VENIK LETO 1931 - ŠTEVILKA 1 Po osemnajstih letih.. Na pobudo nepozabnega organizatorja naših izobraževalnih društev, Luke Smolnikarja, in velikega voditelja ter preporoditelja slovenskih ljudskih množic, J. E. Kreka, je ustanovil naš list pred tri in dvajsetimi leti posebno prilogo pod zgorajšnjim naslovom, posvečeno propagandi društvene misli in katoliške prosvete med širokimi plastmi našega ljudstva. Štiri leta je ta priloga našega lista vestno in uspešno vršila to nalogo in v znatni meri tudi pripomogla, da je danes prosvetno društveno življenje pri nas bolj razširjene nege v katerikoli drugi pokrajini naše države m da se danes z visoko kulturno stopnjo našega ljudstva lahko postavimo pred vsem svetom. Razne okoliščine, ki jih tu ne bomo podrobneje razmotrivali, so povzročile, da smo pozneje to prilogo prekinili, danes po osemnajstih letih — pa stopamo z njo vnovič pred desettisoče naših naročnikov, bralcev n prijateljev. Težke gospodarske prilike, ki tarejo danes našega kmeta in premnoga druga nova vprašanja in okoliščine, pred katere je postavljeno danes naše ljudstvo, so vnovič, morda bolj nego kadarkoli poprej, podčrtale važnost izobrazbe za naše kmetijsko ljudstvo. Še izobražencem se je danes težko spoznati v zapletenih vprašanjih, ki pretresajo ves svet, vso našo državo in tudi nas Slovence, še težje je pa seveda to za kmeta in delavca, ki se pri svojem težkem delu in hudih vsakdanjih skrbeh ne utegneta pečati še z vsemi temi vprašanji, mimo njih pa tudi ne moreta, saj posegajo tako globoko v njiju vsakdanje življenje in uspevanje. Glede na vse to so izobraževalna društva danes za naše ljudstvo morda potrebnejša nego kadarkoli poprej. Življenje postaja vsak dan bolj zamotano, znanost in z njo vse gospodarsko življenje napreduje skokoma, borba za obstanek posameznika in celih slojev je vsak dan težja in kdor v tem mrzličnem drvenju zaostane, ga pohodijo. To vidimo in čutimo na vsak korak, zato je neobhodno potrebno, da gremo z duhom časa, da zvesto hranimo in branimo, kar smo podedovali od naših očetov in dedov, a da tudi pozno motrimo napredek na vseh poljih, da sprejemamo vse dobre in koristne novosti in da v vsakem slučaju pravilno presojamo vse, karkoli se poraja in dogaja okrog nas. Posameznik, zlasti še delavec in kmet, tega sama navadno ne zmoreta, pač jima pa pri tem jako mnogo lahko pomaga organizacija, društvo. Zadruga in izobraževalno društvo tvorita zato dandanes še neprimerno važnejšo oporo za naše ljudstvo, nego v prejšnjih časih, zato je neobhodno potrebno, da se zadružno in prosvetno društveno življenje oživi po vseh onih naših župnijah, kjer je morda zadnja leta zadremalo ali ga pa še sploh ni bilo in da se še poglobi povsod, kjer že obstoja. In izobrazbi našega pcdeželjskega ljudstva na splošno, društvenemu življenju pa še posebe bo namenjena ta naša priloga. V njej bomo objavljali vse, kar je v zvezi z navedenima dvema področjema, oberem bomo pa opozarjali na vse nove pojave, vprašanja in pridobitve, ki bi zanimala ali koristila naše prijatelje. Prosimo naše bralce, naj posvečajo tej važni prilogi prav tako zanimanje in ljubezen, kakor ga posvečajo že desetletja ostalemu listu. Uredništvo, Tudi knjiga le boži dar 0 potrebnosti in vrednosti dobre knjige ni nikoli preveč govorjenja. Še in še moramo naše ljudstvo opozarjati na ogromni pomen, ki ga ima t i -s k a n a beseda v današnjem kulturnem življenju, predvsem pa seveda knjiga kot najtrajnejše in najučinkovitejše sredstvo pri vzgoji posamez nikov, najširših plasti in celih narodov. Poleg šole in prižnice zavzema danes knjiga najvažnejše mesto kot ona duhovna sila, ki more neovirano in dostikrat žal nekontrolirano priti v roke vsakega brez izjeme. Ta skoraj na nobene meje in ovire vezana poi knjige pa krije v sebi silne, nedogled-ne posledice dobrega in slabega. Zato se moramo velikanskega, naravnost usodnega pomena knjige zavedati v vsej njegovi dalekosežnosti, da pripravimo le dobri knjigi pot med naše ljudi in da slabi onemogočimo vsako razširjanje. Kdor je le enkrat podlegel resničnemu čaru dobre in lepe knjige, ta bo razumel, da predstavlja knjiga v našem duševnem in duhovnem življenju nekaj nenadomestljivega in dragocenega, kar kulturni človek ne more pogrešati. Knjiga je duševni kruh, brez katerga naše notranje življenje polagoma shira in obnemore ler izgubi smisel za vse. kar je v življenju resnično velikega in lepega. Knjiga oblikuje človeka v njegovih najbolj skritih misli in čustvih z neko neodeljivo silo, ki se ji ne moremo upirati, če smo le količkaj dovzetni. Knjiga, tu mislimo predvsem na lepo knjigo, človeka nekako omami, začara, ga dvigne nad vsakdanje skrbi in težave ter mu pokaže življenje v neki luči, ki osvetli tudi najbolj dozdevno nevidne in neznatne stvari, mimo katerih je hodil doslej brezbrižno kakor z zavezanimi očmi. Lepa in dobra knjiga prinaša v naše življenje notranji red, lepoto in dobroto. Knjige delimo na splošno v poučne in leposlovne. Dočim nam poučne knjige posredujejo znanje o vseh mogočih pojavih življenja, s katerim se moremo tudi praktično okoristiti, pa nam leposlovne knjige v lepi, umetniški obliki slikajo življenje, ne da bi se mogli iz njih neposredno česa na- učiti«. Ce v kaki povesti beremo n. pr. opis pokrajine, ne izvemo sicer koliko kvadratnih kilometrov meri in koliko ima nadmorske višine, pač pa vzbudi v nas tak opis neka posebna čuvstva, podobna onim, ki jih imamo pred lepimi slikami. Tudi iz lepih slik, ki n. i>r. predstavljajo Marijo ali Pomlad ali Družino, se ničesar ne »naučimo«, pa vendar ne moremo reči, da so za življenje brez pomena in da je zapravljanje časa, če jih ogledujemo in se na njih naslajamo. Lepa knjiga ne bistri toliko našega razuma, temveč vpliva predvsem na naše srce in na celotno našo osebnost. Lepa Knjiga nas nekako vzbudi in iztrga iz topega, praznega životarjenja ter nas prisili, da začnemo živeti tudi na — znotraj Po branju lepe knjige se dostikrat čutimo nekako prečiščene, svobodnejše in plemenitejše. Kakor da je izginila iz nas vsa grobost, sovražnost, krivič-nost in umazanost. Seveda pa se moramo tudi sami prizadevati, da učinka lepe knjige v sebi ne uničimo, marveč da ga ohranimo in še poglobimo. Dobra in lepa knjiga je resnično božji dar. Ne bodimo nespametni in ne zavračajmo gaj Kmet In mdm Prav zanimivi so odgovori, katere je prejel francoski list »Radio-Agri-coie« na vprašanje, katere moderne iznajdbe so za kmeta najbolj koristne? Največ odgovorov se je glasilo: električna luč, za temi vodovod in na tretjem mestu je radio. Koliko naših kmet-skih hiš po Gorenjskem, Štajerskem in Dolenjskem je danes razsvetljenih z električno lučjo, premnogi domovi so oskrbljeni z dobro pitno vodo iz vodovodov, kako redki pa so kmetski domovi opremljeni z radio aparati. To je pač dokaz, da je ta naprava pri nas še precej neznana in da ima ta ali oni neutemeljen pomislek proti tej moderni iznajdbi in da je prav to vzrok zakaj si slovenski kmet še do danes ni nabavil radio aparata. Amerika ima n. pr. danes že nad 8 milijonov radio-naročnikov, in med temi jih je ena četrtina, torej nad dva milijona, kmetov in farmarjev. Radio Ljubljana ima sedaj približno 6700 naročnikov, pa jih je med temi komaj 500 kmetov. Zakaj je radio, skoraj bi rekel, pravtako potreben za našega kmeta kakor je električna luč in voda? Poudariti je treba, da mora poljedelec v današnjih težkih razmerah biti pravtako izvežban obrtnik, kakor obrtniki in trgovci po poklicu. Nikakor ne zadostuje več, da si samo dober gospodar, da poznaš njive in travnike, da imaš v redu hlev, da vodiš točno knjigo" dohodkov in izdatkov. Vse to je le predstopnja na potu do uspeha, glavna stvar pa je, da boš svoje pridelke ugodno prodal. Treba je dobro poznati dnevni trg, in kdo drugi te more bolj hitro o tržnih cenah podučiti kakor radio, ki prinaša tržna poročila. Časopisi prihajajo večkrat prepozno, in ko dobiš v roke list, so se cene že zdavnaj spremenile. Za kmeta pa je glavno, da dobi čim večje dohodke iz svojega posestva in to bo dosegel, ako bo točno podučen glede tržnih cen. Zlasti v poletnem času, v času setve, žetve in košnje, je kmetovalec odvisen od vremenskih prilik. Dobro je, če je dnevno obveščen kakšno bo vreme naslednji dan, nihče drugi ne more dnevno dvakrat kmeta obvestiti o napovedi vremena, kakor edino le radio. Za naše kraje prav točno ugane vreme dunajska vremenska napo-vedovalnica. Saj ima na Karavankah na visokem Obirju moderno opazovalnico. Pretežen del Slovenije je tofej odvisen od dunajske vremenske napo-vedovalnice, od katere daje Radio -Ljubljana dnevna obvestila. Zakaj je še radio potreben našemu kmetu? Zato, ker Radio Ljubljana nudi kmetu njegovo strokovno izobrazbo. Nedeljo za nedeljo se vrste predavanja, katera imajo prvovrstni strokov- njaki na kmetijskem oddelku dravske banovine. Do 40 predavanj letno nudi kmetijska ura, ki je ob nedeljah dopoldan. Tukaj izve kmet kar je nujno potrebnega glede živinoreje, glede travnikov, gozdov, glede vinogradništva, čebelarstva, sadjarstva itd. Točno je podučen o kmetijskih strojih, o umetnih gnojilih. Radio Ljubljana pa nudi poleg tega vsak petek zvečer tudi kmetski gospodinji potrebno izobrazbo, ki jo rabi pri svojem gospodinjskem delu. Kako se pripravljajo jedila, kako snaži in zrači stanovanje, kako dobra mati vzgaja svoje otroke, vse to sliši tudi kmetska gospodinja potom radia, ako ima sprejemni aparat v hiši. Za kmetska dekleta, pa tudi žene, je vpeljala ljubljanska radio postaja letos zanimivo uro pod naslovom: Kmetsko dekle in žena. Vsako nedeljo popoldne ob treh podaja notranjo srčno izobrazbo ženam in dekletom predavateljica gdč. Lebarjeva. Nešteto je vprašanj, na katere ne dobi kmetska žena in dekle odgovora, razven pri kmetski uri potom radia. Zato bo skrben gospodar ustregel želji in prošnji svoje žene in svojih.otrok, ter jim pre-skrbel prepotrebni sprejemni aparat. Prevažna za slehernega kmeta je tudi higiena. Vsak teden po pol ure nudi Drž. higienski zavod potom radia vsa potrebna navodila: kako si ohranimo zdravje, kako se obvarujemo bolezni, kakšna- hrana je potrebna za kmeta, delavca. Koliko nepotrebnih stroškov in izdatkov si prihrani oni, kateri uravna svoje življenje po navodilih higiene. Radio ti bo postal najboljši svetovalec pri tvojem dnevnem opravilu, pomočnik pri delu, učitelj v gospodinjstvu, v tihih večernih urah pa ti bo nudil obilo razvedrila in zabave. Postal bo tvoj vsakdanji prijatelj, kateri bo večer za večerom zlasti sedaj v zimskem času zbiral družino okrog sprejemnega aparata. Prepričani smo. da bo ta čudež nove tehnike kmalu našel tudi na deželi zvestih poslušalcev in bo s tem dosegel tisto važnost katera mu po svoji nalogi gre. Vse nasvete glede nabave aparatov, glede cen, glede priglasov, na vse to ti odgovori Prosvetna zveza v Ljubljani. Miklošičeva cesta 5. Katu gremo letos? Slovenci smo od nekdaj radi potovali. V prejšnjih časih, ko poučna in zabavna potovanja v današnjem smislu besede vsaj pri preprostem ljudstvu še niso bila tako razvita kot dandanes, so romali naši ljudje k slovitim tujim božjim potom po daljnih deželah, kakor k sv. Jakobu na Špansko, v Kelmorajn na Nemško, v Rim in drugam. Res je, da jih je gnala tja pobožnost, toda svojim verskim čuvstvom bi mogli vsekakor zadovoljiti tudi bližje in bi jim ne bilo treba za to uporabljati celih mesecev. Da so se podajali tako daleč, je gotovo močan vzrok tudi ta, da so želeli videti tuje dežele in spoznati tuje narode. Dandanes, ko so prometna sredstva tako silno izpopolnjena, je temu nagonu po potovanju v neznane dežele seveda neprimerno laže ustreči, nego ne- koč, saj nas železnica, avto in ladja >:a razmeroma majhen denar in v na krajšem času pripeljeta kamorKoli si škoro želimo. In da živi v nas Slovencih še vedno nekdanji čut, vidimo vsak dan. Kadarkoli se je organiziralo v zadnjih časih pri nas kako potov.nje, skoro vselej je bilo udeležencev več kot dovolj, kljub temu, da je stiska za denar vedno večja. Glede na to je naša Prosvetna zveza osnovala pred par leti poseben potovalni odsek, ki ima lamen organizirati cenena in zanimiva rjotovanja. V zadnjih letih jo priredil že celo vrsto takih večjih in manjših potovanj, n. pr. v Lurd, v Rim, v Jeruzalem, v Pariz, na Sv. Višarje, na Koroško .td. Zadnje leto se je pa ta odsek še izpopolnil in bo odslej vssko leto pripr vil večje število krajših in daljših potovanj po c!> movini in tujiiii. tako da si ho mogel vsak za razmeroma majhen denar privoščiti lepo poučno in zabavno potovanje. Za letos so nameravana naslednja potovanja: I. Potovanje v Sirijo, Palestino in Egipet se bo vršilo od 19. aprila do 11. maja. Izletniki se vkrcajo na motorno ladjo »Monte Rosa«, last družbe Hamburg Sud, 19. aprila ob 2 popoldan v Genovi, odkoder pluje ladja v Neapelj, da obiščejo izletniki Vezuv in Pompeje. 25. aprila pristanejo v Beirutu, odkoder napravijo izletniki z avtobusi izlet v Balbek, od tam odpljujejo v Haito, kjer se 27. aprila izkrcajo za izlete po sveti deželi. 1. majnika se odpeljejo iz Haite v Port Said, da si ogledajo Kairo in obiščejo piramide. 4. maja odplove ladja iz Port Saida in pride 8. na otok Krf, kjer obiščejo naši izletniki pokopališče, kjer počivajo hrabri srbski vojaki izza časa svetovne vojske. Ogledajo si tudi Ahileon, nakar odplovejo proti Bcki Kotorski in pridejo 10. maja ob 4 popoldne v Benetke. Celokupno prevozijo izletniki 7000 km. Strcški za to potovanje znašajo 8 do 10 tisoč Din. Za to potovanje se je treba priglasiti do 19. februarja. II. Na Spitzberge. na Severni Rtič ter v prasne švedske H j rde se bo vršilo potovanje od 5. do 23. avgusta. Izletniki se vkrcajo v Hamburgu na motorno ladjo ./Monte Rosa«, odkoder odplovejo proti Severnemu morju in dosežejo Spitzberge 13, avgusta, 10. avg. obiščejo Severni Rtič, nakar se vračajo ob švedski obali nazaj proti Hamburgu, kamor dospe ladja 28. avgusta ob 19^ Izletniki prevozijo po morju 8510 km. Celokupni izdatki za to potovanje znašajo 8 do 10 tisoč Din. V vsoti je za-popadena tudi železnica Ljubljana— Hamburg in nazaj. Za to potovanje se je treba priglasiti vsaj do 5. junija in je treba plačati do takrat celo vsoto. III. V Dalmacijo in Grčijo bo potovanje od 2. julij?, do lo. julija, in sicer z ladjo »Kraljica Marija«, last jugoslovanskega Lloyda. Ladja odplove 2. julija ob 16 iz Suš:-'ka in se ustavi v Ši- beniku, odkoder lahko napravijo izletniki izlet k slapovom Krke. Isti dan si ogledajo izletniki Split, naslednji dan pa Dubrovnik. V Kotoru se ustavi ladja toliko časa, da imajo izletniki priliko obiskati Lovčen in Cetinje. 6. julija se mudijo izletniki na otokil Krfu, kjer obiščejo Achileon, 8. julija pristane ladja v Nauplie, odkoder obiščejo potniki Mv-kene, Tiryns, Argos in Epidauros, 9. in 10. julija posetijo izletniki Atene in napravijo izlet v Daphni in Eeleusis, 12. julija prispe ladja zopet v Dubrovnik, obišče otcke Korčula in Hvar ter se povrne 14. julija v Spi it. Cena za celotno potovanje znaša za kabino z 2 do 3 posteljami 3f.00 Din. za kabino z 1 aH 2 posteljama se plača 4600 Din; ladja ima samo prvi razred. Na ladji se nahaja prvovrstni salonski orkester. Par-nik je opremljen z vsem komfortom ter ima tudi kopalnico z odprtim bazenom na krovu. Za to potovanje se je treba oglasiti do i5. maja. JV. Potovanje v Francijo bo od 6. do 18. julija, in sicer bodo' izletniki letos potovali skozi Švico v Einsiedeln, Zurich, Genevo, Lion, Marseilles v I.urd, kjer bodo 11. in 12. julija. Od tu potujejo preko Bordeaux v Pariz, kjer ostanejo par dni in se vrnejo 18. julija v Ljubljano. Stroški za to potovanje znašajo 3800 Din. Priglasiti se je treba do 1. junija. V. Majniški izlei s pomočjo avtobusa bo 16. in 17. majnika na Koroško. In sicer se odpeljejo izletniki 1. majnika zjutraj ob 8 iz Ljubljane preko Podko-renskega sedla v Beljak k Osojskemu jezeru. Obiščejo Kanzelberg in "zvečer prenočujejo v Porečah na Vrbskem jezeru. Naslednji dan obiščejo Celovec, Gospo Sveto in se vrnejo čez Železno kapljo, Jezerski prelaz v Ljubljano, kamor dospejo ob 6 zvečer. Cena za vožnjo, hrano in stanovanje znkša 400 Din. Priglasili so je treba do 1. maja. . Na Plitvice priredi Prosvetna zv. majniški izlet z avtobusom iz Ljublja.-ie preko Novega mesta, Karlovca, in sicer ob binkcštnih praznikih. Odhod iz Ljubljane na binkoštno nedeljo ob 8. Izletniki prenočujejo v hotelu »Plitvice« in se naslednji dan 25. maja vrnejo preko Ogulina, Vinice, Črnomlja, Novega mesta v Ljubljano, kamor dospejo ob 7' zvečer. Na tem potovanju se bo nudila izletnikom prilika, da si ogledajo umetniške spomenike Dolenjske in Belekra-jine. Stroš-.i za vožnjo, hrano in stanovanje za oba dneva znašajo 500 Din. Priglasiti se je treba do 10. majnika. Oba avtobusna izleta priredi Prosvetna zveza s 27 sedežnim Hojakovim avtobusom, ki je letos vozil med Ljubljano in Bledom. V slučaju ugodnega vremena je avto odkrit in so sedeži tapecirani DRO Iz prosvetne organizacije Potovalna pisarna ljubljanske Prosvetne zveze (Miklošičeva c. 5) posluje vsaik delavnik. Kdor bi se želel udeležiti kakega potovanja, o katerih objavljamo spredaj poseben članek, naj se ziglasi za podrobnejše informacije pismeno ali usit-meno pri P. Z. »Društvenik.« Svetujemo in priporočamo vsem društvom, da si našo prilogo shranjujejo, ker bo objavila še vse potrebno gradivo, ki bo za društva trajne vednosti. Pregledujejo naj ga zlasti odborniki, enako pa tudi vsi ostali člani, saj društvo res živi samo tedaj, če vlada zanj čim največje zanimam je pri vseh članih. V Listu bomo radi objavljali tudi taka poročila o društvenih prireditvah in delovanjih, ki bi utegnila zanimati tudi po drugih krajih in iz katerih bi zaspana društva dobivala pobudo za oživljenje. Enako bomo radi objavljali tudi kratko zgodovino posameznih starejših društev, če se nam pošlje, prav tako podrobne popise novih domov itd. Tozadevne dopise je naslavljati na uredn. »Domoljuba« (Ljubljana, Jugosl. tiskarna) in poisebej označiti, da so namenjeni za našo prilogo. Naša knjižnica Knjižnicam posveča velik del naših društev vse premalo pozornosti, zato bomo posvečali tej prevažni ljudskoizobra-ževalni pamogti v naši prilogi še prav posebno pozornost. Poznamo župnije, kjer nad vse marljivo delujejo diraimatični odseki, kjer se vrši skoro vsak teden kako in udcbni. Vsak izletnik ima na razpolago sedež, zato je število izletnikov omejeno za izlet na Koroško in na. Plit-vice na 27 oseb. Vsa pojasnila in podrobne načrte nudi Prosvetna zveza vsem onim, ki reflektirajo na katerokoli zgoraj označeno potovanje. Poleg tega smo na razpolago podati tudi nasvete pleJe potovanja v Grčijo, Carigrad in Severno Afriko od 14. maja do 1. junija ter potovanje na Severni Rtič od 13. do 28 julija, ki ga priredi družba ttambur» Sud. predavanje, kjer stoje ponosni društven domovi, kjer valovi preživahuo organizacijsko življenje na vseh poljih, a društvena knjižnica se pozabljena praši r kakem kotu in se leta in leta že nihče zanjo ne briga. In vendar je knjiga slej-koprej najvažnejše izobraževalno sredstvo, zaradi česar bi morala biti društvena knjižnica tudi ljubljenec vsakega prosvetnega društva, kateremu se posveča največ pozornosti in nege. Mohorjeve knjige so v tem času že skoro po vseh hišah prebrali in te dni je treba obnoviti naročnino, če je še niste. Toda s tem nikakor še niste izvršili svoje dolžnosti napram Družbi in njenim knjigam. Le po premnogih hišah namreč puste prebrane knjige, da se valjajo nekaj časa po maznicah, od tam jih kmalu izbrskajo otroci, kmalu manjkajo platnice, čez nekaj tednov jih je komaj še spoznati, a še preden mine poletje in pridejo nove, že ni o njih skoro nt- duha im ne sluha. Malokje najdeš ohranjene Družil ine knjige za več let nazaj, a. najti stare Koledarje, Večer,niče, Oibčno zgodovino in neštete druige prelepe knjige, ki jih je Družba izdala, je danes največja umetnost. In vendar je ni hiše, kjer bi ne bilo kake skrinje, pred otroci varne police ali kakega drugega primernega prostora za varno in trajno shranjevanje knjig in domače knjižnice, na katero bi morali biti ponosni vsi družinski člani in ki naj bi nudila zlasti v zimskih večerih najkoristnejšo zabavo starim in mladim. Kdor bi imel danes ohranjene samo Mohorjeve knjige od vseh let nazaj, bi imel vrednost večih tisočakov, toliko je ta prezaslužna Družba že izdala. Knjiga je dragocenost, zato ne pustite, da bi se uničila, temveč jih shranjujte in tekom let se bo nabrala pri hiši knjižnica, na tatero bodete upra- , lčeno ponosni že vi, še bolj pa vaši potomci. Nove knjige. Zadnje mesece je izšlo več pomembnih knjig, izmed katerih bi marsikatero lahiko nabavile posamezne hiše, domače društvene knjižnice bi morale imeti pa vse. Opozarjamo zlasti na Ljudsko knjižnico jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, kjer je izšeil za božič znameniti romam slavnega francoskega pisatelja V. Hugoja »Leto strahote 1793«. Delo je zajeto iz doibe velike francoske revolucije in nam opisuje b