Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemau velja: Za oelo loto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljd: Za celo loto 18 gld., za pol leta 6 gld., za četrt lota 3 gid., za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspcdicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo.
YrednlStvo je v Semoniških ulicah h. št. 2.
Izliaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/al uri popoludno.
Štev. OO.
V Ljubljani, v petek 29. aprila 1887.
Letnilv XV.
Vabilo na naročbo.
„SLOVENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvarui" prejem a 11:
Za celo leto pred plačan 12 gl. „ pol leta .... (! „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... I „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti p reje man za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 „
Opravništvo »Slovenca".
Državni zbor.
Z Dunaja, 28. aprila.
Zemljiško - odvezni dolg gorenje - avstrijski.
Deželni zbor kranjski jo v svojem zadnjem zborovanji deželnemu odboru naročil pretresati vprašanje, bi li ne bilo mogoče sedanje zemljiško-odvezne obligacije premeniti v drugačne deželne obligacije z nižjim obrestovanjem. Deželni zbor gorenje-avstrijski je tako premembo svojih zemljiško-odveznih obligacij že konečno sprejel in državni zbor je v današnji seji temu sklepu pritrdil, ter dotičue nove obveznice oprostil davka in deželi le naložil plačevati državi to, kolikor je po sedanji razmeri od zemljiških obveznic zavezana plačevati. Ta sklep bo dotične razpravo deželnega odbora kranjskega zdatno pospešil, ker se smemo za trdno nadejati, da se bode tudi naši deželi dovolila enaka prednost, kakor gorenje-avstrijski, ako sklene tako zamenjo svojega zemljiško-odveznega dolga.
Budgetna razprava.
(Tretji dan.)
Včeraj je za Pleuerjem govoril še češki poslanec dr. Z u c k e r, ki je zlasti opravičeval jezikovni ukaz Pražakov. Daues je bil prvi na vrsti nemško - češki poslanec P i c h 1 e r, ki je zopet tožil iu tarnal, kako hudo se godi Nemcem na češkem, za njim pa je govoril češki poslanec S a 1 a š e k, ki je obravnaval zgolj gospodarske, obrtne in trgovinske zadeve ter deželnobrambovskemu ministru priporočal izdeljavo vojakom potrebnih reči izročevati malim obrtnikom; finančnemu ministru je na srce pokladal sladkornice na češkem, kupčijskega ministra pa je prosil, pri konzulatih po vnanjih deželah nastavljati uradnike, ki bodo pospeševali domače obrtne in industrijalne izdelke in razširjali našo trgovino.
Tretji govornik je bil danes Schiinerer, ki jo z navadno svojo vnemo pobijal židovstvo in državni zbor klical na boj zoper semite. Govoril je čez poldrugo uro in marsikaj resničnega povedal. Poslušalcev je imel dozdaj med vsemi govorniki največ, celo Herbst ga je nepretrgano z največjo pazljivostjo poslušal, iu pogosti „dobro"-klici so mu doneli od njegovih ožjih prijateljev in tovarišev. Večkrat se je po zbornici razlegala tudi živahna veselost, zlasti, ko je zbornico pozval, da naj mu ugovarja, kdor ne priznava, da židovsko časnikarstvo najbolj razširja spridenost in pohujšanje. Ko je pa rekel, da nemški narod ne mara za podporo židovskih zaveznikov v boji zoper slovanske sodržavljane, da si bode znalo žo samo pomagati in da naj raje pogiue, ako bi se moralo ua Žide opirati, razlegalo se je glasno ploskanje po dvorani. Po svoji navadi preslavljal je Schiinerer tudi Bis-marka in nemškega cesarja ter se zanašal, da Nemci, ki so pri Sedanu premagali Francoze, ne bodo pozabili svojih tovarišev v Avstriji. Vladi je priporočal izjemne zakone zoper domače Žide in prepoved naseljevanja vnanjih Židov, ker ljudstvo je že sito židovskega oderuštva, in ako mu vlada ne bode pomagala, pomagalo si bode samo po izreku: „oko za oko, zob za zob".
Pa ne samo Židov, ampak tudi ustavoverne levičarje je hudo šibal Schiinerer in jim očital, da so v zvezi z Židi odirali ljudstvo, da je Strem ayer pravi oče Pražakovega ukaza, iu da bi njih vlada ne bila nič bolja, kakor je sedanja. Ni mi treba praviti, da tudi klerikalcem ui prizauesel, ampak je tudi nje obsojal, ker Židov nočejo pobijati. Židovski časnikarji so ga jako pazljivo poslušali ua galeriji, v listih svojih pa bodo trdovratno molčali o njegovem govoru, samo „Vaterland" in včasih tudi „Wr. Ali. Ztg." omenjata, kaj je govoril. Ko je končal, razlegalo se je živahno ploskanje, ne samo na skrajni levici, ampak tudi ua galeriji, kar je podpredsednika Chlumeckega, ki je ravno predsedoval, pripravilo posvariti galerijo in poslušalce opominjati, da jim ni dovoljena ne graja, ne hvala, ker bi jih moral sicer spraviti z galerije.
Poljski poslanec Bobrzinski je govoril mirno o posebnih zadevah poljskih, za njim pa je Aus-serer ropotal zoper vlado, ki tako hudo zatira nemštvo. Napadal je Sukljeta, ker je trdil, da narod slovenski ni odgovoreu za onečiščevauje Griinovega spomiuka. Po trditvi Aussererjevi so odgovorni za to voditelji in pa oni, ki jim potuho dajejo. Tudi je premleval staro basen, da slovensko ljudstvo novo-slovenskega jezika ue ume in da je pri neki sodniji neki Slovenec prosil, naj govore raji nemški, ker take slovenščine ne ume. Glede imenovanja uraduikov je očital vladi, da se ne ozira na to, da bi znali drugi deželni jezik, ampak le na to, da so strastni sovražniki Nemcev. Italijanom je očital, da se premalo brigajo za svoje rojake v Dalmaciji, ker vlado podpirajo, ki pa dalmatinske Italijane zatira. Ko bi bil ou italijanske krvi, bi se krepko potegoval za dalmatinske rojake. Poljakom je pripravljen dovoliti vse, kar žele in hočejo, in naj domii počenjajo, kar jim drago, samo naj se ne vtikajo v zadeve drugih dežel, ampak naj razsodbo prepuščajo njim, ki bolje poznajo dotične razmere.
Ko to pišem, govori šo Ausserer, in ker se je seja pričela danes že ob desetih dopoludne, se ne ve, pride li daues še kak govornik na vrsto ali ne, zlasti ako bo Ausserer še dolgo čenčal; jutri bode
LISTEK.
Papež Leon XIII. in 501etnica njegovega mašništva.
(Govoril v semenišču pri ..govorniških vajah" P. R.)
(Konec.)
Leonova skrb za slovanski rod.
Gotovo za vse uarodo na zemiji bije očetovsko srce Leona XIII. In napačno bi bilo od nas, naj bi drugačo mislili. Vendar pa smelo trdim, da imajo sedanji sv. oče še posebno skrb za širni slovanski svet. Pokazali so to dejaustveno s svojo okrožnico: „G r a 11 d e m u u u s", od 30. decembra 1880. leta. S tem pisanjem je namreč papež proglasil naša blagovestnika sv. Cirila in Metoda v praznovanje vesoljnemu katoličanstvu.
K temu ga je nagibala misel, vodila trdna zavest, da bota naša apostola, vživajoč povsod veliko češčenje, tembolj goreče prosila trojedinega Boga za zopetno zedinjenje obeh sestrinskih cerkva, za zopetno povrnitev naših bratov Slovanov v na-
ročje sv. katoliške cerkve. V tem smislu tudi govori papež Leon slovanskim romarjem v Rimu 5. julija 1881. leta. Med drugim prav pomeuljive besede: „Kedar se povrne edinost v veri iu bodo zagotovljene pravice posameznih dežel, potem še le se bo veliko zanašati na vaše prizadevanje in moč za razširjanje kraljestva božjega na zemlji; ker po božjem sklepu se kaže, da jo slovanski narod prihranjen za posebne namene".
Da, prihranjen je za posebne namene, za boljšo in lepšo bodočnost. Prihodnost je naša. „Slava zopet bo slovela, ki Slovanu daje ime." Odtod pa tudi tolika ljubezen Leonova do slavnih sinov matere Slave.
Mi pa, dragi prijatelji, pošiljajmo goreče prošnje do božjega prestola: naj se milostnim očesom ozira na razkolniške brate Slovane, uaj jih kmalo kmalo dovede pod blažilna krila edino prave cerkve — rimsko-katoliške. Podpirajmo pa tudi gmotno v raznih slovanskih pokrajinah delujoče misijone. Tako delujoči, duševno in telesno pospešili bomo tudi mi veličasten vshod slovanskega soluca, so!nca slovansko — verske edinosti.
Pokazal sem vam, častiti poslušalci, s skrom-
nimi močmi veličastno podobo našega sv. očeta Leona XIII.; pokazal sem vam delovanje njegovo pred izvolitvijo in po izvolitvi za papeža. Odkril sem vam njegovo skrb za vse Adamove otroke, skrb za napredek, posebno šo med duhovskim stanom, skrb tudi za narod slovenski. Veliko je njegovo delovauje, slavno papeževanje.
častiti bratje! Naša naloga je sedaj, da se pripravljamo, ua ta ali oni način, s kterim bi mogli dostojno obhajati Leonovo zlato mašo. Proslaviti jo moramo vsekako. Saj ta slava ne bo veljala le osebi njegovi, veljala bo veliko bolj nasledništvu sv. Petra. Poprimimo so toraj prijetne naloge. Od jedno strani ponuja se nam v to irno že ugodna prilika. Znano vam je gotovo, da nameravajo Rimski bogoslovci pred stanovanjem sv. očeta v Vatikanu postaviti mramornat kip sv. Tomaža Akvinskega v slavni spomiu 501etue svečanosti. Sostavil se je žo odbor, ki ima to stvar v rokah. Ta odbor je poslal vabila do bogoslovij vsega katoličanstva, naj bi bogoslovci vseh narodov pripomogli k tej stavbi. Ta poziv bo gotovo našel tudi v našem semenišči prijazen>ifll(Bf!«i K tomu pozivu bi jaz pridejal danes še
Naj bi se vresničil. Opozarjam namre£ \tla*. to,
[ jOTj
(l* ■
"klep splošnje razprave in utegnejo priti k besedi še Touuer, Abrahamovič iu Gregorec, kteremu je Vošnjak prepustil prostor, z levice pa Tomaščuk, Kuotz in Jaques.
Gavuokar je končal Ausserer, na kar je Touuer stavil predlog, da uaj se seja konča, ker je že dovolj dolgo trajala in so poslanci vtrujeni. Ta predlog obveljil.
Prihodnja seja bo jutri ob desetih, in bosta izbrana glavna govornika, menda Kathrein in llerbst, ki prideta s poročevalcem v soboto na vrsto. Jutri bo menda prvi govoril minister Duuajevski.
Matica Slovenska.
LXXVI. odborova seja, dne 27. aprila.
Navzočnih 20 Ljubljanskih odbornikov; predseduje prof. Josip Mam.
Predsednik naznanja, da sta zapisnik o zadnji odborovi seji pregledala in potrdila odbornika Kržič iu V. Zupančič, zapisnik o XXII. rednem velikem zboru pa odbornika Kaspret in Kržič, čemur odbor brez dostavka pritrdi.
Prof. Kaspret se odpove odborništvu. Od novoizvoljenih odbornikov ni nihče odklonil odborništva.
častnemu članu Janu Legotu je bila iz pred-sedništva poslana zborova zahvala za nove dokaze naklonjenosti.
Potem se vrše volitve. Predsednik se umakne ter poprosi, naj starosta dr. Zupan ec vodi volitev. Izvoli se po vskliku dosedanji prvomestnik prof. J. Marn, kteri nasvetuje, naj se ravno tako izvolita podpredsednika in drugi upravitelji »Slov. Matice" z odseki vred. Po izvršenih volitvah se zahvaljuje predsednik za vnovič skazano mu čast ter želeč, da bi v bistvenih rečeh ali načelih bili jedini, pravi n. pr.: V čislih nam bodi namen, ki ga ima »Slov. Matica": narodu našemu k pravi omiki pomagati s primernimi knjigami. Ktera omika je prava? Z narodom vsem smo na krščansko-katoliškem stališču; krščansko-katoliški značaj ima vsakteri izmed nas. Ta značaj se ne more zbrisati, se tudi v slovstvu ne sme zanikovati. Na tem stališču nam je skrbeti, da ne zavozimo v uovo poganstvo, ktero bi imelo mimo starega muogo veče zadolžeuje. Česar drugod še le iščejo, v „Matici" naši že vživarno. Da je narod slovenski v tolikem številu in tako soglasno volil z ueduhovni tudi duhovne v odbor, kako veselo je to! Kakor smo preteklo leto prijateljsko delovali skupaj, tako sem si svest, da bodemo tudi v prihodnje vzajemno občevali „Matici" na korist. V ta namen, prosim, podpirajte me odborniki stari, pa tudi novi, s kterimi se je „ Matica" zopet pomladila. Posebej prosim odseka, naj marljivo delujeta, sosebuo gospodarski, kterega čaka letos več in resnih vprašanj.
Gospodarsko zadeve (preselitev v druge prostore zaradi prevelike tesnobe v tako množnem odboru in z njo združena prememba v stanovanji, konečna zvršitev hišne prodaje, naprava grebenične jame) se prepuste v opravilo gospodarskemu odseku.
Tajnikovo poročilo o natiskavanju letošnjih društvenih knjig so odobri. Knjige imajo oskrbovati tri tiskarne. Obsegale bodo od 48 do 50 tiskovnih
da bi si mi naredili že sedaj nekako osnovo, po kteri naj bi sami z a-se proslavljali redko slovesnost. Nedostojno bi bilo za nas, ko bi ne pokazali v sijajni luči mišljenja in duhi, ki ima vejati med nami do sv. stola.
Dragi tovariši! Slaviti, da, bliščobno slaviti hočemo slavnostno 501etnico Leonovo. Slavila jo bode gotovo vsa sloveuska dežela. Ob svečanostnih trenutkih se bodo sicer naraest plamtečih kresov le ledeni biseri lesketali v tisočerih barvah po hribih in doleh: toda v/igali se bodo in vžgali v vseh vernih srcih goreče, vdane ljubezni plamteči žarki, hiteči tje do „Luči z neba".
Žaro« v kristalih — no ledenih, Žareč v slovanskih treh znamonih: čistost, poštenost — cvet srea Mu znak bo kamna belega; Ljubezen, vdanost — žar blostoč Pa znanil biser bo rudoč; In upaj, upaj v lepše dni, Kristal naj modri se glasi.
pol. »Mrtve duše", kot drugi zvezek „Zabavno knjižnice" se že stavijo. Za „Letopis" je zadostno število rokopisov ali poslanih ali pa do pravega časa obljubljenih ; skrbljeuo je za mnogovrstnost. Dr. Laropeto-vemu spisu določijo se presojevalci v stvarnem in jezikovnem obziru. — Razbiranje in vrejanje Erjavčevih pripovednih del, ki imajo iziti, v »Zabavni knjižnici" v jednem, ali po potrebi v dveh zaporednih zvezkih, počenši s prihodnjim letom, prevzame profesor Leveč. Mimo te kujige in običajnega »Letopisa" bi bilo dobro, ko bi za leto 1888 došla nam Glovackega „Flora slovenskih pokrajiu", ki se nam že toliko časa obljubuje. Prej ali slej se ima spraviti na svetlo vendar le Križmanova »Slovnica italijanskega jezika", ki ni le slovnica, marveč cvetuik z mičnim berilom in slovarjem, ktera je deloma že plačana, in po davnem sklepu odborovem iziti ima s podporo kot založna knjiga. — Odbiranje presojevalcev za rokopise, ki so še le obljubljeni, prepusti se književnemu odseku.
Poročilo o poverjeniških zadevah se soglasno odobri. Nove poverjenike so dobile: Cirknica, Gorica in Jarenina; dobiti jih imata: St. Lenart v Slov. Goricah in Slov. Gradec. Nova poverjeništva so osnovana v Mokronogu, Radečah in Žužemberku.
Udninske zadeve morajo se zvati ugodne. Za 1885. leto je plačalo 1130 letnikov, za leto 1886. 1182, za leto 1887. doslej 490.
Od zadnje odborove seje (12. febr.) pristopili so društvu na novo:
A. Kot ustanov ni k a:
1. dr. Čuček Lovro, c. k. um. polkovni zdravnik v Orebiči (izmed letnikov). 2. Šusteršič Franc, kaplan v Smledniku.
B. Kot letniki:
1. Ahačič Leopold, fužinar v Tržiči. 2. Ban Franc, vodja »Katoliške tiskarne" v Ljubljani. 3. Ber-nik Valentin, kaplan v Kranjski Gori. 4. Birek Franc, bogoslovec v Ljubljani. 5. »Bralno iu podporno delavsko društvo" v Gorici. 6. čebašek Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 7. Čenčur Jakob, nadučitolj v Škednji. 8. Erzar Matija, kaplan v Škofji Loki. 9. Fertin Ignacij, kaplan v Starem Trgu pri Poljanah. 10. Ga-beršek Ivan, okrajni tajnik na Vranskem. 11. Gombač Marija, učiteljica v Rojanu. 12. dr. Gregorič Vincenc, zdravnik v Ljubljani. 13. dr. Kavčič Jakob, drž. pravd, namestnik v Ljubljani. 14. Kersnik Leopol-dina, učiteljica v Ajdovščini. 15. Kleč Avgust, učitelj v Oirknici. 16. Korošec Franc, kaplan pri sv. Vidu. 17. Kremenšek Janko, c. kr. vladni koncipist v Spitalu. 18. Lederhas Ljudevit, aprob. gimn. učitelj v Ljubljani. 19. grof Margheri Rudolf, c. kr. okr. komisar v Radovljici. 20. Miklavčič Karol, kaplan pri starem sv. Antonu v Trstu. 21. Molj Ivan, župnik v Beli Peči. 22. Mrak Matija, kaplan v Gorjah. 23. Nemanič Ivan, kaplan na Bledu. 24. Oblak Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 25. Pavlin Alojzij, posestnik v Podbrezji. 26. Pavlin Franc, posestnik v Podbrezji. 27. Picigas Lavoslav, bogoslovec v Ljubljani. 28. Rakove Ivan, zasebnik v Kranji. 29. dr. Rausch Franc, odvetnik v Kozjem. 30. Rott Antonija, učit. pripravnica v Gorici. 31. Slavec Ivan, stolni vikar pri sv. Justu v Trstu. 32. Starič Josip, c. kr. sodnijski pristav v Litiji. 33. Stoklas Vinko, učitelj v Žitalah. 34. Šafer Ivan, župnik v Grahovem. 35. Šega Ivan, kaplan v Kostanjevici. 36. Šola narodna v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. 37. Tekster Konrad, bogoslovec v Ljubljani. 38. Tomšič Ivan, usnjar na Vrhniki. 39. Tomšič Ljudevit, učitelj v Zagrebu. 40. Turk Avgust, župuik na Jančem. 41. Vidic Ivana, učiteljica na Vrhniki. 42. Vrhovšek Franc, bogoslovec v Ljubljani. 43. "VVester Avguštin, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 44. dr. Wurner Josip, c. kr. um. polkovni zdravnik itd. v Kostanjevici. 45. Zakrajšek Franc, bogoslovec v Ljubljani. 46. Zalokar Josip, kaplan v Cirknici. 47. Zupan Ivan, bogoslovec v Ljubljani.
Več društev in posameznih oseb je dobilo od »Matice" v zadnjem času v darilo večje ali manjše število založnih knjig. V prvi vrsti se je »Matica" ozirala tu na šolstvo in na to, da so bili prošnjiki društveni udje.
»Smithsonian Institutiou" v Washiugtonu potrjuje prejem lanskih društvenih knjig.
Odbor »Dramatičnega društva" se zahvaljuje za darilo (64 zvezkov igre »Strup") in prepušča »Ma-tičini" knjižnici v dopolnitev 15 zvezkov »Slovenske Talije", za kar se odboru izreka spodobna zahvala.
Tajniku se naroči, da pregleda in s kakim odbornikom uredi rokopise v društveni knjižnici, ter
da, ustrezajoč želji dr. Štreblja, pošlje omenjenemu gospodu, kar se med njimi nahaja iz narodnega pesništva.
Tajnikovo poročilo o knjižničnem prirastku se vzame na znanje. Prirastek od zadnje seje znaša 70 knjig, zvezkov in časopisov. Izmed teh: 34 ruskih, 17 slovenskih, 7 čeških, 5 hrvaških, 3 latinske,. 2 nemški, 1 srbska in 1 sorbska; 22 vsled daril in 48 po zamenji.
Naposled pojasnjuje predsednik stavljeno interpelacijo o Cafovih rokopisih v zapuščini Božidara Raiča, ter poprosi dotičnega odbornika, naj ali sam ali s kterega druzega pomočjo morebiti v ujegovem životopisu, kteri je došel »Matici", omenjeno stvar konečno uredi, in ker se nihče več ne oglasi, poslovi skupščino in sklene sejo ob 7. uri zvečer.
Politični pregled.
V L j u b lj an i, 29. aprila. Notranje dežele.
Budgetno debato v državnem zboru pričel je po navadi štajarski poslanec Carneri. Kakor vsako leto tožil je tudi letos o zatiranji Nemcev. Govoril je mnogo, a novega ni povedal ničesa. Celo njegovi prijatelji so spoznali, da je mož že prestar za poslanca. Za vladno predlogo je prvi govoril poljski poslanec Hausner. Priznati mu mora vsakdo, da je duhovit in mu beseda teče gladko. Poslanci so pričakovali, da bo odgovarjal Carneriju; govoril pa je le o finančni politiki ter očital vladi, da ni varčna, kakor zahteva linancijelni položaj države. Za njim je govoril levičar Menger, ter tožil, da vlada zatira Nemce, kakor Madjare leta 1848. To je že stara pesen o zatiranji Nemcev. Dobro je povedal naš poslanec Šuklje, da so Slovani radi tako zatirani, kakor Neinci. Nedavno je Schmeykal izrazil željo, da se na Češkem razdele višji uradi, kot: deželni šolski svet, kulturni svet itd. po narodnostih. Češki listi temu predlogu ne ugovarjajo; tirjajo le, da češka kraljevina ostane celotna, čeh in Nemec naj imata enake pravice, enake dolžnosti. Kar je eni narodnosti pravica, naj bode i drugi. Nemci pa sploh nočejo ravnopravnosti, temveč hegemonijo nad Slovani. Proti budgetu je govoril ministerski kandidat pl. Plenner ter je dolžil vlado, da se v jezikovnem vprašanji ozira preveč na Slovane. Nemci so od Gautscha in Bacquehema pričakovali mnogo, pa so se varali. Oba ministra sta v ministerskem posvetovanji glasovala za jezikovno naredbo pravosodnega ministra. Češki poslanec dr. Zucker govoril je le o čeških razmerah ter opravičeval jezikovni ukaz dr. Pražakov.
Ogerski vladni listi omenjajo le s kratkimi besedami odlikovanja ogerskih dostojanstvenikov. Aaron Sennyoy in grof Szecsen sta že stara nasprotnika Tiszi, in to je tudi vzrok, da so listi le mimogrede omeuili odlikovanje. — Ogerska k votna deputacija je v sredo skoučala svoje poročilo; predložila ga bo zbornici. Opozicija ga bo gotovo pobijala, ker se je deputacija vdala v vprašanji o prae-cipuu. — Nekdanji prijatelj ministorskega predsednika Tisze, Koloman Ghyczy je 25. t. m. v finančnem odseku ogerske gorenje zbornice ostro kritikoval vlado. Obsojal jo postopanje vrhovnega računskega dvora ter trdil, da ogerska vlada nima potrebne kontrole. Predlagal je, naj se iz obeh ogerskih zbornic izvolijo strokovnjaki, da se posvetujejo o napakah pri fiuancah in o tem poročajo v prvi seji prihodnjega zasedanja. Tisza je pobijal njegov predlog, rekoč, da vlada sama namerava sestaviti tak odsek. Somsich je zagovarjal Ghyczy-jev predlog. Konečno je bil Ghyczyjev predlog zavržen s petimi glasovi proti dvema. Ghyczy je izjavil, da hoče v plenumu staviti separaten nasvet.
Vnanije države.
Ruski listi pišejo soglasno, da S c h n a e-b e 1 o v dogodek je znamenje neprijateljskih razmer med Francijo in Rusijo. »Novoje Vremja" piše: Le iz Berolina dohajajo izzivanja, ki morejo zanetiti vojsko z Francijo. V Parizu so bolj dostojui. Francoski časniki pišejo le malo in še to previdno o razmerah v Alzaciji in Loreui. Gluhi so za vsa raz-žaljenja, ki dohajajo od nemške straui. Večina francoskega naroda želi ohraniti mir. — Ker je nemška oblast zaprla Schnaebele-a v Metzu, moral je posredovati francoski prokurator. Nehotč se nam vsiljuje vprašanje, no bo li to posredovanje dalo povod novim zapletkam. Na Ruskem je znano, da je bila s svečo zapaljena Moskva, in ta prislovica se je nekoliko potov že obistinila. Mnogi gotovo še niso pozabili, zakaj seje pričela nemško-francoska vojska 1. 1870, ki je iznenadila ne le evropejsko občinstvo, marveč tudi vse evropejske vlade. Ali se sedaj ne more prisoditi kaj enacega, če se bodo vsled dogodjaja vršili med Francijo in Nemčijo več ali manj resni dogovori. Ob enem pa so še brzojavlja iz Berolina, da je nemški zvezni svet dovolil 176 milijonov mark »izključljivo za vojno namene". Tudi to je pomen-
ljivo, ker je Bismark opomnil v zbornici poslancev, da želi mir s katoliki posebuo iz tega vzroka, da more svobodno postopati v težki borbi z revolueijo-narnimi strankami znotraj in zunaj nemške države. Da je Bismark mislil na francosko republiko, je jasno. Občinstva nočemo strašiti ter upamo, da se bo Schnaebelova zadeva rešila mirno. Neprevidno bi ravnali, ko bi ne opomnili dogodka. Čudno je le to, da se je to ravno sedaj zgodilo, ko je Pavel Deroulede odstopil iz rodoljubne zveze. Mogoče, da je tudi le slučaj, da je ravno tačas nemški veleposlanik zapustil Pariz, ko so prijeli Schnaebele-a. — „Pet. Vjčdomosti" trdijo, da-so Schnaebele-a prijeli le na višje povelje. To spominja na oni dogodek, ki se je vršil na večer pred vojsko leta 1870. „No-vosti" pišejo: Kdor hoče uganiti, kako se bo stvar končala, mora poznati skrivne namene Bismarkove. Morda hoče Bismark prisiliti francoske državnike, da vladajo deželo, kakor se strinja z njegovimi nameni. Morda hoče zopet Francijo oslabiti, da si zagotovi za več let zapadno nemško mejo. Na vsak način kaže njegovo obnašanje veliko nevarnost. Francoski državniki in listi so jako zmerni. Ali ravno ta zmernost more Bismarka zapeljati, da se bo še vtikal v notranje francoske razmere.
Pri podpisovanji novega ruskega posojila v znesku 100 milijonov podpisali so bogatini samo v Peterburgu eno milijardo.
Policija v Sofiji je baje prišla na sled zaroti Cankovcev. Zarotniki so sklenili umoriti več višjih častnikov, nekaj ministrov in odbornikov rodoljubne stranke. — Regenti so neki jako zadovoljni z vspre-jemi po deželi. Včeraj smo že poročali, da Bolgari niso dobili nobenega posojila. Vodja bolgarskih železnic se je pač razgovarjal zarad posojila z baronom Hirschem. Ta pa se ni hotel dogovarjati vsled žalostnega dogodka v družini. „Standardovu dopisnik se je trudil, da bi dobil posojilo za Bolgare pri bankirji Baringu v Londonu. Turški veleposlanik Rustem paša pa je zabrauil posojilo, češ, naj ga raje posodijo Turkom.
Iz Belegagrada še ui gotovih poročil o ministerski krizi. „P. Lloyd" piše, da se srbska politika ne bo premenila. Da je kralj Milan obiskal ruskega zastopnika, to ni nič nenavadnega. Kraljica ni obiskala uaše cesarice v Herkulovih kopelih, ker vsled bolehnosti ne more nobenega obiskati.
Pruski deželni zbor je 27. t. m. vsprejel v tretjem branji cerkveno postavo. Bismark je bil navzoč. Državna stranka in konservativci so naznanili, da bodo eni glasovali za postavo; drugi pa nočejo biti odgovorni za postavo in ne bodo glasovali. Konservativec Cremer je posebno napadal centrum in svobodnjake. Glasovali so za posamezne člane. Za člau o redovnikih so glasovali tudi nekteri svobodnjaki, kot: Richter, Hermes in Mayer. O celi postavi so glasovali po imenih, in je bila vsprejota z 243 proti 100 glasovom. Nekaj poslancev ni glasovalo.
Francoski komisar Schnaebele postal je čez noč znamenita oseba. Vsi listi pečajo se s tem dogodkom. Francoski veleposlanik v Berolinu storil je najbolje, ker je naznanil v Pariz, da hoče nemška vlada hitro skoučati prepir. Francozom se moramo le čuditi, da so toliko mirni. A ta mirnost ima svoj konec, če se dokaže, da hoče Bismark le žaliti Francoze. — „Ag. Havas" poroča, da želi nemška vlada hitro poravnati prepir. Kakor se poroča iz Berolina, bo so vsa zadeva ugodno rešila. Nasprotno pa se poroča iz Pariza, da so jako nevoljni, ker še niso došli nemški akti. — Francoski veleposlanik Herbette je bil 26. t. m. pri grofu Bismarku, kteremu je izročil vse francoske akte ter pripomnil, da je Schnaebele bil prijet na francoskih tleh. Pokazal mu je tudi oni pismi, kteri je bil pisal nemški komisar Gauč. Iz teh se razvidi, da je bil Schnaebele s zvijačo speljan na mejo. Na to reče Herbert Bismark, da je dobilo vprašanje drug pomen. Prosi Herbette-a, naj v Parizu še malo potrpe, da nemška vlada natanko prouči poslani pismi. — Nemška vlada je sedaj v jako neugodnem položaji, če jo bil Schnaebele prijet na francoskih tleh, prelomila je mednarodno pravo, če pa je Schnaebelo prijet bil na nemških tleh, morala bi ga izpustiti, ker je bil prišel kot uradna oseba. V vsakem slučaji mora Nemčija odjenjati; ta pa žali njeno čast. Zato je razumljivo, da je Nemčija v zadregi, ker vse časopisje obsoja njeno postopanje. — Francozi so še mirni, ker vlada in časniki priporočajo mir in dokazujejo, da moro vsaka prenagljenost škodovati Franciji. — „Paris" objavil je članek z naslovom „ Volja carova", pisan je v Peterburgu. V tem članku pripoveduje dopisnik, da je dogodek v Pagny-u zelo užalil cara. Ministerski svet je baje predložil caru dva nasveta, da se namreč za sedaj afgansko vprašanje prepusti samo sebi. Kar se pa tiče francosko-nemškega prepira, ue bi so smela Rusija vtikati v prepir, ker je ni povabila nobena država. Car je prvi nasvet glede Afganistana potrdil, druzega pa gledo francosko-ueinškega prepira ni odobril. Car misli, da Rusija ne smč biti ravnodušna v tem vprašanji. Rusija mora naznaniti Nemčiji, da evropejski mir ni odvisen od neodgovornih agentov, če postane ta zadeva nevarna in vznemirljiva, postopala bo Rusija z vso svojo veljavo.
„Pol. Corr." skuša dokazati, da je z novim ■italijanskim ministerstvom prišel ves nov duh v politično in parlamentarno življenje. V kabinetu vlada soglasje in delavnost. Novi minister notranjih
zadev, Crispi, prizadeva si mnogo, da zboljša zdravstveno stanje v Neapolji ; sploh si mnogo prizadeva s zdravstveno komisijo. Vojni minister Bertole-Viale pripravlja nov načrt, po kterem hoče pomnožiti konjico. Naznanil je tudi že zbornici, da bo za Afriko ustanovil poseben kor. Zato namerava vlada tirjati od zbornice 50 milijonov za vojsko v Afriki. Minister za javna dela in pravosodni minister trudita se marljivo, da odstranita napake pri upravi.
Ruski zastopnik v Carigradu jo nasvetoval Turčiji glede bolgarskega vprašanja, naj regentstvo najprvo odstopi. Turčija bi morala kot suverenna oblast, poslati v Solijo izvanrednega komisarja, ki bi vladal z ministerstvom. Sobranje bi moral razpustiti ter pripraviti volitev novega kneza. Turčija baje s tem ni popolnoma zadovoljna, ker ne kaže nobenega vspeha. Posvetovanja se niso pretrgala. — Turčija se je pogajala z otoman-banko zarad posojila. Bauka je tirjala carinske dohodke kot zagotovilo. Sultan tega ni hotel dovoliti. Sliši se, da bodo založniki novih pušk in drugih vojaških priprav dobili nakaznice na carinske urade.
Brazilijanski kralj je nevarno zbolel.
Afgansko vprašanje dobiva vedno večjo veljavo. Rnsi pomnožujejo svojo armado; rod Ghilzais se je vzdignil proti emiru. Iz Bombay-a se poroča, da imajo Rusi zbranih 2000 mož na najvažneji črti ob Amu-Darji. Iz Herata se poroča, da je emirov pribočnik, Musa kan, prišel v Herat nadzorovat armado in vojaške zaloge. Prinesel je dovoljenje od emira oudotnemu guvernerju, da sme vsakega vstre-liti, kdor bi Rusom nazuanjeval o vojaških razmerah v Heratu. Dva taka ogleduha sta bila že vstreljena. Dva bivša ministra Ahmeda Ejuba, Safer Aziz in Mahomed kan, sta zaprta. Pri njima so našli pisma, iz kterih se razvidi, da hoče Ahmed Ejub zbežati v Herat in tam z rusko armado polastiti se mesta. Med Mervom in afgansko mejo stoji 22.000 mož ruske armade.
Iz Masave se poroča, da se Abesinci pripravljajo na skrajni boj proti Italijanom. Ras-Alulo je imenoval Neguš podkraljem in mu obljubil, da ga imenuje suverenom vseh krajev, ktere bo otel Italijanom. Abesiuska vojska šteje 40.000 mož.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega. 17. aprila. (Konec.) Iz vsega po „nemški elegantno" pisanega umotvora veje neko sovraštvo do blagorod. gospoda ravnatelja in onih profesorjev, ki se ne sramujejo, da jih je rodila slovenska mati, ter jim je lastna naroduost ponos, ktere se ne sramujejo ter so tudi ostali zvesti sinovi svojega naroda. Če tudi bivamo odstranjeni, rekel bi v puščavi, vendar znamo iz letnih poročil, da so bili tudi gg. profesorji, kterim je bil ponos biti pristaši one stranke, kojo zastopa list, tudi prvo-mestniki ali direktorji tukajšne kazine. Jeduako so sodelovali tudi pri raznih predstavah in veselicah. Pri jednakih veselicah so bili tudi dijaki navzoči. Še celo „K in der bali" so imeli v kazini. Nikomur ni prišlo niti na misel, črhniti zarad tega le jedne zaničljive besedice. Društva niso politična, ampak le imajo za smoter razvedrovauje in poduk. Sme toraj biti ud vsakdo. Udje ali članovi volijo odbor; in kdor sme biti ud, zamore biti tudi voljen v odbor. Odborniki pa morajo imeti načelnika. To častno mesto navadno odločijo onemu odborniku, kterega smatrajo za najveljavnejšega iu najsposobnejšega. Če si je pa odbor kakega društva, recimo Novomeške „Čitaluice" ali pa „Kazine", izbral za predsednika kakega gospoda, pokazal je ravno s tem, koliko zaupanje ima do njega, in kako ga čisla.
Vsakdo pri zdravi pameti in logiki si bode štel to v čast ter sprejme tako častno mesto in zastopanje, čo tudi mu znabiti to daje mnogo dela in truda, kor drugače bi se bal razžaliti članove ali ucl0. — ]}a pa kdo s tem, da postane ud, odbornik ali celo predsednik — zasluži psovanjo, „seine piida-gogisehen Unkenntnisse", mi „ncolikani" Slovenci dosihdob pač še nismo znali! Le to vemo, da med Slovonci tega ni; — če je pri stranki, kojo zastopa „olikani" dopisnik — slobodno mu! Bodi pa tudi ta čast privoščena.
In ko bi bil dopisnik znal, da bodo „Slovenska Matica" g. A. Senckoviča volila tudi za odbornika, gotovo bi mu bil po tej doslodnosti odrekel, da niti čitati in pisati no zna.
Tudi štejo po pisavi »elegantni" dopisnik ravnatelju v zlo, da dovoljuje dijakom višjo gimnazijo hoditi k glodiščiiim predstavam v Čitalnico. Imamo šo v spominu, kako je svoje dni baral glasoviti nemčur in profesor H. v Ljubljani dijake, če jo ta ali oni žo bil v gledišču? če mu jo zanikal ktori dijakov, zarežal je nad njim, da je b .. .
Čemu toraj dvojno mero!? Kar sme jeden, naj so privošči tudi drugemu. No znamo pa izraza, da bi označili tiste, ki hočejo pred svetom sramotiti ono vrle može in narodnjake, ki so s svojo nadarjenostjo in marljivostjo sposobni za razna častna mesta. — Da nismo preobširni in no potratimo preveč prostora — lo še nekaj. Predsednik društva gotovo lahko zabrani igre, ki bi bile istinito spodtakljive; tacih mi Slovonci dosihdob šo nimamo dosti. To velja tudi o tukajšnem predsedniku; toraj toliko ložo dovoli dijakom vstop. O pedagogičnih zmožnostih kakega pa nima pravice soditi niti elegantni dopisnik omenjenega lista, niti Vaš „surovi list"; za to so bili žo odločeni drugi gospodje.
Le jedno istino je povedal dopisnik. To odo-brujomo tudi mi — seveda s potrebnim razločkom. Lahko bi bilo tukaj mnogo mnogo bolje, ko bi ne bilo nekterih gospodov, ki pa niso one stranke, ktero smeši dopisnik. Pri takih razmerah si pa ravnatelj niti pri najboljši volji ne zamore pomagati. Vemo pa, da sedanji tolikanj obrokovani ravnatelj sveti dijakom z najlepšim zgledom in jih osobno nadzoruje pri vseh vajah, bodisi cerkvenih ali druzih. Tudi vemo, da je s svojo modrostjo in previdnostjo za-branil že marsikaj napačnega. Naj bi ga le posnemali vsi, kmalu bi bilo boljše. — Tudi tukajšni dijaki niso takovi lopovi, kakor meni dopisnik. Ali mesto je majhno in zve se vsaka mladeniška nepremišljenost, za ktere se drugod še ne brigajo ne. Navadno so pa oni najhujši sodniki tacih lahko-mišljenost — ne rečem napak — ki bi imeli biti mladini vzgledi vsega dobrega in lepega, a niso.
Puščavnik izpod Gorjancev.
Domače novice.
(Mil. kuezo-škof Lavantinski) potovali so nedavno v Lurd ter so včeraj, kakor poroča „Slov. Gospodar", od tam pisali prečast. gosp. kanoniku Kosarju sledeče: Brez nezgode, pri najlepšem vremenu, došel sem včeraj (v soboto, 23. aprila) ob 4. uri popoludne v Lurd. Danes sem bral sv. mašo ob S. uri v baziliki pri velikem altarji za vso škofijo; jutri (v ponedeljek) pa bom maševal v kripti in v torek zjutraj se vrnem od tod. Najlepši pozdrav vsem iu vsakemu! Jakob Maksimilijan knez iu škof.
(Razpisane) so župnijo: Selo blizo Šumberka v Trebanjski dekaniji; Spodnji Log v dekaniji Kočevski iu Sv. Magdalena na Gori v Idrijski dekaniji.
—	Enako je razpisana stolica nravuega nauka v bogoslovji. Preskušnja za njo pismena 26. maja t. 1. in drugi dan ustmena.
(Nove orgije) v Marijanišči bodo prihodnjo nedeljo, 1. maja, zvečer ob uri blagoslovljene, potem bodo litanije iu darovanje. Prijatelji iu dobrotniki Marijanišča se k tej slovesnosti vljudno vabijo.
(Umrl je) danes ob eni po noči g. Dragotin Ničman, sin posestnika in mestnega svetovalca g. Henrika Ničmana, v 25. letu svoje starosti. Ranjki se priporoča vsem prijateljem in znancem v molitev. R. I. P.
(Trgovinska in obrtna zbornica) ima 29. aprila ob 6. uri v mestni dvorani sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnje seje. — 2. Poročilo o delovanji. — 3. Dopis gospoda c. kr. deželnega predsednika o ustanovitvi strokovne šole za lesuo obrt-nijo v Ljubljani. — 4. Ukaz visokega c. kr. trgovinskega ministerstva o visokosti dnin iu potnin zborničnih uradnikov in služabnikov. — 5. Naprava telegrafske postaje na južnem kolodvoru v Ljubljani.
—	6. Naprava telegrafsko postaje v Lukovici. —
7.	Naprava telegrafske postaje v Medvodah. —
8.	Poročilo o pravilih zadruge trgovcev. — 9. Poročilo o pravilih zadruge vseh obrtov izvzemši trgovce, gostilničarje in stavbene obrte. — 10. Poročilo o pravilih zadruge stavbenih in 11. Poročilo o pravilih zadruge gostilničarskih obrtov v sodnijskem okraji Kamniškem. — 12. Poročilo o pravilih zadruge vseh obrtov sodnijskega okraja na Brdu. —
13.	Volitev zvedeucev o izdelovanji slamnikov. —
14.	Prememba § 10 v Brnu sklenjenega mednarodnega dogovora o tvornem prometu. — 15. Ali ima tvrdka E. iz Trsta v Doleujem Logatci podružnico?
—	16. Račun za leto 1886.
(Začasna trorazrcdnica v Ormoži) potrdila se je za stalno trorazredno ljudsko šolo.
(Ceeilijansko društvo v Mariboru) dobilo je od c. kr. deželnega šolskega sveta štajarskega dovoljenje, da sme odpreti pevsko šolo ua povzdigo katoliškega cerkvenega petja v Mariboru.
(Svečanost Iraškega.) Kakor smo nedavno naznanili, sklenil je odbor hrvatskih, slovenskih iu srbskih gospej, da podare slavnemu pesniku J. Trnskemu o priliki njegove petdesetletnice zlat venec. Odbor je izročil to delo zlatarju Josipu Eugelsheimu v Zagrebu. Venec je od 26. t. m. razstavljen v izložbi zlatarja Engelsrotha v Ilici. Venec je sestavljen iz 44 lavorovih vencev, v premeru ima 33 centimetrov in je od čistega zlata. Venec je spodaj zvezan s zlato petljo, ki se deli v tri dele. Srednji del nosi vrezano ime „IIrvatice", levi „Srbkiuje", desni »Slovenke". Petlja ima dva traka z napisom: »Kriesničaru u slavu 50-godišnjega pjesnikovauja". Kjer se vežeta venčna konca, narejena je krona s petimi dijamanti, pod krono je grb z monogramom J. T. — Venec je jako lepo izdelan in bo gotovo dostojen dar pesniku od gospej treh bratskih si narodov.
Telegrami.
Dunaj, 29. aprila. Odsek gospodske zbornice, ki se posvetuje o S c h m o r 1 i n g o v e m nasvetu proti jezikovni naredbi, vsprejel jo nasvet srednje stranke. Ta nasvet trdi, da se protipostavnost jezikovne naredbe ne more izvajati iz obstoječih naredeb. Vlada pa mora, kakor je sama pritrdila, tudi v prihodnje priznati nemški jezik pri notranji službi državnih oblastnij in sodnij.
Dunaj, 29. aprila. Na interpelacijo poslanca Plenner-ja o nemirih v Šibeniku je odgovoril Taaffe, razložil dogodek ter pristavil. da pravi vzrok nemirom so domači prepiri in hujskanje obeh ondotnih strank. Vlada je storila svojo dolžnost, sodnijsko preiskovanje so je pričelo. Cesarski namestnik, general Blažekovic je sam prišel v Šibenik, žendarmerijska straža se je dovolj pomnožila. Vlada je ukrenila spremembo oseb pri vodstvu okrajnega glavarstva in želi, da tudi dalmatinski časniki podpirajo vlado in se varujejo hujskanja. — Pohvala.
London, 29. aprila Dolenja zbornica je zavrgla s 841 glasovi proti 240 nasvet Reid-ov, ter prešla brez glasovanja v nadrobno debato o irski kazenski postavi.
Vremensko sporočilo.
Čas
Stanje
opazovanja j "fZT
28.
7. u. zjut.I 741-30
2. u. pop: 739 82 9.u. zve«:. 739 36
toplomeru po Celziju
Veter
si. svzh. si. vzh. si. vzh.
Vreme
oblačno d. oblačno jasno
§ "
i
•ššS £ s
0 00
-(- 80 + 17-6 +11-8
Zjutraj deloma oblačno, popoludne se je zjasnilo. Srednja temperatura 12 0" C., za 1-7° nad normalom.
I>SliBJ&jskj6 «JOr5K3ft.
(Telegratično poročilo.* 29. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl.	35	kr.
Sreberna „ 5% ., 100., (s 16% davka)	82	„	20	„
4% avstr. slaia renta, davka prosta	112	.	—	„
Papirna renta, davka prost?.	97	„	60	„
Akcije avstr.-ogerske banke	874	„	—	„
Kreditne akcije......281	„	90	„
London.......126	„	90	„
Srebro.......-	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	04	„
Ces. cekini.......5	,,	96	„
Nemške marke .	62 „	30	„
t
Henrik Ničinan daje v svojem in v imenu svojo hčero Marije in vsili sorodnikov tužno vest, da jo edini preljubi sin, oziroma brat, gospod
Karol Ničman
po tridnevni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 29. aprila ob jedni uri po polunoči v 25. lotu svojo dobo mirno v Gospodu zaspal.
Truplo nepozabljivega ranjeega vzdignilo so bode v soboto ob pol sedmi uri na Starem trgu št. 5 in bode položeno v lastno rakev k večnemu pokoju.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v mestni farni cerkvi sv. Jakopa.
V Ljubljani dne 29. aprila 1887
Tuj c i.
27. aprila.
1'ri Mullču: V. Gradonstoin, ravnatelj, iz Berolina. — Einstein, trgoveo, iz Monakovega. — Grof Wurmbrandt, zasebnik, z Dunaja. — Jožef Kraus, A. Kraus, Rosenvvasser,
\Villems, Arbaoh, Keiner, Handl, Feller in Lienhart, trgovci, z Dunaja. — Janez Pecliar, tovarnar, iz Moravskoga. — Julij Dragatin, trgoveo, iz Gorico.
Pri Slonu: Jož. \Voisonbock, trgovec, iz Monakovega. Nordlingor, iz Nemčije. — Bergor, Werner, Fulirmann, Miiller, Tscheppes, Pollak in Barogi, trgovci, z Dunaja.
„S L AVI J A",
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
vabilo
flevetnajstemu rednemu oteiemu zlioru
S
m
kteri se bode vršil v Pragi
v hiši banke „Slavije" na Ssnovažnem trgu pop. št. 978-11.
dne 14. meseca maja 1887 ob 9. uri dopoludne.
----
PBOGltAM:
1.	Nasveti členov poleg §. 31 spi. pr. I lit. P.
2.	Sklej) o letnem poročilu za 1. 1886. in o predlogih upravilnega svetovalstva.
3.	Poročilo računskih preglednikov.
4.	Volitve:
a)	čvetero členov in trojo namestnikov upravilnega svetovalstva;
b)	troje računskih preglednikov in dvojo namestnikov;
c)	osmero razpravnih sodnikov;
d)	poverjenikov za glavne zastope.
5.	Določitev nagrad za računske preglednike.
Po končanem občnem zboru vršili se bodo takoj zbori posameznih oddelkov, da izvrše dopolnilne volitve preglednih odborov in namestnikov za oddelke L —V., kakor tudi za samoupravna društva odd. I., II. in IV. in občni zbor deležnikov upnega društva.
Izpisek iz pravil:
Pri občnemu zboru vdeleževati se, voliti in voljeni biti so opravičeni tisti, ki so v §. 31 odd. III. obč. pravil izrečno navedeni.
Kdor se hoče vdeležiti občnega zbora, ima to najkasneje do 0. maja t. I. (od 8.—12. ure dopoludne) prijaviti ravnateljstvu, katero mu legitimacijski list, program občnega zbora in letno poročilo vroči po c. k. pošti.
V PRAGI, dne 25, aprila 1887.

.V - V »V . V. V . 1'

^ ■ -»'■? až žic. ste žiti MKLaa

„S L A VIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Oddelek V
m
s
m
P ag
M
1 lil
m
1
m
1 ife
i li
il li
m pil
m
m
i m
i li
I
M
V A B11 O
k
zborom členov oddelka I—V.
in k
občnemu zboru vdeležencev 2. upnega društva,
ki se bodo vršili v Pragi
dne 1-4. meseea maja 1887 po lO. uri dopoludne v hiši banke „Slavije" (Senovažni trg pop. štev. 978-11.).
P R O G R A M :
Odd. I. & II. Zavarovanje kapitalij in dohodkov. 1. Dopolnilno volitve preglednega odbora in namestnikov.
2. Dopolnilno volitve preglednih odborov in namestnikov samoupravnih društev za zavarovanje pokojnin in dohodkov.
a)	Oddelek I. b—A (Zavarovanje vžitka za kmetovalce.)
b)	Oddelek I. b—li (Zavarovanje pokojnin za trgovce in obrtnike) in
c)	Oddelek I. 6—O (Zavarovanje pokojnin za uradnike in služabnike kmet jstva in gozdarstva.)
d)	Oddelek I. b—D zavarovanje pokojnin izd-lovatoljom sladkorja v Pragi.
e)	Oddelek I. b—E zavarovanje pokojnin izdelovateljom sladkorja izven Prage. Oddelek III. (Vzajemno podedovanjska društva.) Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov. Oddelek IV. (Zavarovanje proti ognju.)
1.	Dopolnilna volitev preglednega odbora oddolkovega in namestnikov.
2.	Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov za samoupravno društvo mlinarjov odd. IV. (razred 4 b.)
3.	Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov za samoupravno društvo za zavarovanje grško-katoliških cerkev, župnih, šolskih ali sploh občinskih poslopij.
(Zavarovanje proti toči.) 1. Dopolnilna volitev preglednega odbora in namestnikov. 2. npno društvo: Volitov 5 členov odbora in treh namestnikov. Legitimacijski listi dobivajo so pred občnim zborom pri glavnem ravnateljstvu (Sonovažni trg št. 978-11.) V PRAGI, dne 25. aprila 1887.
Upravilno svetovalstvo
vzajemno zavarovalne banke „Slavije" v Pragi.

upmio svetovalstvo vzajemno zavarovalne banke ..Slavlie ? Pragi,