Največji »Jovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA r list: slovenskih idelavcevv AmerikL i The largest Slovenian Daily L the United States. g Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 24. — ŠTEV. 24. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 30, 1933. — PONEDELJEK, 30. JANUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL NEMŠKI KANCLER GENERAL SCHLEICHER ODSTOPIL Fordove tovarne začno jutri obratovati NARODNIM SOCIJALISTOM SE NUDI PRILIKA, DA SPRAVIJO HITLERJA K VLADNEMU KRMILU Bivši kancler se je že posvetoval z voditeljem nemških fašistov. — Nasprotniki parlamentarnega sistema pravijo, da je usoda nemškega naroda bolj važna kot so pa določbe državne ustave. — Proglasitev obsednega stanja bi pomenjala vele-izdajo. BERLIN, Nemčija, 28. januarja. — Danes se je moral ukloniti opoziciji državni kancler Kurt von Schleicher, ki so ga smatrali za enega najboljših nemških državnikov. Odstopil je, toda na željo predsednika Hinden-burga bo še toliko časa vodil državne posle, da mu bo izbran naslednik. Bivšemu kanclerju Franzu von Papenu, voditelju nemških nacijonalcev Alfredu Hugenbergu in Adolfu Hitlerju, voditelju nemških fašistov, se je posrečilo prepričati Hindenburga, da general von Schleicher ni zmožen povesti Nemčije iz sedanje težke gospodarske krize ter da potrebuje nemška država za voditelja močnejšega moža. Nasprotniki parlamentarnega sistema skušajo prepričati predsednika Hindenburga, da se nahaja Nemčija v tako izredno kritičnem položaju, da je usoda nemškega naroda važnejša kot so pa določbe državne ustave. Nad rugi strani pa rote organizirani delavci vseh političnih strank državnega predsednika, naj se v. vsemi silami in sredstvi upre onim, ki streme po državnem prevratu in naj vztraja na stališču, da je treba krizo rešiti z ustavnimi sredstvi. Bivši pruski ministrski predsednik Otto Braun, po kojega odstavitvi je bila imenovana za Prusijo vlada komisarjev, je izjavil, da bi pomenjalo vele-izdajo, če bi bilo proglašeno v Nemčiji obsedno stanje. Bivši državni kancler Franz von Papen, ki je nekak zaupnik predsednika Hindenburga, je stopfrl takoj v stik z Adolfom Hitlerjem, dr. Hugenbergoni in voditelji centrirma. Splošno se pa do mneva, da do ponedeljka ni pričakovati nobenih nadaljnih razvojev. General von Schleicher, načelnik dvajsetega državnega kabineta izza ustanovitve nemške republike, je bil v uradu le šest in pet deset dni. To je bilo najkrajša vladna doba kateregakoli nemškega kanclerja, z izjemo princa Maksa Baden-skega, kojega zadnji cesarski kabinet je po tridesetih dneh odpravila revolucija. General von Schleicher je zato odstopil, ker mu državni predsednik Hindenburg ni hotel dati pravice za razpust državnega zbora. Iz tega je sklepal, da ne uživa več zaupanja državnega predsednika. Ker mu je bil državni zbor sovražen, ni mogel von Schleicher prodreti z nobenim svojim predlogom. Pred kratkim je bil von Schleicher v avdijenci pri predsedniku Hindenburgu. Za rešitev politične krize mu je predlagal tri možnosti. Ustvariti bi bilo treba vlado, ki bi imela v državnem zboru večino. To bi bilo mogoče le v slučaju, da bi postal drž. kancler voditelj nemških fašistov, Adolf Hitler. Nadalje bi bila mogoča manjšinska vlada, ki bi jo podpiral pretežni del nemške javnosti. Tudi v tem slučaju bi moral biti Hitler kancler. Kot tretji izhod je predlagal Schleicher ustanovitev takozvanega presidialnega kabineta, ki bi i-mel razredno obsežno oblast ter bi zamogel delovati neodvisno od političnih strank. Narodni socijalisti pod vodstvom Adolf a Hitlerja, so bili predvsem zato proti Schleicherju, ker so domnevali, da pod njegovim vplivom ni hotel Hin-'enburg imenovati Hitlerja za državnega kanclerja. Nemški nacijonalisti so nasprotovali njegovemu KOMUNISTIČNA ZAROTA NA ROMUNSKEM Spljonaža je zelo razširjena- — Na pošti so zarotniki fotografirali vojaške listine. Bukarešta, Romunska, 20. jan. Iloimiska tajna policija jo odkrila obsežno komunistično oijonažno organizacijo ter je obenem našla dokaze, »bi obstoji močna teroristična skupina, ki je v zvezi z zloglasno protisemitsko "želo policija .slutila komunistično špijona/no delovanje, je ponaredila neko "zelo važno" listino in jo poslala od eneira vojaškega poveljstva p«» pošti drugemu povel jsttvn. Listina je bila dostavljena. toda dva dni pozneje je policija odkrila, da je bila listina na poti fotografirana in jo je na« tu posebni .sel ne.sel na Dunaj. Sel je bil na ]>otu aretiran in pri njem so na-Ii fotografije. Dve .sto policistov je obkolilo poštno poslopje in aretiralo :t2 poštnih u-radnikov. Med aretiranei, med katerimi .sla tudi dve poštni uradnici, je policija našla več prepisanih listin in tudi več steklenic nevid-ljivega črnila. Policija je *udi odkrila, da je bila zarota tudi v brzojavnem uradu, kjer so bili prepisani mnogi vojaški in finančni brzojavi. Vajak četrtega polka Sarfar-ski, ki je dobival listine od poštnih uradnikov in ki na svojem domu listine fotografiral, jo bil tudi aretiran. Policija domneva, da so v zarota zapleteni tudi poštni in brzo-jaivni uradniki po deželi. PRINCESA PRIČAKUJE OTROKA Napol, Italija, 29. januarja. — V dvomih krogih je bilo naznanjeno, da bo pre.stolonasledniea princesa Marija -lose v juliju povila otroka. Princesa je hči belgijskega kralja Alberta in žena italijanskega prestolonaslednika princa Humbert a. SPANCI SE P0LAŠČAJ0 VELEP0SESTEV Španski kmetje se s silo polaščajo posestev. — Lastniki se pritožujejo, toda večinoma ne dobe plačila. Madrid, Španska, 20. januarja. • Kmetje na južnem Španskem so si v velikem obsegu pričeli prilaščati velika zemljišča in ako se to nadaljuje, bo mogoče to prilaščanje primerjati z osvajanjem zemlje v Rusiji tekom prvih dni sovjetske vlade. lfi. januarja so se kmetje polastili petnajstih posestev in si jih j prilastili. Najmočnejši kmet je. dobil najboljšo zemljo. 17. jauar-ja so se polastili dvajset posestev, IS. januarja pa 31. Kmetje so odšli iz mesta Mis-padas v rjavih oblekah in so i/.-gledali kot vojni begunci. Odšli so na kmetije, katere so že prej določili, da .se jih polaste. Krajevne oblasti in posebno socijalisti so jim zagotovili, da jih ne bodo ovirali pri njihovem delu. S prilaščanjem kmetij se je pričelo že lansko^ leto. vsled česar je bilo jeseni mnogo tatvin poljskih pridelkov v provinci ji i'aeeres. Spočetka so se kmetje polaščali kmetij /v bližini mest Escurial. (iranadilla, (Velavin, Antonio lla-dronera. Iiobledillo de TrujiHo in Mata. lastniki so se pritožili pri sodišču in zahtevali, da jim kmetje plačajo za zemljišča, toda ponaj-več so lastniki svoje-zahteve iz- gubrli. Spočetka so kmetje jemali zemljo v velikem starem sovraštvu proti lastnikom .zemljišč ter so v mnogih slučajih skušali porušiti hiše in gospodarska poslopja. Ko je parlament sklenil, da mora vsako prilašeeno zemljišče biti plačano, so komunisti aigitirali po deželi in priporočali kmetom, naj se šiloma polaste zemlje. ker je to najenostavnejše in najhitrejše. Zupani v pokrajini Estramadu-ra. ki se raztezava od Madrida do portugalske meje, so »večinoma socijalisti in še podpirajo delovanje kmetov. Živinorejci so se pritožili pri vladi, trdeč, da kmetje ne znajo ceniti vrednosti živine, da jo pobijajo in žive kot knezi, ker se boje. tla bodo nekega dne pognani s teh posestev. PRODIRANJE JAPONCEV Kitajce so pregnali iz doline Liao. — Japonci imajo 12 oklopnih avtomobilov. Čangčun, Mandžurija, 29. jan. Medtem ko je beg vstaškega generala Lao Pel-fenga . januarja. Kaj bo sovjetska država napravila s svojimi nezaposlenimi V Celjabinsku. kjer gradijo tovarno za traktorje, je bilo na Detroit, Mich., 20. januarja. vladno odredbo odpuščenih 30 Delavci, ki so zastaivkali pri odstotkov delavcev. Odpuščenih Brigsrs Manufacturing Company. katera preskrbuje Fordove tovarne z ogrodji za avtomobile, še nimajo namena vrniti se na delo. Od vodstva zahtevajo tako plačo, da ji bo motjoče ž nio živeti. Ravnateljstvo Brisrtrsove tovarne jim je stavilo ultimatum ki programu, da bi bilo treba del Vzhodne Prusije, kjer so veleposestva, razdeliti ter dati brezposelnim priliko za delo. Agrarcem ni ugajala njegova poljedelska politika, dočim mu centrum ni mogel odpusti ker je povzročil padec Brueningovega kabineta. ^ocijalni demokratje in komunisti so ga smatrali za reakcijonarca. V političnih krogih se domneva, da ima sedaj Adolf Hitler najboljšo priilko, da postane nemški kancler. To mu bo tudi uspelo, če si bo znal pribavi-ti podporo nemških nacijonalcev. Ako mu bodo pa nemški nacijonalci obrnili hrbet, bo Hindenburg najbrž pooblastil von Papena, naj sestavi novo ministrstvo. Predsednik državnega zbora, Herman Goering, je danes izjavil, da se državni zibor, ki bi se imel sestati prihodnji torek, ne bo sestal, dokler ne bo odpravljena kabinetna kriza. ŽENA JE K1HALA100 UR Princeton, Ky., 2!». januara. — Mrs. I-onnie Dickson je skoro neprenehoma kihala 100 ur. Zda j | so zdravniki izjavili, da se je nje-' 110 stanje zelo izboljšalo, in kiha samo še po osemkrat na uro. Ko je začela kihati. je kihala po dva j-^ .setkrat na minuto. Odkar se je' njeno stanje izboljšalo, je dobila prvo hrano v sto urah. Zdravniki ne vedo. kaj je bil vzrok, da je pričela kihati. je bilo okoli 1000 delavcev. Tudi iz drugih krajev poročajo, da so bili delavci odpuščeni. Ker so bila dela pri gradbi velikih tovarn v pričetku druge petletke ustavljena, je izgubilo delo več tisoč delavcev, s tem poteče jutri opoldne, ima sovjetska vlada velik brez- Oni delavci, ki se ne vrn^o na poselni problem in napraviti je delo. ne bodo več KTireieti. Po treba načrt, kako pomagati vsem dvana.isti uri bo začela tovarna onim. ki so izgubilo delo. . najemati nove delavce. V državi, kjer je dovolj stvari Ford Motor Company, ko.ie to. za življenje, je že brezposelnost varne tudi pocivaio. je sporočil, težka, koliko težja je v Rusiji, ko c|a bo začela najkasneje v torek -vseh stvari za življenje primanj- obratovaniem. Sest ur pot.-m. ko kuje. V Rusiji je ravno sedaj ta- Brio-srsova tovarna začela o-ko veliko pomanjkanje živeža, tla bratovati. se bo pričelo tudi v ga niti oni. ki delajo, ne morejo Fordovih tovarnah delo. dobit i- 1 Kakorhitro poteče Fordov kon- Delaveem v mestih je dala via- ' trakt z Briffirs tovarno, bo Ford da potne liste, da gredo na kmete sam izdelovati ogrodja za in skrbijo sami za sebe. Pri kmc- svoje avtomobile, tih bodo že našli kako delo, da sij bodo mogli zaslužiti vsakdanji kruh. Veliko stisko imajo delavci z dežele, ki so se odpovedali svojim kcintijam in .so šli delat tv tovarne. Xazaj jim ne kaže več iti. ker nimajo več pravice do svojega nekdanjega posestva. Najbrže se bodo zopet vrnili na deželo in bodo prosili za pomoč svoje sorodnike, ki so še ostali na kmetijah. Vpanje je. da bodo ti kmetje, četudi tožijo o po- rušila bršo; ubita je bila Svlve-manjkanju živeža, še vendar ime- s t rova ženo in 36 oseb pa ranje- BOMBA JE PORUŠILA HIŠI ITALIJANA Philadelphia* Pa., jan. — Policija išče nekega "inšpektorja", o katerem se domneva, da je položil bombo v hišo Johna Di Svlvestro, predsednika organizacije 'Sinovi ItaJije*. Bomba je po- li toliko, da 'bodo prehranili de- nih STAVKA DUNAJSKIH 1ZV0ŠČK0V Dunaj, Avstrija, 27. januarja. Vsi dunajski izvoščki so zapeljali svoje taksije na trg Sv. Štefana in odšli domov. Taksijev je bil poln trg in sosednje ulice. To je bil posebne vrste čtrajk proti občinski upravi, ki je hotela izvoS-čkom povišati pristojbine za licence. lavee. ki se vračajo iz mest in in-dustrLskih krajev. SOVJETI ODLIKUJEJO KRYLENKA Moskva, Bnsija, 27. januarja. — Sovjetski pravosodni komLsar Nikolaj Krylenko je bil odlikovan z redom Ljenina. ki je najvišje odlikovanje v sovjetski Rusiji. Krylenko je sodil priznane in-žinirje in znanstvenike zaradi goljufije. ADVERT1SL in "GLAS NARODA* Oblasti so mnenja, da je mogla porušiti trinadstropno hišo samo močna bomba ali dinamit. Nek "inšpektor" je dopoldne pregledoval klet. Štirje otriei in njihova vzgojiteljica so padli iz tretjeka nadstropja in bili samo ranjeni, kot tudi e.najst drugih oseb, ki so živele v bližini. Di Svlvestre ni bil doma. ko je eksplodirala bomba, toda bil je ravno na potu domov, ko je eksplozija pretresla južni del Phila-delphije. To zaroto so najbrže vprizorili italijanski komunisti, ki so hoteli ubiti celo Svlvestrovo družino, ker je Syl/vester Mussolini je v o-sebni prijatelj m se je udejstvo-val v faaiatov&kih vrstah. -o ODA" NEW YORK, MONDAY, JANUARY 30, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY hi U. S. A. Glas Naroda" Owned and Published bj BLOfENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prink Sailer. President L BenedlK. Treo. Place of bUBlneM of the corporation and add! >11 W. 18Ua Street, peraogfa of Manhattan. "GLAS NAK ODA (Voice of the People) of above officers: New York City, N. Y. leaned Every Day Except Sundays and Holidays 8a celo leto velja za Ameriko In Kanado...................... $6 00 la pol leta......................$3.00 la Četrt leta..................SI-GO Za New York za celo leto Za pol ieta.............. Za inozemstvo za celo leto Za pol leta.............. $7.0t $3.50 »7.00 93.51) REVIZIJA IN REVIZIJA Subscription Yearly $6 00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dau izrcemSi nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne pri obsujejo. Denar naj se blagovoli foftlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York. N-Telephone: Cllelaca 3—3878 ROOSEVELTOV KABINET po strani so Nemci izvršili glavni nu-vkok in sovražnik (Francoz) se u-inika. revizija je na pohodit! To I«t bilo v brzojavnem slogu sestavljeno jK>r p oi.ee a no vojsko stopila na pot revanže; prav radi tega so Francija in n.ieni zavezniki stavili mednarodno jamstvo za pogoj priznana j enakopravnosti. Toda ..se te žrtve, ki .iili je do-lej zahtevala nemška revizijonistična akcija. so bile ali gospodarskega značaja ali jih radi kasnejše dozorel ost i njihovih učinkov javnost ni tako čutila. Kaj pa revizija meja' Saj vendar ne gre več za mrtev denar — čeprav ga «v tej stiski grejejo srag? našega ljudstva — temveč zii zemljo gre, vii- teh-siiega življenja in •»•• samo za' zemljo, za kri gre. za živo telo slovanskih naroda '. Zaenkrat ; o na vrsti Poljaki, za njimi bi prišli drugi. Xemei. ki jim zadrja leta pomaga tudi fašistična Italija, so vsaj zunanje organizirali revisionističiia kampanjo res brezhibno. Njihova diplomacija, njihov tisk, njihove poreč« žalske agencije i ti malodane vsi njihova znanost je v službi te m;-sli. In koliko stane propaganda za njihovo stvar v svetovnem tisku! Da bi bila nuhor/a akcija uspešnejša, so jo nekako poer-ostavili. zavili so jo v enostavna gesla, ki se j51, povprečni človek dvajsetega stoletja. kateremu se vedno mudi in ki ne more nobenemu problemu do jedra, laže oprime. "Pogodbe ne morejo biti večne, toliko manj dik-tati!" Za ozemlje, ki meri 10.380 kvadratnih kilometrov in na katerem prebiva 1,070.000 ljudi, so si izmislili označbo "koridor". Zi vsakega Angleža, posebno Američana in morda tudi Francoza, ki ima sicer več priložnosti brati o tem vprašanju, je torej Pomorje navaden "koridor", ozek pas zemlje, takšen na primer, kakor ga je zahtevalo germanstvo za spoj s Trstom od Beljaka čez .Jesenice in Gorico. Da ni v nobeni vojvodini na Poljskem prebivalstvo tako čisto Verza jska utrdba se je stresi«, »poljsko kakor v'Pomorju < S9% i. osredotočenem ognju od vseh -»eveda Xemei ne omenjajo. vzemal mesto v Rooseveltovem kabinetu. Toda ostalo je le prid o nme vanj ill. Nihee ne ve, • |2C(H) »» * m " " #10410 " »' _ $41.10 $50JM " - _ $81 JO ProjoauOk dobi ▼ tiaram kraja taplifllo ▼ dolarJlU. H«|M Mlutlll IsvrAuiMiM p» CAM.I LKTTKR U »tM*J|Im M. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FMAMM BAKBEB) MV WJS8T 18th 8TMJSMT XMW 7QW, if. Y. t. m ............ Kaeunati moramo z dejstvom, da je nemška propaganda tudi za revizijo meja zelo napredovala v au-Lrlossiških (lrz».°ah. Xemei so doslej sijajno o|»erirali s krizo; reparae:j so se rešili prav s tem. da so jih krivili gasp nlarske stiske in da zc, Amerieanoui dopovedali. da so njihovi dolarji ''zmrznili" v Xemei ji prav radi reparacij. Pomorje zahtevajo tudi v imenu krize, v katero so :n in nt' vojak v eivilti, "zmago-valee" Clemeneeau. ter angleški "imperials" Llovd Oeorge. Verza jski mir je bil takšen, kakor > ga mogli skleniti ljudje, ki so z eno nogo skoraj še tirali v mlakah krvi. za katero so delali po praviei ali kriviei (►dgovorno Xemeijo. oziroma nemški imperializem. Ako hoeejo Xemei objektivno soditi o Versailles!!, naj pomislijo, ako bi bili oni zmagali! In kdo more danes trditi, da bi bila Evropa zmožna danes, to je 14. leto po strašni preizkušnji, po morebitnem novem konfliktu spraviti na noge ka j boljšega, Kakor je bi! Versaillesf Okoli 25 milijonov ljudi je bilo prej v Kvropi pod tujim gos port voin, Versa ill esu >r> nastale tri nove slovanske države in število ljudi, ki so ostali izven narodnih držav, jp mnofro manjše kakor jr bilo pred vojno. Mirovne pogodhe nW> večne. Tudi verzajsika je potrebna revizije in ta j" že davno v teku. Pravične r<» vizije meja ni mogoče v načelu odklanjati in Slovanom se je tudi ni treba bati; marsikatera korektura bi bila jH»trebna nam v prid. Toda revizi'a. kakor si jo mislijo Xemei in Italijani, ni pravična, ker bi j.) radi izvedli jw) zastarelih bajkah o priviligiranih narodih in rasah. Ttaljani so zasiržnili nad 800.1)00 Slovanov in Xen:cev, znto da bi odrešili okoli :100.000 ljudi lastn-narodnosti. Xemei imajo že davno močno manjšino Poljakov, a bi jih radi spravili pod se še en milijon zato, da ne bi ostal noben Xemee na Poljskem. Fašisti vpijejo o potrebi revizije, istočasno pa zahtevajo poleg ogromnih narodnih man i sin, ki jih že imajo, še Dalmacijo! In zakaj ni še noben XV-mec predlagal korekture koroške meje? V tej naskladnosti tiči najhujša hiba revizionistične kampanje Xemcev in njihovih slabili zaveznikov Italijanov in prav zato jn moramo z vso odločnostjo odklon;-ti. Po našem mnenju je treba i.->kati iedravila za mednarodno pomirjenje predvsem a- posp<*ševanju smisla mednarmlno solidarnost in narodno strpnf>st. kakor danes razburja1 i svet s sličuimi propagandami. Pojasnjena ljnbavna tragedija. 14. januarja iz večer je umrl v mariborski bolnjei 3!)-letni splava r Anton Sršen iz Bora pri Sel-niei ob Dravi. Stanje njegove žene. na katero je oddal štiri strele v glavo, se je lf». jan. precej izboljšalo. za j pa je postalo zopet zelo resno in je malo upanja, da bo okrevala. Ozadje te tragedije je na podlagi poizvedb orožnikov nastopno: Sršen in njegova 13 let mlajša žena Ttvza sta se poročila pred 8 leti. Xjun zakon je bil sprva prav srečen, čeprav nista imela otrok. Oba sta pridno delala in sta si prihranila 50.000 Din. ki sta jih naložila v hranilnico. Xjuna zakonska sreča bi ostala najbrže ne-porivšena. da se ni v njuno življenje preteklo jesen vmešal neki hlapec iz Selnice. Ta je znal Sršenovi ženi tako govoriti na .srce, da se je resno zaljubila vanj. Illapea je .seznanila tndi z možem, ki ni prav ničesar sumil in življenje vseh treh je poteklo prav lepo in enakomerno. Toda naenkrat je prišla katastrofa. li v mariborsko bolnieo. dorim je moža prepeljal reševalni avto mariborske postaje. Na lovu ponesreči ustrelil prijatelja. Ker je bil sneg prav pripraven za sled. .so se odpravili v ponde-Ijek 0. januarja .»v Spodnji J)avČi v Zali pod Blegošem !ovei na lov na srnjake brez .psov. samo s priganja či. Pa zagleda mladi lovec .lože Torkar. rovtar v Zali. da se za streljaj proč od njega z:i zasneženo smrekco nekaj giblje... A" trdnem prepričanju, da je tam divjati, pomeri puško in sproži. Pa. o groza! ('loveski »vzklik in stok ga presnne. Ko pribiti na mesti*. vidi .svojega soseda, priga-njača. prijatelja ležečega v snegu. ki mu iz vratu iz žile odvodnice teče curkoma vroča kri. Eno zrno šrota ga je zadelo. Xa [Hnnoi*. poklicani davški duhovnik je bil komaj sredi pota s • ubogi obstre- PREDSODKI. Mvetotajstvi. ko Ijeni priganjav Peter Zlatoper. novohišar iz Davče. izkrvavel in umrl. Xesreeni strelee Jože Torkar .se jr sel ves ohnpan sini ja- , . vit orožnikom v ŽelezniKe. < >b:i naein dobil Sršen iv svoje roke pi-! , , ... . ... ' mlada posestnika sta bila sicer i vseskozi dobra prijatelja in blagi Pred kratkim je na nepojasnjen na hlapen, a ga je ta najbrže izgubil. V pismu, v katerem je obsipala ljubeka z najnežnejšimi iz-raizi, ga je obenem prosila, naj vendar že vsemu napravi enkrat konec, ker ne more več živeti z možem. Izpolni naj obljubo in pobegne z njo v svet. Sršen, ki je po tolikih letih nenadoma ividel porušeno vso svojo dolgoletno zakonsko sreeo.se je s težavo premagoval. Zasnoval je strašen načrt in ga tudi izvršil. Odšel je v .Maribor, si kupil samokres in se vrnil domov. Mimogrede je obiskal hlapčevo gospodinjo iu jo vpratšal po hlapcu, rušilen svoje sreče. Hlapca pa k .sreči ni bilo doma. to mu je rešilo življenje. V petek. 13 jan. dopoldne je Sršen odšel po opravkih /. doma. Žena, ki ni prav nič slutila, tla mož ve za vso zadevo, je odnesla k bližnjemu sosedu Gradišni ku knjigo, ki si jo je bila tam pred dnevi izposodila. Cez pol ure je prišel tudi mož >za njo. češ da jo nekdo išče in f-aka doma. Že-na mu je takoj sledila. Ko pa sta bila kakih 800 korakov oil Gradišnikove hiše na robu globoke grape, je Sršen nenadoma potegnil iz žepa samokres in oddal tri zaporedne strele na ženo. v glavo. Sršenova se je zgrudila. Xa tleh ležeča je še moža prosila pomoči. nakar ji je Sršen pognal še eno kroglo v glavo. Xesrečna žena se je zvalila v približno 30 m globoko grapo. Xato je Snšen naperil .samokres proti .sebi in sprožil. krogla pa je zgrešila sree. nakar si je pognal drugo kroglo v čelo. Tudi on je padel «v grapo, kjer je obležal poleg žene. Tam so oba našli .sosedje, nakar so ženo z nekim osebnim avtom prepelja- Ali veste, kaj je predsodek.' No. vam boni pa jaz povedal, kaj j«' predsodek. Predsodek je napačno utemeljena sodba, napačno utemeljeno presojanje. • Večkrat sem že >lišal žensko, ki je rekla : — Za vst- sv»*l bi *ra ne vzela, ker je premajhen. Za božjo voljo, saj sem jaz iverja nego on. Kakšen par bi bila .' To ji« predsodek. Marjauca si je enostavno v glavo ubila, da .so \ majhni za nič. Pa se presneto moti. .Majhni ljudje imajo velik" lastnosti. In baš zaradi tega predsodka ostane .M a r jan ca stara devica. Bog se je usmili. Xjena prijateljica je bolj pametna. Prijateljica namreč misli: — I.eta gredo, pa naj bo v božjem imenu. Kes ni prav posebno velik in postaven, pa ga bom »vseeno vzela. Prijateljica namreč nima predsodkov. Blagor ji. ker jili nima. Dobila je moža. ki je navzlic svoji niuiki postavi velik, dober in v vseh ozirih olrajt. Tiste, ki se majhnih branijo, o-b i čajno ivelike dobe. Potem šele vidijo, kaj .so dobile. Z majhnimi so mali križi, z velikimi pa veliki, ln vsaka, ki ima velik križ. ve. kaj se to pravi. Istotako je moškimi. Ta ali duši. Vsa soseska ju pom ti nje. Prevarana ljubezen. V Šolski ulici v Novem mestu se je pred meseci nastanila okrog 40-letna bivša služkinja Antoni-1 oni si v glavo zabije, da noče laja Slak,-rodom s Potovega vrha. ( ke ali take. Dalj časa je bila izaposlena tudi v J posebno proti rdečelaskam bolnici usmiljenih bratov v Kan- imajo predsodke, diji. Pred letotom dni pa se je se- ! — Xak. rdeče pa že nočem — znantla z nekim mladeničem, kij praivijo — rdeče so zahrbtne in ga je denarno podpirala, tem bolj., varajo svoje može. NAPRODAJ imam najbolje vrste jagode sadike, 'ki rode od spomladi pa do pozne jeseni do mraza. Cena za tisoč sadik samo $4.00. — Joe Skedel, R. F. D. 2, West Alexander, Pa. ker ji je izjavil, da bo po vojaški službi p rov zel precej lepo posestvo in ji obljubil tudi zakon. Pred kraukini pa je Sla kova izvedela. da so fantove navedbe neresnične in da nima pričakovati nikake dedščine. Se bolj mučno je bilo zanjo dejstvo, da jt: biia že v šestem mesecu nosečnosti in da se je je začel njen izvoljenec izogibati. Ko je prišla po opravkih v mesto njena sestra Marija, poročena Luktšrč i/. Brusnic, je hotela posetiti tudi .sestro, a je zvedela, da že nekaj dni ni o njej nobenega .sledu. Sestro so navdale zle slutnje ter je stvar prijavila orožni ;tivu. Orožniki so nato preiskali stanovanje ter našli med drugim dvoje pisem, naslovljenih na njenega izvoljenca, iv katerih mu o-čita, da jo je spravil v težkoče in sramoto, čeprav ja izdala zanj že lepe denarje. Sporoča mu tudi. da bo šla v smrt. Splošno mislijo, da je to svojo namero tudi izvršila in da je že najbrže .šla v ICrko. Preiskava se iv tej smeri nadaljuje. Starodavno zdravilo pomaga proti hrbtoboln "Dve leti sem trpel neprestane bolečine strašnega hrbtobola. Poskušala sem vsakovrstne linimentc, pa mi nobeden ni pomagal- Prijatelj mi je priporočil Anchor Pain-Expeller, in ko sem sc te dvakrat namazal, je vsa bolečina irginila. Pain-Expeller je najboljši med vsemi." J. S. Loclrport, X. V. PAIN-EXPELLER Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila tn tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Kedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dob* iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-EN-TBX PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. METBOPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 W. 18th St., New York, H. Y. To je vse skupaj laž. Takih žena kot so rdečelaske, j" malo. Za drugim pa vsaka rada pogleda. ne samo taka. ki ima rdeče lase. Tako je bilo in tako bo — od vekomaj, do vekomaj — amen. Ampak rdečelaske znajo ljubiti. ln kako tudi ne.' Saj so vsepovsod sam žareč ogenj — od glave do nog. (Jlede rdečelask nimam nobenih predsodkov. Škoda, da nisem d usedaj še nobene srečal za pnnojduš. Nazadnje je bolje, da je nisem. Sem že vsaj kolikortoliko neopa-ljen. Tudi pri jedi imajo nekateri grozne predsodke. Današna ženska ti »zlepa ne bo poknsila jedi. v kateri je česen ali čebula. Toda človeštvo bi bilo dosti bofcj zdravo, če bi se ne balo resna in njene sestrice čebule. Saj svet itak ne more biti bolj smrdljiv kakor je. Napram pet.ku imajo nekateri predsodke in napram trinajstemu dnevu rv mesecu. Jaz imam predsodek proti vsakemu petku, zato ker šele v soboto plačo dobim. Trinajsti dan me je pa le v tekočem mesecu nekoliko motil, v prihodnjih ena Stih mesecih me pa ne bo. V splošnem ima vsak čl predsodke. Nekateri take. drugi drugačne. Jaz imam naprimer predsodek proti dolgim ženskim kikljam. proti korzetom. proti politiki, proti prohibieiji in vodi v splošnem. Dosti rojakov, posebno pa rojakinj ima proti meni in moji k« ioni velike predsodke. Od rojakinj sem že dobil pisma sledeče vsebine: — Nič bi ne rekla, če bi bil ie-dik. V tem slučaju bi se dalo govoriti s teboj. Oh. saj veni. kakšni sle oženjeni dedci. *aj imam mojega že nad devet let. Ali pa -. — Cas je. da se oženiš. Zsaga, in da enkrat nehaš bezljan! llud predsodek proti mej« koloni mora imeti tudi rojak, ki mi je kjubeznjivo sporočil: — Kaj pa čečkaš in maže.; vsak dan tiste neumnosti.' Pusti pisa-rjjo, saj veš da nisi zn njo. iu se kakega poštenega dela loti. "O L 4 S NAHODA' ' ____________________~ NEW YORK, MONDAY, JAKU ART 30, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m V. B. A. ZOWEXKO: XotViii r vi hi<"*i's;)proti gleilali->(>U, ali kino j«» pa v- inn*uinifjš' lt«»li praktičen j«- iifi*o clpflalit«*«'. \i irrhi wepriwrr ■* I« «\ 11 nllapi i |M»vrwnc» «• 1 >I -kc in faltn .^i prillra lis zmerom . Vlo ne najwinn. Na >«l m« »je m »proge -»\;t oba sla skupaj v kino. Kupila >va vMopoiee in zabela -akati. Kilo je veliko ljudi tamkaj in vsi •o stali pri vratih. nailoma >•• r.e.-i olpro in gn-| hm I i«'na pravi: . " Mno'.iea je planila k \ ratmu. ki >o >e zagozdila. Tisti, ki stali /a I. jtehati -»pfed •to.jev'e, ki p.i nis » m iili letprvj. Mi-ne pa je hipoma Mignila in »;♦* ram >lo na no. Datjiiška. sem «.i mislil, n** !>i rad ulrobil duri. "M''š"an — .>ein kii»"al — ne tako litro. za bcžio voljo, laliko »l robi -e menoj vrata." PREDSTAVA V KINU hi kako sem se h-tel osvoboditi, ko >o pa neprenehoma suvali in ni-- mii mogel geniti v. nobeno roko. *|'os»tojte vendar," srni krir-al. *• ImJir-i! 1'iistile, ne vleeite mi hlač liol. I>o\ olite. da >e človek pred-\ -eni" reši kljuke. Iliače se vendar trgajo." A iii.su me poslušali. Vedno dalj--> i se pvlwili. •*< !o-pter v orkester, sedela je tamkaj in ne ni npabi geniti. Sedaj so. hvala liogu. ugasnili luč in predstava s> je začela. Kakšen film pa je bil to. niti p<>- .1 vinee dal<*ko <>l»x*žiie.jj«t ozemlja, na katerem vladajo lokalne vlad«* brez vsakega ozira ra Xankini.i raz|>oloženj" v Xenevi, je strah, da se bo Japonska odrekla sodelovanju v Ženevi, močno popustil. Mnogi eel o pravijo, da bi bilo naravnost koristno in potrebno .da bi -JajKUi^kj iz>topila iz Društva tiar n*striišrn«» — M«>!«"i-! — j«* «le. »zrl (»kinu, — m«»lči! Ta groza jt l»il;i najlndjš«* priznali je. — O. saj >va sama. živ«' «luš«- ni nikj«* rim «H'ftom, pot mu je lil s čela hi sree mu*' gos p« »t l markiz. — j«* šepetal J.-an. — Nič j«* stiskala ledena roka.: prizadeval si je na.]- *e ne bojite. Vem. da >»» Ite^ede. ki jih «'-l«»v k ti v u^ašajn«"ih k je /,• lani nagla:š;tl. vojne Japonci priti.-uili na Kitaj- z /asedlio .MiiK«iena in liarbi- ra.'nih na nai »«ra -laponske na azijski e lini nikakor še ni dovršena. Dru- sk« •/-ilil /as- _»1 t«k*k io brezobzirno. I*reb »flel mi j«', pasja d umi. naravnost hi lit'Set. Iti en i I .s«*m t«*ga h ml č« ga !> •-evnlka. " Pustite, iiics-iii, |i>ia| — >\oje arabsl,. Nenadouui ine je n *kaj «lvignilo vmicu in me udarilo > črepinjn olt i,' ata. Tako. s«*mi -i lil .-i i I, 'daj sr. pa žili z olW-inMvom |» • vratih mlatili. Hotel sem piirl -t ran I t - -1» rat. Začel ,-ein -i >. <_rlavo utira'i I bt. Ni^i me pustili skozi. I In led;ij opazim. «»a s mii obvisel Bs hbičami na kljuki. ' Kričijo vame: "'!{i "ite v tovariš' X;«d stnj^.-i liočejo tiuli noter." | v • dno-1 i Ifir idn.a vlada I vala popolni je iu Anjriije. .Mika-i .'«• pri tem i'.j>osh>-<>lila>t natl južie« 1 v;; narodov je > .>vnjn po>"a.-lnost-: . dalo Japoncem si* več poguma ■ na I >nl jiiem vdiodu vrana uasilstva proti ki- Alandžurij ». Anglija je do.-.-^Ia ^a ..i« t Ti!i .Mh. 'Jnsija pn .-.i iiinM 'jn<»>.t .Mongolije. |*ri tem se II I s ^ • ne j in S tajski siiverenosi i. i'oroeil«* Lvt-. . , . I nove koini-ije je vkljuli pretir;i»j; oh/irnnwti le nekoliko vzbudilo ."est M< ngolijo. Tibet pa je udaril pr i- so Japoncem le prev«v jtopustile k«» meje in si prilastil kitajski p->- in • 1.i l»o ti*el»a <»L>l<*j nekoliko OTKOK. ki si tako prizari a . . ki l»i sam rad iistresel . . kako naj ve. c!.i so njegove šolske težave mogtjre posledica pi«ua|H iijunja (Ni? šolske ohlasti vedo ter izboljšujejo svoj sistem razsvetljave. Tudi matere in očetje bi morali v«*«Ieti. Ko se po vererji /ačnu **«l«mare naloge", lije in Kako s«- uče vaši otrori? Ali je Itie tako raxfiKctia, t;t\I jena za primerno di- A tjospotlična -t«'.ji že sama ei>t 'j*,( ,lati ne morem. Neprestano sem Meda v obraz, hrope m se prav n!e'ukvarjal s svojimi h'aeami. 11.■ /anima. da bi gledala name. I |;m.j|-() >om |- >Vi.i\\ J>ri sVo-|lesile. i Nena.ioma je bilo k sre."i /ope. j |„ n.-ka d.Jirodnil.a da-jdov. ' 'l.ie- i ina je vzela štiri bucike iz svojega j p.|e- pnr^eila Iv t trnove kom i- Ali - in -e r -Ail kljuk«*, seiu mi- j perila. Nitko sem našel na tleh. Pol ujj,, j-; j,, ulovila v nebo vpijo Siil. ali pa -o me stresli i/ hlač. 1 pr. dstav • sem jo v temi iskal. ■/,|(ir;|ll(. ,,i dna rod nega /aupanja j S. l.ij v.-m ugledal nekoliko širši | V. ezal -em in /ašil vse skupaj. J s strani Japcncev. je zildnji čas pri-prelu i iire» 1 sabo. - j kakor -e je dalo in ti. se je k sre-ijšla na dan 'še alem ja|W»n.skega Oddahnil sem se. Se ozrl okrog, i končala drama. š!i smoilonoiv. lea-tiiika »reiieralnega štaba lšim<>- ta. Ta je bi! baje prolan v Dželu i k tamo>njemu guv M uerju, pa ga po poti napadli razbojniki i-i nihče ga ni potem več videl. '/.;.-radi tega » dapoin-i prekoračil mandžirsko mejo in pospešil S»M.ll>(t D/ehola. Vsjikdo \ e. da so hile mej ' nove države Mandžtikun silne neugodne v Ntrateiričnem ma Imjazen j Ull.,\ ficikar >m i.. Harl»i- Vti |M.lnžili svojo rt.ko povrni in.omh velnul ki v n.p-m odločajo, da 1|om dvakrat prestopa na mongol- ska tla iu teče tam po Titi ali KM km daleč. ("mor častnika lsimota je prišel kot i|(4h*«mIoš«'| pox-rnl a\ /.«'dho Džehola. Ker Jn|x>:iei s\oje p-»ho-de r«*«l?io «»prjr»ietijejo k sličnimi inchleiiti. so se nekateri radovedni ljudje začeli zanimati za os«'bo Ki-inota in kmalu nesporno dognali, da vrli Išimoto spluh nik .li ni živel. da ni bil poslan v Džehol in da je po telil takem neniogtice. da l i ga bili ubili džeholski ra/.bojniki Z naslovom razbojniki imenujejo Japonci vs • kitaj-kc čete. ki t »I jim utegnile hiti na poli ali pa so jim že d\janski pokazale svoj »»dpor. Legendarni Išimoto je služil koi preti.e/a '.a napad preko mandžjirskih meja. da se osigurajo m«»stj .Mukden. Harbin in 1'icikar. ležeča tik ob meji. Kitajski vojski pod poveljstvom t'angsuliana so bila ta središča vedno dostopna, pa tudi železnica teči* tako blizu meje. da bi ne bila hn-r zasedbe Džehola in dela Notranje Mongolije nikoli varna. Društvo narodov se bo moralo zato intenzivneje lotiti kitajskega vprašanja, da po možnosti na«lo-iiiesti izgubo na ugledu, zaradi dosedanje svoj - eincavosti. Toda že danes oglašajo močni dvomi, da li bo mogoče v odboru devetnajstih do.-eči kaj konkretnega, in se je zi ta primer i«* pojavil načrt, naj >* dokončna odl'M-ito . prepihi i ož jemu odboru petih članov. To a-n«v»i tem. kt» Društvo narodov drsJej v kita j»ko-,iapoiu-kem sporu ni pokazalo nikake naarliee in se manj odločne volj • zji kakršnekoli resne ukrepe, tudi t»» pot ni bas velikih izgledu., ilil 1 »t v Ženevi doživel krive«- svojo oIisimIIm*. pravn-iia stvar pa bi v i: len-sti mednarodnega miru dobila svoje /.ailoščenje. Trije dnevi urnzne^a nhupa so naj »in vili iz ujejja «- urajski služi n«-;.- j1 to storil v p!'epri«"aiijn. inos-j jo xapadne. srednje in južne pr»- JASNEJŠA SVETILKA UTEGNE PREGNATI JOHNNIE-JU SKRB ZA REDE žo? Ali je dovolj svetla? l'r«»prosta sprememba oil 40- na G0-\vattiio žarniro l»o menda vse, kar je potrelia. za ceno manj kot ene-^a pennyja na ve«~-«*r. In napravi vsak «ioin bolj domač. '/. veselj<-ni vam bomo pomagali s kakršnokoli razsvetljavo doma. Vprašajte naše izvedence. brezplačno ali obveznosti. Samo telefonirajte ali se oglasite v uradu svoje električne «lmžbe. thc new york fdison company • brooklyn edison company, inc. the united electric light and power company new york and queens electric.light and power company L BI ZVEDEL kje se nahaja Anton Bkflj, doma iz Šembij. Leta 1024 se je nahajal v Sharpsville, Pa. l*rosim «*enje-ne rojake, če k«l«» ve kaj o njem. naj mi >p«»r«»či. ako pa sam to čita. naj se mi oglasi. Aadrej Brfoč, 1204 Pine Way, Bcad^ock, Pa. (2x akfcši > »_ RAD BI IZVBBEL, kje se nahaja Tony Bwichnih, po»loniače Oberjnkalaš, doiua iz Drage pri Loškem potoku. Prosim ee-njene rojake, če ktl«» kaj ve o njem. da mi sporoči, ali pa če sam bere ta oglas, uaj se javi na naslov: — Joe Knkec. P. 0 Bos 2179, Timmins, OnUrio (2x 30*31) tli y«»rluMt«»va «»«lsutin^t ni zdela i-iulnn. V -i j i" repi nje.. . so mislili, t-«l. .u«»sj.,„l markiz, in najstarejši grajski sluga Jean je laknj mi-j nieesar mi nt Trt lia razla-ati. Verjel hum sliL da nekaj ni v redu. Videl j«-. kak«» j« ! vse. kar l»«»st«* lioteli. vrtcel Xorhert knzaree sko/.i «»kn«» in kak.»j — Ah. «m ak hip lalik«» k«l«» (n i l«-. N«- sm«* naju vi«l«*ii skupaj. |*t»j«lit«- liiti«» ^«i-ip«nl marki/.. Umlit«* Siekleiiiea je stala e |»re-prieal. da ^a nihee ne opazuje in jo odne-el V svojo solni, kjer jo je skril. 1'iftein je pa odšel iskat N« rhei la. Dve uri he.lil ]n» p«irkn in bližnji «>koli« i gradil. t«Kia zaman. /jt- s«* je vraeal p<» hivronski >tezi«-i v ^rad. i k<» je t>]»azil, » ustrašil. — Jaz si m. gospod, nič se ne bojte — ija je pomiril. — Iskal sem vas. da vas odvedeni nazaj na urad. Xorhert je prestrašeno udskoeil. — Vnilii se v j;rad i — je vprašal bri-jiavo. — Xe--zdaj ne! rr«wla zvesti sluj»a 4^a j«k prijel za ruk«>. rekoč : — Morate se vrniti! Kaj bo karkoli, «v-ast doma morate rešiti! Te I h sede so vlile Xorbertu toliko energije in (Xigiuna, da se je dal odvesti v grad. Hitel je v oeetovo s«dD«>, padel na kolena in nasl«»nil «"elo na hladno o«"etov«» rok»». Po eili s«» mu pritekle debele solze. Iz Jiivrona s«» poklicali ztlravnika. ki je tlolgo pregledoval bolnika, potem je pa napisal re«*ept iu ga izročil Xorb«*rtu. rekoč: — (• os]hml markiz, vas «»«"•«• j«» izgubljen. Mor«la s«, nam posre«"-i rešiti mu življenje, toda razuma mu ne rešimo. .. Sorodnikom smo dolžni p«»vedati resni«*o.. . Oprostite mi iskrenost... Jutri zjutraj pridem z«»pet. Xorbein je omahnil v naslanjač in se prijel za glavo. Sedel j - tako v licniem obupu žt^ dobre pol ure. ko mu je naenkrat šinila v glavo strašna misel. Spomnil se je na steklenieo, kamni- je bil nasul stni]n nega praška iu ki je bila ostal i na mizi.. . Kaj se je zgodilo z njo? Kaj če bi kdo popil zastrupljeno vino?. .. Kaj bi s«' zgodilo? Ali hi ne bil«> s tem vse izdano? Hitel je v veliko rodbinski* sobo. toda stekleniee tam ni bilo. Vts obupan je pregledal vse poliee in koifieke. ko so se naenkrat o« 1 pri a vrata in na pragu š<- je pojavil j Jen n. |( — Kaj poeenjate tu. gos]>od markiz? --[ j - vprašal z drhtečim glasom.—Hotel sem.. . j je za j eel j al Xorhert. — iskal sem.. . j Suninieenje starega sluge se j«* izprenieni-1«» v gii^zn«» pesnil*«». Stopil je k Xorbt rtu. >«• nagnil k njemu in mu zašepetal na ubo: — Steklenieo iš«*ota. kaj ne?. .. Pomirite se. .. Jaz si'in j«> vzel in odnese 1 v svojo soboj Jutri bova pa skupaj izlila njeno vsebin«*. dokaz bo luiieen. r j Jean je govoril zelo tilio, 1ak«» tiho, > ill «»«UeI v pre,, ''.ntl-str..pje. (liVhiva »ahii«*;» j«* l»i!;i njess«»Vfin pri-lnuhi j »razna. I »i i i |>«. vrsti tnUli in • •-ml .i«* samo MiM-liiiM-t. ki j«- znal sir««-i 1 i»lnikom. Stal j pri «»knu premaguj«*«' -p:i-ue«-. ki mu ji- l«*z«il na utrujen«- '.« ke. ()!» piili«»«lu '"mladega irospi-!." * je v-tal. — Ali iii mi >pod dovoli!, da... da... • •didem . Strašno -«*m utrujen. J«*an |»r'- • i vsak «*-a>. «»hljuhil mi je. < 'e )»«».: li ni / ''a.i spa... h«»m lahko jutri prej vstal in zamenjal nosprnla.. . Xorhert je pokazal m«»l«"«- na vrata 111 o-mahnil v na.-lanjae Tri lepe sestre BHiBOMiN IZ ŽIVLJENJA fn n...... Za Glas Naroda priredil I. HL i Nadaljevanje.) V /a k tam mora \.sak priiiiesti svojo žrt e v Ln se m oni privaditi na navade drugega, temu se morate priučiti! Ljubezen ne Miie zahtevat i. temveč samo dajati Ln če več da, tem bogatejša je. Sh| vendar lio/eie svojega moža osrečiti in nočete biti v senčnem zakonu. Toda ravno i>.to. ka r led t»*ya sr pri nas vedno prepiramo. Tako pogosto sem sama. Mislih« sem. da boni kot žena častnika imela vese-iejšo življenje, in ne tako dolgočasno. Stariši so ga že prebili. tla se odpove častniški službi ijt bi z nami potoval, kamor s- njemu in nam poljubi. Saj ni*uto tnl nikogar odvisni. Toda Krnest t« ga noče »n hoče ostati častnik — ln i ii« 11 n oče biti častnik svoje žene. Viviane! Kako hitro bi i/gubili do uje«a vse spoštovanje, ako bi hotel izkoriščati \-iiše bo- J gastvo iu nič delati Tudi fv naj?» revnejšem zakonu sg ure. ko mož iu žena nista i-sttli misli iu ako mu v takem času žena kaj očita — ali je drugega, kar bi moglo moža bolj ponižati? — Vdajte se tedaj volji * vojaku moža. k.tjti prav gotovo vam želi vse najbolj««*. lilizii |m je oekdo |t<».liiš;il prijetni »Ihs katerega je /.»• tnko "lolgfa pogreša L Hhra/ zakoplje v j«vojo roke. I/gube svoje ljubljenke še ni pre-iiolel iu je tudi nikdar ne bo - in zdaj še majij. ko kd:ij poprej! Pi išeJ atomov, ne 4 la hi ga bili dami sJišiili. Iz svoje piše-ne. hi j<' bi .t pol«-yr Viviuiiine si>1m*. }>- mogel »>!iš;ili i>r»gr obeli j Z«liii ju .i«' hotel pozdraviti, tenia v sprejemno sobo ui prišel iz ;»vojf sob«-. temveč .».i ja* i/.bral drugo jK>t. '/. v •"»»•lini vzklik.-m mu žena .pribiti nasproti in se mu vrže na I11"*'- * i Xo. darling, vendar si prišel! -\ad njeno rdečkasto glavo se srečata dva pogJetla. ki pa sta ^a- pi glo (»srum«>i-ejia. kot bi bila zasačena pri kakem zjoeiuu, zo-, pet pove»ila. Krnest pozri V,v-.»rji Njene ooznal pri Stor-koviU in uavziie avoji mirni naravi je ves gorel za njo. Mirno sedi in jo gleda — komaj da kdaj odpre usta. Erneotu je bil;« t;j družba mučna, kajti poznal j«* načrte svoje zene. ki je hotela svojega rojaka, ki je prišel iz Amerike na potovanje v Kvropo in se je tu vstavil nekaj dni. poročili z Gizelo. i oda K mest tega ljubeznjiv« ga dekleta ui privoščil pegastemu Amerikaueu. li* čegar ostro začrtanem obrazu ni bilo mogoče dognati, ali je star. ali mlad. Viviane ga vpraša po njegovih načrtih. < >. od tukaj bom šel v Kiel. Tam je zasidrana moja jahta. In ko bo jahtna tekma končana, se bom odpeljal na Angleško, nato pa se bom vozil po Severnem morju — kakoršno bo pač vreme. Ako bo zelo slabo, v boin odpeljal v Sredozemsko morje. To je Ml najdaljši stavek, ki ga je Mr. Fox nocoj izpregovoril in pri tem pogleda Gi/.ejo. kot bi hotel reči — Vse je odvisno od tebe. Viviane skoro očitajoče gleda svojega moža. Kakšni za-peljivi načrti so bili to! Kaj pa je imela sama" Prišle so posebne vaje nje govega polka, nato manevri, bil je zopet konee poletja, ne da bi kaj imela od tega. Krnest je bil vedno zaposlen. Nehote vzdihne. liazumel jo je iu njegove obrni se skrčijo, da je nastala ostra brazda, ki ga je napravila mnogo starejšega. Ali vam ni dolgočasno. Mr. Fox. biti tako popolnoma sam! Ali imate kako druibor vpraša Viviane. «>. poročil se bom. potem pa bom imel družbo. — odgovori. Mr. Fox. tako š«> vedn«. same(- ? Tega si ne bi mislila. Torej tia a.gledili. f>a. pa nisem mislil, ko sem prišel sem. Zdaj pa mislite alrugaec* — Da ! liil.r. a,sli.....pazii.a* Hva.je goste Ui/ela pa je bila vsa vesela in j»- govoril zelo prijazno. S'edlljič pa Vstane, reka«'- da je čas. da odide. Ka.t bi kdo ustrelil Za njim. skoči Mr. Fox in reče: Sjtretuljal ha mu grofi«-«!. N i via m* m Krnest stalita na balkonu iu gledata za obema, ko korakata v }M»inladatiski mrak. fa-Ie I m * danes dobil š<- dolg nos. -— pravi Ernest. \ i via ne potegne roko izpod njegove pazduhe in ga jezno ]»o-gleda. pripravljena na boj. A!r si a * tem tako prepričan? — D«, Vivi! — Zakajr Krna-.st skomigne z rameni. IV ga ti ne morem povedati, to je samo zadeva mojega mnenja. Vesela I,o. da ji ne bo treba hoditi med tuje ljudi. Mr. Fo> jo z.-lo bogat. Grofice Bernhausenove pa niso ustvarjene /a delo Toda ne boje se dela. Gizela iu Ana — — Kaj pa elegantna Dora? Ravno njenega »gleda se Gizela ogiblje. da bi se poročile brez ljubezni. Sama ti si mi rekla, da Dora Hosemannnva ni srečni' •n da je hladna in resna. — Tod« Mr. Fox ni tak. kot debeli, domišlja vi komercijalui svetnik. Je sin liajba.ljšega prijatelja mojega očeta — pravzaprav :.rm bila jaz zanj dohrena. In kaj naj Gizela še pričakuje? Prav posebno inlada tudi ui več. Častnik, ako ni posebno bogat, je ne bi poročil Pametna je in zato naj bi zagrabil«. Gizela ima preveč občutljivo naravo, kakor pa da bi se. ho tela prodati. NVzaiipno gleda Viviane svojega moža. — O toliko misliš o nje. zakaj p« je nisi poročil? — vpraša Viviane izzivalno. Ernest zadrži molk p« je samo rajzjezi. — - Nek«*" nem vprašala Gizelo — takrat, poleti, ko sem bila pri njej ,,a Bemhaufienu — altcTkaj misli na tebe. Rekla je kratko rn hladno: — Ne! — Tvoje misli so zelo narobe. — Toda ti — ti jo vendar-le ljubiš. ^ " $ ^ Sama ni verjela, kar je rekla, hotela je samo slišati iz njegovih ust .zagotovilo njegove ljubezni do sebe. Mesto tega pa pravi: — Ako si o tem prepričana, zakaj pa jo vabiš v hišo? — M«»g«>če. ka*r l«» hočem opazovali. Preteče se za Iskrijo njegove <»či in v jezi se trese njegov glas. — Sram te bodi, Viviane. da pokažeš tako svoje mišljenje. Dovolila mi boš. da li ostanem dolžan odgovora na to vprašane. In kadar bo zopet grofie.a kot tivoj gost v tej. hiši. bom jaz odšel. Prikloni se ji in ne da bi ji segel v roko. odide. Za njen glasni, histerični jok je bil mrzel. Sliši j... kako tepta s petami, sliši avenketati vazo, ki se je razbila na tleh — —__ Mr. Fox pogleda svojo vitko. lepo spremljevalko od strani. Njen lepi ob rax. ka.ker zlato-riueni lasje so ga očarali. V njegovem bogastvu bi mogla biti največja, kot nobena druga. Njegovo hladno sree s.- dviga vedno »višje; popraska se in popravlja ovrtnik. — Grofica liernhausa-n. — prične jecljati. — Zelo mi ugajate. tiizela se zasmeje. — Vesel i me kaj takega slišati. — I piiin. tla vam ugajam tudi jaz. — Gotovo, Mr. Fox. (Dalje prihodnjič). Iz Jugoslavije. Vrnitev iz 18-letnega vojnega ujetništva. Subotiška bolnišnica ja' dobila le dni nenavadnega paeijenta. Ke-ševaiei si ga privedli, ker se je zaradi pojKjlne izčrj>anosti zgru-ali 1 na ea*sti. To je Josip Kremer. 42-la'tni kmet i/. Itaškega AJma-ša; \Tiiii se je iz vojnega ujetništva. ki ga je doletelo pomladi leta 191."». pri Przemyslu. Kremer je bil takoj ob zafetku svetovn" vojne na fronti v o-zneje pa je z drugimi vojnimi ujetniki delal poldrugo letaa \- neki tovarni sladkorja v Ttukesta-mi. Ko je nastala v Rusiji revo-luejja. je bil v velikem taborišču vojnih ujetnikov v Mandžuriji. V prvih dneh revolucije .so iz Mandžurije okrog 2.">.000 vojnih ujetnikov odpravili na Kitajsko. Kremer se je z mnogimi drugi sotrpini znašel najprej v Šanghaju. kjer so bili dolgo časa zaposleni po raznih tovarnah in v pristanišču. Potem so 'veliko število vojnih ujetnikov odvedli v Peking, in sieer spet v veliko ujetniško taborišče, kjer so bili popolnoma odrezani od sveta in močno zastraženi. Ta.borišče je bilo pre-«*ej daleč od ine^ta in obdano z žičnimi ovirami, skozi katere so napeljali električni tok. V tem strašnem taborišču se je mučil tri leta. dokl-er ni bil odveden z ne-katerfimi drugimi ujetniki nazaj ■v Saughaj. kjrr so delali v tovarni stekla in porcelana. Za delo niso prejemali nobene plače in tudi hrana je bila zelo slaba. Rili pa se vedno strogo zastraženi in so se vsi poskusi bega izjalovili. Sele lansko pondad. ko se je vnela vojna med Kitajci in -Ta-ponei. je s Kremer jem vred uteklo še osem drugih ujetnikov. V pristanišču so poiskali kapitana neke angleške tovorne ladje, ki ie prevažala ivoluo in bombaž iz Kitajske. Tega kapitana so .spoznali že tedaj, ko sai bili prvi«"* zaposleni v šanghajskem pristanišču. Kapitan .se ja* jih je usmilil, jih skril najprej na la«lji iu lani 21. .se p t e m bra so srečno krenili iz Šanghaja. Do Konstauce so potovali poldrugi uu-see. Dva begunca sta meal potovanjem umrla na ladji, »»stali pa so si* izkrcali v Koiistanci. kjer so jih r«»iriuiiske o-blasti zaprle. Fbežni ujetniki so se sklicevali na angleškega kapitana. pa najbrž tudi temu niso dovolj verjeli. Ko je angleška tovorna ladja že davno zapustila Konstaneo. so bili njeni j>otniki-beguuei še vedno v zaporu. Nazadnje so jih le z omžniško patruljo odvedli v Bukarešto. Peš so potovali ravno lš dni. V l»u-karešti so jih iiueli tri tedne pod strogim nadzorstvom in v karanteni. potem pa: so jih spet s patruljo odvedli do meje. Ko so prekoračili mejo. so begunei krenili vsak na svojo stran. Kremer in njegov prijatelj Milan Lazič. ki ie delil z njim usodo že od leta 1918. sta se prijavila jug. obmejnim organom. Oba sta bila dobro sprejeta in omogočili so jima tudi železniško vožnjo. V Ranatu sta se stara prijatelja ločila, ker je Lazič odkitel domov v neko vas blizu V raca. Kremer se je ustavil v Tordi, kjer je obiskal sorodnike^ ILevež "je bil že na kraju svojih moči in sorodniki so mu svetovali, naj ostane pri njih. Njega pa je vleklo z vso silo domov, poslovil se je od gostoljubnih rojakov. v Suboliei pa je popolnoma opešal in se znašel v bolnišnici. V liačkem Almašu ima ženo. sina iu očeta, ki .so že »»bveščeni o nj«*govi ivrnitvi. Z alomačini ji* bil ves čas. dokler ni prišel na Kitajsko, v pismenih zvezah, od leta pa nisa» vedeli ničesar več a> lijem. Žalostna usoda otročička. Mladenka <>!ga iz 1 »a rLsl o vee- i jim, komaj trimesečnim otrokom, k materi svojega izvoljenca. Tu j pa je ostala le nekaj dni. Ker je 1 bila brez zaslužka, jo je pač go- i spod in j a odslovila z otrokom; vred. Nesrečna mlada mati je na-; to tavala z otrokom v naročju 1 par dni po bližnjih gozdovih, na- i kar se je zopet vsa izstradana vr- 1 nila. Kmalu nato ji je otrok umrl. j Za izadevo so se zanimala obla-, stva in je bila odrejena obduk- j eija otroka, ki je dognala, da je ! otrok umrl zaradi pomanjkanja [hrane in zaradi mraza. Fgotovilo | se je tudi. tla je bil otrok že od rojstva slep. Z .zadevo se sedaj bavi ptujsko sodišče. Zverma v človeški podobi. Pred okrožnim sodiščem v Su-botiei je sedel na zatožni klopi Dušan Vujački iz Kraljevega brega. Izjave zaslišanih prič govore | o nezaslišanem mučeništivu njegove žene. .katero je trpinčil na grozen način. V juliju lani ja> je napadel. jo slekel do golega, ji z britvijo odrezal kos mesa. rano pa postil s soljo in papriko. l"bo-ga žena ga je prosila, naj je ne muči tako zverinsko, a brez uspeha. V težkem stanju je bila žena prepeljana v bolnieai, kjer sa* je zdravila lne^ec dni. potem pa je prišla domov, da pobere svoje stvari iu zapusti moža. ki pa jo je prislil. da ostane pri njem. Trpinčil jo je kakor prej. Polil jo je s petrolejem in za žgal. Rešili pa so jo sosedi. Sodišče je to zverino v človeški podobi oUs«»dilo na pet let težka* ječe. MORILKA ZA TOBAK IN VINO Pred sodiščem v Segediiiu se je vršila pred kratkim senzaeijonal-na obravnaval, 'o kateri smo ž«* objavili podrobno poročilo i. proti 50-letni kmetici, ki je živela celili let preoblečena v moškega v madžarski pusti in zakrivila vee težkih zločinov. Kmetje s«» jo poznali apod imenom P i pas Pista. ker je strastno kadila i pila alko-1 liolue pijače. Za mošnjo tobaka, i nekaj litrov vina iu ney.natno od-j škodnino v denarju je bila pripravljena- na najstrašnejši umor j Ljudje »pripovedujejo, da je bila [ Pipa« Pista ne koč 1 epa mlada žena zelo premožnega kmeta, ki se j» pa tidala pijančevanju tako, da jo je mož končno zapodil od hiše To je bilo ipred dobrimi 2o let: in od takrat, je živela ta edinstve na žena, ki se je pisala kot dekle Viktorija Rieger. zelo burno živ ljenje. Hodila je od vasi do vasi in Vedno bolj se je pogrezala > močvirje ' nemoralnega življenja Z mnogimi kmeti je imela mimo grede ljubavno razmerje. Na ve- Koledar za 1.1933 50 centov dobite 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARA VOSLOV-JA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA SI H PISATELJEV TROHE I N RUPNIKA; PESMI BUKOVINSK EGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANIN. ŠKA. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Pošljite naročilo še danes! METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (F HAS K SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING -m m NEWS ^ 31. januarja: Kui.tpu v j:remen 1. februarja: .\a»»-rt il.il J in v Cherbourg 3. februarja: .WuiCiiuu v Cherbourg februarja: Oci»t- iti Savofa v Genoa. 8. februarja: I.t v ui ili.ui v Cherlrtuirg Humbuig: v CUirbtiurc 10 februarja: I'a ris v Havre 15. februarja: i:<-i.-;.«;iri.i v Clirrb-nire 16. februarja: 1 '.-t: t >« K..i ii.l v Chcrltuitrgr 17. februarja: Ilm-i ».a v Mremrn 18. februarja: t '>i:tnt|>l:iiri v lluvrs ll't V liflllU 22. februarja: Ht »-iii. ii v Kremen 25. februai |a: C««nie tli S;tvoi« v Cenoa v Cherbourg I. marca: Aquitumu v < *herbour?r , I*r« siUt iii U<*.>. \ . li v Mavru .vilj-rt I'.nil t n v ll.tmbure 4. marca: 1'iti is \ Havre Satu: ni:i v Trst Weinljun \ )ii>uloKiii* 8. marca: 1 .»-vlit t lui n v riK-rU.in: II.kjuburf; v llitmbu 9. marca: 1 »rešili n \ r.reinen 10. marca: Olympit' \ « "llerboui JI II. marca: «'lutuifk aiti v Hiivre K< x v Geona 14. marca: i:r«-meii v Itreni« Voleiulajii v Bou1ok»o 5. aprila: Ai|ullaJiia v <'herbour:£ H:imburR v llambure 7. aprila: lCur<'pii v l"!remen 8. aprila: de France v Havre »'•ml.- di Savo i it v Genoa 12. aprila: Iteutseliiand v Hamburg 14.aprila: Statendnm v ngn»! Saturnia v Trst 15. aprila: 1'aris v llavre Itremen v Hremen 18. aprila: Majestic v Cherbourg 19. apnla: M inhiiltati v Kavre New York v Iliiinl.urK 21. aprila: t'lyinpi. v ChertwiUiii s Mauritania v CberboiMff 22. aprila: •"•hamplaln v llavre Koma v Genua 25. aprila: Iv ia llian v Cherbourg Kur..pa v llremei, 26. apri'a: IW.nKari.1 v Cherbourg Albert r.allin v Ilambt.:? Veendiim \ I^iulogtie 29. aprila: lie de Frani p v H-ivre Augustus v Genoa V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnucu PARIS til FEDlilMUA i- Murva — ^f. Mirni CHAM PL A IN />. Februarja — it. Mirni LAFAYETTE IS. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JtGOSLAVIJE Za co lsnila i« potna nate vpr«. (To ris« pooblaščen« agant* Sreaeh, JQ/te 19 STATE '"TKKKT. NEW YOHK BREMEN EUR O PA NAJHITREJŠI PARNIKI. K AH JIH PLUJE S A M O 7 DNI D O JUGOSLAVIJE Poseben vlak ob pam ku v Sremerhavenu jamči najbolj pri. pravno poto\,an e v Ljub jano. l'r>.tHsnila pri ]<>k:Uniri ;iK--rlifi .ti 57 BROADWAY. NEW YORK Poziv! Izdajanje lista je v zvezi 1 velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa onit katerim je mogoče, poravnajo na ročnina točno. Uprava 11 G. N .sti ima »vt*č l>«*stijit!itiii unmr»»v. dtikcLzali .so .ji pa samo tlva. Spomladi lota 1^22 j" s ]»ouio«'-jo tlv»*h pajtlašev zadavila bo«;a-tfira kmeta Antonina Dobaka. in sieer na izreeno željo njegove žene. ki se je hotela moža odkrižati in je napravila v.se tako, da bi Ijndjt* mislili, da si je konral življenji-. Z-r umor .sta dobila mernik pšenire. 2."» litrov »vina. ."i kir tobaka in nekaj denarja. Dobaka so po kopali kot .samomorilca in umor je prišel na dan šele pred kratkim. Drujri umor spominja na prvega. Žrtev je bil kmet Biire.sok. Njegova žena in .^in sta pregovorila Pipas Pisto. da je .spravila moža s Hveta. tako da bi vsi mislili, da gre sa samomir. Za iui-•rrado je dobila morilka-na vtlo-vinem domu za leti dno brezplačno brano in stanovanje. Oblasti preiskujejo še sedem zagonetnih primerov smrti. Pipas Pista taji oba umora in vali kriv-lo na obe žeui, češ. da sta jo pregovorili. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. 4 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN :.„„,..................... mm......