380
Slovstvo domače.
Koledar slovenski za prestopno leto 1860.   Spisal Peter
Hitzing er, farnih postojnski. V Ljubljani založil Janez
Giontini.  Natisnil J. Rudolf Milic.
Koledar slovenski in Pratika sta za prihodnje leto edina koledarja domača. O ;,Pratiki" bomo drugo pot govorili, danes naj omenimo ^Koledarja slovenskega", kte-rega pisatelj so, kakor za letošnje leto, tako tudi za prihodnje prečastlti sedanji tehant postojnski, gospod Peter Hicinger. Hvalo, ktero smo lani dali temu koledarju, moremo brez ovinkov dati tudi letošnjemu. Prav praktične bukvice so za mnogoverstne potrebe djanskega življenja skozi celo leto; — s temi kratkimi besedami je po naših mislih najbolje zaznamovana vrednost tega koledarja, kteri kakor lanski razpada v 4 dele: pervi je zvezdoznanski, drugi zgodovinski in zemljo-pisni, tretji gospodarski, opravilni in potni, če-terti po d učni in zabavni (kratkočasni). Osnova je tedaj popolnoma taka kakor je lanska bila; le sem ter (je se nahaja kakošna prememba, kakor so jo gospod izdajatelj za potrebno spoznali in tudi dobro zadeli. Tako, na priliko, so „pre-membe na nebesu" lani na strani vsakemu mescu pridjane, letos sostavljene v pervem, to je, zvezdoznanskem delu, in na njih prejšnje mesto je stopil zgodovinski pametni k, ki pripoveduje nektere najimenitniše prigodbe celega sveta od najstarejših do najnovejših časov. Ni skoraj reči, ki je človek za to ali uno djansko rabo potrebuje, da bi je ne našel v tem koledarji, — za to mu gre po pravici čast praktičnega kazala, ktero človek kakoršnega koli stanu vsaki hip potrebuje. Namesto dvajset bukev pre-metovati in iskati, česar nam je včasih vediti treba, imamo v koledarji tem vse pri rokah. Da pri takošni obširnosti mora vse na kratko rečeno biti, je gotovo. In tako bo ^Koledar slovenski" spet letos po vseh slovenskih deželah prijatlov na kupe našel, kakor jih je res tudi vreden po celi svoji notranji osnovi in po lični u nanj i podobi, ki mu jo je tiskar gospod Milic dal. Gospodu Giontini-tu, verlemu podporniku slovenskega slovstva, pa iz serca vošimo „dobro srečo!" Le nekaj bi želeli, da bi vprihodnje drugač bilo: namreč to, da bi se slovenskim knjigam ne pri-devale podobšine z nemškimi napisi. Napis „Viaduct zu Franzcnsdorf" se prilega ^Koledarju slovenskemu" ravno tako, kakor če bi nemškemu „Kalender" pridjali podobo s slovenskim napisom: „Most v Borovnici". Nobenemu to ne bo prav, ker vsak vidi, da ni za-njega narejeno.