62. 6f 0 cent, za jedno sta.ro krono, ako glase knjižice na pri- nosca in se miorejo izplačati brez legi- timacije. Konvencija o privatnopravnih po- yodbah iz dobe pred 3. novembrom le- ta 1918. Akobi pomenilo izpolmjevanje (akih poKodl) za stranke voliko škodo, morejo zahlevati pri sodiiščih uničenje pogodb aili pa spreniiembo pogojev. Konvencija o rekvizicijah v krajih. ki so bili le začasno pod italijan.sko. ali kakor Reka, pod Anuncijevo za- sedbo. Italijanska vlada plača za Skov- de, ki so jib utrpeli naši in italijanski državljani na Reki. tri in pol mili.jona lir. za poskodbo na naši Brajdici pa jede-n nrilijon lir. Jednako poravnti itali.ja del akode, ki so jo utrpeli naisi državljani pri povojnih izgredih v Tr- stu in posebej še 4 in pol milijona lir za skodo, ki so jo prizadejali izgredni- ki (fasisti) pri znanem napaidu na naš konzulal in konzularno osoibje v Trstu. (Te odškodnine so v primeri s povzro- čeno skodo veliko pranajhne. Op. el.) v Konvencija o phičihi bolniskik rtro- skov. Plamli se botlo nuedsebojno satmo oni bolnišiki stroški, ki so nastali po 1. i^nuarju 1921. Konvencija (jledc. delavccv da jo go- tove olajšave gled'e izseljeniškega in tranzitnega prometa (na pr. ce gredo naši ljudje na delo v Francijo preko Italije). (Glavni namen je speljati iz- seljeniäki prompt v italijanske hike. Op. 51.) Konvencija o [ikrulariji socijalnc- cja zavaroranjcL Iz inietja bivšega za- voda za zavairovanje delavoev v Trstu dobi Osrednji urad za zavaravanje de- lavcev v Zagrebu znesek po 462.000 lir; prance do prispovkov, ki. .so na- <\n\{\ iz ])redvojnih zavarovaaij in pla^ c-il, ostanejo našim zavarovancem. Istotako vrnejo italijanski socijalni xaivodi, ki so i)oslovali v naših krajib za ca,sa italijainske okupacije nekaj nad 50.000 lir. \v. likvidacijc raznib cerkvenib ustanov dobimo 600.000 lir, Mamjise znesike dobijo nekatere itali- janske bolniške bla.gajne, pa iudi bivse muse v Log-atcu in Rad'ovljicj ter bra- tavski sklndnici v IUblju in Celju. Onj naši uradniki in upokojenci »Tržašk-e- ga Lloydia«, ki so opustili službo v le- tih 1914—1923, imajo pravico do od- nosnoga dela proinijske rezei-ve. Ko- niur je pokojninia že priznana, jo bo dobival v lirab. Konvencija o mornarski zadrugi »Garibaldi«. Mornarjem, ki so jib Ita- lijani ob casu povojne rekvizicije na- išib laxlij prisilili. da. so plai'ovali pri- spevke za to zadrugo, dol>e gotov (!)y del vplačila nazaj, ako se javijo tekoin' j'ednega leta. Konvencija gledc reciprocitete de- lavskcga zavarovunja. Obojestranskim delavceni je na diruffem ozemlju zasi- mirano uživanje -vseh ugodnosti soci- [alnega zavarovanja. (Ta dogovor ka- že, da se računa s pritiskom italijan- skih delaveev v naše kraje. Dočim bi seveda Italijani našim dela.vcem ne diali nicesair, l)odo Italijani pri nas ravnopra.vni z domacini. Op. rl.) Kanrencija r/lede mmskih prestop- kov. Obe državi si zasigurata ined.se- boj'iio pomoct pri zasledovanju in kaz- novanju šumskih tatov. Druga skupina konvencij' se ti(|e pred vsem lokalnih vprašanj na Reki. Prva konvencija iz te skupine se tice poraizdoilitve reske imovin^e in d.olgov. Glasom rimskcga dogovora je ostal v naši diržavi precejšnji del reškcga ob- činskega posestva in splob občinskega ozcinlja, vendiaa1 pa le z 900 prebivaXci. Dosegel se je spor&zum: Reka je pre- vzela celi občinski dolg., pa tudi vso imovino proti iz])lačilu 2X> milijona dinarjev in proti ternu, da nam da reS- ka občina v naijeni šume na našem ozemlju proti letni najemnini 25.000 lir. To pa radi paše in drv za naše okoiičane. (Italijaui so napravili tu izvrstno kupčijo. Op. 61.) — Druga konvencija doloca, da morejo dobivaiti režki okoličani in pa naše mesto Su- šak po iati oeiii vodo in elektriko od mesta. Reke, ko rešiki meščani. Ker le- žita vodovod in elektricna centraJa re- škega mesta na našem ozemlju, so nam Italijani dali pra,vico do odkupa. — Nadaljnji;dve konvenciji se tiöeta so- uporabe pokopališča v Reki in pra- vice do uporabe nekoliko postelj. v re- ski bolnici. — Konvencija o drzav- ljanstvu doloca,, da morejo Recani in okoliča,ni še optirati za jedno ali dru- go državo. Prenos sedeža posameznib tvrdk iz mesto v našo okolico ali na.ro- be je možen brez likvidacije ali kakib taks. — Konvencija o pokojninah do- loca, da plačuje vsaika drža-va pokojni- no svojiim pripadnikom. Za one naše državJjatne, ki so bili zaposleni v reski tovarni tobaka in so dela nezmožni, plača ItaJija enkrat za vselej te jeden | milijon lir. — Nadaljnja konvencija I se tiče vatlržeivanja Rečine (potoka, ki d-ela okrog 4 km mejo niied Sušakom in Reko. — Za moste, ki so jib raz- stielili D'Anuncijevi divjaki med Su- šakom in Reko, plača Italija le 2 mili- jona lir odskodnine. — Konečno so še konvencije o prostom vbodu v sušaško luko (mi vozimo tarn cez italijansko vodo), o ca.rinski službi v tej vodi in konečno konvencija, da. more reško sodisee občevati direktno s sodišči v Ljiiibljani, Zagrebu, Split« in Saraje- vu in sicer v italija.nske.ni. ta sodišca pa obratno v svojem uradnem jeziku. (Konec prihiodinjič.) Južna Srbijä. '(k sokoiskemu zletu v Skoplje). Vsi kraji bnwega (urÄko^a. cajr.stva, katere jo Srbija po balkaimski vojni leta 1912 na bukareškem ozir. london- skem miru dobila — s Strumico, ki sino jo do'bili šele po svetovni vojni — imenujejio se danes Južna ali Vairdar- ska Srbija. Gela Vardiarska Srbija \e bila od bitke na Marici lota 1371 do balkansko vojne v turškem suzenjstvu. Poca.si so bili Srbi-dom.ačini izpodri- njeni od Turkov kolonistov. iz mest in vasi, K plodnih. njiv in zelenih travni- kov, pasolmo na Kosovem polju in ob BregaJnici. Doma,ce prebivalstvo je bi- lo potisnjeno v bribe in neplodtnie kra- je. Pri&tina, nativečje mesto na Koso- vem, jo še dames sedišče najbogatejšib begov. Po Vid.ovdanski ustavi leta 1920 je Južna Srbija podeljena na 4 oblasti. ki so: 1. Bregalnicka oblaßt s 4.956 kvaidraitnimi kilometri površine in 104.460 prebivalci. Najvecie mosto te oblasti je Štip, ki šteje daaies blizu 10.000 pi'ebivalcev. Pred Štipom, pri- bližno tarn, kjer je danes kolodvor.- je začela leta 1913 vojna med Bolgari in Srbi. 2. Bitoljska obkist — obenem najvecja oblast Južne Srbije — ima 11.9(59 knr površine in šteje 341.095 prebivalcev, torej 30 prebivailcev na kvadiratni kilometer. Sedišče velikega župana je Bitoilj, mesto. ka.tero je od- daljcno od grske meje piclib 10 km in steje 27.884 prebivalcev. V bitoljski oblasti se naliaja nadaJje mesto Pri- iep, rojstni kraj kraljeviča. Marka, si- na kralja. Vukažina, našega najvecjega jugoslovenskega junaka, ter obmejna postaj'a Djevdjelija na glaivni progi Beograd—Solun, krasno Ohridsko je- Äoro z miestec-em Ohrid ter mesto Stru- mica, oddaljeno 40 km od bolgarske mGej. znano radi pridelovanja opija in riža,. Strumica steje dames nad 8.000 prebivailcev. 3. Skopska oblast 8.849 kvadratnib kilometrov s 336.423 pre- bivalci, Tu so najvažnejša mesta: Skopljo, Kumanovo in Voles. 0 Skop- Iju srao goviorili v prejšnjem clanku. Kumanoi\o je m«stece z 13.372 prebi- valci ter leži približno 40 km severno od Skoiplja. Na gricib bliau m^esta, med vasmi Staro in Novo Nagoričane se je odločila usoda Vardarske Srbije r prvem delu balkaimske vojne 1. 1912. Tu je bila dine 11. in 12. oktobra tur- ška vojska popolnomai premagana. Turki so so um«knili vse do Bitolja, kjer so se zopet postavili v bran, a so blii od srbske vojske zoipet premagani. 75 km južno od Skoplja leži mesto Ve- les ter štejo 14.183 prebivalcev. Ce- trta oblast Južne Srbije je Kosovska oblast. Ima 8.471 km3 površine in 351.990 prebivalcev. Obsega zgodovin- sko Kaso-vo poljo in Metohijo. Scdcž velikega' župana se naiiaja v Prištin-i. V oko-lici je bila leta 1389 zgodovin- ska Kosovska bitka,' v kateri je bil knez Lazar, tedanji srbski vladar pre- magan na Vidovdan od turškega sul- tana Murata. S to bitko so je odločila takrat tudi usoda Severne Srbije, ka- tera je morala od toga letai pla-cevati Turkom daivek in daijati vojsko, kadar so Turki zahtevaii. S padicem Smede- reva leta 1459 je postala tudi Severna Srbija, kot leta. 1371 Južna Srbija, del turskega carstva. Turško gospodistvo v teh krajih je onemogočalo vsak napredek, posebno v Južni Srbiji. Zato je tudi razumlji- vo, zakaj bo Sokolstvo proslavljalo bas v Skoplj-u 10-letnico nasega ujedinje- nja. Fala'nge Sokolov na zletu v Skop- Maurice Leblanc — B. R.: Modri deinant. (Dalje.) -Crez deset mi nut končnoveljavno odidem . . . Tudi vi boste odsli. Pri iiajmanjšem šuiiiiu na iilici me ol)vesti- te.« ;>Vedno držim prst na varnostnem zvoncu.« >;T)ubreuil, saj ste ukazali nažim strazaixu, naij se ne dotikaijo žic elek- lrie'ne napeljave.« "^'eda, ker deluje celokupna na- Jya brezbibno.« ^otein jt. že vsedobro.« yöa ffpsDoda sta se podala zopet na- zaj Proti stanovanju Felix Daveya,. Ta je postavil marmornato plašco nazaj v prejsnjo leg0 in yzkliknil zadivljon: >. Dubreuil, rad bi poznai tfovcka, ki l)i bil tako prebrisan. da bi odkril vw te cudovite trike, varnostn.e zvonce, mrežo električnib žic in akustičnih ce- vi, nevidne hodnike, premične parket- ne dešcice in zaikrite stopnico . . • Frn- vi moderni pravljični grad . . . !« »Kaisriä reklama za Arsene Lupi- na.!« »Rek^nia . . saj je ne potrebujem ¦ . . le Skoda, da moram zapustiti tako stamovanje. Sedaj bom laJiko zacel zno- va, seveda po novem načiim, kajti clo- vek se mora izpopolnjevati in ne po- snemati. Vrag naj vzame tega Holme- sa!« »Saj ga vend a r ni In . . . tega Hol- mesa?« »Net, ni ga, tu. Kako nai veil dar pri- de? Iz Southanuptona gre samio en pa,r- nik opolnoči, a iz Havra en saam vla'k ob osmih zjutraj, ki pride v Pariz ob enajstih in enaj.st minut. Ce se ni mo- gel paslužiti parnika o polmoči, in on se ga ni poslužil, ker je imel kapitan »LaÄtoviee ukaze, naj ga zadrži, bo šele nocoj lahko prišel via New haven in Dieppe v Francijo. »Pa veste, da pride gotovo nazaj?« »Homes se ne vda pri nobeni pa.rti- ji. Vrnil se bo, toda prepo7.no. Mi bo- mo že davno dalec odtod.« »In gaspodična Destange?« ;Čcz eno uro se snidteva.« »Doma:?« »0, ne! Vrnila se bo domov šele čez ncikaj . italijanskegai odgovora na ' naš protest proti demonsti-acii'am v Zadru in drugih italijanskih mestih še ni. Najnovejse. Beograjsko orožništvo so ojacali s štirimi bataljoni iz notranjosti Srbije. Mar inko viče v odynvor. Zuuanji mi- nister dr. Marinkovic je od*govorll na protestni brzojavki splitskega in du- brovriiškaga oblastnega odbora, da ne vsebujejo nettunske k on vend je niče- sar, kar bi nasprotovalo naši državnl suvereniteti in našemu gospodarstvu. Demonstracije visokošolcev v Za- grebu. Zaigrebški visokošolci so namie- ravali vceraj prirediti na zagrebški univerzi protestno zborovanjie proti nameravani ukinitvi posameznih fa- kultet. Policija pa je tudi tak shod za- branilai. Opoldne so skušali d-ijaki de- monstrirati na Zrinjevcu, pa jih je mnogr;ste:vilno zbrana policija ra%pr- sila. Nobllove r'lialije«. še v polarnih kra- : jih niso našli. Na potu so mnogoštevil- j ne rešilne ekspedicijte. i Protest »Jadranske Slraže*. fcjplit- i ski glaivni odbor »Jadranske Straže« ! je na s.voji veerajšnji seji sklenü od- | poslati kral'ju, Naroclni skupseini in vlad'i sledeco brzojavko: Oblastni od- bor »Jadranske Straže« v Splitu naj- i odločnejše protestira proti mamerava- ' ni ratifikaeiji nettunskih konvencij, ki I predsta.vljajo nevarnost gospodar. in ¦ kulturnega zasužnjevanja Daihnacijo s | strani Italije in gioboko žalijo naš ina- j cijonalni. ponos. Braineci svojo rodno j grudo kličeimo vsakomur: Roke proč! Omladini, na.si naidi, ki je prelivala kri za. vz^šane ideale vsega naroda, posi- ljamo iskrene pozdrave z ogorcenim protestüin proti brutahi'emiu nastopu onih. ki so poiklicani. da čuva»jo red in mir.« Doiaače vesSL d Zadnji dve produkeiji gojencev Glashene Alutice v Celju. V .soboto, dne 2. t. m. je priredila celjska Glias'be.na Matica. v veliki dvorani Narodnega doma klavirski vecer gojemcev višje stcpnje, na katerem so nastopile g:-v. JVi. JeTšinoviceva, gdč. Tj. KaiLa/nova, M. Plzakoiva,, E. Sernečeva in L. Sve- tinova ter g^. V. Kuntaf a in Fr. Lu- ževič, gojenei. kla.virskih sol ge. M. Sancinove in ge. Božic-Novakova Na- stopili so gojenei koniservatorijske stopnje ter pokazali veliko rutino. do- bro zamišljeno igro in v vsakem po- gledu izvrstno solo. Spored je bil te- žak in zelo zanimiv. V nedeljo, dne 3. t. in. ob 11. dopoldne se je vršila v Na- rodnem doinu Sesta in zadnja prodmk- cija gojenoev, pri kaiteri je sodeloval z uspeliom zbor goslacev ]iod vodstvom g. ravn. Sameina in mladinski pevski zbor pod vvdstvom g. G. Preglja, ki je dobro zaipel več pesmi. Obe zadnji pro- dukeiji sta bi 11 žal le srcdnje obiskani. Öest javnih produkeij gojencev, ki jih je letos priredila celjska Glasbena. Ma- tica. znaci za ta odlic-ni. kulturni. /,a- vod velik linoralen uspeh, ki služi vod- stvn in ucitelijstvu zaivodia v cast. d DrrMvna krajevna ztm-ita d'ece in mlüdtne v Celju si usoja v inienu bed- nih otrnk izreci tem potom toplo za- hvalo vsein on im, ki so se odzvali na- ?i prosnji in s svojo radodarnostj.) priponiogli do doseženega, lepega uspe- i:a evotlienega, diiieva., prirejenega \ jjoboto 2. t. m. Predwsem se čutimo dolžjie, iskre.no se zaluvaliti za požrtvo- valno Rodelovanije gospe'j E. dr. Kala- novi in n.iogim otro- kom in prispevati k cvetličnemu dne- ¦.!!. da to store naknadno in pošljejo oveniiiüinc prispevke, zaščiti. — Od- bor. Zrli v Getlju ga. Karolina Stipcieeva roji. Leeb, vdova po stotni- ku, v starosti 84 lot in Marija Vrečko, 4 mesece star otrok gosp. Vladimira Vrecka v Gelju. N. p. \- m.! c Mestmt knjihiica je razposodila v mesecu nuajniku 1.480 knj'ig. d. Umrla je v Zavodni pri Gelju so- ]).roga železn. uslužbenca. gospa Neža Likovec. N. v m. p.! d V majii so umrii pec, Pri^ova; Neza Vvanko. 34 let, liči posestnika, Kalobje; Pavla Zaveršnik. 31 let, za- sebnica, Gelje; Alojz Valek, 20 let, hla- pec, Okolica Gelje; dr. Valentin Flo- rin. 57 let, sodni nadsvetnik, Okoiica (-eljc; Marija \'eiigust. 4(3 let, dninari- ca, Ponikva. V invafidskeni domu: Fr. Jenko, 35 let, bandažist protezne po- pravljalnico. — V loaju je torej umrlo v Celju 30 oseb: 2 v mestu, 27 v javni bolnici in 1 v invalidskem domu. d Celjaka porota. Za poletno zaseda- nje celjske porote, ki se prične v pon- doljek, dne 1 i. t. in., so raxpisame sle- deče raaprave: v pondeljek, > dne 11. junija dopoliln« Friderik Radanovic (uboj), popoldine Frame Ko.stanjsek (uboj); v torek, due 12. junija dopol- dne Josip Škrabl (uboj), jjopokhve Alojz Grebenšek in Albert Jelen (tatvi- na); v sredo, dine 13. junija Alojz Zemljak (ropar.ski umor in tatvinai). Porotno zasedafiije bo trajalo samo tri dni. •d Občiiiske rolitve v tiottanju. Vce- raij so se vršile x Šostanju ol>činske \ clitve, pri katerili je bilo skupno od- danih 354 gla.sov; slovenska napredna lista je diobila'115 glasov in 6 mianda- to\-; neimka lista »roda in dela« 130 glasov in G mandaitov; klei'ikalna lista 76 giaisov in 4 mandate; socijalisti 32 glasov in I. mamdait. Naipredmjaki smo svoje glaso-ve in mandate obdržadi. na isti višini kot doslej. d Strokovno drmtvo iehničnih mluž- bencev pokte in telvgrafa, sekeija za Slovenijo, je imelo vc-eraj d.opoldne ob 9. uri svoj reidliiii letni oJ)čni zbor v »Geljskem damoi«. Mesto odsotnega inž. Koiairiča, ki je bil vsled inženir- skega kongresa v Ljubljani zadrzaii. vj vodil obeni zbor šef mariborsike seik- cije g. Ja.nko Bracko. Navzočih je biso ii a oben em zboru okrog 50 delegaitov iz vseh štirih ,mekcij v Slaveniji. Po odo- britvi ])o>i'ocil je bil izvoljen nov odbor pod pred'sedstvom tehn. ui'aidiiika g. Miroslava Köchlerja v Ljubljani. Slo- \enska sekeija je dosegla raizsirjenje tega društva na celo državo. Vsled te- ga se je ]>reaiesla centrala dne 4. maja v Beograd, v Sloveniji se je i)a ustano- vila omenjena scikcija. üKoleneeve ustanoue za visokosnlce. V petek je ime.l kuratorij zaj)iišcine trguvcri Antona. Ivolcnca sejo. na ka- leri je r-esil vec tekocih za.dev. Med ¦'Ivugim je Dodelil za letni tečaj 1928 v ^•m.-,h; Tj.uz.pisa 25 visokošolskih sti- pciidij [u> 500 in .">() |>u 400 Din. Vseh prosilcev je bilo 88. V bodoče bo ku- r:.ilorij /.ahteval, da naivede.i.o prosilci v svo,iih ].esno. Utru- jen jo zaspal pod nekim drevesom, a v spanju se mu prikaze Sv. Janez Krst- nik, ki mu zapoive, naj n.a istenii mestu, kjer mu je izginila košuta, sezida sa- mostam. Slučajno so spodili lovci zaj- ca, ki je skočil voiivodu v naroeje. Pri- poveduje se pa tudi, da je imel vojivoda zajjea v narocju, ko so je prebudil. Zato je naselbina d:obila ime po zajcu in tudii nemški naziv je bil Seitzkloster. lledovniki in bratje so spremenili pusto in divjo dolinico v rodovitna i)o- lja, sadonosnike in" vinograde. Na vzhodmem koncu doline leži vas Žioe, ki se je zvala neimski Seitzdorf. \r Spi- tal Leu so imeli redovniki bolnico za ro- niarje, ki so hod ill preko žičkega sa- mostan a v Rim. Po »špitalu« jo dobila vas ime Špitalic. Blaženi mir je vladal v saanostanu, ki je imp] neizmerno i)remoženje. Sa- mustari in cerkev, zidana v gctskem slogu, kar je raizvidno iz ohranjenih l'azvalm, sta bila obtlana z visokim oüj- zidjiem s stolpi na ogliscih. Menihi so nosili bele li.aili.ie tor no imeli eez dan, pa tudJi preko noči ver- ske vaje. Po dvakrat na tedon so obe- dovali skupaj in jdm je bilo tudi dovo- Ijono govoriti. Sprehajali so se tudi po bliznjih gora'h. Imeli so veliko ribni- kov ter so imieli po vsem celjskem okrožju izklijučno pra.vico lcA'dti vidre ¦— kot postno jed — ker jim je bilo Lizivaaije govediiie itd. zabranjeno. Največji dobrotniki žičkim kartuzi- jancem so bili celjiski grofje, ki so sa.- mostan 1. 1444. bogato abdarili. Leta. 1201. je bil v okotiei tega saniostana velik potres, ki je razdeja.1 vitanski grad. Nekaj let pozne.je 1. 1208. je bila zelo ostra zima. Potres pa se je poja- vil tudi 1. 1348. Leta 1447. so uničile vso pokrajino kobilict-; to je ])Ovzro(Mlo lakoto, ka.tero so ublažili menihi. ki so bili z živili bogato založeni. Leta 1782., na dan 24. decenibra, je bil s cesarskim patentom Jožefa II. samcslaii nvzpuščen. V sainos-tanu je bila k rasn a knjiini- ca. abiLo rokopisov, diploin in ko- deksav; menihi so inieli spi«aaie leto- pise od ustanovitve saniostana do do- be ra'zpusta. Nad 600 let jo bil samo- stan mirno zavetje kartuzijanoev, ki so morali v najhujisi zirni za.pustiti oh- fcirno in bogato gos])otlatrstvo. V svoji razjarjenosti so sežgali vso bogato in dragoceno kmjižnico in stare listine, češ, da ne sine biti za njimi najmanj- šega spomina. S tern je bilo pokonca- neg-a ninogo lepega zgodovinskega gra- diva. Starejši duhovniki so bill upoko- jeni, milajsi pa so prisli na razne fare kot dusni pastirj.i. Razvaline žičkega saniostana in ob- širno ozemlje v okolici is-tih so dunes kstnina kanjiškega kneza Windisch- grät/.a, ki bi dicbro st.oril, ako hi oskr- bel taimošnjeimu oskrbniku kratko zgo- dovino v obliki ma lib brošuric, ki bi jih tujci, ki prihajaijio v ta tajinstven kotiček, z veseljem kupovali, kajti naše ljudstvo pozna silno miailo lastmo zgo- dovino. :•..... G? > N 0 TT A DOB A* Stran 3. price] veliea>tni sprevod pomikati proti mestnemiu pokopališču. V spre- voclu so bili celjski sodniki z dvorniin .svt'tnikoiii g. dr. Kotniköm na čelu, stanovski tovairiši iz Laškega, Šinarja pri Jelsah in Ljubljana, odvetniki. čln- ni Slow loYskega društva,, zaistopniki (lrugih divu.štev in korpora.cij ter ve- Hka množica Cel.ja.nov in okoiicanov. Ob grobu sta se poslovila od pokojnika clvorni svetnik g. dt. Kotnik in g. Raf- ko Salmič v imenu lovcev. Po.vci so za- peli d'YOJe žabistink. Nato je zalrobil loYski rog in lovci so oddali zadinji po- zdrav iz pusk. Blagemu pokojniku oh rani mo visi cast en sponiin! d Krrar na pad v celkkeni parkn. V nedeljo. due 3. t. m. okrog pol sed- mih zve-cer je 20-letiüi trgovski sluga Edvard Lesjak a- mestnein parku brez pavoda napadel l<)-letnega Ivana Fel- dina s stiletom in nvu prerezal uho, poicm ga pa se lahko poskac!iava,l na levi strani liea in levi roki. Lesjak so zagovarja s pijamostja Price pa so ga videle žc cpoildne, ko je nosil stilet po mestu in grozil. d)a bo ta dan šo neko- ga zabodd. Lesjiaika so spravili v za- por. d. Izyube in aajdbe r Celjii. Izgub- l.ieno: zavitek z otrcškimi pištolami. Najdeno: 200 Din in i<) Din gotoYine. d Jmvihi in nawdnjaki. Na.rodna akademična mfeidina v LjiuWjani je radi dogodkov v Beogradu skk>nila za te tri d-nii akademski strajk. Takowmi katoliski^ nkademiki pa so izjtt.vili. da w tega .straijka ne - udeležijo. d Včemjmje lepo rreme. Kcr jo to letos posebnost, treba zabiUežiti, da Piiiu imeli včeraj izvanredno lepo vre- me. Pogumnejša mladina sc je ž> ko- ].ala v Savinji. Srajcc čisto bele od 59 Din naprej, b»rvaste od 46 Din naprej. OVrafniHi pol trdi D'n 10, 13, 84, trdi fc3 Din. Santotok« od Din 12'50 naprej. fllogatfce od Din 7, JO, 82*50,15, 20,25 naprej Dotylenice od Din 25, 50, 60, 65, 75 in naprej. JYaranmicc Dm 25, 30,35. Pascal od Din 85" — naprej. Velxkia Iz its Ira I L. PUTAN, Celje ^1*^. "^"»olJSe kakovosti. d Juuoxlovanski avtomobilisli so «n -1- dJlG L J'uniia v Mon-akQvo, kjcr -uj-inii lH'in^ki tavarisi prircdili kar j!fJpi'lsl^nejši sprejeni. Na hoteJ.ih, l'^1 'vStaauJei° ria^i iuv'tairoobilisti, vise k!!nS !n iu8o«l;oviajiske zaistave. Ban- ¦ ;!! v ^hiTubinski dvorami «e je ude- Z °, ,nad 300 gostov, ined njimi ba- stU -1 .noll'^n.Ü minisl-er Stützl, ssa- ^¦ppniki rmoinakovsko inestne občine in l- 'Jugoislov. avtomobili.sti so darovali ffionakovski. županji. ministru StiUzlu fn Pi'edsedm. Allig. Deutsch. Auto-KI ^rotbm eastjie plakete. dr. Bosnja/k iz /jiagreba p;i j,. dohil zlalo ko-Iajno »Adacit«!. stn-- ^ 'se le ["'1 ljUy'at(-'u upok. ii;ud- pri 5Jk Albiri B^ffant iz Ljubljana tereni ° • z ITlotorn(^ra kok*sa, na ka- d SL? ^ voziJ z nekim prija.teljem. raj ])01!; «»orüj?/ /,7w7; Maribor je vw- mota^kidZv v'adilni liubljaiiski nogo- P f/;X I' 2 •• !¦ Ma.riborsko m,oštYO je igialo kra,.^ nogomct, tako d,a }, jmago po spioöni sodbi polno zas^. Z1J0. d Prostovoljno aasiino dru'dvo na to. Loznici prir-edi v ncdeljo, 10. juni- Ja i. 1. v dvorani g. Franja Hoblcka. v ^«il(;u nairodno igro s petjern »Rev'colv Andi-ojeek«. Zm-Mek ob 8. uri'zvecer. il Isseljevnnje v Meksiko. Vsi tisti, ! bi '^.^pteli izscliti v Meksiko ali bi r<'tdi prisli z njo v trgovske zveze, naj ^ obrnejo p0 informacije na meksl-* pnski konzulat v Beogradu. Knez Mi- il{iJJov venae St. 7. d PoUwirna voznja na Ljubljcmski el^ejm. Gremij trgovcev Geljo obve- fiupiin ysako kolicino orehovih in drugih trdih lilodov in rezano lirasfovlno. Possudbe: „HOTEL LVRONo\i Dobi«, da so v Mariboru a.retirali biv- šega avskultanta pri ccljskem okraj- npin sodišču dr. Rudolfa Pohna. Ma binkostni pondeljek ob sestili zjutraj je v Tonisičevem drevoredu pri Mari- boru srec'al stra/.nik sunvijiYega KCtal- ca in ga vprašal, kot in kam. Povedai itiu je, da se zove dr. Rudolf Fobn in da potuje z Rusko koee y Celje. Mož se je zdel strainiku neodkrit in ga je no- vaibil na straznico. Tu pa so y kratkem ugotovili eelo kopico zanimi\ih |to- drobnosti o aretovancu, ki se res piše dr. Rudolf Fohn in ki ga po njoffovi sliibi plati pozna doimila vsak Celjan. V dobrem spominu so fee njegovi obiski v celjskcm muzeju. Leta 1925. je bil dr. Fo;lm izgnan iz obmoC-ja. Yse kralje- vine, kar nm pa ba.je ni bilo znano. ceš da so rou javili na sroskem pogia\ar- stvu v Celju, da le v obniot'je tega gia- ¦ varstva. ne sme več nazaj. K>er so ra- zen tcsra našli na komisarijaitu pri njem se cudno zbirko 22 stoldenicic raznih zabranjenih strupov, 2 dija- manta xa steklo, žagico za želo>zje, pilo in i»odobno orodje in pripra;ve, je po- stal soYcdn so bolj suni.ljiv in so ga za- Kliševali na dolgo in siroko ter ga pri- držali v zaparu. Dr. Fobn je pristcjon v Trbiž in ga zasleduje železniSka po- licij'a na Jesenicah ter deželno sodišee v (ielovcu raiil'i suma raznih hudodel- stov. nanasajocih se na varnasl tuje la.stnii'.e. 0 oni lekarni, ki. .io nosi dr. Fohn s seboj, praivi, da je last njego- vega brata. medicinca, ki študira v AJoksandriji v Egiptu in da jo po nje- goYem.narocil'u nese sYOJi materi v Ge- lje. Vkljub njegovi trditvi. da je stra- sten hribolazoc in da je šele prišel z Golice, Stola in TrigLava. ga policij« ni spnstila., da nslidal.iu.70 ture, temreč iv 1 .if odd-ala soilisru. d;\ sv uffotovi. \" koliko j-e kriY so iir:kih i)f)\ifi dclik- icY V jMariboru. Dr. Fohui je star 40 let, gladko obri- tega cbra:za, ma-lo plešast. oblcčen tu- ristovsko, gCYori pa nem.sko. itnlijan- sk(. in za silo tudi slovensko. Prod voj- no je služboval kot avskultant pri so- di.;',("-u v Mariboru in v Celju. Mcd voj- no je zašel na slaba pota in sedaj gre z njiin Yedno bolj navzdol. V Mariboru je bil zaprt že pred sodmimi leti. Za- sl(('mje.;o ga tudi austrjj.ska sodisea i-'.di. slepaanje, Uitvine in vlomilskega pcsku.sa. Osumljen je tudi požiga. iz- vršencga leta 1926 blizu Gelovca. Mo- žaknr so k zadnji ča;s skrival okrog Kauimice. Zapr.li so ga radi suma m>o- tnrnega kolesa. Sedaj, ko je že nekaj dni sedel. so ye pa zvedlelo za.vlom v tiaravoslovni in fizikalični kaibinet gimnazije. Iz ka.bineta je izginilo 11 knjig Brehiiii/ovega »ŽivaLstva«, 2 dalj- noüleda;, majhon mikroskop in nekaj uri I. Vlom in tatvino so opazili v to- rek, zadeve ])a niso takoj prijavili ])o- lioiji. Fohn je imel nekaj svojega ple- na skritega v parku v gnnovju, nekaj je i)a ž-e ra/.jirodal. Taiko manjka še '•cst Brehm'OAih knjig. Kdor je od nje- ga ka.j. kupil, naj v lastn em interesu izroči \se policiji. Tudi. kolo je proda- no, ali pa kje siiranjeno. Fohn pona- Yadi Yse prizna in tudi pore, kam je d-al ukr.adiOno bl«:go. Tudi radi tega je MMj'boljise, da se srifini zgla«ijo Ysi oni. ki so imeli z njirn pasla. „Šiba." Siba je velj.alia že v staroda-vnih ca- sih kot simibol sole. Celo pri slarih. kulturnili narodih, pri katerih je vo- ljalti telesna kazen za svobodnega mo- ža kot nekaj neYredtiega, suzenjstYeno- ga. ni biio niiožno iziociti sibe od poj- ma vzgoje. Judjie so na i>i'. prav prid- no uponnbljali ta kaznovalni pripomo- ček. Modri Sirab je rekel celo, da sta- risi in Yzgoj'ilelji, ki ne stmhujejo otrok s Sibo, jib ne Ljubijo pra.v. Tudi Grki so jo s pridwn upoštevali. Ne po- red ko opazimio na starih slikah upri- zorjene scene, kaiko kaznujejo dečke s šibo. V,sak odnustli Špartanec je nosil s seboj palico, s katero je srnel kazno- \-ati Ysakega dwka na jiavni cewti, ako ni na kratko in jedrnato odgOYoril na YprasajLij:e >'0d kod?« in »kaini?« Še cel'o najponasnejši narod sUvrega veka. RimiljiiiTii, je poiialgal posebno v.ažnost na siba Dvatnaijst iiktorjev je nosilo sYeŽ7ij,e sib, kot zmak oblasti j)red državniin poiglaivarjiem. In secla- nji italiijn.nski diktator, Mussolini, jc oimoAil ta liktorski znak »faiscio«* kot znak sYGJeiga. fas'izaniLi (zveae), ker ob- (uui.ja ^• svoij.i dornislijiji nekdaai.jc \--e- liko rimwko ccsarstYO, katero naj bi ])Ogo;Hnilo Yse mas Slavence, JJahinaci- jio in Hrraitsko. Ka/kor poočituji» iine- nitni ucitelj Orbilius, so Rimljani pra.Y pridno uporabljali sibo in koro- bac pri Yzgoji otro-k. — Tudi y srtnl- nj'em Yeku sta bili šiba in palica do- kaj upoatevan vzgojni pripomoček. K innu je pripoinniti, da ie moral tedaj Ysaik ka^novani otrok I' slednjcMiii. .:hi pdjubili sibo all palico. s kaUMM .jr- b.l kaizuovan. Ta dozdev^'i YzgojeYalui pripomoček so moral! ."estokrat oku- šati celo priti'.:i. in javno-l je b;la ta- krat tako prepriOaiiia 0 njegOYem vu':n- ku, da so v Hi. stolet.Ui iittstajale celo jieisnilYi- p teni dejauju. Kot i-osli'dico teiiiu nalvajamo y Slovene in domač pregOYor »Siba stori kralja in cesurj.a ter dobrega gosipodarjü«. Tako prip"- veduje Eus-piniaüi, da jc hotel reitelj Engelbrec:ht utopsti y gla\ 0 »uhuk-mu princu Mak.su, poznejseini. ccsai'ju Maksimilijcinu I., svoje suljiifive mo- drij:anske sklcne s prctepan.ion). ^olski I'ed ŠAicarskega rnesta Bern iz I. !(>16 \sebujc lcazjiOYa,nje s sibo tudi za i(u- tlento niozofije, mod tern ko oprosca ta- ko kiv/.ni Ie teologe. Is'as narodui pi'e- gCYor p;i, se tem.u protivi, ker veli: >Ši- ba tudi. nov.o riKVSfO pojo«. — Na Gor- nj:em Hessenskem so oh icm ca.su učen- ci c(-lo prisegal'i na šibo z namenom, da 1)! jib pcbaljsaila in obYa.TOYala htu- dega. — NaiAiadna kazen za pariške ucence ted'amjega. casa je bila, biti. te- pen s sibo x pri&otnosti rektorja in lirok'urai.O'i'je.v. Da, celo ucitelji so bili podYirzcni tej kaizni, 6e niso doscgli uuiega suiotra, — PonajiYoe je bila si- ba takra.t udomačena na Angleskeni. Tako so uporaiblj.al.i sa 111:0 v mestu Wincl/j'stm letno veC- vozov šib. Ko je obiskala neikega dne teda.nja kraljica l^lizabcta solo y Etonu, je, zapaizila ined ucenci »clo zi.Yaiim.ega decka. Vpra&i ga: »Povej mi. sinko, kedaj si bi! zad- njic tepen?.« Takoj ji je odgOYoril z ver/.oitn Virgi.lij.e-ve Aeneide: »Infa,n- duin. regina, jiubes renovare d'olorem«. Po naše poviedamo: »O kraljica. ti vzbajaš starih ran nedo])o.Yedljiv oh- cutek«. Ta učeaiec je bil pcznejši plodo- vit pesnik Spenser, kojega je Eliziibe- ta zaradi tega odgovwa bogato pod- pi rala. —, Proti tepenju so se nasprot- no rniVTioftako zgcdaj oglašali zelo po- DienljiY'i. ugoYori, kakor ti Walther-ja \ on der Vogel weide, ki je v svojih pes- nitYah bical ta nacin mladinske vz-go- je. Vend a r }': bil prvi se le rektor Ni- kolajoYske sole v Lipskem Johann * sveženj. tudi butara, opom. pise. Naznanilo. Cenjenim strankam vljudno sporočam, da vodim od 1. lunflja naprej sam svo) frizerski salon za dame in gospode v Celju, Kocenova ul. 2 (v palači Jadranske banke) ter se priporočam tudi za nadaljnjo naklonjenost. Emil SCcprivšek. Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 62. Y lassni paiaci War %J dam Podry.inlcl & Marlbor. Šošfatif Stanje hranilnih vlog rcad Din 65,000.000*—. Stanze glawiice in rezerv nad Din 8,000.000"-. Spreiema hranilne vloge. izvrsuje vse denarne, kreditne w. posojilne posle. — Kupuje in prodaja cteize in salute. Z IL L OGÄ CEYLJEY P"L2!?y' €JTP QTDXQFK celje, L 1875- Q J. • flj E i^^LOJCgirm» Kovaška l. Bogaza »ztoira natnoveidlh pomladanskih kvalftfetnlli čevljev ----- svetovnili znamk: ----------¦--------- »Baigy* ,yZJJ.Ll![SS!iH Velika zaloga vaakovrstnega cenenega obuvala kahor hrasnlln oJros&iJ» čeveljčkov. Čevifi ipo meri, popravlia fititro in iočno. Velika izbira belih piatnenlh čevljev. Oglefie sl izložbe I Najnizje cette! PrVGVrslllO blago! Oddaja ludl nn obroke brez povlška cenel Mussler (umrl 1554), ki je odpravil iz svoje sole Si bo in pa lie o, kar mu je šte- ti v po&ebno zaslugo. — Seveda so poznejši pedagagi, eni z večjo, drugi z manijšo vneino propa.gir.ali odpravo šibo sploh iz sole, toda le polagoma je prodirala ta ideja. — KaT nam je zna- no o solstvty v Slovencih, posebno izza konkordatske dobe, sta, bodisi orga- nist, kakor tudi ucitelj^-organist, prav krepko vilitela palico in šibo na'd na- debudno techmjo šolsko mla'dino. V eni uciteljevi roki knjiga, v drugi pali- ca, to je wrna slika tedaiije borne vzgoje. Kar se tice novodobne sole je ta na- čin vzg;QJe že davno odpravLjen in je celo pr^pm'iedatno uporabljati ga. To je bilo jbrod dqa^tlet.ii še sredstvo za skrajno silo, kakor se je takrat trd'ilo, a ni pušcalio za seboj. nikoli dobrih po- sledic, pač pa obilico nevšečnosti. V danaišnji soli se % to staro sredstvo iz- omike izživelo m> je za n;ami, kar je poyjolnoma od'obraK-^ti, ker kogar se ne (•)i'ime d:ol3i*a in otftra beseda, tega na- vadno niti šiba ne spreobrne. Pripeti- jo &e vsicer včasih tudi izvanredni slu- čajif.a so preredki, da bi se jib moiglo upomovati. Slednjic si vzgojitelj s torn načinom tudi prav llaihko izkvari mla- din o tako, da niti pri palici ne uboga. Kaj pa poterm? — Sicer je v nekem Oiziru priporocaiti to telesno kaznova- nje otrok z leskovo mast jo in drenovi- mi žgamci stari&em doima, ako ga zna- jo praviočaisno uporabljati vs premisle- kom in v pravi namen. V en dar je naj- boljše, da sloni ta kaiznovalni strah v podobi šibe ali korobača položen v hi- ši za ogledalom aii na kljukah oibesal- nika, da tako opominja otroke k ubog^- ljivtosti, da postanirejo pozneje rod — krepkili mož in vrlih žen. Ivan Burdian. NaznonüQ preselitve. Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preselil s čevljarsko clelavnico iz Gaberja St. 14 v mesto Gosposka ulica stev. 9. zraven hotela »Balkan«. Izdelova! bom navadne, najfinejše, kakor tudi luksuzne, športne, hribovske čevlje za dame in gospode. Se priporočam za obilni obisk. Franc Pleircaky čevljarski moister CELJE, Gosposka ulica Št. 9. Zraven hotela »Balkan«. PoBe za obračunavanje uslužben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I Damsko kolo dobro ohranjeno, s e p r o d a. Celje, Kralja Petra c. 5. pohištva, perila, posode, knjig, preprog in raznih drugih stvari, se bo višila v soboto 9. junija ob 9. uri dop. na dvorišču v Vodnikovi ul. 3. gdajoca dela, lei jila izin?šiaj© okusno iia. I^SI'*&l9rn€IililR9tf1l Cenjcnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem Kralia Petra ceste ^ SSHlOSf QHSllO IlllCO G. nasproti staremu okrožneinu sodišču. Izdelujem vsakovrstne niodne čevlje po meri za ženskc in moške, kakortudi športne, hribovske in tudi vsako njmanjše popravilo. Vsa dela bom izvrševal točno, z dobrirn materijalom po zmernih cenah. Za delo jamčim. Za obilen obisk sc priporoča Martin §C0iŠek9 čevljarski mojster, Ceije, Samostanska 6. Meblčr^na soha (najemnina 250 Din) se odda. Istotam se proda tudi veliko ogledalo s pod- stavkom in kredenca. Prešernova ul. 4, II. nadstr. TImAIRIUW 'z vse^ rudnikov in rfilUBi naibol^e vrste stavlja najcenejSe F«*aitvo Jo&t, Cclge, Aleksandrova ul. 4 skoro v sredini mesta Celja na prodaj po ugodni ceni. — Reflektant! naj se zglasijolpri g. Josipu Žumru na Glavnem trgu. Proa lužRošfojerska vinarska liiw v Celfu Cankaneva ul. M. 11 priporoča svoja izwnstna naniizna ier odbrana soHimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. "°*^^| |8^** Vzorci na razpolago ! Frenjo Dolžan9 t?eija Za kresija St. 4 in naprawa strelovodov. Poki*Rv»3iije streh tn zvortikov. ^^^^^ Inötafacije, naprava modorno« higijeničnih kopalnih sob, klosetov in zdravstv. napra«. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo toČno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Inserirajte v „NOVI DOBI"! Dela], nabiraj in hrani, varčevati se ne brani 1 Popolnoma varno nalozite denarne prihrsnke pri siavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne bo5 v starosti! Obrestuje hranilne op^ * Oj Vcčjc stalnc vloge po dogovor?i najugodncjc. viogc po VLß 2 jo Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. MarljivosUreznost PH naloibi «nesk« do 5O Din se dobl nabiral«ik na dom. fa malega ^ inPr°nr„r Pisarna v Celju, Prešernova u!ica 6. Hajuečja zaloga in samoprodoja zacneast: najpripravneisih PUCH koles 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Din naprej. A. NEGER, Celje, Gosposka ulica 32. Cene znatno Znižane! in koles znamke ijWAFFENRAD" Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja reparacijska delawnioa. Vsi stroji so za vezenje pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. Tiska in tad*(ja Zvezna Hakarna. — Odgovoren za izdAJ«teIjaj tüskar&o in redakciift Milan ČeHnm « Cekjm*