o
•NO. 240
Domovina
% 11/1E RIGA IH—H O IVI E
Mn spirit
FORGIGN IN UNGUAG6 ONLY
SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND S, 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 9, 1947
leto xux-vol. uh
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
PRVI KORAK V SVOBODI. — Vsa Notranjska in Primorska, kar ju je prišlo v Jugoslavijo, sta dan priključka 15. septembra pozdravile z mešanimi čustvi. Na eni strani so vsi veseli, da je konec tolikokrat prekletega italijanskega jarma, na drugi pa s strahom gledajo, kako so izpod črnega fašizma prišli pod rdečega, ki se imenuje komunizem. Gospodarske dobrote komunizma so kmetje kar takoj spoznali. V “Ljud. pr.” beremo, kako so v Ilirski Bistrici komaj pospravili zastave v spomin priključitve na dan 15. septembra, že so morali 23. septembra obvezno oddajati krompir novi državi po smešno nizkih cenah. Svoboda se je začela z gospodarskim suženjstvom.
KAKO JE V GORIŠKI OKOLICI. — Kako se počutijo ljudje v goriški okolici po prikfučitvi k Jugoslaviji opisuje nekdo v ‘‘Slov. Primorcu” takole: ‘‘Vasi, ki so do sedaj prodajale povrtnino in zelenjavo v Gorico, jo ser daj prodajajo v zadrugo, ki plačuje po cenah, kakor jih določa oblast. Država je tako stopila na mesto trgovca. Ona kupuje, prodaja in spravlja dobiček. To dela potom svojih agentov, ki jim pravijo funkcijonarji in funkcijonarke. Ljudstvo uvide-
lH
je, še bolj pa zdravil, če hoče Mirenc dobiti zdravila, mora na sprehod v Ajdovščino v strahu, da jih tudi tam ne bo dobil.
če so tedaj nekateri zadovoljni z novim stanjem, so to funkcijonarji, člani komunistične partije, drugi pa, ki so velika večina, težko prenašajo razkosanost dežele, še težje pa novo tlačanstvo, ki ga je prinesel komunistični socialni red. Nekdo mi je I .	,	,
rekel: “Tako je pri nas, kakor v* ZBCClfl Q0DJ0 01011 prisilni delavnici. Dobro se gen |
Svoboda tiska ali svoboda zmerjanja
Naše čitatelje opozarjamo na današnji uredniški članek, kjer je natančno razloženo, kaj v Ameriki *razumemo pod "svobodo tiska," in kaj nekateri razumejo pod to postavko. Z drugo besedo: Kropar je sprevidel, da niti v svobodni Ameriki ne sme vriskati po javnih cestah.
Ameriška vlada bo
di samo priganjačem. Komur pa se priganjaška služba studi, je največji revež.” Nekdanja navdušena ofarka mi je rekla: če ne bi imela vere, bi zastrupila sebe' in vso družino” — Tak je komunistični raj pod tovarišem Titom.	*
TITO NAMESTO KRIŽA. •
ruskim agentom
USA opravil veliko delo svetovnega pomena, kn jSe uzakonil velik del programa državnega tajnika Marshalla za veliko-potezno sistematično pomoč zapadni svobodni Evropi.
Političen pomen tega ogromnega podjetja je v'tem, da hoče USA preprečiti ekonomski propadi in socialni kaos v tistem delu Evrope, ki se je Še rešil iz komunističnih klešč po drugi svetovni vojni. Komunisti to le predobro vedo, za(o so oklicali vojno proti Marshallovemu načrtu gospodarske obiiove Evrope in prisilili vse satelitske države Sovjetske Unije, da; bo gospodarsko pomoč odklonile, čeprav bi jo krvavo potrebovale, še več! Prav te dni, ko je vaš kongres zboroval so komunisti mobilizirali vse svoje sile in vprizorili poiskuse nasilnih neredov, štraj-kov in demonstracij v Italiji in Franciji, ki so imeli dvojen namen: prvič naj bi vplivali na ameriški kongres v tem smsilu, da napravijo vtis, da je Evropa za svobodno demokracijo itak že izgubljena, da je vsaka pomoč
vi razdelitvi goriške škofije, je dovolj številne, da bi mogle pa- že prepozna in neuspešna, ker je ustanovljena nova dekanija v ziti na vse. Letala vozijo komu- situacija v teh deželah že popol-Štandrežu zraven Gorice. Za j nistične agente v Ameriko zlasti noma iz
Zadnje čase jih je došlo vsepolno nepostavnim potom v Ameriko
Washington. — Iz urada državnega tajnika poročajo, da je doseglo število komunističnih „ ... ,, .	..	,. agentov, ki so dospeli v to deže-
la ljudi je naredi o si en is, jo n^^vnim potom, že nevarna je bila ena prvih stvari pod |no M Da ae te ruflke agente “novo” državo da so v šolah po-j loyi in jih ^tj odkoder so braikrižessten .nj.hnadome-! ,. bodo ^ intenzivll0 stili s Titovo shko Ofarj. tola-tk j0 trj vladne agencije; žijo, da mora tako biti, ker je dr- pBI naselniški urad ter annad. žava ločena od cerkve Ljudje pa‘ne in mornariske oblastL pravijo, zakaj potem tudi šola nil ylada je mdelaj da pride ločena od ita.	mnogo komunistov preko meje z
NOVA DEKANIJA. Po no- ^ letali in da straže na mejah niso
Dr. Krek je govoril o beguncih
Izvleček iz govora dr. Miha Kreka na prireditvi za begunce 7 dec. v cerkveni j	dvorani pri av. Vidu.
V minulem tediju je kongres ga drugega greha nad seboj kot boljši del našega naroda, ki bo z
to, da jih Tito hoče dobiti kot žrtve maščevanja. Podobno se je godilo tudi po drugih taboriščih po Avstriji. V snegu in mrazu so ljudje ure in ure stali radi preiskave in prezebali. Daši je tam sneg in huda zima jim letos — da še to omenim — niti kuriva niso dali v tem tabori-’ šču.
Nekaj dni kasneje so na lastno zahtevo Titove komisije okrog 200 ljudi segnali iz taborišča v Spittalu in jih kazensko postavili v najslabše taborišče na Koroškem, Sv. Martin pri Beljaku. Med izgnanci so žene z dojenčki, težki bolniki in otroci. Zakaj? Ker so Titovi komsiarji to zahte. vail, češ da ti ljudje delajo propagando v taborišču proti vrnitvi v Jugoslavijo.
Tako je Tito uspel, da je uničil v taborišču šole in dobrodel-ustanove, organizacijo za emigracijo in sploh vse, kar je beguncem pomagalo. Angleži pa so Titovim nepravilnim in netočnim navedbam verjeli in zahteve izvršili. Kaznovali so zopet svoje lastne prijatelje, udarili po svojem lastnem ugledu in škodovali svojemu lastnemu dobre-
Angleži vred še pozvan na bridke in težke dolžnosti v borbi proti komunistom. Zakaj razbijajo protikomunistično fronto? Oni vedo, da so med preganjanimi in med zaprtimi Slovenci ljudje, ki jim naš narod zaupa in jih poštuje in jih bo spoštoval kljub vsem policijskim odredbam proti njim. Komu koristi tako ravnanje,' taka politika? Edinole komunisti se smejejo in zmago slave. Rogajo se ne samo nesrečnim beguncem, ampak predvsem in najbolj glasno Angle-(Dalje na 1. strani)
------o------
Molotov je povedal ceno, po kateri bi napravil pogodbo
Cena je 10 bilijonov dolarjev od Nemčije, ne več ne manj
London. — Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj povedal ceno, za katero bi podpisal ekonomsko unifikacijo Nemčije. Cena je 1)0 bilijonov dolarjev vojne odškodnine od. Nemčije in
Razne drobne novice b Clevelanda in te okoKoa
Še na mnoga leta—
Thomas Postotnik iz 6926 Hecker Ave. praznuje danesfO. letnico rojstva. Vse najboljše mu želijo sin, hčerke in zet, katerim se pridružujemo tudi mi in mu kličemo: še na mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Isti odbor—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ je na letnem zborovanju v nedeljo izvolilo ves prejšnji odbor ter tudi sklenilo ,da bo dalo društveni imenik v Ameriško Domovino tudi za leto 1948. Vabilo na sejo—
Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima sVojo letno sejo jutri večer ob pol osmih v SND na St. Clair Ave. soba št. 1. Članice naj se udeležijo v velikem številu.
K molitvi—
Člani dr. Najsv. Imena fare Marije Vnebovzete, starejši oddelek, naj pridejo nocoj ob 8 v Svetkov pogrebni zavod, da se poslovijo od pok. sobrata Johna Urbas, v sredo naj se pa po možnosti udeleže pogreba. Sezite po vstopnicah—
Kot znano bo priljubljen pevski zbor “Ilirija” pod spretnim vodstvom Martina Rakarja podal oratorij “Slovenski bo-
a|n
(jo in
v zameno dobijo toliko, da so prej lačni kot siti, prej strgani kot pošteno oblečeni. Vendar se zdi, da se je delavec malo bolje odrezal kot kmet. Ker ne morejo ljudje več na delo v Gorico, vabijo dekleta na delo v tekstilne tovarne v Škofjo Loko in na dela na Lijak, kjer še vedno osuševanje ni končano. Mirenci so ostali doma in delajo čevlje za vojsko. Zdravnikov primanjku-
postavnim potom, bodo pa______
prej 25 let vodja čmiškega deka-1 gtrogo nadzorovali, da ne bodo
nata.
NAMERAVANE NOVE DU-HOVNIJE. — V novi dekanat so vključene vse slovenske duhovni-je z izjemo Mirnika, ki ostane
mogli delati tukaj nobene škode, izjavlja državni urad.
Nagrade so dobili
Pri nedeljski prireditvi za be-nadalje pod krminskim dekana- gunce so bile oddane tudi nagra-tom. Nameravajo ustanoviti no-' de za listke in sicer na sledeča ve župnije, po katerih je nastala imena: potreba radi razdelitve dežele v j M. Deželan, 6030 Glass Ave., sledečih krajih: Na Plešivem, na je dobila zapestno uro; F. Vad-
(Dtlle n« 3. rtnal)
Iz raznih naselbin
Ely, Minn. — Dne 27. okt. sta bila poročena po župniku Rev. Fr. Mihelčiču Rudolf Marolt in Frances Lesar; ženin je sin Mrs. Josephine Marolt iz 1047 E. Camp St., nevesta pa je hči naših naročnikov, Mr. in Mrs. Louis Lesar.
Frank Smuk in Miss M. Zobec sta si tudi obljubila večno zvestobo. ženin je sin Mr. in Mrs. Frank Smuk v Chandler naselbini, nevesta je pa hči Mr. in Mrs. John Zobec iz Savoj naselbine.
Dne 2 .dec. so bile tu voiltve za tri aldermane v mestno zbornico. Izvoljeni so bili: George Bubash, John M. Lobe in August Anderson.
Dne 22. nov. sta bila poročena^ cerkvi sv. Antona po župniku Rev. Fr. Mihelčiču Mr. Louis Pucel in Miss Ana Zupin.
V stanovanju so našli mrtvega vdovca Johna Kostelc, star 63 let. živel je sam v mali hišici, Ker ga ni bilo na izpregled, je šel
Francosko vojaštvo je zasedlo rudnike v severni Franciji
Stavka pri prometnih zvezah v Parizu se je izjalovila
Pariz. — Francosgka vlada je poslala močne oddelke vojaštva v rudarske okraje v severni Franciji. Vojaki so naglo izgnali vse stavkarje iz rudnikov, iz tovaren in železniških naprav.
Komunisti so hoteli v Parizu ustaviti ves promet, toda načrt se jim je izjalovil na celi črti. Vozniki pri podzemski železnici in vozniki busov so čisto prezrli poziv na stavko ter obratovali vozila po voznem redu.
V rudnikih, katere je zasedlo vojaštvo, so takoj pričeli z de. lom. Ravno tako v jeklarnah in drugi industriji.
Večinoma vsi učitelji v Parizu ki so šli na stavko, so se vr-
nal, 5901 Bonna Ave. Philco radio; Louise Bergoč, 558 E. 140. St. Mixer, Francse Pernach, 1044 E, 68. St. Bendix radio; F. J. Cvar, 15821 Huntmere Ave. portable record player; Joseph A. Kosoglav, 5375 Stanard Ave. volneno odejo; Edward Starič, II61/2 E. 61. St. električno uro; Strojin iz 6402 Orton Ct. Pres-ser Cooker.
Dobitelji naj pridejo po te dobitke v Mervarjevo čistilnico, 5372 St. Clair Ave.
iz Moskve hoteli podpreti gospoda Molotova, ki se na konferenci štirih zunanjih ministrov v Londonu obnaša, kot bi bil edini gospodar Evrope.
Izgleda, da je tudi ta brezobzirna komunistična samopašnosj potrebna, da bi jih svet spoznal tako globoko in popolnoma kot jih poznajo narodi, ki čutijo njihovo oblast na svoji koži. še bo svet moral prenašati nesramnosti komunistov, da bo prav cenil krvave upore narodov, ki so bili predani sovjetom, še bodo morali komunisti razbijati po glavah zapadnih diplomatov, da jim bodo vtepli spoznanje, da danes že moramo ločiti ljudi in narode
klical je policijo, ki je vrata od-,J	Q
ff	STANDARD Oil.
po poklicu stavbenik. V Ely zapušča sina Johna.
Anton Lenich, operator gazo-linske postaj« na E. Sheridan St, se nahaja težko bolan v bolnišnici v Virginia, Minn.
NAM JI TUKAJ DOBRO. ZATO H ral VSAKI nam spomni-MO NA aaOCNCI
JE ZVIŠALA CENE GAZOLINU
Standard Oil Co. je zvišala ce-
Policija v Rimu je mobilizirana proti komunistom
Raznesel se je glas, da se nameravajo rdeči s silo polastiti vlade
Rim. — Vsa policija v Rimu je mobilizirana in vse vojaštvo po vojašnicah alarmirano, ker se je raznesel glas, da bodo komunisti izvedli udar ter se s silo polastili vlade.
V Rimu se nahaja do 70,600 komunističnih partizanov, ki so prišli od vseh krajev, da pokažejo svojo moč. Kakih 60,000 .jih je korakalo po rimskih ulicah, da pokažejo svojo moč. Podobne demonstracije so bile v Florenci, Bologni, Genovi in Milanu.
štev beže na vse strani, samo da pridejo izpod angleške oblasti, ki ji nihče več ne zaupa in je nihče več razumeti ne more.
Ti ljudje so sedaj že skoro tri leta živeli pod angleško upravo. Najrazličnejši zastopniki angleške vojaške in civilne uprave so jih hvalili in dali vse priznanje njihovi požrtvovalnosti, vztrajnosti, pridnosti in ubogljivosti. Posebna pismena priznanja so dobili baš ljudje, ki so sedaj izgnani. Slovensko šolstvo v tem taborišču je vživalo najvišji ugled in ravno profesorji in učitelji teh šol so bili izgnani. Angleži so poznali vsakega človeka in taborišče prav dobro. To-

samo po tem, kdo je prijatelj čno vedo, da med slovenskimi be-svobodne demokracije, kdo ko- gunci n> niti vojnih zločincev munist in zato njen sovražnik. n>ti kolaboracionistov z nacisti Podrobnosti vsakdanjega življe- iu fašisti, oni dobro vedo, da je nja kažejo, da je še preveč smi- v taborišču zbran dober in naj-sla za “kravje kupčije” in še preveč neumnega zanašanja, da moreš s komunističnimi zastopniki razgovarjati in sklepati kot s poštenimi in častnimi ljudmi, ki so izoblikovali pojme o krščanski civilizaciji.
Tak žalosten in tipičen primer politike “kravje kupčije” v malem je pogodba, sklenjena med zastopniki Tita in britanskimi častniki glede ubogih jugoslovanskih beguncev v Avstriji v angleški coni, to je predvsem slovenskih beguncev na Koroškem in štajerskem. Nikdar nismo mogli pričakovati, da bodo na-pram ubogim slovenskim beguncem, ki so jih sprejeli pod svojo zaščito in administracijo, končno postopali na tak način, kot bi bili Titovi hlapci in izvrševalci njegove komunistične maščevalnosti. To se je zgodilo v tako-zvanem Blejskem paktu.
Izvršujoč ta pakt je v noči 10. novembra okrog 600 angleških vojakov obkollio taborišče v
St Clair Ave. v božičnem duhu

V tem se pa premier de Gaspe-no gazolinu za 1 cent in pol pri' ri trudi, da bi dobil v vlado dve j Spittalu na Koroškem in od 6 galoni in sicer od danes naprej, zmerni levičarski skupini, s če- zjutraj do opoldne vršilo strogo Odslej bodo cene galoni gazolt- mer bi ojačil vlado proti skraj- preiskavo. 12 ljudi so aretirali na 24 centov in pol, za boljšega!ni levici. Pravijo, da mu bo fo in odpeljali. Same poštene slo-
pa 26 centov in pol.
uspelo v kratkem.
1 venske ljudi, ki nimajo nobene-
Na odru pri božičnem drevesu na St. Clair Ave in Norwood Rd. bo več lepih programov v božični seziji. Enega pripravljajo za petek večer. O tem bomo poročali jutri.
Sledeči trgovci so se še pridružili z denarnimi prispevki za okrašen je St. Clair Ave., Lamson & Sessions Co. je darovala $25. Po $10 so prispevali:: Erste Winery, Reliable Supply Co., St. Clair Cafe, St. Clair Auto Parts. Po $8 so prispevali: Emery’s Bar, Flory’s Tire Shop, Main Dry Cleaning, Superior Body Shop, Tom’s Garage.
pevcih tega zbora, ali pa v I.au-richevi trgovini na Holmes Ave. Oratorij obsega same nebeško lepe božične melodije, zato bo imel vsak, ki pride poslušat, velik duševni užitek. Slišal bo melodije, ki jih že ni čul, odkar je zapustil rojstno domovino. Nabavite si vstopnico in gotovo po-setite to izjemno prireditev. Rojenice na delu—
Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Joseph Brodnik, 381 E. 226. St. krepkega sinčka na 3. dec. Tehtal je 9 funtov in 14 unč. Krstili ga bodo za Timotej James. Matejino dekliško ime je bilo M^^ Dubik. Mati in dete se dobro počutita v McDonald House bolnišnici. S tem sta postala M. in Mrs. Joe Brodnik iz 18611 Muskoka Ave. prvič stari ata in stara mama. — Iz Atlanta, Georgia, poročata Mr. in Mrs. Lewis Stavanja, da so jima rojenice prinesle na 6. dec. 7 funtov težko zalo hčerko, ki je že drugi otrok v družini. Stari ata in stara mama sta Mr. in Mrs. Louis Stavanja iz 18218 Nottingham Rd. Vsem skupaj čestitke!
Prijetno presenečenje—
Številni prijatelji so priredili priljubljenemu paru, Mr. ih Mrs. Frank Zakrajšek, 6016 St. Clair Ave., prijetno presenečenje ob prilik; 35-letnice njiju srečnega zakonskega življenja. Anton Zakrajšek Nad 100 gostov se je zbralo v Po dolgi bolezni je v bolnici prostorih Lake Shore Post 273
tisku zapadnih demokracij in povedal z besedami in številkami, kaj Moskva zahteva od Nemčije.
Istočasno pa Molotov ni pozabil napasti zapadnih demokracij, ki da skušajo svoje okupacijske cone izkoriščati ekonomsko, s čemer bi bila Nemčija kot samostojna država nemogoča.
Ta vojna odškodnina, je rekel Molotov, mora biti plačana v 20 letih in sicer z industrijsko opremo, s tekočo produkcijo industrije ter z nemškimi vrednotami v inozemstvu.
To stališče Sovjetske Rusije je prav tisto, kot ga je zavzemala prošle pomladi pri konferenci v Moskvi, kar je bil vzrok, da so se ministri razšli brez vsakega zaključka.
Ministri Zed. držav, Anglije in Francije so že prej izjavili, da ne bodo nikdar pristali, da bi Nemčija plačala Rusiji 10 bilijonov dolarjev vojne odškodni-' ne, ker je ne more in bi jo morali nazadnje plačati ameriški in angleški davkoplačevalci.
Predno so ministri slišali to izjavo Molotova, so se sestali k posvetovanju: Marshall, Bevin in Bidault. Najbrže so se posvetovali, kakšno stališče bodo zavzeli, če Molotov ne bo odnehal,
novTgIobovi
umrl Anton Zakrajšek, 10506 Way Ave., v starosti 34 let. Poleg žalujočega očeta George, zapušča sestre Mary Sindelar, Frances Shernovitz, Angela,
prej Knausova dvorana, ki so slavljencema čestitali. Prireditev je bila v rokah Mrs. Eme Gregorich, sestre Mr. Zakrajška, Community Welfare Clu-
brata George in Joseph. Pogrebj ba ter Ladies Auxiliary od Lake se bo vršil v četrtek zjutraj ob Shore Post.
8::30 iz Louis Ferfolia pogreb- Vabilo na sejo—
nega zavoda in v cerkev Sv. Lovrenca ob 9 uri.
Urbasov pogreb
Podružnica 16 SŽZ ima nocoj ob 8 sejo v navadnih prostorih. Članice si bodo izmenjavale da-
Pogreb za pokojnim Johnom ■ rila in prirejen bo tudi lep par-Urbas bo jutri zjutraj ob 8:45 ty za rojstni dan.
iz Svetkovega pogrebnega zavoda in v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30, od tam pa na Kalvarijo.
Bodite previdni, kadar, greste preko ceste. Prekoračite i*-sto samo pri signalni talil
l
pgBlSlA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1947
JbjfjjMERI
Ameriška Domovina
IfVli RI€HlhHOMI
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St Clair Are.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.60.
DICEMItA J I9|7 l	i	>	s	j	6
7	8	9	io	n	n	i)
14	15	16	17	18	19	10
li	11	i)	14	i)	16	17
1»	19	JO	v	,
SUBSCRIPTION RATES
United States $8,50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $ 3.50 for 8 mo.
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1870.	__________
No. 240 Tues., Dec. 9, 1947
Ali je tudi svoboda zmerjanja?
Pravijo, da jfc prišel junaški Kropar v Ameriko in našel delo v vetrovni Chicagi. Že v starem kraju so mu pripovedovali, da je v Ameriki svoboda. Pa ga je zaneslo nekega lepega veče.ra, ko je bil najboljše volje, na sredo Lawndale Ave. Tam je porinil klobuk proti tilniku, da je komaj še obvisel na glavi, potem pa iz vse duše zavriskal, da bi moralo odmevati čez celo Jelovco, če bi bil na kroparskem trgu, ter poklical ves svet na korajžo. Kot bi iz zemlje zrasel, se je naenkrat znašel pred njim mož postave ter neusmiljeno ustavil izlive navdušenega kroparskega srca. Naš presenečeni junak je potisnil klobuk s tilnika na oči in odšel trdosrčnim krlilcem ameriške svobode. “Prekleta taka svoboda,” se je utrgal zadnji vzklik in njegovega razžaljenega srca. Pa tega k sreči policaj ni razumel. — Tako je Kropar preizkušal ameriško svobodo in napravil slabo izkušnjo.
Temu ubogemu Kroparju se nam zdi podobna naša “tovarišica” “Enakopravnost.” Ker je slišala o ameriški svobodi, je mislila, da ji ta svoboda'daje pravico izzivati, lagati, zmerjati in obrekovati. Ko so jo prijeli po ameriških postavah za lažnjivi predolgi jezik, se sedaj jezi in kriči, češ, da je ameriška svoboda v nevarnosti.
Znano je, da so v bratski soglasnosti “Enakopravnost,” “Prosveta” in “Proletarec" pred letom dni prinašali napade anc Gabrovška. Napisal je ta obrekovanja Sans, Slik^lastjjjgoriobči
nik^Sansa^je namreč pre^^Mkeizmišljotinefzkdmuni-
stičnega lista v Ljubljani in vse tisto zabelil s svojimi opazkami. Gabrovšek je v našem listu podal pojasnila, ki so pokazala, kako zlobne in neumne so komunistične in Sansove izmišljotine. Toda noben imenovanih listov ni narejene krivice popravil. Časa so imeli dovolj. Napadeni se je potem poslužil ameriških postav in vložil proti obrekovalcem tožbo. Kdo bi se ne branil, če mu ti listi očitajo “korupcijo in nepoštenost,” če ga zmerjajo z “izžemalcem kmeta in delavca,” če pravijo, da je “prikrival goljufije drugih” v škodo ljudstva, če trdijo, da je “učil goljufati državo,” da je “kolovodja narodnih pijavk” in da “nadaljuje še sedaj svojo nepošteno pot?” Kdo ne bi pozval takih obrekovalcev, naj dokažejo svoje trditve, ali pa pohlevno preneso kazen za svojo hudobijo? Tembolj je bilo treba pozvati te liste na odgovor, ker so blatili vso duhovščino v starem kraju. Saj so trdili, “da so nepošteni kaplani, župniki in dekani potrebovali Gabrovška, da so lahko mirno spali in uživali na račun preprostega ljudstva.”
“Prosveta” se je še potem, ko je Gabrovšek prijel “Enakopravnost” za ušesa, drla kot oni Kropar. Izzivala je 21. maja, češ da ljudje okrog “A. D.” in posebno še Gabrovšek ne poznajo osebne časti, dostojnosti in intelektualne poštenosti. In se 1. nov. je,’pisala uvodnik z naslovom: “Beseda o vatikanskih spletkarjih” in trdila, da pri Gabrovšku zaman iščete časti. Kaj je bilo mogoče storiti drugega kot tudi či-kaške'kroparje prisiliti k pameti? Tako je bila 28. nov. vložena tožba tudi v Chicagu. Sedaj imajo vsi ti junaki priložnost nastopiti dokaz resnice. Če jih mirno pojasnilo ne strezni, naj jih vsaj sodišče.
Ljudski izrek pravi, da pes zacvili, če mu kdo stopi na rep. “E.” je ob tej tožbi proti “Prosveti” in “Proletarcu” zacvilila, kot da ji je kdo stopil ne samo na pep, ampak na glavo. Zacvilila je vsem partizanom in titovcem, naj ji pritečejo na pomoč in jo izvlečejo izpod trdega čevlja postave. Pa ne samo to! “E.” kliče na pomoč vse svoje prijatelje in jih poziva, naj pridejo na sveto vojsko za — svobodo. Pravijo, da je trela rešiti pred tem strašnim Gabrovškom samo — ameriško svobodo. Brez norčevanja! Takole je zajamral napredni svet v “E.” 1. dec.: “Zadeva je resne in monumentalne važnosti za vsakogar.” — “Gre za to, afi svobodna diskusija vprašanj in osebnosti, ki so po svojem značaju predmet občega zanimanja, še vedno obstoja ali ne.” — “Gre za temeljna načela, ki so utelešena v ustavi Zedinjenih držav. Gre za svobodo tiska.”
Po domače se to pravi, da hočejo napredni svobodo za svoja zmerjanja in za svoje laži. Kadar jih kdo pokliče na odgovor in jim da priložnost, da dokažejo, kar so trdili, ti'
do tega žalostnega spoznanja? Key je svoboda povsod na svetu in tudi v Ameriki toliko omejena po pravičnih postavah, da morejo ljudje skupaj živeti. Sami so si ljudje omejili neomejeno svobodo, da morejo mirno uravnati svoje medsebojne odnošaje. Stari Rimljani so to povedali z izrekom: Zakone imamo, da moremo biti svobodni. Kako bi bi lo s prometom, kako z nočnim mirom, kako z varnostjo, če bi vsak ob vsakem času svobodno vriskal po Lawndale-u! Res je po ustavi zajamčena svoboda tiska, toda za to, kar kdo zapiše tudi zagovarja, da ni laž, ki zapeljuje v zmoto. Ista ameriška ustava, ki govori o svobodi tiska, govori tudi o sodiščih, ki branijo človekovo imetje in človekovo dobro ime. Kam bi prišli, če bi si smel vsakdo izmisliti neresnico o drugih ljudeh in jo širiti po listih, ker da je svoboda tiska! Naš Kropar je spoznal, da ni svobode vriskanja, kadar in kjer bi si otj izmislil, in družba okrog “naprednih” listov se bo morala naučiti, da je v Ameriki svoboda tiska, ne pa svoboda zmerjanja.
Da, svoboda tiska! Le kdo je silil te liste, da prineso žaljive in lažnjive vesti iz starega kraja? Kdo jih je silil, da So prinašali prepisana obrekovanja iz ljubljanskih komunističnih časopisov? Nihče! Svobodno so sami izbrali laž! Kako se morejo pritoževati, če jih sedaj zadene kazen, ki so jo sami klicali?
Pravjio, da “napredni” pridno zbirajo za fond za obrambo "E." To se pravi, zbirajo, da bi mogli plačati kazen za svoje obrekovanje. Zakaj bi zbirali za stroške, če bi bili mnenja, da imajo prav, da bodo zmagali in da jih Gabrovšek ne more odreti na meh? S tem zbiranjem sami priznavajo, da so delali nekaj takega, za kar vedo, da bodo kaznovani! Priznajo že v naprej, da svojih laži ne morejo braniti. Le zbirajte! Le veliko naberite! Vi, ki dajete taki pisavi potuho, le plačajte svoj delež kazni za laži svojega lista!
“Prosveta” v Chicagi je last Slovenske narodne podporne jednote. Tam bodo plačevali za zmerjanja svojega lista člani Jednote. Morda se vsaj nekateri pri tej jednotl zbrihtajo in vsaj sedaj, ko gre za denar, spoznajo, kam jih ženejo nekateri titovci. Morda le ne bodo več vsega verjeli, kar pišejo komunistični listi v starem kraju in ne bodo nasedali več raznim titovskim priganjačem.
Vsi pa, ki boste morali seči v žep, se zberite v veliko de-putacijo in se pojdite z vso hvaležnostjo zahvaliti Sans-u in njegovemu tajniku, da vas je posadil v to neprijetno lužo. Ko pridete domov, pa nič več ne pozabite, da v Ameriki ni svoboda tiska isto kot svoboda za zmerjanje in laganje. Prva je zastonj, za drugo se pa plača.
Pravijo, da tisti Kropar ni več vriskal po Lawndale-u.
uti 11 na n im ttmu««*«« *«**»»»>!> mm mn***
BEŠKA IZ NARODA
Cleveland, O. — Kot je bilo že poročano v tem listu, priredi pevski zbor “Ilirija” božični koncert in sicer 21. decembra ob treh popoldne. Vzrok, da bomo priredili ta koncert popoldne je v tem, da imajo tako tudi Slovenci iz sosednjih fara priliko, da se udeležijo omenjene prireditve.
Sedaj smo v adventnem času. Spominjam se, kako je bilo v starem kraju v tem času. Imeli smo navado, da smo v adventu nosili podobo Matere božje vsak večer, to je deset večerov in procesija se je vila od ene hiše do druge, kjer je čakal gospodar s svojo družino kleče s svečami v rokah. Sprejeli so Marijo pod svojo streho za 24 ur. Tako so ponavlja-
samo tri dni pred božičnim ve-
lep način pripravili na božične
praznike.
Slišali boste pastirja kako poje, ko je čul angeljski glas. Pel je tako, ni Jurče, ni Miha in tudi jaz neznam tako. Torej, dragi rojaki, ne pozabite na koncert 21, decembra v cerkvi Marije Vnebovzete. — M. R.
narodnosti. Ponosni smo, da slovenske delavke vršijo aktivno delo v demkoratičnem unlj-skem gibanju za boljše plače in boljši živi jenski standard, o
“Človek je pozabil..
Pa ne le pozabil, ampak namenoma zanemaril božjo postavo. Kakor očitna veroizpoved in kakor očitno spoznanje napačnega ravnanja se bere molitev, ki jo je neki list priobčil na tisti strani, kjer so navadno napisane politične etvari. Takole se glasi:
“O Bog, ki si na! naši majhni zemlji dal življenje človeku, mu dal džšo in razum ter mu naročil, naj živi po Tvojih postavah: usmili se tega človeka v sedanjih hudih dneh, ko je v svoji slabosti, kakor bi se mu bila pamet zmešala (čeprav se ponaša s svojim razumom), pozabil na Tvoje zapovedi fn kot podivjana zver razdira pridobitve stoletij in ubija svoje brate. Zmodrl človeka, kaznuj krivce in s svojo močjo stori, da bo na svetu vladala pravica, kakršno Ti zahtevaš, da se noseli na zemljo mir, ki zagotavlja Tvojim varovancem (posameznim in narodom) vzaje-mo, složno življenje.”
Ko bj vsi časopisi objavili tako prošnjo na vidnih mestih, kjer se navadno nahajajo politična razmišljanja, bi morda le spregledali tudi tisti, ki jim ta molitev vest sprašuje, in se zamislili, tako se bodo zagovarjali pred vsevednim Sodnikom zastran gorja, ki ga povzročajo svetu in človeštvu.
Resnicoljub ------o----—
Titovim ‘‘udarnikom” v odgovor
Matk Tekavec '' - "''-'gl

AL PA NE
“Torej poslušaj, Gašper, pri- bomo nekaj časa vrteli s Suštar-godbo Šuštarjevega očeta. Ne?jevim očetom. Boš videl, kako vtikaj vmes svojih pripomb, ker j bo to šlo, samo da enkrat prav nimam časa, da bi tukaj le pri začnem, tebi presedel en cel teden Kaj, „Veg ljubi dan so preždeU na misliš da sem jaz zato v Amen-	da . se jjm kaj u
ko prišel, da bom samo tebe za-:F
b n	| kazalo. Sonce se je ze pnprav-
.	, , ljalo, da zaide za božjo gnado,
“Naj me. . . če bom se odprl, ko spr^jmg guštar konkreten boš zrnec a e pred]og brez vsake opozicije, da vsaka stvar en čas trpi in da ne bo čakal več. “Sakrlinč,” so
usta, dokler ne storje. Toda tam v Predtrgu sva pustila Šuštarja z Ifenišije, če se ne motim. Kar od tam vozi naprej," Bkesano prikonetna Gašper, da bi me obdržal pri volji. *
“V kakšnem Predtrgu neki? Pretržje je ime kraju, kjer ge
Čikaška ženska klobučar-ska unija zahteva volitve
ženska klobučarska unija na zapadni strani Chicaga, je, da je večina Šivilj (operators) v tovarn) Chiniquy podpisala listine za unijo in unijsko delav-
lj vsak večer. Med procesijo pa J nico. Na unijsko vabilo je bil so prepevali star beožične pes- j sklican sestanek delavk, ki de-mi, pesmi, ki jim lahko rečemo, lajo v omenjeni tovarni, da se
Tako se v "E” poučevanje po
g. Ivanu Oblaku nadaljuje: “Prav gotovo ne bi kaj sličnega pritrjevali, če bi bili vi sami prisotni poteku borbe druge svetovne vojne, katera se je odigravala na domačih tleh. Da bi bili osebno prisotni vsem vojnim grozotam v lastni domovini, sem prepričan, da danes ne bi zastopali tako stališče proti nam, kakor se prikazuje v Vašem komentarju. Danes zastopajo in zagovarjajo tako stališče samo tisti reakcionarni Chicago, 111. - Posledica e- ^mentL kateri so ves čas bor-nergične kampanje, katero vodi be za obstoj s a i o s 'n
rekli, to je bila njih edina kletev, “nič ne bo imela moja stara za v kastrolo. Tako pride včasih, naj jih pes potiplje vse skupaj, da ni nobenega .todle mimo, kot bi bilo zacoprano. Micka (tako so rekli svoji arkebuzi), stališču, ki sem ga zavzel vče-1 domov bova šla, pa praznih rok. raj, danes in jutri.	j Saj bo ravno prav, da ne bova
“Ker se najbolj interesirate za dne stopna v Vas, da bi se mi za “zasluge” in delo knezoškofa ; Kranjc Miha režal, ko bi videl, Rožmana, da vam tudi na to da prihajava praznih rok.” vprašanje zelo rade volje ust- Na- meniževski lovec gtopi jz
re8eL _	_	j gozda in umakniti se je moral,
Škof Rožman je opravlja ^ njsta trčila skupaj z ogrom-jnim jelenom, ki je hotel prav tam v gozd na jerperge. Samo
službo božjo poslednji dan pred kapitulacijo bivše Jugo-slajive, to je bilo na veliki četrtek leta 1941 v Ljubljani. Naslednji dan, na veliki petek pa sta skupno, to je škof Rožman ter bivšj ban Dravske banovine gospod Marko Natlačen, se od-pelja z avtomobilom v Postojno, kjer sta obvestila italijansko vjosko, da lahko brez vsake borbe zasedejo mesto Ljublja-
temtakem so v resniri prispeli
■ftriijtiM m nL'Whoto a toniti
na čelu v Ljubljano. Nekaj dni
pozneje, ko je prispel v Ljubljano tudi civilni komisar za
provincijo Ljubljano gospod E- mo^ začudil, da bi ob tem zim-
miglio Grazziolli in vojni komandant okupacijske vojske Robotti, jih je zopet prisrčno sprejel g. Rožman, g. Natlačen in slovenski general - izdajalec
za hip sta si pogledala iz oči v oči in že so se začeli odigravati važni dogodki na licu mesta. Jelen, ki je bil izobražen in olikan, se je iz samega velikega spoštovanja do lovca, obrnil, da ne bi bil na ozki poti lovcu v nadlego. Šuštarjev oče so bili pa tudi poznani daleč naokrog kot zelo dober človek, pa so naglo sneli
no, katera jih že pričakuje. Po- arkebuzo z rame ;n dali jelenu "”"r“h lep spominček na pot. Kaj so
flf atflrte'7edWia,1pit'teiirne-1
---O-------,	*■	*
sreča, da se je jelen zaletel s svo-
jim rejenim telesom naravnost v kroglo, postal in se na vso
skem času letali in pikali brenclji. Potem je pa lepo pokleknil in se preselil v večne lovske revirje tako naglo, da niti brcniti ni utegnil, kakor je to navada ob
“narodne božične pesmi.”
Kot vsa poročila kažejo vsega tega danes v stari domovini ni več. Lepe stare šege in navade, vse je šlo, vse jim je prepovedano in zabranjeno. To nas je napotilo, da priredimo ta koncert. Tukaj so ohranjene naše lepe božične pesmi, katere je naš nesrečni narod tako rad prepeval tam doma.
Kako dolgo jih bomo še prepevali v tej naši novi domovini? Ne, tukaj nam nihče ne brani ali celo prepoveduje, kaj smemo in kaj ne smemo. Počasi pa .umira naša pesenuin ne bo dol-
po 14 letih pogovore o njih položaju. Po navodilu delavk na tem sestanku, je poslala unija sledečo pismo tvrdki Chiniquy: ‘^Cenjeni. — Naznanjamo Vam, da je večina šivilj pooblastila našo unijo United Hatters, Cap and Millinery Workers International Union (AFL) v svrho kolektivnega pogajanja pri vseh slučajih in
opazovali potek in uspeh borbe tako enega kakor drugega.’"
No, če pričnemo spodaj, pri zadnjem stavku, popravim, bi bolje odgovarjalo namesto. . . ““borbe za obstoj ves čas stali ob strani,” da so v boju za uničenje stali ob strani! Danes mislim, da se je iztreznjenje že izvršilo. Če bi narod imel svobodno pot, bi najbrže razven “gozdnih majorjev” in tistih’ ki so kasta vladajočega razreda, ostalo zelo nizko število, ki so še ponosni na delo, ki ga je izvršila komunistična klika ogrnjena v plašč osvobodilne fronte. In kot ste najprvo čitali moj komentar, ponovim: Da ves napor, ki ste ga v Sloveniji
prilikah glede sklepanja plač, I n ni skrajšal vojne niti mezdnih cen, delovnih ur in pri ^ 4g ur, Da so b;,e grozote> vseh drugih formah uposleno-1 potrdim jn mar8ikdaj si radi J tega želim med tujci, da bi fte
sti.
Blagovolite čimprej odgovo- ve(jeli katere narodnosti sem. riti, če je mogoč v bližnji bo-j Da, tako stališče zavzemar.. go, ko bo tudi tukaj utihnila za i dočnosti sestanek za kolektivno1	napram “osvobodilni fronti,” ki
vedno. Morda kdo poreče: pre-(pogajanje kontrakta, ki bo krilj	je moj; rodbini pripomogla, da
več gledaš na slabo stran ... j delavke. Upamo, da daste ta-!	je 2 vasj0 vred pogorela tudi
Poglejmo nekoliko naše pev- kojšnjo pozornost temu pismu.” |moja rojgtna hiša z vsem) go-
__0_ ______,______r__________,___________________________, _ , ske prireditve pred desetimi le- j t0 pjsmo je pdopisal Mr. Al- j spedarskimi poslopji, sestra mi
krat bi se radi skrili za svobodo tiska in celo zj amerško ti in danes. Še to malo kar jih bert Weisbord, internacionalni je umrla v koncentraciji; sma-
ustavo.	Kakor	da	bi	bilo v	Ameriki	zmeraj	svobodno	lagati	je, so tako slabo^ obiskane, da ^ zastopnik klobučarske unije. |	tram, da je to posredni vzrok	t^em*'poklon'^pa	Hitlerjevi!	“Kakor	mi	takrat	v Pennsyl-
in	zmerjati	po	časopisju,	odkar	so	Zedinjene	države	spre-	še v resnici navdušen pevec zgu- ( g podpisi skoro dvetretjinske j	“osrečujočega” komunizma. In I	al.ma(b->	pred	Velikim	četrt-! vaniji,	ali	se	spomniš?”	se	ni
jele ustavo!	• 5 - # W1 bi vse veselje. In tako lezemo večine šivilj, ki so glavna sku- spet dam prav škofu Rožmanu, ?	,j yeliki nedelji? Po-1 m0?e' Gašper premagati, da ne
pa gotovo v nekakšno pina v delavnici, izgleda, da bo ki je (kot sem že citiral njegov j	nam -g t0| g oblak. Zgo- i bi z'n>l-
se tudi I “Samo malo drugače, kot boš
Leon Rupnik. Pri pozdravu so |akjb priiikafc in ni priporočlji-si prisrčno in spoštljivo poda- vo iovcu. prekmalu potipati živa-jali roke ter obljubljali hinav- j.	mu ge bjje ai; mu na
sko zvestobo in spoštovanje ^ rado 3e primerii da žival> drug do drugega.”
Seznanili stč nas z novim odkritjem. In stavim, da se bo vsa napredna struja okrog “E” obogatela s to novo senzacijo.
Prav nič ne divomim, da bodo trdili: “Če škof Rožman in P»
Natlačen ne bi šla osebno po i-talijansko vojsko, bi Italijani ' ‘ bi ja-
ki se še drži tega sveta, zbere vse svoje sile in da lovcu tako elegantno brco. da je srečen, če more sam sebe pobrati.
Šuštarjev oče so z velikim zadoščenjem ogledov'ali krasen plen. Preveč ga je, so ugotovili, da bi ga mogel sam vleči
.... ,	domov. Odrezal si bom kos
nikdar ne bili pris i j , gtegna ;n po drugo bom prišel
no'” ,	, , ,	...._____!pa jutri, so si dokazovali. Pa
Malo pomisle ov i ^ j 3pet ne bo prav> jjm je dopcve-
del. Nekdo, ki je j za ca dovala njjh lovska vest. Lisi-kupacije v Sloveniji m J ;ce bodo prme jn jme]e imeni-nes v Ameriki, mi je piša .	^ banket z moj;m jelenom.
SK s«	- *
li. Jelena bom slekel iz kože, dokler je še vidno, potem bom
lec. Smatram, da je ves članek!
ena sama podla laž Nikdwni-	čakal dneva pri
sem slišal da bi sla škof Roz	^ ^ ^ ^
man in Natlačen po	voz in naglo nazaj. Podnevi ne
v Postojno. K*1, PrePnžw. sem,	bljenih gost kj
da to ni res. Mi ni znana ta 1 stvar i„ jo berem sedaj prvič v ae povabil, na malco. Enakopravnosti.”	| .Brez nadaljnega se oce spra-
Tako odlomek iz pisma. No, v.jo na delo. Bil. so vajen, taps dam pogojno -«e je to kega posla m jelen je bil kma-resnica - (Kaj se ve, možno la 12 3V°ie tazahmašne obleke, da ste sami g. Oblak bili za šo- Njegova (jelenova) sreča je bi-ferja na istem avtomobilu,xki h, da je bil mrtev, ker druga-je 'šel obvestit italijansko voj- ee bl ga bilo zeblo, sko, da naj brez boja sasede Sakrlmc, ■ so se pohvalil, o-Ljubljano) zakaj je niste raz- «e, “saj gre se vse nekam od nesli v svet?! Še sodišče, ki je "k. Zdajle bom pa zakuril in “izdajalca" Rožmana sodilo, je™ b° napačno, ce bi si odrezal “pozabilo” na ta zločin. Recimo od st^na ne^. pza’tce m 31 i° da je res, kdaj se je šel potem-! 3P*kel na ražnju.
Prepuščamo svojim čitateljem, naj presodijo, ali ni t°.- počasi pa gotovo . ------------- ,,m« v uaavmw, i«g,cua, u« w m je »cm « a, ujegu, ^	.^e nam ge g> obla
ko pisanje in natolcevanje ameriške ustave naravnost pozabljenost naše pesmi.	morala tvrdka v bližnji bodoč- pastirski list) svaril: “Naj si: dovina b0 hvsležna, če
žalitev zanjo. Mi hočemo mirno vprašati: Ali more biti to- Torej, dragi mi Slovenci! Po- nosti pogajati se z našo unijo, narod ne napravlja še hujših 1 to otme pozabijiVOs*ti.
žba proti obrekovalcem res kršitev svobode tiska in aneri-	služite se te cerkvene priredit-	Šivilje pri Chiniquyju, kate-	časov, kot jih ima, ker	slednji, pa ge spomnjmo tiste trage-'kako bom	jaz pripetljaj	iz]
ške ustave? Ubogi Kropar. ki smo se nanj spomnili pretekli	ve, čuli boste lepo slovensko	re so podpisale unijskc karte,	otrok ve, da s takimi	dejanji; djjCj ko je postala Jugoslavija'lial'
teden ob dvakratnem divjanju “E,” je žalosten spoznal, da	cerkveno pesem, ki je kot na-	“mean business.” One so za u-	narod sam sebi škoduje in v	biša’brez temelja in se sesula v! SaJ Je Jutr>	še en dan in	meni
v Ameriki ni svobode vriskanja sredi Lawndale-a, čeprav so	lašč prirejena za ta adventni	nijo. Razveseljivo je, da je ve-	ničemer ne vpliva na	potek dneb Kdo jj je do tako ne. ni sile, da	bi	moral vse	oben-
mu pravili, da je v Ameriki svoboda. Zakaj je moral priti čas. Nedelja 21. decembra je lika večina teh šivilj slovenske vojne.” Zato, pa vztrajam na	,u»ije na a »traoij	i krat povedati-
videl,” ga poučim, ki ni vedel, zpe-
Sin mrtvega
ROMAN
Karel JMaiiser
I.	očmi. Pri vratih je obstal in
Jesensko deževje je prineslo se ni ganil, dolgočasnost v grapo. Vode so J Matija je mislil, da bo pono-narasle in bobnele na skalnem rel. Neko noč je 'prižel mrtvi ovinku, kakor da hočejo spodkopati ves brib, z bukvami in
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
'	(DolU preko Trsta)
(Nadaljevanir , i. rtr.ni.> no: “Sedaj, ko je svoboda “že tu Jazbinah, na Solkanskem polju, pri nas" ni strahu, da bi koga
s sinkom v naročju.
“Poglej, reveža. Samo mene
je že imel in si to napravil. Ubil si me kakor mravljo, ki je jv mravljižču ne pogreže. Jaz pa sem bil človek in oče.”
smrekami vred.
Klevž Matija, mlinar v Globeli, je stal ob raki in gledal vodo. Kazno je, da bo udarila čez. Vse zatvornice so odprte, vendar ne morejo vsrkati, kar pridrvi izpod gora. In zdaj
se še dračje kotali po raki, uma- j postelje. Matija je groza, da zanija in zemlja.
“Preklemano, če se vreme ka-
“Nisem nalašč, Jernej.”
Z roko odriva Matija privid, toda mrtvi gre od vrat prav do
na Peci z Rupo ter .v Jamljah, kamor bodo pridruženi odseki, opatjeselske župnije, ki so pripadli Italiji. Tako bo poskrbljeno za versko stran slovenske manjšine v Italiji.
ZDRAVKO REPIČ. — Pisali smo že, da so v Ajdovščini zaprli partizani svojega bivšega pristaša in podpornika trgovca Repiča. 18. oktobra so ga pred okrožnim sodiščem v Ajdovščini sodili in obsodili. Zdravku Re-
lzdali, še manj pa naše jugoslovanstvo. Zato lahko mirno povem dogodek iz lanskega leta, ko ■>mo nekateri “izbrani" morali na manifestacijo v Ljubljano. Z nami je šel tudi tovariš Feriani, nekdaj .Ferjančič. (To je eden redkih duhovnikov, ki so mislili, la morajo biti z Osvobodilno fronto do konca). V Ljubljani so ljudje videli dirjati proti postaji gručo ljudi z duhovnikom na čelu, za njimi pa drugo gru-
T1TOV1M “UDARNIKOM” V ODGOVOR
(Ntdtljtvsnje 11 rtruil)
častnega konca pripomogel? — odgovorim: Paveličeva izdaja — in komunistična peta kolo-la! Vprašam: Ce je res škof Etožman z Natlačenom šel po
se trese kot drevo, ki ga spod sekava jo.
Potlej je*Matija dobil dopust radi izčrpanja živcev.
Zdaj je že leto tega. Vojska je mimo, strahote so miiiile in | življenje se vrača v stare kolo-
ko ne unese, bom imel vodo v hlevu.”
Nič prave volje ni Klevž. Tole vreme, potlej pa še ženska
sitnari.	,-----...
Kar pristujeno se mu je za-1 voze. Mlin spet ropota, ljudje zdelo v grapi. Samota taka, prihajajo ,v grapo, da te je zvečer strah stopiti j No, zdaj je že jesen in pred-pred hišo. Po celi grapi sama včerajšnim je Storžičevo glavo tema, v bregu morda še zalaja že pobelil sneg. Sicer se ni dr-lisjak, sicer pa ni glasu razen žal, pa vendarle je videti, da do šumenja vode.	zime ni več daleč. Ko se dež
Morda je to zavoljo tega, ker unese, bo koj pritisnil mraz. ni otrok. Koj bi bilo drugače. Klevž,se letos zime boji.Vsa-Tako ni nikogar, ki bi ga pokli- ko leto sneg zapahne Gloljel. cal za ata. Ves dan samo ro- Redko kdo zagazi v grapo. Prav
potanje mlinskih koles in pada- na koncu mora biti z moko, da
nje vode na lopatice.	j se spusti v to samoto. Samota
Pa še nekaj je v Klevžu. Ne-' bo huda, dela malo. Spet se znan, čuden strah, ki ga je za-! bodo pasle misli okrog brinje-čel daviti v nočeh, ko so kolesa Vega grma. obstala in je mlin obmolknil. | prav slabe volje je Klevž. Ni Sedel je na postelji in prislu- \ mu toliko za to, ker voda naraš-škoval ženinemu dihanju. Ka-jča. Naj udari čez, če hoče. kor da se nekdo po trebuhu pla- j Le ta vražja samota in razmiš-zi po veži in skuša priti do ijevanje. “Nič jvefi življenja ni vrat. Desna roka mu je krvav \ v grapi. Ženska, mlin in hiša.
piču so prisodili tri leta odvzema -o, ki je vpila: “Prokleti Primor-
prostosti s prisilnim delom, njegovi ženi pa samo denarno kazen 10,000 dinarjev. Obenem je možu zaplenjeno celo premoženje. Obdolžena sta bila, da sta skrivala veliko množino blaga. Pri preiskavi so našli tudi nekaj cekinov.
ZANI5JIV DOPIS IZ KOJSKEGA. — Goriški list “Demokracija” prinaša dopis, ki kaže, kako je za rdečim zagrinjalom. Dopisnik pripoveduje dobesed-
štrcelj, iz katerega brizga kri. Tudi preko oči je krvav.
Klevž se sklanja z odprtimi
očmi v temo.
j mislil ustre-
KleVžu danes ni do življenja. Sit ga je do grla.
Pod večeh že pride Bregar po moko. Klevž ga je vesel.
“Vspdi se sai doma ne boš
kor da je bila roka obsedena od “Dolgočasno
hudiča. Naravnost v čelo se je zavrtala krogla, za prst od desnega očesa. Nisem kriv!”
V veži, kakor da nekaj hrope in se premetava. Klevž je moker od potu.
Potlej je v veži mir . . Mrtvec je imel odprte oči. Klevž ni mogel drugače, kakor da je zlezel iz skrivališča in se počasi plazil po bregu. Mrtvi
Slika nam predstavlja voditelja poljske kmečke stranke in bivšega poljskega
premier ja, Stanislav Miko-
ci in vaše komunistično gnezdo.” Frčalo je tudi kamenje. Tovariš duhovnik je ob povratku iz sramu vse zamolčal, žalostno je, ko spoznaš, da te Kranjci dolže komunistične nesreče, ki je nas ravno tako zadela kot nje. In to žalostno poglavje se še vedno nadaljuje. Naše zapeljane mlade ljudi, ki gredo na delo na Kranj-iko, sprejemajo delavci kot "rdeče fašiste.” Očitajo jim, da so za režim in da jim odjedajo itak pičli kruh. Ko pa se ti razočarani nad dobrotami komunizma-vračajo domov, jim domači odbori strogo prepovedo, da bi črhnili o tem le besedico, če se hočejo izogniti posledicam, morajo molčati, kaj so doživeli. To so metode režima, ki živi od laži in prevar.”
ZLOČIN NAD NARODOM. — Jugoslovanska "narodna zašči-a” je ubila dva slovenska fanta. V soboto prvega novembra, :;a vse Svete, sta šla prijatelja Maraš Jožef iz števerjana in Ste. kar Lade iz Zgordjega Cerova preko meje v Cerovo, da obišče-jta tam prijatelje in grobove ranjkih. V Cerovie^ je narodna (zaščita, najbrž na ovadbo brez-
italijansko vojsko, kje ste bili J>. eedaj P® v Avstriji, če so ga
pa takrat “tovariši” Vidmarji, Kardelji, Kidriči, Kocbeki, Fajfarji, Kuharji, Baeblerji in še •maršal” Tito? Kje se bili, da >i bili pohod ustavili?!
Izdajavcil Ali niste še meseca maja leta 1941 razdeljevali letake po Sovenlji in ukazovali narodu, da naj v slučaju invazije od Hitlerja vojaštvo vrže orožje stran in ne preliva krvi za angleške in francoske imperialiste! — Ko sta si podala dva enakovredna trinoga roke, da vržeta svet v ognjeni plamen razdejanja, takrat je pisala moskovska Pravda: “. naj iz taktičnih razlogov opu-ste boj proti fašizmu, naj se rabi fraza proti velekapltalis-tičnemu imperializmu.”
Res je, da slovenska “Zveza delovnega ljudstva” se ni takoj znašla s smernicami moskovske kominteme, kjer so v novembru leta 1939 izdali "razglas” -— se še krepko mlati po fašizmu ter je pri tem še prezrl zveze Sovjeti j e s fašistično Nemčijo. (Po članku: Nova komunistična taktika. “Nedelja” dne 10. dec. 1939). A ste se kmalu znašli in kot so se poznejši dogodki razvili iz nadalj-nih "proglasov” ste sledili navodilom kominteme. In če bi Hitler ne bi vdrl v Rusijo, bi najbrže ne bilo nobenih parti-zarnjv, Imam na rokah pismo, ki mi piše: “Ko je Hitler napovedal vojno Rusiji, smo šli v gozdove.” - Ne, prej niste niti
DR. KREK JE GOVORIL
(Nadaljevanje a 1. strani)
žem. Nihče ni mogel vprizoriti bolj učinkovite propagande proti Angležem med Slovenci, Hrvati in Srbi kot je to storil angleški general Mac Lean s svojim postopanjem poprej v Itali-
vestnih režimskih komunističnih z mezincem ganil j proti okupa-
Angleži najeli zato, da dela propagando za komunizem na Balkanu in med begunci v Srednji Evropi, potem niso mogli boljšega izbrati.
Trpljenje naših ljudi v Avstriji in Nemčiji je vsled nerazumevanja in napačnega postopanja angleških oblasti nepopisno.
Pa tudi v Italiji se situacija med begunci slabša od meseca do meseca. Tam so pod upravo PCIRO. To je mednarodna organizacija za begunce, ki je nastala v smislu sklepov Združenih narodov. Sovjetska Unija in njene satelistske države v tej organizaciji ne delujejo in nič ne prispevajo za njeno vzdrževanje. Nad 46% vsega denarja za vzdrževanje dajejo Zedinjene države ameriške. V Italiji vzdržuje PCIRO velik administrativen aparat, tam je 12 taborišč in komaj do 30,000 beguncev vseh narodnosti. Ko je begunsko reč v Italiji prevzela IRO so si ljudje že precej nabavili dokumente za emigracijo. Prvenstvena naloga PCIRO v Italiji je bila begunski problem hitro likvidirati in ljudi transportirati emigracijske dežele. Minilo jej sedaj več kot polleta, pa je vsa velika administracija PCIRO uspela, da odpravi na pot komaj par stotin ljudi. Od oktobra dalje pa transporti sploh ne gredo več. Ladja Sta Cruz, ki bi morala odpeljati prvi večji transport že tretjega oktobra, še sedaj ni odšla. Begunci pa strada-1
položaju, z obljubo, da bomo storili vse v svojih močeh, da jim pomagamo dosrečnejšegallj^lje-
n(a
— Gospa beraču: “Ali pijete?”
Berač (prislinjeno): “En gla-žek bi ga. Kam jo mahneva?”
DELO D0IIJ0
Kuharico se sprejme
Sprejme se kuharico za malo katoliško institucijo. Delo je od 10 dop. do 6 zvečer. Pokličite SW 6766.	(242)
Delo dobi
moški, ki mora znati popravljati avtna ogrodja, fenderje in barvati. Plača. Delo je stalno. Pokličite ON 1737.	(240)
MALI OGLASI
Lep dom naprodaj
Nahaja se blizu Grovewood in 167. cesta; izredno dobro zgrajena hiša za 2 družini; 4 velike sobe spodaj, 4 zgoraj, 1 soba v 3. nadstropju; gorkota na vročo vodo; visoka klet, cementni dovoz; dvojna garaža. Zelo zmerna cena.
Blizu bulevarda in 185. ceste za 1 družino, 6 sob, zidana, v jako dobrem stanju; garaža; jezerske privilegije; vzamemo zmerno ponudbo.
J. Knific
820 E. 185, St.
IV 7540 ali KE 0288
(242)
Popravljamo pohištvo
Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da bo pohištvo kot novo- Pokličite SW 6890. 1142 E. 66 St
(*)
grapi. Ves dan samo vodo poslušaš in gaganje rac. Jaz bi ne zdržal. Od ljudi si daleč, kakor puščavnik. Da bi vsaj otroke imel.
Bregar nažiga čedio.
“Vidiš, tudi sam sem že prišel danes na to misel. Otrok ni. Tebi je lahko, ko jih imaš celo rajdo. Ce ti jih pol po-mrje, ti jih še dovolj ostane.
je ležal za brinjevim grmom, j jaz pa nimam žegna.” tako da je kri iz štrclja škro-j Klevž težko izdavi. Vsa vas pila na brinjeve jagode, ki so ; ve, Klevžev rod v Globeli ni-ravno modrele in bile za las po- ma naslednika, dobne pomodrelim ustnicam in ga nikoli ne bo imel. Od mrtvaka.	' | Klevževke ne. Bregar čuti, da
Kar same so šle roke po že-: je Klevžu težko, pih. Slika otroka pri štirih le-1 “Hm, za eno pot bi vedel, da tih, svetle oči in nasmejana ust- (jj v grapo prišlo nekaj več Živka, pismo in delavska knjižica: |jenja.”
Jernej Premec, vdovec, cestni ’ Klevža kar privzdigne, delavec.	j “Kako to misliš?”
Klevž je vse zagnal med list- j “Kakšnega otroka vzemi za je, kakor da peče. V grlu se 3VOjega. Dovolj jih je danes, ki
mu je neznana ihta in kakor pijan je odmotovilil nazaj v hrib. Z vrha je še enkrat poiskal z očmi brinjev grm, potlej pa se spustil nazaj k svojim.
Po tem dogodku Klevž Matija ni mogel ves teden niti eno noč zatisniti oči. Koj ko mu je spanec legel na veke, je prišel Jernej Premec s krvavim štrcljem in belimi predirljivimi
DO YOU OCT ENOUGH
VITAMINS?
toemAMeadMivowb** ■b 4*. I me •» 4h* m MM ym b meke *•
O* • todrngs W *mr. Om+-D* (Uadf Mbllpl* VUomto tirnim. Ukt — cmptvU mn,
«“r d«r*. * r“ «•
a* bšbš jem	w
mr Booty. It mn * ab OtBA-Ooy (brood) MuWplt feabt Ctptil«. bo «bd *b
latfctodMurt
ONEM PAY
VITAMIN CAPHUS
| UKMATORIH. WC
trn, ko se mu je posrečilo
pobegniti iz krempljev komunističnih oblastnikov, ki sedaj vladajo na Poljskem.
|med Kojskim in Njivicami so ju
, ustrelili. Oba sta obležala mrtva (v mlaki krvi. Zopet komunističen zločin nad lastnim narodom.
brez staršev blodijo po svetu. Majhnega vzameš. Še vedel ne bo, da mu nisi pravi oče. Lahko pa tudi tako napraviš, da vzameš koga na počitnice. V našo vas pridejo ta teden štirje študentje, ki so rahlega zdravja. Klemenček je odrekel, ker mu je žena zbolela. Pa ti vzemi njegovega. Župan še išče kmeta, ki bi ga prevzel. Ti vsaj čez zimo ne bo dolgčas.”
Bregar mežika z očmi in gleda v Klevža. Klevž tišči pesti v kolena.	i
“Morda bi ne bilo napak. Koliko je pa fant star?”
Klevž se je oprijel misli.
“Pri šestnajstih letih je, mogoče kakšen mesec čez. Saj bi ga jaz vzel, pa sem se za enega že odločil. Saj veš, za dva je pa le nekaj treba.” j Klevž posluša ropotanje mlina in Bregarjeve besede, j “Vzel bi ga”, bruhne iz njega. “Vsaj nekoga bcm imel čez zimo, ko nas bo zapadel sneg.” j "Prav!”
Bregar je zadovoljen.
"Pri seji bom zvečer koj po-1 ročal. Ko bodo študentje pri-' šli, ti ga bom pripeljal doli. 1 (Dalj« prihodnjič>
"tovariš” Oblaki In spet ste nehote povedali resnico: “. . . . obljubljali hinavsko zvestobo... ’’ Saj menda pa taka klada pa zopet niste, da ne bi vedeli, kaj je v izrazu — hinavstvo! — To je tako: da je v srcu drugačno prepričanje, kot se na zunaj kaže. Prepričan sem, da je škof Rožman ali g. Marko Nat-
Zgodovinska viola. — Jascha Vessi, viola-igralec, razkazuje svojo nad iOO let staro violo tenoristu Metropolitan opere, Ferrucio Tagtiaviniju. Ta instrument je naredil italijanski izdelovalec viol Gaspero da Sallo leta 15J:?.
lačen bil takrat kot ste paveda- pciRO.
je in poslabšuje še tisto ubogo hrano, ki so jo begunci poprej imeli. Da bi (jg število beguncev hitro zmanjšala, jih odpeljala kamor so namenjeni in kjer bi mogli začeti delati in živeti, tega pa ne. Nihče ne more razumeti vzrokov takega postopanja, če ne upošteva slabih namenov in sabotaže komunističnih ljudi, ki so se vrinili v administracijo
li — hinavec. In nihče razen komunistov, mi zato ne bo štel v zlo.
Vreča
Neki klijent prinese advokatu pismo in ga prosi, naj bi ga zagovarjal pred sodiščem.
“Rad,” reče odvetnik, pokliče svojega pisarja in mu veli: “Dajte mi vrečo,!”
“Kaj to pismo, v to vrečo?” pravi klijent. “Vi prav nič ne mislite, kos papirja pa tolika vreča!”
“Molčite, prijatelj! Jaz vem kaj delam. Stavim, da bo pred končno razsodbo vreča še premajhna za vse vaše papirje.”
Begunci so žrtve današnjih nejasnih pojmov in zmešanih razmer. To so najzanesljivejši kader protikomunističnih borcev, pa se na njihovi koži najbolj maščuje zmedeno in neodločno stališče zapadnih sil oziroma njihove nižje administracije, pa tudi neodpustljiva nemarnost in počasnost v reševanju tega vprašanja, ki že tri leta kriči po nujni odločni in koristni rešitvi v zaščito njihovih življenj in eksis-tene.
iče naj protikomunistična fronta uspe, mora biti strnjena in vedeti kaj hoče. Tako naj bo na vseh področjih, žrtve komunističnega terorja, kar so vsi begunci brez izjeme, bi moral podpirati ves protikomunistični svet, da bi z njimi krepil svoje lastne moči.
• • •
Ob tej priliki je bila od navzočih soglasno sprejeta tudi resolucija, v kateri je izraženo iskreno sočustvovanje do beguncev, ki se nahajajo V tako bednem.
kom bi rad dobil 3, 4 ali 6 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 2628._______(243)
Vas mufi revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajta
k
Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander
6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x)
JOHN ZULKH.
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZUUOH, Igent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domoVe, avtomobile in pohištvo,
IVanhoe 42»
VtlU Ti RF P ROAD
Olj kitajskih komunistov. — Te velike elektrarne v Fuhchun, Manchuria, ki zalaga i elektriko vso industrijo v tem mestu in c M Menu so glavni cilj komunistov. 1 Fnn-'chu* so, npjvečji odprti piemogovniki uq svetu, dulje oljne čist Unice M tovarne železa.
Radijski aparati, prabuki in »stiki
popravljano—razne dele zanje Popravljamo vaeh vttt
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVB. EN 4808
uxnAimrinjmruin_rui riiinjirumim/irLn
\ AL VILE
. PLUMBING & HEATW6 (d.	'
Kopalne banje, closets, sesallct so globoke In pUilc* vodnjake, za kleti ter circular aeoalke, boiler ji, ec-, tomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE7248
Vse potrebščine za grelne in montenke naprave.
trLnrumrummmrinnr^^
&
XMKRI8KA DOMOVINA, DECEMBER 9, 1947

<>
O
O
4>
o
o
o
o
o
o
o
<>
BELI MENIHI
Povest is prve polovice XII. stoletja
, spisal IVAN ZOBEC
1 ‘‘Ono leto,” se je Kumerdej le reforme — novotarjie,” je spet obrnil vanj, “smo vas pred-1 Kuralt godrnjal. “In prav nič lagali za profesorja poetike — mi niso všeč. Preveč so po pesništva na ljubljanski gim- enem kopitu vse, premalo jim naziji, pa je rajnki škof Her- je do pravičnosti in premalo berštajn preprečil imenovanje, spoštujejo osebno ali podedo-
Kazalo bi spet poskusiti, sedanji škof se morda ne bi upiral.”
“Nič všeč mi ni do te službe,” je prior odmajeval. “V duhovski službi bi rad ostal, najsi tudi razpustijo naš red. Rad imam svoj poklic, le v njem pričakujem prave sreče. Prazno se je poganjati za častmi in sfe visoko povzdigovati.”
“Navada je navada,” se je Kuralt, učen, a nekoliko vihrav mož, nerodno pošalil. “Tla-čanka je pestovala tele in ga je še hotela, ko je zraslo do vola.”
Kumerdej ga je resno in karajoče pogledal, a priorja pohvalil:
“Vaša misel se mi zdi prav moška. Misel je kakor čednost-na ženska, podati se ji človek mora popolnoma, če hoče, da je je vreden; in ji biti zvest. V tem je velika sreča.”
“Ko ga ideja prevzame vsega, spozna njeno moč in lepoto,” je Linhart pritegoval.
“Včasih misliš, da se ti sreča smehlja, pa se ti le smeje,” je Kuralt vedel svojo. “Kdor sanja o bodočnosti, utegne prespati sedanjost.”
“Čas, ki v njem živimo, je , poln zmed,” je Kumerdej go-
vano lastnino.”
“To je maslo iluminatov — prosvetijencev . .
“ . . ki so jih na Bavarskem že preklicali, češ, nevarni so ljudem in državi.”
“Dosti prida jih ni, nauke širijo res kaj čudne.” “Človeških pravic po njihovem ni in močna da je le tista oblast, ki se je bojijo vsi.” “Dunajski kardinal Hercan, iluminat, je zli duh. Cesarju se liže in prikupuje, najsi ta počenja še take nerodnosti.” “Res je, takle iluminat ni zmerom dober svetovalec; cesarja ne modri, marveč ga le slepi.”
“Prav taki so framasoni — prostozidarji, ta skrivnostna ro-varska družba,” je prior prite-
goval. "Tudi ti so se pririnili do cesarja, da bi ga motili z učenostjo in brezbožnostjo. A svet in pravičen ni, kdor učeno govori; le krepostno in pošteno življenje naredi človeka, da je ljub Bogu.”
“Drug drugega so vredni. Ne maram jih, ker se skrivajo in — da tako rečem— tla izpod-kopujejo pod človekom,” mu je Kumerdej pritegnil.
“Framosoni kažejo le majhen del svojih namer. Tako marsikdo vidi v tej skrivnostni družbi zgolj dobrodelno ali zabavno nalogo.”
“Z iluminati ni nič drugače, le da ti čisto zares hočejo pomesti srednjeveške ostanke, ki se trdoživo še nočejo umekniti.”
“Da, posebno gorki so samostanom.”
“Ker se samostani nočejo ali ne morejo uravnati povolji novega časa.”
“Če ne bj imeli starih navad in če bi opustili častitljiva izročila, ne bi več bili, kar so: hiša miru in učenosti, molitve in dobrote.”
“Da, novi čas naj bi le drugod iskal spotik, dosti bi jih našel in bolj škodljivih in krivičnih.”
“Taka spotika je graščinsko gospodarstvo s tlačani.”
“Graščine so res anahronizem — zoper čas. Cesar lepo ukaže, da kmetje niso več suž-
nji svoji gosposki in da smejo lastninsko razpolagati s seboj in z zemljo, ki jo obdelujejo, a graščaki se branijo, zameta-jo postavo in s preveliko mero ob desetini.”
“To je res ostanek srednjega veka — čast in slava cesarju, da se ga je tudi spomnil 1”
“Je, a iluminati in framasoni ga ne vidijo, večja spotika jim je vernost ljudstva. To hočejo zatreti in menijo, da se potlej odpre raj na zemlji.” “Nikar ne mislite, da jih vodi ljubezen do ljudstva ali skrb za njegovo boljše življenje; le za oblast jim je, za čast in za mogočnost lastne osebe.”
“V zgodovini 'vendarle na-
stajajo dobe, ko se človeštvo preroditi hoče in si preurediti življenje.”
“Ze. V Nemčiji, glejte, so z Lutrom hoteli odpraviti cerkvene zmede in povzdigniti krščanstvo, pa so s cerkveno pre-kucijo ubili le avtoriteto — veljavnost oblasti in osebnosti. Cerkvene zmede so se povečale in še bolj spridile.”
“Take homatije nastajajo iz-same prevzetije,” je Linhart kimal, “in človeka podpihujejo, naj ne priznava svoje nevednosti.”
“Ne priznava, ker veruje, česar ovreči ne more,” je Kuralt pribelil.
(Dalje prihodnjič)
Theresa Glavič ln Ana Fortuna; ta skupna društva Helen Zupančič in Veronica Škufca. zdravniki dr. Perko, dr. Skur ln dr. J, FoUn. Sete so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
THEATRE
.**3»
E. 62nd & St. Clair
NORWOOD
—CLOSED—
to permit our crews of men to complete remodeling operations
GRAND OPENING
WEDNESDAY 6 P. M.
THE NEW NORWOOD THEATRE
Completely remodeled and redecorated New Bodiform upholstered seats New Ladies’ and Men’s Lounges New Damask and Tapestry walls New gorgeous carpeting	New gorgeous lighting
COME AND BE SURPRISED!
DRUŠTVO 8V. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate od 1250 do »5.000; bolniška podpora je $5, $7 all »14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva Pa do 16. leta. Odbor za leto 1947 Je sledeč: Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar; preds. Helena Mally, pod-preds. Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21341 Miller Ave. Tel. IVan-hoe 0728; blagajničarka Prances Ma-cerd. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Prances Novak, Mary Sku-ly In Dorothy Sternlfia. Rediteljica ln zastavonošinja Prances Kasunič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall ln Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Milavec. Zdravniki: M. P. Oman. Angeline De-jak-O’Donnel, J. M. Seliškar. J. P. Seliškar. A. J. Perko. A .Skur, L. J. Perme ln C. O. Opaskar ln dr. P. J. Makovec. Seje se vršijo vsak prvi pon-deljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 2 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
/
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 1C9 KSKJ
Predsednik Frank Žnidar; podpredsednik John Pezdirtz; fin. tajnik Joseph Perra, 444 E. 152 St., tel. KE 7131; bolniška tajnica Prances Leskovec, 19516 Shawnee Ave., tel. IV 6429; zapisnikarica Anna Grajzar; blagajničarka Mary Jerkich; nadzorniki: August F. Svetek, Mildred Nainiger in Dorothy Grill. Zdravniki: dr. Skur. dr. Carl Opaskar, dr. Carl Rotter, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja Rev. Celesnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu oj) 7:30 zvečer v lovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do H. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
ATTENTION
Veterans-Civilians
DE SIMI0 SCHOOL SHOE REPAIR
G. I. Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Learn a Profitable Trade
CLASSES:
8 A. M. to 1 P. M.
1 P. M. to 6 P. M.
6 P. M. to 10 P. M.
Interview at
418 FRANKFORT AVE. or
Phone SU 5542
Slika z naslovom "She is My Girl," ki nam predstavlja predsednika Trumana in nejgovo hčer Margaret, je bila pometa 6. junija v Washington, je dobila prvo nagrado v petem letnem fotografskem kontestu v Beli hiši. Sliko je posnel Johnny Thompson, Acme staff fotograf.
Vicki Kmet
LEPOTILNI SALON
5506 SUPERIOR AVE.
vam lahko reši vse vaše probleme glede las.
PERMANENTS NAJNOVEJŠA METODA. NEGA KOŽE NA GLAVI. BARVANJE LAS.
Odprto vsak dan, razen ob sredah.
Pokličite HE. 7202
za sestanek
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči jj Vam in Vašim Otrokom
KRAN JSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91 %
Ce hotel dobro «ebi In mjbn dragim, zavaruj ae grl naJboUH, polteni |n nadaolventnl podporni omninulg,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer n lahko Mean je! n amrtnln«. nune poikodbe. operacije, proti
K. S. E. JEDNOTA sprejema molka In tanka od 18. do 88. letal otroke na take] pa rojstva ta do 18. leta nod ovoje okrilje.
K. 8. K. JEDNOTA Mak aataadnajk ante certifikate Manjo dobe od MEN do SM8M8,
K. S. K. JEDNOTA Je travm mati vdav In krat. Ce ia nW ikm an Sanica te moralne in hotele katolike podporne orraniaaclje. po-tndi ee In pristopi takoj.
Za poJaanBa e ia varovanja k aa vna dra _ m obrnite aa mdnJko In aradnleo krajevnih dnktev K. S. K. Jedrnato, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St	Joliet DL
Imenik raznih društev
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Častna predsednica Prances Riu-pert; predsednica Jennie Jhmcoh; podpredsednica Antonia Svetek; tajnica Mary Unetič, 922 E. 209 St., tel. IV 0920; blagajničarka Antonia Str-lekra; zapisnikarica Mary Štrukelj. Nadzorni odbor; Frances Globokar, Prances Grčman in Agata Zajc. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher Ave.
PODRUŽNICA ŠT. IS SŽZ Predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Zupančič. 4103 E. 141 St., blagajničarka Josephine Udovec. Nadzornice: Mary Janežič, Veronika Škufca in Angela Arko; zastavonoša Mary Janežždč. Seje se vrše vsak 2. torek v mesecu v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 35 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. B. J. Ponikvar predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 7505 Myron Ave.; eapflsnikar Daniel Pufctotnik, blagajnik Louis Krajc, za pregledovanje novega Članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v sobi St. 2 v nove šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati ob 1:00 pred sejo in 25. v mesecu v dvorani zvečer ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in 3e jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do »5.000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.60 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ta karto ta ravna naj se po pravilih Jednote.
nadzorniki: .Louis Shuster, Silvester Urban in Rose Rožnik. Zastavonoša Joseph W. Kovach in Joseph Kral. Zastopnika za SND na 80. cesti Andrej Slak in Frank Marinčič, za Maple Heights Louis Simončič; zdravniki: dr. Anthony J. Perko. dr. Michael Oman in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo do rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65 centov na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 146 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednik Joseph Kenik, podpredsednik John E. Mauer, tajnik John J. Kaplan. 9108 nion Ave.; zapisnikar in n. tajnik John Zimerman, blagajnik Mathew Zupančič. Nadzorni odbor: John Nose, Math. Zakrajšek in John Peskar; za SND na 80. cesti: Math Zakrajšek in John ePksar; za SND v Maple Hgts: Chas. Hočevar in L. Zupančič: za Skupna društva fare sv. Lovrence: Dom. Blatnik in Prank Hrovat. Društveni zdravniki: Dr. Anthony J. Perko, Dr. John Folin in Dr. A. Skur. Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta in je na dobri finančni podlagi. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti.
Letos bo naše društvo praznovalo 35 letnico, imamo tudi močno blagaj no. Newburžani pristopite k našemu društvu ln ne bo v%a žal.
R. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ mhdvni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, dsednk Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Anton -Jordan. 900^ Union Ave.; zapisnikar Jacob Resnik, blagajnik Josip V. Kovach,
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 15« KSKJ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Mary Pucell. 3535 E. 81 St. tel. BR 1336; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna ZMkowski: banderonošlnja Antonia Debelak; zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in H&len Zupančiči; aa SND v Maple Heights
St.; podpredsednik John Štraus; tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. EN 5408; zapisnikar Prank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar. John Straus in Matt Zaman. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND. soba št. 4 staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd.. blagajnik Damjan Tomažin, zapisnikar Jože Grdina. nadzorniki: Primož Kogoj, Steve Markolia. John Urenk; zastopnik za skupna društva sv. Vida Jože Grdina.
Seje so vsako četrto nedeljo popoldne ob eni v novi šoli sv. Vida.
SLOVENSKA ZVEZA DRUŠTEV NAJSVETEJŠEGA IMENA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman; duhovni vodja Rev. Victor Tomc; častni predsednik Anton Grdina; predsednik Matt Intihar, podpredsednik Jakob Resnik, tajnik Frank Hochevar, 21241 Miller Ave.; blagajnik Lawrence Bandi; zapisnikar Anton MeljaČ: nadzorniki: Lawrence Povšek. Michael Kolar in Mike Anžlin; maršal Prank Snyder. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: Januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vereTMožJe in mladeniči. pristopite v lokalno društvo Najsv. imena v vaši župniji, ter boste postali obenem tudi člani zveze.
DRUŠTVO “MOTHER OF PERPETUAL HELP.” ŠT. 1640 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; gl. borštnar Frank Martich. 15416 Macau-ley Ave., tel. IVanhoe 4518; podboršt-nar Steve Stefančič; bivši broštnar Bo*-št j an Trampuš; govornik Matt Velikonje; zapisnikar Anton Grošelj, 15615 School Ave., tel. POtamac 8934; fin. tajnik Frank Trepal, Jr.. 894 E. 232 St., IV 7281; blagajnik Joe Turk; nadzorniki: Joseph Prišel, Frank Mesce, Frank Narobe, Jr.; konduktorja: Frank Nagode in Anton Arh; stražnika Mike Anžlin in Lovrenc Povše: zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec. 1110 E. 72 ©t.. EN 8254. blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor Srečko Eržen. Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clalr Ave.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SXEGA. NEWBURGH Predsednik Joseph Globokar; podpredsednik Anton Škufca; tajnik Louis Hočevar. 9914 Elizabeth Ave., BR 0359; blagajnik Joseph Zupančič, zapisnikar Louis Gliha. Nadzorni odbor: Fred Krečič, Anton Glavan. Frank Hrovat. Zdravnik dr. A. J. Perko. Seja vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne v SND na 80. cesti.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar. 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise odbornice: Mary Situl;
Frank Brinovec. 961 E. 79 St., tel. EN 4122; zapisnikar Matthew Penko, 1338 E. 81 St. Nazorni odbor: Rudy Brencelj, Edward Eckert in Victor Lunder; vratar Frank Penko. Zastopnik za delniško konferenco in klub SND Frank Brancelj; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA.
ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič. podpred-sednik Frank Marolt; tajnik Frank Merhar. 1021 E. 185 St.; zapisnikar Anton Strniša, blagajnik Louis Lavrič, nadzorniki Frank Modic. Frances Basler in Victor Hočevar; zastopnik za klub društev SND in za konferenco Frank Modic; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v gL uradu SDZ.
DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, podpredsednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St., zapisnikarica Mary Filipovich. blagajničarka Frances Zimmerman. Nadzornice: Veronica Škufca. Mary Škufca in Mary Paulin. Društveni zdravniki so: dr. Perko, dr. Škur in dr. J. Folin. Seje se vrše vsak tretji torek v mesecu c* 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
Kaounlc; zastopnici za i
va fare sv. Vida: Mary Tekavec ln
Mary Pristov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2.. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta.
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. »L
Commander Josephine Stwan; Lieut. Commander Christine Glavan; Past Commander Mary Bolta; Chaplin Mary Tekaucic; Recording and Sick Benefit Secretary Julia Brezovar; Financial Secretary Pauline Debevec; Sgt. Pauline Zigman; Mistress at Arms Mary Mahne; picket Mary Petschauer. Auditor«: Frances Tavčar, Jean E. Paik, Uršula Unetič. Meeting every first Wednesday every month at SNH Room 1 at 7:30 P. M. General collection is held on meeting night at 7:00 P. M. and. the 25th of every month in the lower hall of the SNH at 5:00 P. M. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar. 1173 E. 63 St.. EN 4758 when becoming ill.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.;'podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec. 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, John Pianecki in John Mlakar; zastopnik za klub SND John Žnidaršič, za BANS Frank Baraga. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled no> vih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml.. 21601 Ivan Ave.; blagajnik in zapisnikar Frank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 2 nove šole sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Charles Benevol, 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Frank Perko: tajnik Martin Valetlch, 15331 Glencoe Ave., tel. KE 6433; blagajnik Martin Komochar; zapisnikar Joseph Hochevar. Nadzorniki James Kastelic. Frank Vidmesek in Jack Janc. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 3. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačete svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, U01 S, 14
KLUB “LJUBLJANA” EUCLID. OHIO
Predsednik George Nagode, podpredsednik' Ludwig Prosen, tajnik John Barkovich, 20270 Tracy Ave., tel. IV 3438, blagajnik Frank Segu-lin. zapisnikarica Lojzka Derdich. Nadzorni odbor: John Robich. Frank Derdich ln Antonija Svetek. Kuharica Mary Segulin. Seje ee vrMJo vsak zadnji torek v mesecu v SDD na Rccher Ave.
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar, župnik lare sv. Vida; nad-borStnar Frank Perme Sr., podborit-nar Anton HlaMe, biva borltnar Jo-seph Križman, finančni tajnik Edward Baznik. 1580 E. 133. St.; blagajnik Frank J. Godle. Jr, tajnlk-zapienikar P. Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupančič, Frank Škerl, Ludwig Marolt; spre-voditelja I/mls Erste, Frank Žnidaršič, in oskrbnik pri pogrebih Frank Pe> me Sr, 1133 Norwood Rd.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu bo 7:30 zvečer v novi šoli sv Vida. Asesment ee tudi pobira vsako Drvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne v novi šoli
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Predsednica Johanna Mervar podpredsednica Anna Syigel, tajnica Frances Ponikvar. 450 E. 118 St.; blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Louise Zadnik. Nadzornice: Josephine Mlakar. Theresa Anžur in Mary Phfnlch. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida Anna Svigel in Mary Kršita Sele se vršilo »sak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St Clalr Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUS^ TVO KRANJ
Predsednik Math Kem, podpredsednik Joseph Droboich, tajnik Frank Štefe. 852 E. 73 8t.; blagajnik Frank Fende. zapisnikar Frank Swegel Nadzorniki: Joseph Kne, Joseph Drobnich ln Anton Sajovic. Zdravniki: dr F. j Kem. dr. Rotter In dr. Anthony Skur! Seje se vršijo vsako drugo sredo v me^ seču ob 7:30 zvečer v SND na St Clalr Ave.