t 19. številka. a nfc za nedeljo 13. febravuji (▼ Trato. ▼ soboto sretor dne 12. februvarja 18tS) Tečaj XXiiI. „■DmOlT11 p« trikrat todta v taattk tadanjih ob tovhlh, 6«trtklh ••botah. Zjutranjo ladanje It kaj* ob 8. nri sjutraj, v«A«rio p* o'> 7. 4*1 ve.or. — Obojno ladanja a tane ; •» Jed« km« . t. i.—, uv«a Avnrl}« t. 1.5P aa tri imm . . . 3.— . , 4.*c « pol lata ... «.- . . , ».-lat« ... 13.— . . .18.- Splaiovati naprej M aaretfca h aoroftala« m aprava m •ilra. Puaaaaitae itevilko •• dobivaj« v pro* 4ojfiln!r ah tobaka v trntu po S ari, ItTfeu Trata pa 41 «tč. prllti Oglaai a« raAnna po tarH-t v petitu; s«, analov« t doboliaai trktai ao plaia.s Ketor, ko*Ikor obaoga navadal h tvb '.!, liana. oiiartaiM in javno lahvala, -aimii og'aai itd. ao raiunaio po pogodi o Tal dopiai naj a« poiiljajo urednlAtv.. olioa CiHrni it. 13. Tanko ptaaao ar* biti frankovano, kor nofrnnkovnna 10 1 aprejemajo. Bokopiai ao no vračaj«, ^.tiuuninu, reaiaaaoiju in ogla** »pm-jo aa upravnimtvo ulica Molina pic« aolo hit. 8, II. nadst. NaroAnino In oglaaa je plačevati loeo Trat. Odprto roklaaaa nI« ao proato poitnino. 61 r t«.«tN Jo m**4". Za izobrazbo ia napredek ?! (Dopia it spodnjo okolice.) Dolžan nI a*mo, kar veleva mu atan, , Kar moro, to inoi je atoriti dolžan I 8. GregorM. Različne so poti, po katerih si prizadevamo koristiti svojemu uarodu. In gotovo ni najslabša OilAp da širimo koristne knjige med ljudstvo; saj je obče priznana resnica, da dobra knjiga uči, Hali, — povzdiguje omiko posamičnega človeka, Vziroma vsega naroda. — Mi Slovenci imamo dražbo, s katero se lahko ponašamo pred svetom — druibo, ki nam podaja vsako leto.po Šest knjig. knjige zadoščujejo vsestranskim potrebam natega naroda. Utrjujejo njegovo vero, izpodbujajo ga k pametnemu, in treznemu življenju, vzbujajo v 9jem ljubezen do slovenskega jezika, in do rodne zemlje, učijo ga umnega gospodarstva in druzih vednosti, potrebnih za življenje, skratka : so knjige, fei nam polagoma in sčasoma izobrazijo vsestranski narod naš. Da Be pa naš narod izobrazi, da se dokoplje mesta, katero zavzemalo že dragi narodi, srečnejši od našega, kdo bi ne sodeloval? Kdo, komur bije za naše ljudstvo srce, ne bi pomagal Razganjati temo nevednosti, ki krije še naio ljubljeno domovino? Kdo ne bode skrbel, da ostane nam narod to, kar je: .narod poštenjak", — kakor poje naš slavni pesnik, — .ki svet ga še okužil ni"? Kdo ne priskoči v pomoč svojemu rojakn-trpinu, kmetu in delavcu, da si umnim gospodarstvom in titznim, podvzetnim življenjem pribori boljšo srečo, nego jo uživa sedaj? Mohorjeve knjige razširjaj, in glej: pomagal bodel svojemu ljudstvu na poti do omike in blagostanja. Bratski narod češki stopa dandanes vštric družili omikanih narodov. uebfc dandanes upoštevati, žojim ni smeti pometati po s roji volji, kakor n&tu pričajo novejši dogodki. Kako je prišel do take stopinje omike, do tacega ugleda? Nemalo so pripomogle v to knjige, katere so v prejšnjih desetletjih rodoljubi po mestih ia po deželi kaj marljivo širili ■ed narod; saj ni bilo skoro župnije brez knjiž-nioe, iz katerih je zajemal narod svojo izobražbo. Bratski narod naj nam bode v izgled in posnemo. Delajmo i mi euako \\-ak po svojih močeh, po okolščinah, v katerih živimo. Priložnost se nam PODLISTEK. Predla straža. 83 roman. Poljaki apiaal Boleslav Prn>. Poslovenil Po.dravaki. Orgije so umolknile in ob enem se je ga-■podic srtčnl na vrtu s sestro ter ji jei živahno fripovedati oekrtj. •Gotovo j« šunta na-me tH j« zamomljal kmet »Vidite, oČeM, je rekel Andrejč«k. „da je ta gospa podobna bukaču. Žolta in črna od zgoraj, tanka čez pas in debela spodaj. Toda zala gospA je l" „Grši od bukača je ta priliznež z žoltimi nogami, dasiravno je tenak kaker trska!« je odvrnil kmet. „Čeian da bi bil grši, ker mi je pa dal štir-desetico? Bedast že utegne biti, toda dober gospod je." »Oni ti že vzamejo zopet ta denar, ne boj se l" Med tem je gospodič, sporoči vši sestri o Polževi prošnji, jel rahlo oštevati sastro. — .Kar čudim se", je dejal, „tem sledovom j ponuja v družbi Mohorjevi, posebno v tem časa, ko nabira nove in stare ude. f rva je seveda dolžnost duhovnikom, ki so skoraj izključno družbini poverjeniki, da se zavzemajo zh nje rast in razvoj. Duhovnik mora večkrat z lece opozarjati na to družbo in na njene koristne knjige. Mora pa — kar treba poudarjati izrečno — tudi izven cerkve nagovarjati ljudi, prepričevati, takorekoč siliti vanje, s kratka: poverjenik se mora žrtvovati za družbol „Ljubezen je delavna*. In to ni le dolžnost du-hovniku-poverjeniku, ampak je dolžnost vsacemn duhovniku, ki je pridodan župniji; saj knjige Mohorjeve stremijo z duhovnikom zajedno za istim ciljem. Posebno poživljam vas, mladi sobratje, — kjerkoli se mudite v svojem poklicu, in vam te moje vrstice pridejo pred oči — vas, ki se še živo spominjate našega skupnega dijaškega in semeni-škega življenja. Žalost, kaj ne, težila nam je tedaj srce, oko nam je rosilo skrivoma, ko smo premišljevali, razgovarjali se o dolgi mučni zgodovini našega rodu, o domovini, s krvjo, solzami napojeni, a tedaj se nam je tudi srce širilo svetega navdušenja, oko nam je žarelo, ko smo si zatrjevali medsebojno, da hečemo živeti in delati za narod. Čas dela je tu. Družba Mohorjeva nas vabi na delo za rod in domovino. — A tudi posvetni rodoljub ne sme kar tako puščati le duhovniku to skrb, to delo. Na deželi, kjer so duhovniku znane posamične družine in njihove okolščine, že gre; ne tako v mestu. Tu morata posvetni in dnhovni rodoljub 9lcžno delati za rast in raze vit naše družbe. Drug drugemu morata iti na roko o nabiranju udov. Če velja to kje, velja v posebni meri za naše mesto tržaško. S kacim lepim številom bi se odlikovalo nase mestne župnijo r koledarju družbe sv. Mohorja o neuiaoriii iu vser.i7.uski agitaciji! Pri* jatelj naj bi nagovarjal prijatelja, z:iancc naj bi znanca, o vsaki priliki, o osebnih sestankih, k naročbi teh knjig. V javnih shajališčih naših ljudi, v društvih in v omizjih, v kavarnah in krčmah dalo bi se z uspehom kako ziniti o teh knjigah. O taki živahni in vsestranski agitaciji, pravim, bi župnija sv. Antona novega gledč števila udov tekmovala z vsako drugo župniji* po širni domovin: naši, župnija sv. Jakoba ne bi bila tako zanemarjena, razumništvo naše, više in niže, katero snžništva, ki jih opažam med ljudmi. Ta bedak ni niti zmožen razgovarjati se s kučmo na glavi, a poleg tega je b' ; <-. r^om občinstvu. Predseiaik Je seveda U ko j u^od.l \ouju predlogu m občinstvo je takoj skočilo po konci. Pusl. Scaapicchio je poročal: a) o načrtu zakona o oerubojenju od davka štabne dohodarine, uvedene državnim sakoaom ed i dne 35. okt. 1896. št. 210, od vsak duklad, ipa- j dajočih v deželno zakonodavstvo, in o osvobojenju ' dvornih, državnih, dežilnih uradnikov, kakor tudi onih na javnih zakladih, ter duhotnikov-dušobriž-nikov, od doklad na da*ke njihovih plač. Je bilo Viipicjeto brez razprave v II. in III. Či tanj h ; h) o pr&merubi določil §. 73 občinskega reda, ki naj bi se glasil odslej, da s« doktade na iz* i ravne davke redno dele na vse davke take vrsti, 1 predpisane v občini, brez osira ua to, da-li ja davkoplačevalec Člen občine ali ne. \ Vladni zastopnik je predlagal, da se popravi 1 ta §., no, njega popravek je bil odklonjen io načrt odobren v II. in III. čitanju j c) o prruierobi določil §. 105 občinskega j itatuta mesta Rovinj (o dokladi na izravni davek, i kakor pod b)| < Vhprejeto brez razprave v II. in III. čitanja. 1 Po*l. dr. C o s t a n t i n i je poročal v imenu istega odseka o načrtu zakona, katerim se doda- | jejo nekatera določila obstoječemu redarstvenema redu za javne, neerarske cest« (tla morajo vozovi imeti svetiljko na vidnem mestu, ter o patnji ko- ; lesarjev ozirom na vezove, osebe itd.) /. Tudi tu »e je oglasil vladni zastopnik s pa* ■ pravkom, ki pa se je odklonil in se je načrt vsprejel v II. m III. čitanju. Posl. G I e z e r je poročal o načrtu zakona, i katerim ee pooblasčuje mesto Pnljsko, da more : neodvibuo pobirati občinski davek na porabo vina (Vino in mošt, ki nista podvrlena driavai po- i trsšai'ini, Ulikor ga doaesejo osebe, bivajoče v ; Puljt, za svojo porabo, sta podvržena neodvisno ' •Minskemu davkn n« korist mesta.) Sprejeto brez razprave v II. in III. čitahu. 1 Posl. Rizzi je poročal v imeau istega od- j seka o ziutemiziranju nadzorstvenih uradnikov za j trgovino z živili in nekaterimi drugimi predmeti. j Vladni zastopnik ja telel, da ia sprejme lakonski načrt, kakor ga je predlotila vlada, dečim j* predlagal poročevalec, da ae vladni načrt ne m me v razpravo take dolgo, dokler ne poskrbi e. kr. vlada za vžgejo dotičnih nadzorstvenih organov. Vsprejel se je predlog porote vale a. Peki. dr. D. Trina jstid je dobil na to besedo, da utemelji svoj predlog, da dotelni zbor €estita sv. Očeta papeža. Komaj je odprl usta, ia so se vršili navadni prizori na obeh galerijah. Kričali so, pao vali in grdili govornika ia njegove tovariše ua različne načina, Slednjič se je veadar odločil predsednik, da je odredil, nq se izprazni gornja galerija, ki je bučala neprestano. Predsednik je pretrgal sejo, odšel, in tajim tudi večina. Po 10 oiijuiali je predsednik zopet odprl sejo. Posl. T r i u a j s t i d, katerega so motili neprestano knkoui doljnje galerije — a katere je demonstrativno odšlo nekaj .odličnega občinstva' — je iznstil nastopni govor: Visoka zbornica 1.....(na galeriji strašen krik, kakor navadno.).....Po škandaloznih dogodkih — (na galeriji zopet krik. Predsednik ja opominjal galerijo, ter je pretrgal sejo ob 11. nrj «2 min., dokler se ni galerija izpraznila, ali bolja rečeno: poskrila. Ob 11. uri 55 min. se je nadaljevala seja.) Visoka zbornica! Po Škandaloznih prizorih, ki so se dogodili minole dni in tudi danes, ! in ki so se vršili divjaško, živinsko strastjo, in katerim smo bili mi priča, po teh prizorih bi se i bil skoraj odločil, da umaknem svoj predlog. 1 Vendar pa, ? nenenju, da poslušalci na galeriji Lito ststavui del tega zbora, vztrajal sem na dalje pri svojem predlogu m prehajam sedaj k istemu. Vzrok, radi katerega smu statil ta predlog, utemeljen je te nekak« v predloga samem. Kakor je povdarjeno v predlogu samem, predlagal sem, da bi se čestitalo onemu starčka, kakor veleumu, kakor predata vitkiju Jezusa Kristusa, aašega od-rešenika, in kakor vidnemu poglavarja njegove cerkve tu na zemlji Nidejal sem »e, da ta zbor* »lica »spreme moj predlog oduševljenjem, da ga vSiiejiu« brez razprave, ozirom ua »o, da se sle berni po.-d*nm pnštevu t»j cent vi, kateri je ta starček poglavar. Nikdu ni imel do sedij toliko odkritosrčnosti, da bi bil tudi zatajil lo zavest. No, prevarit sem se tudi v tem, ker vidim, da je moj predlog danes zopet postavljen na dnevni red v ta namen, da se najbrže zgubi v arhivu kakega odsoka zbornice. Tedaj, ko je bil predložen ta predlog, čulo se je od nekega poslanca, da mi tu nismo poklicani, da bi razpravljali o duhovnih stvareh, ampak s»mo o upravuib, in iz te a razloga je predlagat isti gospod, da se preide na dnevni red preko predloga mojega in mojih tovarišev. Gospoda moja, ravno radi tega in z ozirom na to, da razpravljamo o upravnih stvareh, sodim, da bi aprav z ozirom na to morali vaprejeti ta predlog. Motreči namreč delovanje tega starčka, ki je poznan vsemn svetu kakor knes mira, kakor učenjak, oni, ki ai je pridobil velikih jsaslig sa naobrazbo s tem, da je odprl znanosti vatikanske knjiinice svoje, ga občudujemo i u ma smo hvaležni. No, jaz hočem stopiti mimo vsega tega, in ga hočem motriti kakor onega, ki hoče, da se človeštvo povrne na ono pot, ki je morda jedino odrešilna za človeiko družbo, motriti ga hočem kakor delavca na polja uprave na sveta. Že početkom svojega delovanja si je postavil nalogo, da svet, ki je zaveden po zmotah današnjega izobraževanja, ziuotah, ki so g.itovo došle iz krivih načel, povrue na pot prave izobrazbe, določene v evangelju po Jezusu Kristusu. Oa je postil delavstvo, namreč: kako mora delati, ako hoče, da pride do znosljivega polotenja; on je napotil tudi mogočneže, kako morajo postopati z delavstvom, ako hočejo, da človeštvo doseže svojo svrho in ako hoče isto videti vspehov svojemu delu. Napotil je vlade — ako hočejo imeti vspeha v svojem delu in obrambe od ljudstva samega — da si morajo prizadevati za to, da po ajegovem nauku, določenem v evangelju, naaku bratstva, ljubavi ia 'loge, pridobe sebi spoštovanja, državi pa blagostanja in reda. Kakor ja razvidno, dal je ta star* ček smčr, v kateri morajo upravne oblasti urediti svoje delovanje, ako hočejo, da dosežejo svoj namen. Ker je torej poklicana ta zbornica, da obrača svojo pozornost na oprivne stvari, mislim, da na bi smela odkloniti in s tem omalovatitl mojega predloga, ampak da bi morala vsprejeti istega jednoglasno, čutstvom odanosti, ki je goji do sv. Očeta papeta kakor veleuma in učenjaka. Radi vseh teh razlogov vztrajam pri tem predlogu in predlagam, da se takoj preide na glasovanje glede vsprejetja istega. (Na atrani manjine .živio I" — Poslanci večine, ki so bili šli iz dvorane med tem govorom, so se vračali na svoja mesta.) (Pride se.) Polltl4k« V TRSTU, h« 11 fobnvaij« 1898. V Deželnem zbora Kranjskem je utemeljeval posl. dr. Maj ar on svoj inicijativni predlog za osnutje slovenskega vseučilišča v Ljub Ijani. Tudi zagriženi goreojski Nemee baron Schwegel je bil toli milosten, da bi privoščil Ljubljani vseučiliš e, ako bi bilo — nemško. Ne, bodimo pravični, ia ne prikrivajmo, da je segala Schiregljeva milost Še dalje: poleg nemških predavanj bi privoščil katero v pojedinih strokah tudi v slovenskem jeziku. Hvala lepa, gospod baron I Vale telje segajo vendar malo predaleč, kajti to bi bilo vendar čudno, da bi vi ob plameau opravičenega, po nemških nasilstvih zaaetenega slovenskega ogorčenja, hoteli peči nova — aemška vseučilišča I Hvala lepa, prav zarea hvala lepa, slovenski narod si že pomore tudi brez Vaše go-rejsko-nemške milosti ! Deželni zbor Štajerski. V včerajšnji seji je stavil posl. Fiirst predlog, naj se pozove vlada, da poskrbi, da se bodo mogla nadai|evati preda-vania na vseučilišči, in da dobe zadoščenja bur-fJevska društ va. — Mi smo s« kar za glavo prijeli, ko smo čitali to vesl. Gosp. Ftlrst je jeden tistih Nemcev, ki simpatiznjejo s burši iz vsega srca, 1» ki odobrujejo vsa nasilstva, dogodivia se zadaja dni, »osebno pa nasilno preprečen je predavanj na vseučiliščih. Tega mu ne štejemo v slo, da zahteva — ker jo le dosledno se stališča blazne dom;šlia-vo*t>, ki je objela Ne«ace — nekaknga zado 'č nja buršf-m, al. da zahte»a od vlade, nnj ona oni s« drutili v divno pesem o naši vzajemnosti, a tudi v mogočne akorde trdnega ogorčenj« radi divjaitev, ki jih počenja sedaj nemško dijaitvo. Te so bile besede, o ksterih M le teleti, da si jih utisae v spomin in v srce sl^ herni avstrijski Slovaa. Zato hočemo še nekolik« beležiti tu. Že poročevalec K1 a i č je izustil lapidarna besede: .Kakor so ae Nemci združili v jeden tabor proti Slovanom, tako je nam dolžnost, da se po« kažem« proti njim kakor trdna falanga, ki se Ja odločila, da brani pravo Slovanov. Ako se Nemd pozivliajo na 40 milijonov sorodnikov, bivajotih onkraj mej, pa naj ne pozabijo, da bi jim mi mogti pokazati na milijone in milijone Slovanov, M as isMako onkraj meje.. In poteui je govoril posl. Đ i a n k i n i, kakor zna govoriti en: temeljito, divue, vsaka beseda tebelj. Živimi barvami je slikal naš tutni položaj, ko ne vemo, kam bi pošiljali svojo mladino, ko morajo roditelji biti v strahu za svoje sinove. Ia ona tujinska mesta imajo le dobiček od te naia mladine, obiskujoče visoke šole. A ta vseučilišča se vzdržujejo tudi naiim denarje«. Mi Slovani bi *meli torej zahtevati, da bi spoštovali našo mladino v dotičnih mestih. In ves ta sedanji vrišfi ima le ta jedini namen, da se vsdrti nemške nadvladje. To, kar p p gsdi »edaj na Dunaju in v Gradca, r.i dostojno civilizacija tega veka, ampak je barbarstvo nove vrste. Sedaj je jasno, kako opravičena j je sahteva, da bodi naii mladini svoboden pristop sa vseučilišče v Zagreba. Posl. Trn m bi d je rekel — sklice vaje sa ns Moamsena — da se ne smemo čuditi mladini, da postopa tuko, ako toli divje govori človek v visoki starosti, kl je te s jedno nogo v grobu t Srb B a 1 j a k se je sosebuo radoval na besedah, katerimi je poročevalec Klaič kazal na mi* lijone Slovanov. Spominjal se je, kako se nemški profesorji korporativno utikajo v avstrijske stvari, kske se niti ne menijo za državne meje, a dosedaj se ni našel noben avstrijski minister nauka, ki bi posvaril avstrijska vseučilišča in avstrijske rektorje, če že ne zato, ktf qp^rajo pogled svoj preko mej, pa vsaj zato, ker aaročeaimi izjavami stopajo v dotiko z vseučilišči v nemškem cesarstvu, v taji državi. Kako pa se postopa se Slovaai f Govornik je opisoval, kako so orožniki *asMo*»;i udeležence 400-letuice osnovanja prve tiskarne na slovanskem jugu, kako zasledujejo vsakogar, ako je n. pr. M v Beligrad o kaki kulturni priliki, da, zabranjene je Srbom vsako ebfevanje eelo z brati, ki iive i nami pod varstvom istega cesarja, z brati v Bosni in Hercegovini. Kar je dovoljeno Nemcem, ne sme biti zabranjeno nam. Zaključuj* je vskliknil govornik: Povejmo še, da se ne zavedamo 1« svojih pravie in dolžnosti kakor državljani svoboda^ pravne države, ampak da se zavedamo tudi svoje moči kakor Slova ni. Poročevalec K1 a i d se je spominja) na to, kako so so v državnem zboru nemškem potezali za avstrijske Nemce in kako je rekel jeden po* Dalje t prilogi. Priloga „Edinostia štev. 10. večerno izdanje. slancev: Mi na poznamo nikake meja za iia^o nemško naralnost. A na to ao molčali nemški in — avstrijski državniki. Predlog odseka se je vjprcj--l soglasno in ob neopisnea navdušenju zbornice in galerije, na kar je spregovoril posl. O i o g r i j a : Naša zbornica se morda ne snide nikdar več o t tki priložnosti. To je velik trenotek in jaz bi predlagal, da si zaključi današnja seja. V ta namen, da izrazimo svoja sočutje naši mladini in slovanskim bratom, ter našo solidarnost z ukupnim življem slovanskim v tej državi, predlagam torej, d * se ta seja pretrga. Dr. Trojan o vi č je rekel v podkrepljuje tega predloga: »Treba, da ponajemo nocoj najlepši utis, da smo v »lovanski solidarnosti pozdravili zjedinjeno mladino našo na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju. Osobito sedaj, ko jo toli -žalostnih pojavov v državi, ko hoče katilinarsko-germanska iredenta, da bi nadvladala močneji slovanski živelj, katerega je bodočnost, treba, da zapojemo, doaov gredč: „O Slovani še živi beseda naših pradedov, dokler bijejo za narod srca njihovih sinov 1 Da živi majka Slavija t' Frenetično plojkanje in neopisno navdušenje. Ko so poslanci o tnvljali dvorano, so vzklikali ob navdušenem odob;avanjn galerije: Živio! Živio! N* zdar 1 živela slovanska vzajemnost! Živela Hrvatska! Položaj na Češkem. Nemci so sedaj jako spravoljubivi — z besedo. 0,ii hote spravo za vsako ceno, ali na temelju, kateremu ne pritrde Cehi nikdar, kajti, ako bi mu pritrdili, ne bili bi vrč — Cehi, kakor jih poznamo in kakor imponujejo vsemu svetu. Nemci hote uveljaviti za vso upravo na Češkem to-le načelo: v pretežno čeških krajih naj uživa vse pravice tudi Nem. c v petežno nemških kraMli pa uaj uživa pravico—le Nemec. Tako naj bi se uredile tudi nove jezikovne naredbe. Pa še druge zahteve imajo nemška go poda. Pred nekoliko dnevi je b;lo U Čuti, da so napenjajo Neibci, da bi se zaključit deželni zbor Češki čim prej, le da na bi ao;el skleniti adrese do cesarja. Te dni biva češki namestnik Couden hote na Dunaju i.i govori se, da ravno radi te stvari. Ako je baronu Gantschu res na razpolago Usta bi9trovid&ost, kakor au jo pripisujejo nekateri, potem sinemo biti gotovi, da ne ugodi tej zahtevi Nemcev, kajti izračuna si lahko na pr. tih sani, kaj bi sledilo temu, tudi ko bi ne bilo tako odločnih izjav od češke strani, kakor je ona, da hočejo Črhi prestopiti v skrajno opozic'jo! In gospodu baronu Gautsciiu bi t-e moralo dozdevati malce, kaj se.to pravi : opozicija naroda češkega! Naroda, pravimo. In ako ja res še tujec v avstrijskem Jeruzalemu, pa naj veruje uam, da so se ob češkem vprašanju ponesrečila vsa uemško-cen-tralistiška ministerstva dosedanja. Proti odvisnosti oil Nemčije jela je precej ostro pisati tuli dunajska ,Reichswehr,f o kateri se trdi, da je v zvezi z uplivnimi krogi. Tudi ta liat se čudi, kako da je mogel avstro ogerski poslanik v Berolinu, Sz0gydny, mirno poslušati, ko se je povodom Viljemovega rojstnega dne v dvornem gledališču predstavljala igra „Burggitifler« — ki nima, mimogrede rečeno, uikake pasniške vrednosti, še mauje pa zgodovinske, ker ftlzifikuje zgodovino — v kateri so proslavljajo Hoheozolleici in se pj-nižujejo Habsburžani. — Isti list graja tudi najostreje našo vnanjo politiko, ki sa je dala zavesti od Berolina v nasprotje z Rusijo o vprašanju generalnega guvernerja na Kreti. Rusi ja je sicer res umaknila kandidaturo princa Jurija in je izjavila, da noče staviti mkakih nadalnjili predlogov, ali pridodala je še par druzih opazk, ki utegnejo poBtati usodne za evropski mir. Rusija izjavlja namreč, da ne dopusti nkdar, da bi katera druga vlast samovla8tno postavila generalnega guvernerja, niti da ne bode dopuščala več uikakega nasilstva proti Krečanom. Kaka perspektiva se nam kaže po tej izjavi?! Kreta mora dobiti guvernerja, ker drugače ne bo miru. Rusija pa noče ničesar vedeti o tem, a evropske vlasti ga pa tudi ne morejo imenovati brez privoljenja Rusije! Iu če ga iuieunjejo, bo konflikt! — Iu če začnejo zopet puške pokati na spomlad, kaj store vlasti? Ako ostanejo pasivne, lahko nastane splošen požar, proti Krečanom pa tudi ne b^do mogle nastopiti, ker bi b;l sicer zopet konflikt z Rusijo. V tako pogubno politiko nas ja zopet »avel neuiki vt>!ir. Me fo da bi delili z Rit'i jo moč na Balkanu, pa tratimo svojo moč prsti njej, ki ima veliko moč tam doli že po naravi! ! Ii koau na ljubo? Dragim! Rusija iti Turčija. Turški vlalni krogi so zelo vznemirjeni, ker je Rtu ja posta ih ob Turški Turški m'ji, blizo Batnma v Az ji, kakih 4000 vojakov. Ti vojaki so bili ukrcani v jedni ladiji, ki se je udeležila vaj v Orne.n taorjj, kateri manevri da so bili le pretveza za izkrcanje omenjenih vojakov. Različno vesti« Opazke k razpravi preti Opencem — brez komentarja. 1. Kakor jp povdaija! tudi „riccolo" so se posluževali vsi obtoženci slovenskega jezika, a od sodnikov je bil vešč temu jeziku jedini predsednik razprave. 2. Gospod predsednik je r*»ke! jednemn obtožence/: Saj znate italijanski bolje, nego jazi (Na tem pa že moramo dvomiti, da bi gosp. predsednik res znal manje italijanski, nego dotični Openc); 3. Pravdni materijal ja bil jako obsežen. Bilo je nad 100 zapisnikov, 18 obtožencev, a odvetnika dr. Ryb6r in dr. Gregoriu sta b ta ob« veščena o razpravi Se le 4 ali r> dni popred; 4. Obtoženci so zahtevali, naj se obtožnica dostavi od njih izbranima zagovornikoma takoj, ko se je prijavila njia. Sodišče »i storilo t?ga, ampak je še le 6. t. m., v nedeljo ob V/, uri popoln dne dostavilo prepis obtožnice d.ru Itijbitru. Isti je imel torej le jeden dan čaaa za prouč- nje obširnega materijala. Tako absolutno ni bilo možno zagovornikoma, da bi vestno vršila svojo nalog). 4. Oziroma na to je prosil dr, Ry'4&f, da bi se razprava odložila, sodišče pa ni ugodilo tej prošnji, pač pa je gosp. predsednik razprave prepričeval obtožence, da ne potrebujejo zagovornikov, ua kar so se vsi, razun dveh, odpovedali zagovorniku. Jednemu obtožencev je rekel gosp. predsednik, da ne potrebuje zagovornika, ker je obtožen le radi malenkosti, drugemu pa je rekel, da ne potrebuje zagovornika, ker ima itak že več prič proti seb5. Točnost menda ni glavna feduost tržalkih svetovalcev in poslancev. Za včeraj napovedani seji deželnega in mestnega zbora se nisti mogli vršiti, ker gospodje nisi bili sklepčni. No, to bi bili gospodje na svojem mestu, ako bi čuli glas, ■ da stoji kakov Nabergoj pred vratni zbornce. i Velikemu biskupu Strossmayerju je čestital i te dni tudi klub hrvatsko - slovenskih poslancev j istrskih. j Ženski podružnici sv. Cirlla in Metoda je daro j vala g.a Kranja Ftiig 20 kron in tako postala ustanovnica Bog plati in d ij obilo posnennvaU ! Doneski za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vsled predloga doktorja so nabrali prijatelji ob rešitvi prijatelja, nepozna-jočega namena družbe „Lega nazionale" B kron 80 st. — Gosp. Ivan Urbaučič je nabral v veseli dru.ibi v Repovi krčmi, via Molin grande, 2 kroni 20 st. — Veleč. g. -Kosec je poslal 2 kroni, na-brani ob deljenju knjig družbe sv. Mohorja. — Na neki poroki v Sv. Križu je nabral rodoljub 2 kroni 10 stot. Lloydov arsenal se proda najbrie tehničnemu zavodu (stabilimentu). Med vodstvi obeh teh dveh zavodov so se ie vršila prvotna posvetovanja glede prodaja oziroma kupa Lloydovega arsenala. Upravni svet Lt«yda je pa že določil pogoje za prodajo ter jih oddal posebni komisiji v pregled in poročilo. Kupnina arsenala je določena na 3 milijone goldinarjev, materijal pa je ceujen na 17, milj. gld. Glede kupnine ne bode težav, materijal pa je previsoko cenjtu po menenju tehničnega zavoda. L!oyd stavlja tudi pogoj, da bode obvezan tehnični zavod v bodoče izvrševati vse poprave Lloydovih par-nikov ter dajati prednost Lloydovim naročba« pred drugimi. Lloyl si pridržuje pravico, naročati, napravo novih parnikov tudi na drugih zavod h. Določen je ualalja rok, v katerem se morajo dovršiti pogajanja. Objava. Glasom poročila medaarodnega urada svetovne poštne zveze ruski papirnati denar ne bode odslej ve 5 podvržen carini o uvozu v Rusijo. Spremembe v prometu s tovornimi pošiljat-vami za Levanto. Glasom odloka vis. c. kr. trgo- vinskega ministerslva dne 13. prosinca t. 1. it 1418 morejo s; pošiljati, poč-ni: s 1 svečanom I8(.*8., tovorne pošiljatve v Carigrad m preko Carigrada na osta'e c. kr. pošte in L!oydove agencije v Levanti tudi preko Ruaunije via C instanca pod istimi pogoji, kakor preko Trsta. Odpošiljatelj mora označiti progo na poštni spreta niči, na prostoru v to določenem. Od gori omenj®n»ga dne naprej velja za pošiljanje teh pošiljatev poaoiji nov ceoik sA sledečimi cenami : I. Poštnina glede za pošiljanje : o) nspj Constanzo iu Carigradom 12'/, novČ. (25 centimov) l>) m*j Trstom in Carigradom oziroma mej tema dvema in ostalimi lukami v Levanti (z uračunanim potom preVo Italije) BO novi. (1 f ank) za v.sac.h B kilogramov. II. Poštnina glede vrednosti za pošiljanje na progi pod I. a) B nvč. (10 centimov) in na progi pol b) 12'/, nvč. (25 centimov) za vsacih 120 gld. (300 frankov) napovedane vrednosti. III. Zavarovalnina proti nezgodam na morji iu viši sili za poi Ijanje na progah pod I. a) in b) 16 nvč. (30 centimov) za vsac h 120 for. (300 frankov) napovedaue vrednosti. Ta pristojbina se pobira glede proge Constanza Carigrad za vsako vrednostno pošiljatev, glede ostalih prog p« le za one vrednostne pošiljatve, katere želi edpošiljatelj zavarovati proti nezgodam na morji in viii sili. Za pošiljatve v Carigrad 5n Jcdrena (Adrija-nopel) pobira se o foiiljanji preko Constanze poleg tega .še 25 nvč. (BO ceuliaaov) utežne poštnine za'vsacih B kilogramov in 2v« nvč. (B centimov) vrednostne poštn ue za vsacih 120 gld. (300 frankov) za slučaj, da je bila vrednost napovedana Povze tne poši'jitve so dovoljene preko Constanza pod istimi pogoji, kakor preko Trsta. Denarna pisma |se morejo pošiljati le preko Trsta; za ista velja glede uteže znižana pristojbina 25. nvč. (BO centimov). V Trstu, dne 31. prosinca 1898. Od c. kr, poStnega in brzojavnega ravnateljstva. Odbor telovadnega druftva .Trialkl Sokol* razpošilja nastopno okrožnico slsvonskim rodoljubom : Vabilo. Podpisani odbor odločil se jejpri-rediti tudi letolojo MASKARADO v gledališču „Armonia", ne pla?č se velikih denarnih žrtev. V gledališču .Armonia® bede pa na razpolago si. občinstvu 99 lož, ki se oddajejo po nizkih cenah, Od udeležbe slovenskega občinstva na letošnji maskaradi odvisno bode, priredi-li Sokol tudi prihodnja leta svojo maskarado v gledališču. Simpatije, katere vživa naše društvo, so nam porok, da tudi p. n. Vaše Blagotolje ne zaostane se svojo rodoljubno podporo ter ue zavrne priloženih vstopnic. Nadeja se pa podpisani odbor zajedno, da p. n. Vaše Blagorodje osebno počasti maska-rado, si narofii jedno lolo ter s tem pripomore do sijaja maskarade. Členom ,Del. podp. društva', ki so zastali s teduino Šest tednov, se naznanja, da zgube konec tega tedna po členu 12 društvenih pravil, vse pri-stoječe jim pravice nasproti društvu. Opozarja se tor*j, posebno vse one, ki so na dolgu še sa prt-teieno leto, da store takoj svojo dolžnost, sicar se jih zbriše iz društva. Odbor. Zahvala. Odbor „Delalskega podp. društva" izreka najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so kaj darovali tetsu društvu povodom velikega plesa. Darovali so gg.: Kalistor Fran gld. 20; Nj. eks-elenca grof Goiiis gld. 18 ; Šabeo Ivan gld. 10 ; Urbančič M ha, predsed. dež. sodišča gld. 5 ; Lo-vetto Karol, c. in kr. generalmajor gld. 5; Busich Krištof polic;jski ravnatelj gld. B; Kastelic Gašpar gld. 5 ; Truden Ante gld. 5 ; Mankoč Ivan gld. 5 ; dr. G. Gregorin gld. 3: dr. Maks pl. Schuster gld. 2; prijatelji iz Pulja gld. 4.60; Turk Josip gld. 2; Loj Josip gld. 1; bivši sluga Čitalnice 50 nvč.; Mate Živic, inž. gld. 3; Kosec Fran, župnik gM. 1; Pogorele Anton gld. 2; Lsgat Fran sod. nadsvet. gld. 2 ; Žitko Fran gld. 1 ; Dalkot Dragotin gld 1 ; J. N. 60 nvč.; Rože Jos. gld. 1; N. N. 50 nvč.; Lukša T. gld. 1 ; Vrabec A. 60 nvč.; Oargo Fran gld. 1; Kamušič Miha BO nvč.; Sotlar Jakob gld. 2.60; dr. Rybif gld 2 ; „Kolo" gld. 1 ; Rebek Ant., c. kr. tajnik gld. 2; Tomaži« Fran gld. 1; Dollez Fran, poslanec gld. 2. Sledeči p. n. goipola plačala je vstopnine: Kovačič gld. 2; Skuljevič-Anečič gld. 1; baron Ralli gld. 5; P*endiai 5; R*vas;ni gM. 5; Hmelah V. ghl. 5; Mimbeli H. gld :t; aprava Lloyd gld. 5; vitez Klolič gld. p!. Kodolitsch gld. 5; Liske Amal \iš .inspeLt r j. ž. gld. r>; Mohorčić Ferdo, inspektor in post. načel, gld. 1; Mlin Ecnnonio gM. 10; Mahns Josip gld. 2.60; T/novec Bogdan, c. kr. nidsvet. gld. 2.50; Dejak Karol c. kr. svet. gld. 2; dr. Vit«zič gM. 3. Novačenj« * Trstu. Novačenje aa one, ki so rojeni leta 1877, 1876 in 187."», toliko za Tria čane, kolikor za zunanje, se bode vršilo v mornarskoj vojašnici od{8. uri zjutraj sledečim redom: I. razr. (1877) od št 1 do 233 dne 1. marca it . . 234 , 467 , 5J. , ■ n • « 468 „ 701 „ 3. „ II. razr. (1876) . „ 1 „ 380 . 4. , • • * ■ 381 , 743 , 5. „ III. razr. (1877) „ , 1 „ 322 , 7. , . . „ 323 , 668 t 8. „ Zunanji tukaj upisani dne 9. marca. Kdor ne dobi o pravem času pozivnice, mora iti ponjo na magistrat, v odelek za vojaške stvari. Samomor. V petek zjuttaj ob 10. uri našel je Hektor Davia v podstrešju biše it. 16 v ulici S. Francesco obešenega in Že mrtvega svojega 60 letnega očeta Antona Davia, masinista v službi Dubrovniška parobrodne družbe. Uzrok samomoru je bila njegova že več mesecev trajajoča bole/en. Požari. Dno 11. t. m. vnel se je ogenj v stanovanju Marije Sictenburger v ulici Siju-io nuovo it. 1. III. nadstr. Prebrnila se jo petrolejska svetilka in začelo je goreti Škode je kak>h 100 gl. Pohištvo je bilo zavarovano. Začelo je goreti v zalogi tvrdke Cailo Gua-rini v ulici Cavazzeni št. 7. Unel se j«) bencin. Gasilci so takoj pr hiteli na lice mesta, ki so po precejšnjem trndn pogasili ogenj in odvrnili nevarnost. Škoda je precejšnja. Škodo poravna za-varovaluica »Assicurazioni Geuerali". Uporen ranjenec. Neki vojak (mornai) se je spri v gostilni »Pipa* z drugimi pivci. Prišediega na ulico so ga ti hudo pobili in so zbežali. Potem fce je podal vojak v neko kavarno, kamor sta prišla dva redarja. Na poziv redarjev ni hotel slediti in šele po»ofj> tretjega redaiji so ga odveli na polii*. direkcijo. Lasera je bil pozvan zdravnik z zdravniško postaje. Ali zastonj, kajii vojak si ni pustil ovezati ran. Policija jd potem t-lefonirala v mornarsko vojašnico, od koder je prišla potem patrulja, ki j« odvela upornega vojaka najprej na zdravniško postajo in potem v vojtšn o. Ključ kakor orožje 30 letn^ Btrbara Oiman je ločena od svojega moža ter je v službi, kakor kuharica v neki krčmi. Mož nje je, čeravno ločen, menda še vedno« ljubosumen.' Včeraj j* šla ona na trg nakupovat jajc in diugega. Slučajno jo j i srečal njen soprog. Besu» s a j« zagnal vatij i ranivši jo g ključem, na glavi in drugod po živolu. Policijski nad/oruik je takoj opisal slučaj in ne bode dolgo, ko pride napadovalec sam pod ključ. Tatvina. Predsinoči so naznani tatovi ulomiii v prodajalnico Srečka Toloja ter odnesli jedno uro vredno 70 gld. in 3 gl 1. drobiža. Slovanski ples na Dunaju. Ples v narodnih nošah slovanskih,- katerega je priredilo „Slovansko pevsko dru't')* na Duusju a« j« zvršil sijajno. Ples so počastili svojim prihodom: srbski poslanik Mi-hajlovič, sekcijaki načelnik lt^zek, dvorni svetniki Šuklje, H ovzek in Jagč, vladni svetnik Mrtller, namestnik pokrovitelja Harrach*, njegov svetnik Dr. Spaček, Dr. Lenoch odvetnik, ruski veliki duhovan Nikolajevski, častni člen pnv. društva Bouc.bal, veletržca K st o iuOitiid. tovarnar Srpek itd. Precej po 9. uri je bila polna elegnntna in lepo oličena dvorana. V narodnih nosali so pri4le večinoma gospodičine, a b'lo je tudi mnogo gospodov v narodnih nošah. Viieti je bilo noš« vseh slovaunkih narodov. V sloveuski narodni noši je prišla na ples tudi gospdč. Šuklje. Mestni zbor v Gradcu proti .Narodnemu Domu*. Mestni svet Graški je vsprejel dne 1(». t. m. predlog municipalnega svetnika Neckermana, da naj bi se uplivalo na posestnike liiš v Gradcu, da ne proda nikdo svoje hiše Slovanom, ki na-merujejo sezidati v Gradcu „Narodni Dom". Torej tudi v Gradcu se nas boju. Influenca v Rimu. V Rimu se je pojavila bolezen inllueuca. Zbolelo je do sedaj na influenci že kakih 63 000 ljudij, med temi največ starih in otrok. Nesreča v Židovski sinagogi Dne 10. t. m. vršila se je v sinagogi v Dziencisln (pri Varšavi) | slavnoMt v spomin nekega umrlega rabina (Židov-. ■s,kega duhovnika). Navzočega je bilo mnogo ob-j činstva. Med slavnostjo porušil se je oder, reser-' viran z.\ /.onstvo. Nastala je velika zmešnjava, vse je hitelo k vratam. Mrtvih ostalo je 12 žensk, 5 moških in dvoje otrok. Ranjenih je tudi jako velik1). Pekovski ples. Predsinoči je bil ples pekovskih pomočnikov v rediitai dvorani „Politeama Rossetti*. Udeležba je bJa iako dobra. Ple*a se je ndelež lo tudi več g.)sp»daijiv pekov. Oisli dobiček so razdelili delavcem pekom, ki so brez dtla, a ne po lastni krivdi. Velikanski načrti. V amerikanskih združenih nržavah imijo v projektu velikansko dilo: 5 kanadskih jezer naj bi se združilo z atlantskim oceanom. Dolgost tega kanala bi merila 292 km. a vse delo bi sUlo 400 milijonov frankov. Jezera so 751 metio? nad morsko višino. Koledar od 13. do 91. t. m.: Nedelja, 13. febr. 2. predpcln ; Katarina dev. Poned., 14. febr. Valentin (Zdravke) muč.; Zojil sp. ToreV, 15. febr. Favstin in Jovita, mnčenca. Sreda, 16. febr. Julijana. dev. mač.; Ouesim spo». Četrtek, 17. febr. Silirin škof; Konštancija, dev. Petek, 18 febr. Simeon škof; Flavijan škof. Sobota, 19. febr. Konra l, ppozn.; Viktor muč.; Nedelja, 20. febr. 3. p r e d p e p e I.; Elevterij škof; Pondrljek, 21. Maksim. škof.; Eleonora, kralj. Mnogo se prihrani z ponibo Cukerina štev. 20 i/delek tovarne Heytlen v Kade-belilu pri Dresdi. Cllkerin se posebno poda /a o-sladenje kave, limonade, čaja, vina in drugih sličnih pijač, ter je veliko ceneje, ker jedna tablica za 1 novec zadostuje za osladiti 6 skledic kave. Še le \ kg. navadnega finega sladkorja ima toliko sladkobe, kakor 3'2 tablice cukerina. Cllkerin se nahaja v vseli boljših prodajalnicah jedilnega in kolonijalnega blaga v Trstu in v Istri. Najn ovejie vesti« Trst 12. Nimestnik grcf Gitvs se je odpe ljal dane« opoludne v Gorico. Pariz 12. L ati soglašajo v bojazni, da pride J do hudega spopada med pristaši in nasprotniki Z-de. Opravičene da so najhujše slutnje. Zahvala« Podpisano i redsednif tvo pevskega društva „ZArja" v Rojarin se tem potom najprisrčneje za hvaljuje g. pevovodju Ražrnu. vsem gospođom diletantom iz B&rkovelj na njih blagohotuem sodelovanju, .Itojansktmu konsumnemu dtiist\uM, ter vsem drugim, ki so pripomogli, da je naša vese-let vzpela tako dobro, kakor tudi slavnemu občinstvu, ki je tuli številno prihitelo na veselico m in. j le nedćlje. S'ednjić bodi izrečma zahvala v^em gospodom ki so n»m naklon li preplsč Is. Bog poplati! V Rojanu, 1!. februvarja 1898. I. Katalan, predsednik. I. Petrič, tnjnik. S v o JOi s v o j i m f Slovenke! V ulici Stadion 20 je pokarija-prodajalnlcn. kn- tcrft ima na prodaj vanko uro od fi. zjutraj do 10. /.večer aveil kruh i>o navadni ceni. Raiprodajaloem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debela postreže t-c točno /. odbitkom- Blago so nuSa tudi na dom ! Drži vsakovrstno moke za domačo in lino pecivo, paštete, pristno-domačo maslo, kranjsko kiobnse, clper, maraala, malagn in tamarin-dovcc na drobno in debelo. Sprejema v peko, kar kdo želi t priporoča se osobito slovenskim materam za pogosto obiskovanje, udani Jakob Pei-havo, lastnik. Ulica D. nota fttev. 0. u s ta n o v I j e n a 1 e t ti 18 6 9 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Pela izvr-Suje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota štev. 9. Aite & Zadnik TRST Via Nuova na vogala vta S. Lanaro TRST £ f © o s o i i priporočata slavnomu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi bogato zalogo mu n:fakturneg:i blaga Dobiva se mijnovejfie m Idago '/.n jesensko-zimsko sezono, za moške, J žen;ko in (Ipco Bogat izbor vsakovrstnega | perila, stofe, forStanja, fanolo, volnenih in svilnatih rut najnovejSe mode. Razne drobnarije čipke iu vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejSe stolt, za moSke obleke, haveluki, I ovratniki in ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in stofe za zastave. Sprejemajo I so naročnine za izvrSitev moških oblek. Cene m jako uixke. Uzorci na zautevanje takoj. Pofii- | ljute v poštu i ne prosto. ■ I»rieS se narodnega gesla; Svoji k svojim I ostajeva udana Aite Zadnik ^'"■P^IL^II'^?.11* «nP"H H« •JkfilJHM* " " m THE MORSE MANUFACTUE1NO OOMPANY; 7. Rod Lion Court, London, E.C n tii K4 tioun.ttu - V Ženini in cenjene družine I ki rabijo trdno pohištvo iu tapecarijo, naj no zamudiio ob- ' iskati zalogo J j Viljelma Dalla Torre * v ulioi Cordainoli | (blizo trga S. Giovanni) kjer najdejo dobiček na vsem Via Corilaiuoli 2. MOJE POHIŠTVO DONESE SREfiO Via Cordahioli 2. ! y fi»H«»„. (CpucKHM mjh Ampi.j«.N) y i.pen„p» ,«,„,, u h c m >. 0«u ,e Ao6p» npo^HN. .. cu.ikora A« Ao -,..,o j.u.MHur, A.fipo,- „ ^hcmop C.T. KOJM H«P.,M. H.10 A»je OJ C.MOf B.UTa OanMl l4ty > cu„y jep cnopuiuHo Aofip,, pM„ Kujc UM „ T[1H P0ANHe „ »p.kano cu« „Bj0 b„aobo.mm 0mj v(i.f h-iiobb of uiira® kxumtii „choa 3 a>«.t., h^t« ,a „ ;tu ahmip. 15 *opuUTA K luaKaMo « ............ „.r. „ u,iWlt, r. r""0Me Ou«j C„ ^«pH,ojcMU , 2 Ue.,H„l„, h.IUhe H ««««■« A JdAlu jo n,lla Ma «ifip,iH> j«MU i, A,., iv uperc erau, . K €P«6,iM. „ ,4 ,kxttu CO4K0l,B H4UI u,)cr(>UBfcH u,MuUH;„ Slovenci in spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda t •• Svoji k svojim! TU To Vam bodi geslo v gospodarskem življenja1 PRSNI PRAH (prah za izvoMeke) (nakaAU^I) najbolje nrHitio proti kaftlja. hriparnati. aulitoaja, ■ahodn ia dragi* katarićnim »fekcijaai. Skatljiee t navodilom po SO nvA> Dobiva •« Jediao v lekarni PRAXMARFR, „Pri dveh zamorcih" obrinska palača, Trut. Zunanjo »arcčbe isvriujeju »ti obratno poito. IVAN SCHINDLER Dunaj, III Errfbergstr. ftt. 12. ®T m jsl mh razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-lirvatskem jeziku z več kakor 300 olikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje Mor irogot Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLER ces. kralj, privilegiran lastnik. Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12. m Min TU Piaaaa 9. Aiaeeae S Trti Kruh večkrat na dan »rej. Moke vsakovrstne. Paitete non pla* ultra. Iiruii. flna vina in likerja aa Mm ia drekaa; na deželo le preti povzetju. Postrriba tetaa, aelltfaa in pe-iteaa. Podpisani se priporoča prav toplo al. občinstva, osobito aa ivatovičine, plesa, veferjs, veselice itd H. STIBIEL, laataik. Fotografični aparati , pO tovarniških cenah. Dr"!—--- I Stadion 22, telefon 519. in vsi pnpadki, jedina -------- „^r,.. zalogu in razprodaja , p') tovarniških cenah. Dobiva s>> v drogeriji Artura Fazzini .linii IJQ c in J k at ori ne pripravlja v lekarni k Zrin j-* k e mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjoki t r g štev. 20 Trpotčev sak n <• p r e r o t. n o deluje pri vsi-h prohlnnjenjih Kopnih organov, ter je najbolje srodstvo za prani kut ar, ka-fic 1 j, prHobol, bripavost in vratnnbol. Tudi z a b t a rani kaSelj"« 8 t q a z d r u -v i I u in v na j k r a j h e in r asu da odpraviti; bolniki 'obijntok zajelo, lahko a p i j n i u i< a i a n a č iu hitro okrevajo, — Izmed mnogih z a h v a 1 h p o m i u j a m tukaj h a iu o ono: „Velecenjeni gospod lokarnik! Pošljite mi So tri Hteklonice v n -Snga izvrstno delujočega trp o tč. ovoga n o k a; potrebujem jih r. a mojo po* znanoe. Jaz ■••m od dveh steklenic od neinoKn ga kašlja popolnoma ozdrave I. H v a 1 a V a m. PriporoMl hodom ta zdravilni sok vnem prsobolnim. S spoštovanjem — Rudolf Aurfim. Na Dunaju, 'JO marcu 1S97." Pazi naj no torej, daje na vsaki it o-k 1 o niči vastvena znamka t. j. slika kana Nikole Zrinjakega, kajti samo je oni pravi trpotčov sok, kateri to varatveno gnfttnko nosi. — Gon* s t e k 1 e r i o i a točnim opitom j« 76 n č. — Razpošilja se vsaki dan poštom na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priračunavši 20 nč. za vaniotek)alipa po poštnem povzetju. — Ceniki rainovrstnih domačih preskušani h zdravil razpoiiljajo se n u z a n t e v o zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjakemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjakega trg štev. 20. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Riehterjeve lekarne v Pi agi, prtpoaaaao imvrtmm, ItMfa« blmMe mami*, lakira aa po 40 nč, TO a«, ia 1 gld. p« vsak le-karaak. Zakteva naj so ta sploino priljubljeno domača sredstva redao le r orijinalaih steklenicah a varstveno znamko „»fcfra" is Rlektorfevo lekaraa tor vaaase previdaastaa samo aUkleaiea • to varatveno nsak« kakar arifiaalal LadaUk. Mm pri zlita bnifn^. || Dnpun in vse potrebščine za slikarje. Bobivajo se v uai TP drogeriji Artura Fazzinl, Stadion aa, telefon 519. Zdravilni predmeti K!,^ 5IS Artura Fazzlnl, Stadion 22, telefon 519. MSIPOSIO najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-mai aaia |Mrt Fazzlsl, Stadion 28, telefon 519. pristno dobiva se v drogeriji Artura Fazzlnl, Via Tropinsko žganje, Stadion 29, telefon 519. Mf|Q4«||if|n sadje, Mostarda. gorčično seme (zenf) bo-muoidl ua ganake slive, garantirane, kineški čaj I vrste. Dobiva ae v drogeriji Artura Faziini, 8tadion 22, te lefon 519.___ j a izbirks, gobe. črnila Leonhardi. Dobi-J*'» vajo so v drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 18, telefon 519. irari Jamajka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-ira ae r drogeriji Artura Fazzinl, Stadion 22, Rum telefon 519. Zaloga pohištva tvrdke Al e tt man dr o Levi Ji i n * l Trat, V le RlSerge, 21 ia Plazza Veaobla it. S Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega U delka. Bogato skladišče ogledal in veakovrstnik slik. — Ha sahtevanje iluatrovan cenik zastonj iu franko Naroieeo blago atavlja ae parnik, ali na ieleniško postajo, ne da bi aa to računil stroške. mu Gakerin 200krat slajši, nego sladkor iz repe loo tabllr za gld. l.JiO, 112. " » » s ™ ......OSO Gnkerin 350krat slajši, nego sladkor iz repe lOO tablic za gld. 2 HO, 2/io „ „ „ a.-t *oo „ „ „ Poiilja po poitnam povzetji aJ. VojteoSi^usiePriiga IfiC Ako ao pošlje denar naprej, se posije blago poštnine prosto. C. KLEMT TOVARNA ZA ZATVORNICK (Jnlousi^n) 2 BRAUNAU na Bavarskem priporoča Bvoja 'ikratno odlikovana norovrstna lesena zaatlrala (Rouleaui), zatvornica in oboksice na valjček. — Cenik gratia. Utaji Agantja za privatne odjetnalro se iščejo. □atitt)i#s SamBR ■aa imi naiiHiiiiiianaBMooesa Komisijske zaioge Mauthnerjevih »lovečih er- " An«m1seK ||| Marž, P! Saatweftf, p der Keihcn, ______ || BodeabesehatfeDheit: ij rechf. nahrhaft und nicht fh:;c.]) gtfdvingt 'ebruar lin/] M cm. Abstarid1 in der Refne j Tieflocker,^ v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih »e sodno upisano VARSTVENO ZNAMKO „MEDVED", nahajajo se skoro pri vseh večjih avstrijskih kupcih i mešanim blagom. V vsakem kraju povprjfnn je komisijska prodrja 80 vrst semena za zelen jad in cvetlice aamo jedni tvrdk'. Sveža, pristna semena od tvrdke EDMUND MAUTHNCR (Budapest, Andrass^strasse 23) smatrati se imajo le one, kjer so originalni paketi zaprti in kakor srr.vcjj ?!r®tr?c?ja previdjeai »c c!ik? m^^f^fc—3 in imenom Mmuthner/ C« Tiskarna Gutenberg flljalka oea. kralj, anlveraltetne tiaknrno „fttyrln 13 Sackstra8$e — GPADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA. ZA OBRTNE IN CO\TO-KNJIGE zistem „Patent Workn>ann Chlcago" Rauferiviil zavod — Knjlgoveaatvo. priporoinje ne za prijazne naroihe »e zatrdilom primernih cen i« tofne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: fiasnlkov. rokotvorov v vaa k eni obsežju, brošur, pla-katev cenikov, rafiuaov, memorandov, okrožnic, papirja zallate In zavitkov z nRpltem, naalevnlh listkov Jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glnvnlb-, Conto-Corrent-knllg, Saltfl-Costl, Fakture Debitoren, Credltoren, Cassa - knjig, Strazza, Mamoriafe, Journalov. Prlma-aete, odpravnik, »enjlčnlh čaao-zapadllh in knjig za kopiranje, k«k* r tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrlrnega (Črtanega papirja. Conte-Cerrent, svilenega papirja za kopiranje, !!atov Iz kavfteka za kopiranje aklertlo Iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika Trst, Via deli* Aeque B — ARN01D0 COEN — Trst, Via delle Acqne 5 ;OOOOCOCOQWCOTC^ Vse stroje za poljedelstvo in vinogradsko CENE Z NOVA ZNIŽANE. Cenike in spričevala zastonj Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sustava Stiskalnic ima največo pritiskujočo moč izmed vaoh drugih, kakoršnihkoli stiskalnic Stiskalnice za masline, kidravliSke stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Ver-morelove sestave Te moje '-rizgaljke so znano kakor najboljio ter najceneje; avtomatične brizgaljke, tlačilnice u pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere i. t. d- v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj II/, Praterstrasse 49. Iičem aaatopnlkov! — Čnrati n« je ponarejanj ! EEBBEaoeon i jtHtr.ik kanstircii lis u .Kdinesf. Isdavatelj in odeo7orm urednik: Krsn Gednik. — Tiskarna Doleae ? Trsta.