K. k. Hofbibliothek Wien St. 36. V Gorici, 5. septembra 1884. Tedaj XVI „§o5a" JzhUJia vaak.petek in Telja popoStip'rejemana ali v Gorlri na <1otji poStljana: Po! Utx U»i o/uatiilih-in tn»,o tudi j ilanicajt" se:p|aciljeza uavadiiu 8 kr. 4p se tiska 1 knit blizu bolskega kala. Neko delalnico so imeli tudi na Logu (trentar* skem) pvi Toviiuu h. St. 23; a oni svet je pozneje Zadujica raztrgala in odoesla. Na poti od Loga proti Zadujici naprav|jali so tanj§e palice, vlekli acukczentt; se dandaues se imenuje oni kraj nCajnaricaa. Glavno re& pa ao imeli — ko so bili opustili lupine na Le- Snci, — Vi.wb od seo>Djega Loga (kjer je 14 hiS izu Bkupaj) proti severni atrani, v ozki doliui mej da bi arlberSka 2elcznica tudi Trutu kaj koristila; kajti vse Predarelsko ima bliio v Genovo nego v Tr«it in sicer za 80-1 DO kilometiov. Se slabSe so je ob lies la /a Test proga Crez Pontebo, kajti ta gorska ^elezuica po tuji dezeli uapeljaua ima samo ta uttuek, da je pot od Dunaja v Benetke in Genovo skrnjSala in da je Buuctke nasproti Trstu povzdiguila. Vse dru-ge teznje, naj se drugodi zveile Trst z uotranjiuii'de-2e!auii, u. pr. Lrez Loko, ka2ejo le malo obzorje v tetn tako vazneiu vpraSanji. Zatoroj je Trstu edino i'cSilno upauje — 2eleznica 6ez Predel in Turc. VpraSauje ostaja, je li ta proga tudi v tehnUS-nmii in tii)aii';iji')iiem obziru priporoCila vredna? Gled6 tega, pmvi mooakovski list, da bi se mo* rje z NemCijo lahko po drugih progah sklenilo, izpu-stivii stimii Predel, ali pri vsem tern se mora dati predelski ikleznici prednost, k#r se tu strinjajo intc-resi ju^ie NemCije in posebno pa Bavarskega, Teh-m(';iH) atrmi toga dela omcnjoai list nadrobuo razklada iu ugovore re§uje. Tudi ju^na 2cleznica bi se morala sprijazuiti b to idisjo, ktero torjujo kupfiljske iu politiftne svetovne koristi, ter se zdaj, ko je uie takd Rudolfova lelez* nica preila v diiavno vvdstvo, uema bati novo kou*-kureucu. Ali predelnka proga bi ne smela biti loCeoa od one Lez Tare, ako hoOenio, da bo to podjetje panietfto in koristtro. Avstrija in Italija morati r*vn» pot k Trstu iurti, neodvisno od Italije. Polovicarsko delo bi no bilo vreduo toliko i^rtev, kt-erih bi ta proga terjala. Di'lati Kaiuu na pol, bi bilo le pre vara iu bi ljudi uo ubiu.lo, §e le vvua)joi prihodnjosti teiiko predelsko &, m Pinji, Pelcu itd.- Kopali so vo» doravne rove (stdllen) pa tudi jaske(Sahte) t. j. nav* pi(ne jame. Na veliki dnini je bila baje taka jama v hribu, da bi se bil lahko Bparizartt v njej obratal. Ko so. tu delo opustili, 'mstili bo baje tudi vse orodje v tej. *) Btollen. Trentai? meU nmoga nemfikih boaodij moj, svojo; n. pr. ksiUt. gwtig, ibricen, felih itd. Varok ao inorda ravnoti radokopi, iu ker Uodj Tieww vqliko po nemnki^ de*#h, ^f Milo nam je bilo pri srcn, ko smo videli, kako ' lepo se je vse razvijalo, ter s"10 » spomuUi svoje , Gorice. Pod isto vlado smo mi in trzaiki Sloyenci, J ali—kar se sme vTrstu, ne sme ae y Gorici! Cudna [ logika!_____________ —5t I 12 Brd, 1. sept Preteceno nedeljo je bila ˇ I na§ern Slovrencu pri Neblem nova masa, katero je 1 pel & g. Nikolaj Kocijanfig, sia spo§tovanega posest- I nika in kljncarja tukajSnje fame cerkve. NaSi stan I ne pomnijo, kdaj bi bila prej kaka nova masa takaj; I zato je vse ljudstvo tezko pricakovaio dneva, ko bi I g. „Miklavi is dvora* kakor masmk prvic stopii k I altarju opravljat daritev presveto. SploSna radost je I nastala med briakim oMiostvom, ko so minoli teden I zvonovi in topici oznanovati bliiajoci se prasnik. Pri- I seljedan, kterega je Bog ustvaril, da I s e t a d u j e m o v n j e m, dan 31. avgasta, jasea ia I krasen dan, kl je privabil Jjudi wwnih stanov ia bliz- I nih in daljnih krajev v lepo okincani Slovreoec. Pred I hiao novega masnika in pred cerkvijo aU bila dva I lepa slavoloka s primeroimi napisi in zastavami. Ob I 10. uri pride ,i* dvora" lep sprevod svetnth in du- I hovnih svatov, ki peljejo notega zeniaa ˇ cerkev med I nabivanjem zvonov in gnnenjem topor. I Mnozica ljudstva, dasi radovedua, vedla se je I pray dostojno, hvalevredno. Ko stopi t cerkev sprevod, I zapojo pevci noverau maSnikn pozdrav; potem se zaciw I sv. oyravilo, kakor je navadno pri taaih slovcsnostib. I Pomenljivi govor je imel pre5. g. D.r Sedej prof, v I bogosl. semeniScu. Petje, ki je glavna lepota, bilo je I popolnoma cerkveno pred altarjem in na koru. FOrste- I rjeva krasna masa in honor s. Jacobi je vsem dopa- I dala. Pevci so bill dosli iz Kojskega s pevovodjo g. I Cirilom; njih zbor sta pomnoftla dva znana pevca: I IL gg. P. Konstantin iz Goriee in Cargo, kaplan iz j Tomina; orglal pa je g. Staknl bogoslovec. Po do- I koncaoi boiji sluibi se je vrnil sprevod v „dvorB. j Tara je dal uovomainikov oee napraviti pristojao go- I stijo za vse povabljence, bluro 40 oseb, kterib polo- I vica je bila duhovskega atanu. I Med obedom so kratkofcasili druStvo zgor ime- I novaoi pevci z neStevilnimi slovenskimi pesnimi, ktere I so tako lepo popevali, da so ne If Slovence, ampak I tudi pticujoce Lahe ocaralt. Razen petja bilo je tudi I nuiogo dramatike in napiioic znaCaja resnega in Sa- I ljivega; napilo se je novomaSniku, papain, ceaarju, I nadskofu, dekanu, pridgarju, fajmostru, duhovni materi I in oCecu, pravemu ocetu in zlanti, pevcem, starostl I duhovSSine, slcgi Lahov in Slovencev itd. Konec so 1 naretlili umetni ognji. Bog daj Brdom ranogo tacih I slovesnosti 1 I S Tolminskega. (Novo nCHeljsko drust vo). Due 25. junija t. 1. si je na§e n&teljstvo osnovalo „Tolrainsko uftteljsko drnStvo.* Dasi je bil osnovalni odbor zelo razkropljeo, je vendar v kratkem easn toliko storil, da je raoglo dru&vo uze v 25. dan avgasta imeti svoj prvi obfini zbor v Koboridu. Prieeli smo to zborovanje ob 9. ori zjutraj se slovesno sv. maso, po kateri smo se odpravili na Solo. Bilo nas je vseb 29. Eo si izberemo dva zapisnikarja, omeni predsedoik osnovalnema odboru v svojem go-voru ustave, katera je postavila podlago sedanjemn Solstvu t«r skrbela posebno za zboijSanje doievnega In gmotoega stunja afiitcljev. wAli oa§a osoda", tako nekako pravt predsednik, je §e vedno nemila, na§ polozaj neznosea In nasa naloga preobila. Zato ne smemo rok krizema dr2ati, — ampak delati moremo — delati vknpe, ne vsak za se: le tako se moremo vedno bolj izobraievati in gmotno svoje stanje zbolj-§evati. Zavedajmo se svojega poklica in pokazimo, da uismo uCitelji le z Imenom, ampak tudi v dejanji; in jami. Jednako je na Jamcab veSkrat voda prinaSala I na dan kako orodje. V teb jamah, kakor tndi v bliz- I Dji Grapi se Se sedaj najdejo ostanki rude; se ve da I je ta u^e preperela (verwittert). Nekatere jame se I morejo Se sedaj videli, druge so pa zasute, zlasti aav- I pidne. Zgodilo se je vcasib, da je iivina v jame po- I padala, za to so jib nalaSC zasuli. Druge so se same I zasule. Pravili so, da je jedna dolga 2 uri; najprej I je to pretirano, ali pa je oprav ta zasota (na Jam- I fab). NajdaljSa, kar sem jib videl, je dolga li mi- I nnt; ta iroa tndi postranske rove, in jeden navzgoren I rov. Visoka je, da greS lahko stoje po njej; le na I enem kraji je raalo zasuta, da je treba nekaj casa I plaziti. Ta jama je v zivo skalo vsekana, a prav lepo I nglajena. Jednaki ste Se 2 drugi, ki sem ju vide). I Bodarji so imeli svoje bajte flza podnom", Bpri ] knapovski bajti*, na BKonji», na Tratici in Bpri etc- l bajti v Lemeh (na poti v Kranjsko Goro). Na Tratici | so imeli tudi kova&jo, da so orodje popravljali; Se I sedaj, se tarn pozna prostor, kjcr je stala koca. Jed- f nako se dobi Se zebljev, ostankov posode, depinj itd. I Budarji so bili radi veseli. Ob nedelah bodili so k I maSi v grpfovsko kapelo; na to pa so rajali po 2 I dm »pri Siltt" blizu Sofiinega izvira. Rudarski oskr- ( bnik aU ahutnjaas je hpdil iz grada ? brib nadzoro- ' • pri tern varnjmo si skrboo svoje pravice! Ce pa de [ lamo za javno Uaginjo, zasloinjerao paL tndi boljSe-I ga materijalnega stanja; ial. da zavoljo tega mnogo j trpi nasa avtoriteta in Solstvo. Da te namene doseie-i mo, ustanovili smo si to dtnStvo. Pomagajmo si sami, I ako hodemo, da nam drugi pomorejo. I Trdno dajma se skleniti I I Sloga pravo moS rod i; I Vse lahko nam bo storiti I Ako zdruzimo moti 1 — I Brate vodi vez edina I Nas do cilja enega!" I Za tern se prebero pravila m izvoli se staleu I I odbor 7 dlanov in sicer; gg. Krajnik, Bratina in li-I kar enoglasno, Urbaniid, Griolj, Fajgelj Anton in I Volant pa z veliko vefino. Ti odbornikt izvoI6 si iz I sebe za predsednika g. Krajnika, za predsednikovega I namestoika Grielja, za tajnika Fajgelja, za denarni-I carja pa Bratino. Prihoduji obLni zbor z beseda do* I locen je za velikonoCni pondeljek v Tolminn. — G. I utitelj Dominko predlaga, naj si ufiitelji ostanove glav-I nico; ali kdor za najsilnejse potrebe ne debt dosti I denarja, ne sme misliti na tako ustanovo. Jednogtss-I no pa se odboru naroci, „naj za prihodnje zasedanje I de2elnega zbora sestavi in vloii peticiju za primerno I in dostojno zboljSanje gmotnih in pravnih uCiteljskih I razraer.* — Po dokoncanem zborovanji bila je vecer-I na veselica pri Zgana, katera se je navzlic muogim I zaprekam obnesla nepricakovano dobro. Posebno do-I padal se je dvogovor .Elobuiek in ciiiuder*1. Mnogo-I Stevilno obiinstvo se je razSlo Se le po polu noct. — I Castitek je dobilo druStvo 6, mej temi od g. Spinel-I da, Solskega nadzornika v kuperskem okraji; ta je I bila sprejeta z burno pohvalo in druStvo se mu je j I zahvalilo za ojo telegrafski. Do zdaj Steje druStvo i I uze 34 udov; nckaterim \2 njib pa se ni bilo zljubi-j lo, priti V. zborovanju. I _____________ Optimist. Politidni pregled. NajoovejSa in na|valnejSa vest, katera I daja dasnikarjem dovolj gradiva, da polnijo pre- I dale svojih listov, je, da se imata nas in pru- I ski eesar sniti z ruskira carom, ki dojde te I dni ? Yariavo. I ». t. m. bodo kontiane po vseh kronovinah I volitve v dezelne zbore. Na Zgorojem Avstrij • j skem bode zopet enkrat ime! zbor konservativno l lice, ker so si konservativct tndi Y mestni ska- I pini priborili en sedez, v velikem posestvu pa I so bili 3. t. m. voljeni samo konservativci; 11- I beralci, nie previdevSi svoj propad, se volitve I sploh niso udelezili. Tudi na Solnograskem je v I kmeckih obcinah Ijudstvo volilo konservativno. j Po volitvah zacnejo zbori svoje delovanje. I Galiski bil je 2. t. m. odprt, v otvornera na- I govoru se je dezelni m&riai hvalezao spominjal 1 plemenitega darii presvitlega cesarja po povod- I nji poskodovanim obdinam. Y deSkem zbora ne [ pride na vrsto predlog o premenitvi volilnega I reda, ker bi narodna Leska stranka s konserva- I tivnim plemstvom vred ne mogla z ujira pro- I dreti, ne imajo6 potrebnlh treh Setrtin glasov v I zboni, kakor terja k s^remenitvi SeSki volilni 1 red. Ali med ceikimi narodnimi poslanci t. j. I med mlado- in starodebi Jzanetil je razpor ^uze I zunaj zbora po noviaah in taborih, pa prenesel j ga bode tudi v dezelni zbor izdelani postavni j I vat delalce. Eo so ga videfi, da gre rairao hiSe, uda-I rili so bitro po bliznjici na, svoje mesto in zapalili I smodnik, da se je kar kadilo. Eo je priSel oskrbnik I po ovinkih do cjib, tiaSel je uze vse pri deln. I A vcasib je priSio drugafiuo rajanje 1 Nekega due I gredo 3 delalci Bizzad podia* proti Srednjici. Imeli I so seboj vodnika od h. §t. 5, Ear se piaz vdere in vse I tri zasuje; le voduik je vlel. Ta pride do »Sila", a I o straSnej dogodbi ne povs nicesar. §e le pozno v I nodi razodene nesreCo hiSnin Jjudem, a nijednemu ne I pride misel, da bi Sel iskat nesrecoikov. Izmej onib I treb se jeden sam nekako reSi izpod snega, ter leze I navzdol proti bajti — za j,Podnom8. A tu ga pre-I magajo smrtne te2ave; obtsi svoj pla§5 na ffbrino* I (semreko) vle2e se in zaspi za vedno. Ta so ga po-I tlej naSli. Ostala dva pa so pozneje izkopali izpod j plazu. | A kako, da so ta rudnik opustili? Nekteri me- I oijo, da je bilo zelezo slalio (BbruSt* bruchatuck ?) j a drugi trde\ da ja bilo ridokopom v Trend dolg j Cas, da so tedaj navla§6 ruda zakrivali in govorili, da I je nie ni, ker so brepeneli piiti iz trentarske jame. 1 In res, posreSilo se jim je: odSli so pozneje v Idrijo. I Od tod so se Trentarji nek! naselili tudi v Zagtebu, ' Karlovci, Zari ia drugib mestifa, na5rt poslanca Kvicale, po katerem bi otroci ene narodnosti ne smeli obiskovati Sol druge narodnosti. HrvaSki zbor bil je vsled kraljevega re- skripta 31. avgasta zakljucen in razpus^en, ker mu je potekla triletna doba. Zadnje njegove seje bile so zelo viharne, njim enacih ne vidimo v nobenem parlamentu. Iz x&i Starfieviiancev niso letele le neparlamentarifine besede, delala je i& roka in pest. StarSeviS je divjal, kakor bi [ini besen, nipadal vladne, narodne posllnce, kljn- boval vsemu bi§nema reda, in v svoj razbarje- nosti in divjosti z roko zgrabil poslanca barona Zmajca. To predsedoik ni vedel druzega, ko po- klicati oroznike, da so ga se silo iztirali iz zbornice. Ali ker hiini red ne dolocuje, kako postopati v takih slucajih, grajala je tudi zmer- I na opozicija po svojem govorniku dr. DerenCinu, I da je predsednik Krestic samolastno brez zbor- I nidnega sklepa posluzil se orozniSke sile, kar je I dalo predsednika povod, da se je ze v tretje v I proslem zasedanji odpovedal predsedniStvu; v I zadnjib sejah predsedoval je njegov namestnik I Horvat. Kdor Starievifieve in aspiracije njegovih I prista§ev po „ Veliki Hrvatski" pozna, razumi to razdrazenost proti Madjarom in poslainosti do- I sedanje zborniCne vecine, ali takih surr#vosti I vender nobeden trezen 61ovek odobravati ne mo- j re, ker se z njimi diskredituje hrvaSki zbor in I narod, ki take poslance voli. Omenjeni reskript j tudi nalaga bana, da ukrepi potrebne priprave j za nove volitve. Te se bodo vrSile 16. 17. 18. I in 19. t in. Bog daj, da bi se po novih volit- I vah vrnil tudi mir v dezelno hiSo! I Kakor smo /adnji6 poro&ali, obiskal je Ho- I mnnski kralj Beligrad, kjcr je bil slovesno spre- I jet in njemu na fiast vrSile ga se velike sveSa- I nosti. Koj po njegovein odhodu odpotoval je I kralj Milan s kratjico in kraljcvicum na Dunaj, I kamor je dospel 2. t. ni. Tu bodegost na.-senm I eesarju, udelezil se velikili vojaSkih vaj ob Mo- I ravi in na to odpotuje v toplice Gleichenberg. I Y BeJgiji je poslaniSka zbornica z 80 proti j 49 glasovom sprojela z niulimi spremembami I predlozeni uacrt nove solskc postave; ni5 niso I tedaj pomagale demonstracije, s katerimi so li- I beralci hotel i strahovati poslance. I Na NemSkem so volitve v drzavni zbor pred I durmi. liazne stranke se za nje pripravljajo, in I Bismarkova konservativna stranka je ze izdala 1 svoj oklic. Tudi katoliki ne bodo zaostali, ker 1 prav zdaj so se zbrali k skupnemu letnemu zbo- I ru v mestu Amberg. I Porocila o Francoski-Kitajski vojski si na- I sprotujejo, kakor pridejo ali iz Francije ali z I Angleskega. Ena trde, da so vsled prvega u-I speha Fraucozov Kitajci popolnoma poparjeni in I da si uze zele pogajati se s Fraitcozi, druga pa I pravijo, da so Kitajci uze redno vojsko napo-I vedali, visoko pkfiilo obljubili za vsako franco-I sko glavo, med tern pa ostro prepovedali naj I manjso krivico storiti drugi in narodnostim. Kaj I je na tem rcsnidnega, pove nam blMa prihodnjost. Domade ia razne vesti, Sv. ode papez; Lev XIII. izdal je te dni no* vo okroznico, v kateri obnavtja laui dane naredbe, naj se proti preterm nevarnostim moli sv. ro2e»kranc v vseb kuratnih in vseh Devici Mariji posve5emh cer-kvab. Letos, ko se je raznira drugim nezgodam pri-druzila §e druga strahovita §iba bozja, katera zdaj neustniljeuo tepe Francosko in LaSko, imajo se te po-boinosti zuovie opravljati. Mej drugim piSe sveti O^e: »Ker se bliza mesec oktober, v katerem veraiki ka-toltSkega sveta aastijo posebno presveto kraljlco sv. rozenkrauca, sklenili smo zapovedati vae, kar smo uze lani ukrenili. Ukazujemo zatorej in naroCamo, da se od 1. oktobra do 2. novembra moli vsaj pet dekad sv. rozenkranca z litanijami po V3eh cerkvah kuratnih in vseh pnsveCeuih prosveti Davie: Mariji, ali pa tudi po drugih, katere ima dolofiiti Skofijstvo. 6e se ta pobo^aost opravlja zjutraj, naj se molitve odmo-lijo med sveto maSo; ievpa popoludne, naj se raz-postan sv. ReSnje telo. Zelimo tndi, da bratovScine sv. rozenkrauca hodijo s pro&jsijo, kjer koli to dovo-ljujejo civilne postave". Na dalje sv. Oee potrjuje vse odpustke, katere je za to uobozuoat laai odbcil, Slov. bralno in podporao druStvo v Go-rici je daoes predlozilo e. k. okrajojemu glavarstyu program velike slovesnosti, ki se bo vrslla v nedeljo 5. oktobra. Ta dan se bode narnrec* prazooval imeu-dan Nj. Velicanstva, presvitlega cesarja in se bode ob enem blagoslovila druStvena zastava. Vabilo k veseliei, katero priredi slovenska ei-talnica na g. Lebanovem dvoriSCi v Prvacini due 14. septembra 1884. Spored: 1. Slovenski stopaj (godba). 2. Pozdrav predsednikov. Govor. 3. Na Velebitu; J. S. Vilhar (moski zbor). 4. »Tri lipe8 ; deklarnaeija (S.Gregor&c). 5. Slovenska dekliea; A. Leban (rae-San zbor), 6. Jadransko roorje (godba). 7. Srce je odkrila; veseloigra v 1 djanji. 8. Vcmo si pri meni stala; Voiarie (sept). 9. Hej Slovenei (godba). 10. Oj z Bogom ti planiuski svet (rao§ki zbor). 11. Gu-ftbaldi; gluma v 1 djanji. 12. Vesela dru^ba; Voiarie (meSan zbor). 13.- Sreckanje v Saljivi obliki (&tev. 10 kr.). Vstopnina k veselici 20 kr. K obilnej vdele2-W vJjudno vabi Odbor. V 3ebreljah se je ustauovilo „kmetijsko bralno druStvo8, katero je bilo 16. t. m. pri slav. namest-iiistvu poterjeno. V kratkein bode obcui zbor. Vpisovanje na o. k. pripravnici za sred-nje gold na Proseku ie vrli 15. septembra. V prvi vrsti m bode oziralo na deeke, kteri so dovrSili kako tri ali stiri razredno tolo. Novo doili se imajo izka-zati s spritevaloni in rojenlrn listom. Vsi novo vpisa-ni imajo napraviti vzprejemni izpit. Zahteva se gladko (itanje slovenskega jezika, temeljni pocetki slov. slov-nice in v racunatvu soltevanje, odstevanje, ranozenje in delenje s celimi stevili. Voditeljstvo. Vabilo k slavnosti 20 letnega obstanka ^ital-nice v Vinavi, katers se bode praznovala na malega ^tnaina dan, 8. aept. t. I. Spored: 1. Sprejem ljub-Ijanskega .Sokola" z vojasko godbo in zastavo, in sprejera druzih drnltev. 2. Skupaiobed ob 1. uri po-poldne v ciralnicuih prostorih, pri obedu svira vojaika godba, ct'iia 1. gl 8 po! litrom vina. 3. Ob pol 6. uri popoldne zabava in vojalka godba nacitalnicoem dvoriicu. 4. Ob 7. uri zvecer v eitalniini dvoraui: a) Slavuostni govor: G. Ituhrmaun. b) A. Nedved: Bl*ro-Inja,* poje zbor. c) n0blaick\ dvospev, spremlja zbor. d) J. Zajecr: SV boj,* poje zbor. c) Igra: »Eiio uro doktor.* f) Saljivi prizor. g) Plea z vojaSko god* bo. Vitopnina 30 kr.f sedel 30 kr., vstop k plesu 70 2f K obilui udelezbi najuljudoeje vabi Odbor. Kongregacija prec. oo. FrandiSkauov, ktera Je bila 28. avgusta v Ljubljani, je sklenila sledge gospode premestiti. Iz Gonee pojde v Kamnik cela redova bopslovska fakulteta in dottCni lektorji, in sicer: P. Pacifik Fister, P. Aibin Bregar in P. Konstantin. Na gorilki KosUnjevict pa bode usta-novljena cela viSa gimnazija za redovuike. Lektorji na tem nCibSCi bodo naslednji gg.: P. Evgen, gvar-dijan; P. Stanislav, vikar; P. Efrem Turk, dosedanji gvardijaa v Breiicah, P. Miklavi Treven in novomaS-nik Oto Einspieler. — Iz ljubljanskega samostana Be preseli v Pasia P. Vilibald; iz Katnaika P. Ernfried v Brestice; P. Celsus — tudi v Breiice in P. Herman v Karlovec. Slovenske napise nekterih gori§kih proda-jalaic so preteklo noft zopt neki laiki pobalini obia-tili. B>^«li sled barve, s katero so slovenski napis pekanki kosarne pomizali, se je zjulraj vkljub veli-kemu delju p« noCi, zapazoval od omenjene kosarne ten do gledali§L&. Ravoo tako se sled pozoa okoli Ho-batove prodajalnice v mesnilkih ulicab in pri proda-jalnici g. A. Saksida na starera trgu. Bruga slovenska imena pa so popa^tli, npr. g. Mozetidu m ko-sarno in g. Gorkifin nasproti mestnemu vrtu. Mi moramo prav obialovati to surovo, prav malo politico obzorje katoCe pocetje. Mislite —lis tem slovenski givelj v Gorici za-treti? Se pomagate mul — Slovenske prodajalnice aaj le obdrzijo te zgodovinske spominke, da bomo vsaj vedli pri Cem kupovati. Ker nam torej Lain na noben naCin nocejodati v tem obzirn enakopravnosti, pozivljamo, da naj se kmaln g. A. Kocijaocica po-djetje — slovenske zaloge namred — uresnier. Le hnjskajte — boste videli, kam da pridemol Pri tej priliki opazarjamo, da v nobenem mestu nl tak& slabega aadzoratva po nofii, kakor v Gorici. Vedno ponofno tnlenje, zaradi kterega se je v javuih Hstih uie stokrat in stokrat pritozevalo, Skandali, blatenje slov. napisov, kteri se zmerom pona?ljajo, pricajo, da ponoSni stralniki le — spijo I LaSko politidno druStvo sUnione8 pod egido g. advokata Dr. Venutija se snuje v Gorici. DrnStvena pravila so od namestniitva u2e poterjena in osnovalni odbor je imel u2e nekaj sej. Corrierc, L* indipendente, L*Alabarda pozdravljajo z veliko sira* patijo to iasko dmStvo. Pa ne da bi bilo proti komu naperjeno ? Nov list „La freccia", t. j. pnSica imeno> van, bode zafieljutre 6. t. m. v Gorici izhajati dva-krat v meseci. „Corriere" ga srcno pozdrav^a, naj-brie mu bo brat po duhu. Ce bode gled^ sredstev res kakor pi§e Goiriere — Bzmerom poSten in se drlal postav poStenega 5a3nikarstva", bode morda dalje zivel, kakor pa njegovi gorigld predniki 2aIost-nega spomina. Da bode dobila „La freccia" v Gorici dovolj gnjilega in najprej v lastnem taboru, ni te^ko uganiti. Torej le na delo — brez obzira in razloLka I Slovesna tridnevnica k praznikn rojstva M. D. so bode v stolni cerkvi potem-le sporedn praznovala: Petek ob 5»/4 popoludne razstavi se Najsvetej-§e, zapoje Veai Creator, na to sledijo litanije in bla- Saboto — o taisti uri se izpoutavi sv. R, T., ktero se moli pol ur^, potem rozenkranc, litanije in blagoslov. Nedeljo — zjntta ma§a sv. R. T,, primerna pri-diga v slov. jeziku, Popoludne po koiu se zopet iz-postavi sv. R. T., potlej bo govor v ital. jeziku, ro-zenkrauc, litanije in blagoslov.{ Ponedeljek — kakor v nedeljo. Po popoldanskih litanijab pa se slavesnost zak)ju6i s Te Deiim, Nage opazke o goriski slovenski kmetij-ski Soli so si marsikomu pretirane in strastue zdele. Povdarjamo, da nam gre zmerom za resnico, za stvar in ne za osebe. Ce smo-li res pretirano o tern ob-ziru pisali, bodo t. eitatelji iz naslednjega dogodka razvideli. ProSlo nedeljo 31. p, m. so bili slufiatelji ueiteljskega kurza, ki se jo letos vrSil na Slapu, spremljevani po tainkajsinjem adjuuktu, odliinem stro-kovujaku v kmetijstvu g. Bohrmanuu prisli v Gorico ogledat si na§o kraetijsko Solo. SploSna Sodba o nji se je olisala: nTu jc Skandal 1 Boljse bi bilo, da bi si jo u iti ogledat pri§U, kajti razun krasnega po-slopja, katero p» bolje na kako gospodarsko stavbiSfie spominja in razua divine ter neke amerikauske tur-Sice je vse straSuo zanemarjeno. Gnojni§8e, drevesni-ca, vinograd sploh vse drugo je v glebta stanu, kakor pri priprostem pa pridnem kmetu-. Izgubila so je od brega na ICor*. ji pa do ri-bjega trga veri2ica (kolajua) s kii^ciu, iz koral na-pravljeua. Kdor bi ouienjeno dragoceuost dobil, je naprostiii, da bi jo naeel v prodajaluico g. Alojzyo Buu v IUbmlsu, kjer udubi za trad primerno nagrado. „Slavia italiana" tako so bode uazivala knji^ ga, pisaua v italijanskem jeziku. Spisal jo je advokat* Podreka in pecala se bo pred vsem so Slovenei sv. Petrovskega okraja. Dasi ne vcmo Se, v koliki uteri bo pisatelj objektiven, obeta kujiga po svojetn pro-spektu, bit! v.sckako zatiimiva. Tu se uam bo poda-jalo vesti o zgodovini tell nasih bratov, o jeziku, o upravuih cerkvenih, sodnih ustavah, o §egab, kmetijstvu obrtu in o kupfiiji — in se o uiarsiCem dru-gem; walcuui guai — alcuui rimedi*, katerega od-delka ue pri6akujemo brez nekakega strahu. Sicer pak, povetno o icnjigi ia ujeni vreduosti vec\ kader izide. Kdor je pa uLe zdaj tako radoveden, more si jo narociti pri „Tipogratia editricc Fulvio Giovaani — Cividale* za 2 liri 50 centezimov. nOorriere^'natanko povti svojim citateljem, kaj je prcsvctli cesar v Aradu pokloneci se mu duhov-SCini rekel, kaj pa da je j u d o m rekel — tega pa ne pove. U2e vemo zakaj I Cesarska beseda. Iz Bruka se v 25. dan m. in. poioca izza casa ccsarjcsga bivanja pri tamosnjia vojnih vajah: VCeraj popoludne obiskal je cesar ne-nadno bolnico v novem taboru. Cesar obiskal je najprej za niosivo sanitetnega oddelka postavljeue barake in potem prostore, kjer je blizu 60 bolnikov. Z vsa-kim vojakom je cesar prijazno govoril. Na odlofienem prostoru v parku pa so bili Satori zabolnike z nalezlji-vimi boleznimi. Stabni zdravnik je razlagal na ieljo cesarjevo o napravah ter je hotel mimo teh Satorov cessrja peljati, ce§, tu so nalezljive boiezni. BPu-stite me, da obi§cem tudite b o i n i kc," odvrne cesar, nzakaj bi se jib bai.a NiC niso zdali dalnji ugovori zdravnikovi. Cesar podal se je v satore ter stopil brez strahu k postelji vsakega bol-nika. Xz Cateza ob Savi, Stacija Brczice se nam po-roca; Morebiti bode kteremu va§ih sadnih trgov-cev na korist zvodeti, da so pri nas cesplje izvanre-dno dobro obrodile, ter da je sad toko ley, d e b e 1, da le Bog vedi kedaj ne tako. Ve6 o tcui se izv6 pri podpisanem. Mart. Gricar. Banka »SlavijaB sklenila je v me3ecih april, maj in junij 1.1. 21225 novih zavarovanj aa 19,950.613 gold. 22 kr. kapitala ter je. zato prejela 526.871 gold. 71 kr. zavarovalnine in pmtojbiri. 2a §kode placala je v teh tteh mesecih 157*014 gold. 52 kr. Denarui proraet osrednje blagajnice izuaSal jc 1,774.960 gold. 77 kr. V posojioicah bilo j« v tem Casu nalo^enih 269.332 gold. 13 kr., na zeinljiSSa posojenih pa 555. 934 gold. 27 kr. Gasilne biizgalaice dobilo je sedem obfiin. — Od 1. januarija do 30. junija t. 1. bilo je sklenjenih 31.098 novih zavarovanj za 31,651.547 g. ter se je uplaCalo zavarovalnine in pristojbin 891.851 gold. 7a kr„ izplafelo pa za Skode 259.934 gold, 6$ kr. — Samoupravna dru§tva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolje priljubljena. Dokaz te-mu je, da Stejejo do konca julija 1884. 2e 1082 6le-nov5 ki so skupno zavarovall 150.623 gold. 80 kr. pokojnin in zato obvezali se upladati 622.443 gold. 14 kr. utog. — Tudi zaslopniSki pokojninski fond se izdatno iu hitro mnozi, kajti konccm junija 1.1. imel je 2e 43.833 gold. 58 kr. premoZenja. — Kon6no naj omenimo §e glede zavarovanja 2ivljenja nekaterih va2nih sprememb, o katerih nam porofia glavno rav-AateljstvoLbanke BSIavJje« Od sedaj zanaprej bodo se namree vsem onim za sluaaj smrti ali do^ivefja zavarovanim 51anom,% katerih zavarovaine pogodbe so bile vsaj tri leta U v veljavi, koncem vsacega leta izdajale posebne listine, iz katerih bodejo razvidno vreduosti zavarovainih pogodeb, ko bi se ponohala plaaevati zavarovalnina, ali pa, ko bi jeden ali drugi hotel svojo polico banki uazaj prodati. Dalje ostanej o police, ako m je naujo plafievalo vsaj pet let in ako zavarovani kapital ne presega 5000 gold., v popoluej veljavi tudi tedaj, ko bi so zavarovanec sam umoril. Poslednja preraemba pravil je, pa5 znamunje nagega wprosvetjenegaB veka, in pa menda tudi posledica angleSke konkurence; prva pa bode vsekakor jako u-gajala vsem zavarovalccm, ker bodo tako vedno ve-deli, koliko w, njihove zavarovalne pogOvtbo vredno tudi tedaj, ko bi preuchali uplacevati pogojene premije. Previdaostne naredbe proti koleri. LaSki begunci s Francoskega so kolcro tudi na Italijansko prenesli, in skoraj se lahko reCc, da je ta morilka u^e po vai Italiji zunaj BeneSkega veC ali manjo na-sejana in terja svoja Mm. Samo v mestu Snecija jo v enem dnevu od 48 obolelih umrio 84. v Napolji jih je 1. sept. 20 zbolelo, in nekteri umorli; drugi dan pa jih je tarn 60 zbolelo, mini tcmi tudi vojaki. Da bi se jej kolikor mogoSe pot zaprla tudi na Av-strijsko, izdal je vsled sklepa vi§ega zdravstveifega sveta na Dunaji mmittakl predsednik ukaz do go-neralnegavodstvaavstdjskih Mezulctn do opravilnega sveta julne ^eleznice, da iuia za naprej nupoaredim volnja potitikov iz Italije in v Italijo preneliati; tako morajo potniki na mejnih postujuli kakor v Korminu, Pontebi ltd. iz laikih vagonov prestopiti v avstriJBke in narobe. NaSa raornarica. Puljska monarica si po vo-likih manovrih ne privosci pocitka. V centralnem ar-senalu se (vrsto dela okoli velike vojaSkc ladije „Nad-vojvoda Rudolf in raznih torpedovk. Vrh tega je uiaogo ladij odlofieno, da se na daljne poti izveu ev-ropejskih morij podajo, za to da bi tarn, kjer vihnijo zastave druzih evropejskih dr^av, spoznala se tudi av-strijska. Tako pocctje mnogo koristi kupciji in avstrij-skim podanikom v tujih de2elah. Fregata gRadetzky" bode razvila svoja jadra proti vzhodu, „ Albatross" bode prehodila azijatsko linijo, ,po kteri tekajo Lloydovi parniki.; nNautiliusu pojde obiskat morja Kinczke iu Japonskc dezole, kjer se sedaj tudi zbirajo ladije drugih drzav. Topnicarka „Humtt je u2e odjadrala v Korfu; korveta aSaidatt bode na svojem krovu v krat-kem zbrala vse gojence morskc akademije, ki so svoje Studije koncali, in je bode nesla ob amerikanskih bregovih h kapu dobrega upanja in v Avstralijo, ln-dijo. Pot bode trpela 14 dni. Korveta „Helgoland" ostane v afrikanskem morji, med tem ko bode „Frund-sbergtt nesla svojo zastave tje do Madagaskarja. nAu-rorau se pripravlja na pot proti Brasiliji in k La> platskim dr^avam. V Vseh teh krajih avstrijanska zastava ni bila Se nikdar razvita. Izjava. Ker se trosi novica, da bodein I. oktobra svojo kupcijo opustil, in ker je ta vest samo za to izmi§-Jjena, da bi meni skodovala, semprisiljen s temjavno nazoaniti, da jaz ne mislim Gorice zapustiti, niti mi je bilo od druStva odpovedano, zatega del moram tako govorico kot hudobno fnevredno obrekovanje oznaditi. Obecam da se bodem z vsemi mofiiui trudil moje p. n. goste najbolje postre6i. Za prijazno obiskovanje prosi se spoStovanjem PLTEft JENNER Restavrant Pilsen na Travniku. STODENTE sprejema za prihodnje golsko fleto |T1 nemska dm2L.ii, v kateri se govori fij tudi slovenski. Postre^ba dobra. yffl Via Morelli N. 20, II. nadstropje. M GatQ.V pomQgek. Vsadko dobi pU&lo hitto nasaj, ako W oatal moj gOtOTl RQBORAKTIUX (pomacek, da br*da raate.) breas uspeha. Im» tudi gotov uspeb pro-i ti pleii, isp«dA»j.a 1*8, laski-naati glavi in oai vljanju laa-, TJspeh jo gbtoT po' nekaterem d'rgnenji. r lDelujehitto. Izfirne steklenico razposi-ja po I g\. 50 kr., steklenico za posku-lanjo po 1 gl. I. Crroli ch vBrna. Za-ilogo.-T Gorici: Criatofoletti* lekar; V Trata: Pavel Rocca, lekar ˇ m«stni palafii; * Ljubljani: Ed. Malve; t J»dro: N. AndroTich, it«nti«ai rahi w pogoato a iwpehom tudi proti alahosti apoaain* in bolouti v glavi, kar so labko dokaze ae apriieTali in xahvslami. NB. V raetwtamh talogah dobi ae tudi ustna karpaika Toda GroliohoT*, gotova pomoc aoper taakorino bolecje *ob, ncobbedno potrebna, da ae okrani njih lepota, iimhw aredatvo, da ae otanjo » «• •lUo aobje, u»ta in lesraa, aeatavHena i* zdraulnih korenik moravskih Karpat; prate atekldnfce po 60 kr. Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomoc in ni treba mno- gih besodi, da so dokaio njibova Cudovita noi. de se le rabijo nekoliko dai, ofajSajo ¦ in preienejo prar kraal* aajtrdovralnito Se- (f Mine bolesti. Pro izvratno vatrezajo zo- ^ per heraorojde, proti boleiznim na Jatfih in na vraftlci, proti firevesnim boleznim in proti ___ gliatain, pri zcnskih moaedmh nadleznoatib, zoper boli tok, bojaat, zoper bitje area tar fiistijo pokvarjeno kri. One no pregznjajo aamo omoajenik bolezni, ampak nas obvarujojo tudi pred Tsako boleznijo. Prodajejo se ˇ vaek gbwnih lekarnicah na areta; sa naroflbe in posiFatve pa edino v lekarnici Criatofoletti V Gorici, V Tratu v lekarni C. Zonetti in Of. B. Rovis in t lekarni Alia Madonna v Korininu. Una ateklt-nica atane 30 novocr. \azianilo. Podpisani si steje v cast naznaniti slay-nemu obcinstyu, da je bivSi njegov potoyaini agent, pristopil kot takosen k drugemu zavodii, ki nima nic vec opraviti pri zavarovalni Banki „SlavijaB, in da zdaj jaz sam sprejemam ogla-sila k edinemu narodnemu gore omenjenemu zavodn. V Gorici 2 septembra 18^4 Mejni grpf Anton ObizzK 5W&&LsSi y&^&ti&b&O* Naznanja se, da se bode prodajala v Na-breiinskill semnjili {dae 5. aprila, 17. septembra in 27. oktobra vsacega leta) zrayen vsa-kovrstnega blaga tudi iivina. ZivinJt bode letos vsake obcinske pristoj-bina ('stantnine) prosta. Vabi se torej C. g. kupSevalce in prodajalce bliznjih in daljnih krajev vze prihodnjega semnja dne 17. septembra t. 1. mnogobrojno udeleziti se. 2UPANSTV0 V NABBE&NL i St. 4720. Naznanilo o prodaji lesu iz e. k. tmovskih driavuih gozdov. V c. k. gozdarskih okraiib Trno?dt Lokva, Kr-nica in Dal pripadajofib c. kc. trnovskira g«)zdoiu, bodo se v razli&iih veCjih in maajSih delih od s6Ce za 1. 1884/85 prodajate uaskdoje maoiine bakovega in jeloypga lesu za zago in jeloyega lesu za staybe, in sicer: je hisa v najem all pa tudi na prodaj, na skla-dovn; lepi cesti proti Karminu, ki je prav pri-merna za vsakorsno knp6ijo. Pisma naj se posiljajo v Medano pod si-fro X. R V. buko. ! jeto, i^^l 1ps ! les ; -m za Lagt>' za zagO Trkovina gu^ti meter |v gozdenem okraju Trnovo • » 5fkva L - B Krnita 1705 1245 065 | 1240 397 i 100 1 1452 j 538 2425 j 145 780 j 300 1 " ' ' vkupe | 5245 5064 f U)bci 1 Ptsmene pouudbe sprejemajo se najdalje do 15. septenibra 18&4. 1. ob 10. predpoludne pri c. kr. vodstvu drzavnih guzdov in poseatev. One iporajo 1.) biti zapuCateue, zunaj pak imu napbaao, kak jim je naraeii; rozen tfga morajo iineti Steinpdj 50 kr. i|i prilD^ua mora bUi tudt 10% varifiuia, vse klicne cuue. 2. oni deli, za katere se ponudba vlaga, mora jo biti dulo&to zaznamcuovani in ponmibupu ceue ya go»1;i meter iti vrsto lesu iinnjo se v steviikab iu besedah pVistayiti. Ponudnik mora nadalje 3.) pnstaviti, da se brezpogpjno podvr2e vseui sebt znamrii pogojem prodaje in tudi ima, ako hoCa o svojem Lasu kuiiiiino plaCevati v obrokiii, pavedati najnizjo vsoto teh obro^uih vplafievanj. 4.) mora pooudbo podpbati z inienom in piiim-koui, znaCajom in stanovi^etu, iu la&tnoroCno pibaue ponudbi; morujo oe razen tcga pudpisati tudi od dveb priC. N'atanciH'jsi pogoji o prodlaji, kakor tudi izkaz posamiCuib prodajinh sreOek z vsemi kraji, kjcr kse bo sekalo, z innoiiiiaiiii, nutunu vrstami in khcniiui cenami morejo se razvideti pri ekspeditu tega vodbtva in pri c. kr. gozdnih oskibnikih v Triiovem, Lokvi, Krnici in v Ilolu. C. kr. vodstvo drzavnih gozdov in posestev. GORICA, v dan 30. avgusta 1884. Prodajalnica papirja 1ML. Ooppag-a (prej Ed. Seitz-a) v semeniSki ulici ima raznn velike zaloge vseh tiskovin znpanstvom potreb-nib, tudi novo tiskovino „Dovoljenje za tifyi lov". i\ajboljsa oI)ramba proti koliTi, katera bi nc sraela v nobeni hiSi mapjkati, je obce dokazana in izvrstuo prizuana (Bohmerwaldbitter) iz lekarnice vk gerncmu ortu" itnenovane v Piati-u ua Ceskeni. Ta sluzi posebno dobro pri slabem prebavljauji, pri studu jfidl, slabem zelodci, pri napenjauji in ri-ganji, Wjuvaiiji itd., po zavzitih raastnih ah napenja-joCih jedi, ua potoyanji, na suhoin in mokietn, na lovu in na polji, za torej se sme bolnitn na ^elodci, poinorSCakoni, potovalcem, gozdarjeui, gospodarjem sil-no priporoCati. Dobiva se v stekleutcah. po 50 kr. in po 1 gld. v giavni zalogi za Trst, Primorsko in Is-tro: v lekarnici Rocca flai due mori,* Trst, piazza grande, palazzo di citta, in v Gorici pri g. Cristofo-lettiju, lekarhicarju. jNaznaiiilo Da se zabrai'ijo vsaktere zmote, ja\-Ijam s tem, da ne dajem na prodaj svo -j^a blaga ni v mesth ni na de|eli in da ni nikdo pooblaSCen to v mojem ime-nu storiti. ^ Ob enem nljudno naznanjam, da mole Ja prodajalnica je sump a v RaStelji h. §t 7. nasprpti loterijski nabjjralnjck SpoStovanjem Nasnanilo. Blago za obleke in moska oblacila za je-senski eas, niantirjp, kamizole in plaSCi za deL (waterproof), najnovejse mode, v razlienih in prijetnih obiikah pariskih, berlinskih in dunaj-skih so uze dosla v veliki zalogi. Jgnac Steiner v Gorici, nasproti Skofiji. I&alLmm2S5L HH! CreCuotiti Roipod! Stejom si v dolznost, da Vam naziiunirn izvanredno ugoduti u»peh „dr. Hoze 2ivljeu* wkoga lttiz4mu". Niuliu^ovnla urn je na»ir*'6 dalje t-a*n tnkti toiiiiva T /olodfi, ds» seiu hiucI u?,ivsiti If najlaisjn jedi, a «»• ji'Sti an iu*; (W bi mi bil<> k»j poiiia^lo. VsAvmu tz* vretaumu „dr. ltozw 2ivljt>uiik(.'rnu batzamu'1 hu muram |i pa /.ilivo liutmcHcCnt wAodhil bolozni zopct up^B Ijats prt-jfinju opravila, Nazuiuijam Vnsn ob enem, da nmogi zuanai ho || rabtli Vai „dr. Hoze zivljon'*ki !»alziA»ft pri ielmltaitm fcrfii, omotic'i, Hrfinyin bitji itd. z najboljim unpohum, za kar h« Vam vst prusrunu zalivuljujein«. I'rosim, posljito mi zopet pet rttokl«nic. S|>o5tovanj»«m Jo/.uf Hatmmaiin, tkulec. II i*i n r i c h s d o r f pri Jf'W«rdIu»du f,C'i-»ko), Nagla in gotova pomo5 za 2elod5ne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja je ftdviiiut z^oii od ohranitve in pospeiftvanja dobtup» prebavljania, kcr tn jo giavni pofloj zdrayja in telaenega in duinega dobrega cutetija. S^boii potrjeno OOMACE ZORAVILO, prebavljanje vn-diti, r gutimi, po-iiinr: pri vhcIi slabostlh pfebavljanja, itoni'imo pri preie-danjw, po kislem diidiim riganju, napenjanju, blavanju, pri bote5inah v telesu in ielodpu, ielodcaem kr6u pre-nabasanju zalodca z iedml, zasliienju, krvnem navalu, beveroidab. ieaskib bolezoih, boteznib v crevlb, hlpohon-drljl in melanhdlijl (v.sicd slabega prebavljanja); on oiiv-Ija vvo di-iuvufHt prebavljanja, dt-ia zdravo In 6l$to kri itt bolno tejo dobiva zoput poprejaao mob in zdravje. Valml tc izvi;trnu muot jc postal gutovo ia putrjeiio Ijudsko domape zdravilo t«>r w »ploh ratoiril. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Nu ti-ioCt) pohvaluiii pisiom luliko v. , maso d'Elia.— V TliSTU: P. Preudtni, lekarnicaruu ,| G. Forabo»chi, Iokarmcar, J. Sjerravallo; Ed. dem Leiteubarg, lekarnicar. Ant. Suttiua — V ZAGRE- UL': C. Arazim, lekarnicar. Vbo lekarne in vedje trgovine z aaateri-jalnim. blagom v Avatro-Ogerattoj imajo aalogo cega ziyljeuskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domaie niazilo zoper bule, raue in vneije vsake vrste, Ako se ionam prsa vnamejo, all strdijo, pri bu« lab vs»ke rrste^ pri turih,gaojnili tokib, pri crv« v pratu in pri* nohtanji, pri izlozah, oteklinah, pri zmaSCenji, pri Djorski ImrtviJ kosti zoper reviuati6u« oteklino itt patiko, zoper kronifind tnetj© v koleaib, rokab, v ledji ce sikdj no^o sp&hna, zoper kurja ofitjaa in potne nogs, pri »azkopa.iib rokah, zoper iilajo, ?,oper oteklino po piku mrC'caov, zoper tekoce ranet odprto noge, zoper raka in vneto ko2o ni boijSega zdravila, ko to mazilo. Zaprtc bale in otekline «e bitro oisdravijo; kjer pa toe tote, potegue mazilo v kratkciu v»o guo* jico na-se, in rauo ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njom rana prej ne zai^ll, dokler nt vsa bolua guojiija ven pote-6UtHa Tudi zabrani rast divjega mesa in obvarujo pred snetom (crnim prisadom); tudi bole^ine to btadil-no mazilo poceai. — Odprto in tekoce rano se morajo z mlacna voao umiti potem go le se mazilo na njo prilepi- Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Biiizam za u ho. Skugeno in po mnogib poskusih kot najzanealjU vej§e sreds.vo znano ods rani nagluhost, po " njem se dobt tudi popolno uie zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gl, a. v. t^ Mf^jpvoCTi oredwfc; 3g> KOiiSIC, — TieU; ijanska tiskarna" y Qvrici.