Št. 301.
V Ljubljani, petek dne 30. decembra 1910.
Leto F
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
aJUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. ari zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. ari zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nifitvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9*—, četrtletno K 4*50, mesečno K 1'50, Za inozemstvo celoletno K 28-—.
■	s	m
		
	KI	
		
	psi	
Neodvisen političen dnevnik,
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo Je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo nredništvu, naročnina npravnlštvu. Ne-lrankiraaa pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ln aahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Vse sleparije ne smejo klerikalcem ničesar pomagati.
Najkasneje v drugi polovici meseca marca se vrše volitve v ljubljanski občinski svet. Magistratni uradniki so morali zelo hiteti, da so skončali volilne imenike in da jih je lahko vladni komisar pl. Laschan te dni predložil deželni vladi. Samo končne številke iz volilnih imenikov so šele znane javnosti. V I. razredu bo 1508, v II. 3446 in v III. razredu 9005 volilcev. Pri zadnjih dopolnilnih volitvah je bilo v I. razredu 855, v II. 1531 in v III. razredu 3119 volicev.
Že številke same so zelo zanimive. Pri zadnjih volitvah je bilo v vseh treh razredih 5505 volicev, po novem volilnem redu jih je v I. in II. razredu 5054 t. j. 451 manj, ki so bržčas vsi vrženi v III. razred ali pa sploh še volilne pravice nimajo. 4 51 v o -lilcem so torej klerikalci ali prikrajšali že obstoječe pravice, ali pa jim jih sploh odvzeli.
Ta številka se pa še izdatno pomnoži. V I. in II. razredu so namreč tudi kmetje iz okolice ter branjevci iz okolice, ki jih utegne biti v I. in II. razredu okoii 1200. Ž njimi se je pahnilo iz I. in II. razreda novega volilnega reda še 1200 starih opravičencev volilcev.
Ker razen tega še v II. razredu tudi naraste število mestnih volilcev, ki zadobe v tem razredu volilno pravico, ki jo dosedaj sploh niso imeli — in teh število znaša najmanj 300 •— lahko mirno vestjo trdimo, da izgubi z novim volilnim redom svoje stare pravice skoraj 2000 ljubljanskih meščanov, ki so od svoje realne posesti, od svojega obrta ali dohodka v občini plačevali vsaj od enega leta sem najmanj po 10 K skupnega direktnega davka, in drugi volilni upravičenci brez ozira na plačevanje in visokost davka. Na njihovo mesto je vrinjenih ravno toliko okoličanov, ki morda plačujejo še manj davka v Ljubljani in ki nimajo na Ljubljano nobenega interesa.
Osleparili so klerikalci na ta način ljubljanske male obrtnike, ki bi v II. razredu lahko dosegli veliko večji upliv ako bi ne našil poleg sebe dva tisoč tujih kmečkih volilcev z agrarnimi interesi.-
Osleparjene so osobito mestne branjevke, ker zadobi vsled prizadevanja klerikalcev do 300 branjevk iz okolicez volilno pravico še večje pravice kot so jih imele dosedaj.
Osleparili so klerikalci z novim vo lilnim redom takozvane »Inteligenčne" vo-lilce, ki so jim večinoma vzeli pravico v
II.	razredu in jih pahnili ali v III. razred, ali pa sploh izbrisali iz imenika. V drugem razredu smejo namreč voliti le oni osebni dohodninarji, katerim je predpisano vsaj že eno leto nad 30 K osebne dohodnine. Tudi mora tak volilec že dve leti prebivati v Ljubljani. Naši doktorji, tehniki, inženirji in
magistri farmacije pa morajo imeti še posebej v Ljubljani domovinsko pravico! Duhovščina je ne potrebuje, posavski kmetje, ki plačajo na leto povprečno 2 K 39 vin. občinskih doklad ali .kakih 8 kron davkov, pa lahko voli v istem razredu, ne da bi mu bilo treba sploh prebivati v Ljubljani.
Največjo sleparijo pa so učinili klerikalci na delavstvu v III. razredu, s katerim so hoteli dati volilni reformi znak socijal-nega napredka. Le 3951 volilcev pride v
III.	razred, ki ne volijo v I. ali II. razredu.-Ker pride v ta razred razen tega še okoli 2000 volilcev, ki so imeli že zadnjič volilno pravico lahko trdimo, da dobi le okoli 2000 delavcev na novo volilno pravico. Da klerikalci vzamejo delavcu v tem razredu vso moč, vrgli so vanj še 7000 drugih volilcev.
Nečuveno sleparijo z ljubljanskim prebivalstvom so napravili klerikalci z uvedbo nove volilne reforme. Niso še razpoloženi volilni imeniki, le par suhih številk je znano in že se odkrivajo njihove lumparije v pravi luči.
Skozinskozi so pri novi volilni reformi klerikalci špekulirali le na ljudsko neumnost. Čast ljubljanskega prebivalstva zahteva, da dostojno odgovori pri volitvah na njihove sleparije. Ljubljana je bila, je in mora ostati napredna!
11stoveasklh krajev.
pravico do tega zahtevka, ker plačujemo največ davka in jo bomo tudi imeli, saj imamo dovolj stavbenih prostorov na razpolago. Želja dopisnika »Domoljuba* pa se čisto gotovo ne bo uresničila.
Iz Kresnic. V naši vasi je odprl trgovino neki skrajno zagrizeni Nemec, ki vedno trka na svojo tisočletno kulturo. Mož si domišljuje, da je za slovenskega kmeta vse dobro. Njegova žganjarna je naravnost v pogubo cele okolice. Red v njej je slabši, kakor v vsaki najbolj umazani zakotni gostilni. Pozno v noč popivajo tamkaj ljudje in tako silno razgrajajo in vpijejo, da se že vsi občani zgražajo nad tem. Seveda! Kaj briga to tega »izobraženega* Nemca, samo da obogati od žuljev ubogih slovenskih kmetov. Zahtevamo najodločnejše, da napravi ta gospod »šef* red v tej zadevi, sicer smo primorani obrniti se do višje oblasti, da poskrbi, da se bo tudi v naši vasi nekoliko bolj gledalo na policijsko uro, na kar so merodajni faktorji, neumevno iz katerega vzroka, čisto pozabili.
Iz Vnanjih goric pri Brezovici. V
»Domoljubu* št. 50 z dne 15. decembra 1. 1910. se neki dopisnik peča z občinskim proračunom na Brezovici pri Ljubljani. Med drugim povdarja, da se nahajata v brezovški župniji že dve šoli, a da se pri vsem tem dobijo pri nas šolarji analfabeti. In to le vsled tega, ker gospodarji nočejo pošiljati svojih pastirjev v šolo. Dopisniku »Domoljuba* nikakor ne gre v glavo, kako morejo sedaj še kmetje iz Vnanjih goric zahtevati svojo šolo, ker sta že itak dve na razpolago. Toži, da bi v tem slučaju nastali veliki stroški za šolo in se vsled tega tudi povišali davki. Tega pa ne pomisli, da imajo tudi naši revni bajtarji poleg premožnejših, doklado za šolo in tudi na te se je treba ozirati. Dopisnik ima sicer prav, da bi bila bolj umestna ena dvorazrednica, mesto dosedanjih enorazrednic. Ali žalibog, da ni pri nas zato pogojev. Nam s troraz-rednico na Brezovici ne bi bilo čisto nič pomagano. Analfabetov bi bilo kljub temu še vedno dosti. In kako tudi ne. Vprašamo gosp. dopisnika »Domoljuba*: Ali mu je morda znano, da ima mnogo otrok iz Vnanjih goric več kot eno uro hoda do brezovške šole? Kaj še-le ob slabem vremenu. Dajte nam svojo šolo, pa tudi pri nas ne bo analfabetov. Vsekakor imamo
Slovanski Jug.
Pismo iz Belgrada.
Manifestacije profesorju Ma-saryku in dr. Hinkoviču v Bel-gradu. Dne 23, decembra t. 1. na dan, ko je bil obsojen vohun Vasič in ž njim tudi njegovi gospodje v tukajšnjem avstro-ogrskem poslaništvu, je doživel Belgrad sijajne manifestacije.
Belgrajsko občinstvo je razumelo odredbo sodnega dvora, da se vrši obravnava proti Vasiču tajno in je mirno pričakovalo razsodbe. Občinstvo ni hotelo demonstrirati proti blamiranemu nasprotniku, avstro-ogrski monarhiji, da ne bi tako vplivalo na tok obravnave in objektivnost sodišča. Čakalo je mirno in dostojno na izid, uverjeno, da bo sodišče izreklo pravorek.
Ali zato je občinstvo dalo duška svoji hvaležnosti napram modernemu apostolu pravice prof. Masaryku in nevstrašenemu zagovorniku preganjanih in zatiranih »vele-izdajnikov* dr. Hinku Hinkoviču.
Sijajne manifestacije, kakršnih še ni doživel Belgrad, pričele so se okolu 6. ure zvečer v »Moskvi*, največji kavarni v Bel-gradu, in eni najkrasnejših zgradb na vsem slovanskem jugu. Ko se je prof. Masaryk napotil iz svojega stanovanjav v kavarno, so iz tisoč grl zadoneli klici: »Živio! Nazdar!* Kakor na povelje, je bilo vse pokoncu in pričelo prepevati češke in druge slovanske himne. Masaryk je bil radi te manifestacije tako globoko ganjen, da ni vedel, kaj naj odgovori.
Isti večer je priredilo belgrajsko akad. pevsko društvo »Obilič* jugoslovanski koncert v »Nar. Pozorištu.*
V programu je bilo največ slovenskih in hrvaških pesmi, poleg njih tudi nekaj
srbskih in bolgarskih. Koncerta sta se udeležila tudi Masaryk in Hinkovič. Ko je zbor zapel hrvaško narodno himno, je nastal v gledališču pravi vihar navdušenja. »Živio Hinkovič*, »Živela Hrvatska", »Nazdar Ma-saryk“ in drugih klicev ni bilo konca. Ko so zadoneli navdušeni glasovi slovenske himne »Naprej zastava Slave* je nastalo tako ploskanje in pozdravljanje Slovencev, da se zbor »Obiliča* ni niti čul. Zato se je himna ponovila, toda izgubila se je zopet v viharju navdušenosti, ki je bila prava manifestacija. Takega prizora že dolgo ni bilo v gledališču. Nazadnje je vse občinstvo stoje pelo slovensko narodno himno »Naprej zastava Slave«, ki se je v Srbiji tako priljubila.
Ovacije so se ponavljale po vsaki slo-venski in hrvaški pesmi. Po koncertu pa so nastale manifestacije na ulici. Nad 1000 zbranega občinstva je spremljalo poslanca Hinkoviča in Masaryka, ki so ju nosili štu-.dentje na ramah od »Novega gledališča* do kavarne »Moskve*. Ko so jih prinesli v kavarno »Moskvo« je bilo tam nabito polno in je nastalo po vseh prostorih nepopisno navdušenje. Med ginljivimi scenami so doneli glasovi naših himen »Naprej*, »Liepa naša«, »Bože pravde* in so odmevali z belgrajskih teras preko Zagreba gotovo tja do bele Ljubljane. Vsaj v srcih in dušah.
D. B.
Rekonstrukcija kabineta.
Korr. Austria poroča, da je sestava čisto parlamentaričnega kabineta popolnoma nemogoča. Odločilna sila pri sestavi kabineta bodo uspehi češko nemške konference v Pragi. Hochenburger in Weiflkirchner skoraj gotovo ostaneta na svojem mestu in tudi drugi ministri obdrže bržkone svoje portfelje. Minister Sttirgkh dobi gotovo tudi v novem kabinetu svoje mesto, ako se morda postavi drugo osebo kot naučnega ministra. Od češke strani pride pred vsem v poštev dr. Fiedler. Odločitev pade v drugem tednu meseca januarja.
Visoko odlikovanje italijanskega poslanika na Dunaju.
Vojvoda de Avarna je bil odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda. Vojvoda je bil sedem let kot kraljevski italijanski poslanik na Dunaju in si je stekel mnogo zaslug s tem, da je pomnožil prijateljske zveze med Avstrijo in Italijo.
Afera Vasič-Forgach v delegaciji.
Kakor poroča »Slavisches Tagblatt,* bo podal prof. Masaryk v delegacijah kratko pojasnilo glede afere Vasič-Forgach, v katerem bo pojasnil nekatere dogodke zadnje dobe ter ob jednem izjavil, da si glavni obračun z Aehrenthalom pridrži za poznejši čas.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
[200]
Roman ia rimske sgodovint.
Z mrzlično naglico je pričel mašiti luknjo, ki jo je bil izgrebel; zagradil jo je s kamenjem ter si v glavi skrbno zabeležil kraj, kjer se je nahajala, zapomnil si nekaj vodilnih točk, da se ne bi zmotil, in narisal s pisalnikom par znamenj na košček pergamenta, ki naj bi drugikrat pomagala njegovemu spominu; nato je odšel.
Ko je stal pred velikimi vrati gradu, je bil popolnoma miren in njegovo lice ni izražalo drugega čuvstva kakor nestrpnost, da se pokloni svojemu vzvišenemu gospodarju Aleksandru Borgia in njegovi presvetli hčeri, do katere je imel tajno naročilo in pismo od njegove Svetlosti vojvode Valentinoiškega . . .
LXIV.
Bralka misli.
V ribiški koči, ki jo je naznačil .Giacomo, je bil Spa-dacappa spoznal starko, ki jo je bil videl na krovu »Stelje«, in v tej starki je spoznal Ragastens čudno zaščitnico Rosite, male fornarine.
Ko sta Ragastens in Spadacappa stopila v bedno kočo, se Maga niti ni stresnila, dasi je že s prvim pogledem spoznala Ragastensa. Toda ta nesrečna ženska, ki je dolgo časa živela od svoje ljubezni, je živela zdaj od svojega sovraštva,
divjega, potrpežljivega in trdovratnega sovraštva, ki se je bilo s podvojeno močjo osredotočilo okrog glave Aleksandra VI. edinega.
A to sovraštvo, ki ga je gojila do starepa Borgia in s katerim se je pasla v molčeči zagrizenosti, jo je bilo polagoma navdala z nekakim fatalizmom. Rosa Vanozzo je iskreno verovala, da živi na vsem svetu samo Še njeno sovraštvo, in je živela le namenu, da umori Rodriga.
Zato je lahko umevno, da jo je cela množica dogodkov, ki bi bili morali izzvati njeno zanimanje in začudenje, puščala popolnoma ravnodušno. In prav zato tudi ni pokazala niti najmanjšega začudenja, ko je videla Ragastensa stopiti v kočo, kamor se je bila zatekla ona sama.
Ribič, ki je bil spremil viteza in njegovega oprodo v svojo kočo, je pomeril Ragastensa z očmi.
»Hm,* je dejal nato. »Ce prihajate po Giacomovem naročilu, potem vam je gotovo do tega, da vas nihče ne vidi na otoku?«
»Tako je, da . . .“ je odgovoril Ragastens, ki med tem ni nehal gledati Rose Vanozzo, kakor da bi hotel vzbuditi njeno pozornost.
»Torej,* je dejal ribič, »tukaj boste varni. Nihče vas ne bo hodil motit. Pokažem vam vašo sobo, ki je skrita dovolj, da vas ne najdejo niti takrat, če bi vas iskali . . Prosim vas samo, povejte potem Giacomu, da sem vam postregel po vaši volji*.
»To se zgodi kmalu, vrli prijatelj!* je rekel Ragastens. »Kajti, ko sem se odpravljal na pot, da bi šel semkaj je tudi Giacomo zapuščal Rim, da se odpelje proti Capreri.*
Ob teh besedah je Rosa Vanozzo dvignila glavo.
»Giacomo pride semkaj?* je vprašala.
»Da, gospa
v svojo prejšnjo nepre-
že tam doli
»Dobro !*
In zopet se je pogreznila mičnost.
»Ali me ne poznate več?« je dejal Ragastens ter pristopil k njej.	r
»Poznam vas.*
»Glas, s katerim je rekla to besedo, je bil manj trpek, nego njen glas po navadi. Celo nekaj nežnega je bilo v njem: Ragastens je bil tisti, ki je otel Rosito! . . . Nekaj hipov ga je motila s svojim mrklim pogledom; nato ie dodala:	1
»Tudi vi trpite . . .“
Ragastens se je stresel.
»Počem vidite to, gosj)a?“
»Videla sem takoj prvi hip nad Anijem . . . Zanimali ste me, mladi mož sem vam želela, da bi bili srečni moja želja ni vresničila.*
Ragastens je stal pred njo in molčal, ganjen.
»Takrat sem trpel,* je dejal tiho, »toda trpljenja kakor danes.*
»Da>* je odgovorila starka počasi. »Takrat ste ljubil a z mislijo, da vam ljubezen ne bo povrnjena; danes vesti da ste ljubljeni, toda ona, ki jo obožujete in ki vam je dal svojo zvestobo, vam je vzeta ... Ne vem, katero izme obeh trpljenj je hujše.«
»Kako veste vse to, gospa?* je vzkliknil Ragaster osuplo.
»Vi sami ste mi povedali.*
»Jaz! . . .“
v votlin In takra , da si
Vidim pa
Bil je gl obof ne istej
(Dalje.)
Interpelacija glede izgona ruskih delavcev iz Avstrije.
Oktobristi podado v dumi interpelacijo glede izganjanja ruskih podanikov iz Avstrije, ker izgnanci niso zakrivili nikakega političnega zločina. V neoslavističnih krogih se smatra ta interpelacija za važno posebno sedaj, ko se pričakuje prestolonaslednika v Skierniewice.
Turški prestolonaslednik v Rimu.
V kratkem obišče Rim turški prestolonaslednik, kar se smatra kot dobro znamenje za razmerje med Italijo in Turčijo. Prestolonaslednik obišče italijanskega kralja in papeža. Od tu odpotuje v Pariš.
Tatvltia v turškem poslaništvu v Sofiji.
Kakor poroča „Tanin“ se je izvršila tatvina v turškem poslaništvu v Sofiji in sicer iz namena, da bi se dobili v roke oni dokumenti, iz katerih bi se videlo, kako stališče bi zavzelo Rumunsko v slučaju turško-bolgarske vojne, ker tovrstnih listin največ manjka.
Ruska marina.
V prostorih ruskega namorskega ministrstva je bila pretekle dni seja glede preureditve ruske mornarice. Te seje se je udeležilo mnogo odličnih oseb, med njimi tudi Stolipin in drugi ministri. Govorilo se je o stanju ruske mornarice in se je posvetovalo, kako bi se dobilo 650 milijonov rubljev, ki bi jih potrebovala preureditev.
Ljudsko štetje v Galiciji.
Nasproti naredbam in določbam od strani vlade glede ljudskega štetja v Galiciji je grško-katoliški konzistorij v Lvovu na vse rusinske duhovnike izdal razglas, naj strogo pazijo pri popisovanju na počenjanje-števnih komisarjev in naj skrbe za to, da se bodo rusinski gospodarji in posli priglasili za Rusine.
Hrvatski sabor.
Govori se, da je hrvatsko-srbska koalicija sklenila pozvati predsednika Neumanna, da skliče sabor že 3. januarja 1911. Po zakonu je namreč predsednik dolžan sklicati sejo, ako jo zahteva pismeno vsaj 20 poslancev. Na ta način bi imel ban slabe počitnice na jugu.
Volitve na Grškem.
Volitve v grško narodno skupščino, so se končale z zmago Venizelosa in razpolaga vlada z večino 280 poslancev. Vendar je vkljub temu veliko vprašanje, če bo Ve-nizelos izvedel svoj program, ker so Grki narod, ki se hitro strinjajo s plani in principi, ne pa tako hitro z načinom dela.
Ban Tomašič in Srbi.
Da bi dokazal svoje prijateljstvo do Srbov, je dovolil ban Tomašič, da se sme zopet obhajati praznik sv. Save, kakor je bila nekdaj navada, in da smejo srbski duhovniki podpisovati spričevala s cirilico. Oboje bilo prepovedano pod Rauchovo vlado.
Dnevne vesti.
Seja »Izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke je danes (30. t. m.) ob 6. zvečer v pisarni g. dr. Tavčarja.
Shod v Mostah. V nedeljo, na novega leta dan, ob 3. uri popoldne se vrši v Pre-dovičevem selu pri »Miškotu" velik shod. O splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na prihodnje občinske volitve v Mostah bo govoril g. Adolf Ribnikar, o pomenu ljudskega štetja pa gosp. Fran Trampuž.
Moralisti pri deželni vladi pazijo zdaj na vse količkaj pohujšljive stvari v v izložbah in v tekstu gledaliških iger. — Glavna moralista sta zdaj pri policijskem oddelku dež. vlade, namreč baron Schwarz, kot brumen Tirolec, pa novopečeni polic, svetnik Pertot. Pomaga jima pa pri »vohanju" Društvo slovenskih katehetov v Ljubljani. Le škof ljubljanski dr. Jeglič sme s svojimi pornografičnimi knjižurami kmetsko ljudstvo pohujševati, ker se mu gre za »gšeft« 1
Volilni imeniki za ljubljanske občinske volitve so izgotovljeni in se pred-lože sedaj dež. vladi, ki bo iste pregledala in odredila potem reklamacijsko dobo 14 dni. Po tem se da sklepati, da bodo volitve v drugi polovici februarja razpisane, v drugi polovici marca pa se bodo vršile.
Slovensko deželno gledališče. Pri reprizi Engelbert Humperdinckove pravljične opere »Janko in Metka" ni bilo opaziti v umetniški kvaliteti posameznih kreacij nobenih bistvenih izprememb. — Gdč. Thalerjeva je bila kakor pri premijeri, tako tudi včeraj prva med prvimi. Njen Janko je bil bogato obdarovan s simpatičnimi akcenti in umetniškimi allurami ter v pevskem oziru še posebno z zvonkim, krasno egalizovanim glasom. Njen živahni, ljubki temperament nam je dal že dostikrat lepo priliko, da smo ga pohvalno omenili. Za Metko gdč. Šmid o ve si pridružujemo istotako mnogo zasluženega priznanja. Kar se tiče njene igre, smo bili celo prijetno
presenečeni, v pevskem oziru nam pa do-sedaj itak še nikdar ni dala prilike grajalno nastopiti. Gosp. Peršl je opremil svojega Petra z dobrim humorjem in mu oskrbel primerno, karakteristično masko. V dobro mu štejemo dovolj rezervirano igro v začetku svojega nastopa. Simpatični, dasi v nižini ne ravno močni glas, je uplival jako ugodno. Gdč. M. Peršl o va, ki je po trimesečnih počitnicah zopet nastopila in sicer v ulogi matere Jere, je utrdila svoj lanski renommee in pokazala v svoji pevsko-tehnično jako težavni ulogi, da je dobro izšolana pevka dobrega materijala. Gdč. Nadasova ni prav sposobna za veščo hrustalko, niti pevsko, niti igralsko. Prizamo da je partija hrustalke ritmično dovolj težka in da zahteva tudi od odlične pevke mnogo napora, ali s tem, kar nam je nudila gdč. primadona, pa pri vseh naših sicer dosti skromnih zahtevah zares ne moremo biti zadovoljni. Nič več kot pravično pa je, da konstatujemo, da je bila sinoči v pevskem oziru nekaj boljša kot pri premijeri. Gdč. R. Peršlovd se je predstavila v dveh krajših solopartijah; veseli nas, da moremo povedati o dobrem uspehu. Od zadnje njene solistovske uloge v „Piskrovezcu“ se nam zdi, da je postal njen glas močnejši, polnejši. — Orkester je bil na višku, gledališče razprodano. — Reagujoč na opazko v včerajšnjem »Slov. Narodu", izjavljam, da nimam do g. kapelnika Rei-nerja čisto nobene osebne mržnje in se le čudim, na podlagi kakšne napačne informacije je ta vest zašla v sicer vedno strogo objektivna »Narodova" poročila.
—a—-
Slsyfovo delo. V spoznanju absolutne brezplodnosti vsake nadaljne polemike o aplavznem vprašanju in v uvaževanju okol-nosti, da bo gledališko občinstvo preko cele batrachomyomachije prešlo na dnevni red in odlikovalo različne dame in gospode čisto po svojem vsakokratnem okusu, ki bo obenem tudi merilo njihove duševne zrelosti in inteligence, prav čisto nič se ne oziraje na nazore, zastopane v tej ali oni notici, smatramo celo zadevo za svojo osebo kot dovoljno pojasnjeno in vsled tega za končano, prepuščajoč jo svobodni, nepristranski sodbi suverene publike.	—a—
(S tem smatramo to zadevo za končano. — Uredništvo.)
Predavanje »Splošnega slovenskega ženskega društva". Danes, v petek se vrši v veliki dvorani »Mestnega doma" ob 8. uri zvečer predavanje »Splošnega slovenskega ženskega društva". Predava g. dr. Mirko Pečar, odvetnik v Newyorku o temi: Žena v Ameriki. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to predavanje, zlasti ker se je g. predavatelj že zadnjič izkazal kot izbornega poznavatelja ameriških razmer.
Občni zbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta" se je vršil dne 28. t. m. v Narodnem domu. Udeležba je bila velika. Nad 100 članov je prihitelo k zborovanju iz vseh slovenskih pokrajin. Po temeljitem tajnikovem in blagajnikovem poročilu je občni zbor soglasno izrekel zaupanje in zahvalo društvenemu? odboru za marljivo in trudapolno delovanje v korist društva. Stari odbor se je soglasno zopet izvolil. Takoj po konviktovem občnem zboru se je vršil občni zbor Slovenskega deželnega učiteljskega društva. Udeležba je bila še mnogobrojnejša nego pri konviktovem občnem zboru. Predsednik tovariš Režek iskreno pozdravi vse udeležence, posebno drage in mile goste iz Štajerskega in Primorskega. V svojem nagovoru se dotakne regulacije učiteljskih plač ter kaže na obupni in brezupni materijalni položaj kranjskega učiteljstva, brezupen tembolj, ker klerikalna učitelja, poslanca sama vedno glasujeta proti izboljšanju. Tužna nam majkal Tajnikovo in blagajnikovo poročilo je vzel občni zbor odobruje na znanje. Tovarišu deželnemu poslancu Ganglu se je z viharnim odobravanjem, ploskanjem in živio klici izreklo priznanje in zahvala za neumorno delovanje in obilen trud v deželnem zboru za izboljšanje učiteljskih plač.
Dve častni nagradi razpisani po pevskem zboru »Glasbene Matice" vsako po 100 K je priznala »Glasbena Matica" gosp. Emilu Adamiču za »Tri večerne pesmi" in skladatelju J. Novaku za »Balado" s sopranskim samospevom, mešanim zborom in orkestrom. — Na razpis je došlo 11 skladb. Pošiljatelji nenagrajenih skladb dobe izste z neodprtimi kuverti nazaj, ako pošljejo geslo in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo.
Volitve za radovljiški okraj in cestni odbor. Pretečeni teden se je vršila volitev za radovljiški okrajni cestni odbor. Izvoljeni so bili kot zastopniki kmečkih občin: Ivan Finžgar, brezniški župan; Iv. Trunk, begunjski župan; Iv. Resman, župan v Mošnjah; Ivan Dernič, župan v Lancovem in posestnik A. Avsenik iz Vrben. Klerikalci so kandidirali mesto Avsenika, gostilničarja F. Janca, ki je pa sramotno propadel. Kmečkim zastopnikom je bilo dobro znano, da je Avsenik v tem oziru mnogo bolj sposoben in zato so tudi glasovali zanj. Glasoval je
zanj celo klerikalni župan I. Trunk, kar je radovljiškega kaplana strašno razjezilo. Radovljiški mestni zastop je izvolil za svojega zastopnika g. O. Homana, veleindustrijalci pa g. L. Fiirsagerja, oba trgovca v Radovljici. Kot zastopnik veleposestva je bil izvoljen Ieški župan g. I. Žark.
Leta 1892. rojeni mladeniči stopijo s 1. januarjem 1911 v črnovojno dolžnost. Zaradi zabeležbe rabijo pristojne občine o teh mladeničih več podatkov, kakor šolsko izobrazbo, posel, pristojnost itd. V Ljubljani rojenim in pa zunaj rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem se je do 31. decembra t. 1. zglasiti v mestnem vojaškem uradu, v Mestnem domu, I. nadstropje. Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti tudi sorodniki ustno ali pismeno v omenjenem uradu.
Vojaško taksno zglaševanje se prične dne 2. januarja 1911. Zadnje dni meseca januarja je po navadi velik naval vojaških pristojbnikov, da je treba dolgo čakati. V interesu pristojbnikov je, da se zglase prve dni meseca januarja. Tiskovine za zglaševanje ima mestni vojaški urad od 1. januarja dalje na razpolago.
Telovadno društvo »Ljubljanski Sokol" vabi na svoj običajni Silvestrov ‘večer, ki bo v soboto v Narodnem domu. Začetek ob 8. uri. Spored: Godba, petje, komični nastop, marmornati kipi, o polnoči alegorija. Sodelujeta iz prijaznosti gdč. Thalerjeva in g. Povhe, člana slovenske opere ter slavna Slovenska Filharmonija. Vstopnina 1 K za osebo. Na zdar!
Narodna čitalnica v Krškem ter telovadno društvo »Sokol" priredita dne 31. t. m. ob 8, uri zvečer Silvestrov večer, na kar cenjeno občinstvo še enkrat opozarjamo. Ako kdo pomotoma ne bi dobil vabila, je vklub temu najvljudneje vabljen.
Slovensko društvo na Reki vabi vse Slovence in njihove prijatelje na I. društveno veselico, katera se bo priredila na Silvestrov večer dne 31. t. m. točno ob pol 9. zvečer v veliki dvorani hotela Sušak s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. »Županova Micika", veseloigra, spisal A. Linhart. 3. »Eno uro doktor", burka, priredil J. Alešo-vec. 4. Ob polnoči alegorična slika »Staro in novo leto". 5. Po polnoči ples. Preplačila se hvaležno sprejmejo; čisti dohodek je namenjen društveni knjižnici. Med pavzami in pri plesu svira oddelek slavne vojaške godbe polka Jelačič št. 79.
V Prulah so zatvornice še odprte, ker je voda še visoka. Za letos je osuševalno delo končano. Kdaj se v novem letu prične, ni znano.
Ponesrečila se je na Dolenjskem kolodvoru neka ženska z Dolenjskega, ki se je z včerajšnjim popoldanskim vlakom hotela odpeljati. Poklican je bil na mesto polic, zdravnik g. dr. Illner, ki je dal ponesrečeno odpeljati v dež. bolnico.
Junak z nožem. Dne 26. t. m. ponoči sta popivala v gostilni Andreja Žerovnika v Vašah pri Medvodah tovarniški delavec Josip Kopač in posestnikov sin Anton Čarman. Po kratkem prepiru med obema je Čarman pobegnil iz gostilne. Kopač je stekel za njim in ga z žepnim nožem 5krat sunil v hrbet. Težko ranjenega Čarmana so morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano, junaka z nožem pa so oddali pristojnemu sodišču.
Pijanci. Ko je prišel te dni v »Goriško klet" na Starem trgu neki pijani delavec in mu gostilničarka ni hotela dati pijače, je bil tako jezen, da je zamahnil z roko proti njej, a je ni zadel, ampak nekega delavca, ki je ravno gledal na uro. Ura je delavcu padla na tla in se razbila. Po kratkem prepiru so gosti vrgli pijanega razgrajača na cesto. Predvčerajšnjem je padel neki popolnoma pijani berač v Židovski ulici na tla in obležal nezavesten. Poklicali so stražnika, ki je pijanega berača vtaknil v luknjo.
Neprijeten gost. Dne 22. t. m. ob 6.
uri zvečer se je peljal mesarski pomočnik Mirko Korenčan iz Spodnjega Logatca na praznem vozu domov. Na državni cesti v Raškovcu je skočil na voz neki neznan mož in se mirno peljal naprej. Ko ga je Korenčan pozval, naj stopi z voza, ga je neznanec popadel in premetaval po vozu. Končno pa se je Korenčanu vendarle posrečilo nadležnega gosta vreči z voza, nakar je konje hitro pognal v dir. Med potjo je izgubil svojo pelerino, katero je pa potem dobil srečno nazaj.
Vrhniški vlomilec v rokah pravice.
V gozdu.
V včerajšnji številki smo poročali, da se je vrhniški vlomilec, ki je ukradel gosp. Tischlerju 3000 K konečno skril v gozdu in tako hotel ubežati orožnikom, ki so mu bili pridno za petami. A nakana se mu ni posrečila. Orožniki, 11 po številu, so naredili pravcati lov za njim. Gozd, ki se na-
haja v bližini vasi Raskovec, je bil popolnoma obkrožen.
Vjet.
Ker je prebrisani tat spoznal, da mu nikakor ne bo mogoče uiti, je poskusil še zadnjo srečo. Nameraval je prodreti orožniški kordon. A tudi to se mu ni posrečilo. Neki orožnik je takoj spoznal njegovo nakano in ga z nabito puško ustavil. Tat je imel res pravo smolo, ker so se povsod poznale njegove stopinje v snegu.
Aretacija.
Vlomilca so nato aretirali, vklenili in odpeljali v zapor v Logatec, odkjer ga v kratkem oddajo ljubljanskemu sodišču.
Tat.
Pravijo, da je vrhniški vlomilec mlad, lepo opravljen fant, kakih 25 let star in čedne zunanjosti. Po vsem tem je soditi, da mora biti. kak boljši človek. Domneva se tudi, da v oni usodepolni noči ni bil sam, ampak da je imel še kakega skrivnostnega tovariša. To bo pokazala obravnava.
V usodepolni noči.
Kakor je sedaj natančno dognano, je vlomilec ono usodepolno noč prenočil pri gostilničarju Tischlerju kot tujec, seveda z namenom, da ponoči izvrši tatvino. Vsekakor so mu morale biti gmotne razmere g. Tischlerja dobro znane. Ker pa ni vedel, da se gostilničarjev sin še nahaja zunaj, se mu je tatvina popolnoma ponesrečila.
Razne vesti.
* Proces za 12 milijonov. Te dni se
vrši v Berlinu proces za 12 milijonov mark. To svoto zahteva vdova nekega mizarja, Ivana Brandt od 82 letnega grofa Hugota Douglasa, ki je znan milijonar. Zgodovina teh milijonov je sledeča. Dva Nemca sta v 18. stoletju prišla na Holandsko in sta si tam pridobila ogromno premoženje, več milijonov. Imenovala sta se Brandt, nastanila sta se bila v Harlemu. Umrla sta tudi tam, eden 1. 1785., drugi 1. 1805. Za dediče sta določila svoje sorodnike na Nemškem. Ko pa je oporoka prišla v Halber-stadt, kjer sta bila Brandta doma, ni bilo tam več njihovih sorodnikov, in se sploh ni vedelo, kam so odšli. Šele 1. 1854. se je skusilo iznova poiskati dediče teh milijonov. Izvedelo se je namreč, da žive Brandti v vasi Ascherleben in so bili akti poslani tja na županstvo. Takrat je bil tam za župana oče sedanjega grofa Douglasa in tako so prišli akti v njegove roke. Z raznimi pomočniki se je Douglas poprijel milijonov in si jih osvojil, ne da bi bil poiskal dediče. Njegov sin je postal grof in milijonar, ter je one milijone pomnožil z raznimi podjetji. Sedaj pa se je naenkrat našla Ivana Brandt in zahteva od grofa in milijonarja Douglasa račun in denar. Vdova trdi, da ji je Douglas že osebno ponujal 10 milijonov, ako pusti stvar pri miru, in navaja za dokaz celo vrsto prič. Tudi ima dokaze, da je ona edino prava dedinja po Brandtih. Živela je v slabih razmerah in je nekaj let zbirala podatke o svoji rodovini, dokler se ni prepričala, da bi ona morala biti milijonarka, namesto Douglasa. Grof Douglas trdi, da - so vsi njeni dokazi napačni. Za proces vlada veliko zanimanje.
* Nova Messlna. Kakor znano, je bilo mesto Messina v Siciliji 1. 1908 vsled groznega potresa popolnoma razrušeno. Sedaj nameravajo mesto znova zgraditi in sicer se prične z delom dne 7. januarja 1911. Tozadevno se bodo vršile takrat v Messini slavnosti, katerih se bo udeležil tudi italijanski minister za javna dela.
* Velike goljufije. V petrograjski bolnici za kolero na Ruskem so prišli na sled velikim goljufijam. Oskrbnik bolnice, Ki-silevje nenadoma pobegnil. Policija je odredila obširno preiskavo.
* Čedno samostansko prenočišče.
V Šitomiru na Ruskem je policija pri hišni preiskavi odkrila neko tajno poljsko samostansko prenočišče, o katerem so domnevali, da je delavnica za duhovniške obleke. V resnici pa je prenočišče služilo le strasti. Policija je aretirala okrog 40 deklic ozir. gospa, v starosti 12 do 30 let, ki so se nahajale v tem čednem samostanskem prenočišču.
* Avstrijski trgovec z deklicami aretiran v Monakovem. V Monakovem so te dni aretirali Nemca Ludovika Heidacherja radi tatvine. Mož je priznal, da je avstrijski trgovec z deklicami, navaden pustolovec in vlomilec. Na Dunaju, v Parizu, Amsterdamu in Frankfurtu se je predstavljal za grofa Jeana Palfyja, oziroma barona Hochbruecka. Haidacher je doma iz Štajerskega in je bil' nazadnje zaprt v Curihu v Švici radi goljufije, odkoder je pa na božični večer zbežal. Speljal je po raznih mestih več deklic in jih nato oddal v javne hiše. Res prava nemška tisočletna kultura.
* Napad na vlak. Blizu mesta City v Ameriki so neznani roparji naskočili vlak, umorili vlakovodjo in kurjače in nato oropali potnike. Razvil se je hud boj. Mnogo
roparjev je bilo ustreljenih, oziroma težko ranjenih. Drugi so zbežali v sosednji gozd. Potnikov se je polastila strašna panika. Mnogo jih je iz strahu poskakalo iz vlaka. Orožnikom se je posrečilo, več roparjev ujeti in vkleniti.
* Usčdepolna zmota. Iz Madrida poročajo: V jetnišnici Tigueras pri Madridu se je zgodila pred kratkim usodepolna zmota. Divjal je namreč strašen vihar, ki je pogasil namreč vse svetilke. Tu sta prišli iz dveh strani dve močni vojaški patrulji. Ker je bila grozna tema, sta se obe stranki smatrali za ubegle kaznjence, in pričele streljati. En korporal je bil na mestu mrtev, en stotnik in en vojak težko ranjena.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročita.
Delegacije. — Masaryk o aferi Vasič. —
' Aehrenthal zopet taji.
Budim pešta, 29. decembra. Obli. uri dopoldne je v cesarskem dvorcu v Budimpešti avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand v cesarjevem imenu slovesno otvoril avstrijske delegacije. Predsednik Baehrenreither je v svojem nagovoru proslavljal cesarja kot zaščitnika miru in izrazil nado, da bodo narodnostni prepiri kmalu končani. Prestolonaslednik je nato prebral prestolni govor, v katerem je pov-darjal, da so avstrijski politični odnošaji napram drugim državam jako ugodni. Vendar pa mora Avstrija gledati, da se kolikor mogoče ojači na morju in to posebno v očigled dejstvu, da se druge države tako silno oborožujejo. Zato pa bo potreba veliko žrtev in sredstev. — Ob 12. uri opoldne so se sestali ogrski delegati.
Budimpešta, 29.decembra. Na današnji plenarni seji avstrijskih delegatov se je najprej pričela debata o proračunskem provizoriju. K debati so se oglasili: prof. Masaryk, Klofač, Udržal, Tresič-Pavičič in Seliger. Višek debate je bil govor prof. dr. Masaryka, ki je zopet govoril o aferi Vasič. Navzoč je bil tudi avstrijski minister za zunanje zadeve grof Aehrenthal. Grobna tišina je nastala v zbornici, ko je vstal prof. Masaryk, da vnovič razkrinka škandalozno politiko grofa Aehren-thala in mu pritisne pečat čisto navadnega lažnjivca. Aehrenthal je očividno prebledel. Nato je povzel prof. Masaryk za besedo in izjavil:	»Vzdržujem	na
celi črti svoje bivše trditve glede falzifi-ciranih dokumentov. Belgrajsko sodišče je konstatiralo, da je prave krivce treba iskati v avstrijskem poslaništvu v Bel-gradu. Žalibog, da teh Vaslčevlh pomagačev belgrajsko sodišče ne more prijeti, ker so sarkrosanktnl. V 17 točkah je bilo dokazano, da je Vasič občeval s Sventohovskim, Tiefenbachom In grofom Forgachem. A Aehrenthal sl je skušal pomagati z molčanjem. Tudi slavni Bismarck je falzificlral dokumente, a je imel tudi toliko poguma, da je potem to tudi priznal. A ubogi Aehrenthal se proti mali Srbiji bori s tako škandaloznimi sredstvi. Kar se tiče patrljotizma, je rekel prof. Masaryk, pa ne bom polemiziral z Ae-hrenthalom." — Vse je radovedno pričakovalo, ali bo Aehrenthal vsaj sedaj, ko mu je vse natančno sodnijsko dokazano, priznal, da je lagal. A Ahrenthal je tudi sedaj lagal. Izjavil je:	»Grof For-
gach ni bil v direktnih stikih z Vasič e m", nakar se je zopet vsedel.
Budimpešta, 29. decembra. Med govorom prof. Masaryka so krščanski soci-jalci glasno demonstrirali proti prof. Ma-saryku. Radi tega je prišlo med Cehi in Jugoslovani na eni ter Nemci in krščanskimi socijalci na drugi strani do hudih konfliktov. Po govoru prof. Masaryka sta govorila še Tresič-Pavisič in Udržal, nakar je bil proračunski provizorij sprejet. Ob petih je bila seja zaključena. Delegati so nato takoj odpotovali domov.
Srbska skupščina.
Belgrad, 29. decembra. Skupščina je v svoji današnji seji sprejela srbsko-av-strijsko trgovinsko pogodbo.
Velika zapuščina češki »Šolski Matici"
Dunaj, 29. decembra. Predsednik in ravnatelj železnice Ustje-Teplice, Ladislav Kuhinka je zapustil vse svoje premoženje češki »Šolski Matici" v znesku 30.000 K.
Princ Maks saksonski na kolenih pred papežem.
Berlin, 29. decembra. Princ Maks saksonski je danes podpisal polo, da preklicuje znani svoj članek, ki je po vsem katoliškem svetu povzročil tako razburjenost. Papež je sprejel princa v posebni av-dijenci. Princ se je zgrudil na kolena pred papežem, neprestano poljubljal njegov čevelj in ga prosil odpuščanja. Papež ga je nato vzdignil in hvalil njegovo krščansko pokorščino, pobožnost in zvestobo. Princ
opravlja sedaj v Rimu eksercicije, da se pošteno spokori.
Češka politična visoka šola.
Praga, 29. decembra. Ces. svetnik in dunajski glavni urednik »Narodnih listov* je imenovan za profesorja na novoustanovljeni češki visoki šoli za politiko.
Nadomestne volitve za zagrebški občinski svet.
Zagreb, 29. decembra. Pri današnji nadomestni volitvi za občinski zastop je zmagal kandidat koalicije Milan Kresič. Kandidat frankovcev dr. Aleksander Horvat je ostal v manjšini. Dosedaj so imeli ta mandat vedno frankovci v rokah.
Konferenca čeških agrarcev.
Praga, 29. decembra. Danes se je vršila pod predsedstvom poslanca Švehle zaupna konferenca čeških agrarcev. Obravnavalo se je o strankini organizaciji, o češko-nemških spravnih pogajanjih in o sklicanju češkega deželnega zbora.
Češki deželni zbor.
Praga, 29. decembra. Ces. namestnik predloži že takoj prve dni meseca januarja predlog za takojšnjo sklicanje češkega deželnega zbora.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki Iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Pletilni stroj, podolgast, ako je brez hibe, se kupi iz druge roke. Ceno, ime in tvornico stroja je naznaniti inseratnemu oddelku „Jutra“. 451 3—3
f
Važno za vse urade in trgovce!
Ličen stenski
KOLEDAR 1911
je izšel In se dobiva pri založniku
FR. IGLIČ v Ljubljani
Mestni trg št. 11.
Cena samo 30 v, pri večjem naročilu popust
Elegantno pohištvo za tri sobe se radi preselitve proda. Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“. 3 3
Mirna stranka brez otrok (dve osebi) išče za takoj ali za februar svetlo, zračno stanovanje z 2 sobama, kuhinjo ter pritiklinami. Ponudbe sprejema inseratni oddelek „Jutra“.	452/3—3
Illša z velikim vrtom sc proda za 10.000 K v Mali Vasi št. 14.	454
KORESPONDENCA.
Alesla 4. Returnujtc vsaj ovitek! 453/1—1
Žalostnim srcem javljamo tužno vest, da je naša nepozabna, iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa
Cecilija Bricelj,
roj. Primc,
[ posestnica in gostilničarka v Štefani vasi
danes v sredo 28. decembra 1910, ob 10. uri zvečer v 24. letu njene starosti, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v petek, 30. decembra 1910 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Stefanivasi št.48 na pokopališče pri Božjem grobu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani in pri Božjem grobu.
Blago rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Štefan a vas pri Ljubljani, dne 29. decembra 1910.
Ivan Bricelj, soprog. Ivan Bricelj ml., sin. Marija Primc, mati. Jožef, Anton, Andrej, bratje. Ivana Jamšek, Marija Anžlč, Marijanca Babnik, roj. Primc, sestre. Vnuki in vnukinje.
Dobro idoča
trgovina
na prometnem prostoru se radi rodbinskih razmer
takoj odda.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na inseratni oddelek »Jutra" pod šifro »št. 9".
rfffTfTffffffTfr
Božična darila!
Predno si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe ln presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Špecijalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iko“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, Juvelov ter briljantnih nakitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št.273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner*. Cenik zastonj In poštnine prosto!
na prodaj!
Še nekaj krasnih stavbenih parcel v sredini mesta na vogalu Kuhnove in dr. Val. Zarnikove ulice.
Opozarja se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego. _ Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta št. 5.
Hiša
s popolnoma urejeno in že vpeljano trgovino
v lepem kraju na Gorenjskem, se zaradi družinskih razmer s 1. januarjem 1011 odda v najem za dobo pefih let. Najemnina po dogovoru.
Več pove inseratni oddelek »Jutra".
St. 35.692.
Razglas.
Podpisani mestni magistrat naznanja, da se bodo pričenši s 1. januarjem prihodnjega leta uradni dnevi pri mastni zastavljalnici zaradi olajšanja pri poslovanju spremenili v toliko, da se bodo sprejemali predmeti v zastavo le v torek, četrtek in soboto — reševali in zastavna doba podaljšala pa proti poravnavi uradne terjatve vsak pondeljek, sredo in petek v tednu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. decembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
LaGclian, 1. r.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
Lepo darilo i
Lepo darilo!
K $‘SO
JOSIP SCHUNDER HnUe^dorte^trasae^T^V1.1'’
Preprodajalci dobijo velik popust 1 — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
„Mayola“
Cheyreaux-syetla-krema
za čevlje vseh vrst usnja!
Mayola je voščeno-oljnata krema; Mayola se vsled tega nikdar ne vsuši; Mayola se sveti takoj brez truda; Mayola konservira vsako usnje;
Mayola ga naredi nepremočljivega; Mayola svetloba drži dolgo;
Mayola je zajamčeno prosta kislin; Mayola omehča najtrše usnje in ga ohrani mehkega;
Mayola je najcenejša krema;
Mayola se namaže nalahko na čevelj, se z mehko krtačo krtači in z volneno cunjo odrgne. Vspeh Vas iz-nenadi;
Mayola se dobi v vsaki trgovini; Mayola je varstveno zavarovana;
Mayola se izdeluje edino v kemični tovarni
RUDOLF NATER,kemik
Asch (Češko).
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko:
FRANC FUCHS
Dunaj XIII/3, Hutteldorferstrasse št. 135.
,JUTRO'
neodvisen političen dnevnik se prodaja povsod
samo po 4 vin.
Zagrebški
jodoooooooooooooooooooo kot ^ovamiSke znamka
pnporocujemo - kot priznano
/«44 MC/
naj/tolfši
pridatek a zabavo!
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
□ DO
!;
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
vseli -velilsosti se ceno proda.
Moje ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za po pravo automobilov In trgovina
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XVII
Jutri Silvestrov večer Šišenskega Sokola pri Kankertu v Šiški.
Prvo kranjsko podjetje za umetno vezenje
Repše & Jeršek, L'ubliana> stari trg2o
priporoča slav. občinstvu in slavnim društvom v izdelovanje razne umetne vezenine, društv. zastave, trakove itd. Obenem priporoča svojo bogato zalogo vezenin in vezeninskih potrebščin.
Belo vezenje. Vsa naročila se izvršujejo solidno in točno. Predtiskarfja. Cene nizke. =a8a=	=	Kočna	dela.	1	■	Cene	nizke.
Naročajte in kupujte „JUTR0“!
1
"IHSH
Zimsko blago
zaradi minule sezije
pod vsako ceno
in sicer izgotovljene obleke, zimske in športne suknje, kratki kožuhi -(mi-kado), mestni in potni kožuhi kakor tudi damska konfekcija. Angleško skladišče oblek 0. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
loT7-SLXije Igfra-č
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj VIII.,
Pfeilgasse 34.
Infanterijska garnitura Huzarska	,,
Planin, lovcev	„
Dragonska	„
Ulanska	,,
Telesne straže	„
Prekupovalci specijalni cenik.
Vojaške oprave za otroke:
K 4-—
obstoječa iz Čake, prsnega ,, 5*— oklepa, sablje, patronske „ 5-— taške, puške v naj finejši izdeljavi
Razpošiljatev po povzetju.
. Delniška družba ^
pivovarne ,UNI0N‘
Spod. Šiška pri Ljubljani
priporoča
svoje izborno marčno, dvojnomarčno in eks-portno pivo v sodcih in steklenicah.
Zapravljivec je
kdor svojim ljudem dopušča, da kurijo z drugim premogom, kot šentjanškim.
Šentjanški premog
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi za 60 vin. pri 100 kg cenejši, kot vsak drug premog. Prodaja se namreč na drobno v hišo dostavljen in to samo v mestnem okrožju
50 kg po K 1-20.
Razen prodajne pisarne v Šelenburgovi ulici 7., I. nadstropje sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Ivan Babič, Dolenjska cesta, E. Kavčič, Prešernova ulica, Leskovic & Meden, Jurčičev trg, I. Mencinger, Sv. Petra cesta, B. Sevar, Sv. Jakoba trg, A. Sušnik, Zaloška cesta, Fr. Trdina, Stari trg, Ivana Tonih, Tržaška cesta, Uradniško gosp. društvo, Kongresni trg.
Naročila in denar za premog za Šiško sprejema g. Lud. Kotnik, trgovec v Sp. Šiški.
Ustanovljena 1. 1882. — Telefon št. 185. Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
b*~ po 41|2°|o	-a®
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerecra nla-čuje posojilnica sama za vložnike. P
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom in ,jih obrestuje od dne vloge do dne dvicraT ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posojuje na zemljišča po 5*/4°/o z l'/2°/o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije:
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in prazniov
D K 5,000.000.°** Ljubljanska kreditna banka ¥ LJublfanl. “0fr:
301—46	Stritarjeva	ulica	štev. 8.
"• Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.	-----
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje od dne vloge po čistih 4V|0.
nski pogrebni zarod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	___ _____
Najnižje cene!	TURK	111 BRATA ROJINA.