Leto LXVI PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v soboto, dne 18. junija 1938 stev. 137 a tfena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVE}1 Telefoni uredništva ia uprave: «Wtt, flMffl, 4M3, 40 M, 404» — Izhaja vsak dan zjntraj raze* t-ek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. I Helsinki — Sukate št (K Bevkovemu obisku v Es ti ji) Zamisel zveze držav od Baltika do Črnega morja ni nova. Toda zdaj ob priliki uradnega obiska poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka v Tallinu, prestolnici Estonije, je zopet stopila v ospredje in je predmet zelo živahnih razgovorov v vsem evropskem tisku. Tej zvezi naj bi pripadale baltske države, to so Finska, Estonija, Letonska in Litva, nadalje Poljska, Madžarska in Romunija. Namen zveze pa naj bi bil, da. ustvari med dvema velikima imperijema, to sta sovjetska Rusija in Nemčija, ki drug do drugega ne gojita nikakih prijateljskih čustev, široko nevtralno ozemlje, ki bi skušalo ohraniti napram obema sosedoma emako prijateljstvo, a tudi enako oddaljenost in ki bi bilo z vojaškega stališča tudi dovolj močno, da bi se uprlo eni ali drugi teh dveli velesil, če bi se jima zahotelo, da druga proti drugi nastopita. Takšen nevtralni pas, ki bi se dejansko raztegal od Baltiškega do Črnega morja bi postal neke vrste neprehodno ozemlje, ki bi preprečevalo za dolgo dobo let, da bi med sovjetsko Rusijo in Nemčijo prišlo do vojnih obračunavanj Ne vemo še, če smemo ob priliki Beckovega potovanja v Estonijo, čeprav je dobilo silen poudarek v evropskem tisku in čeprav sta se obe prizadeti stranki trudili, da bi politični pomen tega obiska izredno močno podčrtadi, iti tako daleč in reči, da je ta zveza že v nastajanju. Mnogo govori za takšno domnevo, toda vse predpostavke še niso ugodine. O Poljski verno, da se je v zadnjih šestih mesecih zelo prizadevala, da bi se na obalah Baltskega morja uveljavila. Poljski zunanji minister Beek je obhodil skandinavske države. Bil je pri Fincih v Helsinkih. V spominu nam je še, kako je dosegel, da je Litva obnovila diplomatske odnose s Pol jsko. Vsa ta izredna delavnost pol jske politike brez dvoma ni igračikanje za kratek čas, ampak izraz določene politike. Človek ima vtis, kakor da se Poljska pripravlja za dogodke, ki naj bi se odigravali na Baltskem morju in da hoče za ta primer zbrati sklenjeno vrsto obalinih držav, ki so prisegle na nevtralnost, tako da bi jih morebitni vojni zapletljaji ne prizadeli. Toda Pol jska je v omenjenem praven Šla še dalje. Lansko leto je z odmevajočo jasnostjo okrepila svojo vojaško zvezo z Romunijo in je z vso svojo vojaško močjo zajamčila ne-prehodnost romunskega ozemlja za kogarkoli. V začetku letošnjega leta pa je bil madžarski rocent gost predsednika pol jske republike in so bili prijateljski odnosi meri Poljsko in Madžarsko zopet obnovljeni, pri Madžarih pa je bilo, sodeč po zadržanju madžarske vlade, osveženo razpoloženje za boljše sosedne odnose do Romunije. Pol jsko diplomatsko delovanje nam dejansko torej odkriva podobo načrtne politike, ki objema vse države od Baltika do Črnega morja, ki ležijo med Nemčijo in sovjetsko Rusijo in ki imajo ne samo željo, ampaik tudi trdno voljo, da ne pridejo ne pod vpliv Nemčije in ne pod vpliv sovjetske Rusije, ampak se ohranijo kot mirno ozemlje med dvema velikima velesilama, ki jima je treba odvzeti vsako možnost, da bi druga drugi prišli v neposredno soseščino ter povzročili bojna neurja, ki bi hočeš nočeš morala imeti za svoje pozo-rišče vprav ta vmesna ozemlja. Popolnoma razumljivo je tudi. da želi Poljska kot velesila — saj šteje 35 milijonov prebivalcev — pri tem zbiranju igrati vodilno vlogo in da je dejansko tudi ona dala prvo pobudo zanj in da kaže železno voljo, da ga izvede. Pol jska zuinanja politika je torej zelo daleč od ciljev, za katere je bila že tolikanj obre-kovana od strani ljudi, ki bi radi, da bi se evropska politika razvijala v praven izključno njihovih interesov, a pri tem pozabljajo, da so ■na evropskem vzhodu nastali novi položaji, ki zahtevajo, da jim vzhodne države posvečajo pozornost ne s stališča zapadnoevropskili vlad, ampak z vidika lastnih koristi in političnih nujnosti. Če v tej luči gledamo na poljsko zunanjo politilko in ocenjamo Beckovo pot v Estonijo, bomo morali priznati, da Poljska ne vodi nobene politike, ki bi bila na uslugo ali Nemčiji ali sovjetski Rusiji, marveč politiko, ki ustreza koristim Pol jske. Korist Pol jske pa je. da svojo deželo in svoj narod obvaruje pred vojnimi strahotami Je to politika miru v pravem pomenu besede. So pa še težave, ki jih bo treba odstraniti. Sovjetski vpliv je na tem obsežnem ozemlju med Baltikom in Črnim morjem odstranien. Tudi skandinavske države so se ga osvobodile. Nobena od držav, ki naj bi tvorile nevtralno zvezo držav od Baltika do Črnega morja, nima mikakšnih simpatij do sovjetske Rusije in z ti jo tudi ni povezana z nobeno pogodbo, ki hi jo utegnila potegniti s seboj v voini vrvež. Tsto ni mogoče trditi o Veliki Nemčiji, na katero po gotovih baltiških državah še vedno poslušajo. Tako si je nemška diplomacija znala poiskati zelo prijateljskih odnosov na primer s Finsko in z Le tonsko, kamor še vedno in neprestano pronica nemški kulturni, gospodarski in politični vpliv. Tudi Litva se je zadnje čase, posebno odkar je morala pod pritiskom ultimata poljske vlade poravnati svoje odnose s Poljsko, nekako boli odprla nemškemu vplivu in neprijetnosti, ki jih je prej imola z memel-skimi Nemci, so kar naenkrat nehale. Poljsko prizadevanje tc države pridobiti za popolno nevtralnost, ki naj bi bila nepristranska med Nemčijo in sovjetsko Rusijo, bo torej zadelo in je žc zadelo na majhne ovire, ki jih poučeni krogi razlagajo, kot da izvirajo iz krepkega delovanja nemške diplomacije, ki se seveda trudi, da bi Baltik podvrgla svojemu vplivu. Tudi med Romunijo in Madžarsko še vse steze niso izglajene in je počasnost v razvoju boljših medsebojnih odnosov zopet pripisati tujini vplivom. ki so se zadnje čase mogočno uveljavili. Morda je vprav temu dejstvu pripisati, da polkovnik Beek ni obiskal vseh baltskih držav, kot je imel prvotno namen, ampak se je moral odreči Litvi in Letonski, češ da razmere še niso dozorele. Kot zaključno misel k razmišljanjem o nevtralni zvezi držav od Baltika do Črnega mor ja Povodenj riše nove meje po severni Kitajski Voda prekinila vojno na Vzhodu Največja nevarnost, da se veletoka Hoangho in Jankcekiang združita Pejping, 17. junija. AA. (Reuter) Rumena reka je prestopila bregove in razdrla nasip v širini 400 m med čengučem in Kajfengom. Voda je prodrla do 60 km južno od Kajienga. Okoli pol milijona ljudi je brez strehe. Več tisoč ljudi je utonilo. Hiše so pod vodo. Bati se je, da se 16 km tok vode združi preko jezera z Jankcejem in velikim prekopom. V tem primeru bi bil Nanking v nevarnosti. Japonski vojaški krogi trde, da so nasip predrle kitajske čete 11. t, m. in da so japonski pontonski oddelek, ki je skušal v vsej naglici nasipe popraviti, obsuli z ognjem iz pušk. Hongkong, 17. junija. AA. (Reuter) Povodenj še zmerom narašča. Rumena reka je poplavila vso zemljo tja do Kajfenga, mesta, ki je v japonskih rokah. V teh krajih so boji ponehali. Japonski oddelki si obupno prizadevajo, da se rešijo iz blata. Bati se je poslabšanja položaja, ker Rumena reka, še ni dosegla maksimalnega nivoja. Rumena reka se je razlila do 80 km južno od Kajienga in preplavlja postopno honansko ravnico, glavno žitnico Kitajske. Vse prizadevanje, da bi vodo ustavili, je zaman, ker Kitajci s strojnicami onemogočajo reševanje. 12 japonskih vojaških inženirjev so že ubili. Nova vlada v Pekingu je izdala proglas, v katerem obsoja podiranje nasipov in poudarja potrebo po končanju vojne. Peking, 17. junija. AA. (DNB) Japonski vojaki in kitajsko prebivalstvo vzajemno popravljajo nasipe. Vrzeli v nasipih postajajo čedalje večje, tako da so se odkrušili veliki bloki nasipa, dolgi 300 do 400 m. Reka Hoangho ne teče več po svoji dosedanji strugi, temveč je spremenila smer proti jugovzhodu, tako da je njen novi tok oddaljen od Kajienga 70 km. Dosedanja struga Hoanghoja, ki sc pri Kajfengu obrača proti severu, je popolnoma suha in je Kajfeng zunaj nevarnosti. Hoangho teče s hitrostjo 300 m na uro. Glavni tok reke je zavil v suho strugo Čingshuoja, ki se blizu mesta Beng-huja izliva v Hoangho. Najhujša nevarnost bo nastala tedaj, če si reka Hoangho ne bo utrla poti do morja. Takrat bi se spremenila zemljepisna in gospodarska struktura severne Kitajske. Rumena reka označena v angleščini: Yellow R. Jangcekiang teče akozi Nanking. Dobro je viden tudi »Cesarski prekop« (Grand Canal), ki veže oba veletoka in jezera ob njem. Šanghaj, 17. junija. AA. (DNB) Reka Hoangho je poplavtla doslej 1600 km2. Poplava sega v širino 20 km in v globino 100 km južno od lunghajske železniške proge. Usodne važnosti je, če bi se narasli Hoangho združil preko velikih jezer z Jangcejem. Če se to zgodi, bo Kitajska doživela katastrofalno povodenj, največjo v zadnjih 10 letih. Okoli 50 milijonov prebivalcev bi bilo na milost in nemilost izročenih vodam, brez upanja v rešitev. Japonski strokovnjaki izjavljajo, da bo prihodnjih 48 ur odločilnih. Po njihovem ni v človeški moči zajeziti to orjaško povodenj, če bi vode zaradi nadaljnjega deževja še bolj narasle. Spričo katastrofe je zanimanje za vojaške operacije popolnoma zamrlo. Take nesreče prihafaio nad Kitajsko komaj na vsakih 100 let Vode z gora pa še niso pridrle v dotine Šanghaj, 17. junija, b. Japonci poročajo, da so s pomočjo svojih rezerv pionirjev in velikega števila kitajskih kmetov na nekaterih mestih zajezili Rumeno reko, ponekod pa so zgradili začasne nasipe, da zadržijo strašen tok reke, ki se vali proti izlivu v morje. Japonci trdijo, da so to Ie malenkostne priprave, ki ne bodo mogle preprečiti velikanske katastrofe, Ti ukrepi so bili storjeni zato, da rešijo nekaj milijonov ljudi in da olajšajo položaj japonskih vojakov v poplavljenih področjih. Kitajski kmetje prostovoljno gradijo nasipe, da si rešijo življenje in premoženje. Kitajska je spet pred katastrofo, ki Jo zgodovina že pozna. Takšnih katastrof je doživela že deset. Približno pridejo v razdobjih 100 let. Pri takšnih poplavah spremeni Rumena reka svoj tok. Zadnjič ga je spremenila leta 1855, ko je bilo nekaj milijonov mrtvih in se Kitajska zaradi tega cela desetletja ni mogla opomoči od posicdic te katastrofe. Po vseh znakih sodeč menja Rumena reka tudi sedaj svoj tok in grozi uničiti vsa cvetoča polja, ker prinaša ogromne množine blata in peska. Strašni hudourniki rušijo nasipe, ker je tok reke višji kakor polja. Katastrofe pa ni povzročil sedaj le dež, temveč samo kitajsko vrhovno poveljstvo, ki je izdalo nalog za uničenje nasipov, da prepreči prodiranje Japoncev. Že šest dni lije nepretrgoma dež. Glavne strahote poplave se lahko pričakujejo šele v 6 do 7 dneh, ko bodo pridrvele v dolino iz gorovja ogromne množine vode, za katere ne bo noben jez dovolj močan, da jih zadrži. Milijoni kitajskih kmetov bodo morali tudi potem, ko se bo reka umirila, bežati proti jugu in si poiskati novih polj, ki naj bi jih preživljala. Brez dvoma bo prišlo med samimi Kitajci do hudih sporov za zemljo. Po španskih bojiščih Beg 43. rdeče divizije v Francijo Rim, 17. junija. Za Castellonom je sedaj padlo tudi mesto B i e 1 s a, važen kraj na pirenejski fronti na visoki planoti Cince in Cinquete, ki jo je branila rdeča 43. divizija, ki je imela nalogo, da do zadnjega moža brani prehod iz Pirenej v dolino Katalonije. Divizija se ni pokazala vredna svojega slovesa in je pobegnil prvi njen poveljnik, general Beltram, bivši ljudskošolski učitelj, ki so ga bili hitro naredili za višjega častnika. Beltram se nahaja na francoski strani v mestu Arreau, kjer je izjavil, da je dal diviziji povelje, naj se umakne na francosko ozemlje, da bi se potem mogla zopet skozi Francijo vrniti v Katalonijo. Zmago pri so izvojevali Navarci pod poveljstvom geKrala Solchaga. Francozi so divizijo razožorili in bodo tiste, ki to žele, poslali nazaj v Španijo, toda s pravico, da si vsak izbere ali rdečo ali nacionalno Španijo. Narodni armadi je zelo pomagalo 15 trimo-torjev z zračnimi torpedi, ki so hudo obdelovali divizijo in njeno ozadje. Sedaj prodirajo Navarci iz Bielse naprej in so zavzeli vse vasi doline Cince. Rdeči vojaki so bili od gladu in naporov tako zdelani, da so se komaj privlekli na francosko ozemlje, kjer so jih že čakale številne avtoambulance. Poveljnikovega namestnika Esquanazo, ki je bil pred dvema tednoma od vrhovnega poveljnika katalonske rdeče armade Roya zaradi hrabrosti odlikovan s križcem, pogTešajo. V Cerbere so že došli železniški vozovi iz Barcelone, da prepeljejo one, ki bi to želeli, v glavno mesto Katalonije. Na francoski strani se nahajajo tudi številni sovjetski komisarji, ki agitirajo za vrnitev v rdečo armado. Pri umiku so rdeče čete neusmiljeno uničile in požcrale vse vasi doline Cince, ki nudi žalosten pogled, ker so rdeči večino prebivalstva prisilili, da se je preko 2000 m visokih vrhov izselilo na francosko ozemlje. Pobega 43 divizije, ki se ni branila do konca, kakor ji je bilo zapovedano, ni pripisovati samo nezlomljivemu napadu narodne vojske, njeni letalski premoči in hudemu trpljenju, ki mu je bila ta divizija na pozicijah v višini 2000 m in več, do katerih so se Navarci dokopali v pravi alpski borbi z vrvmi, izpostavljena, ampak tudi demo-ralizaciji med vojaki, zlasti med rezervisti, ki so jih še nedavno rdeči poslali v Pireneje. pa moramo poudariti, da je težko, da, skoraj nemogoče računati na njeno uresničitev — kakor zaželena bi sicer tudi bila — brez popolne ureditve odnosov med Poljsko in Češkoslovaško. To brez dvoma poljska vlada tudi ve. V imenu miru je torej želeti, da polkovnik Beek z isto vztrajnostjo, s katero gradi veliki nevtralnostni nasip med sovjetsko Rusijo in Nemčijo na njegovem severnem koncu, zastavi svoje i/redne diplomatske sposobnosti in svojo ljubezen do miru tudi na južnem delu te mirovne osi. kier je treba hitro ustvariti pogoje da postanejo odnosi med Poljsko in Češkoslovaško miro-tvorni /.a ves evropski vzhod Izpolnitev vseli pogojev pa seveda ni odvisna samn od Poljske. Na fronti Castellon de la Plana nadaljuje narodna vojska svojo zmagovito ofenzivo. Tukaj se rdeči bolj junaško branijo kakor v Pirenejih in so se s pomočjo okrepitev, ki jih je poslal general Miaja, Francovim četam postavili pri Villareal nasproti, so pa bili odbiti z velikimi izgubami. Narodne čete so nato napredovale dalje in zavzele vse severno obrežje reke Miares ter kraje Alma-zora in Alcora ter se pomikajo sedaj na cesti napram Ondi. V Castellon de la Plana je vse mirno in se slišijo samo topovi s fronte na drugi strane reke Miares, ki so jo rdeči hrabro branili. Narodna vojska se zdaj pripravlja, da reko po vsej dolžini prekorači in zato obdeluje rdeče s težkim topništvom in letalskimi bombami. Villareal (mesto šteje 20.000 prebivalcev), ki leži ob ustju reke že na južni strani, so zavzele čete generala Arande, ki so pognale v beg štiri rdeče brigade tako imenovane napadalne garde in karabinjerjev. Čeprav so rdeči tukaj pognali vse štiri mostove v zrak, so narodne čete tukaj reko že prekoračile. Sedaj bo naperjena ofenziva vseh treh narodnih armad pod poveljstvom generalov ,Arande, Valine in Varelle proti starodavnemu Saguntu, v katerem so se svoj čas junaško branili Iberci pred rimsko premočjo. Kolona generala Arande napreduje ob morski obali, general Varela pa s severa. Napredovanje na Sagunt se bo začelo z vso silo, ko se vse tri kolone združijo na cesti iz Teruela na Sagunt. Narodna armada je zavzela tudi važno točko Almazora 8 km južno od Castellona na reki Miares, kjer so se Galičani tudi morali hudo boriti z rdečo obrambo. Valencija je od fronte sedaj oddaljena samo še 58 km, ki jih bodo rdeči seveda branili z vso ljutostjo. Rdeči gradijo močne utrdbe na reki Caballera in na hribovju Sierra de Espa-dan. Narodna armada ima načrt, da Valencijo v širokem krogu obkoli in je sigurna svoje zmage. Narodna vojska je začela ofenzivo tudi na svoji najbolj južni fronti pri Cordovi, kjer je napredovala za 15 km. Tukaj je rdeča obramba zelo slaba, kar dokazuje, da je rdeči vrhovni poveljnik moral odposlati veliko večino čet na severno fronto, oziroma v obrambo Valencije, ki bo zdaj postala pozorišče najhujših in odločilnih borb za Španijo. Saragosa, 17. junija. AA. (Štefani) Po umiku 43. divizije čez francosko mejo je vsa dolina Bielse v rokah navarskih čet. Meja nacionalistične Španije s Francijo se zdaj razteza vse od Iruna do republike Andore. Prvi uspeh odbora za nevmešavanie London, 17. junija, c. V torek bo seja odbora za nevmešavanje. Baje je predsedniku odbora uspelo, da je sestavil kompromisni predlog v tej smeri, da bo Franco pristal na to, da se uvede kontrola v njegovih pristaniščih, takoj nato pa bi se uvedla kontrola na francoski in portugalski meji. Na ta kompromisni predlog bi pristala tudi sovjetska Rusija in bi tako odbor lahko sestavil podroben načrt za odhod prostovoljcev iz Španije. Danaj željno pričakuje, da pride Hitler rea ona mesta, ki so jim bila prvotno obljublj '.asedli Nemci iz stare Nemčije. Govori se t Pariz, 17 junija, b. Zadnje dni posveča pariški tisk veliko pozornost dogodkom v Nemčiji, zlasti na vojaškem polju. Prav tako pa obširno poroča tisk o dogodkiii na Dunaju. »L'0euvre< poudarja, da sla se Hitler in general Fritsch pomirila. V Londonu, Parizu, Pragi in v drugih prestolnicah so mnenja, da hoče Hitler doseči na ia način tudi popolno pomiritev z Reichsvvehrom. Hitlerju so pomiritev z generalom Fritschem na-svetovali generali na seji po njegovem povratku iz Berchtesgadena. V Londonu spravljajo vojni strokovnjaki ta poročila v zvezo s potovanji, ki jih je imel maršal Goring v zapadnih delih države od Saarbrilckena do Kiilna. Maršal Goring je na svojem potovanju pregledal tudi utrdbe, ki bodo v kratkem modernizirane. Z druge strani pa prihajajo vesti o neki nezadovoljnosti v nar,-soclalisticni stranki v Avstriji. Snoči se je govorilo v Berlinu, da bo tja pozvan kardinal Innitzer, dn pojasni svoje novo stališče. Na Dunaju pričakujejo te dni obisk Hitlerja ter krožijo v zvezi s tem vse moiroče vesti. List trdi. dn namerava Hitler napraviti red med avstrijskimi narodnimi socialisti, ki so mu sporočili svojo nevoljo, ker so vtsa umu meaui, iu so jim ona prvotno obljubljena, zasedli Nemci iz stare Nemčije. Govori se tudi da bo v kratkem premeščen namestnik Hitlerja za Avstrijo Seyss-Inquart na drugo mesto. Seyss-Inquart ni v soglasju s komisarjem Biirckelom, istočasno pa je tudi v nasprotju s starim avstrijskimi narodnimi socialisti, ki se zbirajo okrog kapelami Leopolda. Zaradi tega vsi željno pričakujejo Hitlerja, ki bo napravil red. * Prdga, 17. junija. AA. Havas. Uradno izjavljajo, da bodo rezerviste, ki so jili vpoklicali dne 21. maja. dne V.), junija, poslali domov. Vendar pa. poudarjajo, da vkljub temu meja ne bo nič manj zavarovana. Politični kroni menijo, da bo la korak vlade v trenutku, ko prehajajo pogajanja med llodio in zastopniki stidrlskonemške stranke v noro dobo, zelo ugodno vplival in zboljšal razpoloženje. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in nekoliko topleje. Zagrebška vrem. napoved: Nekoliko oblačno in hladneje. Predsednik vlade v Italiji da si ogleda jugost. paviljon na umetniški razstavi v Benetkah Ljubljana, 17. junija. AA. Včeraj dopoldne jo odpotoval iz Ljubljane v Benetke dr Milan Stojadinovič, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister, s soprogo in v spremstvu Šefa kabineta dr. Protiča. Gospod predsednik vlade bo obiskal v Benetkah jugoslovanski paviljon na mednarodni razstavi. Potovanje g. predsednika vlade je strogo zasebnega značaja in bo trajalo samo nekaj dni. Pred odhodom iz Ljubljane je velika množica, zbrana pred hotelom »lluion«, prisrčno pozdravljala g. predsednika vlade. Za časa odsotnosti ministrskega predsednika v inozemstvu bo dr. Stojadinoviča kot predsednika vlade in zunanjega ministra zastopal notranji minister dr. Anton Korošec. — Belgrad, 17. junija. Jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. M. Stojadinovič s spremstvom je ob 2 popoldne prišel v Trst. Na kosilu je bil pri gen. konzulu Životiču, nakar je nadaljeval svojo pot proti Benetkam. * — Belgrad, 17. junija. Od merodajne strani izvemo, daje potovanje ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v Italijo zasebnega značaja in nima nikakšnih političnih ozadij. Jugoslovanski ministrski predsednik si je hotel osebno ogledati beneško razstavo »Bien-■nale«, kjer ima tudi Jugoslavija svoj umetniški pavilijon, v katerem razstavlja več znanih srbskih, hrvatskih in slovenskih umetnikov. Če pa je italijanska vlada hotela dr. Stojadinoviča počastiti t tem, da mu je poslala v Benetke svojega zunanjega ministra grofa Ciana, da ga osebno pozdravi in mu ieli dobrodošlico, je to znamenje, kako visoko italijanska vlada spoštuje jugoslovanskega predsednika vlade, kako ceni prijateljstvo med obema driavama in kako prisrčni so prijateljski odnosi med Italijo in Jugoslavijo. V jugoslovanskem paviljonu Benetke, 17. junija. AA. (Štefani.) Predsednik vlade dr. Milan Stojadiovič je s svojo soprogo, zunanjim ministrom grofom Cianom ter s člani svojega spremstva danes dopoldne obiskal umetniško razstavo Bienale. Za časa njegovega obiska v jugoslovanskem paviljonu — Jugoslavija tokrat prvič razstavlja na tej razstavi — je neki jugoslovanski dijak prosil italijanskega zunanjega mini-s!ia grofa Ciana v imenu svojih mnogoštevilnih tovarišev, ki so na povabilo italjanskega ministra za narodno kulturo prišli v Italijo študirat, da izrazi duceju navdušenje jugoslovanske mladine za velikega voditelja italijanskega naroda in za divno Italijo, katero so mogli obiskati in jo spoznati samo po zaslugi italijanskega ministrskega predsednika. Grof Ciano se je zahvalil ter obljubil, da bo sporočil Mussoliniju pozdrav jugoslovanske mladine. Zatem 60 se gostje vrnili na otok Lido h ko- Novi papežev nuncij za Jugoslavijo na poti v Belgrad Rim, 17. junija, b. Vatikanski dopisnik »Tribune« poroča, da bo te dni odpotoval v Belgrad novi papeški nuncij msgr. F e 1 i c e. »Tribuna« poudarja, da bo s tem izpopolnjeno mesto v Belgradu. ki je bilo od decembra 193? pra/.no, ker jc bil prejšnji nuncij Hermenegild Pelle-grinetti imenovan za kardinala. S prihodom novega nuncija v Belgrad se vzpostavljajo stari odnosi med Vatikanom in Belgradom. Novi nuncij ima nalog, da po neuspehu prvotnega načrta za konkordat najde drugo rešitev za ureditev odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom in položaja katoliške cerkve v Jugoslaviji Dr. Mačkova pot v Belgrad Kadar takoimenovana »združena opozicija« hoče javnost opozoriti na sebe, da je še pri živ-3 jen ju, spusti v tisk kake novice, da jo bo obiskal dr. Maček, ki da bo prišel v Belgrad in voditeljem r združene opozicije« vrnil njihov obisk v Zagrebu. Tozadevna pogajanja med Zagrebom in Belgradom so menda spet v teku, in če pride do sporazuma, bi imel dr. Maček oditi v Belgrad že kancem meseca ali vsaj prve dni julija. Dr. Mačkova oko-,lica, razen dr. Suteja, pa temu potovanju ni preveč naklonjena. Ako res pride do tega obiska, bo v Belgradu najprej skupna konferenca, nato pa bi dr. Maček dal deklaracijo o političnih namenih tistih, ki so sklenili znani seporazum«. Dr. Maček že napovedan kot govornih v Obrenovcu Belgrad, 17. junija, m. Razdor, ki ga je v erbi-janski del takozvane združen« opozicije zanesel ljudsko-frontaški del, se nadaljuje. Za nedeljo so ljudski frontaši dr. Dragoljub Jovanovič, dr. Ribar in ostali napovedali shod v Obrenovcu. Z letaki, ki eo jih za ta shod razdelili, napovedujejo kot govornike dr. Mačka, Davidoviča, Joco Jovanoviča, Mišo Trifunoviča in druge. Zaradi tega je takozvani delovni odbor srbijanske združene opozicije v današnjem časopisju objavil, da nima nič skupnega s tem shodom in da se imena govornikov enostavno objavljajo samo zaradi tega, da bi se med pristaše zanesla še večja zbeganost, sicer bi shod napovedali kot shod takozvane združene opozicije. Gospa A. Kramerjeva umrla Nocoj ob 8. je nenadoma v 50. letu svojega življenja umrla gospa Anči Kramer, soproga ministra v pok. in senatorja g. dr. Alberta Kramerja. Doma je bila iz Prage, kjer jo je g. dr. Kramer spoznal še kot dijak in se pozneje z njo poročil. V kratkem bi obhajala 25 letnico poroke. Pokojna gospa dr. Kramerjeva se je mnogo udejstvovala na karitativnem polju in je bila zlasti pokroviteljica številnih dijaških prireditev. Naj v miru počival Žalujočim naše sožaljel Belgrad, 17. junija, m. Jutri zvečer bo prišla v Belgrad nogometna reprezentanca mesta Berlina, ki bo v nedeljo odigrala tekmo proti reprezentanci Belgrada, Učiteljske prestavitve Belgrad, 17. junija, m. Z odlokom prosvetnega ministra so prestavljeni učitelji Franc Može in Valentina Može iz Selc,- okraj Škofja Loka, v Podblico, okraj Kranj, in Vlado Rak iz Adleši-čev, okraj. Črnomelj v Tinje, okraj Maribor levi breg. Prosvetni minister g. Dimitrij Magaraševič je podpisal dekret o premestitvi učiteljstva v državi. V Sloveniji so prestavljeni na lastno prošnjo: Adamič Marija iz Ambrusa (Novo mesto) v Št. Peter (Novo mesto). Avbelj Lidvina iz Gore (Kočevje) v Zalog (Kamnik). Ambrožič Branislava iz Vel. Gabra (Litija) v Do- brepolje (Kočevje). Bajec Lucija iz Ljubna (Gornji grad) v Kostanjevico (Krško). Clmerman Vilma iz Radmožencev (Lendava) v Dolgo vas (Lendava). Cirk Zdenka iz Brige (Kočevje) v Stalcerje (Kočevje). Ceh Ivan iz Sv. Ane (Maribor levi breg) v Vučjo vas (Ljutomer). Curman Viktor iz Selc (Škofja Loka) v Krupliv- nik (Murska Sobota). Domiter Frančiška iz Trdkove (Murska Sobota) v Sulince (Murska Sobota). Demšar Franc iz Poljan (Škofja Loka) v Javorni- ški Rovt (Radovljica). Debeljak Frančiška iz Sv. Benedikta (Maribor levi breg) v Kamno gor. (Radovljica). Dolinšek Maksimiljan iz Ribnice • (Dravograd) v Št. Janž (Slov. Gradec). Drovenik Božidar iz Zavodenj (Slov. Gradec) v Ljubo (Gornji grad). Debelak Rudolf iz Šenčurja (Kranj) v Trboje (Kranj). Dobaja Janez iz Stogovcev (Ljutomer) v Cezanjev- ce (Ljutomer). Dobaja Jožica iz Stogovcev (Ljutomer) v Ceza- njevce (Ljutomer). Drofenik Vekoslava iz Zameškega (Krško) v Vitanje (Konjice). Erbežnik FrančiBka iz Fare vasi (Kočevje) v St. Jernej (Krško). Fatur Viljem iz Bodoncev (Murska Sobota) v Prevalje (Dravograd). Ferlinc Borislav iz Markovcev (Murska Sobota) k Sv. Florijanu (Šmarje). Ferjan Milan iz Remšnika (Dravograd) v Dobrov- nik (Lendava). German Rihard iz Pernice (Dravograd) v Muto (Dravograd). ,,Nemčija priznava avstrijske trgovinske dolgove9 ne pa političnih" S priključkom Avstrije k Nemčiji je nastalo mnogo važnih vprašanj, ki so bila v zvezi z avstrijskimi dolgovi. inozemstvu. Kajti Avstrija je po vojni dobila več inozemskih posojil, za katere je plačevala razmeroma zelo točno obresti in amortizacijo, pa ne samo v domači valuti, kot so to storile nekatere druge države, ampak je zneske, ki jih je bilo treba plačati, tudi plačala inozemskim upnikom v devizah, odnosno v valutah, na katere so se glasile pogodbe. To je zelo dvigalo kredit Avstrije na mednarodnem trgu kapitala, tako da je politični pritisk za dajanje inozemskih posojil bil skoraj v drugi vrsti faktorjev, ki so preskrbeli Avstriji posojila. V juniju pa je nastal preokret. Avstrijska gospodarska in posebno finančna zakonodaja je dobila nemške predpise, v katerih je plačilo obresti in amortizacij vezano, tako da upniki ne dobe dosti. 1. junija bi morali biti izplačani kuponi nekaterih posojil, za katerih izplačilo so garantirale tudi zapadne države. Toda Avstrija, odnosno Nemčija teh kuponov ni dala upnikom na razpolago v devizah odnosno njih nacionalnih valutah, ampak je pustila vprašanje nerešeno. To je imelo za posledico, da so se upniki takoj oglasili in povprašali pri svojih vladah, kaj je z njih garancijo. Vlade so poslale svoje zastopnike v Berlin, zlasti Angleži, ld budno pazijo na vsak svoj denar, naložen drugje po svetu, da od Nemčije zvedo, kaj Register za naložbe premijskšh rezerv pri zavarovalnicah Belgrad, 17. jun. AA. Na podlagi uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami je trgovinski minister izdal pravilnik o uvedbi registra vrednosti matematičnih rezerv. Po tem pravilniku se pri vsaki zavarovalnici ustanovi tak register. Vodi se v dveh izvodih. Enega ima podjetje, drugi pa je v trgovinskem ministrstvu. V register se vpišejo vse vrednosti, v katere so naložene matematične rezerve in ki služijo kritju rezerv, ter celotni znesek posojil na police. Pred vpisom nepremičnin je potrebna vknjižba v zemljiško knjigo, v potrditev, da pridejo te nepremičnino in te premičnine v sestav matematičnih rezerv ali pa da služijo njihovemu kritjn. Vknjižba v zemljiško knjigo se izvrši na predlog zavarovalnice, izbrisati se pa more samo z dovoljenjem trgovinskega ministrstva. Pravilnik določa, da ima vsakdo pravico brezplačno ogledati si v navzočnosti pristojnega organa trgovinskega ministrstva ta _ register. Prav tako ima vsakdo pravico zahtevati od trgovinskega ministrstva prepis vseh vpisov in spisov. Glede shrambe denarja, vrednostnih^ papirjev in drugih premičnin je podjetje dolžno poslati trgovinskemu ministrstvu podrobne podatke o kraju in načinu shranjevanja in o more-bitnih spremembah. Zemljišča, poslopja itd., ki Osebne vesti Belgrad, 17. junija, m. S kraljevim ukazom ®o postavljeni za davčne inšpektorje v 6. skup.! pri davčni upravi v Celju Franc Čuš, pri davni upravi v Ptuju Albert Princ, pri davčni upravi Maribor-okolica Bogomir Zeleznik, pri davčni upravi Ma-ribor-mesto Josip Sever in pri davčni upravi Ljubljana-okolica Anton Vardjan. Belgrad, 17. junija, m. V pravosodnem mtnt-6trstvu je prestavljena sodna uradnica Ivanka Zoreč iz St. Lenarta v Slovenskih goricah. Na tukajšnji medicinski fakulteti je preteklo soboto diplomiral za doktorja vsega zdravilstva Stanko Banič iz Brezja pri Krškem, član tukajšnjega kluba slovenskih katoliških akademikov. Čestitamo! Minister za noVanjs stvari ar. Korošec fo sprejel ostavko, ki jo je podal na svoj položaj Drago Todorovič, podžupan belgrajske občine. so obremenjena s hipoteko ali podobno zastavo, kakor tudi premičnine, na katerih so posebna zavarovanja, ne morejo služiti za plasman matematičnih rezerv. Pravilnik govori dalje o postopku pri »tečaju in odreja denarno globo do 5.000 din, ki jo lahko izreče trgovinsko ministrstvo proti zavarovalnici, ki se ne bi ravnala po določilih tega pravilnika. Belgrad, 17. junija. AA. Na podlagi nre> henburg (Brežice). Zavrtanik Elizabeta iz šenkov turna (Kamnik) v Ihan (Kamnik). V jutru praznika presv. Rešnjega Telesa, ko so zvonovi slovesno vabili k sveti daritvi in k telovski procesiji, je klic nebeškega povabila v Gospodovo družbo prišel tudi na bolniško postelj mladega duhovnika, stiškega cistercija-na patra Ambrozija Brenčiča. Pred dobrimi 11 meseci ga je neslutena bolezen je-tike nenadoma položila na bolniško postelj in od tedaj mu kljub najskrbnejši negi v zdravilišču na Golniku ni bilo več moči odvzeti klice smrti. Njegovi dnevi so se nagloma použivali in Stična, a tudi slovenska domovina je izgubila z njim eno zelo zmožnih in nadebudnih moči. P. Ambrozij Brenčič izhaja iz znane Brenčičeve rodbine v ptujskem okraju. Kot najmlajši sin Franca in Ivane Brenčič v Novi vasi pri Ptuju se je rodil 1, septembra 1909 in je že v zgodnji mladosti kazal veliko nadarjenost ter veselje za duhovniški stan. V zadnjih razredih ljudske šole mu je prišla v roke dr. Srebrničeva knjižica o Stični in stiskih belih menihih. Vest, da v Stični sprejemajo tudi male dijake gojence, ga je pričela vedno bolj zajemati in še isto jesen leta 1922 je Brenčičev Janko kot cistercijanski gojenec z drugimi tovariši stopil v prvi razred državne klasične gimnazije v Ljubljani. Rajni Janko (p, Ambrozji) je izdeloval z odliko. Po šestem gimnazijskem razredu je stopil v samostanski novicijat in dobil ime cerkvenega uče-nika sv. Ambrozija. A kakor je pokojni p. Ambrozij že kot dijak skrbno in vsestransko razvijal svoje lepe zmožnosti in si je tudi že v teh letin zgradil odločen, moško dosleden značaj, tako pa je njegova pot tudi v novem poklicu v poglobljeni rasti šla vedno strumno za cilji. Vsa dejstva življenja je presojal po njih notranji ceni in jih v tej luči tudi uravnaval. Tako n. pr. svojega poimenovanja po velikem cerkvenem učeniku sv. Ambroziju ni vrednotil le kot zunanjo spremembo svojega imena, marveč se je tudi z vsem življenjskim interesom lotil študija prvih cerkvenih očetov, življenja sv. Cerkve v mučeniški, katakombski dobi, študija, ki je rajnemu p. Ambroziju odkril notranji ogenj prve cer-sve in ga silno navdušil za sodobno liturgično prenovo v duhu prve Cerkve. Prav tako je tudi v no-viciatu že, ko je marljivo prebiral spise tako dragega mu škofa Slomška, v njem dozorela velika misel apostolskega delovanja v Slomškovem in ci-rilmetodijskem duhu za zedinjenje ločenega slovan-vanskega Vzhoda. Za te cilje se je rajni p. Ambrozij hotel usposobiti s krepostmi vestnega in resnobnega redovnika, s pobožnostjo in gorečnostjo apostolskega duhovnika, pa tudi s čim temelji-tejšo akademsko izobrazbo. Zato je po odlično dovršeni maturi v bogoslovnem študiju na univerzi v Ljubljani posvetil vso skrb ne samo nujnim bogoslovnim strokam, marveč tudi vsem duhovnim virom, ki bi ga kakorkoli kot apostola v Gospodovem vinogradu mogli poglabljati in poživljati. Zavedajoč se velikih zahtev nameravanega apostolskega dela se je že deloma v zadnjih dijaških letih, največ pa v bogoslovni dobi, pridno učil modernih evropskih jezikov, zlasti slovanskih in celo litvan-ščine. A vse, česar se je učil, je tudi čimprej skušal praktično izrabiti. Iz mednarodnih časopisov je prav rad prispeval za domače časopisje, tako o občekulturnih in socialnih zadevah za dnevnik »Slovenec«, potem pa razne članke za cirilmetodij-sko glasilo »Kraljestvo božje«, ki mu je po končanih bogoslovskih študijah bil kratko dobo celo urednik, dokler mu predstojniki niso poverili organizacije priprav za stiško jubilejno leto in ga namenili za nadaljevanje bogoslovnih študij. Mimogrede pa je rajni p, Ambrozij v domači stiški župniji, kakor tudi na mnogih ekskurzih po več krajih Dolenjske, navdušeno in uspešno deloval tudi dušnopastirsko. Apostolski ogenj, ki ga je gojil In nosil v sebi, pobožnost do presv. Srca Jezusovega in Matere božje, ki ga je krasila kot pravega cister-cijana, ga je priganjala, da je to, za. kar je sam gorel, pridobival in navduševal tudi druge. Kakor je pokojni p. Ambrozij bil vešč in spretnega peresa kot publicist, tako pa je tudi njegova beseda na prižnici bila sočna, tehtna, osvajevalna. Apostol-stvo mož, zlasti pa naš apostolat v Katoliški akciji je po navadi bilo jedro njegovih govorov. Poleg pri-žnice in spovednice pa je rajni veliko važnost polagal tudi na smotrno organizatorično prosvetno delo in je tudi na tem področju gradil nove poti Sredi najlepšega dela 6e je p. Ambrozij moral še odzvati klicu, da zadosti domovinski vojaški dolžnosti. Velik ljubitelj domovine p. Ambrozij pa tega klica ni vzel žalostno, marveč si je štel v čast, da se tudi tukaj izkaže moža. Sicer ga je pa že dalj časa mikalo, da od bliže, na licu mesta spozna krščanski Vzhod. Poleg Rusije ga je na področju cirilmetodijskega delovanja najbolj zanimala naša diaspora. Rajni p. Ambrozij je zato čas 6voje vojaške službe dobro izrabil. Na eni strani je spoznaval stvarne razmere svojskega krščanskega Vzhoda, na drugi strani pa je kot goreč apostol tudi praktično poprijel za delo med katoličani v diaspo-ri. Še bolj odločen za poklic cirilmetodijskega delovanja se je pokojni p. Ambrozij vrnil z juga, hoteč čimprej dovršiti svojo znanstveno nalogo (doktorat) in se vsestransko usposobiti za nadaljnji apostolat ... Tako si je želel mladi mož. A nista še potekla dva meseca, kar se je vrnil iz vojaške službe, ko ga neslutena bolezen jetike nepričakovano položi na bolniško postelq. Trpka je bolniška postelj za mladega, delavnega in upov polnega človeka. P. Ambrozij jo je, vdan v božjo voljo, sprejel. Ko je videl, da ne bo več ozdravel, je spoznal, da bo po Stvarnikovi zamisli prav z žrtvijo svojega mladega življenja — čez nekaj tednov bi dopolnil 29 let — najbolj koristil namenom, ki jim je tako hrepenel posvetiti svoje delovne sile. Svetniško je ves čas bolezni prenašal svoje trpljenje in z veseljem pričakoval ure svoje poslednje daritve, Dragi p. Ambrozij, ko so duhovniki Gospodovi v jutru telovskega praznika pristopali k sv. oltarju, si tudi ti pristopil k božjemu žrtveniku. Tudi tvoj darilni spev se je glasil: »Duhovniki Gospodovi prinašajo Bogu kadilo in kruh in zato bodo sveti pred svojim Bogom.« Tvoje kadilo in Tvoj kruh, dragi p. Ambrozij, je pa bila žrtev lastnega življenja! Vemo, da v nebesih ne boš pozabil ne Rusije ne diaspore in tudi ne nas! Dobrotni Jezus Gospod, daj mu večni mir! Pogreb bo v nedeljo ob 10 v Stični na samostanskem pokopališču. Jeseni ce Kino Krekov dom predvaja ob pol 9 zvečer telinikolor superfilm »Ramona«. Donatek Foxov tednik. Blagoslovitev temeljnega kamna za novo cerkev sv. R. T. v Mariboru. — 6000 vernikov navzočih Maribor, 17. junija. Včeraj popoldne je bilo v magdalenskem predmestju, ki je pretežno delavsko, veličastno cerkveno slavje, ki se ga je udeležilo okoli 6000 ljudi, med njimi največ delovnega ljudstva, mož in žena, fantov in deklet ter mnogo delavskih otrok. Za slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna za novo zasilno cerkev v magdalenskem predmestju so se Magdalenčani temeljito pripravili. Vse ulice, ki vodijo k cerkvenemu slavbišču so bile okrašene z zastavami, razkošno pa je bilo okrašeno predvsem stavbišče. Že pred 6. uro so se na tribuni, ki je bila pripravljena na stavbišču, zbrali mariborski odličniki, med njimi okrajni glavar L. Eiletz, podžupan Franjo Žebot, stolni prost dr. Vraber, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, zastopnik predsednika okrožnega sodišča dr. Lenard, stolni dekan dr. Cukala, ravnatelj Fr. Hrastelj, ravnatelj Ivan Prijatelj, starešina okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, hočki dekan Sagaj, pater Tome, predsednik mariborskega kluba katoliških starešin dr. Mirko Kejžar. Med tem je že ogromna množica vernega ljudstva docela napolnila obširno cerkveno stavbišče in vse dohode do njega. Ob šestih se je v spremstvu pripeljal prevzv. g. knezoškof dr. I. J. Tomažič, katerega sta ob vstopu na stavbišče pozdravila podpredsednik od- bora za zidanje nove cerkve mestni svetnik gosp. Ivan Wurzinger in z ljubko deklamacijo belo oblečena deklica. Nato se je prevzvišeni podal na tribuno ter imel po uvodni molitvi krasen in pomemben govor. Za govorom prevzvišenega je dušni pastir g. Drago Oberžan prečital spominsko listino, ki so jo vzidali v temeljni kamen, nakar sta jo podpisala prevzv. g. škof in v imenu mariborske mestne občine g. podžupan Fr. Žebot. Vsi člani odbora za zidanje cerkve so jo podpisali že prej. Potem ko je vsa množica ob spremljevanju godbe zapela »Mogočno se dviga« je prevzv. gosp. škof ob asistenci kanonikov M. Unieka, dr. Žagarja^ in dr. Ostrca ter domače magdalenske duhovščine opravil blagoslovitvene obrede. Nato je spregovoril mariborski podžupan Franjo Žebot, ki je vsem v imenu občine čestital k velikemu dogodku, podčrtaval pomen tega slavja za duhovno življenje mariborskega mesta ter v imenu mestne občine obljubil vso njeno podporo pri nadaljnjem delu, ki ga naj Bog blagoslovi. Za njim so spregovorili še g. Veronek v imenu železničarjev in za gradbeni odbor g. Habjanič. Nato so verniki zapeli lepo »Kraljevo znamenje«, nakar je g. škof vsem prisotnim podelil svoj blagoslov. Slovesnost je bila zaključena s himno »Povsod Boga«. Razstava na srednji šoli Slovesen začelek — Obisk le razstave se izplača slehernemu Ljubljana, 17. junija. Razstava državne Tehniške srednje šole s priključenimi šolami vzbuja zelo veliko zanimanje med občinstvom. To ni čudno, ker so predmeti in risbe na tej razstavi tako krasne in tako popolne, kakor še na nobeni razstavi, kar smo jih videli zadnje čase. Gojenci in gojenke tega zavoda so dokazali svojo izvežbanost, obenem pa so se izkazali tudi gg. profesorji in strokovni učitelji, ki teoretično in praktično poučujejo to ndadino. Slovesen začetek razstave je bil danes ob 10 dopoldne v slavnostni dvorani Tehniške srednje šole. Pročelje dvorane je krasila slika Nj. Vel. kralja Petra II. Navzoči so bili številni odličniki in predstavniki ter mnoge dame, kakor profesorice na zavodu, soproge profesorjev in pa matere gojencev. Med drugimi so se udeležili otvoritve g. ban dr. Marko Natlačen, ki je zastopal pokrovitelja razstave, trgovinskega ministra dr. Vrbaniea, župan dr. Adlešič, zastopnik Zbornice za TOI podpredsednik g. Ogrin z več tajniki, bivši glavni tajnik Zbornice za TOI dr. Windischer, zastopstva vseh držav, ki imajo svoje konzulate v Ljubljani, zastopniki univerze, zastopniki cerkve kanoniki Sušnik, Stroj in dr. Žerjav, dalje zastopniki raznih obrtniških društev in obrtnih korporacij ter nekateri stari gojenci bivše obrtne šole. Navzoči so bili tudi taki, ki se spominjajo še prvih začetkov sedanjega razvijajočega se zavoda. Vse navzočne je pozdravil vršilec dolžnosti direktorja inž. Lieo Novak, ki je poudarjal, naj bo razstava zgovoren dokaz, da tehničnoA>brtno šolstvo ni mrtva materija, temveč da mu je prisojena najtesnejša zveza z realnim, praktičnim življenjem. Ta zavod mora ostati v stalnem stremljenju po sodobnosti in mora slediti stalno tehničnemu napredku v vseh panogah in 6trokah, ki se na njem poučujejo. Razstava naj bo dokaz, da absolventi ne zapuščajo naše šole nedelavnih rok in prazne glave, temveč da so dovolj usposobljeni za sodelovanje pri naši obrti in industriji. Zavod je na pragu 50 letnice svojega delovanja v korist narodnega gospodarstva, obrti in industrije. Zavod opravlja svoje poslanstvo v korist naše mladine in prospeh našega gospodarstva. Ob koncu je ravnatelj Leo Novak vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. in vsemu kraljevskemu domu, čemur se je odzvala vsa dvorana. Govor bana dr. M. Natlačena Ban dr. Natlačen je imel nato naslednji govor: Spoštovana gospoda! Ko slavi Tehniška 6rednj-<» šola v Ljubljani svoj zlati jubilej, je naravno, da se nam obrača pogled nazaj v preteklost, v čase, ko se je vodila borba za ustanovitev tega zavoda, ko je zavod nastajal in rastel ter se razvijal do današnjega dne. Početki obrtnega šolstva segajo v Ljubljani razmeroma daleč nazaj. V Franciji, ki bi jo mogli nazvati domovino obrtnega šolstva, sega državna organizacija obrtnega šolstva do sredi 17. veika, Ljubljana pa se moTe ponašati, da je imela že leta 1778, torej pred 160 leti, svojo c. kr. risarsko šolo, ustanovljeno po slikarju in učitelju risanja Andreju Herleinu. Zavest, da nam je obrtno šolstvo neizogibno potrebno, od tega časa dalje pri nas ni več zamrla in vrstili so se bolj ali manj posrečeni poskusi skozi vso dobo vse dotlej, da smo leta 1888 dobili sedanji zavod. Časi, v katerih so se polagali temelji temu zavodu, našemu narodu niso bili naklonjeni. Za obrtno šolstvo tedaj na odločujočih mestih že itak ni bilo bogvekaj smisla, a tujec, ki nam je vladal, za potrebe našega naroda ni imel niti smisla niti srca. Če to prav upoštevamo, se ne bomo čudili, kako je mogel biti križev pot od prvih stvarnih početkov do končne ustanovitve in organizacije strokovne šole, ki se je iz nje organično razvila današnja Tehniška srednja šola, tako silno dolg in da je tudi število postaj na tem križevem potu tako dolgo. Ako se tega zavedamo, moremo šele prav oceniti napore tistih, ki so nam izvojevali ta zavod in mu ustvarili današnji obseg in današnjo pomembnost. Zato pa je tudi predvsem naša dolžnost, da se danes, ko ta zavod slavi svoj zlati jubilej, spominjamo s toplo hvaležnostjo v srcu onih, ki so s svojimi napori in žrtvami dosegli, da se je ta zavod pred 50 leti ustanovil in ki so 6 svojim znanjem ter vztrajnim požrtvovalnim in smotrnim delom pripomogli, da se je ta zavod razvil do današnje veličine in do ugleda, ki ga danes uživa v narodu in svetu. Živa in nikdar mirujoča želja pomagati narodu, ga dvigati k napredku, ga podpreti k uspešnejši borbi za obstanek, razvijati njegove od Boga mu dane naravne sposobnosti in mu na ta način ustvarjati boljše pogoje za gospodarski ob- KINO KODELJEVO I±!™Zl± Danes ob pol 9. uri nov dvojni spored: Victor de Kowa ■_!. (Roman Adela Sandrock I I IS sedanjosti) DOD^Tb.K: Hadi ogromnega zanimanja predvajamo za druui del sporeda i« dva dni velefilm (haalafb Unlmnr Hans Alhers, Heinz Hiihman, MieflOtK noimes Hansi Knoteck stanek in blagostanje, jih je vodila in jih navdajala z vedno novimi močmi v boju za ustanovitev in čim popolnejši razvitek zavoda. Mi se danes veselimo, da so ti napori in žrtve obrodili obilen sad, in se zavedamo, da se imamo v prvi vrsti temu zavodu zahvaliti, da je naše slovensko obrtništvo v marsičem danes na višji stopnji kakor v naših sosednih pokrajinah in da razpolagamo dane6 kljub vsem neugodnostim, s katerimi se moramo še boriti, s sorazmerno obilnim in strokovno dobro kvalificiranim kadrom ljudi, ki so za vodstvo industrijskih obratov na naši zemlji popolnoma usposobljeni. Tehniški srednji šoli k njenemu zlatemu jubileju od srca čestitam, obenem pa ji želim, da bi v bodočnosti dosegla vse ono. kar ji je za nemoten in novi dobi ustrezajoč nadaljnji razvoj nujno potrebno. Želim, da bi nam dal ta zavod mnogo strokovno izobraženih ter solidnih delavcev, ki bodo prežeti ljubezni do svoje stroke, a tudi ljubezni do svojega naroda in vdanosti napram svoji državi, uspešni graditelji materialnega in kulturnega napredka. S temi željami proglašam kot zastopnik g. ministra za trgovino in industrijo, da j« razstava, ki jo je pripravila Tehniška srednja šola ob svojem 50-letnem jubileju in ki tvori najlepšo revijo njenega stremljenja, dela in uspehov, odprta. Nato so 6i vsi gostje in odličniki ogledali razstavo ter izrazili svoje občudovanje. Obisk občinstva je bil že danes prav velik in svetujemo slehernemu, da si to razstavo ogleda, ker bo vsak obiskovalec hvaležen za spoznanje, kaj se naša mladina na tem prevažnem ljubljanskem zavodu uči in kaj zna delati 1 Slov. misijonarka v Siamu po 14 letih zopet v domovini Le redkokdaj se zgodi, da je misijonarju ali misijonarki, ki se je nekoč poslovil od domovine in odšel v daljnji vinograd Gospodov, še kedaj dana priložnost, obiskati rodno zemljo in ee spet enkrat po dolgih letih pogovorili s svojci in prijatelji. Spominjamo se še g. mons. J. Kereca, ki ga je pred šestimi J J leti doletela ta redka sreča. Bili so to lepi in blagoslovljeni dnevi, ki jih je on preživel med nami, svojimi rojaki, in mi v družbi z njim. Pred nekaj dnevi pa je prišla v domovino znana slovenska misijonarka, uršuli nka m. Rafaela Vurnik, rodna sestra g. arhitekta prof. Vur-nika. Pot jo je privedla iz daljnjega Siaina, kjer že 14 let oznanja ubogim blagovest Gospodovo. Lela 1924. je obenem z m. Ksaverijo Pire zapustila domovino iu odpotovala v prestolnico Siaina, Bangkok, kjer eo ravno tedaj uršulinke ustanavljale svoj prvi misijon, kateremu je bila po nekaj mesecih postavljena za voditeljico naša rojakinja m. Rafaela. Misijonsko delo med Siamci jo silno težko, nič manj kol med Japonci. Njihova glavna vera — budizem — jc taka, da v primeru s katoliško od svojih pripadnikov domala ničesar no zahteva, ne v moralnem ne v kulturnem oziru, zato so Siamci, kolikor jih ni postalo že ateistov, kar zadovoljni z njo in jih je neverjetno težko pridobiti za katolištvo in njega stroge verske zahteve. Toda misijonarjev navidezni neuspehi ne zadržujejo v njih požrtvovalnem delu; sodbo o tem, koliko sadov obrode njih trudi in napori, prepu-sle Bogu. Tako tudi naša misijonarka. Več kol 10 let je delovala v Bangkoku in skoraj ves čas nosila vso odgovornost misijona na svojih ramah. A pred tremi leti ji jc Veliki Misijonar naložil še težje breme: Poslal jo je ustanavljat nov misijon na severu Siama v Ciengmai; obenem jo je obiskal s težko preizkušnjo v nevarni bolezni In operaciji, katero je komaj prebolela, pa je bila od višjih že imenovana za vrhovno predstojnico vseh siamskih in kitajskih uršulinskih misijonov. In v tej službi jo je poklicala dolžnost pred nekaj meseci v Francijo in nato v Anglijo in Holandijo, zdaj na povratku pa se je oglasila tudi v domovini, kjei ostane še nekaj dni, potem pa spet pobiti preko Rima nazaj na misijonsko polje v ljubljeno ji siamsko zemljo, da jo po Gospodovi volji z žrtvijo svojega življenja omehča ter napravi voljno za sprejem Njegovih milosti. Drago nam milijonarko, ki v imenu našega malega narodu tako uspešno in požrtvovalno pomaga graditi v daljnem poganskem svetu božje kraljestvo Kristusa Kralja, ob njenem prihodu v domovino iz vsega srca pozdravljamo in ji iskreno želimo, da bi med nami preživela čim več lepih ur, posebno pa. da bi ogrela mnogo, mnogo src za svelo misijonsko st\ar, src, ki bi njen čudovito lepi zgled ne samo občudovale, ampak tudi posnemale. pozdravi Madžar prijatelja ln mu ponudi 505 S ČRTO, ker kakor po eelem svetu tako tudi na Madžarskem jedo in ljubijo novi odličen bonbon. 505 BONBON EVROPE izdeluje pri nas samo »UNION«, ZAGREB Procesije sv. R. T. v Ljubljani Procesija stolne župnije je bila izredno pestra in se je je udeležilo veTJJooi število občinstva. V procesiji so korakala prosvetna, društva s svojimi zastavami, krščanske ženske organizacije, skavti, Marijine družbe in kongregacije, deklice in dečki, Klarice, tretjeredniki, akademiki in akademkinje, člani Katol. akadem. starešinstva, župan dr, Adlešič s številnimi mestnimi svetniki, predstavniki raznih ustanov, šol, univerzitetni profesorji z rektorjem dr. Kušejem na čelu in d»n hovniki. Sv. Rešnje Telo je nosil škof dr. Rozman* ob katerem je korakala častna straža vojakov. Za! Najsvetejšim so korakali ban dr. Natlačen z zastopnikom divizionarja polkovnikom Lukancem in z vsemi načelniki svojih uradov, vsi predstavniki tukajšnjih oblasti ter načelniki posameznih uradov ter francoski, italijanski in češki konzuL V sprevodu sta šli dve častni četi vojakov in zastopnika častniškega zbora. Kjerkoli se je sprevod pomikal, so bile vse hiše okrašene z drevjem in okna razsvetljena. Verniki so tvorili gost špalir procesiji, V procesiji je bila krasna skupina narodnih naš. Telovska procesija v garnizijski cerkvi Šempe trska procesija, ki je b3a vsako leto po svojem veličastju in po ogromnih množicah, ki so je udeležujejo, izreden verski dogodek, je letos dobila še poseben sijaj, ker se je na pobudo župnika; Košmerlja, ki mu je novi komandant divizije, general Lukič, šel z vso dobrohotnostjo na roke, obnovila stara predpravica šempetrske cerkve, da je namreč Sv. Peter garnizijska cerkev Ljubljane, Telovska procesija je bila torej slovesnost, ki se je je udeležilo tudi vojaštvo, da s tem počasti svojo cerkev. Poveljnik dravske divizije, gen. Lukič, je poslal k procesiji podpolkovnika Ahčina kot svojega osebnega zastopnika, triglavski polk pa podpolkovnika Ivana Oblaka. Poleg tega jc divizijski poveljnik poslal k procesiji eno stotnijo vojaštva! ,pod poveljstvom kapetana Bizjaka in vojaško godbo. Za spremstvo Najsvetejšega jc poslal četo osmiK mož. Udeležba vojske v tako velikem številu j© napravila na vernike najlepši vtis in je pripomogla! k sijaju javnega počeščenja sv. Rešnjega Telesa^ Procesije se je udeležilo izredno veliko število narodnih noš ter strumni četi slovenskih fantov iS deklet v slikovitih krojih. Prvič so fantje napraviB poskus z novimi fanfarami, ki so se sijajno obnesle. Šempetrska procesija je bila vredna največje slovenske župnije v Sloveniji. V Trnovem Trnovska župnija spada pod patronat mesine občine in zato se je procesije, ki je bila v zgodnjih jutranjih urah, udeležil tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. V trnovski župniji so lepo razviti naši fantovski in dekliški odseki, ki so se v velikem številu in v krojih udeležili te lepe procesije. V trnovski procesiji so nosili znamenito ribiško bandero, mnogo je bilo tudi narodnih noš, zlasti originalnih krakovskih. Seveda se je procesije udeležila v velikem številu tudi trnovska, krakovska in barjanska mladina, ki je potresala cvetje pred Najsvetejšim. V procesiji so korakali vsi občinski svetniki in vsi ugledni predstavniki, ki stanujejo V, trnovski župniji. Pred procesijo je službo božjo daroval g. župnik Cegnar, pri maši pa jc pel po! vsej Ljubljani znani trnovski cerkveni pevski zbor, ki je sodeloval tudi pri blagoslovih. Za Bežigradom Ob 6 zjutraj je daroval službo božjo oK asistenci župnik p. Kazimir Zakrajšek, ob 7 pa se je razvila po bežigrajskem okraju krasna procesija, v kateri je župnik nosil Najsvetejše. Na povabilo ravnatelja in upravnikov se je udeležilo procesije zelo veliko število dijakov bežigrajske gimnazije ter meščanske in osnovne šole. Ža Najsvetejšim so korakali bežigrajski občinski svetniki, dalje starosta gasil, organizacije dr. Kodro, cerkvena ključarja dr. Žitko in Eiietz, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec ter drugi. V sprevodu jn igrala poštarska godba. Zelo mnogo je bilo ludi narodnih noš v procesiji. Ko so jo procesija pomikala mimo vojašnice, je vojaštvo s strumnim nastopom izkazalo čast Najsvetejšemu. V Šiški Po sv. maši v župni cerkvi se jc razvila krasna procesija. V procesiji so šle številne narodne noše, s katerimi sc je Šiška vedno ponašala, šišenska prosveta, zastopniki in zastopnice fantovskih in dekliških odsekov v krojih, belo oblečeni otroci ter učenci vseh štirih šišenskih šol, dveh dekliških in dveh deških, številne organizacije, kakor klarice, križarji, kongreganisti in kongreganistke. Mestno občino sta zastopala obč. svetnika Malgaj in Borštnar, dalje jc šel v procesiji načelnik postaje g. Košuta, oo. frančiškani, domači pevski zbor in pa godba »Zarja«. Na Viču Vič najbrž v vseh 30 letih obsloja župnije še ni doživel lako lepe procesije, kakor je bila letos. Službo božjo je daroval ob asistenci domače duhovščine provincial p. dr. Hcric, ki je v procesiji I tudi nosil Najsvetejše. V s|>revodu so šli fanljo j z Viča v slovenskih fantovskih krojih, enako tudi šk vilna dekleta ler okoli 70 narodnih noš. V sprevodu so dalje šli vičanski zastopniki mestne občino, številna četa uasilcev in zelo mnogo mladino ler drugega vernega ljudstva. TmaJ riefa licfa t 0,1 nckfla.i cenimo HIICJ U!)tct USId. ljudi, ki imajo čista usta —in blesteče zobo. Orodjo, ki se stalno rabi — kakor naši zobjo — jc treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščetko in Chlorodont, pa zobe očistili v vseh smereh I Nič strahu: zobjo to prenesejo. Lo slabo nego no vzdržel Zatos Chlorodont, kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod. Kaj pravite? Vi se, gospod urednik, čudile »Jutru* in »Slovenskemu narodu*, da Nemcem v češkoslovaški republiki priznavata pravico do narodne avtonomije, Slovakom pa, ki ie del j ko Nrmci zahtevajo enakopravnost s Čehi, to pravico odrekata. Oospod, najbri sle ie pozabili, da veiejo slovenske narodne naprednjake z Nemci stare simpatije. Saj so bili pod Avstrijo dolgo vrsto let zvezani s kranjskimi grofi, baroni ter nemško mestno gospodo v kranjskem deielnem zboru z namenom, da bi v tem avtonomnem zastopstvu ne prišlo do besede slovensko kmetsko ljudstvo, in so si na vse kriplje prizadevali, da se ne bi odpravila nemška veleposestniška kurija in so ta nemški privilegij branili z vsemi svojimi glasovi. Stara ljubezen pa ne zarjavi. Nemci so gospodje, njih je veliko in mogočni so, Slovaki pa so sami kmetje, zgodovinske knjige o njih ne pišejo, sploh je to čisto navadno ljudstvo. Čemu bo takim ljudem avtonomija, ta je samo za gospodo. Vi pravite, Slovaki so vendar Slovani, jim grejo torej iste pravice ko Čehom! Kaj ie! Slovani so samo tisti,.oziroma samo tisti so Slovani, ki jih kot take priznavata »Jutro* in »Slovenski narod*, vsak, kdor hoče biti Slovan, mora biti tam iigosan. Če ne, ni Slovan ali pa vsaj skrajno sumljiv, sehr verddchtig, ali pa ni čistokrven, nicht rassig. Ali tega, gospod urednik, še niste vedeli? Star Ljubljančan. Danes ob IO. In 19.1S url nepreklicno zad' ^Tinllorlio nn smrti njlkrat BORIS KARLOFF v fantastičnem filmu Al VI] eil| p " a11"" ^^nror^TS SKRIVNOST LADJE ,BETTY BONN' Kino Matica 21-24 ^,.^rfimIlfdrga?t:XBo0dofLeV. Znižane cene! dne ob 10 dopoldne v restavraciji »Slamič« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. — Žaloigra dveh mladih ljudi. V četrtek so v Zrečah pri Konjicah počili streli, ki odmevajo po vsej dravinjski dolini. Mlad delavec Železno industrijske družbe Franc Vrečko je ustrelil 21-letno trgovsko pomočnico Anico Marzinšek, doina z Zbe-lovske gore, in nato še sebe. Dekle je bilo takoj mrtvo, Vrečko je pa živel še štiri ure, nakar je podlegel rani. — Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani nudi iz zbirke »Katholische Lebensvverte« sledeče zvezke po izredno znižanih cenah: Zv. 1. Sa\vicki, Der Sinn des Lebens. 357 str., vez. 30 din. Zv. 2. Rost, Die Kulturkraft des Katholizi9mu6. 607 str., vez. 45 din. Zv. 3. Willmann, Die Wissen-schaft vom Gesichtspunkte der katholischen Wahr-heit. 196 str., vez. 30 din. Zv. 5. Krebs, Dogma und Leben. 490 9tr., vez 35 din. Zv. 6. Savvicki, Die katholische Frommigkeit. 411 str., vez. 35 din. Zv. 7. Ries, Kirche und Keuschheit. 471 str., 35 din. Zv. 9, Schmitt, Katholizismus und Ent-wicklungsgedanke. 294 str., vez. 30 din. Slavni italijanski tenorist fltO VIVERE Predstave ob 16, 19.15 in 21.15 Danes premiera! Kino Union Telefon 22 21 Topot ima Ljubljana edinstveno priliko poslušati pevca svetovnega formata. Koledar Sobota. 18. junija: Efrem, cerkveni učenik; Marko in Marcelijan, mučenca. Nedelja, 19. junija: 2. pobinkoštna nedelja. Julijana, devica; Gervazij in Protazij, mučenca. Novi grobovi V Ljubljani je umrla gospa Draga Svetek, soproga banskega svetnika v p. Pogre/b bo danes ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Naj ji 6veti večna luči Žalujočim naše iskreno 60Žalje! -f- V Ljubljanski splošni bolnišnici je umrl Jnrfek Koče iz' Mengša. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne. Noj se veseli med nebeškimi kri-latci. Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Hošnici pri Laporju je umrla dne 16. junija vcleposestnica Klavker Frančiška. Rajnica je bila daleč naokrog poznana in spoštovana oseba. Njen prvi mož je bil nepozabni Mlakar Franc, ki je bil pred vojno steber slovenstva in katolištva v svoji okolici. Pokojnici večni mir, njeni rodbini odkrito sožalje! t Na Podplatu pri Kostrivnici je umrl v 69. letu starosti bivši posestnik in gostilničar pri Sv. Roku ob Sotli g. Alojzij M o r d e j. Svetila ■ta večna luč, sorodnikom naše sožalje. Osebne vesli •= 50 letnico svojega rojstva je obhajal včeraj podnadzornik policijskih agentov pri upravi policije v Ljubljani g. Lojze T a b e r n i k. Jubilant je bil vse skozi zaveden Slovenec in kremenit značaj. Vsi njegovi tovariši in prijatelji mu želijo, da bi doživel še dolgo vrsto jubilejev zdrav in zadovoljen. Izpit i odliko za specialista iz psihiatrije je opravil g. dr. Ivan K a n o n i, sekundarij drž. bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljani, Studenec. Iskreno čestitamo! Ceneno bivanje nn Jadranu C^RUGN ANO Pension Santo Splrlto Krasna mirna lega brez prahu ob morju ♦ tPIKWtO-TRIESTt — Priprave za vinarski kongres, ki bo v Gornji Radgoni v nedeljo, 19. junija, so v polnem teku. Gornjeradgonsko vinarska podružnica pripravlja razstavo najboljših vin iz gornjeradgonskega okoliša, popoldne pa bo priredila izlet z avtobusi na Kapelo, kjer bodo obiskovalci uživali krasen razgled s te najlepše razgledne točke na meji Slovenskih goric. Obenem si bodo tudi lahko ogledali tamkajšnje banovinske trtnice in njene nasade. Pričakujemo večjega obiska slovenskih vinogradnikov in prijateljev našega obmejnega prebivalstva. Obiskovalci naj se poslužijo nedeljskih povratnih kart na železnici. — Prijave za sprejemni izpit na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Poljane), kolkovane z 10 din, ee bodo sprejemale 22. in 23. t. m. od 8 do 12 dopoldne. Prijavi je priložiti: rojstni in krstni list ter spričevalo o dovršeni ljudski šoli. Če je v tem šolskem letu učenec obiskoval 5. ali 6. razred višje ljuske šole, tudi to spričevalo. Sprejemali 6e bodo dečki in deklice letnikov 1925, 1926, 1927 in 1928. Sprejemni izpiti bodo 24. in 25. t. m. od 8 dalje. — Ravnateljstvo. — Diplomski izpiti na državnem konservatoriju V Ljubljani. Minister prosvete je imenoval za predsednika izpraševalne komisije in odposlanca mini-srtT6tva prosvete pri diplomskih izpitih univ. profesorja dr. Gojmira Kreka, za podpredsednika ravnatelja konservatorija Julija Betetta in za člane •učitelje konservatorija Marijana Lipovška, Stanka Premrla, Janka Ravnika, Jana Slajša, Angelo Trost dn Vilka Ukmarja. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Na državni realni gimnaziji v Kočevju bo sprejemni izpit za I. razred v petek, dne 24. in v soboto, dne 25. junija t. 1. ob 8. Učenci (ke), rojeni 1. 1925—1928, naj prineso s seboj spričevalo o uspešno dovršenem IV. rnzredu in krstni list; prošnje se bodo sprejemale do 23. junija. — Profesorski kongres bo letos v Suhotici f». h» 6. julija. Udeleženci naj se priglasijo glede hrane in prenočišča kongresnemu odboru JPD, Bubotica (moška gimnazija) do 20. junija. — Krajevna protltuberkulozna liga na Vurber-gu priredi veselico s srečolovom dne 19. junija t. 1. 9. gostilniških prostorih g. Berlingerja na Vurbergu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite Zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grcnčice«. — Maturanti ljubljanskega učiteljišča iz leta 1828 bodo proslavili svojo desetletnico 9 julija t 1. £aradi točnega dogovora se bodo zbrali istega Ljubljana v soboto, dne 18. junija 1938 Gledališče Drama: Sobota, 18. junija: »Izpit za življenje«. Red Sreda. — Zaključek dramske sezone. — Opera: Sobota, 18. junija: »Gioconda«. Red A. — Nedelja, 19. junija: »Grofica Marica«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Ponedeljek, 20. junija: zaprto. Prireditve in zabave Orgelska produkcija gojencev drž. konservatorija bo drevi ob 6.15 v Hubadovi dvorani. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in pred začetkom produkcije pred Hubadovo pevsko dvorano. Zadnje produkcije našega drž. konservatorija v tekočem letu bodo v torek, sredo in petek prihodnjega tedna vselej ob 6.15 v Filharmonični dvorani. Sestanki Fantovski odsek Ljubljana-mesto! V nedeljo, dne 19. junija pridite vsi člani in mladci ob 10 dopoldne v telovadnico II. drž. real. gimnacije (na Poljanah). Važno! Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima 27. t. m. ob 21 v Hubadovi pevski dvorani redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Prihodnja vaja mešanega zbora bo v torek, 21. t. m. ob 20. — Odbor. Cerkveni vestnik Kongregacija gdč. učiteljic in kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V nedeljo 19. t. m. ob pol 7 sv. maša in skupno sv. obhajilo. V ponedeljek ob pol 7 zvečer zadnji sestanek: slovesni shod in darovanje v kongregacijske namene. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Munnajer, Sv. Petra cesta 78. Poizvedovanja Bel otroški čeveljček najden v Trnovem. Dobi se Gerbičeva 44, Štrekelj. Procesija sv. R. T. pri oo. frančiškanih v nedeljo, 19. junija 1938. Ob 7 slovesna sv. maša. (Zaradi razvrstitve procesije bo pri stranskem oltarju ob 7 tudi tiha sv. maša.) Ob 8 bo procesija, ki se bo razvrstila po sledečem redu: 1. Župnijsko bandero. 2. Godba »Sloge«. 3. Frančiškovi križarji z zastavo. 4. Mari-janiška šola. 5. Dekliška Marijina kongircgacija z zastavo. 6. Marijina kongregacija za gospe. 7. Veliki križarji. 8. Tretji red. 9. Gospe in gospodične 6 svečami. 10. Uršulinski Marijin vrtec s praporom, 11. Dve mali banderi. 12. Belooblečene deklice. 13. Velike Klare s praporom. 14. Dečki in deklice s cvetlicami. 15. Narodne noše. 16. Vojaška godba. 17. Sestrice sv. Klare. 18. Samostanska družina in duhovščina z Najsvetejšim. 19. Zastopniki župnije, Frančiškanske Prosvete, Vincencijeve in Elizabctne konference itd. ter ostali verniki. — Posamezne skupine naj se zberejo ob 7.45 na določenih krajih. Procesija sv. R. T. v Mosta h Ob pol 6 tiha sv. maša. Ob pol 7 peta sv. maša. Po sv. maši začetek procesije, ki gre iz cerkve na šušteršičevo, Slapničarjevo ulico, Zaloško cesto. Pred osnovno šolo je I. blagoslov. Z Zaloške ceste gre v Društveno ulico, Pod Ježami, viadukt v Tovarniško ulico. Na križišču Središke in Tovarniške ulice II. blagoslov. Iz Tovarniške ulice v Koroščevo, Bazoviško ulico. Pred meščansko šolo je III. blagoslov. Nato gre mladina obeh šol k šolski sv. maši. Procesija se pa pomika po Pokopališki, Predovičevi ulici in gre po Zakotnikovi ulici do Karmeličanske cerkve, kjer je IV. blagoslov. Od tu pa po Zaloški cesti, Slapniiarjevi in Ciglarjevi ulici nazaj v cerkev. V cerkvi bo nato takoj blagoslov, zahvalna pesem, darovanje zn sveče in druge cerkvene potrebščine, nato pa tiha sv. maša. Sveče bodo na razpolago ves čas že v soboto popoldne od 2—9 zvečer. V nedeljo pa zjutraj od 5 do začetka procesije. * 1 Procesija presv. Rcšnjcga Telesa pri sv. Jakobu bo v nedeljo, 19. junija. Ob 8 bo slovesna sv. mnša. Takoj po sv. maši se razvrsti procesija po običajnem redu. — Prebivalce hiš, mimo katerih pojde procesija, prosimo, da razsvetle okna. Po končani procesiji -bo sv. maša pri velikem oltarju, — Pridite, da se poklonimo Kralju svetal Zadoščenje pred sodiščem Veliko prahu je vzdignila svoj čas afera trgovske sotrudnice gdč. Sernec Katarine, ki je bila obdolžena, da je svojega gospodarja, t. j. tvrdko Ivan Jax in sin v Ljubljani oškodovala z nepoštenimi manipulacijami za več kot 240.000 din. — O tej stvari je poročal tudi naš list, in sicer na podlogi informacij, ki jih je dobil na uradnem mestu. Sredi februarja t. 1. se je vršila proti Sernečevi pri tukajšnjem okrožnem sodišču glavna razprava, in sicer je trajala ves dan in ponoči skoraj do polnoči. S. o. s. Jože Kokalj je po temeljitem razpravljanju prišel do zaključka, da Sernec Katarina ni kriva in jo jo oprostil. Proti oprostitvi je državno tožilstvo vložilo priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, od katerega je te dni prišla odločba, da se priziv zavrne. S tem je gdč. Sernec Katarina končno oproščena vsake krivde in kazni. To objavljamo, da se tudi v javnosti popravi dobro ime Sernečeve. * 1 Člani Kraj. organizacije JRZ za šentjakobski okraj se udeležimo šentjakobske procesije sv. R. T. skupaj 7. moškim članstvom prosvetnega društva. Gremo takoj za fantovskim odsekom in dekliškim krožkom. Pridite čim številneje! 1 Članice in mladenke šentjakobskega dekli-kega krožka! V nedeljo, 19. junija, se udeležimo procesije sv. Rešnj. Telesa pri sv Jakobu. V ta namen pridite v nedeljo ob pol 9 zjutraj pred šolo. Tiste, ki imate kroje, pridite v kroju. Udeležba strogo obvezna. Bog živi! 1 .šentjakobsko prosvetno društvo vljudno vabi svoje člene, da se udeleže procesije sv. Rešnjega Telesa v župni cerkvi sv. Jakoba v nedeljo ob pol 9 dopoldan. Uvrstimo se takoj za Fant. odsekom. 1 Frančiškanska Prosveta M. 0. v Ljubljani vljudno vabi vse svoje člane k udeležbi za procesijo sv. R. T. frančiškanske župnije, ki se prične jutri, v nedeljo točno ob 8 zjutraj. Zbirališče članov vseh odsekov je določeno na Marijinem trgu, desno pod stopniščem glavnega vhoda v cerkev. Naša prosveta se uvrsti za Najsvetejšem. Prosim za čim večjo udeležbo. — Predsednik. 1 Veliki Frančiškovi križarji. Procesije sv. R. Telesa se bomo tudi letos skupno udeležili pri oo. frančiškanih v nedeljo, 19. junija. V ta namen se zberite vsi ob 7 zjutraj v pevski sobi (vhod na porti). Predpisana obleka: dolge modre hlače in bela srajca z dolgimi rokavi. Udeležba je za vse strogo obvezna. — p. voditelj. 1 Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri oo. frančiškanih se udeleži procesije sv. R. T. jutri, 19. t. m. Zbirališče ob Zadružni gospodarski banki. 1 V Salczijanskem Mladinskem domu na Ko- deljevem bo v nedeljo, dne 19. junija procesija sv. Reš. Telesa po sledečem sporedu: Ob pol 6 zvečer bo na stadionu Mladinskega doma pridiga, nato procesija: 1. Križ, 2. dečki Mlad. doma in z Rakovnika, 3. gojenci iz zavoda na Selu, 4. Fontovski krožek iz Mlad. doma in Rakovnika, 5. možje in fantje, 6. godba, prosveta s Kodeljevega (vsi oddelki), 7. Hčere M. Pomočnice z gojenkami, 8. narodne noše, belooblečene dekliee in dečki, 9. mi-nistrantje, pevci, bogoslovci, 10. duhovščina z Najsvetejšim, 11. Vincencijeva in Elizabetina konferenca, 12. Salezijanski sotrudniki in sotrudnee, 13. žene in dekleta s svečami, 14. žene in dekleta brez sveč. Procesija krene po ulicah: Ob Ljubljanici, Zadružni, Povšetovi in Klunovi in se vrne na stadion Mlad. doma. Pri vhodu na stadion bo darovanje, nato pete litanije Srca Jezusovega in blagoslov. Sveče se bodo prodajale pred kapelo in 6e lahko dobe v Mlad. domu že od četrtka naprej. 1 Salezijanski Mladinski dom na Kodeljevem sprejema dečke na počitniško kolonijo, ki bo od 10. julija do srede avgusta t. 1. V prvi vrsti pridejo v poštev dečki, ki redno obiskujejo Mladinski dom. Glede informacij in prijav se je zglasiti v pisarni ravnateljstva Mladinskega doma na Kodeljevem. 1 Prijavite stanovanja! Pripravljalni odbor za mednarodni mladinski tabor prosi vse Ljubljančane, da prijavijo odvišne postelje pripravljalnemu odboru za mladinske mednarodne tekme. Vsaka postelja je dobrodošla. Število postelj in sob ter ceno sporočite na Miklošičevo cesto št. 7/1. (Prosvetna zveza), kjer se dobe tudi potrebne informacije. 1 Steg skavtov Ljubljana III. obvešča član stvo. da se gotovo udeleži stegovega sestanka v nedeljo, 19. junija ob 7 zjutraj v stegovem domu. Porazgovorili se bomo o sodelovanju na katol. mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani na Stadionu. Obenem javljamo, da bo isti dan obvezen stegov izlet, navodila na sestanku. — Uprava. 1 Pri časnikarskem ogledu razstave na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, o katerem smo poročali v št. 136 z dne 16. t. m., je omenjeno, da zatrjuje mojster Mušič, ki vodi to šolo, da so gosli, ki jih izdelujejo na tej šoli, enakovredne Stra-divarijevim goslim, zlasti, ko bodo gosli nekoliko starejše. To je bila pomota v naglici, v kateri se je stvar obravnavala. Informacija bi se morala glasiti tako, da so violine prvovrstnih današnjih mojstrov — po sodbi svetovnih strokovnjakov — enakovredne Stradivarijeviin, zlasti, ko bodo starejše. Umevno je, da učenci v treh letih ne morejo ustvarjati takih umetnin, dasi marsikateri nadarjen učenec tudi v tem kratkem Času ustvarja prave mojstrske izdelke. 1 Prirodoslovno društvo vabi svoje člane, prijatelje in njihovo družine na poslovilni večer, ki ga priredi na čast svojemu zaslužnemu članu g. univ. prof. dr. R. Kenku, ki odhaja v Ameriko. Prijateljski poslovilni večer bo drevi ob 20 v kmečki sobi restavracije Slamič na Gosposvetski cesti. — Vljudno vabljeni. 1 »Sedejeva družina« priredi v nedeljo, dne 19. t. m. izlet na Sv. Marjeto nad Medvodami. Udeleženci naj bodo ob 11.30 na gl. kolodvoru. 1 Bela zastava z rdečim križem ho zaplapo-lala jutri na stolpu ljubljanskega gradu. Pod zastavo R. K. se zbirajo milijoni požrtvovalnih sa-marijanov, ki izvršujejo poslanstvo božje, prinašajoč tolažbo trpečemu človeštvu. Pod to zastavo bodo pohitele jutri na grad množice, ki nosijo v svojem srcu čut ljubezni do bližnjega in hočejo j pomagati pri človeljubnem delu. Zalo bo pa va-. lovalo jutri po vsej Grajski planoti resnično ne-I skaljeno veselje. 1 Akademski krajevni odbor .TS vabi člane in druge akademike, da se prijavijo do 22. t. m. pri vratarju univerze za letovanje v Novem Vinodolu. Stroški 450 din za 3 ledne. Za revne tovariše bo i poskrbel odbor, več izvedo pri vratarju. Hitite 1 s prijavo. Maribor m Telovske procesije v Mariboru. V najlepšem vremenu je bila v četrtek dopoldne telovska procesija v V6em sijaju. Ob 8 se je razvila procesija iz stolnice ter je šla potem po običajni poti. Najsvetejše je nosil prevzvišeni lavantinski vladika dr. Ivan Tomažič ob asistenci sto'.nih kanonikov. Za Najsvetejšim so šli okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, zastopnik predsednika okrož, sodišča Lenart, poveljnik 32. art. polka polkovnik Kiler in zastopnik poveljnika 45. p. polka Maras, I, drž. pravdnik dir. Zorjan, vodja mestne policije dr. Tr-stenjak, mestni podžupan Žebot z obč. svetniki, vodja obmejne policije Krajnovič ter predstavniki vseh drugih uradov in oblastev. Častno spremstvo ob baldahinu so tvorili podčastniki 45. p, polika z golimi sabljami, v sprevodu je korakala častna četa tukajšnje šole rezervnih častnikov, ki je oddajala pri blagoslovih s vso preciznostjo častne salve, dalje vojaška in poštarska godba, največjo pozornost pa 6ta vzbujali številni strumni četi slovenskih fantov in dekliških krožkov v krojih. Udeležba organizacij, šolske mladine in ljudstva je bila pri procesiji ogromna. Lepo so bile okrašene vse hiše in razsvetljena okna ob ulicah, po katerih se je procesija razvijala. Stolni pevski zbor je pod vodstvom ravnatelja GašpaTiča dvignil z ubranim petjem sijaj slovesnosti. — Druga procesija je bi!a na Telovo v Magdalenskem predmestju. Po številu udeležencev ni skoraj nič zaostajala za glavno procesijo stolne župnije. Verniki t» »ove magdalenske župnije 60 presenetili svojega- ^ttbovnega voditelja g. Oberžana s prekrasno zlato monštranco, za katero so naskrivaj zbrali potrebna sredstva, Najsvetejše je nosil v tej novi monštranci pri procesiji g. Oberžan. V procesiji je bila že-lezničarska godba, mestni svetniki iz tega dela mesta, zastopniki oblastev, župan in občinski svet iz Radvanja, ulice pa so bile svečano okrašene z zastavami, cvetjem in razsvetljenimi okni. m Angleški konzul v Mariboru. V četrtek in včeraj se je mudil v Mariboru britanski konzul v Belgradu Mr. H. Stenbock, V spremstvu tajnika tukajšnjega angleškega krožka akad. slikarja profesorja Kosa je obiskal v Mariboru nekatere osebnosti, med njimi mestnega podžupana Zebota. Podžupan je dal gostu na razpolago mestni avto, s katerim je napravil v četrtek izlet v Slovenske gorice ter se je zlasti zanimal za narodnostne in gosipodarske razmere na meji. G. konzul je dobil podrobne informacije o teh razmerah, ki so ga povsem zadovoljile. Lepota Maribora in okolice ga je naravnost osvojila, zlasti pa ga je navdušil Mariborski otok, o katerem je izjavil, da nekaj tako prirodno-krasnega in smotrno urejenega do« sedaj še ni nikjer videl. G. konzul je obljubil, da pride koncem poletja na počitnice na Pohorje ter bo takrat pridno obiskoval Maribor ter kopališče na otoku. m Taborni znaki in knjižice za mladinski tabor v Ljubljani, s katerimi imajo udeleženci pravico do polovične voznine v Ljubljano se dobe v tajništvu Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6-1. Taborne knjižice veljajo tudi kot vstopnice k vsem prireditvam na Stadionu dne 29. junija. Cena znaku in knjižici din 5. Pohitite z naročilom! m Fantovski odsek Maribor III. Vsi člani, ki nameravajo iti v Ljubljano, naj pridejo danes popoldne ob 4. na Livado. m Sv. maša za izletnike vsako nedeljo in praznik ob četrt na 5. uro zjutraj v frančiškanski cerkvi. m Znižana vstopnina na razstavo. Velika reprezentativna razstava sodobnega slovenskega slikarstva in kiparstva bo odprta samo še dva dni. Umetniški klub se je odločil, da zadnje dni razstave zniža vstopnino na polovico. m Smrt starega vojaka. V Vetrinjski ulici 30, je umrl v starosti 73 let upokojeni polkovnik Raj-mund Hambock. Pokojnik je bil češkoslovaški državljan, po prevratu pa se je naselil v Mariboru, ki se mu je za časa njegovega službovanja med svetovno vojno tako prikupil. m Poročila sta se pri Devici Mariji na Brezju inž. kem, Evgen Pehani in gospodična Greta Pišof iz Maribora. Mlademu paru naše iskrene častitke. m Revno družino z nepreskrbljenimi otroki, 'katere rednik je te dni umrl ter jo zapustil brez V6eh sredstev za življenje, priporočamo blagim srcem. Darove sprejema uprava Slovenca na Koroški cesti 1. Perilo, kravate, ugodno pri Jakob Lah, Maribor. m Pevsko društvo Maribor poziva svoje članstvo, da se udeleži jutri, v nedeljo, izleta na Pohorje. Sestanek pri Sv. Arehu, kjer bo ob desetih sv. maša! — V torek, 21. junija, zvečer pevska vaja mešanega zbora. m Opozorilo staršem otrok, ki bodo delali sprejemni izpit za 1. razred sred. šole. Ravnateljstva srednjih šol opozarjajo starše in posebno upravi-teljstva in ravnateljstva meščanskih šol na odlok IV. No. 8782-1 od 2. maja t. 1., s katerim ic kr. banska uprava predpisala, da se odslej izdajajo na ljudskih šolah posebna »Izpričevala o dovršeni ljudski šoli«. Kr,_ banska uprava je odredila, da se odslej pripuščajo v. 6mislu § 55 a zakona o srednjih šo'ah k sprejemnemu izpitu le učenci in učenke, ki se izkažejo z izpričevalom o dovršeni ljudski šoli (dovršeni četrti razred brez kake slabe ocene). Na osnovi »Knjižic za učence ljudskih šol« pa tudi meščanskih šol, se ne smejo učenci več pripuščati k sprejemnemu izpitu. m Davčna uprava za mesto Maribor bo poslovala dne 20. t. m. zaradi snaženja uradnih prostorov le v najnujnejših in neodložljivih slučajih. m Velike tatvine svile. Mariborska policija je odkrila velike tatvine svile, ki so se dogajale v mariborski tovarni svile Thuma. Skupaj je bilo ukradenih, kolikor se je moglo doslej ugotoviti, 363 metrov svile v skupni vrednosti 8500 dinarjev. Tatovi so svilo večinoma žc razprodali in je policija zaplenila že gotove obleke od kupcev. V zvezi s tem sta bila aretirana dva delavca, od katerih eden priznava, druga pa odločno zanika krivdo. Policija poizveduje da'.je. m Sprejemni izpiti na novi realni gimraziji v Mariboru v Razlagovi ulici oz. Zrinjskega trgu se vršijo dne 24. po potrebi tudi 25. t. m. od pol osmih zjutraj da.je. Za sprejemni izpit je treba vložiti pri ravnateljstvu z 10 din kolkovano prošnjo. Prošnji jc priložiti posebno »Izpričevalo o dovršeni ljud.skl šoli« (kolek din 5) in krstni list. Sprejemni izpit morejo delali učenci in učenke letnikov 1925—1928. Vsak učenec ali učenka naj prinese s seboi polo papirja, peresnik in črnilo ali nalivno pero. Na tem zavodu naj se prijavijo vse deklice, ki nameravajo študirati realno gimnazijo, dečki pa v prvi vrsti iz V. mariborskega okraja in sreza Maribor desni breg, oziroma tudi iz dravograjskega in slovenjgra-škega okraja. \/le*1ih„ Prosvetno društv o v Metliki ponovi veseloigro »Tisočak v telovniku« v nedeljo 19. junija ob 8 zvečer v dvorani Hranilnice in posojilnice v Metliki. Tudi na tabor v Ljubljani se pripravljamo, prišla bo »Belokranjska ohcet« v narodnih nošah. Vabimo vse, posebno člane, da se častno pokažemo v Ljubljani, Prevzem kmečkih dolgov Po obračunu Privilegirane agrarne banke je banka skupno do 10. maja letos prevzela od 5407 denarnih zavodov 764.910 kmečkih dolžnikov za 2.996,715.111 din. Po skupinah 6e razdeli prevzem naslednje: Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Banke: 507 121 25 128 243.066 71.602 1.333 92.465 1,166.737 311.069 15.049 249.106 Skupno 781 408.526 1,741.961 Hranilnice: Belgrad 10 1.625 20.579 Zagreb 17 3.090 18.568 Ljubljana 29 6.679 88.870 Sarajevo 3 169 1.976 Skupno 59 11.563 129.992 Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Skupno Belgrad Zagreb Ljubljana Sarajevo Zadruge: 2.045 159.(H2 887 70.108 457 39.883 578 75.188 394.176 282.725 375.751 122.109 4.567 344.821 1,124.761 Skupno: 3.162 404.333 1.025 144.860 511 47.895 709 107.822 1,581.492 582.862 479.670 373.191 — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Joseiova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35. Gospodarski stiki s Češkoslovaško Od 10. do 15. junija 1938 je bil v Pragi sestanek mešanih jugoslovansko-čeških trgovskih zbornic, s katerega je bilo izdano naslednje obvestilo: Pretekle jeseni je bilo v Belgradu prvo zasedanje skupnega odbora Jugoslovansko-češke gospodarske zbornice v Belgradu in Ceško-jugoslo-vanske gospodarske zbornice v Pragi. To prvo zasedanje predstavnikov posestrimskih organizacij je pokazalo, da obstoja med obema popolno razumevanje za veliki pomen češkoslovaško-jugoslovan-skih gospodarskih zvez za življenje obeh držav kakor tudi popolna dobra volja, da se te zveze čimbolj poglobijo in razširijo. Zato je skupni odbor že na tem svojem prvem sestanku sklenil celo vrsto sklepov o konkretnih akcijah, katere naj podvzameta obe zbornici v ta namen. Na svojem praškem zasedanju je skupni odbor predvsem razpravljal o vprašanju: ali so in v koliki meri omenjene zbornice izvršile sklepe prvega zasedanja ter je v zvezi s tem skupni odbor z zadovoljstvom ugotovil: Optimizem, s katerim je bilo prežeto prvo zasedanje, se je v polni meri izkazal za opravičen. Pri skoraj vseh sklepih sta obe zbornici delali ter dosegli že v prvem letu stvarne rezultate. Tudi za nadaljnje uspehe kaže dobro. Glede zamene dobrin na osnovi predhodno sporočenih strokovnih referatov je letošnje ■ zasedanje pokazalo, da se more obseg še znatno povečati tako s sedanjimi predmeti kakor tudi z novimi proizvodi. Skupni odbor je v tem smislu posebno razpravljal o izvozu iz Jugoslavije in sicer kmetijskih proizvodov: žit, sadja in povrtnine, lana, konoplje, živine, nato lesa, tanina, rud in usnja. Glede vsega tega je konzultiral zastopnike čsl. Narodne banke, trg. zbornic, izvoznih zavodov, zvez industrijcev, malega monopola, zainteresiranih zadrug, uvoznikov jug. sadja in povrtnine itd. Na ta način so bile proučene tudi ovire, ki še obstojajo ter so bili izneseni tudi predlogi za odpravo teh ovir. Nadalje so našli možnosti za nadaljnji napredek in sistematsko delo tudi na drugih poljih: izmenjava, pošiljanje fe Jugoslavije v Češkoslovaško mladih gospodarjev in gospodarskega podmladka aa strokovno izpopolnjevanje, turizem in drugo. Poleg tega so razpravljali tudi o plačilnem prometu med obema državama ter o možnostih za njegovo izboljšanje. Razprave zbornic so privedle do popolne soglasnosti v vseh vprašanjih dnevnega reda in dale novih vzpodbud za bodoče še tesnejše sodelovanje. Bilanca Drž. hip. banke Državna hipotekama banka objavlja naslednjo bilanco za 31. maj 1938, ki je zanimiva zaradi dogodkov v mesecu maju. Primerjava e podatki za 30. april, ki so navedeni v oklepajih, kažejo, da so se vloge v banki le malenkostno zmanjšale. Vsi podatki so v milij. din. Aktiva: gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 957.76 (907.25), posojila: hipotekama 1.919.1 (1.928.4), na dohodke in doklade 1.411.2 (1.408.5), vodnim zadrugam 72.3 (73.05), lom-bardna 81.95 (105.3), menično hipotekama 85.6 (86.5), menična 55.4 (54.4), tek. račun finančnega ministrstva 557.7 (589.3), razni tek. računi 395.05 (368.05), efekti rez. sklada 269.75 (243.3), efekti sklada za amortiz. bančnih zgradb 12.66 (12.66), efekti sklada za zavarovanje bančnih zgradb 1.2 (1.2), vrednostni papirji 772.76 (782.03), nepremičnine 241.34 (236.66), razna aktiva 109.4 (100.9), bilančna vsota 6.939.2 (6.897.54), kavcije itd. 3.200.7 (3.171.5). Pasiva: samostojni skladi 595.54 (595.9), razni skladi 1.566.8 (1.540.7), glavnice javnih ustanov 459.9 (457.2), hran. vloge 1.449.73 (1.469.46), tek. račun fin. ministrstva 80.0 (77.6), razni tekoči računi 1.207.76 (1.195.55), zastavni listi in obveznice v obtoku 704.9 (704.7), predujmi in depoji bank 158.8 (160.4), rezervni sklad 207.75 (205.94), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 60.65 (60.57), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 1.25 (1.25), razna pasiva 446.15 (428.3). Podaljšanje veljavnosti sporazuma v Eisena-chu. Iz Belgrada poročajo, da je podaljšan začasni sporazum o uvozu našega lesa v Nemčijo, ki je bil sklenjen januarja 1938 v Eisenacliu do konca avgusta. Za eventuelno podaljšanje naj bi se sestal v juliju v naši državi jugoslovansko-nemški lesni odbor. Nadalje je bilo nekaj izprememb glede sortimentov, dočim glede cen ni bilo nobenih izprememb. Razširjenje Šipada. Ministrstvo za gozdove in rudnike je določilo, da Šipad zgradi veliko tvornico za inipregniraje bukovih pragov. Nadalje bo Šipad odpadke pri bukovini in netehnični bukov les predeloval v fogocelulozo. Iz te celuloze delajo v Nemčiji dobre obleke. Iz izjave glav. ravnatelja Šipada, g. dr. Ulmanskega posnemamo, da je Šipad razširili svoje poslovanje od Bosanske krajine na vso Bosno in Hercegovino, Črno goro, Hrvatsko in Slovenijo. Skupno zaposluje sedaj Šipad okoli 3000 delavcev. Ugodnosti za clektrolitične napravo v Boru. Finančni minister g. Dušan Letica je predpisal pogoje za brezcarinski uvoz potrošnega materiala za proizvodnjo elektrolitičnega bakra v borskem rudniku (Službene novine z dne 15. junija). Fuzija v avstrijskem bankarstvu. Kakor smo že poročali, bo Mercurbanka na Dunaju prevzela podružnico pariške Banke za srednjeevropske države in dunajsko podružnico Živnostenske banke. Glede delniškega porlfelja, ki ga je imela dunajska Landerbanka, je gotovo, da ga bo prevzela pariška centrala. Gre zlasti za delnice Romunske kreditne banke v Bukarešti, Splošne kreditne ban-kev v Varšavi, Ogrski Siemens-Schuckert tov. v Budimpešti, Sphynx-Email v Pragi, Solo v Pragi, Trboveljske itd. Nova banka bo imela skupno ime Landerbank. Nova zadolžitev države pri madžarski Narodni banki. Na zadnjem izrednem občnem zboru delničarjev madžarske Narodne banke je bilo sklenjeno, da se država lahko zadolži pri banki za nadaljnjih 100 milij. pengov. Nadalje je bil državi dovoljen 9 mesečni vsakoletni kredit v znesku 30 milijonov pongov, katere država lahko najame 1. marca in kasneje, vrniti ga pa mora do 30. no- Hiperemija Čarobna beseda za revmalihe in one, ki botujejo na iSijasu, je temelj zdravljenja revmattzina. Kaj je hiperemijal Vlažno tople blatne kopeli v PieStany-u pospešijo v revmatičnih udih tok krvi.Ta kri oslabi povzročitelja bolečin, omehča oteklino in zdravi eksudnte. Tako zdravi priroda. Pojdite tudi Vi letos v kopališče P1I$TANY (CehOSlOVaSHa) v dolini reke Vaga, kjer vlada mir. Hotel s pensionom od Kč 50"-, z zdravnikom in blatnimi kopelji od Kč 85"- naprej. Informacije: Pieštanu liiro, Beograd, Maršala Pilsudskog 22 vembra vsakega lela. Končno so bila pravila banke izpremenjena tako, da lahko banka, kupujo vrednostne papirje na prostem trgu, do višine lastnih sredstev (45 milij. pengO). Borza Dne 17. junija 1988. Denai V zasebnem kliringu ie ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.15—28.85, v Belgradu 28.18—28.88. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo julija 14.32—14.52. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3 miilj. 227.555 din, v Belgradu 3,224.000 din. Ljubljana — tečaji s Amsterdam 100 h. gold. . • , Berlin 100 mark...... Bruselj 100 belg .>••■• Curih 100 frankov . , , • • London 1 funt....... Ne\vyork 100 dolarjev .... Pariz 100 frankov . , . » . Praga 100 kron Trst 100 lir primom; 2409.41—2424.01 1753.03—1766.91 739.19— 744.25 996.45_1003.52 215.39— 217.44 4308.51—4344.82 120.62— 122.06 151.24— 152.34 227.54— 230.63 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.135, London 21.6425, New York 435.50, Bruselj 74.175, Milan 22.91, Amsterdam 241.70, Berlin 176, Dunaj 40, Stockholm 111.65. Oslo 108.80, Kopenhagen 96.675, Praga 15.18, Varšava 82, Budimpešta 86.75, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.555, Buenos-Aires 114. Vrednostni napirii Ljubljana. D r ž. p a p i r j i : 7% inv. posojilo 98—99, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 480 do 482. begluške obv. 90—92, dalm. agr. 90—91.50, 8% Bler. pos. »6.50—97.50. 7% Bler. pos. 91—93, 7% pos. Drž. hip. banke 98—100. — Delnice : Trboveljska 195—205. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—99, agrarji 60 blago, vojna škoda promptna 478—480, begluške obveznice 89—91, dalm. agrarji 91 denar, 8% Blerovo posojilo 96.50 do 97.87, 7% Blerovo posojilo 93—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. Delnice: Narodna banka 7300 blago, Priv. agrarna banka 228 do 231 (231), Trboveljska 190—200, Gutmann 62 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 denar, Osj. sladk. tov. 110 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—99.50, agrarji (62), vojna škoda promptna 477.50—478.50 (478.50, 478), za konec julija 478 blago (478, 475.50), begluške obveznice 90.50—91 (91), dalm. agrarji (90.50), 7% Blerovo posojilo 93—93.50 (93.25, 93), 7% stab. posojilo 99 denar (99). — Delnice: Narodna banka 7320 blago, Priv. agrarna banka 229 denar. 2itni trg Novi Sad. Pšenica bač. srem. 247.50—250, ban. 2-10—245, bač. pot. 250—252.50. Moka Og, Ogg 352.50—362.50, št. 2 332.50—342.50, 5 312.50 do 322.50, 6 292.50—302.50, 7 220—230. 8 122.50 do 127.50, srem. slav. Og, Ogg 347.50—357.50, št. 2 327.50—337.50, 5 307.50—317.50, 6 287.50—297.50, 8 122.50—127.50. Tend. vzdržana. Promet srednji. Sombor. Pšenica bač. bač. okol. Sombor, gor. bač., srem. slav., bač. ladja kanal, bač. ladja Begej 215—247.50, ban. 240—242.50, gor. ban. 242.50— 245, bač., ban. Tisa šlep 247.50—250. — Oves, rž in ječmen ne notira. Koruza neizpreme-lijena. Moka bač. Og, Ogg 350—360, št. 2 330 do 340, 5 310—320, 6 290—300, 7 225—235, 8 125—130. Otrobi neizpremenjeni, fižol beli 2% 190—195. Tendenca čvrsta. Promet majhen. 2ivina Na mariborski svinjski sejem je bilo pripeljanih 186 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 85—115 din, 6—9 tednov 120—150 din, 3—4 mesece 170—240 din, 5—7 mesecev 300—430 din, 8—10 mesecev 440—500 din, 1 leto 6tari 710—820 din. Kilogram žive teže 6.50 do 7.75 din, mrtve teže 8.50—11.25 din. Prodanih je blo 69 svinj. Redni mesečni sejem v Novem mestu 13. junija. Na sejem je bilo prignanih 268 glav goveje živine in 387 glav mladih prašiče-v. Kupčija pri prašičih se je razvijala za prodajalce ugodno; cena je še stabilna in razmeroma visoka, in sicer 70—150 dinarjev za pujske od 7 tednov do 3 mesecev starosti. Prodalo se je 315 komadov mladih pujskov, od goveje živine pa le 23 glav, večinoma vprež-nih volov. Cena pri pitanih voleh je precej visoka — 5 do 6.50 din za kg žive teže, pri slabši klavni živini pa je cena precej nazadovala, kljub temu, da je v novomeškem okraju šc dovolj krme in tudi letošnji pridelek sena kaže še precej ugodno. Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanja las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, MER ¥RYI.I$1N VEDNO VZPOREDNO MORAMA Z VEDO. Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstra-nja prhljai in preprečuje izpadanje las. Kohainsha afera vnovič pred sodiščem Ljubljana, 17. junija. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, je danes vnovič obravnaval veliko kokainsko afero, katere začetek sega tja v leti 1935 in 1936. Razne interesente in trgovce, zlasti obmejne, ki se bavijo s tihotapstvom, so opeharili na ta način, da so jim prodajali nameslo pristnega kokaina kako zmes iz fižolove in navadno moke, iz soda bikarbone in sipe. To zmes so spravili v pravilno etikirane zavoje z znamko »Merk« Darmetadt. Sleparji, kakor saini zatrjujejo, pa so delali tudi poštene, reelne kupčije s kokainom. Javno obtožbo je zastopal dr. Julij Fellaher, ki je poprej vodil vso zadevo, ki je najbolj j>o-učen o vseh sleparijah in je zato prispel iz Celja v Ljubljano. Proti kokainskim sleparjem so bila vložene kar tri obtožnice. Obtoženih je 15 oseb. K razpravi je danes prišlo samo 10 obtožencev. Drugi so izostali ali pa so neznanega bivališča. Današnja dopoldanska razprava je bila osredotočena na zaslišanje treh glavnih obtožencev. Prvi je Pavel Širok, rodom iz Solkana, trgovec s starim železom, ki je v bistvu priznal vie sleparije in navajal Irike, s katerimi so operirali pri sleparskih trgovskih poslih. Drugi je lesni mani-pulant Fran Hladnik iz Logatca, ki je pri kupčijah nastopal kot italijanski trgovec pod imeni l)ever-dis, Peruzzi in Sandrini. Tretji je trgovski potnik Josip Mauser, rodom iz Bos. Broda. Poleg teh treh je še sedem drugih, ki so bili pomagači prvih, oziroma so tvorili skupino, ki je 6 kokainom sle-parila po Gorenjskem, zlasti v obmejnih krajih. »Kokainisti« so po teh obtožnicah opeharili 10 interesentov za okoli 175.000 din. Zagrešili pa so še druge sleparije, za katere so bili že kaznovani. Prvi trije so priznavali očitane jim sleparije. Originalen v zagovoru je bil Pave! Širok, ki je cinično pripomnil: »Gospodje! Takrat je bila prava kokainska epidemija I Vsak je hotel naglo obogateli, zato smo jih vlekli.« Fran Hladnik je interesentom dostikrat kazal svojo listnico, nabasano s slotaki. Kazal je paket za 50.000 din. V resnici pa je bil pravi stotak le zgoraj in eden spodaj, vmes pa navaden papir. Ob 14 prekinjena razprava se je ob 16.30 nadaljevala z zaslišanjem ostalih sedmih obtožencev, ki so očitana jim dejanja prostodušno priznavali. Jutri se bo razprava nadaljevala. Zaslišane bodo glavne priče, ki so bile najbolj oškodovane. Nekega notraujskega trgovca so osleparili za 38 tisoč din. Radio Programi Radio Ljubljanat Sobota, lit. junija: 12 Pisan spored vam gotovo je všeč, saj ploščo izbrano res lopa so reč — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Pisan spored vam gotovo jo všeč, saj ploščo izbrano res lopa hj reč — 14 Napovedi — 18 Za delopust (igra liad. orkester) — 18.40 Dolonjskn mosta v dobi čitalnlo (g. prof. .larc) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 10 M Pregled sporeda — 2u O zunanji politiki (g urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Kako jo brusil Zelez.nikarjev «l!rus«. Slovenski humor iz začetka devetdesetih 'ct. Za radio nabral ln pripravit Niko Kurot. Izvajajo člani rad. igral, družine, sodelujeta .lo/.ok in Ježek, glasbeno ilustracijo na klavirju oskrbi prof, t.ipovšek. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel koncu tedna (igra Radijski orkester). Drugi programi» Sobota, 15. junija: Bclarait: 20 Narod, pesmi, 2ft Koncert podporno zadruge gledal, osebja, 21.45 Orkester in tamburice — Zai/rrb: 20 Franc, klavir, glasba, 20.30 Tenor, 21 Violina, al.80 Vok. koncert, 22.20 Orkestralni koncert — Prana: 19.25 Zab program, 21.15 Se-renado — Varšava: 20 Oddaja za Poljake v tujini, 21.10 Pihala, 22.10 Zab. program — Sofija: 19.39 Violina, 20 Flavta, 21.40 Lahka glasba, 22 Zabav, program, 23.30 ri es. glasba —• HudimpeSta: Festival v proslavo rojstnega dno kraljevega namestnika IIorthya, 21.30 Oig. orkester. 22.20 Klavir, 23.10 Jazz — Trst-Milaii: 21.00 Straussova opereta »Kavalir z rožo« - Kulturni obzornik Joža Karlovšek: Umetnostna obrt Splošen razvoj in naš slog. V Ljubljani 1938. Izdalo in založilo obrtniško društvo v Ljubljani. Str. 139 s 101 sliko. Dve knjigi, ki jih je naš pisec o ornamentiki že prej izdal (1936 in 1937), sta nekak uvod pričujoči knjigi, ki nudi kratek pregled razvoja umetnostne obrti, zlasti kako se narodi po umetnostnem pojmovanju med seboj razlikujejo in torej tudi v izdelkih. V okrasju ali ornamentiki se večinoma zrcali lepotno hotenje. To okrasje pa ni treba, da bi bilo predmetu pridejano, ampak je lahko združeno z golo obliko n. pr. v lepi tvarini, v prijetni barvi in lesku. Razni narodi imajo različen slog. Ali tudi slovenski? Nedvomno! Prvi ljudje so imeli še skupno romantiko; čim bolj so se pa krajevno ločili, tem bolj so se razločevali tudi v okrasju. Knjiga nam torej kaže, kakšno pot je slog hodil do današnjega dne pri južnih in severnih rodovih, pa tudi pri nas; to pa tem bolj, da se bomo varovali tujih vplivov in ohranili svoj slog tem čistejši. Ločimo pa visoko in ljudsko umetnost. Tudi ljudska je velikega pomena v domači obrt-nosti. Umetnostnoobrtni izdelki so tisti, ki ne ustrezajo samo uporabnemu namenu, ampak tudi lepotnemu čutu; zalo je poleg lepe oblike posebno okras (ornament) važen. V takem okrašenem predmetu se zrcali čas, meda in sploh ljudska duša. Pisatelj nns po teh pojasnilih vodi od prastare dobe do današnjih dni in nam razkazuje značilne oblike raznih dob in narodov. Človek je uporabljal za okras to. kar je opazoval v svoji bližini in mu je bilo mogoče posnemati. Nekateri okraski so kaj priprosti, zlasti geometrični (pike, črte, krogi, valovnice in špirale); bolj dovršeni so rastlinski in živalski. Čudno je, da so vse to poznali že v pradavni dobi. Izdelki so bili na jugu večinoma ka-meniti, zato so se dalje ohranili kot leseni na severu. Na severu so se ohranili večidel samo keramični predmeti; zato so pa tudi glavni viri, po katerih spoznavamo severno kulturo in jo razločujemo od drugih kultur. Pri okraskih ločimo tri sloge: 1. naravno upodabljajoči, 2. geometrično tehnični, 3. dekorativno čustveni slog. Že v neolitični dobi opazimo v keramiki prve okrašene izdelke. Človek je krasil posode z geometričnimi okraski, seveda z najpreprostejšimi ravnimi črtami. V bronasti dobi se prikazujejo že motivi z zakrivljenimi črtami, polkrogi, zvezdami, va-lovnicami in s špiralo. V železni dobi pa nastopajo že rastlinski in živalski okraski. Za Slovane je važna vzhodna trakasto poslikana keramika. Barve so: bela, črna, rjava, rdeča in rumena, ki so po žganju nanesene na posodo in potem pološčene. Ti motivi pa niso podrejeni obliki posoda, ampak se vrste poljubno in brez reda; porazdeljeni so tako, da povzdigujejo z raznovrstnimi oblikami in barvami slikovitost okrašenega predmeta. To okrasje je torej le krasilno in nima zveze s tehniko in obliko predmeta. V bronasti dobi nastopajo nove vrste orna-menta: vejice, špirale, rogovi, pravokotniki, trikotniki, rombi, zvezde, krogi, zobci, križci. Živalski ornamenti so pa tedaj nastali v Sibiriji, kjer so bili ljudje lovci. Ti okraski so se širili proti zahodu v Evropo. Oven, kozel, govedo, jelen, konj, ptiči se prikazujejo v teh ornamentih. Južni slog, ki se je razvil okoli Sredozemskega morja, je naravno upodabljajoči slog. ker se ravna po naravnih oblikah rastlinstva in živalstva in upodablja tudi človeka. Na severu Evrope se je razvil geometrično tehnični slog. Omamentika je strogo disciplinirana in umerjena po predmetu. V začetku ne upodablja rastlinskih, živalskih in človeških motivov; kadar jih pa sprejema, jih preoblikuje in podrejuje obliki in tehniki predmeta. Dekorativno čustveni slog se je razvijal med Vzhodnim in črnim morjem, v Rusiji in v spodnjem Podonavju. Tu je morala biti pradomovina starih Slovanov. Keramične posode imajo kroglasto ali stekle-ničasto obliko, posneto po naravni buči. Okraski so geometrični, toda manj trdi in določni kot pri severnih narodih. Tu prevladujejo zaokroženi trako-ni, manj pa črte. Ta keramika se imenuje zato trakasta. Spiralni motivi postajajo bolj prosti in lepotno zaokroženi; nlednje se pa mešajo črtice, pike, krogi, trikotniki, da dajejo okrasju pestro lice; naposled se izcimijo iz teh ovijače, rozete in podobni okraski, pa tudi živalski liki. Najdišča take keramike so n. pr. Tripolje v Ukrajini, But-mir pri Sarajevu, Vinča pri Belgrada. Vpliv teh okraskov sega celo do nas. Staroslovanski izdelki kažejo smotrno in praktično obliko. Glavne predmete so nam ohranili grobovi; tu so se našli: uhani, zaponke, obsenčnice (ker se nahajajo ob soncih mrličev), prstani, igle, glavniki, ovratnice in obeski. Vsi ti predmeti se razlikujejo od severnih in južnih narodov. To keramiko delimo v tri dobe: najstarejša doba ima oglato in vedrasto obliko posod; okraski so pike, črte, zobčaste črte, valovnice in mreže. V drugi dobi so rabili že kolo ali sukalnico, zato so posode trebušaste in bolje izdelane. Pojavljajo se jamice in večkrat valovnice. V poznejši dobi se pojavlja jajčasta oblika poleg spletkov, brazdic in zarez. V slovanski ljudski umetnosti prevladuje geometrični slog s krogi, trikotniki, stebrički, fetvero-kotniki, zvezdami, črticami in križci. Okoli 1. 1500 se pa prikazujejo stillzirani rastlinski motivi in pozneje versko simbolični: križ, kolih, monštranca, jagnje, pav, golobček, monogrami Jezusa in Marije, pa tudi drugi okruski: srce, vaze, venčki, grbi. mora, osel, konj, pes, jelen, torej bogat zaklad za okraševanje narodnih izdelkov, ki ga sedaj dvigajo domači umetniki in obrtniki, ko ljudska umet- nost že gineva. Sodobni umetniki sedaj -radi krase pohištvo in stavbe s temi narodnimi motivi. Tako nas vodi pisec skozi labirint okraskov kakor vrvica grške Arijadne. Brez vodnika bi zašli in bi se ne mogli spoznavati. Njegova pomoč nas pa varno pripelje do spoznanja, na kaj moramo paziti pri ornamentiki in da so pri starih dobah zlasti važni okraski keramike. Naposled pa govori še o sodobnem obrtništvu in daje primerne nasvete za uporabo domače ornamentike, Iz te kratko povzele vsebine sklepamo, da se je naš pisatelj lotil težavne, a lepe naloge, ki nas vodi na polje ornamentike, in upamo, da bo seme padlo na rodovitna tla in čvrsto vselilo. Knjiga je lepo opremljena, vendar se zdi, da zaostaja za prejšnjima dvema. V. Steska. •k Med pomembnejšimi deli, ki so se po:avila na bolgarskem književnem trgu v zadnjem času, bi omenil »Izbrane novele« Mihalaki Georgieva na blizu 200 straneh (»Hemus«), roman Orlina Vasileva »Mati ne hrani hajduka«, novele Ilijča Volena »Božji ljudje« (zal. »Hemus«), in študijo znanega književnega zgodovinarja Bojana Peneva o Aleku Konstantinovu (57 strani). _ Kritik Nikola Dončev pa je izdal študijo »Tuji vplivi v bolgarski književnosti... Sicer je Dancev najbolj znan kot velik prijatelj Francozov in njihove kulture in glavni bolgarski sotrudnik lista »La parole bul-gare«, ki izhaja v Sofiji. Dr. Kosta Milulinovič, tajnik Matice Srpske v Novem Sadu, je izdal prvo knjigo »Iz istorijo političkih ideja«, kjer sla objavljeni razpravi o grškem revolucionarnem društvu Ilelerija in o dunavski konfederaciji Koshtita, Polita-Desančiča in Svetoznra Miletiča. Stane 10 din V Pančevu je izšla 850 strani obsegajoča »Spomenica pnučovarkog srp^kog crkveno« pevač-kog društva« (za stolelnico). Knjiga je pomembna ludi za Slovence v toliko, ker je v omenjenem pevskem društvu nekaj lel deloval s pridom tudi naš Davorin Jenko. LA FRANCE aikOM' ISCHOMA JuMMONA rofiresA • in.Asmtot/ .vrni to ""m* T[Umira wmi* AiMP/ru Garierot Franco 11 Cuuii c t rn wMH«5«ca s O j PUHA AUOfttt mcam mtm ilSACAtf mXMMS Is®2^-7 1'oložaj na španskih bojiščih, odkar je padel Castellon. Kako bo Francija sprejela angleško kraljevsko dvojico bosta angleški kralj in kraljica uradno obiskala francoskega predsednika in njegovo soprogo v njegovi palači. Nato pa bo angleški kralj v svojem stanovanju sprejel vse poslanike tujih držav pri francoski vladi. Zvečer bosta kralj in kraljica večerjala pri predsedniku in njegovi ženi v palači Elysee. Obiski in sfaunosfi Dne 29. junija bosta obiskala spomenik neznanega francoskega vojaka, kjer bosta položila venec. Nato bo slavnosten sprejem na pariškem magistratu, opoldne pa zajtrk na angleškem poslaništvu. Popoldne istega dne bosta kralj in kraljica v spremstvu predsednika in njegove žene obiskala razstavo angleškega slikarstva v palači Louvre. Po ogledovanju razstive bo na vrtovih gradu Bagatelle velika vrtna sHvnost. Zvečer pa bosta predsednik in žena " kosteh pri Kralju in kraljici, nakar se ob 10 začne velika gala predstava pariške velike opere. Listek Vseh oči so se ozrle v viteza. Ta pa je sedel nepremično kakor kip. »Govorite 1< mu je zaklicala Rebeka. »Če ste mož, govorite! Govorite, če hočete, da vas imenujemo viteza!« Spačenega obraza je tedaj vitez Briand spregovoril le eno besedico: »Listek! Listek!« »Ubožec!« je kriknil veliki mojster. >Ali nam je treba še drugih prič? Samo o tistem listku še more govoriti, ki je na njem zapisana tista ča-rovna beseda, katera ga je začarala!« Rebeka pa je tako. razumela, kaj te besede pomenijo. Skrivaj je po-iegnila tisti listek, ki ga ji je bil nekdo stisnil v roko. V splošni zmedi se ji je posrečilo prebrati. Na pergamentu so bile zapisane tele besede: »Zahtevaj zase borilca!« V tistem hipu pa se je že oglasil veliki mojster: »Sama lahko spre-vidiš, hči nevernega ljudstva, da ga ima liudič še vedno v oblasti. Kako moreš torej od njega za-htevati. naj priča zate? Ali nimaš nič drugega povedati?« »Vse tajim, česar me dolžite! Sicer dobro vem, da mi bo to malo pomagalo, vendar vseeno to storim 'ter se sklicujem na pravico, ki mi je ne t>odo niti vaše trde postave mogle odreči! Zahtevani viteza, ki t>o v dokaz moje nedolžnosti pojezdil zame na bor išče!« »Ali res misliš, da bo kdo za judovsko čarovnico hotel svoje ude spravljati v nevarnost?« 'e veliki mojster zbadljivo vprašal. ' »Tega ne vem, upam pa, da se bo v tej viteški deželi dobila roka, ki bo pripravljena zame lomiti sulico. Saj se bo boril za pravico in pravičnost!« Francoski otroci sc uče angleško narodno himno, s katero bo francoska mladina v angleškem jeziku pozdravila angleško kraljevo dvojico. Pariz se na vso moč pripravlja na državni obisk angleške kraljevske dvojice. Taki obiski pa veljajo težke zlate denarje. Tako je francoska zbornica za ta namen vladi že dovolila nič manj kakor 24 milijonov frankov, h katerim pa je treba prišteti še tistih 8 milijonov frankov, ki jih je veljala nova oprema in popravilo palače Quai d'0rsay, kjer bo angleška kraljevska dvojica prebivala med svojim obiskom. Prekrasna palača je namreč docela obnovljena in urejena. V njej so porabili najdražje pristne kovine. V vseh resorih francoskih vladnih uradov je sedaj dela na pretek. Nikjer ne poznajo nobenega prostega časa in nikakega počitka. Zlasti pa velja to za tiste vladne oddelke, ki morajo skupaj z angleško policijo skrbeti ža telesno varnost kraljevskih gostov. Odkar je namreč, strašna žaloigra v Marseillu tako krvavo opozorila, da je francoska policijska služba prevej lahkoverna, so postali tudi Francozi močno previdni in nezaupni. Policijska nadzorovalna služba že dolge tedne deluje in skrbi za varnost. Kaj vse je treba organizirati Za dostojen in slovesen sprejem angleških gostov je bilo treba poklicati na pomoč strokovnjake vseh panog, ki bi sicer človek še mislil ne nanje. Zlasti so najprej poklicali na sodelovanje može s področja lepih umetnosti. Glavni ravnatelj državnih umetniških zbirk, Huysinans, je z vsemi svojimi sodelavci poklican poskrbeti, da bodo vse ulice, kjer pojde kraljevski sprevod, in vsi trgi, kjer bodo večje parade, najskrbneje okrašeni po vseh pravilih umetnosti. Komandanti francoske vojaške in mornariške sile pa so dolžni poskrbeti vse potrebno, da bodo vse vojaške parade do pičice natančne. Za vsako posamezno priliko posebej je bilo treba že davno poprej določiti, kateri vojaški oddelek 1k) tam zastopan, katera vozila bodo tam vozila in kateri poveljniki bodo tam poveljevali. Zlasti natančno pa je bilo treba pripraviti velikansko vojaško parado na polju pri Versaillesu. Želodec je važna zadeva Pri tako važnem državnopolitičnem dogodku je Francija mobilizirala tudi svoje gastronomske in kulinarične gneralštabe. Da bodo kraljevski gostje tudi v želodčnem oziru dobro postrežem, to imajo Francozi že od nekdaj za svojo častno dolžnost. Saj francoska kuhinja povsod po_ svetu slovi za najboljšo, čeprav morda preprosti želodci kaj takega ne bi potrdili. Visoka gospoda pa se povsod drži francoske kuhinje. Zato je tudi kuharje mobilizirala, da ustreže visokim obiskom iz Anglije. Največji kuharski mojstri Francije so morali sestavljati jedilne liste za vse obede in zajtrke. Tako bo gospod Carton skuhal gala-zajtrk za 200 ljudi v stekleni dvorani gradu Ver-sailles. Ta gospod je lastnik restavracije Lucas, ki po vsem Parizu slovi. Za ta zajtrk bo gospod Carton moral pripraviti deset jedil. Kuhal prav za prav ne bo sam, marveč bo vsako jelo zase kuhal poseben kuhar, ki bo vsak sam zase odgovoren, za vse skupaj pa bo odgovarjal gospod Carton sam. Glavni kuhar hotela Ritz bo pripravil diner, ki ga bo francoski zunanji minister dal gostoma. Gospodar restavracije Larue pa bo oskrbel obed, ki ga bo dal predsednik francoske republike angleški kraljevi dvojici. Kdaj pride kraljeva dvojica Pretekli teden šele je bilo natančno določeno, kakšen bo program vsega obiska. Zadnja določila v tem oziru so bila sklenjena na konferenci francoskih zastopnikov na angleškem poslaništvu. Angleški kralj in kraljica se bosta pripeljala na Francosko dne 28. junija. Njuna ladja bo natančno ob 12.40 priplula v francosko luko Bou-logne sur Mer. Pripeljala se bosta na admiralski jahti angleške vojne mornarice. V luki bo visoka gosta sprejel član francoske vlade. Natančno ob 1 pa bo dvorni vlak odpeljal proti Parizu, kamor pripelje natančno ob 4 in 50 minut popoldne, in sicer na postajo Bois de Boulogne. Na postaji bodo pričakovali predsednik republike gospod Lebrun in njegova soproga, dalje predsednika senata in zbornice, predsednik vlade z vsemi ministri. Vojaške čete vseh vrst orožja bodo gostoma izkazale vojaške časti. Nato bosta kraljevska gosta sedla v kočijo ter se z vsem spremstvom odpeljala v palačo Quai d'Orsay. Ves sprevod bo spremljal polk konjenice v paradnih oblekah. Takoj ko bosta prišla v svojo palačo, St. 154. Dne 30. junija parada in i. julija odhod Dne 30. junija se bosta angleški kralj in kraljica odpeljala • v Versailles, kjer bo blizu tam velika vojaška parada francoske armade. Po paradi bo slavnosten zajtrk v dvorani ogledal ver-saillske palače. Po zajtrku si bodo gostje ogledali prelepe vrtove tega gradu. Nato sledi še kratek cerkven koncert v grajski kapeli. Zvečer bo slavnostna večerja, ki jo v svoji palači priredi francoski zunanji minister. Dn 1. julija bo angleška kraljeva dvojica odpotovala v. kraj Villers-Bretonneux, kjer bodo blagoslovili in odkrili velik spomenik, nakar se bo od tukaj odpeljala v Calais, kjer se bo vkrcala na svojo jahto ter odpotovala domov na Angleško. V Lardu se mu je zdravje zboijšalo Holandski katoliški delavci so priredili poseben romarski vlak v Lurd. Te dni se je romarski vlak katoliških delavcev vrnil na Holandsko. S tem vlakom se je vrnil domov tudi bolni delavec Blokland, ki je doma v vasi Vinkeveen. Ta delavec je bil že več let hrom na rokah in nogah. Ze večkrat je romal v Lurd, pa doslej vedno brez usplia. Tudi sedanjega romanja se je udeležil. Ko se je sedaj kopal v lurški votlini, je takoj začutil, da lahko pregiba roke in noge. Noge sicer niso bile popolnoma gibčne, vendar je lahko z njimi stopal ter naredil nekaj korakov brez tuje pomoči. Pač pa so se njegove rane zacelile in ne čuti nobenih bolečin več. Divji sloni napadli indske romarje Glavno mesto združenih severnoindijskih provinc Agra in Oudh ob gornjem Gangesu je Luk-nov. Zadnje dni se je tamkaj zgodila velika nesreča, ki je celo za indijske razmere pretresljiva. Iz Luknova je šla velika procesija hindskih romarjev proti mestecu Hardvar, kjer so jih tam blizu napadli divji sloni. Šest Indov je bilo takoj mrtvih, nad sto pa je bilo tako hudo ranjenih, da najbrž večina izmed njih sploh ne bo ozdravela. Blizu mesteca Hardvar je orjaško indsko svetišče Kumbh Mela, kamor vsako leto roma na sto-tisoče budističnih Indov, ki se potem pred mestom umivajo v vodah reke Ganges. Tudi te dni je tamkaj taborilo na tisoče romarjev, ki so se pravkar pripravljali k umivanju in kopanju v reki Ganges. Tisti hip pa je iz bližnje džunglp prihrumelo nad 40 divjih slonov, ki so planili na množice pobožnih romarjev. Ljudje so se brž razkropili na vse strani. Vendar so sloni do smrti poteptali 0 ljudi, nad 100 pa jih je bilo hudo poškodovanih. Med poškodovanimi jih je 20, ki prav Toplota človeškega telesa raste Preiskave nemškega medicinskega zavoda so pred kratkim dognale čudno dognanje. Doslej je bilo znanstveno dognano in dokazano, da je povprečna toplota človeške krvi znašala 36.8 stopinj Celzija. Medicinski krogi pa so že delj časa trdili, da človeška toplota raste. Preiskave tega pavoda pa so dognale, da je res tako. Ta zavod je dognal, da je povprečna temperatura človeškega telesa 37.5 stopinj Celzija, kar je včasih bilo že znamenje vročine. Sedaj pa je to nekaj docela naravnega in navadnega ter ni več znamenje bolezni. Razlagajo pa to stvar takole: V prejšnjih časih je človek živel bolj mirno življenje ter se je silno malo razburjal. Dandanes pa je takega življenja konec. Moderni človek tako živi, da so mu živci vedno razdraženi. Mora pač živeti čisto drugače, kakor so živeli njegovi dedje. To pa ima brezpogojno za posledico, da se je ludi njegovo telesno in duševno razpoloženje spremenilo. Izraz tega spremenjenega djiševnega in telesnega življenja pa je povišana temperatura. To ni noben znak kake bolezni, marveč pomeni le, da se je telo prilagodilo hitrejšemu delovanju. gotovo nikdar ne morejo ozdraveti, pa tudi drugi so strašno zdelani. Že lansko jesen so divji sloni prav na istem kraju napadli večji oddelek romarjev, ki so se pripravljali, da bi se kopali v Gangesu. Takrat je bilo več romarjev močno ranjenih, dva pa so sloni do smrti poteptali. Ta novi napad slonov na ljudi dokazuje, da je že po prvem napadu imel prav angleški ravnatelj živalskega vrta v Luknovu dr. Miller, ki je takole razložil, zakaj so sloni napadli romarje: Romarji so se najbrž ustavili na istem kraju ob reki, kamor hodijo sloni vsak dan pit. Ker pa so sloni nad vse trmaste živali, ki se vztrajno drže paš in napajališč, ki so jih vajeni, jih je najbrž močno razkačilo, ko so videli, da so njihova napajališča zavzeli ljudje. Zato so jih vsi besni napadli. Samo tako je mogoče razložiti ta napad. Indska in angleška oblast pa sta sedaj v veliki zadregi. Indi so tudi trmasti in si iz verskih razlogov ne dajo ukazovati, da bi hodili v kako drugo bližnje svetišče. Sloni pa se Indom, kakor kaže, tudi ne bodo prostovoljno umaknili od napajališča. Mogoče bi sicer bilo tisti prostor dobro zagraditi z močnimi plotovi in ograjami. Toda nemogoče je napraviti tako močne plotove in ograje, ki bi jih taka slonova čreda ne razdejala. Na drugi strani pa bi bilo tudi žaljenje indske vere, ko bi kdo hotel slonom kratiti njihovo svobodo in jim s plotom zapreti pot do vode. Po indski veri so namreč vse živali, torej tudi sloni, svete živali, ki jih nihče ne sme niti ubijati, niti kako drugače motiti. Švedski kralj Gustav V. je 16. t. m. obhajal 80 letnico svojega življenja. Prestol je zasedel dne 8. decembra leta 1907. torijo, badensko princeso, ki mu je umrla 1.1930. torijo, badensko pricezo, ki mu je umrla 1. 1930. Kralj Gustav je najstarejši kralj v Evropi ter slovi po svoji demokratičnosti in preprostosti. Je že od mladih let navdušen športnik, ki igra tenis ter hodi na lov. Zlasti za tenis ima veliko smisla ter ne mine dan, da ga ne bi igral. S tem si brez dvoma ohrani sveže svoje telesne moči. — Spodaj vidim« kraljevo palačo v Stockholmu. Je prekrasna stavba. Zgrajena je bila med letoma 1690—1754 po načrtih slovitega. Nikolaja Tessina. V nedeljo, 19. junija prvi nastop na Stadionu Nastopi tudi naša mednarodna vrsta na orodju V nedeljo, 19. junija'prvi nastop na Stadionu Nastopi tudi naša mednarodna vrsta na orodju. Ob priliki olimpijskega dne, ki Ik> v nedeljo, dne 19. t. m., priredi ob 4 popoldne na Stadionu ZFO in VDK nastop Članov in mladcev ter članic in mladenk za ljubljanske in okoliške odseke ter krožke. Vsi omenjeni nastopijo z rajalnim pohodom in prostimi vajami. Odseki in krožki, ki so dobili povabilo za ta nastop, se pozivajo, da se brezpogojno polnoštevilno udeležijo. Nastop sam bo v manjšem obsegu pokazal Isto, kakor ob priliki tabora 29. junija. Poleg tega pa nastopi kompletna mednarodna vrsta na orodju. Cenjeno občinstvo vabimo, da si ta nastop v cim večjem številu ogleda, kajti sedaj bo veliko laže videti posamezne točke kakor ob priliki tabora, ko bo velik naval. Sodeluje godba »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnina za sedeže 5 din, za stojišča pa 2 din. Skupščina Zveze mest v Ljubljani Ljubljana, 17. junija. Kakor smo že poročali, bo v nedeljo prvič v Ljubljani skupščine Zveze mest kraljevine Jugoslavije ter bo naše mesto ob tej priliki prvič lahko pozdravilo večino županov in drugih predstavnikov mest vseh jugoslovanskih banovin. Že danes, v soboto dopoldne, se prično važne interne seje, ki se bodo nadaljevale še popoldne, a zvečer se gostje na povabilo predsedstva mestne občine ljubljanske udeleže predstave »Gioconda« v opernem gledališču. V nedeljo 19. t. m. se ob 10 prične redna glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici, ki ji bo predsedoval zagrebški župan dr. Teodor Peičič. Po običajnem dnevnem redu bo predaval tudi član ljubljaskega mestnega sveta univ. prof. dr. France Štele o kulturnem razvoju mesta Ljubljane. Ob 13.30 priredi predsedstvo mestne občine ljubljanske v čast gostom obed v verandni dvorani Uniona, po obedu si pa ob 16 gostje v treh skupinah prično ogledovati kulturne in socialne zanimivosti mesta, a v ponedeljek ob 7.30 se z avtobusi odpeljejo na Bled in v Bohinj. Od 72 jugoslovanskih avtonomnih mest je sedaj v tej prevažni organizaciji včlanjenih 68 mest. V predsedstvu organizacije so poslevodeči predsednik zagrebSki župan dr. Teodor Peičič ter predsednika belgrajski župan Vlada Ilič in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. V Ljubljani sta bili doslej sicer že dve seji upravnega odbora, pred kratkim pa tudi konferenca socialno političnih in zdravstvenih referentov, ko so ee hkrati v Belgradu sestali tehnični referentje mestnih uprav. Prvič bo naše mesto sedaj deležno časti, da se predsedniki in predstavniki mest zbero na glavno skupščino svoje Zveze v našem mestu, zato jih pa naša javnost gotovo pozdravi z vso gostoljubnostjo. Celje e + V rabi Jožef. V Samostanski ulici v Orlovskem domu je umrl v 65. letu starosti skrbni oče Vrabl Jožef. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 4 popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Pokojni je bil dolgoletni naročnik »Slovenca«, 10 let hišnik v Orlovskem domu. Naj mu sveti večna luč, svojcem naše iskreno sožalje! c + Ijavrinc Marija. V lastnem domu v Gaber-ju je včeraj popoldne zaspala v Gospodu 18 letna hčerka mojstra v Westnovi tovarni Lavrinc Marija, absolventinja trgovske šole v Celju. Pogreb drage pokojnice bo danes ob pol 6 popoldne od doma na okoliško pokopališče. Naj ji sveti večna luč, prizadetim naše iskreno sožalje I c Vpisovanje novincev za l! razred deške ljudske šole bo v četrtek dne 23. junija od 8 do 12 ter od 15 do 18 v pisarni šolskega upraviteljstva; vpisovanje na drž. okoliški U. deški ljudski šoli pa lx> v torek 21. in v sredo 22. junija od 8 do 12 dopoldne. K vpisu je treba pripeljati vse dečke, ki dopolnijo letos sedmo leto, smejo pa priti k vpisu tudi dečki, ki do 1. septembra t. 1. dopolnijo šesto leto. c Kino Metropol: Vesela muzikalna komedija: »Humoreska«. c Nižji tečajni izpit na državni realni gimnaziji v Celju je bil od 9. do 15. junija. K izpitu se je javilo 93 učencev in 39 učenk, skupaj 132. Na podlagi prav dobrih in odličnih uspehov v letnem izpričevali! je bilo nižje tečajnega izpita oproščenih 24 učencev in 16 učenk. Izmed 92 učencev, ki so delali ustni izpit, je izpit uspešno dovršilo 60 učencev in 20 učenk. Popravni izpit v mesecu avgustu ima 9 učencev in 3 učenke. c Kino Union: Premiera filma po romantični noveli ruskega lirika Puškina »Nostalgija - poštar-jeva hči«. e Mestna knjižnica bo od 1. do 17. julija za-prta. e Radi nujnega popravila na omreiju bodo Kranjske deželne elektrarne ukinile dobavo toka v nedeljo, dne 19. junija in aicer od 8 do pol 2 Dopoldne. Kranj Obletnica smrti veleindustrijalca Frantlška Brune. Danes je leto, kar je umrl ustanovitelj in lastnik tukajšnje tekstilne tovarne »Jugobruna« František Bruna v Plaveh na Češkem. Vsi vodilni organi češkoslovaške javnosti so takrat ocenili pomen njegove osebnosti in dela. Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so izvršili pogreb, do voditeljev političnih strank, od načelnika generalnega štaba in guvernerja Narodne banke do krajevnih prosvetnih in gospodarskih faktorjev, so bili vsi edini v tem, da je bil pokojnik velika osebnost na meji narodnostnega ozemlja tako kot 6lovek in kot narodnogospodarski činitelj. V spomin obletnice smrti tega moža sc bere danes maša v tu-kajšni župni cerkvi, pri kateri počasti delavstvo tovarne Jugobruna njegov 6pomin. Sf. Vid nad Liubljano Meščanska šola priredi ob svoji desetletnici veliko razstavo risarskih in ročnih izdelkov svojih učencev. Razstava bo odprta dve nedelji in sicer 19. junija in 26. junija. Občinstvo vljudno vabljeno. Spod Prazniški nogomet V četrtek je bilo v Ljubljani prekrasno poletno vreme. Nekateri pesimisti so še v sredo mislili, da na6 bo letos znameniti patron sv, Medard, ki je eden najzanesljivejših vremenarjev v pratiki, navlekel. Na njegov god, ki je bil dne 8. junija, je bilo namreč ves dan lepo — in staro pravilo ve povedati, da je Medardov dan zanesljiv vremenski datum za štirideset dni naprej. Spočetka je res kazalo, da bo lepo vreme trajno, preteklo soboto pa ee je nenadoma sonce skrilo za oblake in se ni pokazalo do 6rede popoldne. Neverni Tomaži so seveda porabili priliko in hitro podvomili v zanesljivost Medardovih vremenarskih sposobnosti. Pa niso prav napravili; že sreda je postala proti večeru prav lepa, še lepši pa je bil četrtek, ki je bil povrh še kar precej hladen in zato za sedanji letni čas prav prijeten. Dopoldne so nekateri Ljubljančani ostali v Ljubljani, da so si ogledali procesije ali pa šli tudi sami ž njimi; popoldne pa je večina krenila v bližnjo okolico. Le nekaj prav Ne zamudite bogatih daril! Tvrdka Musar Josip, Sv. Petra cesta 61 v Ljubljani, je dobavila debelega prašiča za nagrado naročnikom »Slovenca«. — Tvrdka Musar ima tudi vse vrste mesnih izdekov vedno v zalogi. No odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«, da boste lahko deležni ene od 152 nagrad, ki so vredne nad 100.000 dinarjev. Sreča Vam ponuja roko, ne odklonite jo! Lai«ili$»¥0 »SlOVenCa« vztrajnih je odšlo na nogometna igrišča. Menda se jih je še največ nabralo na igrišču SK Mladike, Pokalni turnir SK Marsa Tega pokalnega turnirja so se udeležili štirje klubi: Grafika, Svoboda, Moste in Mars. Dopoldne sta se pomerila po dva para in tako tudi popoldne. Svoboda je porazila Grafiko z 1:0, Mars pa je premagal Moste s 4:1. Popoldne sta nekaj po pol pefi uri nastopila najprej oba premaganca. V tej tekmi je Grafika premagala Moste z rezultatom 3:1. V glavni tekmi pa je Mars, ki je igral z desetimi igralci, premagal Svobodo kar z 2:0. Razpisani pokal si je torej priboril sam. Novost na nogometnih prireditvah pri nas pa je bilo nagradno žrebanje. Na vstopnicah so bile namreč številke. In kdor med gledalci je imel srečo, da je bil izžreban, je dobil primerno darilce. Vseh daril je bilo okrog 40. Še najbolj se je sreča nasmehnila gospe Doberletovi, ki je dobila mlado jagnje. Ideja nagradnega žrebanja ni slaba. Dobro bi bilo, če bi jo prireditelji večkrat ponovili. Nobenega dvoma ni, da morajo danes klubi poskušati na vse načine, da si povečajo število obiska na tekmah. Število pa si bodo povečali tudi z raznimi nagradnimi žrebanji. Take 6tvari vedno vlečejo; morda spočetka sicer še ne tako, kakor bi b<'ln želeti, pozneje pa se brez dvoma rentirajo. SK Reka : ŽSK Hermes 3:0 (0:0) Prijateljsko srečanje med Vičani in Šiškarji je potrdilo naše mnenje, da se Reka prav lepo popravlja in da je zdaj v dobri formi. Res je, da Her-meiani zadnje čase niso trenirali in da zato nimajo potrebne kondicije (opešali so šele v drugem polčasu, ko so prejeli tri gole), vendar je Reka pokazala, da zna zdaj prav dobro igrati. V njenih vrstah so se razvili posamezni igralci v prav dobre moči. V prvem polčasu je bilo stanje obeh moči precej izenačeno, v drugem pa so Vičani pošteno pritisnili, talko da je moral hermežanski vratar kar trikrat kapitulirati. Zanima nas, kako se bo iztekla nogometna tekma med Hermesom in med mariborskimi Železničarji. V nedeljo ob 17.30 se bosta na igrišču ŽSK Hermesa namreč pomerila v izločilni tekmi za tekmovanje pri osvajanju pokala, ki ga je razpisal prometni minister g. dr. Mchmed Spaho, mariborski Železničar in ŽSK Hermes. Meseca julija bo v Sarajevu zaključno tekmovanje za ta pokal. SK Kranj (|un.) : SK Ljubljana (jun.) 3:2 Kranjčani imajo letos precej dobre juniorje. V četrtek so porazili juniorje SK Ljubljane s 3:2. Ker pa so Kranjčani izgubili svojo prvo tekmo v Ljubljani z 0:2, izpadejo iz nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo Slovenije. Tekma je bila od začetka do kraja temperamentna tn jo je gledalo prav lepo število kranjskih nogometnih radovednežev. OBČUTEK SVEŽ0STI OB PREBUJENJU Ali je ugoden občutek, kadar se prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udi I Že nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema »Soir de Paris» od Bourjois-a, ki ga Vi tako ljubite. BOURJOIS * Soif de Pariš * Olimpijski dan — jutri Letošnji olimpijski dan izkazuje po vseh mestiK bogat športni spored. V Ljubljani se je pričel že v petek s plavalno prireditvijo SK Ilirije v njenem kopališču, ki je bila prva letošnja plavalna tekma. V soboto pop. se prične ob 17 lahkoatletski dvoboj med reprezentanco Julijske Benečije in dravske banovine na Stadionu. Nastopijo najboljši atleti obeh pokrajin ter bodo nudili odličen 6port. Vse popoldne od 14 naprej je na teniških prostorih pod Cekinovim gradom lenis-turnir Ilirije, zvečer pa v Delavski zbornici težkoatlctski mateh v prireditvi SK Planine. V nedeljo se nadaljuje ves dan od 8 dalje kljubski tenis-turnir, od 10 dalje pa lahko-atletski dvoboj. Popoldne ob 2 se prične lahko-atletski dvoboj med juniorji SK Planine in SK Maratona iz Zagreba, ob 4 pa telovadni in športni nastop ZFO, oboje na Stadionu, Pri vseh prireditvah se bo porabila mala vstopnina v kritje stroškov, presežki pa gredo v olimpijski fond. Olimpijski dan bo otvorjen s svečano sejo olimpijskega odbora, ki bo v mestni zbornici v soboto ob četrt na 8 in na katero so vabljene vse športne in sokolske organizacije ter oni olimpijski tekmovalci, ki morejo priti v Ljubljano. Seji bodo prisostvovali predstavniki oblasti ter bo na njej skromna proslava vseh dosedanjih olimpijskih tekmovalcev, izišlih iz Slovenije. SK Grafika. .Tntri Kostu.ipmo v Kranju. Opremo naj dvignejo sledeči igraje:: Mnrn, Fellc. Lado. t'snik, ZnK.ir, Pipan, Gestrii), lione, Potrato, Mnrtinčič, Vili, .Tnnkovič in Cimperinnn. Zbirališče ob pol 12 pred ko. lodvoroin. Vsi ln točno! — Načelnik. ZFO Mladinski tabor. Zveza fantovskih odsekov prosi vse odseke, da takoj sporoče, koliko prenočišč bodo potrebovali v dneh mladinskih tekem. Pripravljalni odbor potrebuje te podatke nujno. Opozarjamo one fantovsko odseke in dekliško krožke, ki so prejeli liašo okrožnico v zadevi olimpijskega dno, da morajo priti v nedeljo, dno 1!). t. m. že zgodaj popoldne v Ljubljano, ker bo ob 4 popoldne nastop na Stadionu. Hugo Wasts 73 Zlato večnega Juda Potem je spet sedem dni grel to zmes kakor prej, spet amalgamiral baker z živim srebrom, ga zdrobil in znova presejal in stopil. Na koncu te vrste postopkov, ki jih ni smel pretrgati niti za sekundo, bi ee morale tričetrtine amalgama, tako je trdila stara knjiga, spremeniti v najčistejše zlato. Poskus je tekel že tretji teden, ki bi moral biti po navodilih zadnji. Berta je zaničljivo gledala retorto, v kateri se je kuhala uboga zmee desetkrat strta, stolčena, presejana in staljena. Potem pa je z drhtečo roko, kakor človek, ki dela greh, spustila v njo dobršen kos zlata, ki ji ga je dal Adalid. Stresla je retorto v talilnik, prižgala plin in a njegovim modrikastim plamenom stopila tisti sumljivi kup prahu. Ko ee je oče zbudil, se je že danilo in orjaško mesto je vstajalo. Ko je Julius Ram v livarskem modelu, kamor je spraznil talilnik, našel koe čistejšega in svetlejšega zlata, kakor pa je bilo zlato Inkov, je zmagovito zarjovel. Od tega dne dalje je svet začel drhteti. Učenjak pa se je čutil s svojim umom vzvišenega nad vsem tem. Bil je tako prepričan sain o sebi, da se mu ni zdelo vredno, da bi se mešal v silovito prerekanje. Zaglobil se je v večje poskuse. Zdaj ni šlo za to, da bi dokazal svojo podmeno, marveč za to, da bi se zahvalil človeku, po čigar darežljivosti je pričel do tako zmagovitega koncfl. Povečali so peči in najeli docela zanesljivega delavca, da bi prizanašali staremu učenjakovemu pomočniku, ki je bil zradi dvajsetih let alkimije napol nor. Ta delavec je bil Mauricio Kohen. Adalid je privolil, da ga je Berta poklicalo, potem se mu je zdelo prav, da ga seznani s svojimi načrti, čeprav je Mauricio igral svojo posebno igro. Adalid je imel neko misel, ki je ni zaupal nikomur in ki je k sreči tudi nihče ni uganil. Ramova hčerka je vsak dan dobivala od njega zaboje zlata v palicah ali v novcih, ki so jih topili v kraljevi vodi ali pa talili v pečeh. Zlato se je spet pokazalo, ko so stresali vsebino talilnikov v modele, v določenih oblikah, bodisi v nitkah, bodisi v luskah, bodisi v lesketajočih se zrncih, ki so se ločila od zmesi. Včasih je bilo to zrnje rdečkasto, podobno zdrobljenemu kršču, ki ga je učenjak zaničljivo metal v kot, ker ni hotel zapravljati časa s tem, da bi ga čistil. To zrnje so obiskovalci večkrat z začudenjem pobirali in ga odnašali domov ter ga potem takoj prodajali po menjalnicah. Adalid se je smehljal in mislil: »Včeraj me je reklama za umetno zlato veljala pet tisoč pesosov. Jutri me bo veljala deset tisoč. Prava reč! Moj načrt je vreden dve sto tisoč milijonov!« In pošiljal je svoji mladi zaveznici zlato še naprej, finance Kahala pa so začele bolehati. Nekega dne je Julius Ram poklical hčerko k sebi in jo pogledal od nog do glave. Potem ji je dejal: »Uresničil Bem največjo iznajdbo v zadnjih stoletjih. Tule pa sem bral, da v tisku Združenih držav in v evropskem tisku še zmeraj vzdržujejo trditev, da je vse to orjaška potegavščina.« »To so Kahalovi listi,« je odvrnila Berta jecljaje. »Tako mislim tudi jaz. Toda povedati H moram, da sem včasih tudi jaz dvomil.« »Razumem: gre za tvoje ime, za tvoj sloves.« »Ali je delavec, ki si mi ga pripeljala, popolnoma zanesljiv?« »Da, papa. Jaz odgovarjam zanj.« »Kje si ga spoznala?« »Delal je pri nekem dnevniku. In da ti povem, dvoril mi je in me hotel vzeti. Zame je sposoben vsake žrtve.« Ram je odgovoril: »Kakor želim, da bi bilo tako, vendar eem sklonil, da uredim kje drugje drugo delavnico, da potrdim svoje poskuse pod nadzorstvom znanstvenikov, ki bi bili radi priče tega postopka.« »Prav imaš,« je odgovorila Berta. »V tisto delavnico ne bo imel dostopa nihče kakor jaz in ti, moja najzvestejša sodelavka.« Dekle je čutilo, da mu lica gore. »In rečem ti, če bom odkril prevaro...« »Odkod naj pride prevara? Ta delavec je prišel sem, ko si ie prvič spremenil baker in živo srebro.« »Da, spominjam ee. Toda kljub temu se mi zdi, da kovine včasih prenaglo zorč, kar nasprotuje prejšnjemu počasnemu postopku.« »To je zato. ker je projekcijski prah, ki ga izdelujejo zdaj, desetkrat močnejši, kakor je bil tisti, ki si ga uporabljal prej.« »Da, re« je. Vendar rajši smrt kakor sramoto. Če bom odkril prevaro jaz, bo sicer to moja smrt, smrt v smešnosti. Toda ne v sramoti. Zato rajši vidim, da jaz nadzorujem poskuse, preden bom svoje navodilo sporočil svetu.« Te besede so Berti zaprle usla. Prijela jo je skušnjava, da bi se vrgla očetu okrog vratu in bi priznala svojo krivdo, preden bi jo sam odkril. Vsa obupana je govorila z Adalidom, ki pa jo je pregovoril, naj komedijo nadaljuje. Nekega dne bo Julius Ram sam blagroval prevaro, ki je rešila človeštvo. Berta je še naprej mešala pristno zlato z nepopisno alkimistovo mešanico. Toda vsak trenutek je čutila v sebi strah kakor na smrt obsojeni. »Nel Oče se ne bi nikdar potolažil, nikdar ji ne bi odpuslil strahotne smešnosti, v kateri bo končala njegova učenjaška pot.« Povedala je o svojem obupu Mauriciu Ko-henu. Da bi lahko govorila, no da bi ju učenjak presenetil, sla se dobila neko popoldne na samotni cesti blizu obale. Ljubila je Mauricia Ko-liena. To je bila ljubezen brez luči, brez upanja, ki bi se sama použivala kakor obljubljena sveča na oltarju, če bi ji Gospod naklonil dve stvari, za kateri ga jc prosila:-da bi ji oče odpuslil prevaro, in da bi Mauricio Kohen zapustil sinagogo in se spreobrnil h katoliški veri. Nekega dne je oče spet začel govorili o tistem delavcu, ki ga je ona pripeljala v delavnico in ki je tako razumen. »Midva nisva siromaka. Obogatila sva veliko ljudi. Jaz bi bil lahko najbogatejši človek na svetu, če bi mi bogastvo delalo kaj skušnjav čo te ima rad, zakaj se ne poročiš z njim?« »Ne bom se nikdar poročila. Nočem te zapustiti.« »Kaj pa, ko mene ne bo več?« »To bo preteklo še dosti let. Jaz bom takrat stara in se bom umaknila v kak samostan, da plačam dolg, ki sem ga naredila pri Gospodu.' »Kaj si ga prosila, da si mu obljubila toliko?« jo je vprašal, jo poboz/il in se nasmehnil. »Ne morem ti povedati!« To se je pripetilo tisti dan. ko je šla na dogovorjeno mesto. Prišla je tja prezgodaj, sedla na samotno klop in zdelo se ji ie. da je tisoč milj daleč od sveta, katerega je pretresla v temeljih. Prišla je sem po cestah, ob katerih so se širili vrtovi Stene in balkoni so bili pokriti s cvetočimi venci. Ko je stopila v drevored, ki je bil senčnat in samoten, in ki je na koncu imel majhno pristanišče, kjer je tekla črta. ki je ločila reko od obzorja, so ji je zdelo, da je slopiia v palačo, ki čaka kralja. Godba, prava godba njene duše, je zazvenela šele v gozdnem molku. Ta senčnata cesta ni držala nikamor in ni človeka nikamor pripeljala. Po tleh je bežala še zmeraj preproga listov tobačne barve, ki so ležali laui od preiekie jeseni. \ Razpis Občina Kamnik razpisuje pragmatično mesto > občinskega tajnika Šolska izobrazba popolna srednja šola ali njej jenaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po £1. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je jrtožiti v 30 dneh pri tej občini. Uprava občine Kamnik, 14. junija 1938. Konkurs JFazduhoplovstvo vojske p rim i če šest lekara doktora celokupne medicine iz gradjanstva n aktivna služ-bu po odredbama tač. 1 pod a) čl. 32 Zakona o ustrojstvu vojske i mornarice. Pravo na konkurs imajo naši državljani, dok-tori medicine, koji imaju opšte pravo prakse, koji nisu stariji od 34 godine i koji ispunjavaju sve ostale uslove propisane Zakonom o ustrojstvu vojske i mornarice i Zakonom o činovnicima za prijem n državnu službu. Na ovaj konkurs mogu se javiti i lekari specialiste iz oftalmologije, oto-rino-laringologije i rentgenologije koji ispunjavaju sve gore pomenute zakonske odredbe, odnosno rezervni sanitetski ofi-ciri do čina kapetana I klase, no ovi ne mogu biti stariji od 40 godina po čl. 133 Zakona o ustrojstvu .vojske i mornarice. Kandidati imaju svoje propisane taksirane molbe podneti preko nadležnog vojnog okruga Komandi vazduhoplovstva vojske u Zemunu za Sanitet do 1. avgusta 1938 godine. Detajlniji uslovi za konkurs mogu se videti u Službenim vojnim listovima kot vojnih okruga, a mogu se dobiti i od Komande vazduhoplovstva vojske _ Sanitet — Zemun po upučenoj franki-ranoj koverti. . Iz Komande vazduhoplovstva vojske — Sanitet — Zemun, V. K. Br. 697 od 4. juna 1938 god. Mali oglasi Služkinjo ki zna tudi kuhati, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9638 (b) Sprejmemo zastopnike za obiske prlvat. strank za prodajo tkanih rolojev za okna. Zaslužek dober. Priglasite se pri Pletara roleta Bačko Petrovoselo Zaslužek 1000 din in več zaslužite mesečno doma. Potreben kapital 2500 din. Pišite: »Anos« Maribor, Orožnova 6 (z) Travnika s sladkim senom prodam v last za 10.800 in 6500 din. Martinee Ljubljana, Prule 8 ' (p) Kupi moj Kupimo vsako množino smrekovih in jelovih hlodov, franco vagon. Parna žaga Rog, d.z o. z. Podstenlea, p. Toplice pri Novem mestu. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 87-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se _ _ _a _ » mg mm m sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. fcELENRll Dobite pa tudi vse na obroke! tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR. Ulica 10. okt. 5 Vsak vzpon... s Champion svečicami _ Glavno zastopstvo in zaloga: Robert Wclnberser, Zagreli, Giindullfeva ulica 16 Glavno skladišče za Jugoslavllo: Hinko Mayer i drag, parf. oddelek, Zagreb. Inserirajte v »Slovencu"! Letoviščarjem se priporoča gostilna pri »Anžku« Gorenja vas n. škof jo L,oko (L) Gostilna »Ljubljana« v šlbeniku (na obali). Dobra slovenska kuhinja, Izvrstna vina, sobe za tujee. Penslon : celodnevna hrana in soba 35—10 din dnevno. Priporoča se Andrej in Franja žuljan. Sonce je iz dneva v dan silnejie! Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Muritin 5 Telefon ao-ss Zato se zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! - Samo N1VEA vsebuje Eucerit. -NIVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim žarkom in ji da svež videz. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana • Tvrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Priložnostna prodaja! Moško kolo, novo, dobre znamke - naprodaj. Frančiškanska 10 dvor (1) Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlolikalnica Banane - suhe slive na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tyrševa 48 (1) lOEEEEEi liamaMiiBifli Ia črešnje sveže, črne, rdeče, trde, kg Za vsakogar najboljši nakup obleke, perila itd. pri Presker, Sv. Petra cesta 14] Ljubljana. (1) 4—5 din, franko voznina,' razpošilja koSiare po 45 kg G. Dreehsler, Tuzla. (1) Pozor! Prodam prvovrstne, čisto oprane polno plodne ko-ščiee letošnje bogate žetve rešeljke (Prunus mi-haleb) po dnevnih cenah. Za ponudbe z vzore! je pisati na naslov: Ivan Palinič trgovina s poljskimi pridelki, Split, Stari Pazar (1) Pisalni stroj prav dobro ohranjen, poceni prodam. Matelič Josip Ljubljana Groharjeva'ulica 3 (1) Zobno nožno vrtaljko ln Schalttafel stikalno ploščo - proda dentist. -Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod št. 9617 WVELEBITW Parketni odpadki in odpadki od žage. popolnoma suhi — so najcenejše kurivo. — Ivan Šiška, tovarna parlsetov, Metelkova 4, telefon 22-44 otroški vozički ZAGREB,Mesničkaul. 7/II. na dvorišču Najnovejši do sedaj še nevl-denl modeli sa 1938 v spe-cljalni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino in na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno. Izrežlte oglas zaradi naslova. Konci Ahačičj Trije tfeki NaJEolj ceni tuksl muco Maco, Žalosten Luksi se Taciki smili. Kadar se srečata jo povoha in jo milo poprosi, da bi ji smel obirati uši. >Kaj pa šel Tega pa že nel Preveč smrdiš! Da se mi zgubiš!« za puha Maea in se strašansko nagrbi. — Luksi uboga in se skrije v kočo. Vrabci pa mu ta čas pozobljejo vso polento. Tako še težje pozabi, da je za gospodično Maco vse premalo. Zato prikliče oba, Luksa in Maco, in prigovarjp Maci tako dolgo, da vsaj za kratek trenutek pozabi na ostre kremplje, s katerimi tako rada seka po Luksovem nosu. Tedaj more Luksi vsaj malo oblizniti Maco. Seveda, da bi ji obiral uši, za to navadno ni dovolj časa. Mestno poglavarstvo, Maribor. X. štev. 6693/1057—1938. V Mariboru, dne 14. junija 1938. Razglas o II. iavni pismeni ponudbeni licitaciji v roku 20 dni za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela za novo carinarnico v Mariboru ob Einspielerjevi ulici, ki sc ho vršila dne 13. fulifa 1938 ob 11 dopoldne v uradnih prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8-1., soba št. 3. Proračunska vsota za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska in kleparska dela znaša 5,298.755-96 din kavcija za ta dela pa 315.000 din, ki jo polagajo jugoslovanski državljani pri blagajni mestne občine v Mariboru, Slomškov trg 11-L, najkasneje na dan licitacije do 10. nre dopoldne. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na oglasnih deskah kralj, banske uprave dravske banovine v Ljubljani, mestnega poglavarstva v Mariboru in tehničnih razdelkov v Mariboru levi breg, Celju, Karlovcu, Kranju, Novem mestu, Varaždinu in Zagrebu. Proračun in pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu v Mariboru, Frančiškanska ulica 8-1., soba st. 3, kjer se tudi lahko dobijo vsi ponudbeni pripomočki in sicer proračuni in načrti proti plačilu napravnih stroškov 300 din v gotovini, za kar je zaprositi s posebno vlogo, ki jo je kolkovati po tar. post. 1. in 260-a zakona o taksah z 10 din, odnosno z 835 din, t. j. skupaj 845 din. (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine 214/36 z dne 4. maja 1938.) Zapečatene ponudbe, kolkovane s kolkom za 800 din in predpisane dokumente je izročiti Iicitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne. Podpredsednik: Žebot Po Vsemogočni volji nas je zapustil in odšel med nebeške krilatce naš mali, neizmerno ljubljeni JURČEK Pogreb bo v soboto, dne 18. junija ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Mengeš, Ljubljana, Stari trg ob Kolpi, dne 17. junija 1938. Žalujoča rodbina K o c e. Brez posebnega obvestila Draga Umrla nam je naša nenadomestljiva soproga in mamica, gospa _ Svetek roj. Gartner soproga banskega svetnika v p. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 18. junija ob pol 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. junija 1938. Rajko Svetek, soprog; Rajko, Lev, Simona, Alfonz, otroci. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce* Izdajatelj: Ivan Rakovcp Urednik: Viktor CenžilS