Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Pruga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Manjšinski kongres
3.—5. sept.
Včeraj je bil otvorjen v Ženevi pod predsedstvom Slovenca dr. NVilfana VI manjšinski kongres, ki po svojem zunanjem blesku in moči seveda ne dosega organizacije Društva narodov, ki bo letos že enajstič zborovalo takoj za manjsinskim kongresom, ki pa po svojem notranjem delu gotovo nič manj ne dopri-nasa k medsebojnemu zbližanju evropskih narodov.
Ko se je pred petimi leti pojavila ideja manjsinjskih kongresov, je proti nji nastopilo toliko razlogov in dvomov, da bi se že ob rojstvu skoraj zadušila. Pomisleki niso bili čisto neopravičeni. Znano je, s koliko ljubosumnostjo vsaka zlasti še novovzrasle države čuvajo nad svojo integriteto. Po vojni je pa še prav posebno vzplamtela narodna zavest — a tudi narodna mržnja pri mnogih narodih in tako se je bilo bati, da bo kar prvi sestanek manjšin pokazal nekako isto sliko, kakor jo je pred kratkim študentovski kongres v Bruslju: da se bodo delegati med zmerjanjem in očitki se z večjo niržnjo v srcu razšli. Da ni prišlo tako daleč, gre hvala zelo pametni odredbi, po kateri se za vsako zasedanje določijo posebna vprašanja, katerih se morajo vsi delegati med obravnavanjem v ozkih mejah držati. Načenjanje posebnih vprašanj, ki niso na programu pa naj bodo še tako pereče za kako narodnost, ni dovoljeno.
Pošteno je treba priznati, da so manjšinski kongresi jako dalekosežnega pomena. Šestkrat so se že dosedaj zbrali manjšinski delegati k skupnim konferencam, prvič istočasno z lokarnsko konferenco. To skupno delo zastopnikov najrazličnejših držav, izmena misli in stališč, osebno poznanje in spoštovanje — že to je neka pomembna vez med narodi, ki sj sicer stoje dostikrat sovražno nasproti. Vsi ti manjšinski zastopniki pri svojem skupnem delu bolj kot kdorkoli drugi korak za korakom zadevajo na vprašanja, ki so rešljiva le v medsebojnem sporazumu in zato nujno rode spoznanje, da je edino mogoča in edino pametna pot za evropske narode medsebojno spoštovanje in mirno medsebojno sporazumevanje. Počasi in zelo previdno, toda smotreno se manjšinski kongresi lotevajo vprašanj, od katerih so nekatera zelo boleča in katerih bi se mnoge držav; sploh rade nc dotaknile. Toda že samo v tem, da se jih postavi v javnost, se vzbudi zanimanje in se ustvarja javno mnenje, ki je za vsako propagando nujno potrebno.
V dosedanjih zasedanjih manjšinskih kongresov so se obravnavali v glavnem nasledni problemi. Stališče, ki naj ga zavzamejo narodne manjšine napram državi, v kateri prebivajo; razmerje do lastnega naroda in pa odnos do Društva narodov. — Kar se tiče stališča, ki naj ga zavzamejo narodne manjšine do držav; katerim so vključene, se je ponovno poudarjalo lojalno razmerje in pa pripravljenost za pozitivno sodelovanje pri državnih vprašanjih. V vprašanju odnosa do istokrvnih bratov onkraj državnih meja so dosedaj še vsi manjšinski kongresi poudarili neomajno pravo narodnih manjšin, da z istorodci, — in naj bodo kjerkoli — tvori eno narodno in kulturno celoto. V tem oziru bi morala v vsaki državi narodnim manjšinam biti dana svoboda, da se v narodno- kulturnem pogledu svobodno razvijajo in samoupravljajo. Glede Društva narodov pa imajo zaenkrat manjšinski kogresi slabe izkušnje. Saj je baš vprašanje manjšin problem, ki se ga DN skrbno izogiblje in ga ne mara načeti, ker se boji, da ne bi naletelo na nepremostljive ovire, ki bi lahko imele za posledico popolen razhod evropske družine.
Manjšinski kongresi so potom svojih organov že dosedaj zbrali mnogo materijala za proučavanje manjšinskega vprašanja. Semkaj spadajo najrazličnejše statistike, ki morejo mnogo pripomoči k pravilnemu presojanju in umevanju vprašanj, ki se neprestano ponavljajo kot sporne točke med raznimi državami Seveda pa ima ves manjšinski aparat predvsem nalogo, da pomaga in podpre narodnostne manjšine v boju za njihove pravice proti večinskemu narodu, kar je mogoče le z medsebojnim zaupanjem in najobsežnejšim dokazil-nim materijalom.
Manjšinsko vprašanje kljub bagateliziranju od strani nekaterih držav, ki bi ga želele spraviti z dnevnega reda, krepko napreduje in stopa vedno bolj v ospredje evropske politike. Za letošnje zasedanje vlada še prav posebno zanimanje, ker se bodo obravnavale jako dale-kosežna vprašanja. Poseben interes vzbuja stališče, ki ga bo manjšinski kongres zavzel k Briandovem panevropskeinu načrtu. Vsakdo mora priznati, da o kaki Panevropi ni mogoče govoriti, dokler se narodnostna nasprotja, ki marsikje enačijo sovražnosti, ne poležejo ali vsaj znatno ne omilijo. Z velikim zanimanjem se tudi pričakuje poročil o stanju narodnih manjšin po raznih državah, ki bo letos kakor prvič izčrpno podano. V prvi vrsti pa se bo letošnji kongres pečal z organizacijo narodne skupnosti, ki naj vsakemu narodu omogoči, tla dela in skrbi za svoje manjšine, ki so po državnih mejah odcepljene od njegovega rodnega telesa.
Jasno, d a smo Slovenci na manjšinskem j vprašanju zelo živahno zainteresirani. Saj živi tretjina našega narocla izven mej naše nacio- i nalnc države. Jninslovanska vlada ie dala prrd kratkim Nemčcni kulturno in šoisko aviono- i
Veteizdajniški proces v Trstu
Podrobnosti iz predidoče razprave
lz drugega dne razprave, , kateri smo su-marično poročali v včerajšnji številki našega lista, navajamo danes še nekatere podrobnostj. Občinstva je bilo veliko več. nego prvega dne. Predsednik sodišča Cristini je otvoril razpravo in začel nato sam citati razna pisma, letake in liste.
Grozilna pisma »TIGRA"
Neko grozilno pismo, ki jo adresirano na fašističnega voditelja Kalina v Sežani, mu grozi, da bo obešen.
Veliko vlogo igrajo nadalje grozilna pisma, ki so jih dobili jesenii leta 1928 sežanski slovenski prvaki, ki so se zapisali v fašistično stranko. Eno izmed teh pisem se glasi: »Izdajalec! Vidimo, da si slepo orodje v rokah fašizma, ne iz prepričanja, ampak iz golega koristoljub ja. Zato je vsemu slovenskemu narodu jasno, zakaj si podpisal tisto sramotno spomenico, ki jo je objavila Agencija Štefani 25. avgusta. Ti si se uda I pritisku Graziol.ija in njegovih agentov. Tvoj strah pa te ne bo opravičil pred narodom, katerega stalno izdajaš s svojim podlim obnašanjem. Da to ne bo ostalo nemaščevano, za to bo že skrbela naša organizaci ja. Pogazil si čast K raso pred drugimi našimi zemljami in dolžnost vseh poštenih Kraševcev je, tla to sramoto operejo s krvjo. Ne boš ušel pravični kazni, ki si jo zaslužil. Za vse svoje pismene in ustmene izjave boš dajal odgovor, podlec! Bodi proklet! Vedi, da te le malo korakov loči od usode, ki jo je doživel Cerkveniik (tihitj fašist). Podlec. strahopetnem, Judež. — Podpis: Izvršilni odbor kraške sekciie TIGR.«
Neko drugo tako grozilno pismo sežanskim prvakom je bilo napisano ob priliki udanostne ad-rese, ki so jo le-ti poslali g. Mussoliniju.
Revolucionarni listi ?n letaki
Potem bere Cristini listič »Svoboda;-, ki inm na čelu sekiro, od katere kana kri, nad njo na črke SI. V tem lističu se med drugim pravi: Za električno razsvetljavo Keksa in za ceste, ki iih gradi fašizem, ima naše ljudstvo samo zaniče-valen posmeh.«: — »Mi smo vsi napolnjeni brezmejnega sovraštva proti fašizmu. Nahajamo se ob zarji italijanske revolucije.« — : Ne žrtvujte za krušni dan. kajti ta denar se uporablja za financiranje macclori škili kom Maše v.« — V nekem drugem članku tega lističa, ki se daktilo-■ grafu je. ie napisan članek, v katerem se grozii »vandaUkemu oenturionu Grawr»li iu v Sežani«-.
Predsednik bere nato list »Primorski glas«, v katerem ie med drugim rečeno: Odločili smo se. da nadaljujemo borbo proti fašizmu \ Italiji, dokler Italija ne bo dala naši manjšini pravice, ki ji slišijo po človeškem in božjem pravu.«
Beroč nadaljnje papirje, nori č rtu ie general Cristiini napade proti dinastiji, duceju in režimu. V raznih letakih se govori tudi o požigih italijanskih šol. ki »nedolžno slovansko deco poitfl 1 i ja nču je jo, jo odevajo po sili v bal I i I skeli ni formo in učijo črtiti rodno mater in rodni dom«. V teh letakih se opominjajo tovariši no Krasu, da podvojijo svojo borbo proti italijanskim institucijam. Obeta se skorajšnja zmaga jugoslovanske"-« naroda nad nasilniki.
Pri tej priliki je postalo očitno, kakor nravi v svojem poročilu o procesu »Piccolo« od dne 5. septembra, »kakšnega sistema so se posluževali slovenski teroristi, da so dosegali, da so njihovi tovariši hitro in točno izpolnjevali njihove naredlbe«.
Poseben poudarek je polagal predsednik sodišča tudi na ne.k letak, v katerem se obžaluje, da se je otroški vrtec- na Preseku zopet otvoril. potem ko je bil. že dvakrat zažgan. Z ozirom no neko slovensko zastavo, ki so jo ob tej priliki razobesili neznanci, pravi ta listič, obračajoč se k fašistom: »Kljub temu pa se je razobesila, o vn pasji sinovi, ena slovenska zastava.«
Drugi letaki opisujejo politične in gospodarske razmere v Italiji in napovedujejo čas. ko se bo ves italijanski narod dvignil proti fašizmu.
Nek letak pozivi je starše, naj ne dajejo otrok v ljudske vrtce, kjer uči io otroke že od četrtega leta 1 i ubiti umazano Italijo in mrzili lasten narod«. Nato začne tajnik brati razne policijske. ovadbe o delovanju »slovenskih četa-šev«. Posebno se noud-.'ja intenzivna delavno«! Bevka in Kosmača kakor tudi Bevkove neveste. Kot vel'k n.kcionaš se ozmčuje tudi A mire i Manfreda. Informatorji četašev so se nahajali celo na goriški kvesturi. Naredbc voditeljev na posamezne člane »organizacije« so bile pisane z nevidnim črnilom. N« i več je izdal Ciril Kosmač in pa Komar, mož in žena.
tzpovedbe vseuiliščnika Manfreda
Najbolj obširna je ovadba, ki se tiče Anlo-nija M a n f reda. Bil je vpisan na padovanski univerzi za socialne in politične nauke. Bil je vpisan tudi v »Guf« (Gruppo Universitario Fas-eista), v katerega jo vstopil maja meseca (929 in je pripadal milici s činom navadne črne srajce. V koprskih zanorih ie svoje delovanje obširno izpovedal in je tajnik sodišča to izpoved v celoti prebral.
Manfreda prnvi. da sr je leta 192« v Gorici slučajno seznanil z Maksimilijanom Rejcem in n jegovim bratom Albertom. Imeli so vrč sestankov. Eden izmed teh sestankov jc bil napove-
mijo. Skrajni čas je že, da nas naši sosedi. Italijani in Nemci, od katerih se eni radi sklicujejo na svojo plemenitost in drugi na kul-fitrnost. no« i maio in dajo našim bratom iste nr.-M 'cc, ki jih njihovi istorodci med nami uživajo
dan na gori Sabotinn. &el je do vznožja gore, kjer je srečal neznanca, kateremu jo povedal parolo, katere ga je naučil v obtožnici večkrat imenovani študent Jelinčič. Ta parola sc je glasila: »štiri Svobodni«. Na Sabotinu so se potem zbrali še dr. Avgust Sfiligo.j, študent Gatnik, tolminski čevljar Šorli, nek slovenski učitelj iz Melc in neki Logar. Na tem setanku se je govorilo o borbi proti fašizmu in o borbi proti izseljevanju Slovanov iz Julijske krajine. Sestanek je trajal do zore.
Iz čitanja tajnika se razvidi, da je Manfreda izdal veiiiko osetb tako iz goriških dijaških krogov kakor iz kobariškega okraja, ki da so pri akciji pomagali. O goriški dijaški organizaciji je dejal, da je bila razdel jena v sren je, kateri je bil na čelu načelnik. Dijaških srenj je bilo šest, in sicer \ Tolminu, kateri je načeloval Anton Valenčič, doma iz Volč, v Kobaridu, katero je vodil Manfreda. v Idriji, kateri jc načeloval Slavko Ferjančič, v Bači, katero je vodil Kosmač, v Brdih. kjer se Manfreda voditelja ne spominja več. in na Vipavskem, kjer jc predsedoval srenji Kalin.
Za voditelja vsega jugoslovanskega ireden-t(stičnega jiokretn označuje Manfreda Alberta Rejca (ki ne biva več v Italiji). Manfreda je tudi dal podatke o tako zvanih celicah. Ena glavnih nalog celic je bilo razširjanje slovenskih časopisov »Slo-vencac in Jutra« ter drugih prepovedanih slovenskih žtirnalov. Manfreda je tucu razširjal letake, v katerih so se Slovenci pozivali, naj ne g rejo na volišče ob znanih volitvah v fašistični parlament. V zvozi z razširjanjem teh manifestov je Manfreda predvsem obtožil poštnega sela DorČeta Koreneta v ko-bariškem kotu in čevljarja Šorlija iz Tolmina.
Nato so se brali drugi policijski raporti, ki se bavijo z istim predmetom. Bral se je tudi raport goriške policije, kateri je bil viposlan šele v zadnjem času in kateri slika teroristične akcije, izvršene v zadnjem času.
Nek raport tržaške policije poroča, da so sc razni manifesti, potem pa izvodi znanega italijanskega protifašističnega dnevnika Liberta« in italijanskega antifašističnega humorističnega lista Bero o Giallo« našli skriti v pisalni mizi Franca Marušiča v Banca d'America e d'ltalia v Trstu.
Zmešnjava
Začetkom včerajšnje obravnave med branjem gori navedenih dokumentov sc jo začelo nekaj šusljati. Policisti in častniki so se dvignili in šli iz dvorane. Nato je predsednik, general Cristini dobil neko pismo, katerega jo tiho prebral in izročil državnemu tožilcu Dessiju. Pisano je prinesel v dvorano Diamanti, vršilec dolžnosti komandanta 58,'milične legije San Gi-usto, ki vrši te dni po Trstu obsežno varnostno službo. Obrazi so bili videti v skrbeh. Zakaj se je šlo., se od oblasti ni moglo zvedeti.
Obtoženci
Gledr obtožencev piše :>Popolo di Trieste«. da jo Sofija Frančeškin izgledala drugega dne obravnave bolj mirno, nego prvega dne. Oblečena je z eleganco, vsa v črnem, z gostim črnini pa jčolanom. Tudi drugega dne so pripeljali vse obtožence, izvzemši žensko, priklenjene na eroi sami verigi, katero jim snu mejo šele v kletki. Glede Francešikinove trdi Piccolo«, da jc tudi hudo obremenjena, dasii sc iz obtožnice samo razvidi le to, du jc za zaroto vedela. Glede ostalih obtožencev pravi »Popolo dTtalia«, da so sc prvega dno razprave skušali med seboj ra.zgo-varjati, radi česar so jih drugega dne razvrstili drugače. Razen karabinerjev so porazdelili med n jo posebne uslužbence prekega soda. da pazijo, da se ne bi med seboj kaj dogovarjali.
Črke »TIGR«, ki so nahajajo na grozilnih pismih raznim kraškim Slovencem-ronegatom. razlaga sodišče kot Trst, Istra. Gorica; kaj bi pomenila potem črka R, se ne ve. Pravijo, da jc to oficielni znak akcionašev.
Besede, ki so jih izdale
Med raporti, kii so se brali, se jc bral tudi raport, ki poroča, kako je obtoženi mizar Špan-ger iz Proseka pred atentatom na uredništvo Popolo di Trieste« Sofiji Frančeškin v Gorici potrudil en izvod toga lista z besedami: »Berite «Popolo drl Trieste'. ker jutri ga ne boste več.« Te besede, ki jih jc Frančeškinova zaupno po-
vedala svojim prijateljem ali prijateljicam, so bile tiste, ki so šele spravile policijo, katera sc je do tedaj prizadevala zaman, na sled atentatorjem.
Brali so se tudi raporti, kii sc bavijo s skrivnostnim umorom Mar.i ngonija in njegove žene v Ujemanjih, glede katerega se vrši šele razprava, vendar pa pravijo, da je v to zadevo zapleten tudi sedanji obtoženec Nikolaj Kosmač, ki da je o tem umoru zaupno govoril. Drugi dokumenti govorijo o poskušenih atentatih na fašista K u reja in na kraškega fašističnega kapitana Grazdolija, lin katerega naj bi sc vrgla bomba, ko bi so peljal na avtomobilu na inšpekcijsko potovanje po Krasu. Od sedanjih obtožencev se nikomur ti nameravani atentati niso šo dokazali, »Popolo di Trieste« v svojem poročilu o procesu pa namiguje, da bi mogel biti v to zapleten Marušič. ki volja za voditelje teroristične organizacije v tržaški okolici.
Kakšna je bila bomba
Glede atentata na uredništvo tržaškega lista zvemo, da so najprej mislili, da je eksplodiral parni kotel. Eksplodirala pn je bomba, ki je vsebovala 8 kg razstreljiv«. Notranji premer bombe jo znašal 4 eole, zunanji pa 5, oziroma 12 cm in 15 cm. Bomba jo obstojala i/ cevi iz ehvkovegu železa, katera je bila na koncu zaprta po kompresorju. Enakega lipa so baje bile tudi bombe, uporabljene pri drugih atentatih. Sicer so bo pa o teli podrobnostih govorilo še tokom procesa.
Kaj pišejo italijanski lizti
Radikalni fašistični rimski Te vere piše ob priliki razpravo med drugim, du mora tržaški proces pomeniti konce slovanske untifušistične zaroto. Slovani so lahko s svojimi balkanskimi metodami razkrojili avstro-o,grško monarhijo, nikakor pa ne bodo mogli balkanizirati Julijsko krajine. Italija je narodno tako edina in kon, paklna. da je ab-urdno, če jo mislijo nekateri brezumneži raniti. Italija bo rano na vzhodu neposredno in definitivno izžgtila. Res je, du ta inoja ni naravna, ker bi morala Italija segati se delj, (odi zaenkrat je s\eta in je Italija no lw, pustila spremeniti. V teli mejah pa ua j Slovani žiivijo pod dobrotami italijanske civilizacije in državljanstva, ki vsakemu dajo največje časti in pravice.
Novo nastali fašistični lisi
Corriere
tudi izhaja v Rimu, piše v podobnem zmislu in konča svoj članek s sledečimi besedami: Pravica. ki jo italijanski iu fašistični narod pričakuje, jc ta. da naj Tribuna! fašistično revolucije stori sklep, kakor ga zahteva državna vest italijanskega naroda — sklep, ki bo siguren, rimski in fašističen.«
Napol j sk i Mattino konstutira vekovno in neomajno italijanstvo Julijske Benečije.in sklepa, da obtožencev tržaškega procesa ne vodi noben uvaževanja vreden ideal, ampak da hočejo le preprečiti in onemogočiti prijateljske odno-šaje in sodelovanje ined Italijo in Jugoslavijo, katero rimska vlada Jugoslaviji ponuja. Oni mislijo. da se Italija da ustrahovati ali po provo-kacijah desorientirati. T roba jih je prepričati, da Italija spričo tega ne zgublja svojega miru, ampak da bo mirno in hladno zločince vedela zadeti z mečem pravice. Primerno jo tudi, da se proces vrši v Trstu, da se vsak latuko prepriča, kako veliko je nasprotje med fantastičnim slovanskim iredentizmom. ki Trst smatra kot svoje mesto, in mod resnico, ki se bo vsakemu v Trstu s solnčno jasnostjo posvetila: da jo namreč srce tega mesta italijansko do zadnjega vla-kcnca. Zato bi bilo dobro, sklopa »Mattino« svoj članek, da bi procesu prisostvovali inozemski časnikarji, predvsem žurnallisti iz Jugoslavije.
»Piceolo« polemizira v prvi vrsti z bclgraj-sko »Pravdo« in z govorico, dn bodo jugoslovanski emigranti iz Italije vložili na Društvo narodov peticijo, v kateri bodo protestirali proli režimu, ki so izvršuje napram slovanski manjšini v Italiji — ter pravi, da Italija s procesom proti obtožencem zasleduje namen, da razgrne popolno sliko zločinskega delovanja teroristične organizacije, ki je ogrožala mirno odnošaje med Italijo in Jupoflavijo ter mir sploh. To da jc bolj hvaležen predmet za Društvo narodov, nogo pritožbe proti navideznemu slabemu ravnanju Italije z Jugoslovani, ki uživajo najpo-|x>lnejše državljanske pravice.
Tretji dan razprave
Trst. "5. sept. (Od našega poročevalca.) Na današnji obravnavi jo bilo zaslišanih več obtožencev. Meri občinstvom je bilo opaziti tudi več zastopnikov inozemski h držav, mod njimi francoskega in madjarskega generalnega konzula.
Prvi je bil zaslišan 21 letni vseučiliški študent Bevk, ki je priznal, da je leta 1925 spoznal v furlanskem Vidmu slovenskega agitatorja Rejca, ki ga je imenoval za dopisnika »Ediiuo-sti«. Drugi brat Rejca jo imel z njim daljši razgovor o položaju slovenske manjšino v Julijski Benečiji. V prihodnjih letih je vedno obiskoval kroge pni > Edinosti«. Naročila mu jo dajal vedno Rejec, k,i mu je nekoč, povedal, du je sedaj postal član tajne organizacije. V Cvetrežu jc bil meseca avgusta 1928 velik shod študentov.
Med tovariši jo užival popolno zaupanje. Bevk jo obširno navajal, kako je izvrševal naročila tajno organizacijo. Bevk jo tudi priznal, dn jo imel na razpolago tajni alfabet, katerega pa sc ni posluževal.
V nadaljnjem zasliševanju so spraševali Bevka tudi o tem, ali jo bil član organizacije za tajno izseljevanje protifašistov i/. Italijo. To je obtoženec odločno zanikal. Navedel je, dn ve samo to, da jo bilo treba dva mil inskn protifa-šista spraviti v inozemstvo radi intervencije an-tifašistične centralo v Parizu. Končno pa jc le priznal, dn je sodeloval pri pobegu več Slovencev. ki so meseca maja 1029 hoteli pobegniti v Jugoslavijo. Daljo je Bevk šo izjavil, da io razdeljeval protifašistične letake.
Važen obisk
Belgrad, v sept. AA. V našo državo io le dni prispel H. Corard. ravnatelj hipotekama banke za pospeševanje hotelirstva v Parizu. — Semkaj ga jo povabilo društvo 1'ulnik da prouči našo turistične in hotelirsko razmere iu da svetuje, kako bi ac poptmilfc.
Delavski sveti
Belgrad. sept. z. V ministrstvu zn socialne politiko se izdeluje načrt znkonn o delavskih svetih pri banskih upravah.
Dpn.t.iskn vretv n-ka napoved. Večinoma ja-s;:v, temperatura sc bo zvišala. Lokalni vetrovL
Grška vlada proti
katoliški Cerkvi
Atene, 3. sejit. as. (iršku vlada jc vzbudila pozornost h tem, du jc izdala posebne odredbe proli rimskokatoliški IVrkvi. Vlada, je pozvala rimskokaluliške duhovnike, ki stalno bivajo na (irskem, da ne smejo nositi take duhovniške obleke, ki bi liila slična obleki griko-ortoiloksnlh dn-hovnikov. Katoliški duhovščini se očita, da uaj-lajša no i »lično obleko, da bi »i lažje pridobila zaupanje priprontega grškega naroda. Na to misel pa je vluda prišla radi tega, ker je v zadnjem ča»u več pravoslavnih prestopilo v kat. Cerkev. Orika vlada je vsem rimskokatoliškim duhovnikom, ki hi sc na to prepoved ne ozirali, zagrozila z izgonom. Ver.izeloiova vlada, ki ima izrazito framtisou-sko obilježje, je že ponovno neprikrito pokazala cst proti kat. Cerkvi, v zadnjem času v vprašanju agrarne reforme, ki je bila izvedena odločno proti cerkvenim interesom.
Otvoritev manjšinskega kongresa
Manjšinsko vprašanje — eden najvažnejiih evropskih problemov
dobi avtonomijo
Praga, 3. sept. A A. Listi iz Užhoroda priua-$a o danes intervju z guvernerjem Podkarpaiske Kusije, ki je izjavil, da pogajanja glede avtonomije Podkarpaiske Rusije napredujejo. Kar se tiče memorandov, ki jih je [>oslal Društvu narodov poslanec Kurliak, je izjavil guverner, da jih ne more prepovedati, vendar po njegovi sodbi ne more Društvo narodov ničesar ukreniti, ne da bi se prej dogovorilo s češkoslovaško vlado.
Boji v Maroku
Pariz, 3. sept. as. V Maroku so bili včeraj zopet hudi boji in krvavi spopadi med francoskimi četami in domačimi vstaši. Boji so se vršili na visoki planoti Tafilalet. Francozi so imeli -Ki mrtvih in -~> ranjenih, dočim zgube vstašev še niso znano.
Pariz, '.sipi. AA. Poročajo i/ Rabata: Francosko namestilištvo jo i/dalo jioročilo, ki pravi, da so fruncoskc čete imele na al/ir-ko-muroški meji boje / veliko tolpo maroških vstnšev. Fran-c*,-,k.c čete so vstaše prisilile, da so si- z velikimi i/gubiinii umaknili. Pri tem je padlo 22 lefcijo-narjev. ranjenih pit je bilo 24. Francoske regularne čete so imelo 12 ranjenih.
Casablanea, 3. sept. AA. Oddelek maroške vojske je pognal upornike na alžirsko maroški meji v beg.
Angleška delegacija za Ženevo
London, 3. sept. AA. Danes je odpotovala v Ženevo angleška delegacija, ki se bo udeležila septembrskega zasedanja Društva narodov. Poleg ministra za zunanje zadeve Hendersona so člani angleškega odposlanstva lord Cecil, V/illiam Gra-hain, predsednik delavskega urada in miss Susan Lavvrenee, minister za zdravje. Delegaciji so pri-dcljeni kot veSčaki gg. Dalton, Noel, Baker, Roden, Bustcn in gdč. Hamilton, Iz Boulogna bo delegacija potovalo v Ženevo z avtomobili. Vozovi bodo v Ženevi nn razpolago odposlanstvu, s čimer bodo doseženi prihranki, ki bi bili sicer izključeni z visokimi izdatki za železnico in za avtomobile v Ženevi.
V ArgenSmiji hudo vre
Pariz, 3. sept. A A. Poročajo iz Bnenos Airesa, da je angentinski vojni minister podal ostavko zaradi nekih nesporazumljenj z ministrom notranjih zadev. List »Nacion« sodi, da bodo še nekateri drugi člani kabineta podali ostavko. Oddelek pešcev, ki se je bil izkrcal v mestu, so ponovno prepeljali na ladje. V pristanišču je vsidranih 20 vojnih ladij. Navzlic vznemirjenju, ki ga kažejo politični krogi, so trgovski sloji popolnoma mirni.
Odkrita komunistična zarota v Turčiji
Carigrad, 3. sept. AA. Carigrajnka policija je odkrila široko zasnovano komunistično zaroto. Pri-jela je 30 oseb, med njimi profesorja in dijake, ki »o širili komunistično propagando med raznimi sloji prebivalstva. Policija je dognala, da so osumljenci bili v tesnem stiku s tretjo internacijonalo. Ta komunistična zarota je bila ena izmed največjih, kar io jih kdaj odkrili. Nekaj osumljencev so aretirali tudi v Ankuri.
Kako so odkrili ostanke Andree ja
Stockholm, 3 septembra. AA. Časopisje pri-občttje poročilo, ki ga jc izdal vodja norveške eks|xdicije Ounar llorn o tem, kako je odkril ostanke polarnega raziskovalca Andreeju in njegovih tovarišev, fikspedicija je prehodila kakih 400 km skozi polarno noč. Nato opisuje Horn podrobno, kako je ladja zadela v snežni kup. Posadka se je začela zanimati za nenavadno snežno ke|xi. Nato so llorn in člani njegove ekspedicije s nadčloveškimi napori izkopali ostanke Andree-jeve ekspedicije s sekirami, llorn potrjuje, da je dnevnik Andreeja bil v snegu in zmrznjen, da pa so poleg tega našli knjigo z beležkami o prehojeni poli, ki ima samo nekaj strani. Navzlic temu pa so ti podatki ogromne važnosti.
Premestitve
T.rlgrail, 3. sept. Po službeni potrebi so z rešitvijo trgovinskega ministra postavljeni: Martin Matkovič /a profesorja v 7. I. na državni trgovski akademiji v Dubrovniku; Janez Jezeršek za sup-l.cnta v 9. 1. nu državni tekstilni šoli v Leskovcu; Dragolin \Vngner za sUplentn v 9, I. nn drž. trg. akademiji v Osijeku; Pavle Vrankar za suplenta v 0. 1. na drž. trg. akademiji v Nišu; Franc Novuk zn ziičnsnegn predmetnega učitelja nn drž. pušknr-sfcl šoli v U žicah; Hudolf Ulnlk za strokovnega učitelju v 2. II. nn drž. obrtni strokovni Soli srednjo tehnične šole v Ljubljani; Pero S|msojevlČ, učitelj, v 3. II. drž. pušk arsko šole v Kranju, nn drž. strokovno obi lno šolo srednje tehnične šole v Ljub-ija m i; Jakob Ravnik, strokovni učitelj v 3. III. In vršilec dolžnosti upravnika dri. puškarske šole v Kranju, na državno ptiSkarsko šolo v Užice; Anton Čoš, strokovni učitelj v 3. III. drž. slrokovne Solc v Kranju, na drž. puškarsko šolo v Užice. — Ker so vsi imenovani premeščeni |K> službeni putrebi, imajo pravico do polnili in selitvenih stroškov.
Ženeva, 3. sept. as. VI. kongres evropskih narodnih manjšin je otvoril dunoe z nagovorom ilr. Wllfan. Generalni tajnik kongresu dr. Amende jo izjavil, du pri vprašanjih narodnostnih manjšin
ne gre samo zn usodo mnogo milijonov ljudi, temveč za vseevropski problem, katerega politični pomen je v tem, du vsaka manjšinska skupina lahko služI v narodnostno pomlrjenje ali pa da šo poveča in razpiha uaaprptstva v Kvropl, Navajal je, da bodo poročila tajništva jasno, pokazala, da obstojajo skupine narodov, ki se smatrajo za manjšine v skoro vseh evropskih državah, da danes sploh ni več nobuuu enotno zaokrožene nacionalne države in da ie torej v mednarodnem smislu popolnoma nesmiselno, Še bi se hoteln danes kaka drŽava razširiti na stroške druge države. Evropski problem manjšin ne danes ne more rešiti vefc 6 spremembo me-
ja. Ravno zato no inora spopulniti manjiin.-ko pra-io. Na Poincarejevo noto o manjšinah je odgovoril dr. Auifnde, da leži rešilno sredstvo za mir Evrope ne v tem, da se zamolči vpraSanje manjšin,
temveč edino v lein, da se o njih obravnava resno. Že je minul čas, da bi se vprašanje rešilo s tem, da bi večinski narod enoslavtto vsrkal vase manjšine. Danes umre voditi pot do rešitve evrop.-kih tcikuc samo * torn, da sc narodnosti med seboj spoštujejo.
Nato to bil izvoljeni trije odbori: za objavo sitiiurijskega poročila manjšin, za organizacijo narodnih skupnosti preko dr/avnih mej in za mednarodna organizacijska vprašanja.
Vprašanje Panevrope pride jutri opoldne na razpravo pri Društvu narodov.
Zmagoslavje francoske aviatike
Po svečanem pristanku Cosiesa in BelSontea v New Yorku
Pariz, 3. sept. AA. Vest o srečnem pristanku letalcev Oostesa in Bellonta na newyoržkeni letališču v Cortisfieldu je prispela v francosko prestolnico okrog polnoči. Na trgu Coucordije je bila zbrana desettisočglava množica, ki j« sprejela vest z ogromnimi manifestacijami za francosko letalstvo. Polet francoskih letalcev preko Oceana je trajal 37 ur in 18 minut.
Množico ljudstva, zbrane un pariških ulicah, »o vzklikale od veselja. Ljudje, ki so prihajali iz gledališč in koncertnih prireditev, so se pridružili množici, tako da so bile vse ulito in veliki bul-varji poLni navdušenega občinstva.
Predsednik francoske republike Doumergue je takoj, ko jc doznal o srečnem kom u poleta letalcev Costesa in Bellontea, poslal obema letalcema brzojavno svoje čestilke. Istotako minister za zrakoplovstvo Eynar in ameriški preda. Hoover.
Letalec Costes bo, kakor se izve, odlikovan z redom Legije časti druge stopnje. »Matiu poroča, da lxi Cistesova žena prihodnji teden odpotovala v NVvvvork, z njo pu letalec Codos, ki bo poskusil zboljSati svetovni rekord v daljavo z letalom .Vprašaj , in sicer v smeri proti Carigradu.
Newyork, 3. s^pt. Francoska letalca Costes in Beltonte stu bila pri svojem pristanku v Curtit-fie'du sprejeta od mnogotisočglave množice, ki jih je burno pozdravljala. Med drugimi so bili prisotni tudi Lindbergh s svojo soprogo, francoski poslanik, francoski generalni konzul v Newyorku iu zastopnik nevcyor?kega župana. Množica je predrla poli-
cijski kordon. Nato je i>oskusila policija prevarati tok množice s tem, da je dvignila na ramo dva preoblečeni! policista, da bi s tem speljala množico v napačno smer. Ljudje so pa spoznali prevaro in pritisnili v smeri proti Costesu in Bellonteju, katera je množica 5(K> ljudi obkolila pri neki steni in st.i morala Cosies iu Bellonle najprej dali intervju, v katerem sla izjavila, ila stu imela nn potu slabo vreme. Ce bi bila imela veter za hrbtom, bi bila dospela že preje. Le po daljšem trudu se jima je posrečilo izriniti se iz množice in dospeli v hotel. Pozneje je izjavil Costes, da je letalo trikrat zašlo v velike viharje. Najprej na irski obali, takoj potem nad Oceanom, nazadnje pa nad Nctvo Škotsko. Drugi vihar je potisnil letalo za 100 milj proti jugu. Ker letnica nista zagledala nobene suhe zemlje, sta so pozneje zopet povrnila proti severozapa-du. Ob 3 zjutraj francoskega časa sta prvič opazila suho zemljo. Predsednik Hoover jima Je poslal prisrčno čestitko.
Pari*, ;). sepl. as. Vest o lem, da sin Costes in Hellonte dospela v Ameriko, jc izzvala veliko navdušenje. Kadi ogromne popularnosti sta oba pilota s svojim uspešnim poletom dosegla mnoga denarna sredstva. Cosies bo dobil iz raznih premij, zavarovalnin itd. Rt) milijonov frankov ali 2 milijona dolarjev. če bo letel še od Nevvvorkn v Dallas v Texasu, bo dobil še posebno nagrado 25.000 dolarjev, ki jo je obljubil polkovnik Eastvveotf snnio za to. dn bo mogel francosko letalo osebno pokazati prebivalcem Texasa.
zmagala zmerna, struga
Steidie in Piriemer odslovljena — Knez Starhembc-rg -
edini vod:telj
Dunaj, 3. sept. as. V Heimvvehra je končana kriza med voditelji! Oba prva zvezna voditelja dj\ Steidle in Pfriemer sta bila na seji zveznega vou-stva v Soliladmingii odslovljena. Dobila sta zalivalo za svoje dosedanje delovanje, za novega edinega zveznega voditelja pa je bil izvoljen zitsini garnjeuvfitrijski deželni voditelj Heimvvehra knez Starhemberg. Domneva se, da je dr. Steidle pade! radi svojih večkratnih govorniških izpadov, v kr,-terih nazadnje ludi zveznemu kanclerju dr. Sclio-berju ni več prizanašak Dr. Schober je radi Steid-lejevih osebnih napadov prekinil z njim vsako zvezo iu razpravljal samo še s štabnim šefom Kauler-jem, naslednikom majorja Pabsta. Obenem s (lr. Steidlejem in ilr. PKricmerjcm so podali ostavko tudi generalštabni šef llauter in Oheregger ter vsi organi zveznega vodstva. Novi zvezni voditelj, knez Slarhemberg je slar 31 lel. Cuje se du bodo Sler-hetnbergu postavili cb stran nekakšni vrhovni svet uglednih, materielno neodvisnih mož ped vodstvom vojaško izobraženega in organizalorično izkušenega štabnega šefa zu vodstvo poslov. V heitn-vvehrovskih krogih se sedaj že obžuluje, du tleim-
\vehr ni sama vstopila v vlado. Druga napaka Heimvvehra pa jc bila ta, da so izid ustavnega boja orisali kol poraz Schoberjeve vlade. Kot program kneza Starhemberga se lahko smatra njegov govor na zborovanju v Steyru, v katerem je izjavil: »Mi nismo prišli zato, da bi svojim sodržavljanom. ki danes šc korakajo za rdečo zastavo, napovedali hoj, temveč tla jim povemo, da je njihova bol (udi naša bol. V državi, v kateri bomo vladali. ne ho mogoče, da hi kak Sieghard (guverner prepodlega Bodenkreditanstalfn) smel izjaviti, da je pripravljen, udeležiti sc ohmivc Stejra s prispevkom 1 milijona šilingov, katerega je zaslužil t, tem. da je pripravil oh kruh na tisoče delavcev.
Oni gospodje, !;i dobivajo uvojo modrost iz Sovjetske Rusije, so nemškega delavca Izdali mednarodnemu rclokapitnlu. Mi se nikdar ne liomo ponižali, da bi postali garda podjetnikov. Naši politični cilji niso slabši mezdni pogoji za dolavcc in boljši pogoji zu podjetnike, temveč, naš riij je vključitev nemškega, delavca v nemško narodno skupnost.«
CeMa stranka v Angliji
London, 3. sept. A A. Delne volitve v Brom-leyu so bile prav zanimive in so značilne za sedanji položaj v angleškem strankarskem življenju. Kandidat združene iinperjalne stranke Reclvvood, je ogrožal oficijelnega kandidata konservativne stranke. Kakor je znano jc iniperijalno stranko organiziral znani časopisni magnat lord Rotlier-mere, ki nastopa javno proti konservativni stranki. Zaradi lega uspeha namerava nova imperijalna stranka postaviti svoje kandidate proti kandidatom
konservativne stranke pri vseh bodočih delnih volitvah.
Noltingliam, 3. septembra. AA. Na kongresu delavskih strokovnih organizacij je došlo do viharnih tumultov. Nerede so izzivali komunisti, ki jim je bil dovoljen pristop z vstopnicami, ki so bile poivbrjene. Minister za notranje zadeve Cly-nes ni mogel priti do besede vse dotlej, dokler niso bili manifestanti odstranjeni iz dvorane.
AnglešJts kapital za Jugoslavijo
Belgrad, 3. sept. z. Velika angleška finančna skupina, ki Ima zastopnike v Belgradu, se je obrnila na vlado in banske uprave, tla je pripravljena priti » svojim kapitalom v naSo državo z zelo ugodnimi pogoji in izvesti elektrifikacijo v vsej državi. Ta ponudba se v vladnih krogih naj resnejše ob-rnvntivn.	______
Stabilizacija dinarja
Belgrad, 3. sepl. z. Dopoldne jc finančni minister dr. Svrljuga imet konferenco z opolnoincče-uima ministroma Gospodnetičem in Letico. Obravnavali so zakon ln načrt o stabilizaciji dinarja, ki je dobil končiioveljavno stlllzacijo. Ta načrt ne bo šel pred zakonodajni finančni svet, nego lo takoj vzakonjen.
Konferenca zastopnikov gosp. organizacij
Belgrad. ".sept. /. Dne 12. septembra bo v kabinetu pomočnika ministru dr. f.etiee konferenca zastopnikov industrijskih, obrtnih in trgovinskih zbornic ler ostalih guspntkirjkili kor-i>oracij, <ln pripravijo inutcrijul za izvedbo uredbo o uvaja-njii novega znlcona o skupnem davku ua poslovni promet. Oddelek zn davke \ linaiič-nem ministrstvu jc že jHTslal jc.Mir Ilirskim of. gatikncijatn vabilo na sodelovanju nu tej konferenci*
*a";ske vesti
Belgrad, 3. sepl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev jc postavljen za prvega pomočnika ministra notranjih zadev v 1-1 dr. Ivan N. Perovič, pomočnik ministra notranjih zadev v l-2a.
Belgrad. 3. sept. m. po sklepu finančnega ministra je postavljen zu računskega, jiriptiiv-nika pri odseku zu državno računovodstvo finančnega ruvnetoljstva v Ljubljani Km i I Luznr.
Split. 3. sept. p. Dne 5, septembru prispe v Split prva skupina angleške flotilje iz Črnega morja.
Herceunovi. n pt. p. SihkM je okrog'šestih prispel v Kotorski zaliv prvi ucr.iivlnuski msiN »Zmaj«.
Belgrad, 3. jept. AA. V kabinetu ministra za zunanje zadeve je bila'3. t. m. oh 12 izvršena izmenjava ratifikaciiskih instrumentov konvencije o pomirjenju in arbitraži podpisane v Bclgrzdu 25. marca t. 1. med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Belgijo.
Bcljjrnel, 3. sept. AA. Pckr.ijinskn zveza indu-sliijccv v Zagrebu jc na eni svojih zadnjih :<e; razpravljala o predlogu normalizacije opeke. Odbor zveze je osvojil predlog mini-trn za zgradbe, d.i se desedrnjn oblika t,peke sp: fmonl in uit vari oblika 23 : 12 : 5,50 do 6,30 c ni. V itrenu vs«h Članov ic predstavništvo vezi zo.prcsllo ministra zn rgradbe, nai uredi v na^fsiSem <*a«v normalizacijo opeke pa imcnov.vncm picdlrgiL
Priprave za belgrajske slavnosti
Belgrad, 3. sept. m. Veličastni proslavi t)., 7. In 8. sept. bodo prisostvovali >si čltuil kraljsvtkega doma. Danes ob pol 11 je v Belgrad v to svrho prišel s Slmplon ekspresom Nj. V. knez Arsen. Na kolodvoru ga je sprejel maršal dvora general Di-mllrijevlč. Knez Arsen kljub svoji viaoki HluroHtl izgleda še vedno zelo svež. V prestolicl ktiez Arsen že delj časa ni bil, ker neprestano biva v Inozemstvu.
Belgrad, 3. sepl. ni. V teku damišujegu dno so prispele že vse delegacijo vojnih enot, ki bodo
sodelovale na proslavi. Vsepovsod, koder so te eili-nice korakale ]ii> ulicah v Bnlgradu. so bilo prisrčno in navdušeno pozdravljene od Številnega jire-bivalstva, ki z velikim zanimanjem spremlja vso priprave za svečanosti. Danes prišle v Belgrad že vse delegacije, Iti imajo še slare polkoVne zastavo. Iz mest, iz katerih so poveljstva polkov, poročajo o navdušenju ob slovesu dollčuega prebivalstva od starih zastav. Dopoldne se Je vršila na Banjici poskusna vaja vseh doslej dospelih čel. Tem poskusnim defllejem sta prisostvovala predsednik vlade general živkovič in vojni minister general Hadžič. Poveljnik parade iirmndni general Dokič je poveljeval tudi že današnji vaji, ki jo v splošnem lepo izpadla. Najprej so defillruli jicfi-polki, deputacije pešpolkov, nato pa planinski |>eS-polk in topništvo. Na proslavi bodo sodelovali irljo polki naših letal in sicer izvidnlški, lovski, boiti-bardul in poljski, skupaj 126 neroplanov. Doslej So nikdar ni nastopilo toliko naših vojnih neroplanov In bo v tem oziru la proslava tudi najveličastnejša.
Za naše izseljence
Belgrad, 3. sept. AA. Konferenca predstavnikov ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja s predstavniki naših izseljeniških organizacij v Nemčiji in Franciii se je vršila včerai in danes v cddelku za socijalno zaščito ministrslva socijalne politike in narodnega zdravja. S strani ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje so prisostvovali: načelnik Dušan Jeremlč, načelnik splošnega oddelka Hofmanovič, šel odseka z.i izseljevanje in priseljcvanie Stjepan Horman in šef odseka za zavarovanje delavcev Marko Tujkovič. Izseljence sta zastopala g. Bolha in župnik v Mer-lebuchu Anton Halner. Na konferenci so razprav, ljali o željah in predlogih naših delavcev, zaposlenih v Nemčiji in Franciji v pogledu njihove soci-jalne in pravne zaščite ter zaščite njihove kulture in prosvetnega položaja kakor tudi o potrebi čimprejšnje sklenitve konvencij za zaščito in zavarovanje delavcev s Francijo, Balgijo, Holandijo, kamor prihaja vedno več naših izseljencev. Nadalje so proučevali konvencijo iz leta 1928., sklenjeno z Nemčijo, kakor tudi funkcioniranje določil imenovane konvencije. Glede vseh teh vprašanj :e bila dosežena popolna soglasnost med predstavniki naših izseljencev iz omenienih držav in predstavniki ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, posebno v pogledu čimboljše organizacije podpore v slučaju nezaposlenosti ter o vprašanju potovanj? dtec v naša primorska okrevališča.
Pred pogajanji s Poljsko
Varšava 3. sept. AA. Pat poroča: O priliki mednarodne poljedelske konference v Varšavi stu ministra za trgovino in industrijo Kvijaiovski in Demetrovič nadaljevala razgovore o gospodarskih odnušajih med obema državama. Ministra Kvija-tovski in Demetrovič sta 31. avgusta podpisala pogodbo, ki naj služi kot dopolnilo poljsko-jugoslo-vanski trgovski konvenciji, ki je zdaj v veljavi. Na podlagi te pogodbe je Jugoslavija priznala Poljski nove ugodne pogoje za uvoz poljskega premoga v Jugoslavijo in zmanjšala takse na uvoz očiščenega paraJina. Poljskn pa je .Jugoslavji priznala ugodnosti pri uvozu nekih predmetov, med drugim je znižala carino na uvoz suhih sliv v velikih količinah.
Sodišča za mladoletnike
Belgrad, 3. sept. AA. Na podstavi čl. 435. zakonika o sodnokazenskem postopku je minister pravde dr. Milan Srskič predpisal lo-le uredbo o ustanovitvi sodišč za mlajše mladoletnike:
Čl. 1. Pri okrajnih sodiščih se ustanove oddelki kot sodišča za mlajše mladoletnike in sicer:
1.	pri okrajnem sodišču v Senli za področje istega sodišča in za področje okrajnih sodišč v Subotici in Eački Topoli:
2.	p'-i okrajnem sodišču v Velikem Bečkcreku za področje tega sodišča in za področje okrajnega sodišča v Juši Tomiču;
3.	pri okrajnem sodišču v Veliki Kikindi zi področje istega sodišča in za področje okrajnega sodišča v Novi Kaniži;
4.	pri okrainem sodišču v Somboru za področje tega sodišča in za področje okrajnih soditi v Apatinu, Kuli in Odjacih;
5.	pri okrajnem sodišču v čakovcu za področje tega sodišča in za področje okrajnega sodišča v Prelogu;
6.	pri okrajnih sodiščih v Novem Sadu, Starem Bečeju, Titelju, Bački Palanki, Pančevu, Al Bunarju, Kovačici, Perležu, Novem Bečeju, Darb:. Beli Crkvi, Vršcu in banatskem Karlovcu za področje vsakega teh okrajnih sodišč;
7.	na vseh sedanjih okrajnih sodiščih na področju vrhovnega sodišča v Sarajevu, liaiukega stcl-v Zagiebu ter višjega deželnega todiiča v Ljubljani in Splitu za pedročje vsakega od teh okrajn r sodišč.
Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo dne 15. stp-tembra 1930, Do tega dne morajo biti v smi • -čl. 436. zakonika o sodnoki!Zcn»'iem poitopku postavljeni sodniki za mlajše mladoletnike.
Pogrebni red za pokojnim dr. Vladimirom Grorgjevičent
Belgrad, 3. sept. Pogreb dr Vladana Ojjr-eviča, bivšega ministrskega predsednika, ki jc 31. avgusta umrl v Batlnu, bo v Belgradu dne 4. septembra po svcčnncm opelu v aborni cerkvi ob 9 dopoldne. V cerkvi bo govor zastopnika kraljevske vlade. Po končanem opelu odnesejo truplo pokojnega Cijorgjeviča iz u:rl<ve člani kraljevske vlade. Spored Do preko Terazij na pokopališč?, kjer bo vojaštvo pri spuščanju kr'Je v zemljo od-c!?lo častno salvo.
Ford bo zidal tovarno v Baru
Belgrad, 3. sept. /. /.<• pur «lui •<<-■ mudi tu j -o pn i k Fordove tovarno, ki proučuje razmere j /n zgraditev velike tovarne tonlovih uvtoinobi-j lir; \ baru. Olii l.it! jr nic:,::l;:.jtic činitflje r'idi : p.'gi j.in j in informacij loi lit o pnlo/uju. Nuj-; pi iineriiejši I. rti j jo 13'i r. V tem o/iru je s ta* iikišii iitui oltla-lmi že v so potrebno ukrenil. Ako ... ,)' /'• s;>oru/.iini / merod«jiiimi t iiiitclji, bi ec oiomliuli 'fjvuttui pričela /c graditi.
?!
f	Dr. Jan. Ev. Kreku - spomenik
Ljubljana, 8. septembra. Danes je umrl misijonar g. Franc B i r k
Strmci sem ob spomeniku dr. Kreka tam pri sv. križu nn ljubljanskem polju in mislil, kako majhni smo, da hočemo v mrzlem kamnu izraziti vso plamonečo moč genija slovenskega — naloga lvvangrlista.
On, ki je bil tako poln <luhu, bi rabil drugačnega spomenika, Takega, kii bi misel njegovo sprejel in jo s skrbjo v ljubezni negoval.
Tam n« Jesenicah si je osvojil duše, tam so ga srca razumelo in Imtcla so, da ostane njegov otrokom in \ mikom.
Dom so mu zgrudili, kakor du mrtev ni, iker zanje ni, in ko so domu temelj stavili, so neštete oči v solzah .iskrile gledajoč podobo očetovo, v čigar imenu je krščen nov dom.
Nikdar ga nisem poznal — očeta Kreka in tisoči mladi ga niso. A tam na Jesenicah poglejmo v ponedeljek ljubezen sinov in videli 'bomo veličino očeta, ki je v delili sinov ra-zodeta.
Slavlje blagoslovitve
Misijonar gosp. Frane Birk je bil rojen v Jaršah pri Ljubljani 20. marca 1866; še isti dan ga jo lastil tedanji šentpeterski kaplan Andrej Drob-nič v šenlpcterski farni cerkvi. Oče Luka in mati Apolonijn roj. Dimnik sta v strogo krščanskem duhu vzgajala svojega sina. Kot 12 letni deček je jeseni leta 1878. pričel obiskovati ljubljansko gimnazijo, na kateri je inaturiral 15. julija 1886. Se istega leta je vstopil v ljubljansko semenišče, kjer se jo odlikoval po svoji temeljitosti in vestnosti, ki jo bila sploh njega značajna poteza vse življenje. Dno 21. julija 1889 ga je škof Jakob Missia v ljubljanski stolnici posvetil v mašnika. Po dokončanih študijah jo bil leta 1890. nastavljen za kaplana v Kočevju; pozneje je služboval v Kranju in pri ljubljanski stolnici kot stolni vikar.
Dne 10. oktobra 1900 je vstopil v misijonsko družbo, v kateri se je prav do zadnjih let odlikoval kot goreč misijonski pridigar in vnet spovednik. Od novembra 1923 do oktobra 1926 je bil superior misijonske hiše na Gradu pri Gorici, nato še 2 leti superior v Ljubljani, a nadležni revmatizem mu de medtem vedno bolj črpal življenjske moči, lako da ni mogel več opravljati težkih in odgovornih služb; vendar je pa še prav do letošnjega julija veliko spovedoval in pridigal.
Težka bolezen ga je sredi meseca julija položila na bolniško posteljo. Z zares duhovniško vdanostjo in potrpežljivostjo je prenašal težko bolezen, dokler ga ni Bog očiščenega v ognju trpljenja in polnega dobrih del v njegovi službi odpoklical k sebi po večno plačilo. A ve, pia animal — Pogreb dragega pokojnika bo v petek ob 3 popoldne.
Važno za srednješolce
Kr. banska uprava je z odlokom IV. Nro 16535 z dne 28. avg. t. 1. določila za posamezne srednje šole njihove okoliše. Ta odlok bo zadel marsikoga neprijetno, ker ga je morda prezrl in utegne priti zastonj k vpisovanju na zavod, kamor po tej razdelitvi ne spada. Velike neprilike bodo imeli dijaki in starši tudi s stanovanji, ki jih morda imajo že preskrbljena od lani ali pa so si jih preskrbeli že za letos. Zato opozarjamo starše in dijake, naj se pravočasno prepričaijo, na kateri zavod spadajo. Merodajno je bivališče staršev. Okoliše smo priobčili v »Slovencu« dne 30. avgusta. Kdor bi pa imel tehtne razloge za študije na zavodu izven svojega okoliša, naj pravočasno vloži prošnjo pri kr. banski upravi, ker se mora s tozadevnim dovoljenjem izkazati že pri vpisu.
Ker bi pretrdo izvajanje gornjega odloka (§ 36 zakona o srednjih šolah) povzročilo marsikomu občutno škodo in nevarnost za mirno nadaljevanje ali dovršenje študij in povečalo veliko preseljevanje dijaštva iz zavoda na zavod, starši upravičeno upajo, da bo banska uprava za prehodno dobo postopala kar mogoče obzirno in utemeljene prošnje ugodno rešila.
Dve dekleti utonili v Krki
Žužemberk, 2. septembra.
Prošli petek jc že par let tiha in mirna Krka zopet zahtevala dvoje mladih življenj: Francko Vovkovo in Hii.ldo Kamnikovo iz. Z.a-fare. Vročina je zvabila oscmnajstletni deklici v za kopanje prijetno vodo. Nesreča in premajhna previdnost jc zahtevala prvo žrtev, kateri jc sled.ila šc druga, ko je hotela reševati svojo sokopalko. Prilieno hitra pomoč reševanja ni mogla imeti več zaželjenega uspeha. Pogreb žrtev se je izvršil v nedeljo ob veliki udeležibi občinstva.
Krekovega prosvetnega doma na Jesenicah
Tri dni bo trajalo — od 6. do 8. septembra. Že po tem oibsegii bo dokumentiralo katoliško orientirano jeseniško prebivalstvo svoje izvan-
Želje francoskih izročene g.
Ljubljana, 3. septembra.
Danes ob 11 dopoldne je obiskala g. bana ing. Dušana Serneca deputacija naših rudarjev iz severne Francije, ki so sedaj prišli obiskat domovino, kjer ostanejo do 11. t. m. V deputaciji sta bila predsednik Zveze jugoslovanskih rudarskih I društev iz severne Francije Blaž Zupančič in tajnik te zveze Andrej Dolinar, ki je tudi tajnik društva sv. Barbare v Sallaumines. Deputacija se je poklonila g. banu in izročila darilo slov. izseljencev v Francija tablo z 8 slikami naselbui naših izseljencev v severni Franciji. Tabla ima v sredi sliko sv. Barbare kot za ščitnice rudarskih društev in rudarjev. Predsednik Zupančič je nagovoril gosp. bana:
»Najprisrčnejše se Vam zahvaljujemo za naklonjenost, ki smo jo dosedaj imeli od dravske banovine, in Vas prosimo, da v znamenje naše hvaležnosti sprejmete te slike v spomin. Prosimo Vas še nadalje Vaše naklonjenosti.«
G. ban se je nato prijazno razgovarjal z de-putacijo. Zanimal se je za socialne razmere, v katerih žive naši izseljenci in za društveno življenje, ki je zelo važno, zakaj s tem se ohranijo naši ljudje v zvestobi do svojega jezika in narodnosti. Deputacija je g. banu na vsa vprašanja odgovorila s
, . ...	„11, , II	MU /KlM.l Ml tlUIIHM lil
/minili dan slavija pa naj združi vse prijatel •katoliških Jeseničanov in njihovega dela.
redno 'bogato delo v okviru krščanske kulture. Prvu dva dneva sto določena zlasti za domačine,
Ijc
ljiliovega
Okoliška prosvetna društva, pridite ta dun s svojimi zastavami; fantje in dekleta, v narodnih nošah nc ostanite doma; pevci vseh okoliških zborov, polnoštevilno k sv. maši presvetlega vladikc!
Podpolkovnik Fran Cvirn 60 letnik
Nesreča s koso
Brežice, 3. septembra.
Posestnik H. B. ii.z Oštr- > pri Kostanjevici je pretekli pondel.jck kosil na domačem travniku otavo, kake pol ure od doma. Okrog poldne je šel domov. Steza pa je peljala med grmovjem. Radi tega je nesel koso v roki, da se mu nc bi zapletala med vejevje. Na poti med grmov jem sc iti ti je pa zapletla med noge neka veja, da .je padel na tla in sicer na ročaj k<-sišea, katero se jc pa na tleli v tem trenutku obrnilo in je H. padel tako nesrečno na ostrino kose, da se je ranil po desni strani vratu, in po hrbtu, ker je bil v sami srajci. Prepeljali so ga takoj k /rl ravnik u v Kostanjevico g. dr. Iva-niševičii. kateri mu je nudil prvo pomoč, in odredil prevoz v bolnišnico.
Radi plesa
Brežice, 2. sept.
O.I številnih veselic v letošnji poletni sezoni v naši okolici, se je preteklo nedeljo vršila tudi veselica gasilnega društva v Ra.kovcu ob Sotli. Idiiličen kraj jc to tam ob So>tl i, in pn lepa nedelja, kdo sc ne bi potrudil potem na veselico. In tako jc bil med drugimi na tej veselici tudi 23 letni K. I., kateri jc prišel preteklo soilioto iz Zagreba nu obisk k sorodnikom v Kapele pri Brežicah. Funt je vneto plesni in ni videl grozilnih pogledov domačih fantov. In tako se jc zgodilo kot že večkrat ob takih prilikah, da je nekdo od tistih, ki so mu prej grozili samo s pogledi, ko je šel K. zvečer, bilo je bolj pozno, s plesnega prostora, skočil izza grmovja in gu. sunil z nožem med desna rebrn teko, du je moral iskati pomoči v bolnišnici. Konec lc /.godbe pa 1k> zaključilo sodišče.
Tabor na Jesenicah
8. septembra 1930
Takoj po sprejemu g. knezoškofa na kolodvoru ob 7.39 krene sprevod na prostor Krekovega prosvetnega doma, kjer g. duh. svetnik Kastelic, predsednik gradbenega odbora otvori javmi ljudski tabor.
Govorita: Profesor Ivan Dole. nec: »Novi dom najlepši spomenik dr. Kreku!« in dr. B <i -s a j : -Dom katoliške pros vete!« Porabite tunista!
la dan vsi na Jesenice! Nas same hoče izpričati!
rudarjev
banu in škofijslvu
točnimi pojasnili. G. ban je deputaciji obljubil, da bo še dalje ostal naklonjen slovenskim izseljencem i v Franciji in da bo po možnosti upošteval vse njihove želje, ki jih bodo imeli do domovine. Pozval je tudi slovenske izseljence v Franciji, naj sestavijo svoje želje in potrebe v posebni spomenici, zlasti pa naj izrazijo svoje stališče glede izseljeni-škega zakona, ki naj bi uredil zadeve naših izseljencev in zastopnikov naše države v Franciji.
G. ban je nato daroval predsedniku Zupančiču, tajniku Dolinarju in Zvezi društev po en krasen album jugoslovanskih krajev in krajevnih lepot. Albumi imajo napis s posvetilom in lastnoročni podpis g. bana.
Deputacija se je popoldne oglasila tudi na kn. šk. ordinarijatu. Gospod knezoškof je bil žal odsoten. Po g. ravnatelju so mu izrazili zahvalo za vnele slov. duhovnike, ki delujejo med izseljenci v Franciji. Prosili so že za enega duhovnika, ker so tam še tisoči in tisoči slovenskih izseljencev, katerih otroci bodo utonili v morju tujine, ako ne bo prišla pravočasno pomoč. In ravno duhovnik jc oni, ki jih v domačem jeziku poučuje in uči ljubiti svoj jezik in domovino. G. ravnatelj pisarne je obljubil, da se bo mesto za tega duhovnika razpisalo, kakor tudi, da bo g. kneaoškofu tolmačil želje naših izseljencev.
Zastopnik krščanske delavske
internacionale v Jugoslaviji
Dne 8. septembra pride v Jugoslavijo glavni tajnik Internacionale krščanskih strokovnih organizacij, nizozemski senator P. J. S. Serrarens in bo gost Jugoslovanske strokovne zveze. Serrarens je v mednarodnem svetu, zlasti delavskem, dobro znana in spoštovana osebnost. Je ideolog in dejanski voditelj krščanske strokovne internacionale in šef krščanskih delavskih delegatov v Mednarodnem uradu dela. Do zadnjega zasedanja je bil tudi v upravnem odboru urada.
Potuje preko Maribora v Ljubljano in čez Jesenice zopet na Holandsko. Tako bo 8. septembra zvečer govoril v Mariboru v dvorani Zadružne
Ljubljana
Ljubljana, 3. septembra.
Resnica je in splošno znana, da so ljubljanske bolnišnice in sanatoriji postali že mnogo premajhni ter ne zadoščajo več velikemu navalu bolnikov. Saj je n. pr. že Leonišče vedno prenapolnjeno. Zato se 'je odločilo Trgovsko bolniško in podporno društvo do važnega sklepa, ki bo zelo pripomogel k olajšavi sedanjega položaja in ki ga bodo naši privatni nameščenci z veseljem pozdravili. To društvo je namreč kupilo od univ. prof. dr. Šlajmerja njegovo lepo posestvo na Zaloški cesti. To poses-' stvo sestoji iz večje vile in okoli 6000 m3 krasnega vrta. Pogodba med dr. Šlajmerjem in Trgovskim podpornim društvom je bila te dni perfektuirana.
gospodarske banke, kjer bo predaval ot
9. septembra bo v Ljubljani, tjer bo predaval ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti o mednarodnem krščanskem delavskem gibanju in o krščanski strokovni internacionali. Le-ta šteje v letošnjem desetem letu svojega obstoja preko 3 milijone članov v vseh evropskih državah. 10. septembra pa bo na Jesenicah in bo ludi lam govoril v dvorani novega doma.
Jugoslovanska strokovna zveza in z njo vse naše delavstvo mu pripravlja skromen tovariški sprejem. Tudi naša želja je, da bi odnesel iz naše domovine čim več in čim lepših vtisov.
nov sanatorij
Trgovsko bolniško in podporno društvo (ne. zamenjati z bolniško blagajno pri istem društvu) namerava v tej vili urediti sanatorij za svoje člane, zavarovance v višjih vrstah. Že sedaj je. v tej vili prostora za okoli 30 postelj. Trgovsko društvo pa namerava sanatorij še adaptirati in razširiti. Sana, torij pa ne bo namenjen samo članom društva, temveč sploh vsemu občinstvu. To posestvo je za sanatorij kar idealno: krasen senčnat vrt z lepimi prilikami za sprehode, solnčni položaj poslopja, bližina bolnišnice, vse ustreza zahtevam modernega sanatorija. Oskrbovale ga bodo sestre usmiljenke. Mesto Ljubljana pa bo z novim sanatorijem znatno pridobilo.
Konkurenca velesejma
Ljubljana, 3. septembra.
I Tam, ob Celovški cesti je velesejem, tukaj, v sredini mesta, pa se je utaborila konkurenca vele-sejmu, dijaški sejem knjig. Počitnice so v zadnjih izdihljajih, ulice so zopet oživele smeha mladih študentov in študentk srednjih in meščanskih šol. Za študentovska stanovanja je sedaj povpraševanje in za šolske knjige. In kje naj si študent preskrbi poceni knjige, če ne na dijaškem sejmu.
Stara institucija je ta dijaški sejem Ni pro-tokoliran, ni koncesioniran, nima firme, pa se le vztrajno drži. Nikoli še ni la institucija prišla v konkurz, nikoli ni plačevala davka, še celo svetovna vojna in vsi mogoči politični režimi ji niso mogli do živega, pa čeprav tega sejma nobena pra-tika ne omenja.
V nedeljo je podjeten fant, ki ima misel za solidarnost, -- Bog ve, morda tiči v njem talent za bodočega narodnega organizatorja, — nabil na | drevo lepak: >Dijaški sejem se prične 1. septem-; bra!« Pa se je pričel. Na dan so prišli stari i>špe-' hi«, mamice in očetje so odvezale mošnjiček, na Krekovem Irgu je promet oživel, da še kmalu tramvaj ne bi mogel skozi. Fantje in dekleta kriče, ponujajo knjige za vse šole, od prve do osme, od meščanske šole do učiteljišča, po zraku frče listi iz starih šolskih knjig, ki so že doslužile, bankovci gredo iz rok v roke. Da, včasih je bil srebrn goldinar na tem sejmu največji denar, ie redkokdaj je kdo izmenjal petak. Sedaj stotak ni nič redkega. Vsaj, kadar gre v kupčijo kak atlant — naj-i dragocenejša knjiga med študenti, je treba od-, šteti najmanj enega.
, Nekateri študentje se zadovolje s tem, da prodajo svoje stare in kupijo one, ki jih bodo potrebovali v prihodnjem letu. So pa drugi, ki čudovito razvijajo trgovske lalente in kupujejo stare knjige kar na veliko in jih potem prodajajo drugim manj podjetnim in si pri tem zaslužijo lastne knjige, pa še dobiček narede, ki gre večkrat v žepe mnogih sladoledarjev.	j
Velika vihra
Zaplana, 3. sept.
Okrog Podlipe in Zaplane so se včeraj okrog 6 popoldne začeli zbirati hudi in črni oblaki. Naenkrat je od severa pribučal silen vihar, ki je ru-val drevesa ter na sadnem drevju napravil ogromno škodo. Nad gostilno v Zaplani so fantje postavili visok mlaj za slovesnost blagoslovitve nove šole. Ta mlaj je vihra podrla ravno na gostilniško streho, ki se je udrla pod silnim udarcem. Med vihro je začela padati toča, ki pa je kmalu prenehala.
Vsa vihra je trajala kvečjemu 10 minut, nakar se je ozračje zopet pomirilo.
Sv. Jošt. 2. sept.
Danes ob pol 5 pop. smo imeli hud naliv s treskanjem od severa in severovzhoda. Toča jc pobelila tla. Padala je od pol 5 do tričefrt na 5. Škoda lepe ajde.
Velik požar v Krče vi ni
Maribor, 3. sept.
Danes okrog 15 jc nenadoma izbruhni! požar v stanovanjskem poslopju poljskega čuvaja in posestnika Josipa Zupana v Krčevini 52. Plameni in ognjeni zublji so se razširili tudi na gospo-
110 t* C Ln nA^Uni. i.. ... 1.1.., VI. ______ X____1X11
darsko poslopje in na hlev. Na pomoč so prišli najprej sosedje, nato pa mariborski gasilci z gasilskim orodjem in motorno brizgalno. Ker se na-
haja hiša na hribu in ni bilo vode na razpolago, je bilo gašenje zelo otežkočeno, lako da je zgorelo vse stanovanjsko poslopje, gospodarsko poslopje in hlev. Razen tega vse pohištvo, dve svinji, ena krava, dočim se je posrečilo rešiti eno kravo in eno svinjo. Hiša je zavarovana za 25.000 Din. škoda se pa računa na IW).UU) L>in. Pri požaru je dobila težke opekline Zupanova žena, ki jc v obupnem trenutku požara reševala svoja otrocička sigurne smrti, Otročička sta se namreč nahajala v hiši. Vzrok požara se ni mogel ugotoviti. Bržčas je ogenj podtaknila zlobna roko.
Maribor. 3. septembra.
Jutri obhaja 60 letnico rojstva podpolkovnik Fran Cvirn. Rojen 4. avgusta 1870 v Žusmu se je po dovršenih ljudskih in srednješolskih študijah posvetil vojaškemu poklicu ter si je kot avstrijski častnik radi svoje ljubeznivosti pridobil pri naših fantih vojakih tople simpatije. Prevrat ga je zatekel v Mariboru, kjer je v tistih težkih dneh postavil svoje odlične vojaške sposobnosti v službo osvobojene domovine. Podpolkovnik Cvirn je bil prvi slovenski mestni poveljnik mariborski ter si je kot tak stekel za vzpostavo redu v .Mariboru zelo velike zasluge. Poleg generala Maistru ima podpolkovnik Cvirn brez dvojbe največje zasluge za osvoboditev obdravske prestollice nu vojaškem polju V tistih odgovornosti polnih dneh je vzniknilo toplo in prisrčno prijateljstvo med generalom Maistrom in podpolkovnikom Cvirnom. ki veže osvoboditelju Mariboru in naše severne meje ter njegovega liajodličncjšega in najrazbori-tejišega pomočniku ter hrabrega soborca. To tesno prijateljstvo je prišlo do najclejnentnrncj-šega in najginlji vejšega izrazu ob priliki mogočne jubilejne preddecemberske manifestacije 1 191,S. na mariborskem Glavnem trgu, ko je podpolkovnik Cvirn z zgodovinsko trobojnico v desnici rotovškega balkona izrekel osvoboditelju Maribora v imenu njegovih hrabrih borcev pnisego večne zvestobe.
Podpolkovnik Cvirn jc tudi |vo/.neje v pokoju ohranil svojo mladostno živahnost ter zanj značilno prožnost in ljudoniilost. Radi tega in ^ pa radi svoje vsestranske postrcžljivosti ter I pristne vojaške odkritosrčnosti uživa v muri-! borskih družabnih krogih vseobče spoštovanje in vsesplošno priljubljenost. Podpolkovnik Cvirn jc med najpopularnejšimi Mariborčani. Ob lepem jubileju, ki ga danes obhaja v krogu dra-| gili svojcev i n prijateljev, kličemo (udi mi ! slavljoncu podpolkovniku Cvirnu: Bog daj še obilo desetletij v sreči in zudovoljstvu.
Najlepša dvorazrednica v Sloveniji
Blagoslovitev nove šole v Zaplani.
V nedeljo 31. avgusta smo blagoslovili v Zaplani nad Vrhniko novo šolsko poslopje. Bila je to krasna priredilev za naš nepoznani kraj. Sv. mašo je daroval vrhniški g. dekan Kete, ki je v svojem cerkvenem govoru poudarjal zlasti zasluge oerkve za šole. Tudi blagoslov je izvršil g. dekan v spremstvu domačega g. župnika, prisostvovali pa so slovesnosti g. okrajni glavar dr. Itud. Andrej-ka, vrhniški župan g. dr. Marolt, okr. šol. nadzornik g. Iv. Štrukelj iii tisoči ljudstva, ki je prišlo iz vseh sosednih župnij, zlasti z Vrhnike. Pred blagoslovom je prvi govoril g. okrajni glavar, ki je kot velik ljubitelj narave v svojem govoru slikal lepoto naših krajev, navduševal za domovinsko ljubezen in izobrazbo in končal svo.i lepi, pesniški govor z vzklikom Nj. Vel. kralju! — Drugi govornik vrhniški g. župan je toplo govoril o treh svetiščih: domači hiši. cerkvi in šoli. Tretji je govoril domači g. župnik, ki se je zahvalil vsem cini-teljem. ki so pripomogli, da se je izvršila krasna stavbii. Pouda al je veliko, požrtvovalno delo domačinov in izrazil željo, da bi bila nova šola skupaj s cerkvijo novo skupno žarišče prave izobrazbe Zaplanincev. V učilnici je govoril g. nadzornik Štrukelj olrokom in staršem ler jih ljubeznivo opozoril na njihove dolžnosti.
Bil je krasen dan in popoldne so bila vsa naša brda polna ljudstva, ki je v neverjetno velikem številu priromalo v naše zaplaninsko selo, da se za : nekaj ur razživi v lepem planinskem kraju.
To je menda že četrta šola, ki se je zgradila j v vrhniški občini pod županom g. dr. Maroltom. ; To je lepo spričevalo g. županu, da pospešuje pro-sveto in častno priznanje vrhniški občini, ki žrtvuje milijone za šole in njene potrebe.
Zaplaninci so pri gradnji svoje šole prevzeli brezplačni) vso vožnjo, kopanje peska, dova-žanje vsega materiala in obrtniških izdelkov. To | so bile velikanske osebne žrtve in nihče ne more | verjeti, koliko Iruda je bilo treba, predno je stala | nova šola. v kateri pripovedujejo, da je najlepša ' dvorazrodnica v Sloveniji,
- PEUk -
odstrani ako in liro', sleiln „Crem«» Orl«ol" 1'ohiva R0 v leknrnith. droircrij..ih in parfumrn Jah. Žalosti 'Cnsinoehemin. Zagreli. Snnf-fklasov« -j:t. Telefon tM^
* Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih
vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol iii utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznic debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidili in tvorih, jemljejo zjutraj in zvečer četrtrriko naravne »Franz-Josef« grenčiee. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Fraitz-Josef« vodo pred in po operacijah. »Franr-Josef« grenčica sc dobiva v lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.
tKaj pravite 9
,so ljudje. Iti smatrajo obrekovanje in opravljanje za grdo napako, so pa zopet ljudje, ki ju smatrajo zu lepo čednost, nekateri pa ie celo :a glavni Hv-Ijenski pogoj. Saj resi Kako dolgočusno bi bilo na Um svetu, te ne bi bilo obrekovalcev in opravljiv-11 v. Koliko vznemirjenj in razburjenj bi odpadlo, koliko greha bi bilo manj na svetu in koliko ljudi se ne bi moglo veselili, ker ne bi mogli spraviti svojega bližnjega ob dobro imel
Ljudje, ki ie precej časa niso imeli nobenega večjega povoda zu splošno obrekovanje in so sv morali zadovoljili samo z malim natolcevanjem m pretiravanjem prav majhnih škandalčkov, so te d>n pograbili za velika kost. Pomislile le: lako ugleden, tako znan. tako splošno priljubljen Ljubljančan, pa r,diran zaradi tatvine! In kje? Na Sledu! Ste ie slišali o temi' Pa časopisi ga ne izdajo s celim trne mim! O, pa že vemo, kdo je!
»Saj smo ie prej slutili o njem, da je lak!
Kolikokrat smo biti o družbi skupaj, pa je vedro komu kaj zmanjkalo!-. Onemu tisočak, temu zlata ura, meni aktovka! Ce se slučajno med takimi po-ifirvr.ri znajde kak sitne: Xebodigalreb<t in drzno vpraša: Ze, če sle vedeli, da je tak lump, zakaj s te pa hodili z njim v družbo?*, mu odgovore: Kdo se bo spuščal v dokazovanje, če je bilo res ali ni bilo res. Falol je bil in to vemo zdaj še z večjo gotovostjo.*
Na ubogega grešnika, ki sedaj c zaporih premišljuje o minljivosti vsega, pa se vali neprestano gora novih obrekovanj. Fant je res grešil in res je kradel. Ali toliko, kol mu sedaj očitajo Ljubljančani. toliko pa pri najboljši rolji in vsej latinski izveibanosli le ni mogel /ukrasti. Dobro, da še sinji grajski stolp na svojem mestu in je vsem viden, zakaj, tc bi \.reko noči izgini!, bi plan Hi Ljubljančani: Oni ga je ukradel!
še celo človek, ki je pošten, in ki se mirno sprehaja po Ljubljani, se ne more ubranili valu nizkotnega, tiho šepelajotega in »zaupno. kroietega obrekovanja. Kaki! se more proti tej povodnji vseh mogočih zločinov, ki ga na skrivaj in »zaupno* dol-že morda njegov', nekdanji najboljši prijatelji, branili človek, ki je zaprt, ki je sicer res nekaj grešil, vsega pa »p?
Obrekovanje je kol plamen.-Kadar enkrat izbruhne, gre celo visoko in daleč narazen. Ljubljančani se i- svojem obrekovanju ludi lopot niso ustavili. vsaj v znosnih merah. \'e samo nad ubogega zaprtega grešnika, temveč tudi nad nekatere druge, k' so vzvišeni nad vsalc sam, še celo le obrekujejo na vse mogoče načine, če ne bo kmalu nastopile poštena reakcija in odločno kritika teh obrekovalceo, kmalu ne bo nobenega bivšega stanovskega tovariša aretiranega grešniku, ki ga ne bodo zlobni ljubljanski jeziki doliili tatvine. Kaj menijo ljudje res za grehe enega blatili celoto? Poštenjak lega ne bo počenjal. Kdor je pošten in kuj ve, la ze ve, kuj naj stori. Mzkolnež pa je. kdor po krčmah in v *za-ui nem krogu pripoveduje resnične ali, — kar je največkrat slučaj — izmišljene grehe tega ali onega, l rvo je opravljanje, drago obrekovanje. Dragi greh mnogo večji od prvega. Oboje pa- je nemoralno!
Koledar
Četrtek, septembra: Rozalija, devica; Roza
Osebne vesfi
— Izpit so napravili za čin rezervnega in-
ženierskega podporočnika med drugimi naslednji
Vit.
kaplari-dijaki 2. pionirskega polka: Andrej Po-ljivka, Anten Kukuljan, Dragotin Švab, Zlatko Fi-: er, Dušan Kobliška, Avgust Vlašič, Rihard Bauer, Dušan Novakovič, Marijan Turk, Slavko Singer in
Božidar Dimič.
ZNATNO_ ZNIŽANE CENE
Ne živimo cd lega
kar jemo, marveč od tega, kar naš organizem i/, hrane pretvori v kri in meso. Ovomaltine je koncentracija hrane in vitamina, ki se popolnoma asimilira. - Velika škatlja Din 56'—, srednja Din '32'—, mala Din 16 —■.
Vse šolske potrebščine
točno odgovarjajoče predpisom nudi po najnižjih cenah
Iv. Bona J, Ljubljana, Šelenburgova 5
Mala kronika
fr Slomškova družba. Od 6. do II. .septembru bo v Ljubljani \ II. mednarodni akademski misijonski kongres, ki hoče seznaniti vso inteligenco. posebno pa iičitcljstvo, o važnosti milijonskega problema. Pripravljalni odbor vabi vso uPiteiljstvo k udeležbi. Opozarjam, du bo /a ueiteljstvo še posebno zborovanje dne S. septembra ob H uri. Nu tem zborovanju bosta predavala tudi učitelju: I Slovenec in t Nemce iz inozemstvu, ker letos Slomškova družba« ni imela običaj nega počitniškega zborovanju, zato vabi odbor vse člane in članice k udeležbi te volepoinembiie kulturne prireditve. — Odbor.
fr Jugoslovan — podpredsednik Mednarodne zveze. Novi urad Mednarodne zveze duševnih delavcev je takole sestavljen: Predsednik G. Lathan, član londonskega parlamenta, podpredsednik dr. M. Slavič, univ. prof. v Ljubljani, blagajnik M. Fuchs, avstrijski poslanik v Parizu; blagajnikov namestnik dr. E. Siblick, češki novinar v Parizu. — Ta zveza ima mednarodni kongres v Londonu od 15. do 19. septembra t. 1.
fr Rezervnim aviatikom! Opozarjamo na notico o ustanovitvi Združenja rezervnih aviaiikov kraljevino Jugoslavije v Ljubljani za Dravsko banovino. Prosimo, da se vsi rezervni piloti, izvidniki, mehaniki ler vse osebe, ki so v kateremkoli stiku z letalskimi edinicumi in njihovim delom, prijavijo na naslov Aeroklub »Nada krila- v Ljubljani, da zatnoremo čim preje sklicati ustanovni sestanek.
fr Železniške ugodnosti za udcležence pri proslavi posvetitve in predaje novih zastav polkom
6. septembra |O30 v Belgradu. Kraljevska banska uprava v Ljubljani razglaša: Na rojstni dan Njegovega Visočanstva prestolonaslednika Pelra, dne 0. septembra t. 1. se vrši v Belgradu blagoslavljanje iu predaja novih zastav vsem pehotnim iu konjeniškim polkGtn in odvzemanje starih zastav. Za to proslavo je gospod minister za proinet odobril sledeče vozne olajšave: I. brezplačno vožnjo: a) vsem banskim svetovalcem, po možnosti v I. ali II. razredu, b) vsem rezervnim častnikom, čast-nikom-invalidom in ojtiim invalidom, kateri bodo na svečanost pozvani v razredu, ki jim pripada po vojaškem činu. c) predstavnikom Sokola in sokolskih žup, skupaj 27. 2. vožnjo po četrtinski vozni ceni vsem ostalim, ki bi hoteli, da se udeležijo teh svečanosti. Kot legitimacije za uživanje voznih olajšav služiio: a) banskim svetovalcem, legitimacije, ki jim jih izdajo bani, b) rezervnim častnikom, častnikom-invalidoin in vojnim invalidom, ]>ozivnice, ki se iini dostavilo za prihod na fo svečanost, c) predstavnikom Sokola in sokolskih žup njihove sokolske legitimacije. Naštete vozne ugodnosti veljajo za prihod v Belgrad v dneh 3., 4., 5.. in 6 septembra t. 1. za povrafek pa od 6. septembra t. I. zvečer do zaključno 10. septembra t. 1. Vsi ostali udeležuiki kupujejo na od-hodnih postajah polovične vozne karte za vožnjo v Belgrad, katere jim veljaio s pismenim nofrdiloni posebnega odbora za izdajo teh potrdil v Belgradu, da so se svečanosti udeležili, tudi za i>o-vratek. Ta odbor bo posloval v poslopju direkcije pošte v Belgradu (poleg kolodvora).
fr Apačani na ljubljanskem velesejmu. Danes ob 13.-15 pride v Ljubljano skupina 120 ljudi i/. Apač pri Gornji Radgoni, da posetijo jesensko ve-lesejmsko prireditev. So to večinoma samo Nemci ln nekaj naših Prekmurcev slovenske narodnosti, ki so se naselili v Apažki kotlini in ki še dosedaj sploh niso videli Ljubljane. Mnogi od njih poznajo samo Gradec, Radgono in Cmurek, kamor so svo-ječasno po svoji politični pripadnosti gravitirali. Sedaj pripadajo naši državi, in ker dosedaj še ne poznajo skoraj prav nič naše Ljubljane, je smatrala tamkajšnja kmetijska podružnica zu potrebno, da jih seznani z našim državnim in kulturnim življenjem. V to svrho je organizirala ta poset, pri čemur sta ji šla kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani in Uprava ljubljanskega ve-lesezma velikodušno na roko. V Ljubljani jih bo sprejel na kolodvoru zastopnik banske uprave in
uradnik velesejmske uprave. Apačani si nameravajo natančno ogledati vse velesejmske naprave, mesto samo in po možnosti tudi Bled in Bohinj.
fr Razmestitev finančne kontrole. Oddelki finančne kontrole v Planini pri Sevnici, LoJkem potoku Pišceah Polhovem gradcu in pri Sv. Juriju ob ščavniei so prenehali poslovati z dnem 31. avgu-sla Iffl). (ki službenega okoliša ukinjenega oddelka Iinnitčno kontrole v Loškem potoku pripudujo zdaj politične občine: Dragn, Trava in Osilnica oddelku finančne kontrole v Cabru, ]>olitični občini Hrib in Gora pu oddelku finančne kontrole v Ribnici. Občina Osilnica spada odsihuial vsa k službenemu okolišu oddelka v Cabru. Službeni okoliš ukinjenega oddelka finančne kontrole v Pišecaii je v celoti spojen s službenim okolišem oddelka finančne kontrole v Brežicah. Od službenega okoliša ukinjenega oddelka finančne konti ole v Polhovem gradcu pripada politična občina trni vrh glavnemu oddelku finančne kontrole v škofji Loki. politično občine: Hor ul, Sv. Jošt in Polhov gradeč pa oddelku finančne kontrole na Vrhniki. Katastralna občina Brezje iz politične občine Dobrove pripada glavnemu oddelku finančne kontrole v Ljubljani. Del politične občine Trala, ki jo doslej spadal k oddelku Polhov gradeč, pa oddelku finančne kontrole v Sovodnju, h kateremu bo poslej tn politična občina spadala v celoti. Od 1. septembra 1980 dalje spada oddelek finančne kontroie v Prezidu pod neposredno nadzorstvo glavnegn oddelka finančne kontrole v Ložu. Politični občini Čatež in Velika Dolina sta odcepljena od dosedanjega službenega okoliša finančne kontrole v Brežicah in spojena s službenim okolišem finančne kontrole v Cerkljah ob Krki.
fr Natečaj. Ministrstvo vojske in mornarice bo sprejelo 24 kandidatov za aktivne sodne poročnike. ki morajo biti naši državljani in so morali diplomirati ua tu ali inozemski pravni fakulteti. Starejši ne smejo biti od 35 let. Ostali pogoji za spreiem in katere priloge je priključiti prošnjam, ki se morajo poslati najkasneje do 1. oktobra t. 1. in neposredno Ministrstvu vojske in mornaricc (Sodni oddelek), je razvidno iz službenega vojnega listn št. 34 od 29. avgusta 1930.
fr Padec s kolesa. Iz M. Sobote: V tukajšnji bolnišnici se zdravi podpreglednik finančne kontrole v Martinju, g. Zagorc Alojzij, ki se ie ponesrečil s kolesom. Pelial se je po klancu navzdol, hipoma je zgubil oblast nad kolesom. Zavo-zil je na stran in preden ie mogel kolo zopet spraviti v pravo smer, ie ležal s kolesom vred v obcestnem jarku. Pri lem sc je kolo močno poškodovalo, sam pa je dobil hude udarce po obrazu, zlasti po nosu.
fr Vreme je bilo včeraj zopel toplo in mirno. V Ljubljani jc najvišja dnevna temperatura znašala 21.3" C, jutranja pa 1-1.8" C. Barometer je kazal ob 7 zj. 769. — V Mariboru temperatura 22" C. barometer 768.7
fr Zločinski cigani. V Bački ciganske tolpe še vedno ropajo in kradejo. V Kubi so vlomili ponoči v stanovanje branjevca Samuela Ecksteiua, njega in ženo zvezali ter iskali denarja. Ker je Samuel imel doma le 200 Din gotovine, so oba pretepli. Pes na dvorišču je medtem strahovito tulil. Zalo so ga vlomilci ustrelili. To pa je opozorilo kmete, ki so prišli na pomoč iu cigane prepodili. Drugemu posestniku so odpeljali 8 pre-šičev. Pri zasledovanju so orožniki v koruzi na neki samotni njivi našli dva konja, ki so ju oči-vidno ukradli in na begu tam pustili, da bi ju ne izdala. Po vsej Bački sedaj love cigane in jih vodijo v Sombor.
fr Naši odri! Ako hočete nuditi veliko prisrčne in neprisiljene -zabave obiskovalcem vaših predstav, uprizarjajte 10 Grumovih kupletov, ki so polni najzabavnejše vsebine. Prirejeni so za en glas s klavirjem ali harmonijem, deloma so tudi dramatizirani. Vsebina je: Vozak postrešček, policaj, dimnikar, krojač, čevljar, pri zobnem zdravniku. človeški zverinjak, v' parku in dekliška želja. Cena zbirki je '20 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
fr- Zahvala. Dolžnost nas veže, da se na tem mestu najlepše zahvalimo g, kaplanu Ber-gantu za ve» Irud in težave, ki jih je imel kot
vod|a romania Gorjancev na Sv. Višarje. Šc enkrat; Bog Vara plačail _ Gorje pri Bledu, 25. avgusta 1930. Gorjanski romarji.
fr Nagradno tekmovanje harmonikarjev ki se vrši v ponedeljek, dne S. septembra ua Ljubljanskem velesejmu ob priliki šumarske iu lovske razstave od 31. avgusta do 15. septembra 1930. I. Iekmovame se vrši dne 8. septembra 1930 od 9 do pol 1 dop. in od pol 3 do 7 zvečer. 2 Tek-movanja se lahko udeleži vsak harmonikar iz Jugoslavije; vendar pa zamorejo tekmovati harmonikarji, ki se preživljajo izključno z godbo, na-claije izdelovalci in trgovci harmonik, njih nastav-Ijenci m oni sorodniki, ki žive v hiši izdelovalca ah prodajalca samo v posebni (IV) skupini iu ue prejmejo mkakih nagrad, marveč samo diplome. V-si drugi tekmovalci pa lahko tekmujejo v poljubni skupini. 3. Vsak Ickmovalec s emore pismeno prijaviti velesejmskemu uradu. V prijavi mora tekmovalec navesti svoje ime in priimek, poklic, točen naslov in v kateri kategoriji in skupim želt tekmovati. 4. Tekmuje: I. skupina: Dia-tonična harmonika, a) lažja kategorija za začetnike b) težja kategorija za dovršene igralce. II. skupina: Kiomatične harmonike, a) kategorija za začetnike, b) kategorija za dovršene igralce. Vsak tekmovalec, ki je bil že nagrajen na velesejtnskih tekmovanjih s kako nagrado (harmoniko itd.) se more udeležili tekmovanja samo v težji kategoriji I. in II. skupine. III. skupina: Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 12. leta starosti. Ti igrajo lahko na poljubni harmoniki. IV. skupina: a) tekuiovalci-profesijonali, b) proizvajalci iu trgovci harmonik, njih uastav-Ijenci in svojci. 5. Vsak tekmovalec igra pred ocenjevalno komisijo en do dva komada. Začetniki igrajo poljubne komade, vendar pa so nedopustni obrabljeni in vedno se ponavljajoči komadi. Do-vršenejši igralci, ki tekmujejo v težji kategoriji, morajo istočasno s prijavo predložiti seznam komadov, ki jih dobro obvladajo. 6. Vsaka predvajana točka naj ustreza kompoziciji. Lastne sestave melodij, ki so brez vsake oblike in melodične strukture, se ne bodo ocenjevale. Priporoča se, da se tekmovalci ozirajo v prvi vrsti na slovenske skladbe, ki za harmoniko še niso obdelane. 7. Pri oceni se bo ozirulo v prvi vrsti na kvaliteto izvedbe, a tudi na izbrano skladbo. 8. Boljše tekmovalce izloči ocenjevalna komisija za ponovno izbirno tekmo, ki se vrši na dan tekmovanja popoldne. 9. Kot |x>sebua skupina se letos dopuščajo k tekmovanju tudi ansambli, največ kvinteti (pet instrumentov), v katerih je harmonika potrebna. 10. Vsak tekmovalec se mora ob prihodu na velesejem javiti v sejemskem uradu, kjer dobi tekmovalno številko. 11. Časovna razvrstitev tekmovanja: I. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ves dati. li. skupina, obe kategoriji duc 8. septembra ob pol 3 popoldne. III. skupina, dne 8. septembra ob pol 3 popoldne. IV. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ob 11 dopoldne. V. skupina, ansambli 8. septembra ob pol 4 popoldne.
fr Gramofonske posnetke iz zvočnega filnta Nesmrtni potepuh«, »Micky Mouse«, »Opasni fl i rt,« »Melodija srca«, »Paganska ljubav,« »Ne verujem več nobeni ženski« (Tauber) i. dr. dobite samo pri »GRAMAFON« A. RASBERGER. Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. Telefon 33-83.
■fr-Spominjajte se >Doma slepih«! Položnica Št. 14.672.
fr- Šolske potrebščine kupite v prvovrstni kakovosti pri Iv. Boiiao, Šelenburgova ulica. Velika izbira, najnižje cene, točna in hitra postrežba.
-fr Prošnje za znižanje šolnine na Ant. Rud. Legatoveni enoletnem trgovskem tečaju je treba čimpreje vložiti pri ravnateljstvu, Maribor, Vrazova ulica 4.
i Atesti zdravniških kapacitet po-j trjujejo vsestransko zdravilnost
Sisačke mineralne vode
To je merodajno.
Tudi Vi bote v interesu svojega
zdravja pili samo zdravilno
Sisačko mineralno vodo
Charles Gos — Prevel J. Gorin:
Na Matterhorn
čez Zmuttshi greben
Vzpon čez Zmuttski greben velja poleg Furggenskega za najtežji in brez dvoma tudi najveličastnejši dostop na Matterhorn. Prepričani smo, da sledečega opisa ne bo bral z užitkom od prve do zadnje vrstice samo planinec, ampak vsak, kdor ima le malo poglobljen smisel za prirodo. Saj je po mnenju dr. Kugyja prav ta opis najlepše literarno izčrpano planinsko doživetje. Sicer pa, naj govori delo samo zase.
Želja naju je obšla na vrhu Dent Blanche-a.
S tega vrha je zmullska stran Matterhorna bolj privlačna kot od kjerkoli. Orjaški zid šine iz kaosa črnikastih skal iu snežišf, se skrivi v mehkem objemu ledenika in vrže neposredno kvišku ter pošilja daleč v nebo divjo ost, ki jo krase ledeni stolni in skalne ploče. Grebeni, ki vihrajo v goro, so jasni iu čisti. Nobena stvar ne inoti. Ni nepopolnosti, nad katero bi se spodtikalo oko. Z neke vrste estetično naslado uživaš prizor strahovite granitne gmote, katere harmonična lepota spominja na ti-tansko skulpluro kakega okrušenega klasičnega torza.
Z vrha Denl d'Blanche-a sva sestopila čez snežnobeli greben. V isti meri, kot sva midva prihajala niže, je rastel zmuttski Matterhorn. In, ko sva sc ustavila med cvetlicami sredi rušnatih po-j bočij Schonblihla, je postal strašen, preteč in pri-' vlačen hkratu. Večerna svežina je ublažila dnevno pripeko. Toda želja po gori se jp zagrizla v najini mladi srci. Razumela sva se.
Noč je prihajala in objemala dremajočo goro. Zvezde so se igrale v dubah njenega odsevajočega snega.
Z obličja v obličje sta se gledala Matterhorn
in solnce. Mehki večerni inrak je spremenil jasni nebesni svod, ki je ležal proti solnčnemu zatonu, v zlit čad. Zadnji solnčni žarek je vrgel svoj ognjeni snop. Senca jc počasi naraščala iu je s pomirjujočo črnino pregrinjala grozečo goloto prepadov. Stopala sva vkreber k bivaku pod zmuttskim grebenom.
Lepota le ure je zaklenila najina usta. Začudena sva opazovala večno isti ritus spoja med svetlobo in senco. Ali pozna najvišji duhovnik- v pričakovanju božje vizije kakšno stvar, ki bi mogla človeka bolj in svetejše pretresli?
Vsemogočno je zrastla v tej uri v uania strast po borbi.
Za danes je najina naloga lahka, kajti vzpon k bivaku je dejanski prej sprehod kakor tura. Ni pleza, kot k italijanski koči ali k staremu zavetišču pod švicarskim grebenom. Votlina, ki jo iščeva, čepi nekje ob vznožju prvih skalnih stopenj gre-benskih. Kakor hitro sva prestopila zgornji del zmuttskega ledenika, približno nn kraju, kjer se njegovemu odcepku pridruži Tiefenmattski ledenik, sva odločno zapustila široki, zaledeneli svet in krenila proti vzhodu. Prideva v divjo dolino, ki uklepa v svojih ledeniškili grobljah majhen, povsem nedolžen in čisto bel ledenik. Malo nama je mar, ali hodiva po skalah ali po snegu. Brez težave si utirava pot in slednji korak naju bolj približa gorskemu obronku.
Tedni trdih vzponov, ki sva jih skupno preživela in dalje nazaj marsikatero poletje, so zvarili najino mladost. Še pravkar je mojega prijatelja in inene pretresla vizija Matterhorna. Toda to notranje razburjenje jc bila slabost, ki je razpršila najino silo. Pa kmalu sva se zo|)et znašla. Čutila sva. da sva močnejša, zgrabila naju je temna sila, ki je izhajala iz te gorske zemlje, katero človek tako bore malo pozna. Ne vem, če sem jaz edini, ki je to poizkusil, todn često jc vzpon med lede-niikiini grobljaini in snežišči vzbudil v meni višje občutje kot veselje pri plezanju ali sreča na vrhu.
Tam gori čutimo vse drugače. Fantaziji, ki je nekoliko razdražena, se pridruži neizogibni lirizem. Je to ali veselje spremenjenega bitja, ali pa ostra napetost duše v borbi. Toda tudi tukaj spodaj, v senci gore, ima naporna hoja čez grušč svojo poezijo. Ali ni večer pred vzponom hkratu že tudi začetek duševnega nagona, ki nas vodi na vrh? Ali ne bomo jutri želi plačila za trud? O, ti sladki trenutki, ko nas preseneti večer na poti k bivaku,1 medlem, ko tako neugnano korakamo dalje; pleča se šibe pod nahrbtnikovo pezo, roka stiska hladni cepin.
Tako sva stopala vkreber; zaupljivo sva se prepustila slučaju. Saj sva dobro vedela, da bova že kje steknila pomol, kjer se bova zlekuila za to noč, če bi slučajno ne našla bivaka. Nenadoma pa se mi jc zazdelo, ko sem preiskoval skale, ki so postajale vedno višje, da vidim nedaleč od naju majhen zid, ali bolj ločno simetrično zgrajen zid, ki je bil naslonjen ob previs in je z leve puščal prosto nekakšno črno luknjo. Gotovo je bil to naš bivak. Poklical sem prijatelja iti, kot bi trenil, sva bila na cilju.
Takih resničnih bivakov, ki so jih zgradili kol zavetišče za plezalce tisti, ki so si prvi upali gor, je čedalje manj videti. Niso več za naš čas. Mar se ue bi mogel meriti razvoj alpinizma po napredku, ki je spremenil ta trda zatočišča alpskih pionirjev v čedne koče, na katere dandanes naletimo skoro povsod, na grebenih, ledeniških grobljah iu na zadnjih zclenicah. Primitivno pribežališče je izpodrinilo preveč preprosti bivak in koča, opremljena z vsem komforlom, ki si ga moreš misliti, je pregnala nekdanji zasilni refugium. S tem jc izginil eden največjih gorskih čarov, in človek, ki mu ni treba več zastavljati vseh moči svoje volje, nima pojma o intimni duhovni zvezi med človekom in gorskimi tlemi. Trdim, da plezalec, ki prebije
1 Prenočišče za silo, običajno na prostem.
noč pod morensko' skalo, ali na ruši sredi divje ravni, kjer ima za zglavje le vrv iu nahrbtnik, prodre globlje v lepoto gora in prej prodre v njihov pasivni življcnski ritem kot pa plezalec, ki spi v koči. Ce pomislimo na dobo. ki je ovenčala prve plezalce s slavo, potem bomo pojmili poezijo bivaka iu polnost sreče, ki jo tam najdeš celo v naj-tiši preprostosti. Tisto malo zavetišč iz onih starih časov, ki jih poznam, je v meni zapustilo globlji dojem, kot najbolj udobna koča. Seveda s tem nikakor ne mislim trditi, da koča nič ne koristi. Nasprotno, koče so zveza med goro in dolino, brtz njih bi mnogo ljudi ne poznalo sija vrhov in veličastnosti gora. Počasi podirajo ta predsodek, ki dela iz alpinistov ljudi posebne vrste in jih prikazuje kot ljubosumne in egoistične čuvarje višin.
Stari lev Aleksander Burger.er nama jc nekoč dejal: »Gresta pa že gor pod zmutski greben? — Potem takem se bosta čez noč pri meni oglasila.'-S tem je mislil: — Prenočita v zmuttskem bivaku. Jaz sem ga zgradil pred dvajsetimi leti. na predvečer dneva, ko smo skupaj z MunmieryjemJ osvojili Materhorn od te strani! —
Bivak na Schonbiihlu je bil pravi paradiž v primeri s tem. Tu je bilo samo kamenje, ničesar drugega: ob vznožju gigantske gore votlina, ki jc samo en meter visoka in le/i na širokih plocah. Od nikoder iz daljine ne moreš tega bivaka opaziti, je preveč del gore same.
Ni studenca v okolici. Podrical sem se s cepinom k malemu ledeniku, napolnil klobuk /. ledom in ga nesel v obeh rokah kakor kuhinjski lonec. Po najini stari navadi sva 'praznila nahrbtnika, razložila vsebino po skali in razporedila breme i ozirom na prihodnji dan.
' Morena, !ed»-n.iška groblja, kup .-kal, ki jih pušča ledenik.
» Znamenit angkiki plezalec.
'Dalje prihodnjič.)
priporoča M. Tičar, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 1 — Sv. Petra cesta št. 6
Ljubljana
»Skrivnosti sv. maše"
Ob priliki mednarodnega misijonskega akademskega kongresa, ki se bo vršil tc dni v Ljubljani, se bo v okviru tega kongresa uprizorila v nedeljo 7. t. m. ob 4 pop. in v ponedeljek ob 8 zvečer v ljubljanskem opernem gledališču znamenita Calderonova verska igra »Skrivnosti sv. maše.«
V globokih, miselno zelo razgibanih nastopih najznamenitejših osebnosti starega in novega sv.
Pisma podaja Calderon liturgično razlago sv. maše. ri lem nastopajo od Adama, prvega človeka, ki je v grehu zapravil srečo vsega človeštva, pa preko mogočnega Molzesa do Boga Kristusa in Pavla apostola osebe, ki s svojo besedo, izrečeno in zapisano, tolmačijo |x>men in skrivnost najveličastnejšega, centralnega opravila katoliške liturgije. Zakaj centrum katoliške liturgije je sv. maša, večna daritev Boga-čioveka.
Zato je brez dvoma, da pomeni uprizoritev lega klasičnega Calderonovcga misterija velik dogodek, nc toliko na dramatsko udejstvovanie ali kakšno umetnostno izpoved, iriarveč na duh in močno potcnco katoliške sodobne miselnosti.
Predprodaja vstopnic se vrši od danes dalje v operni dnevni blagajni od 10 do pol I in od 3 do 5 pop. Za fo predstavo veljajo znižane dramske cene.
Cerkveni koncert
me
et
Spored koncerta Pevskega društva .Ljubljana« v soboto 6. septembra 1030 ob 20 zvccer v ljubljanski stolni cerkvi.
Sodelujejo: Stolni kupelnik magr. Stanko Premrl (orgije), operni tenor g. Jože Gost i č in društveni mešani zibor. — Dirigent: dr. Anton D o 1 i n a r.
Uvodna beseda.
1.	Bach: Alla brnve, orgije.
2.	Martini: Fantazija, orgije.
3.	Patestrina: u) Super flumina Ba,bylonia, b) O bone Jesu, peteroglasen meš. zbor.
4.	Ravanello: Trenodia, orgije.
5.	Reger: Ave Maria, orgije.
6.	Orlando Las so: Peti pokorni psnlm (nekaj oddelkov), meš. zbor.
7.	Springer: Večer na Golgoti. mešal« zbor in tenor solo s spremi jevan jeni orgel j in violončela.
8.	Novvovviejski: Dnuika, orgije.
9.	Gigont: Marche religieu.se, orgije.
10.	ifcnschel: Jutranja peščin, tenorski samospev z orgijami.
I Adamič: Jutranja pesem, mešani /bor.
12. Gollcr: Jubilate, mešani zibor z orgijami.
Nova velika stavba v Ljubljani
Ljubljana, 3. septembra.
Središče vsega stavbnega življenja in dela v Ljubljani je sedaj gotovo prostor med Dunajsko cesto, Gajevo in Beethovnovo ulico Tu grade nebotičnik in petnadstropno palačo Pokojninskega zavoda, petnadstropno palačo »Dunavar in danes so vnovič zapele lopate in krampi ob Gajevi ulici: Hranibii in posojilni konzorcij državnih uradnikov je pričel danes i zgradbo svoje petnadstropne palače. Ob Gajevi ulici je bila dosedaj prosta večja parcela na levem oglu z Beethovnovo ulico. To parcelo bo sedaj v polovici zazidal omenjeni konzorcij in sicer tako, da bo omenjeni vogel še. prost.
Novo stavbo gradi stavbna tvrdka inž. Franc Tavčar. Stavba bo petnadstropna in bo dolga 22.8 m, široka pa točno toliko. Obsegala bo torej 520 kvadratnih metrov.
V kleti bo polog prostora za centralno kurjavo, pralnice in kletna skladišča iudi velika moderna restavracija, v pritličju bodo lepi trgovski lokali, v nadstropjih pa pisarne in stanovanjski prostori. Poslopje bo veljalo nad 3 milijone in bo naobrže že letos pod streho, če bo ugodno vrenie.
Danes zvečer ob 8 v beli dvorani hotela Union filmsko predavanje o misijonstvu v paganskih deželah.
0 Film, ki ga le dni proizvaja Prosvetna zveza v beli dvorani hotela Union ob 8 zvečer je posnela znamenita nemška raziskovalka Lola Kreutz-berg. Gospodar otoka Bali, na katerem je j>osnetih največ slik, ji je šel gosloljubno na roko. Tajno, pri zaprtih vratih je dal prirediti verske plese in obrede, o katerih se je včasih samo slišalo, videlo pa jih ni še nobeno človeško oko. Tako se je Loli jiosrečilo, da je mogla fotografirati plese, kako mlade Balineskinje plešejo v hipnotiškem stanju. Poleg verskih šeg jKiganskih vidimo v filmu očarljivo floro in favno divnegp otoka Bali. Film se igra šo danes in jutri. Vstopnina 5 in 3 Din.
0 Slavnostna operna predstava. V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika se bo jiela v soboto zvečer Safranck-Kavičeva opera Hasunaginicai- z gospo Thierryjevo v naslovni partiji. V tej vlogi jn gospa Thierryjeva v resnici velika umetnica. Izvajala jo je z največjim uspehom pri nas v Ljubljani, polno priznanja ji je dal j>a tudi Zagreb ob priliki njenega tamošnjega gostovanja. Glavno moško vlogo Hasanage poje g. Križaj. Opero dirigira ravnatelj Polič. Veljajo znižane, ljudske cene.
0 Ob priliki misijonskega kongresa se vpri-zori v Ljubljani Calderonova drama /Skrivnost sv. maše. v dramskem gledališču. Predprodaja vstojv nic. se vrši od danes naprej pri dnevni blagajni v operi. Vse posetnike opozarjamo, da bosta obe predstavi lega dela, tako v nedeljo popoldne kakor tudi v ponedeljek zvečer v dramskem gledališču in ne v opernem, kakor je bilo prvotno nameravano.
© Član zbora ljubljanske opere, g. Frane Rus, slavi letošnje leto 40 letnico, odkar je vstopil v ojjerni zbor slovenske opere, ki je dajala takrat predstave še v stari Čitalnici. Ministrstvo prosvete mu je dovolilo benefično predstavo, ki se vrši v soboto dne 20. t. m. in pri kateri priliki se bo pela na izrecno željo g. Rusa Foersterjeva opera »Gorenjski slavček*. Vse njegove prijatelje opozarjamo, da se vrši predprodaja vstopnic že od danes naprej pri dnevni blagajni v operi.
0 Na praznik dne 8. t. m. bančni zavodi ne bodo poslovali. — Društvo bančnih zavodov v dravski banovini.
0 Vojaška zglnsitev. Vsi vojni obvezniki, oficirji in moštvo, sc opozarjajo, da se morajo \cdno brez odloga odzvati vsakemu pozivu, ki ga prejmejo \ vojaški zadevi od strani civilne oblasti. Občinske oblasti so dobile namreč nalog, da takoj naznanijo vojaški oblasti vsakega rez. oficirja in vsakega oijvezmiiku, k.i bi se pravočasno ne odzval njihovemu pozivu, in vojaška oblast gu bo kaznovala v zmiislu obstoječega zakonu. Enako morajo občinske oblasti naznaniti tudi one rez. oficirje in obveznike, ki ne obveščajo takoj občine o vsakokratnem svo-jc.ni bivališču, tako, da jim ni mogoče pravočasno dostaviti pozivov, [udi te bo vojaška oblast najstrožje kaznovala, ker zanemarjajo svoje zglaševahie dolžnosti in se skušajo s tem odtegnili vojaškim obveznostim. V Ljubljani mora biti vsak voj. obveznik zglašen ne-lc na policiji, temveč tudi pri mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7, kjer sc m li tozadevno zgl<isii.tev tudii potrdi v voj. knjižico ali kak drug osebni dokument. Ondi je treba seveda prijaviti tudi morebitno preselitev iz enega v drugo stanovanje, spremembo ulice, lušuc številke itd. Vojaški obvezniki so vsi sposobni moški, rojeni v letih 1880 do 1912 in ti aLi njih svojci naj nemudoma urede svojo vojaško prijavo,-če isle doslej šc niso urediti.
razne kuhinjske jiosode v razni prvovrstni kvaliteti do največjih velikosti in po najnižjih cenah. Oglejte si bogato zalogo pri tvrdki z železnino
LtoDItana
Sv. PeSre ces*a 35
Nebotičnik
Ljubljana, 3. septembra.
Dela pri zgradbi novega nebotičnika Pokojninskega zavoda na Dunajski cesti naglo napredujejo in je izkop za temelje že dovršen. Jutri, v četrtek, prično z betoniranjem temeljev Pri izkopu za temelje so delavci naleteli na star, opuščen, sicer pa še popolnoma dobro ohranjen vodnjak. Ta vodnjak je IS m globok in je na dnu naraven studenec. Delavci so našli še staro steklenico v vodnjaku. Vodnjak je bil najbrže izkopan istočasno s samostanom klarisinj. Vodnjak ozir njegov studenec, pa ne bo prav nič oviral zgradbe temeljev za nebotičnik.
Na ulici zaklan
Včeraj okoli pol ene pojx)ldne se je pripeiil v Prečni ulici, poleg mestnega kopališča, precej razburljiv dogodek, ki se je končal s prelivanjem krvi. Tod sta prišla tnimo precej vinjena Andrej llaš in Karel Lantner. Nasjjroti pa jima je prišel 27 letni Ivan Peterlin, stanujoč na Tržaški cesti štev. 38, v sjjreinstvu svojega prijatelja. Tudi ta dva sta bila precej vinjena. Obe dvojici sta se pričeli prepirati. Peterlin je prijel Lantnerja in Ilaša za glavi in pričel z njima udarjati skupaj. Nato je prisolil Ilašu še nekaj gorkih zaušnic. Ko je llaš videl, da mu Peterlin ne da miru, je segel v žep po nož in sunil z njim Peterlina v obraz, nato pa ga še enkrat globoko sunil v desno j)leče. Okoli pretejjačev se je na mah zbralo veliko radovednežev, pa tudi dva stražnika sta bila takoj na licu mesta. Ranjenega Peterlina so ljudje prenesli na dvorišče tovarne Antona Rojine v Kolodvorski ulici, katere lastnik je takoj poklical reševalni avto. Oba policista sta takoj aretirala llaša in Lantnerja. Peterlina pa je reševalni avto odpeljal v bolnišnico. Poškodba Peterlina je zelo težka.
Potrebujete sredstva za odvajanje?
Vzemite zvečer 2 do 3 ARTIN-dražeje in zgodaj zjutraj boste imeli pravilno lahko izpraznjenje. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 8 Din za škatljo.
0 Regulacijska In kaaalizarijska dela se jjo
vsem mestu na različnih krajih nadaljujejo in na novo začenjajo. Pred dnevi so mestni delavci začeli z odkopom zemlje v Streliški ulici, kjer bodo odpravili neroden ovinek tik Gruberjevega kanala. Na najširšem kraju bodo zemlje odkopali več, ko 10 metrov široko in toliko debelo. Po izkopu bodo zgradili ob kraju betonski zid. — Na Zabjeku, v Rožni in Zvezdnrskl ulici so položili robnike zu nove bolnike, ki jih IkkIo napravili lam. — Pred palačo Vzajemne zavarovalnice ob Masarykovi cesti, ki je zdaj končno dograjena, so zbetonirali hodnikom podlago ter zdaj nanjo vlivajo asfaltno plasl. Ilkratu so odstranili oster ovinek hodnika na oglu Miklošičeve in Musarykove cesle. — Dela pred stolnico počivajo. Betonska [»odlaga za nionumen-lalne stopnjice, ki ho v načrtu, pa je že ntpravije-na. — Največ delavcev je zajJOBlenih pri regulacijskih in kanalizacijskih delih na Gosposvetski cesti v Šiški. Tamkaj so najprej skopali jarke za odvodno' cevi ter zgradili ob kraju ceste požiralnike za vodo. Nasproti igrišča Ilirijo, kjer razširjajo vso cesto, so preložili tudi ves telefonski kabel. Včeraj pa so pričeli s polaganjem robnikov za novi hodnik na rnzširjoni strnili ceste, ki t>o izredno širok.
0 Iz policijske torbe. Poslovodja Edi Pire je prijavil, da mu je bilo iz veže Slainičeve hiše v Novi ulici ukradeno 1000 Din vredno kolo »Torpedo«. — Branjevka JosipLna Štoki, je na Vodnikovem trgu izročila neznanemu moškemu, ki se ji jo predstavil pod napačnim imenom, znesek 320 Din, da ga izroči njenemu bosanskemu dobavitelju sadja. Bosanec pa jc branjevko pozneje terjal za ta znesek. Neznanemu jioštenjaku je policija že na sledu.
0 Ponesrečen vajenec. V Strojnih tovarnah in livarnah se je pred včerajšnjim popoldne zopet pripetila manjša nesreča. 18letni ključavničarski vajenec Valentin Marinko si je pri brušenju železne plošče zmečkal kazalec na desni roki. Prepeljan je bil v bolnišnico.
© Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leu-stek, Resi jeva cesta I; Mr. Bohince ded.. Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska 41 (Sv. Krištof).
0 Dijaka ali dijakinjo sprejmemo na stanovanje in ceneno domačo hrano: K. Sajovic, Tržaška cesta 28.
Umevne so odličnosti
© Včerajšnji živilski trg je bil z različnim blagom bolj pičlo založen. Pozna se, kdaj pridejo ženice z gozdov in hribov; včeraj jih ni bilo. Zato tudi ni bilo no borovnic, ne gob, ne malin, ne
brusnic; kar ie bilo tega blaga, bi vsega lahko na-
ložil v dober koš. Cene, teh gozdnih pridelkov so
se zaradi majhnega dovoza nekoliko dvignile, za "0.25—0.50 pri litru ali kilogramu. Tudi domačega
sadja je bilo ntanj kot sicer. Pojavile so se sveže
fige iz Dtlmacije, po 10 Din kg. Slive so prodajali po 0 Din, grozdje, belo, po 0—8 Din, breskve po
7 Din, lejie žlahtne hruške po 12 Din, jabolka, raz-
lična, zrela, tudi boljše vrste po 5—7 Din, vse za
kilogram. Paradižniki so bili po 3 Din kg, zelena
paprika G—7 kosov za 1 Din, buče po 6 Din kg.
Čebula je bila po 1.50 Din kg ali v vencih po 1 Din. Krompir po 1.50 Din, zeljnate glave po 1.50—4 Din ena, kumare po 0.50—1 Din kos, za vlaganje 10 Din 100 kosov. Luščen grah je. bilo po
12 Din, v strokih pa po 5 Din kg. Fižol, luščen, po 6 Din. v stročju po 2 Din kg. Mnogo je bilo na trgu jajc in perutnine. Piščeta so prodajali od 30 do 40 Din par, jajca jhj 1 Din kos ali 2.25 jjar. Tudi mlečnih izdelkov vseh vrst je bilo dovolj, surovo maslo so prodajale ženice po 44 Din kg.
O Kuhinja Nj. Vel. kr. Marije javlja vsem onim srednješolskim dijakom, ki se vozijo z vlakom v šolo in reflektirajo na opoldansko hrano, da vlože do 12. septembra prošnje na Drž. šolsko polikliniko v Ljubljani, Resljeva cesta 10. Prošnja mora biti opremljena z ubožttim spričevalom, potrjenim od občine in davčne oblasti, navedeni točni rodbinski podatki. Hrana se izdaja za polno dnevno ceno 5 Din, za polovično in brezplačno. — Šolska kuhinja Nj. Vel. Kr. Marije.
O Popravek. Kr. banska uprava na pošilja: »Z ozirom na notico, objavljeno v »Slovencu« z dne 21. avgusta 1030 med dnevnimi vestmi pod naslovom: »Skrbite za zatvornice v Grubarjevent kanalu,* je kraljevska banska uprava izvršila poizvedbe ter ugotovila nastopno: Zatvornice v Grubarjevent kanalu so se odpirale že jired deževjem, ker je bilo treba spraviti preko njih naplavljeno seno. Med deževjem pa so bile zatvornire stalno z dolnjim robom f>od vodo. Da je izstopila voda v strugah, niso bile krive zatvornice, odnosno njih oskrbnik, marveč prekomerno intenzivno deževje in v zvezi s tem višje poplave, kakršnih zadnia leta že dolgo ni bilo.«
Maribor
□ Ogromno zanimanje za komunistični proces. Jutri bo v razprav ni dvoru ni 53 pri tukajšnjem okrožnem sodišču obravnava proti sedmo-rioi obtožencev, ki so zakrivili zfočinstvo jx> čl. 1 toč:k i 2 zuk. o zuščiti javne varnosti. Med obtoženci se nahaja tudi bivši oibčinski svetnik ter oblastni poslanec Andrej Ča-inžek, ki je izpovedal pred preiskovalnim sodnikom o štirih tajnih komunističnih celicah v Studencih, na Tezncni (dve celici!) in Rušah ter o ustanavljanju posebnih komitatov zn mesto Maribor in specielno za meljsko ter koroško predmestje. Obtožnica obsega 18 tipkanih strani. Za proces je opaziti v vseli tukajšnjih kroffi.h veliko zanimanje. Vseh prič bo 58; med pričami so vsi vidnejši bivši mariborski voditelji posameznih strank. Senatu petoricc bo predsedoval sodni svetnik Lenart.
O Še bodo gradili. Gradbeno dovoljenje so dobili nu torkovi seji mestnega sveta: dr. Franc Stuniol /.a gradijo dvonadstropne stanovanjske in trgovske hiše ua Kralja Petra trgu 4; Franc floler za gradnjo pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulici 34; F'rane Cork za preureditev, gostilniških prostorov v Frankopiinovi ulici 11; Amalija Kiffmtinn za gradnjo skladiščnih in pisarniških prostorov; Justin Gustin za pri-zidavo avtogaraže nu dvoriščno poslopje pri hiši Tattenbachova 14 ter Mariborska mehanična tkalnica in a.pretura Doctor in drug za gradijo skladiščnih prostorov.
□	V Mariboru sc je mudil tc dni direktor katastra v Ljubljani I. Bas in ter si ogledal, kako napreduje izmeru mariborskega mesta, ki se bo koncem septemfbra bržčas zaključila.
□	Fantje stolnega prosvetnega društva imajo drcvi ob običajni uri na Livadi svoj redni tedenski sestanek.
□	Tiskarski škratek jc včasih neznansko hudomušen. Vrinil sc je včeraj tudi v poročilo o »Mariborski drami v 11. sezoni« ter izmalii-čil v osemnajsti vrstici krstne predstave v pustne. Pravdno sc ima torej predmetni pamis glasiti: »Lani smo upri.zor.ili j>o.t slovenskih del; od teli so bile tri krstne prireditve.«
□	Uporabno dovoljenje so dobili: Ivan Bratoš za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše na Meljski cestd 38; Albin in Ana llrovatin za zgradbo enonadstropne stanovanjske vile v Gregorčičevi ulici 52; Ivan Uršič za zgradbo stanovanjske hiše in gospodarskega ]>oslopja v Viktor Parniovi ulici ter dr. Alojzij Juvan za zgradb-o enonadstropne stanovanjske vile v Vrtni ulici 24.
□	Starešinstvo. Jutri zvečer se udeležimo manifcstacijskoga sprevoda Narodne odbrane. Do |ki1 sedmih se zberemo pri Narodnem domu.
□	Naval k predstavam v Grajskem kinu. Globoka tragedija »Pevajočega norca«, prvega zvočnega filma, ki se predvaja v Mariboru, jc Mariborčane zelo prevzela. Predstave so čisto razprodane; tudi je med predvajanjem ob j>re-tresljivi vsebini videti solze v očeh številnih gk-dalccv. Vsekakor je Prosvetna zveza z izborom prvega zvočnega filma dobro zadela.
□	Trgovine na Malo gospojnico. Dojjoldne bodo odprte, popoldne pa zaprte.
□	Med nebom in zemljo... Torej je prof. Strohschneider razpel žlico na Glavnem trgu in sicer cd bogoslovja pa na dr. Franzovo hišo. V torek zvečer še ni bilo vratolomščiu; n;> sedaj že gre. Ua s;> Ljubljančani neznansko firbčni, se je pokazalo; pa so tudi Mariborci. Sc bo prof. Strohschneider v teku svojega bivanja v Mariboru že prepričal, da to drži. Namreč: tisto o lirbcu Mariborccv.
D Poselska zveza priredi na Malo gospoj-nico |)»učuo igro »Cvctinc Borograjske« s pri-četkom ob 17. uri v dvorani Prosvetne zveze. Prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni!
□	Halo, halo... 10 tombol, 15 desetink. 25 petink, 50 četitink, 100 tem in 200 amb bo pri toiulioli naših poštarjev. Dobitki so na ogled v izložbi B. Divjakovc trgovine nn Glavnem trgu in J. Martinčeve v Gosposki ulici.
□	Blagoslov sndne letine. Vedno več -ndja prihaja na mariborski trg. Včeraj so pripeljali kmetje n« ta »mali« trg poleg 10 vozov z raznim blagom tudi 18 vozov s sadjem. Radi velike množine sadja so cene občutno zdrknile ni/dot. Za d i norček dobiš žc 30—35 sliv in 10—15 jabol-ček. Pravijo, da bodo ceno šc padle.
□	Na delovnem trgu. Zaposlitev dobe po tukajšnji j>o?redovalnici dela: 5 orožarji, 5 ko-larjev, 1 čevljar, t sodar, 1 kovaški pomočnik, 3 mlinarji, več hlapcev za poljska dela, več služkinj in kuharic ter 1 varuška.
ZEPHIR PECI čez
greje eno sobo 24
kg. drva	ur
Večje v ste peči grejejo tudi 3-4 sobe enako. Na zahtevo brezplačen popis.
ZEPHIR TV0RNICA PEČI D. D.
Suboilca
Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Rakuseh; Maribor: Pinter & Lenard Opozarjamo na našo razstavo na velesejmu, paviljon F, koje 309-312
□	Sramota. Mariborski »hiincvett« iu >pom-|)ež.i< in kar je temu še podobnega so včasih na-ravnost brezobzirni. Nekaj časti je bila v modi ponočnjaka rska navada, da so snemali napisne ter irzolbosne table ter jih pritrjevali dr ugani in siccr včasih docela v nuj na sprotne j šili predmestjih. V posledn jem času so ti ponočni transporti izobesnih tabel izostali; sedaj 1x1 so na »nočnem« redu drugačne zadcvščiine. Stolov na raznih gostilniških vrtovih se polaščajo raz.j>o-rejujoč jili sred i ulice. Mohavti in roba vsi po-nočnjakarski! Skupili jo bodo enkrat prav zares in pošteno! Potem pa bomo beležili: število grehunov v grufovsili celicah je zo|>et naraslo..
□	Lažni agenti nn delu. Natakarica Marija Jurečko je naročila pri neznanem agentu raznega blaga in 11111 je na račun tudi nekaj odrinila. Blaga ni bilo od nikoder; zadeva sc je pojasnilu, ko je od tvrdlke -.Elito« iz Novega Sada prejela odgovor, da gre bržčas za goljufijo. — Agentovski možunec in nevarne/, je srednje postave, bolj začriielega in okroglega obraza ter 45 tlo 50 let star.
□	Krvava obračunnvunja brez konca in kraja. 54 letnega vi niča rja Ignacija Pavaleca i/. Grušove je pri belem dnevu in siccr v vinogradu napadel viničurjev sun J. B. z železnim drogom ter mit prizadejal več občutnih jioškodb na glavi in pršili. Pavaleca so prepeljali v bolnišnico; J. B. [>a se Ijo zagovarjal. V ozadju so bojda rodbinske zadevščine.
□	Dirka, ki je bila lov. 39 letni Drejče, brusač iz. Ram. je na križišču Kopališke in Tat-tenl>achovc ulice podrl na tla slikarja Leopolda Jancžiča iz Nove vosi ter mu poškodoval kolo, nato j>a po blkkovo sinil preko državnega mostu proti Tržaški cesti. Za njim sta se pognala 11« kolenih delavec Alojzij Ferk in poštni uslužbenec Franc Lešnik, nji.mn so sledili drusri. Nu Tržaški cesti so Dre.jčeta sltopsnili«: 350 Din bi mornl odraj+ati Drejče. Ker jih ni hotel, se ho zadev« razjasnila v Marijini ulici 13, pritličje, soba 15.
□	Usodna pnden. Z drvarnice je padel 12 letni učenec meščanske šole Valter Pritli in si pri padcu zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Pred černičekovo opekarno v Kam-niei jc padci z voza, natovorjenega z otavo, 49-letni lilupcc Franc Golner iz Rogoze. Zadobil je občutne poškodbe na desni nogi. Odpremili so ga v bolnišnico.
□	Glasbena Matica otvarja sezono. Matičn.-pevski zbor iipa prihodnji torek prvi sestanek in pevsko vajo. Novi pevci in pevke dobrodošli
□	Glasbena Matica v Mariboru prične z vpisovanjem 10. septembra ob delavnikih od 10 do 12 in od 13 do 17. Gojenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev oziroma njih namestnikov. Podrobnosti na uličnih plakatih, odnosno v ravnateljstvu.
□ Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu štev. 6 v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v B-razredu Din 12.30. v C-raz-redu Din 14.30. Priglašajte se!
Celje
& Pevski zbor Katol. prosvetnega drušUa v Celju prične jutri, v petek dne 5. =eptembra, zojiet z rednimi pevskimi vajami v prostorih Doma v Samostanski ulici. Gg. pevci in pevke naj pridejo točno ter polnošteviino. Opozarjamo, da čakajo z ozirom na bližajočo se spominsko plebiscitno slavnost ter z ozirom na slavnosti ob otvoritvi nove dvorane v palači Ljudske posojilnice pevski zbor posebno važne naloge, ki jim bo kos le, ako bo zbor pričel disciplinirano vaditi. — Odbor pevskega zbora ima drevi ob 8 važno sejo v Domu.
& Sestanek slovenskih dijakov celjske gimnazije se vrši z žc objavljenim sporedom v dneh 6. in 7. septembra t. 1. v Celju. Za sestanek vlada veliko zanimanje, ker se prvič snidejo celjski dlaki izza časov svetovne vojne. Vabljenih je 125 bivših dijakov, od katerih pride večina že v soboto zvečer v Celje na pozdravni večer v Celjskem domu, ki se vrši ob 20. Sv. maša za pokojne gg. profesorje in tovariše bo v nedeljo ob 9 v župni cerkvi in ne. kot smo pomotoma javili, že ob 8. uri. Po sv. maši je takoj odhod na okoliško pokopališče na grob g. prof. Suhača. Na veselo svidenje'
Šoštanj
Dijaško akademijo priredi Prosvetno društvo 7. in 8. septembra v Slomškovem domu. Spored <* pester
Koncertne prireditve. Pevski odsok ?asiln»-.rj društva tov. Vosehnag priredi S. septembra tva koncerta: ob 10 dopoldne na Dobrni, ob 4 popoldne pa v Vojniku. Zbor bo pvd taktirko orran <*a g. Sstlerja izvajal skladbe Adamiča. ;; S Premrla, Aljaža, dr. Zafošnika itd
^ Nov avtobus. Mesarski mojitrr m posestaiic g. Kozlevčar si ;e nabavil uov eieaanten. 24 se-
—----'-	fr---r -' . _ »_
-------- ™ *	UKtUltir , IV.lj :	-"
Kozlevčar ne bo uporabljal avtobusa oa kaki stalni progi.^ temveč bo prevažal izletnike
Smrt. V zdravilišču Topoliica je umrla Ljuba Petrovič iz Kragujevca. Pogrebne svečanosti je opravil ccJ.sk: pravoslavni svečenik gosp. čudie.
Jesenice	|
Krekovo prosvetno društvo sporoča, da delav- j
sko zborovanje dne 7. t. in. vsled zamude prihoda g. Serrarejisa, tajnika kršč. strokovne iuternacio-nale, odpade. Vrši se pa isti v sredo 10. t ni. ob 8 zvečer, kamor se vsi Mani že danes vljudno vabijo.	:
Toledo tečaj na Jesenicah prične z rednim poukom dne 10. sept. v osnovni šoli. Gospeni in gospodičnam se priporoča, da se tečaja mnogošte- j vilno udeleže.
Nezgoda. Tovarniški delavec g. Pavel Žou se je v noči od ponedeljka na torek ponesreMl na cesti med Savo in Javornikom. Našli so gu okoli treh zjutraj na cesti onesveščenega. Na glavi je imel i ved ran. Prenesli so ga v tovarniško bolnišnico. Kako se je nesreča pripetila, do trenutka še ni . znano, ker je ponesrečeni še vedno nezavesten. 1 Mogoče je, da ga je na kolesu podrl kak motociklist ali pa avto, ui pa izključeno, da je sam padel s kolesa in obležal.
Nedeljske spurtne prireditve ua Jesenicah. Kakor že objavljeno v ^Slovencu*. bo v ponedeljek 8. sept. ob priliki blagoslovitve novega Krekovega j prosvetnega doma tudi športna tekma Hazene. Obljublja pa se nam tudi kolesarska dirka, ki jo pri- i rodita športna odseka »Bratstvom in Svoboda,. | oba na Jesenicah. Da bo pa športni dan tem zanimivejši, sta povabljena na tekmo tudi dva kluba j in sicer eden iz Beljaka, drugi iz Ljubljane.
Kočevje
Amerikami odhajajo. Dau za dnem odhajajo Številni Amerikanci iz Kočevske v svojo novo domovino. Na Kočevskem so se mudili dva meseca in so prisostvovali svečanostim, ki so se vršile j ob priliki 600 letnice. Svojci jih spremljajo do kolodvora, kjer se s solzami v očeh poslavljajo od 1 dragih, ki potujejo daleč čez veliko lužo z negotovostjo ali se Se kdaj povrnejo na rodno grudo.
Smrtna kosa. V Goren.ah pri Stari cerkvi je umrl 20letni mladenič Franc Skrajcer, ki je bil vsled svojega mirnega značaja nad vse priljubljen. — V Puglarjih je umrl posestnik Fran Samido, v starosti 75 let. Samido je bil izvrsten gospodar in t dolgoletni občinski odbornik.
Domžale
V soboto G. in v nedeljo 7. septembra proslavi tukajšnji agilni S K. Disk desetletnico svo- j jega obstoja s prireditvami kolesarske, nogometne in lahkoatletične sekcije. Spored proslave je sledeči: V sobeto ob 1(5.30 nogometna tekma rezervnega moštva, zvečer ob 20 bo bakljada z godbo , po trgu, nato slavnostni nagovor z balkona Me-nartove liiše. V nedeljo po jutranji sv. maši bo : klub položil venca na grob umrlih odboruikov Jožka Adamiča in Miloša Matkota. Pevsko dru- . štvo zapoje par žalostink. Ob 0 bo slavnostna skup- ; ščina v Godbenem domu. Ob 10 začno velike ined-klubskc kolesarske dirke, katerih razpored je ^Slovenec« prinesel v športni rubriki. Ob 13 bo nu igrišču lalikoatletična prireditev. Ob 14 pa nogometna tekma prvega moštva domačinov proli Villacher Sportvereinu, kar bo gotovo privabilo na igrišče 1 številno publiko. Ker je število vstopnic omejeno, naj si jih vsak pravočasno preskrbi v predprodaji pri članih. Klubu želimo ob njegovi 10 letnici obilo uspehov in lepega napredka v njegovem drugem deceniju.
Vrhnika
Ptuj
Spomenik. V nedeljo 7. 1. m. postavijo Dor- j oidflovčani spomenik padlim vojakom v svetovni voj- j ui. Dan preje, v soboto na predvečer ob pol devetih se vrši svečan spomin za padle. V nedeljo ob treh popoldne bo v gostilni g. Ilrge velika vese-lica z bogatini sporedom. Ker jc Domova odda- j Ijena samo par kilometrov od mesta, je pričako- j vati obilnega poseta iz Ptuja.
Nočni mir. V centru mesta na Florjanskem ,1rgu stojijo luksuriozni avtomobili in pričakujejo izletnike. To je hvalevredno! Graje vredno pa je, j da v pozni uri šofer, za svojo zabavo ali kaj, brez ; povoda pritiska na hupo in s tem kvari nočni mir. j To piskanje prebuja prebivalstvo iz sladkega spa- | nja, zato ima tudi prav, da se revoltira proti temu. ■[
Murska Sobote
Simfonični koncert. Za proslavo rojstnega dne	■
Nj. Vis. prestolonaslednika Petra pripravlja tu-	!
kajšnji orkester nekaj izrednega. Pod vodstvom	<
g. Nadaija priredi velik simfonični koncert, ki bo	j v Soboti prvi te vrste.
Sijajna poroka. V soboto sta bila poročena
g. dr. Brodar, vinski trgovec in gdč. B. .lonašova,	j
najboljša igralka hazene >Mura . Poroka se je	;
vršila s takim sijajem, kakršnega Sobota ob ena-	j kih prilikah že dolgo ni videla.
Cerkveni koncert. V nedeljo, dno 14. septembra t. 1. ob pol 4 popoldne se vrši v naši župni cerkvi cerkveni koncert v zvezi s pojasnilom o razvoju cerkvene glasbe iu sicer počeuši od 10. stoletju (doba Palestrine in našega Gallusa-Petelina) do današnjega dne. Zato bo pevsko društvo sv. Cecilije ob tej priliki izvajalo poleg naših modernih tudi dela starih mojstrov (Gallus, Rihar), da bodo poslušalci sami mogli presoditi razliko med cerkveno glasbo nekdaj iu sedaj. 4 skladbe se bodo izvajale a capella, dočim bo ostale točke, 11 po številu, spremljal na orglah vč. gosp. kaplan Fr. Blaž i č. Vstopnice stanejo za osebo: sedeži po 10 Din, stojišče 5 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo prepotrebnih novih orgel ali vsaj rekonstrukcije, se preplačila hvaležno sprejemajo. — Opozarjamo cerkveno glasbo ljubeče občinstvo že sedaj na ta koncert in. vabimo vse župljaue, d<i napolnijo ob tej priliki naš božji hram do zadnjega kotička.
Zahvala. Za izreden glasbeni užitek, ki nam ga je nudil violinski virtuoz, ravnatelj Glasbene matice v Celju, g. K. Sancin pri nedeljski službi božji dne 15. in 24. avgusta t. 1., se mu izreka tem potom imenom vseli poslušalcev najgloblja zahvala. Službo božjo je s svojim umetniškim izvajanjem kompozicij starih klasikov na violini, ki je pod roko takega mojstra pravi umotvor, tako poveličal, da verniki vrhniške župnije želimo, naj mu ljubi Bog povrne tisočero.
Kolavdarija novega šolskega poslopja se je vršila v sredo. Poleg raznih drugih zastopnikov je zastopal bansko upravo g. dr. L a p a j n e. Navzoč je bil tudi okr. načelnik dr. A n d r e j k a. Poslopje ustreza vsem predpisom. Otvoritev šole bo danes ob 11. Popoldne je pa velika tombola in veselica.
Osebna vest. Premeščen je od tukajšnjega oddelka finančne kontrole k oddelku finančne kon- i trole v Hodošu v Prekmurje g. Dolenc Alojzij. Imenovani je bil tu uslužben več let in bil priljubljen pri ljudeh. Gosp. Dolencu na novem j službenem mestu želimo obilo sreče.
Prescli'ev pošte. Naša pošta, ki je bila dosedaj v tako zvani »veliki hišk, se preseli s j 1. septembrom v nove prostore v bivšo Rutner-jevo hišo. Veliko dela je bilo pri novi napeljavi vseh telefonskih naprav.
Petletnica. Naše agilno godbeno društvo proslavi 7. septembra, pod pokroviteljstvom g. župana dr. Janko Marolta, petletnico svojega obstoja in pledonosnega delovanja. Na predvečer se vrši | baklvada, na dan proslave pa velika veselica. Se- j danji kapclnik je g. Ulman, ki je prevzel vodstvo I godbe za prejšnjim kapelnikom g. Dolinarjem. Godba danes sodeluje tudi pri otvoritvi šole v Zaplani.
Teden podoknie bi lahko imenovali pretekli teden. V sredo večer so bili deležui »ofrehtov:: štirje Gustelui, v četrtek pa župan g. dr Marolt. Vse podoknice je izvršilo Godbeuo društvo. Seveda .ie pri nas pri takih prilikah takoj živa promenada, kar je bilo tudi ta dva večera.
Rogaška slatina
Znani zagrebški umetniki, čelistka g. Herta pl. Mallin-Ksaverska in komponist g. Rihard Si-maček, s spremi je van jeni vojaške godbe iz Zagreba (kapelnik g. major Muhvič) so priredili dne. 28. avgusta t. 1. v zdraviliški dvorani velik umetniški koncert, ki\je globoko vplival ua navzočo publiko. Program jc bil zelo srečno sestavljen. Izbrane kompozicije Sanimartinija, Brucha, Poppera, Schumanna, llummera in Dimitrescu, je izvajala čelistka g. Herta pl. Malin-Ksaverska s precizno popolnostjo. Njena igra nam kaže globok umetniški občutek. Občudovanja vredna je tehnika loka in njeno izvajanje Bruchovo Kol nidrei, je le redkokdaj podana s tako nežnim duševnim občutkom. Gosp. Simaček je odličen pianist in izvrsten spremljevalec. Posebno hvalo zasluži godba. Izvajanja orkestra nam pokažejo s kakšno ljubeznijo iu skrbjo goji dirigent g. major Muhvič umetnost. Publika" je dala duška svojemu zadovoljstvu z obilnim aplavzom.
Vergil
Veliki« pesnik, čigar d vutisočletnico rojstva obhuju letos ves kulturni svet, se jc rodil v zlati dobi« starega Rimu. Nujboljši zastopniki lo dobe rimskega svetovnega gospodstva so sc odlikovali po čudoviti notranji ubranosti, onem ravnotežju razumom in čustvom, ki mu lahko zuvidujejo naši sodobniki. Zuua.uji sijaj velikega imperiju je potolažil celo pristaše izgubljenih republikanskih svoboščin ...
Vergilova mladost jc zavita v pravljico. Najbrž je zrustel na deželi, ker jc tako ljubil naravo in se potem. na višku slave vedno rud zatekel v »vaško samoto«. Dobil je sijajno vzgojo: učil se jc retorike in filozofije pri istem Epidiju kakor Oktaviian, poznejši cesar Avgust — morebiti izvira žc iz te dobe njuno poznejše prijateljstvo. Jako /.godaj jc pričel prevajati grške pesmi',ke, u šele s 30 leti je spisal one Bukolikc. ki so mu prinesle toliko slave. Čitate-Iji vedo, da je imela izmed njih izjemno usodo takozvaua četrta ekloga o rojstvu božanstvene-ga otroka, ki bo utrdil mir v vesoljstvu in povrnil zlate čase ua zemljo. V prvi krščanski dolini in pozneje v srednjem veku so smatrali Vergilu radi te pesmi za preroka iu skoro svetniku, češ, da je napovedal Kristusa. Danes sc nagibajo k mucuju, da je mislil Vergil samo na kateregakoli novorojenčka iz najbližje Avgu-stove okolice, ki bo pozneje kot cesar umiril sodobne politične spore. Toda v eklogi sc vsekakor zrcalijo vplivi mistične grške filozofije in podzavestno jc Vergil gotovo ustvarjal pod vplivom svojega Časa, ki je pričakoval izvcli-čarja sveta
Vergil je zaslužil denar, čeprav niso poznala v onih časih pisateljskega honorarja. Prejel je izdatna darilu od Mecena in drugih bogatašev. Čeprav mu je oče mulo zapustil, je znašalo njegovo premoženje v zreli dobi do 10 milijonov sesterc.ij, kur pomeni milijone tudi v našem denarju. A pesnik ni maral mestnega razkošju in malo se je zmenil za deuar. Izogibul se je družbi in slavi. Nekoč je pobegnil z odra, ko so č.itali v gledališču Bukolike, in je. občinstvo zahtevalo med ploskanjem avtorja. Sodobniki ga popisujejo kot prijaznega iu postrežljivega moža — Horac mu jc pravil v polovica moje duše«. Bil je visoke postave, črnkast, vedno bo-lehen iu pluli Drugo veliko Vergilovo delo, »Georgike«, je odgovarjalo Avgustovi in Mece-novi težnji, da se obnovi nekdanja stroga uravstvenost, obudi zanimanje za i>oljcdelstvo pri kmečkem naraščaju, ki je silil med brezposelne v izprijena mesta, pa da se ustvari
Žužemberk
Gasilno društvo razvija pod sedanjo upravo zares hvalevredno delovanje. Požrtvovalno čloji-stvo se kaj pridno vadi in dela tako, da je pričakovati najlepših uspehov in sigurnega jamstva v slučaju nezgode. Prošli mesec si je nabavilo novo motorno brizgalno 30 IIP, ki slane z vsem priborom iu cevmi okoli Din 70.000. V odplačilo tega velikega zneska je priredilo minuli mesec zelo uspelo vrtno veselico. Predhodna nabiranja v ta namen so služila za nabavo novih cevi, ki jih je že tudi čez 400 m. — Dolgoletna želja ne samo članstva, ampak tudi ostalega ljudstva je s lo nabavo izpolnjena in društvo si šteje lahko v čast in ponos, da ima danes v svoji shrambi najmočnejšo in najmodernejšo gasilsko pripravo v celi krški dolini. — Dne 21. septembra t. 1. se vrši slovesna blagoslovitev brizgalne. Vsi rojaki in znanci, priskočite društvu vsak po svoji moči na pomoč, da bo moglo društvo hiteti k nadaljnjemu napredku ler v čini krajšem času postaviti staro rakovsko preatollco na ono mesto, katero ji pristoja.
Scla-Šumberk
Kain pa v nedeljo, 7. septembra? Vsi na Selo-.sumberk! Tam bo prostovoljno gasilno društvo blagoslovilo svojo novo motorno lirizgalno. Z blagoslovitvijo bo združena velika ljudska veselica s pro6to zabavo. Ob tej priliki si lahko ogledate tudi znamenite razvaline nekdanjega gradu šumberk. Avtomobilna vožnja je mogoča, vendar je pripo-ročljivejša pot preko Stične in Zagrdaca na Sela-Šumbcrk.
Nežno kožo Vašega miljenčka
najbolje negujete in ščitite, če uporabljate za dnevno kopanje edino lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, a je narejeno iz najboljšega materijala, ler je povsem nevtralno (blago). Zah tevajte v lekarnah, drogerijah in parfumerijah io milo Paracelsus in odklanjajte druge produkte.
Vič
Kopamo sc. Dokaj prijetno, naravnost idilično je tam ob našem Malem grabnu pri vabečih tolmunih z gostim zelenjem. Ker si človek, le veže poleg drugih tudi ta dolžnost, da skrbiš za zdravje svojega telesa, ki naj se ohrani čilo in mladostno, dokler je mogoče. Pa saj z bivanjem v prosti naravi ni oblagodarieno le telo, ampak pripada večji del tega razvedrila naši duševnosti za razbremenitev in blažitev. S takimi mislimi v srcu z vnemo hitiš tja proti vodi že naprej se veseleč lepega popoldneva, dobro vedoč, kateri kraj in mesto za-vzameš. Prišedši tja, pa si žalibog zelo razočaran. Le posedi se tja kamor hočeš, vstati boš moral pred drhaljo otrok, ki počenjajo brez nadzorstva, kar se komu poljubi. Vik in krik še ni vse, pridejo vaje z vejami in palicami in koli ter one s kamni itd. Pa tudi to še ni vse. Najžalostnejše niti ne maramo poročati. Pripomnimo le to, da se vsak dan dobe tam ob vodi garjeve ovce, ki hodijo tja z gotovim namenom, pokvariujoč s svojim vedenjem lepoto otroških duš, pripuščenih kot čredo ovac tako brez nadzorstva polju nižjih Instinktov. Take elemente naj bi sploh povsod preganjala po-| licija, kajti za njimi in med njimi ni varno iti v vodo, ampak se človek raje umakne nazaj na prašno, toda zdravo cesto. Kajti le pojdi dalje ob vodi, vsak drug grm oživi pred leboj. Pa saj dolgu ilak ne bo več stalno vročih dni, primernih za kopanje v prosti naravi, toda vkl ub temu sega ta okolnost ob našcni potoku vsakemu ludi prav preprostemu človeku globoko v srce. Greš tja in i se vrneš jezen in nervozen, jeli to razvedrilo? Koliko bolje bi bilo, ako bi imeli vsaj en prostor, o kalerem bi lahko rekli, to je niše javno, zdravju , in higijeni namenjeno kopališče. Pa kje so ie tisti i časi?
Književno delo VI. Djordievica
Pred nekaj dnevi je v Badenu blizu Dunaja v 86. letu starosti umrl znani srbski politik in eden najproduktivnejših publicistov, dr. Vladan Dior-djevič. Omejil se bom samo na njegovo publicistično delo.
Književno-kulturna vrednost njegovega mno-gostranskega udejstvovanja je veliko večja in posebej z mednarodno informativnega stališča mnogo pomembnejša, kakor pa jo je podal Jovan Sker-lič v svoji (doslej najobsežnejši srbski) književni zgodovini. Mislim, da ga sploh ni srbskega književnika, ki bi po produktivnosti dosezal Vladana Dordeviča. Samo primerjajte! Samo v nemščini je napisal in izdal 24 knjig. V srbščini pa je objavil I 226 večjih in manjših del. Poleg tega je napisal še i štiri knjige v francoščini in eno v grščini (študija !'o pisatelju Lazi Lazareviču).
Znamenita letnica v srbski revijalni književ-i nosti je 1875., ko je Vladan Dordevič s finančno l pomočjo kneza Milana Obrenoviča po zgledu fran-1 coske »Revue des deux mondes- osnoval in skozi ; deset let urej-jval »Otadžbino«. V njej je objavil : čez tisoč, književnih del (pesmi, novel (126], dram 127}, potopisov, znanstvenih razprav iz vseh mogočih panog itd.) na čez 1300 tisk. polah. Posebne vrednosti so naslednja njegova dela: Istorija srp-sko-turskog ratovanja, Kraj jedne dinastije (tri knjige), Istorijsko političke študije, Priloži za spolj-nu politiku Srbije, Istorija srpsko-bugarskog rata itd. Kot poklicen zdravnik je napisal cele serije medicinskih razprav in člankov.
Ko je Avstrija (1908.) anektirala Bosno in Hercegovino, je bil Dordevič poslan v Nemčijo, kjer je objavljal brošure in pisal članke za vse večje in vplivnejše takratne nemške časopise.
Radi knjige »Quo vadiš Austria« ie bil interniran v Gornji Avstriji, kjer je ostal do I. 1918.
nov stanovski ideal onim veleposestnikom, ki so izgubili nekdanji politični vpliv. Georgiku so prava gospodarska enciklopediju, ki ie koristilo ncštevilnim pokolenjem. Lepe slike prijaznega kmečkega življenja so omillile dokaj brezupno filozofsko misel pesnitve o večnem boju z nehvaležno uaravo: »tako vesla vedno proti vodi mornar, in samo naporni trud ga resi gi-belji v brezdnu«.
Potem je napočil čas za »Eneido«, Vergilovo največje delo. Cesar je priganjal pesnika, naj povcliiča njegov rod in ustvari »najboljši sj)o-. mcnjik njegove vlade«. Avtor se jc obotavljal, delal jc cuajst let iu veudur ui končal poerae. šele na koncu življenju je Avgustu prečital najboljše: drugo, četrto in šesto pesem Eneide. V slednji je popisano ganljivo Enejevo srečanje v Eliziju z. Marcelom, cesarjevim pred kratkim umrlim uečakom. Oktuviija, Marcclovu mati, ki je poslušala pesnika, jc omedlela iu mu drugi dau poslala v dar 260 tisoč sestercij, po 10 tisoč za vsak verz o Marcelu. Govorice o nedosežno veličastni pesmi, ki je bojda prekosila Homerja, so se kmalu raznesle iz palače po vsej Italiji. Vergil je še hotel ogledati oue kraje na Grškem in v Mali Aziji, ki jih je opeval. Poto-vunjc pa je omajalo njegovo šiibko zdravje. Na poti v domovino je v Atenah srečal Avgusta in z njim vred odjadral v Italijo. Umrl je v starosti 51 let, dne 21. septembra leta 19 pred Kr. čini je stopil ua domača tla. V oporoki je prosil, du bi Eneido vpepelili, a sluteč da se to nc bo zgodilo, je rotil, naj jo vsaj pustijo neizpremenjeno. Cesar, ki seveda ni maral sežgati pesnitve, }e izpolnil Vergilovo zadujo voljo.
še v XVIII. stoletju, v dobi lažiklasicizma, jc bil n. pr. Voltaire mnenju, da je Vergil prekosil Homerja: Homer mu jc bil premalo ubran, presurov. nebrzdan. Zdaj imamo seveda druge nazore. Vendar pa je Vergil v Enejidii sijajno proslavil Rim in njegovo kulturo spjoh, preden jc nastopil novi. krščanski vek. Vodno pa je bila svetu mila tudi oseba Vergilovo, ki je nekak višek onih čednosti, kolikor so se mogle razviti v paganstvu.
Predvsem cenimo v klasični književnosti samotarsko, globoko pesnikovo otožno zamiš-Ijcnost: »Objokujem človeško nesrečo, iu dovzeten sem sa vse nezgode, ki jih trpijo smrtniki«. Kulturni višek svoje dobe, že gleda Vergil v odaljeno barbarsko bodočnost, in zato do zdaj ni |>ozabilo človeštvo velikega latinskega pesnika, »uajvišjega učitelja«, kakor _ga je imenoval Dante.
Pisati je začel še v nižji gimnazii in ni prene-hal do zadnjih dni. Pred nekaj leti je v »Vremenu« objavil svoje zanimive spomine.
Onim, ki jih morda zanima Vladan Dordevič in njegova dela, bi priporočil knjigo dr. Voj. M. Subotiča, ki je izšla za petdesetletnico Dordeviče-vega pisateljskega udejstvovanja.	T. P.
Ljubljansko gledališče
DRAMA.
Začetek ob 20 zvečer
Četrtek, 4. sept.: Zaprto. Petek, 5. sept.: Zaprto.
Sobota, (i. sept.: GLAVNI DOBITEK. Izven. Ljudske cene.	» Nedelja, 7. sept. ob 16: SKRIVNOST SV. MASE. Izven. Prireditev o priliki misijonskega kongresa. Ljubdske cene Ponedeljek, 8 sept.: SKRIVNOST SV. MASE. Izven. Prireditev o priliki misijonskega kongresa. Ljudske cene. ... Torek, 9. sept,: Zaprto.
OPERA.
Začetek ob 20 zvečer.
Četrtek, 4. sept.: GROFICA MARICA, opereta.
Izven. Ljudske cene. Petek, 5. sept.: Zaprto.
Sobota, 6. sept.: HASANAGINICA. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika. Izven. Ljudske cene. Nedelja, 7. sept.: LOHENGRIN. Izven. Ljudske cene.
Ponedeljek, 8. sept.: PRODANA NEVESTA. Izven,
Ljudske cene. Torek, 9. sept.: Zaprto,
Pragersho
Našemu ugiluemu pevovodju iu orgauistu j g. šoi«irju jc nenadoma umrl dne 28. t. tn. nu i zastrupljenju krvi sin Janko, ki je letos dovršil i -t razrede tukajšnje meščanske šole. Njegove I součcnce, ki so še na počitnicah, bo prav gotovo pretreslo, ko bodo čitali to žulostno vest, ker ! vedo, kaj jim je bil naš mali Juuko. Kot nudar-' jen učenec, osobito v ročnih delih, risanju in ! godbi, je pomagal v razredu učeucc.ni, kjer je 1 uiogcl. Kaj velja tak gojenec v šoli, bi vedeli povedati učitelji. Ko si obiskal letošnjo razstavo na tukajšnji meščanski šoli, si opazil med mnogimi izdelki najlepše od našegu Junka, ki sedaj krase v obliki slik in drugih ročnih del njegovo mrliško sobo. M lizika! ično nadarjen se jc udejsitvoval pri številnih šolskih prireditvam Njegova marljivost in delavoljnost sc kaže tudti v tem, du je vse počitnicc porabil v nadaljevanju sumoizobrazbe, zraven pa pomagal stu risom pri delu na polju, obiranju hmelju itd. Učitelji in učenci ga bodo ohranili v prav lepem spominu. staršem pu nuše iskreno sožalje'
Na našli postaji jc zadnje dni postal promet živahnejši. Potnikov je sedaj v tem lepem vremenu mnogo več ko prej, a tudi voznikov je dovolj. Nakladamo krompir, jabolku in slive. Jalbolka uam plačujejo po "5 Din kg, ako jc lepo obrano blago, listi kupci in delavci, k.i so v vagonu odbiruli sadje, so bili prav občutljivi pri vsakem komudu, nikakor pa niso bili tako izbirčni pri svojih besedah. Starejši možakar v vagonu se jc kar hudo razsrdil ob pogledu na svetinjico, katero je imela gospodična, ki jc tudi odprodalu voz jabolk. Gospodična je skupno z drugimi domačini oddala jabolku po kuj nizki cenu, brezplačno je pa navrgla tu nauk iu o<lgovor: »Oho, vi ste meni nevoščljivi, ker imam srcibrno svetinjo okoli vratu. Veste, jaz vam prihodnjič prinesem in podarim krascu obesek, da se boste dali kur slikati, vaši taki prijatelji bodo sami priznali, du bo tista fotogrufii« najprimernejša vašim besedam. Kako mi je žal, da nisem žc sedaj vam pripeljala tisto tla rilo.« »No, kuj mi pa boste dali, dn boni tako lep?« Odgovor jc bil: »Eno staro pasjo marko.«
Sv. Barbara v Halozah
Dobro so se odrezali noši »študentje«, tako je rekel vsak. kdor jc posetil v nedeljo, 24. avg. dijaško prireditev v dvorani tukajšnjega sloveu. katol. izobražcvulnegu društva! Ta dan so namreč nastopili prvikrat nu gledališkem odru domači dijaki v ravnili pevskih točkah, kupletih iu z Dragolin Kettejevo veseloigro »Nuši dijaki.« Po običajnem pozdravu velečastitega gosp. župnika, društvenega predsednika, jc otvoril prireditev tukajšnji g. kaplan s predavanjem o »slovenski dramatiki iu pesnikih,« v katerem jc podal biografijo uvtorja igre »Naši dijaki«, razjasnil njegove zasluge nu )x>lju slovenskega slovstva, ter v istem smislu razložil tlela še drugih, naših najbolj priljubljenih in znanih dramatikov. Potem jmi so sc vrstile točku za točko eua lepša od druge. V vseh točkah so sc izkazali naši dijaki. Krušno in dovršeno jc zapel dijaški kvartet Gerbičevo »Pastirček«, Emil Adamičevo »Kazen«, H. Volaričcvo »Pomlad iu jesen« ter
narodno pesem »Kovač si jc prižgal tobak« pot vodstvom domačega g. organista, za kar mu izrekamo vse priznanje! Tako so uaši »študentje« s svojo lepo uspelo prireditvijo uaučili marsikoga izmed nas, kaj se pravi imeti smisel za pravi napredek, smisel za umsko in srčno kulturo! To naj bo našim dijakom plačilo za njihov trud! Želimo du bi nas naši dijaki še večkrat razveselili s podobnim nastopom!
Trbovlje
Poroke v uvgustu. V tekočem mesecu so se poročili sledeči: Kastelic Kari, poduradnik, s Kosma Adolfino, zasebnico; Gunu Rudolf, ključavničar, s Strovs Anico, posestnikovo hčerjo; Žibret Alojz, rudar in Hauptman Ana, za-sebnica; Zaman Martin, rudar in Benegalija Marija, zasebuica; Supau Stunko, rudar in Kurent Ana, šteparica; Marin Ludvik, delovodju iu Princ Marija, zasebnica: Jamnik Josip, manip. in Skrinur Franca, zasebnica; Dovnik Anton, prcddelavec, s Počivuvšek Marijo, zasebnico; Keruicl Viktor, ključavnica r, s Kovač Berto, zasebnico; Rupnik Josip, rudar, s Kosem Marijo, zasebnico; Marki Ivan, kovač, s Hlebec Frauco, zasebnico: Pire Iguac, rudar, s Klenovšek Gize-lo, zasebnico; Kurent Peter miz. mojster, s Vidmar Marijo, zasebnico; Pleskovič Vladimir, pod-u rad n i k, z BricI Sabino, posest, hči.
Nad smradom se pritožujejo v Petelinovi vasi. Nekateri imajo angleška stranišča, iz ko-iih tečejo odpadki naravnost v kanalizacijo, iz katerih pri odprtinah grozno smrdi. Ker manjka v tej vasi in naprej proti Terezijam po letu vode, bi se moralo kuj ukreniti, da nc lxxlo kanali odprti.
Cerkveni vestnih
Duhovue vaje za duhovnike (petdnevne) bodo v Domu od 14.—20. septembra Prosimo pravočasne prijave. — Vodstvo Doma.
Poizvedovanja
Izgubila sc je železuiška legitimacija v soboto ob pol 12 od Pražakove ulice do kolodvora. Pošten najditelj se naproša, da jo odda Praiakova ulica 17-1 V.
Vedno večje zanimanje
za gozdarsko in lovsko razstavo
Tako zanimive, poučne in skrbno pripravljene razstave Liubljana še ni videla Dosedaj smo imeli priiiko videti vsako leto vzorčne velesejrae, katerih cilji so bili predvsem trgovski in seveda so bili smotreno urejeni v dosego tega cilja. Drug namen pa je pri jesenskih razstavah. Te pa nimajo izključno trgovskega značaja, pač pa kulturno in narodno gospodarsko obeležje, Taka je bila kmetijska razstava, zadružna razstava. Letos pa imamo srečno združeno gozdarsko, lovsko, misijonsko in higijensko razstavo.
Takoj se opazi, da sedaj razstava nima toliko trgovskega značaja kakor prej. Zato je tudi boli zanimiva za naše najširše sloje. Paviljona M in N, v katerih se nahaja gozdarska razstava, sta sedai
Nazadovanje števila konkurzov v avgustu
Društvo industrijcev in vele trgovcev v Ljubljani objavlja za mesec avgust 1930 sledečo statistiko (številke v oklepajih za julij 1930):
Otvorjeni konkurzi: v celi državi 29 (32), od tega v Dravski banovini 2 (2), v Savski 3 (4), Vrba-ski 1 (1), Primorski 1 (3), Drinski 6 (3), Zetski 4 (0), Dunavski 3 (7), Moravski 3 (2), Vardarski 3 (5), Belgrad, Zemun in Pančevo 3 (5).
Razglaiene prisilne poravnave izven kon-kurza v celi državi 10 (24), od tega v Savski banovini 7 (6), v Donavski 2 (4), Moravski 1 (1),
Odpravljeni konkurzi: v celi državi 23 (39), od etega v Dravski banovini 5 (1), v Savski 3 (1), v Primorski 1 (3), v Drinski 1 (6), v Zetski 2 (0). v Dunavski 5 (5), v Moravski 3 (4), v Vardarski 0 (3), Belgrad, Zemun, Pančevo 3 (0).
Odpravljene prisilne poravnave izven kon-knrza: v Dravski banovini 3, v Savski 1, v Primorski 1, v Dunavski 1.
Pet let dela za narod
Murska Sobota, 2. septembra. Letošnji 30. avgust je bil za tuk. »Kmečko posojilnico«, ki je včlanjena pri .ljubljanski Zadružni zvezi, zgodovinski dan. l'a dan cbha|a petletnico svojega obstoja. Ta posojilnica je — dasi spada med mlajše — v Slovenski krajini najmočnejša. Ustanovitev posojilnice je bila zelo težka.
za široko publiko gotovo zanimivejša kakor spo-mladna razstava tekstilne industrije, Ta razstava je bila privlučna bolj za trgovce s tekatilijami in industrijce. Gozdarska razstava pa zailuži, da si jo ogleda vsakdo, ne samo listi, ki imajo kaj opraviti z gozdom ali v lesni industriji. Razstava ie nazorna, saj hoče pripomoči do zanimanja in razumevanja tudi nestrokovnjakov. Včeraj so se vršila prva vodstva na razstavi, katerim je prisostvovalo veliko število interesentov. Gozdarsko razsUvo je tolmačil dv. svetnik Rusija, po lovski razstavi pa je vodil g. Vladimir Kapus in z živo besedo razlagal številnim interesentom.
Obisk razstave postaja vedno večji, sij prodira vest o zanimivosti razstave vsepovsod,
Borza
Dne 3, septembra.
DENAR
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2271 bi., Berlin 1346 bi., Bruselj 787.63 bl„ Budimpešta 988.78 bl„ Curih 1094.40-4097.40 (1095.901, Dunaj 795.53—798.33 (796.83), London 274.36 bi., Newyork 56,18—56.38 (56.28), Pariz 220,73—222.73 (221.73), Praga 167.29 bi, Trsi 294.05 do 296.05 (295.05);
Zagreb. Amsterdam 2271 bi., Berlin 1344 50 do 1347.50, Bruselj 787.63 bi., Budimpešta 987.28 do 990.28, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.33 do 798.33, London 273.96—274 76, Newyor.k 56 18 do 56.38, Pariz 220.73—222.73, Praga 166.89—167.6^. Trst 294.10—296.10. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 9.53 mil. Din.
Belgrad. Berlin 1344.50—1347.50, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 795.33—798.33, London 27396 do 274.76, Newvork 56.18—56.38, Praga 166,89—167.69, Milan 295.10—296.10.
Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.25, Atene 6.70, Berlin 122.80, Bruselj 71.88, Budimpešta 90.225, Bukarešt 3.0725, Carigrad 2.445, Dunaj 72.715, London 25.03875, Madrid 54.50, Newyork 514.55, Pariz 20,2325, Praga 15.265, Sofija 3.73, Trst 26.9425, Varšava 57.70, Kopenliagen 137.85, Stock-holm 138.35, Oslo 137.85, Helsingfors 12.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Na ljubljanski borzi ie bila danes zaključena
Hmelj
Savinjska dolina. Te dni sc je zopet nekaj nakupovalo po ceni 6—8 Din. Hmeljarji to ogorčeni nad temi za letos vsekakor prenizkimi cenami in oddajajo le v najmanjših partijah, ker pričakujejo boljše cene. Trgovci so še vedno brez naročil.
Češkoslovaška. Vreme za obiranje je še vedno prav ugodno ler bo pod temi okolnoslnii obirunje koncem tega tedna v glavnem končano. Kupčije pa še vedno ni skoro nobene, splošno pa se pričakuje, da bo tekom tega ledna postalo živahnejše. Zadnje dni se je ipak cena nekoliko dvignila in je bilo prodano trgovcem nekaj partij Žateškegu hmelja po 16—18 Din, dočim so domače pivovarne nakupile nekaj blaga ludi po 21—23 Din za kg. Ostali češki hmelj pa te trži po 10—13 Din po kg. Hmeljarske organizacije pozivajo svoje člane, naj ne dajo hmelja izpod cene, ker mora Žateški hmeij vsekakor doseči višjo ceuo, vsaj isto kakor najboljši nemški.
Nemčija. Krasno vreme traja dalje ter se splošno obiranje nadaljuje. Večina letošnjega hmelja bo prav dobre kakovosti. Tržišče je slejkoprej skrajno mirno, brez pravega zanimanja ter so cene celo nekoliko nazadovale. Za Tetnangski hmelj se plača 23—25 Din, za Hallertaerski pa 16—20 Din po kg. Prometa pa je le malo, V očigled tem slabim cenam so nekateri hmeljarji prenehali z obiranjem.	Slovenski hmeljar«.
Les
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni hrastovih drv, 1 vagon bukovih drv in 1 vagon remeljnov. Tendenca neizpreinenjeno mlačna. Povpraševanje jc za 1 vag. neobroblj. bukovinc, od 3 m dalje, 38, 58, 68 mm, za večjo množino lipovih plohov, za hrastove pragove 2.60 m 16X26, 16 cm, 2.60 m 15X25, 15 cm (Št. Ilj), za večjo partijo hrastovih neobroblj. plohov, za bukove pragove 2.60 m 24X14, 14 cm, 2.60 m 21X13, 13 cm. Ponujajo pa se 100 kbm. tramov, 1 vag. belega javorja (plohi) 27—100 m:n, 1 dopion brzojavnih drogov za takojšnjo dobavo.
Živine
Ljubljanski sejem dne 3. septembra. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 246 (40) konj, 18 (6) žrebet, 84 (50) volov, 57 (35) krav, 18 (16) telet in 107 (64) prašičkov za rejo. Cene so
ostale neizpremeniene kakor sledi: voli I. 10, 11. 9, lil, 8, kiave debele 5—7, kiobasarice 4—5, teleta 14.50—15 (vse v Din za kg žive teže); konii in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. V otlal*« je bil sejem kot prvi v mesecu živahen in lual kupčija; le za prašičke za rejo sedai ni sezija.
prav dobri, zato jih v celoti prinašamo. Jomitli (Nemčija) 10.7 sek.: 200 m: Gillii
Tajnik bivše SLS je trikrat sklical ustanovni občni Kranj. ind. po 322. Med državnimi papirji se ie da-
zbor. Prva dva sta bila brezuspešna in tudi na tretjem so komaj spravili skupaj toliko članov, da so izvolili načelstvo. Prvi načelnik je bil kmet Banko Viktor. Za njim je pievzel načelstvo Gjorek Mihael, ki ji načelnikuje še sedaj. Nekaj časa je hil načelnik tudi g. Jerič Ivan, bivši narodni poslanec. Tajniške posle vodi od začetka naprej g. Celez Ferdinand.
Komaj je začela posojilnica poslovati, si je pridobila zaupanje naroda in sicer v taki meri, da se je tako rekoč kar čez noč razvila v najmočnejšo posojilnico v celi okolici.
Kakšen je bil petletni razvoj posojilnice, je razvidno iz denarnega prometa, ki je od leta do leta izredno naglo naraščal. Posojilnica je imela: prvo leto 53 članov in 167.312 Din prometa, peto leto 785 člaftov in 11,765.631 Din prometa. Danes (30. avgusta) pa je njeno stanje sledeče: 1000 članov, 6.5 mil. Din posojil, 5.5. mil Din hranilnih •i),.vLog in .15.2 mil. prometa. Brez pretiranja se sme trditi, da se tako naglo ni razvijala nobena posojilnica.
Koliko ie storila Kmečka posojilnica tekom kratkih petih let v korist ljudstva, se ne da povedati. Ni pomagala narodu samo s posojili na nizke obresti, marveč je podpirala vse dobrodelne namene; Martinišče, Frančiškov doni, Rdeči križ, Kolo jugosl. sester, časopisje, raznovrstni ponesrečenci itd. so dobili od nje podpore.
V spomin na petletnico je kupila posojilnico, v kateri ima svoje uradne prostore. Hišo namerava za eno nadstropje dvigniti, tako da ji bo potem v vsakem ožiru v ponos.
Ko se oziramo nazaj na petletno delo Kmečke posoiilnice, ji moramo nad doseženimi uspehi ča-stitati in ji želimo uspeha tudi v bodoče,
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
Z dne 31. avgusta 1930 (vse v mil. Din; v oklepajih razlike v primeri z izkazom dne 22. avgusta). Aktiv«! kov. podlaga 318.0 ( + 1.1), tečajna razlika 1159,5 (+ 5,6), posojila 1441.3 (+ 10.3). — Pasiva: bankovci v oktobru 5521.4 (+ 241.4), drž. lerjatve 126.3 (— 128.5), obveznosti (žiro itd.) 1071.9
(— 95.9), Ostale postavke neizpremenjene.
»
Razstava domskega krojnega tečaja v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI je priredil tritedenski lečaj za damsko krojenje v Novem mestu. Po zaključku tega tečaja priredi v Rokodelskem domu v Novem mestu razstavo krojnih risb in sicer v nedeljo in ponedeljek dopoldne. Vabimo damske krojačice in pomočnice, pa tudi dame, da si ogledajo lo zanimivo razstavo. Vstop prost.	' vaiiii!
Od kmetijskega odbora zu okraj Dravograd. Dne 1. septembra se je vršil« seja ožjega odbofci v Dravogradu pod predsedstvom g. inž. Franjo Palu-miku. ki omenja, da bodo \ sleci uvidevnosti vsaj večjega delu občin finance dovoljevalo vendar skromen začetek delovanja okr. kmetijskega odbora. Z veseljem se v/ume uči znanje poročilo, du se t gotovostjo pričakuje otvoritev gozdarske šole v Mariboru, z željo da bi se vršili tudi zimski poučni tečaji nu tem zavodu v prospeh gozdarstva in korist širšim knietskim slojem. Člani odbora sklenejo posUi-ti predstuvko na kr. baasko upravo v Ljubljani s prošujo za ukinitev bu no vinske tuksc ua sečnje gozdov — prosi sc tudi šumorsko združenje za posredovanje — kajti to novo breme bi po-sebno hudo občutili uuši gozdni posestniki v tej hudi lesni krizii. Ker se je pri plenarni seji okr. kmetijskega odbora votirala v proračunu svota po 10.000 Din zu ustanovitev gozdne drevesnice. hoče. ožji odbor izvesti tu sklep že v jeseni tegu letu in pričeti z potrebnimi deli. Zu povzdigo ovčje-reje se sklene nabaviti lia Jezerskem večje štev ilo plemenskih mrkačev. katere bode odbor porazdelil s primernim popustom kmetovalcem v nušeni okrnju. Na predlog g. B. Kotnika iz Kotelj se sklene v kolikor bodo dopuščalo finance, deliti premije in pohvalnicc ne« izrečen i m in pridnim kmetijskim poslom in sicer onim, ki so zaposleni nepretrgoma pri enem gospodin jil deset let po 50 Din, in onim, ki so zaposleni petindvajset let pa 300 Din, za Štiridesetletno službovanje sc pa naprosi kr. banska uprava, da izposluje poleg kolajne primerno darilo v denarju.'Ako se lx.de stvar pravilno izvedla, bo pome mil o veliko socialno pridobitev zu kinetske sloje v našem okraju.
neš učvrstila vojna škoda, pa je ostala brez pro meta. Več prometa je bilo v 1% dolarskih papirjih v glavnem po neizpreinenjenih tečajih. Bančni papirji beležijo nekaj več prometa. Zaključki 50 bili v delnicah Poljo, Jugobanke in Praštedione po včerajšnjih tečajih, le Praštediona ie nekoliko slabejSa. Industrijski papirji so brez interesa in prometa, zaključek je bil le v delnicah Trboveljske. Med parebrednimi papirji je bila danes zaključena po 400 Dubrovačka.
Ljubljena. 8% Bler. pos. 97.75 bi., 7% Bler. pos. 87.25 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170 do 180. Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den., Kranj. ind. zaklj. 312, Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. papirji: T% inv. pos. 88—88.50, adrari 55—55.75, vojna škoda ar. 438—438.75, kasa 438—438.75, 12. 438.50—439, srečke Rdeč. križa 55 bi., 8% Bler. -pos. 97—97.75, 7% Bler. posojilo 86.625— 86.75 (86.50, 86.75), 1% pos. Drž. hip. banke 85.75—86 (85.75), 6% begi, obv, 76—76.50. — Bančne delnice: Ravna gora 67 den., Hrvatska 50 do«., Kaiolička 36—40, Polio 56—56.50 (56), Kredilna 96 den., Union 191—192, Jugo 77.75—77.75 (78, 77.50), Lj. kred. 122 den.. Medjunarodna 65 den., Narodna 8.050—8.200, Obrtna .36 den., Praštediona 910—920 (920), Elno 155—165, Srbska 188-193, Zemaljska 130—134. — Industrijske delnice: Nar. šum. 26—30, Guttmann 150—160, Slaveks 60 den., Slavonija 198—206, Našice 1.100—1.200, Danica 95 do 102, Pivara Sar, 160—190, Drava 210—250, Še-čerana Osjek 308—311, Nar. ml. 20—25, Osj. ljev. 180—205.50, Brod, vag. 100—110, Union 120 den., Vevče 124—131, Isis 38—45, Ragusea 398—402 (400), Oceania 200—225, Jadr. plov. 302—515, Trboveljska 396—398 (397).
Belgrad. Narodna banka 8.070—8.150, 1% inv. pes. 92—93, agrari 56—56.50, vojna škoda 452.25, 9. 454.25—455, 12, 462.25—462.75, 8% Bler. pos. 100.625, 1% Bler. pos. 89—89.25, 7% pos. Drž. iiip. banke 89.25, 6% begi. obv. 74—77 (77.25).
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 86—86.75. — Newvork: 8% Bler. pos, 96.25—97.50, 7% Bler. pos, 86—87, 7% pos. DHB 84.75—85.
Dunaj. Don. sav. jadr. 88.75, Wiener Bank-verein 17.80, Creditanstalt 47.40, Escomoleges. 159.30, Union 23.50, Ruše 35.50, Alpine 24.80, Trboveljska 49.25, Krani. ind. 41, Rima Murany 84,90.	tlt
Žitni trg
Tendenca na žitnem trgu je nadalje slaba in cene tako pri nas kakor v inozemstvu popuščajo. Zanimanja je malo, ker konzum pričakuje še nižjih cen, zaenkrat je pa šc krit. Mlini tudi ne kupujejo dosti, ker so dovolj založeni. Nekaj več zanimanja je za pšenico v terminih. Danes notirajo: pšenica Srbobran 167, ban. 165 najboljše kakovosti, nadalje stane Sombor okolica 160, za oktober se zahteva Srbobran 170, ban. bi. 168, za november —-december — januar pa Srbobran 185, ban. bi. 180. Stara koruza stane 120, nova za december — januar 112.50, pa se zaenkral še ne trguje. Ječmen in oves sta neizpremenjena, za otrobe je nekaj več zanimanja in stanejo debeli 110—125, drobni pa 90—95,
Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompl.) Pšenica bč. 80—81 kg
230—232.50, za 80 kg 2% 220—222.50, 78—79 kg 2% 215—217.50, koruza bč. 177.50—180, okrogla za mletev 200—202.50, ječmen spoml. pivov. 69—70 kg 210—212.50, oz. 66—61 kg 175—177.50, oves bar. 205—207.50, rž bč. 72 kg 2% 167.50—170, moka Og vag. bi. 380—385,
Novi Sad. Pšenica 79-80 kg bč. 157.50—162.50, g. bč., ban., Tisa 162.50—165, g. ban. 157.50—162.50, ban. Begej 157.50-162.50, j. ban., sr., slav, 78 kg 147.50—152.50. Promet 28 vagonov. — Oves bč. 133—135. — Ječmen bč., sr. 63-64 kg 110—112.50. Promet 10 vagonov. — Koruza bč., sr. 117.50—120, b£., ladja Dunav 120—125, bn. 112.50—115, bn. Begej Dunav 120—125, Promet 15 vagonov. — Moka bč. 0 in 00 290—300. 2 260—270, 5 226—235, 6 175 do 185, 7 115—120, 8 100—105. Promet 12 vagonov. — Otrobi b«., »r. in bn. 80—85. Promet 5 vagonov. Tendenca »laba.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet sre-den. — Pienica: okt. 15,10—15.50, zaklj. 15.15 do is.t«f marc 16.55—16.93. zakli. 16.67—68: mai 17 do 17.35, zaklj. 17.02—17.03. — Ri: okt. 9.62-9.80, zaklj. 9.62—9,65; marc 10.85—11.01, zaklj. 10.S2 do 10.85. — Koruza: sept. 15.81—16.04, zaklj. 15.82 do 15.89; maj 15.44—15.48, zaklj. 15.40—15.44.
Spori
Športni klub .^Disk« Domžale proslavi v dneh 0. iu 7. septembra 1930 desetletnico svojega obstoja. Spored: Soboto diie (5. septembra ob lti.30 nogometna tekma: SK Olimpija Ljubljaua-SK Disk rez. Domžale; ob 19.45 zbirališče, na igrišču za obhod; ob 20. uri bakljada z godbo po trgu; ob '21 slavnostni nagovor z balkona Menartove hiše. — Nedelja dne 7. septembra: ob 7. uri položitev vencev na grobova preminulih zaslužnih članov .loška Adamiča in Milošu Mutkota; ob 9. uri slavnostna skupščina v Godbenem domu; ob 10. uri: Pričetck velikih medklubskih kolesarskih dirk ; ob 13. uri lahkoatletična prireditev na igrišču; ob 1-1. uri I. mednarodna podeželska tekma: Villacher Sport-verein (Villach)-SK Disk (Domžale). — Po tekmi velika športna veselica pri ge. M. Slokarjevi. Celotna prireditev, pri kateri igra domžalska godba, se vrši ob vsakem vremenu.
SK Ilirija. Lahkoatletsku sekcija. Pozivajo so val atleti, da se'sigurno udeleže sestanka na našem igrišču v četrtek, 4. t. m., ob 18. uri. Važni dogovori rudi udeležbe na internacionalnem mitingu ASK Primorja. — Istočasno se liodo našim atletom Stepišniku, Režeku, Špornu in Kotarju razdelile kolajne iz državnega prvenstva v letu 1928. — Naproša se tudi g. profesor Anfcik, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. — Načelnik.
8K Korotan. Danes in odslej vsak četrtek se vrši od 5 naprej reden ohveien trening zu prvo in rezervno moštvo. — Načelstvo.
PLAVANJE.
Evropski Tvaterpolo-turnir v NUrubergu končan.
Šest najboljših vaterpolo-reprezentanc se je borilo teden dni v Ntlrnbergu za čast in dosego prvega mesta. Ogromno je bilo zanimanje občinstva, ki je vedno popolnoma napolnilo plavalni bazen. O začetnih tekmah smo že poročali, torei nam preostaneta le še zadnja <iva dni.
Ogri so porazili belgijsko moštvo s 0:1, čeprav tako visoke zinage niso zaslužili. Belgijci so bili v začetku prvega polčasa in skoraj ves drugi del igre zelo trdovraten nasprotnik, ki je iznena-dil Ogre.
Skoraj isto sliko jo. nudila »udi borba med Nemci in Angleži. V tej igri so mislili Nemci, da bodo hitro odpravili svojega nasprotnika. Angleži pa so zbrali vse svojo sile in sc uspešno ustavljali Nemcem, ki so sicer dosegli zmago z 1:5. tftda niso zadovoljili v pogledu skupne igre. Rezultat Je prav časten za Angleže, ki ne spadajo povsem v isto vrsto z Ogri in Nemci.
Ostanek svoje nekdanje slave je pokazat« Švedska v igri z Angleži. Švedi so namreč prav gladko in prepričevalno odpravili Angleže z 1
Odločilni boj pa Se je izvršil med Ogri ln Nemci. Zmagovalec lega srečanja je imel biti tudi zmagovalec celega turnirja. To je bila prava finalna borba. Bazen je bil napolnjen do zadnjega prostora z gledidci, ki so si želeli nemške zmage. Naj takoj povemo, da so tudi to tekmo Ogri odločili v kvojo korist, in sicer z rezultatom 1 : 4. Njihova zmaga je bila zaslužena, kajti ogrski napadalci bili veliko odločnejši in nevarnejši, nego nemški igravci.
V zadnji tekmi lega turnirja sta so srečali Francija in Belgija. Nepričakovano so zmagali Francozi v razmerju 3 :2. Francozi so v tej tekmi drugič zmagali in s tem zasedli četrto mesto.
lako se je končala z zmago Ogrov ta morda letos največja plavalna prireditev v Evropi. Najmočnejši konkurent Ogrski je bila Nemčija, ki je zasedla drugo mesto s štirimi zmagami. Mala Belgija si jo priborila častno tretje mesto. Sledi 11 Francija in Anglija. Povsem iznenadila pa je Švedska, ki Je ostala na zadnjem mestu z eno samo zmago. Ne moremo si skoraj razlagati tega nazadovanja, kajti da bi Arae Borg, ki letos ni sodeloval v švedski reprezentanci, toliko zalegel, tega ne uo nihče verjel.
LAHKA ATLETIKA
Krasen uspeli nemške lahke atletike
Na en dan so Nemoi dosegli zmago nad Francoei in Švicarji. Prva nemška garnitura je v llaunoveru nastopila proti Francozom ter zmagala s 84 proti 67 točkami. Francozi so dosegli Ie 5 prvin mest. Du jc bilo lo srečanje velik dogodek, nam priča število gledalcev, katerih ju bilo navzočih nad 25.000. Rezultati so
100 in:
Jonu tli (Nemčija) 10.7 sek.: 200 m: Gillmeister (Nemčija) 22 sek.; 400 m: Engelburt (Nemčija) 49.1 sek.; 800 m: Dauz (Nemčija) 1 :53,3 min.: 110 m lese: Welscr (Nemči ja) P5.0 sek.; 4X100 metrov: Nemci ju 41,4 sok,; 1500 m: Ladomegne (Francija) 3:'54,0 min.; 5000 m: Dojpard (Franci-ju) 15:01,2 mi n.; Skok v višino: Menard (Francija) 1.01 m; Disk: VVinter (Francija) 44.'J2in; Skok s pulico: Rainudier (Francija) 3.99 m (nov irajioofiki rekord); Skok v daljavo: Kilcherniun.n 7.57; Krogla; Mebler 14.9 m; Kopje: Meser 63.06 ui.
V Freilburgu pa so se Nemci spoprijeli s Švicarji. Tu je druga nemška garnitura dosegla še lepši uspeli, kuj ti porazila je Švicar jc z 885 napram 45.3 tačkami. Rezultati ne dosegajo sicer onih v Hunnoveru. pu kljub temu so prvovrstni.
NOGOMET
Duuujskn presenečenju, /.e pi vi dan jesenskega prvenstva je skoraj v celoti prinesel prav čudile rezultate. Avstrijski prvak Kupid je igral /. Avstrijo pred skoraj 17.000 gledalci svojo prvo prvenstveno tekmo. Vsi so pač računali z /inago llnpida. Avstrija pa je popolnoma prekrižala vsa tu iKi/.iraaiju iu porazila avstrijskega prvaka s 4 : 2. Dve važni točki si je s to zmago priborila Avstrija, ki so jo pred tednom dni tako silovito strgali« dunajski Listi. — Drugo presenečenje je pripravil naš znanec Wac-ker, ki jc dosegel v l«>ju 7. Vieniio neodločen izid z 1 : 1. kdo bi si to mislil! — Največje pa šc pride, kajti d« l>o letošnji novinec v prv.i profesionalni ligi. Slovan, igral neodločno z W. A. C.-oni, lo je bilo prav neverjetno. In vendar je »Slovan rešil eno točko v borbi z renomirajiini nasprotnikom. Rezultat tega srečanja je 1 : t. — Normalno pa je potekla tekma med Adiniro ter Flonids-dorfofn. Pričakovuno je zmngala Adiniro in to z visokim rezultatom 6 : 2. Gledulcev je bilo 15.000. lu še ena tekma je bila v prvi ligi. AVic-11 or Sporiklul) je moral sprejeti svoj prvi jesenski poraz po Nieholscm-ii. Nekdaj tako sloveči Wiener Spor tki trli stalno pada v svoji formi. To trnja že par let. In tudi v letošnji sezoni morda ne bo drugače, kajti že prva tekma je dokazala, da AViener Sport.klub nc bo mogel uspešno na-stopali v prvi ligi. Niieholson jo s svojim dobrini napadom porazil kar s 5 : 2 svojega r i vala. Če ne bo Wiener S)>ortklul> olz-l>oljišal svoje forme, jiotoni je letošnja nogometna sezona zadnja, v kateri bo še nastopal za prvo dunajsko profesionalno ligo.
Južnonemški prvak v Pragi. Eintracht Frank-furt je gostoval v češkoslovaški prestolici in zapustit najlepši vtis. Nasprotnik mu je bila slavna Sparta, ki si je pred (iOOO gledalci na vsak način hotela priboriti zmago. Napela je vse sile in z mulo sreče še je odpravila južnon. prvaka s 3:2 (1:1). Rezultat pa bi bil bolj pravičen, ako bi bil neodločen, kajti Nemci so pokazali prav vzorno igro, ki je navdušila tudi v tem pogledu že razvajeno občinstvo.
Tudi Angleži so že pričeli. Prve tekme jesenskega nogometnega prvenstva v prvi in drugi angleški ter škotski ligi so že odigrane. V prvi ligi bomo puzno zasledovali borbe najboljših angleških nogometnih moštev. Omenimo naj zn danes le, da se je. prav s težavo posrečilo angleškemu prvaku Sheffield Wednesday-u z 1:2 porazili Nevvcastlr United. Zanimanje publike je ogromno.
RAZNO.
Najboljši boksurji v Evropi. Nimamo prilik' v naši domovini slediti ogorčenim borbam profesionalnih boksarjev Evrope posameznih kategorij in tuko spoznali nove mojstre tega športa. Uradno se je sedaj ugotovilo nove prvake v vseh kategorijah profesionalnih boksarjev Evrope. Tako' je prvi v mušji teži Popesco iz Romunije. Bantam teža je dobila prvaka v osebi Carin Fliksa iz Španije. V peresni kategoriji kraljuje zopet Španec, in sicer Uirones. Mala Belgija jo dala prvaka v lahki leži. To je tulentirani Sybille. Prvak srednje kategorije je Francoz Marcel Thill. Sloviti Bonaglia (Italija) ti je osvojil prvenstvo poltežke kategorije, in zopet je Belgija, ki je ludi v težki kategoriji s svojim Pierre Charles-oni zasedla prvo mesto. Piorre Charles mnogo obeta in njegova največja želja je stopiti v krog svetovnih mojstrov.
Srečanje Amerike z Vel. Britanijo. Poročali smo že o predstoječi lahkoatletski borbi med zastopniki Amerike in Vel. Britanijo. Ta važni turnir se je sedaj končal, in sicer v Pittsburgu. Nismo mogli sicer računati 7, zmago Vel. Britanije, vandar smo pričakovali tesnejšega izida. Amerika uamreč je prav sijajno zmagala, kajti od 13 disciplin si jo osvojila kur 9 prvih mest. V skokih in metih so bili Amerikanci nedosegljivi, čudno pa je, da se pri tej svetovni lahkoatletski prireditvi ui dosegel noben nov državni ali svetovni rekord
Iz službenih objav
DRAŽBENI OKLICI.
Dne 7. oktobra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 0 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Polanci, vi. št. 300 in 299. Cenilna vrednost: 100.290 Din in 6.840 Din; najmanjši ponudek: 60.800 Din in 4.500 Din. Okrajno sodišče v Ptuju.
Dne 11. oktobra 1930 ob 11 bo pri sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Ema, vi. št. 14; zemljiška knjiga Sv. Vid, vi. št. 100; vse do polovice. Cenilna vrednost: 3289 Din; vrednost pritikline: do polovice 1049 Din; najmanjši ponudek: 2892 Din. Okrajno sodišče v Šmarju p. J.
Vpisi v Irgovinski register. — F. Sodin & Comp., trgovina mešanega blaga, Vcrpete. Družabniki: Sodni Ferdinand, trgovec na Frankolovein in Vcble Jožica, trgovka v Celju, Prešernova ulica 4.
Vpisale so te izpremembe: Bantan Josip, d. z o. z., Brnica pri Hrastniku. Izbriše sc poslovodja Rakun Josip. Vpiše se poslovodkinja Bizjak Angela, zasebnica v Brnici pri Hrastniku.
Izpremembe v zadružnem registru. Hranilnica in posojilnic« v Semiču, r. z. z n. z., Semič. Izbrisali so se dosedanji člani načelstva Skobe Ignacij, Kočevar Jakob, Hutar Matija, vpisali pa novi načelstveni člani Plut Matija, posestnik na Vinjeni vrhu, Stariha Jakob, posestnik v Praprečah in Mi-klavčič Anton, kaplan v Semiču.
Posojilnica za trgovce in obrtnike v sodnem okraju Kočevje, r. z. z o, z. Kočevje. Izbrisala sta se načelstvena člana Fornbacher AdolI in Pavli-ček Jože, vpisala pa novoizvoljena člana Rani ci Ivan, pekovski mojster v Kočevju št. 22 in Mandelc Ivan, kolarski mojster v Kočevju šl. 259.
Hranilnica in posojilnica v Crmošnjicah. r. z. z n. z. Izbrisali so se načelstveni člani Jakli Avgust, Schmuck Ferdinand, Kump Andre in Kra-ker Jože, vpisali pa novoizvoljeni člani načelstva Mausser Jože, posestnik v Travnem dolr št. 15, Zsbkar Franc, posestnik v Seču it. 7-8.
Razpis službe. Na podlagi pooblasti!« ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 23. julija 1930, S. br. 15.335. se razpisuje v državnem zdravilišču za tuberkulozo v lopolšici služba zdravnika-pripravnika.
Tekmovanje z nebotičniki
Nebotičnik iz stekla — Letovišče na nebotičniku
Mnogi Američani, ki so več ali manj pre-sinjeni duha stare Evrope, se pritožujejo zaradi vedno rastočega števila nebotičnikov, čijih višina in število nadstropij ni nastalo iz strasti po rekordu, da bi po višini prekosili zadnji najvišji nebotičnik. Ugledni arhitekt Delano je nedavno v Londonu svaril svoje angleške tovariše pred zidavo nebotičnikov. Američani, tako je izjavil, bodo polagoma čisto stisnjeni med temi velikani, ki povzročajo pusto in neplodno življenje. Filozof John Dcwy opisuje sliko bodočnosti mesta nebo-
Visoko hoče zleteti. Profesor Picard, docent za aeronavtiko na vseučilišču v Bruslju, se bo le dni pri Augsburgu skusil v posebnem balonu dvigniti 16.000 metrov visoko. Balon ima mesto gondole hermetično zapito kroglo iz aluminija, ki bo učenjaku omogočila bivanje in znanstveno raziska-vanje v tej izredni višini.
tičnikov, v katerem se bodo bogatini in ma-gnati solnčili v višavah in uživali sveži zrak, medtem ko se bodo proletarci z ovratnikom in brez njega plazili po napol temnih ulicah in stanovanjih.
Kljub tem svarilom modernih prerokov raste število nebotičnikov. Komaj je mnogo-kratni milijonar Smith napovedal zgradbo 100 nadstropnega poslopja, visokega 300 m, že sta se avtomobilski tovarnar McDussle in borzni knez Vanderbull vsedla s svojimi arhitekti za mizo, da prerešetajo načrt novega nebotičnika, ki bo 50 m višji in bo imel 20 nadstropij več.
Danes šteje New York 72 hiš z več ka-J^or 30 nadstropji, med njimi je 15 poslopij, ki so nad 170 m visoka. Tudi Eifflov stolp, ■poslej najvišje delo človeške roke, je letos prekosila palača avtomobilskega tovarnarja Chryslerja, ki se na 42. cesti s vojimi 77 nadstropji dviga nad 310 m visoko v zrak. 66., 67. in 68. nadstropje so že za 21 let oddana za skupno vsoto tri milijone in pol dolarjev nekemu klubu, ki bo imel restavracijo. Mr, Chry-sler pa se ne bo dolgo ponašal, da jc lastnik najvišjega poslopja sveta. Na znameniti peti cesti že raste na mestu, kjer je stal prej hotel NValdorf - Astoria, nov velikan: Empire State Building, ki bo visok okrog 430 m in bo imel 85 nadstropij. Ko bo ta velikanska hiša maja meseca prihodnjega leta dovršena, se bo vanjo vselilo okrog 2500 ljudi. Na vrhu te ogromne stavbe bo pritrjen 70 m visok in silno močan drog, za katerega bodo lahko privezali prekooceanske zrakoplove. V posebnem dvigalu, ki se bo spuščalo po votlini jeklenega droga, bodo potniki zrakoplova v par minutah lahko prišli na cesto.
In vsak dan prinese poročilo o novih načrtii, ki prekašajo drug drugega. Milijonar-ske palače na peti cesti kar po vrsti podirajo, da napravijo prostor za moderne nebotičnike. Milijonarja Noyes in David Schulte naznanjata, da bosta severno od stare City Hali zgradila 530 m visoko poslopje, ki bo imelo 150 nadstropij. Stroški so proračunjeni na 75 milijonov dolarjev, medtem ko bo zgoraj omenjeni Empire State Building stal malenkost 50 milijonov dolarjev. Tudi ta dva gospoda računata z razvojem zračnega prometa: na ravni strehi poslopja, ki bo tako velika kakor
malo kmečko posestvo, bo prirejeno prista-jališče za največje zrakoplove. Seveda je ta zgradba zaenkrat samo še na papirju in vsi načrti se pač nc uresničijo ...
Med temi načrti jc najbolj fantastičen načrt arhitekta Lloyda Wrighta, ki hoče na vogalu 11. ceste zgraditi nebotičnik iz stekla. Posamezne prostore hoče arhitekt sam opremiti s hišno opravo iz jekla in aluminija. Ni še položen temeljni kamen za to ogromno omaro, pa sc že oglašajo šaljivci. Pravijo, da se bo v tej stekleni hiši težko skriti, če bo kdo prišel s kakšnim računom. Nasprotno pa se bodo laže našli izgubljeni gumbi od ovratnikov in preljube ženke si bodo pač premislile metati gladilnike in razne druge predmete v svoje može, če bodo prišli prepozno domov . ..
Zdi se, da je steklo sploh prišlo v modo. Neki tovarnar dišav namerava zgraditi na peti cesti trgovsko palačo iz čistega stekla in neki milijonar jc žc zgradil za svoje štiri-nožne prijatelje pasjo kočo iz stekla. Tudi ulice že tlakujejo s steklom.
Precej priljubljena je moda, da grade na ravnih strehah nebotičnikov hišice za letovanje, okrog katerih je urejen krasen vrt. Milijonar Hutton je moral izprazniti svojo staro hišo na peti ccsti. Pregovoril je nekega špekulanta s hišami, da je na strehi nebotičnika zgradil popolnoma enako hišo in mu jo dal v najem. Hutton plačuje sedaj za lo hišo, ki je trinadstropna in ima 66 prostorov, 75.000 dolarjev letne najemnine.
Umor na sodišča
Strašen prizor se je odigral te dni na I sodišču v Lubavi na Poljskem. Po sodnem pro-i ccsu med posestnikom Oldakovskim in najemnikom Zajdelom se je zadnji približa! zakonski dvojici Oldakovski in je nenadoma iz samokresa ustrelil na ženo, pa je ni zadel. Posestnik in njegova žena sta pričela bežati, i Zajdel pa je hitel za njima in šc večkrat ustre-i lil proti ženi, ki se je vsa v krvi zgrudila na I tla in kmalu nato izdihnila. Zločinec se je sam javil policiji.
Dubtin se pripravlja na evharistični shod
Glavno mesto Irske, Dublin, se že marno giblje, da bo zmoglo vse ogromne priprave za mednarodni evharistični kongres, ki se bo vršil tamkaj 1. 1932. S kongresom bodo združili proslavo ISOOletnega jubileja, odkar je bil prišel na Irsko njen veliki apostol sv. Patricij. Dublinski nadškof dr. Bryne je sestavil spored slavnosti in ga predložil stalnemu odboru. Ker je prostor v Dublinu skrajno omejen, bo treba čisto izrednih odredb, da se zagotove prenočišča za udeležence. Iz Združenih držav in Kanade pričakujejo 70 do 100 tisoč oseb, ki so se že priglasile pri Transatlantski paro-plovni družbi. Tudi iz Španije, Francije in Holandske so že prijavljeni posebni parniki. Londonske katoliške organizacije so zaprosile za oskrbo približno 10 tisoč oseb. Po dosedaj došlib številkah se bo irsko prebivalstvo za-časa kongresa skoraj podvojilo. Ze so izšle odredbe, da se bodo 1. 1932. po šolah in zavodih vršili izpiti preje nego običajno, da bodo šolska poslopja na razpolago za prenočišča. Po zasebnih hišah, hotelih, šolah itd. bo prostora za približno 40.000 oseb; vsi drugi gostje se bodo morali zadovoljiti s šotori.
O starih topovih
V nekaterih kitajskih rokopisih se bere, da so leta 961. prišli pred cesarja Tsa.i-Tsona tujci in so mu pokazali, kako se dajo s pomočjo ognja metati puščice na veliko razdaljo. Leta 1001 so Kitajci že imeli nekakšne cevi za metanje ognja. Čez sto let so iznašli »tho-tsian«, to so bambusove cevke, katere so napolnili z razstrelivom ter jih potem uporabljali kakor danes bombe. V srednjem veku so Arabci dosti uporabljali tako zvani grški ogenj. Za metanje tega hudega morilnega sredstva so uporabljali nekake razpušilnike. Ti topovi so bili najhujše vrste za tedanje čase. Zgodovinar Junvillc piše v svoji »Zgodovini kralja sv. Alojzija«: »Nekega dne so prišli Turki s hudim orožjem, ki so ga klicali »Pe-trieras s katerim so metali grški ogenj, kar je najhujša stvar, kar sem jih kdaj videl. Ko jc padlo na Ua, je napravilo tak ropot, kakor da je padlo z nebes. Ko je letelo po zraku, se je zdelo kakor žareč zmaj in je svetilo kakor ob največjem dnevu.«
Nov preitooceanski polet. Francoska letalca Costes (desno) in Bellont (levo , ki sta te dni s svojim letalom »Vprašaj« preletela iz Pariza v Newyork.
100 tet železnice
Ime »lokomotiva« je najti prvič 1. 1825. Dne '27. sept. tega leta je otvoril George Ste-phenson osebni promet na progi Stockton— Darlington s parnim pogonom. Vlak je bil sestavljen iz 22 osebnih voz in 12 tovornih voz za premog. Stroj, ki ga je Stephenson krstil za »lokomotivo«, je razvijal brzino 10 kilometrov na uro. Toda prva lokomotiva v današnjem zmislu je bil »the Rocket«, ki je imela cevni kotel. S tem strojem si je Stephenson priboril zmago na tekmah, ki jih je bila razpisala manehester-liverpoolska želez-
niška družba meseca oktobra 1829. In dne 15. septembra 1830 je začela na progi Liver-pool—Manchester voziti prva lokomotiva tipa »rocket«, ki jo je vodil Stephenson osebno. Kako ogromno je napredovala od tedaj do danes tehnika, nam pove en sam primer: Na progi London—Edinburg (632 km) je začel te dni voziti najhitrejši angleški ekspresni vlak s popolnoma novim tipom lokomotive, ki prevozi zgornjo progo v 8 in pol urah, ne da bi se vlak kje ustavil. Lokomotiva nosi ime »Flyinc Scotsman« — »Leteči Škot«.
Starček ustrelil sodnika in dva policista
V mestu Eugene v državi Oregon se je preteklo soboto odigral krvav boj med 67let-nira farmarjem dn policijskim oddelkom, tekom katerega sta bila ubita dva policista in pa šerif (policijski sodnik) mesta Eugene. Far-marjevega sina, 241etnega Billa Southerlanda, je polioija zasledovala radi umora, ki ga je izvršil pred nekaj dnevi. Mož se je skrival po gozdovih in ga je policija zasledovala s psi. Popolnoma izmučen je v soboto pribežal na farmo svojega očeta. Ko je policija to zvedela, je pod vodstvom šerifa obkolila farmo in zahtevala izročitev morilca. Medtem so se 67-letni farmar, njegov sin in nečak zabarika-dirali in stari mož je začel streljati na policiste. Prve krogle so zadele šerifa in več policistov. Šerif in dva policista so bili takoj mrtvi, več policistov pa težko ranjenih. Policisti so nato oddali salvo na farmo in končno pričeli metati goreče baklje na streho hiše. Po večurnem streljanju se je streha vžgala in farma je pričela goreti. Medtem ko se je sinu in nečaku posrečilo pobegniti, oče nikakor ni hotel zapustiti goreče farme in je zgorel. Med razvalinami hiše so našli njegovo zoglenelo truplo. Sina in nečaka so policisti zasledovali vso noč, pa ju niso mogli prijeti.
Sesti čut živali
Naravoslovci so že dolgo časa domnevali, da morajo imeti živali posebne čute, kakršnih ljudje nimamo in ne poznamo. Čudovit je na primer smisel za smer pri golobih pismonoših. Natančno opazovanje je pokazalo, da bo res tako. Čebela vidi ultravioletne žarke, ki so za človeško oko čisto nevidni. Mravlja ima boljši vonj kakor vsak človek. Nekatere živali so posebno občutljive za električne valove pri brezžičnem brzojavljanju. — Kljub napredku znanosti so na svetu še vedno uganke.
Programi Kadio-Liubfianat
Četrtek, 4. septembra: 12.00 Sprehod po šu-marski razstavi: lesno-industrijski oddelek, razlaga Danilo Gorjup — 12.30 Plošče — 13.00 Časovna napoved, borza, plošče — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 1830 Koncert radio-orkestra — 19.30 Otroška ura, radio-tetka — 20.00 Plošče — 20.30 Jugoslovanski večer; prenos iz Beograda, Zagreba m Ljubljane — 22.10 Pevski kvartet »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan ml., Završan st.. Skalar).
Petek, 5. septembra: 12.00 Sprehod po šu-marski razstavi: lesno-obrtni oddelek, razlaga dr. Dular, ravnatelj velesejma — 12.30 Plošče — 13.00 Časovna napoved, borza — 13.30 Iz današnj. dnevnikov — 18.30 Koncert radio orkestra — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova — 20.30 Orgleski koncert Matija Tomca. — 21.00 Samospeve poje g. M. Jelačin, nato poje g. Tone Pe-trovčič narodne pesmi s spremljevanjem orkestra.
Drugi programi i
Peetk, 5. septembra.
Belgrad: 17.30 Narodne na dudo. 19.30 Recitacije. 20.00 Koncert komorne glasbe, igra radio kvartet. 21.00 Koncert narodnih pesmi. 22.00 Večerni koncert radio kvarteta. 22.45 Koncert zabavne glasbe. — Zagreb: 12.30 Opoldanski koncert na plošče. 20.30 Prenos koncerta iz Ljubljane. 22.40 Sprehod po tujih postajah. — Budapest: 17.30 Plošče. 18.30 Recitacije. 19.00 Lahka glasba. 21.00 Koncert radio orkestra; nato ciganska glasba. _ Dunaj: 16.30 Slavnostna akademija. 20.05
Vokalni in instrumentalni koncert. 22.30 Ciganska glasba iz Budapeste. — Milan: 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe. 20.40 Simfonični koncert, nato koncert zabavne glasbe do 24.00. — Praga: 17.00 Popoldanski koncert komorne glasbe. 20.00 Večerni koncert orkestra. 21.00 Komedija v 1 dej. 21.40 Narodne pesmi. 21.45 Koncert na violoncellu. 22.15 Plošče. — Langenberg: 17,30 Koncert (ruski duet in orkester), 20.00 Koračnice in plesna glasba. 22.30 Ciganska glasba (prenos iz Budapeste). — Rim: 17.30 Popoldanski koncert orkestra, 21.05 »La regina del fonografo«, opereta v 3 dej., kp. Lčon Bord. — Berlin; 16.30 Verdijeva glasba (koncert). 18.05 Klavirski koncert, 20.00 Zabavna glasba. 21.00 Šala in satira v glasbi (koncert). 22,30 Ciganska glasba iz Budapeste. — Katovice: 18.00 Ljudski koncert. 19.00 Književna ura. 20.15 Simfonični koncert. — Toulouse: 18.00 Plesna glasba, 18.25 Pesmi. 19.00 Zabavna glasba. 199.40 Zabavni koncert. 20.15 Šlagerji. 21.00 Veliki večerni koncert. — M. Ostrava: 17.00 Popoldanski koncert ork. 199.35 Zabavni koncert ork. 20.00 Večerni koncert ork. 21.00 Ljudski večer. 22.15 Plošče. — Leipzig: 16.30 Zabavni koncert. 19.40 Koncert radio orkestra. 21.40 Collegium musicum. 22.35 Ciganska glasba (Budapest)
Stoletnica želetnice. Primitivna lokomotiva iz leta 1830 pri svoji vožnji. Lokomotiva je prevozila
12 kilometrov na uro.
»Leteči Skot«. »The llush-Hush . najnovejša lokomotiva najhilrejšega vlaka na svetu na progi Man-chrster—Liverpool, ki je bila otvorjena kot prva železniška progu seplembra meseca 1830.
bukovo rezana drva
iz suhega tovarniškega lesa v koncih od 20—40 cm, 3—5 cm debelih, boljše kurivo kakor oglje ali cepljena drva, posebno pripravno za štedilnik in peči, po 333 Din za 1000 kg, postavljeno pred bilo v Ljubljani. - Ne manjše pošiljke kot en tovorni avto od 2500—3000 kg. — Naročila, dokler traja zaloga, na tvrdko: REMEC - C O., lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
Beograjska zadruga
oddelek za zavarovanje
V pričetim šolskega leta
imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj staršo, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek iu sukenj znamke »TIVAR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cene »TIVAR« oblek sledeče: Oblckce za otroke od 3—6 let . od Din 110 Oblekce za fante od 7—10 let . od Din 130 Oblekce za fante od 11—15 let . od Din 200 Obleke za moške vsake velikosti od Din 240 Obleke za moš. vsake vel., boljše od Din 290 Raglani za fante . . , , . , , od Din 290 Raglani za odrasle , • , , , , od Din 430 Zimske suknje ..•»«•• od Din 300 Posamezne hlače	od Din 89
Modne hlače...... . . od Din 150
Volnene stonks hlače . , . , . od Din 150 Razen tega opozarjamo, da imamo vedno na zalogi fine črne in modre kamgarn obleke od Din 690 do 790. Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cene brez konkurence. Postrežba solidna.
Samoprodaja »T I V A R« oblek Ivan Kos, družba z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63.

SALDA-KONTE ŠTRACE - J0URNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZEEDNO 0OODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE P KEJ
K. T. Du
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA^ II. NADSTROPJE
pr/
>*' rye. B 7*CTC&
IMlUfit, VODNIKOV R0 S.
potrebuje zanesljive in agilne
POTNIKE
za Beograd, kakor tudi za vso kraljevino. Pogoji zelo ugodni. Obrniti se je na Direkcijo zavarovalnega oddelka Beograjske zadruge.
SUMSKO INDUSTRIJSKO PODUZECF DOBRL.JIN - DRVAR A. D. - potrebuje
dva inženerja
in sicer enega za vzdržavanje prog, drugega pa gradbene stroke. Sedež prvega |e v Drvaru, drugega pa na Oštrelju. Refiektanti naj pošljejo ponudbe do 1. oktobra letos z vsemi potrebnimi dokumenti na Ceutralo podjetja v Sarajevu.
Autotaksi -
. Hočevar
Novo mesto-Knndila
Telefon št.
18
jifUnUHv Atv&O/ A*AtX»j '
UJjfat&mb hfso-ljovi. 4 jj^
Domače in ogrske
SALAME
prvovrstne — kakor tudi polnomasten polemendol. sir nudi po najnižji ceni
I. Buzzolini, Lingarjeva ul. - Ljubljana.
Svetov, znane originalne
[VVKCK 11« •..
čiše in aparati za
vkuhavanje se dobe > sledečih veletrgovinah Celi«: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lenard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10.
VOZNIKI
zu odvoz materijala pri gradnji nove tramvajske proge, se sprejmejo pri
ŠPEDICIJI TURK
Priglasi se sprejemajo na licu gradnje.
Uničavajle molje.
Varujte krzno in vse ostale zimske predmete,
Fiy-Tox (Flaj-Tox)
uničuje vse insekte, kar jc spomladi, ko mrčes nese jajca, najlažje doseči
Kupite še danes kanto FLY-T0X-a In brizgalnito razprševalko.
Zahtevajte povsod izviren višnjev zavitek s franc. napisom Jas'op«t»o zb Slovmljo; Dr. A. K«nsky, ktmkna tovarna - Ljubljana • Krekov trg Htv. 7
Za šolsko mladino ie potrebna
dobra in iraina obutev!
Tovarna čevljev »PEKO« posvečuje vso pažnjo izdelavi čevljev za mladino. Zato si nabavite čevlje najboljše kval. po izredno nizkih cenah
od štev. 26-30 od štev. 31-35
Din 125 — Din 145-
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA 1 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 14
v naših trgovinah
SMhllO^li
hamgarn
in drugo manufakturno blago kupite najugodneje v novi irgovinl
A. Žlender
Ljubljana
Mestni trg 22
Dvokolesa
motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke.	Ceniki franko
»TRIBUN A" F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4.
9+4+4**44*4 ************...................
Izmed sodobnih književnih izdaj so
I mM
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—.
Jugoslovanska knjigarna v Llubljanl.
K***************—****+********* IHItliniltV A
Zahvala
Za pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
Pavle Sušo
se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Najtoplejša zahvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem onim, ki so jo spremili na njeni poslednji poti.
Zagorje ob Savi, 2. septembra 1930.
Žalujoči ostali.
|>fgs
"§O d
sšteSi!
IJ2* h
3.SJJ -OS
V) oo u E—•
»„dkSO
« JJ o •■
esS-š
■ u 3

! -S.S S " S	i
ui" d
— w « ~ Z
,3
Rumeni gusarji
61
(Sodobna zgodba.)
Prav pred solnčnim zahodom priteče izvidnik in sporoči, da je ogleduh, ki je stražil najbliže ustju, videl daleč na odprtem morju številne jadrnice. Bližale so se obali. Brodovje se je vračalo 1
- Vsaj ne bomo več viseli v tej zoprni negotovosti,«' pravi Mihael mimo. Nič človeka tako ne draži kakor čakanje in brezdelje. Prišel je čas dela. Lo Fing, čez koliko časa morajo džunke dospeti do jezera'?.;
Veter imajo neugoden, spoštovani gospod! Pomagati jim more samo plima, ki se ji pa nič ne mudi. Vozili bodo počasi in zato potrebovali vsaj dve plimi.«
:/.Torej bo minilo kakih dvanajst ur preden se prikažejo?.
Tako tudi jaz računam.^'
Mihael je nekaj časa mirno sedel, opiral brado »a roko in gledal v daljavo. Ostali pa so ga radovedne in molče opazovali; skoraj se je zdelo, da so uganili, da je radi preteče nevarnosti začel njegov duh živahno snovati. Nenadoma plane pokonci.
: Jo že imam! vzklikne in oči niti zužare. >Lo Fing! Ali gotovo veste, da ne morejo dospeti prej ko v dvanajstih urah?
Gotovo, v kolikor pač moremo hiti česa gotovi na tem negotovem svetu.«
Toliko času nam zadostuje. Naj le pridejo! Sprejeli jih bomo s takhn pozdravom, kakršnega nili malo ne pričakujejo!«
15. Preden se je zdanilo.
Doslej se je Mihael s kapitanom Uichardsom in s posadko, ki so jo rešili iz nezdrave ječe v džunki. še prav malo razgovarjal. Grdo ravnanje in stradanje, vse to jim je izpilo telesne in dušne sile, zato na njihovo pomoč ui bilo računati; potrebovali no počitka, dobre hrane in miru.
Zduj pa, ko je prišel odločilni trenutek, zdaj, ko Je življenje Holandcev in kilujskiii vaščanov zavisolo samo od tega, čeuspe načrt, ki je Mihaelu lako nenadoma šinil v glavo, zdaj je čutil, da mora izrabiti usluge kateregakoli pomočnika, pa naj bi mogel še tako malo pomagati, da načrt izvrši.
•Tim, pojdimo obiskat kapitana!, reče Mihael.
Eh Sang pa naj na ozidjn straži, dasi se zdi malo verjetno, da bi se že zdaj kaj pripetilo.
S svojimi kitajskimi prijatelji in. Timom odide v kočo, kjer so bili kapitan Richards in njegovi mornarji.
Se dobro počutite, kapitan?« vpraša Mihael.
Hvala, gospod Tromp!« odvrne kapitan. Kar čutimo, du smo zopet možje.«
Ali verjamete, kapitan, da sem vas prišel prosit pomoči? Seveda ne morem od vas uli vaših mož pričakovati kaj takega, kar bi zahtevalo telesne napore, prav pa nam bo hodila vaša izkušenost, da boste nadzorovali In prepričan sem, da boste radi storili, kar bo v vaŠIh močeh.«
O tem ni najmanjšega dvoma! Toliko zahvale smo vam dolžni, da bi bila črna nehvaležnost, uko bi vam odrekli kakršnokoli uslugo! Kar povejte mi, kiti naj storimo in razpolagajte z nami!«
Nato so se dolgo ruzgovarjall. Rešeni mornarji so v glavnem že od Tima izvedeli, kako so prišli v se-
danji položaj in ko je zdaj Mihael svoi načrt še v podrobnostih razlagal, so se jim začele oči kar svetiti in zdelo se jim je, da so se napil i novih moči.
Prvi del drznega načrta, ki so ga sklenili izvršiti, je prišel na vrsto pozno na večer. Na ozidju utrdbe so se gnetli radovedni gledalci. Vzhajal je mesec in v njegovem svitu so videli, kako džunka zapušča jezero, Berezitm pa jo vleče na vrvi za seboj. Nn krovu Bere-zine so bili Mihael in Lovro ter štirje krepki vaščani in Lo Fing.
Zapustili so jezero in krenili v reko. Res je pravkar nastopilu plima, a v nasprotni smeri .je pihal krepak veter tqr jim pomagal, kajti džunka se je spenjala visoko nad vedno gladino. Kitajec iz vasi jo je krmaril, cb bokih pa je stalo več drugih mož z dolgimi drogovi v rokah, da so ladjo odrivali od kraja, kadar je radi ostrih ovinkov grozila nevarnost, da bi jo zagnalo na breg.
Kake Iri ure so morali prav naporno delati, da so džunko spravili do predora skozi drevje in ločje, kjer je bila že prej lanša našla varno zavetje. Tu pa so spravili džunko z vso opreznostjo v skrivališče; res je njeno prodiranje skozi ločje pustilo za seboj neizogibno izdajalske sledove, vendar pa je Mihael upal. da jih bo plimovanje vode zabrisalo še preden pride zora. ki bi jih utegnila odkriti.
Skoraj nisd spregovorili besedice in čuvali so se kar najskrbneje. da niso delali nobenega hrupa, kajti bilo se je bati, da so žo prav blizu prednje straže gu-surskega brodovja, ki se je vračalo.
Ko so džunko na pripravnem mestu zasidrali, so Lo Fing in vsi vaščani razven enega splezali nn njen krov, samo Lovro je ostal v lanši, da se pogovori z bratom še o zadnjih ukrepih.
Mali oglasi
Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjii znesek 5 Din.Oglasi nad*9 vrstic se računajo viš/e.Za^lasc >troqo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Din
Naimanjsi zneseklODin.Pristojbina za šifro20in.Vsakoqla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čeji?pnložcnaznamka.Č!ek.računLiubljana10i3S9.Telž)t.2?-2B
Službeiičejo
Prodajalka
trg. meš. blaga, v službi, bi rada radi nadaljnje prakse spremenila službo. Dopise na upravo »Slovenca* pod »Zanesljiva dobra moč« štev. 10057.
Absolventinjn
trgovskega tečaja, hčerka trgovca, dobro vzgojena, se priporoča za manjšo pisarno kot začetnica, event. se založi kavcija. . Istotako se priporoča mlad, priden trgov, pomočnik za trgovino mešanega blaga, ki se je izučil v veliki engro trgovini, v svrho nadaljnje izobrazbe, v kondicijo; za njegovo marljivost in zvestobo jamčijo starši in učni šef. - Naslov pove uprava lista pod št. 10082.
Hlapec
želi dobiti stalno službo. Sem pošten in vesten, vajen konj in vsakega drugega dela. Službo bi nastopil 30. septembra. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 10102.
f
ilužbodobe
Krojaškega vajenca
sprejme takoj Brudar Rudolf, krojaštvo — Novo mesto.
Učenke
za mehanične umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš. Ljubljana, Dalmatinova ul. 13.
Učenko
14 let., popolnoma zdravo in z dobro šolsko izobrazbo, znanjem slov. in nemščine, sprejme večja trgovina mešanega blaga na deželi. Prednost imajo hčerke železničarjev. - Ponudbe pod »Pošteno 100« štev. 0895 na oglasni odd. »Slovenca«.
Učenca
pridnega in poštenega •sprejme S. J. Rozman, trgovina z mešanim blagom in bencinsko stani-co v Št. Vidu nad Ljubljano.
Trgovskega učenca
poštenih staršev z mešč. šolo, sprejme trgovina z mešanim blagom, Šetina Peter, Sevnica ob Savi.
Vajenca
? predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj Franc Pavlin, špecerija v Ljubljani, Gradišče št. 3.
Kuharico k tnali družini za Beograd iščem za takoj. Ponudbe ali oglasiti sc v gostilni Češnovar, Kolodvorska ulica 33.	I Dijaki
	Mlajša dijakinja iz boljše hiše sc sprejme v dobro oskrbo. Nemška konverzacija in klavir. Naslov v upravi »Sloven-| ca« pod št. 10.074.
Služkinja pridna in poštena, ki jc vajena priproste kuhe, se sprejme takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10110.	
	Dijakinja V. razreda realne gimnazije bi poučevala za hrano in stanovanje pri fini rodbini domačega otroka. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10040.
IE2H2S3!	
Zastopnik ki potuje v Sloveniji že za kako firmo in bi vzel v prodajo tudi še razne predmete za industrije in trgovine, naj vpošlje pismeno ponudbo na T. V. na upravo »Slovenca«	Dijak iz boljše hiše in nižje gimnazije se sprejme na dobro oskrbo. - Maribor, 1 Cankarjeva 6 - pritličje.
	Dijaka solidnega, sprejmem na stanovanje in event. hrano. - Naslov: Krčevina št. 183 pri Mariboru, nad Tremi ribniki.
irrmfsi IBHRsnauakSi!	
	Dve dijakinji se sprejmeta z vso oskrbo. - Tavčarjeva ulica št. 13, II. nadstr.
Kompanjona s 30.000 Din sprejmem za povečanje trgovine. Denar siguren. Plača 2000 dinarjev mesečno ali polovico čistega dobička. J Naj bo kmet ali kmečki sin. Oglasiti se osebno do 7. sept. 1930 v Zagrebu. Tkalčičeva ulica št. 66/1, pri mlekarni.	
	Dijaki se sprejmejo na dobro domačo hrano; naučijo se lahko nemški in tudi gla-sovir jc na razpolago. Cena nizka! J o s i p i n a Rom, Prešernova ulica 10/11, Celje.
Posestva
Enodružinska hiša
z vrtom takoj naprodaj. Maribor, Koroška c. 47.
Hiša
dvo- (tro-1 stanovanjska z velikim vrtom, primerna za podjetnega obrtnika ali upokojenca, z donosom do 800 Din mesečne najemnine, v obč. Rakek, naprodaj proti takojšnjemu plačilu ali na obroke z garancijo. - Informacije v upravi »Slovenca«. pod št. 9138.
Načrte in proračune
za zgradbe izvršuje Tehnični biro »Tchna«, Ljubljana. Mestni trg št. 25/1. - Zahtevajte poset inže-njeria-arhitekta.
Klavirje
pianine in harmonije prodaja, izposojuje, popravlja in čisto uglašuje najceneje, tudi na obroke, tovarna klavirjev Warbl nek, Ljubljana, Gregorči čeva 5, Rimska cesta 2.
Manjša nova hišica
z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami -na Brodu št. 19, pri Novem mestu - zaradi preselitve po ugodni ceni naprodaj.
II
Radio
IG
Izjava. Miroslav Smerdelj ni od
30. avgusta več moj potnik. Ne priznam nobenih plačil, ki bi bila njemu izročena! — Josip Peteline, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi.
I
Eno ali dve dijakinji
sprejme mestna učiteljica v Ljubljani v dobro oskrbo. Na željo perfektna nemška konverzacija. — j Klavir in vrt na razpo- 1 lago. — Naslov v upravi; ; »Slovenca* pod št. 10.115.1 I --I
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano po zmerni ceni. Naslov pod štev. 10,114. ;
Stanovanja
Radio-aparat
še nov, izboren, Ingelen 3, z zvočnikom Amplion A C in ostalimi pritiklinami, prodam ali zamenjam za pisalni stroj radi selitve. — Naslov pove uprava pod štev. 10.104.
I
Kupimo
Gosli poučuje
bivš. učitelj konservato-rija, Študentovska ulica 9/1.
Šoferska šola
I. oblast, konc., Catnernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnie
Zlož. želez, posteljo
ali divan, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10.111.
Trgovski vajenec
s predpisano šolsko izobrazbo, iz dobre hiše, sc sprejme v trgovino meš, blaga in semena. — AL Berdajs, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši.
Razpis službe
Okrajni cestni odbor v Laškem razpisuje službo pisarniškega URADNIKA (-ce). Zahteva se temeljilo znanje računovodstva, knjigovodstva in pa strojepisja. — Prošnje s spričevali je predložiti Okraj, cestnemu odboru do 12. septembra 1930. Plača do 1500 Din mesečno. — Okrajni ceslni odbor Laško. 30. avg. 1.1.
Kuhinjsko deklo
pomlvalko - sprejme Hotel Štrukelj.
Razplsu|e se služba
ORGANISTA
IN
CERKOVNIKA
ki bi bil obenem izvež-ban ofcilr.sk! tajnik — do 1. oktobra. Prošnje s spričevali in vprašanja na dekanijski urad Vuzc-nlca (Štajersko).
Krojači, šivilje,
nešivilje, pletiljel Izšli so najnovejši modni listi An-glo-francoske akademije. Vsebujejo najnovejše moške, damske novosti, imajo priložen krojni pouk, ki se bo prestavljen poučeval v tečaju, da se bo vsak udeleženec mnogo hitreje naučil krojenja, vsled česar bo honorar znatno znižan. Obenem se bodo poučevale uniforme za vse stanove (kot za duhovščino i. dr.). Na željo tudi najnovejši »Norfolk« sistem. Važno za posetnike tečajev je, ker imajo pravico vsako leto ponavljati tečaj o spremembi mode. Brezplačna rekomandacija za službe. Kroji po meri. Oblastv odobreno krojno učilišče, Generalno zastopstvo listov Dresden-ske modne akademije, vodja F. Potočnik. Redni pouk se prične 9. septembra. Oskrba na željo v zavodu,
Gostilno
v prometnem kraju vzame v najem ali tudi kupi oženjen par. Ponudbe na oglasni oddelek pod ši-Iro Dobra kuharica«.
Restnvraterja
sposobnega prevzeti novo otvorjen hotel i. restavracijo za več let v najem, eventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašati: Hotel »Zagreb«, Senj.
Petsobno stanovanje
in pritikline v sredini mesta, v mirnem kraju, se s 1. novembrom odda. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9717.
Bradljo
dobro ohranjeno, kupimo. - Ponudbe pod »Bradlja« na oglas. odd. »Slovenca« pod št. 713.
Meblirann soba
lepa, se odda solidnemu gospodu v bližini sv. Jožefa. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10101.
Dva solid. gospoda
sprejmem na stanovanje. Poizve se pri gospej Katarini Zalaznik, Mencingerjeva ulica št. 9.
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cenc na upravo pod št. 10.103,
Vsakovrstno
liafO taranie
po najvišjih cenah
ČERNE, juvelir, Ljubljana. VVolfova ulica št. 3.
Prazna soba
s posebnim vhodom, nasproti parka pri sv. Petru, se odda. - Naslov v upravi lista pod št. 10107.
II
Glasba
Piani no
Stanovanje
v Vižmarjih št, 88, se odda s 15. septembrom. — Poizve se: Slomškova 21.
dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.113.
Malo sobico
s štedilnikom ali tudi sobico in kuhinjo iščem v bližini stolnice. Ponudbe s ceno prosim pod 'Samica« na upravo »Slovenca«.
Stanovanje
obstoječe iz treh sob se odda za oktober. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 10.116.
Ako želite kupiti
no obrohe
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
Orgle,
harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel. Radovljica
Glasovirje in pianine »Da! i bor* (ČSR)
opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, paviljon »E«, od 31. VIII. do 15 IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta
»Dalibor«
poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Klavirji in planini
svetovnih tvrdlr: »Stin-geU, »Hofmann^in »Ehr-bar« vedno v zalogi.
Znižane cene! Ugodna mesečna odplačila!
M. ROPAŠ — CELJE.
Vsa popravila in ugla-šenjc strokovnjaško.
Prodamo
Varilne aparate
»Griesogen« ter vse razne potrebščine za auto-gensko varenje ima vedno in najceneje v . alogi Feliks Toman ml., Ljubljana. Resljeva cesta 30.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj-mani 5 kg - Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemič. čistilnica perja
Transmisij. jermena
najboljše kakovosti tovarne »Gehrckens« razpošilja najceneje Feliks Toman ml„ Ljubljana, Resljeva cesta 30.
Dva štedilnika
(Tischherd) sc prodasta. Kolodvorska, Uranič.
Parkete
hrastove in parjene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov, Mengeš - Slovenija.
Terazzo
brusite najhitreje s »Sili ciumearbid drsalci«, ki jih ima vedno v zalogi Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30.
Konjski gnoj
prvovrsten, se proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.117
Steklen papir
flintpapir, šmirgelplatno ter šmirgelprah za vse industrije ima vedno na zalogi najceneje Feliks Toman ml. — Ljubljana, Resljeva cesta 30.
Obiskovalcem
velesejma
se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franko. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov. Ljubljana, Karlovška cesta 4 (postaja cestne železnice).
Debele
iuskinaste otrobe
kupile n«|ri'neje pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Heslicva cvsla 24.
Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna
zbrano delo
Cena Din 40*-—, eleg. vezana Din 55-— Jugoslovanska knllgarna v llubl^nl.
Otrokom, ki obiskujejo šolo
dajajte redno vsak dan 2 krat na dan po 1 malo žličko okusnega
železnega kina vina
Otroci
Vam bodo ZDRAVI, VESELI, DOBREGA TEKA in ZDRAVIH ŽIVCEV. - Odporni proti vsem boleznim
»ENERGIN« železnato kina vino se dobiva v vseh lekarnah 1 steklenica Din 40-—. - Po pošti pošlje Laboratorij »ALGA«, Sušak: 3 velike steklenice za Din 128-—, 6 velikih steklenic za Din 248-— in 1 zastonj.
Najmodernefše pohištvo
m spalnice, jedilnice, gosposke sobe i. t. d. kupite po najnižjih cenah pri tvrdki
I. REPŠE
LJUBLJANA
DVORNI TRG 1
Kdor zida, naj ne pozabi na
v v
HERAKLITNE PLOSCE
za zunanje stene, vmesne stene, strope, pode, podstrešja, oblogo zidovja, hladilne naprave itd.
HERAKLITNE PLOŠČE Vam nudijo kratko stavbeno dobo najboljšo izolacijo proti mrazu in vročini absolutno varnost pred ognjem zvočno izolacijo prožnost in trdnost takojšnio izsušitev in vselitev majhno lastno težo itd.
Zahtevajte informacije pri zalogah
MATERIAL D. Z O. Z.
LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 36 D.RakUSCh, Celje	I. Kuhar, Maribor
ZAHVALA
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob priliki nenadne izgube našega nadvse ljubljenega sina in brata
JANKOTA
izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zalivalo. _ Posebno
pa sc zahvaljujemo č. g. Francu Berniku za tolažbo ob bridki uri, čč. gg. duhovnikom, prof. dr. Rožiču, ing. Krylu in sošolcem, pevskemu društvu, darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem, ki so našega Jankota spremili na njegovi zadnji poti. Domžale, dne 2. septembra 1930.
Rodbina Ivan Seršenova.
Misijonska družba sv. Vincencijn Pavelskega
naznanja, da je prečastiti gospod
FRANC BIRK
duhovnik misijonske družbe
v 65. letu starosti, v 42. letu mašništva in v 30. letu poklica po dolgi in hudi bolezni odšel danes, dne 3. septembra ob 14, previden s sv. zakramenti za umirajoče, k Bogu po večno plačilo.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 5. septembra ob 15 iz misijonske hiše v Ljubljani, Tabor št. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki ste ga poznali, ga priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 3. septembra 1930.
Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj; Ivan Knkoteu
Urednik: Prane Kremiar,