Štev. 235 TRSI, nedeljo 22. avgusta i80S. Tečaj XXXIV IZD AJA VSAKI DAN —«— v^i ob nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj-*«a»mlčne iter. se prodajajo po 3 nvi. (6 stet.) y Hin»gih .abukarmak ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Pefcm, ?«8to5Hi, Sežami, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, .Agdov-Đern'eerg^* iti. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stofc:). -1BLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovimske in obrtne oglase po 8 st. mm, smrtnice, zahval«, poslanice, oglase denarnih zavodov po iC st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka .»daljša vrsta K 2. Maii oglasi po 3 stot. beseda, naj-aaaj pa 40 utot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave iliiaoati". — Plačuje se izključno le upravi ^Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko, V edinosti je moč I «am NAHOČNIMA ZKASA ^ sa vse leto 24 St, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; m a na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Rtroealaft na ntdeljaks „EDC?Q37I" stan« : ■ ■ Utao K 5-20, pol le'a a 60 .■<■ — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Njfrank»« vana pisma se na sprejemajo in rolopisi se ne vračajo Naročnin«, oglase in reklamacije je pošiljati na upravn li*ta. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (N-.rodni dam) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik keasorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konzorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranltaKnl račun St 841 652. TELEFON St. 11-57. Generalni štrajk na Švedskem. 11. Prinos k bitstvu, pomenu in perspektivi. T&ka geoeralna stavka ▼ jako čiati izdaji, t. j. : »epomsšaca z raztimi metodami ia podobnimi s?ekulativnimi eksperimenti traia aedej že nekaj ča»a na Švedskem. Vsakdo, ki se količkaj resneje zanima za sccijalao-politična in delavsks. vprašanja posebej, je opazoval pihanje na Švedskem že dlje časa. Na Š/edskem je bila namreč že pred sedmimi le i (1902) velika generalna starka in sicer je b:Ja zgolj političnega značaja. Slo je za demonstracijo v prid splcšni in enaki volilni pravici. Socijalisačue ideje so našle ca Švedsko 170,0 pet z$lo kasno in vrhu tega zelo polagoma. „Socijalna demokracija je samo za Fi-lasdce" je bil priljubljeni argumeit Švedskih kcn3er?ttiTC«v. Čuhorca iz Fdandije, katsrih dobiti tudi v Šfediji, smatrajo namreč Švedi kakor nekako manjevredne, niže stoječe plenic ; drugsče pa so Čubonci res zel»> cagnjeni socijalizmu, a splošno so prizn&Li k-kor imenitii ljudje. Poleg tega so caitale med Švedskimi sccijaiisti kmala notranje razprtije, katerih posedica je bila dei;te7 ▼ razne »truje. To ;e jenjalo zadnje čase ;'n Poševna voditelja socijalizma sta postsla tu dra zelo simp^.-tič. a moža: Brantiog in Lindqui*t po ime u. V novem stoletja se je pričelo delavsko gibanje močneje javiti. Na volitvah leta 1905 o dobili 40.000 glasom in poslali zato v zbcrnico 17 poslancev. Na volitvah lanskega septembra ee je efakthno število volilcev po-dfejilo t. j. narasti ) je ca 80.000, in njih glasilo v Sbockholmu pravi celo, da bi bilo doiti več gla-jof, da niso mnog« socija»utičm voiiici glasovali za liberalce. V prejšaji abornici so imeli konservativci ogroaa« večino; z volitvami 1908 pa se ]e to razmerje m^čno izpremenilo v prid le ici. T^ko je sestavljena sedaj švedtka druga kamera — odgovarja naši poslaniki zberaici — tako-le : gocijalni demokratjej................33 liberalci...................99 centrom............................13 konservativci (moderat-liberalen). . 90 LUt „Soc. Dsmu v Stocholmu je izra čacal, da bi »orala biti abcrnics, če bi ve-1 al proporcionalni zistem, takc-le zasedena : socijalni demokratje........ 57 liberalci '3 kouervativoi ................105 Do t« zBiagi socijalistov, jih koa^er^a t'rci na Švedskem dolgo čaea sploh priznat l.»u kotali; m dostikrat so tadi drug? stranke negirale njih večji ponen. Praktičnega pemena je bil izid teh veli t v pa zara* ker je bilo gotovo, da nriddjo s tMs raena socilalno-politična vpra--oja na ds^vni red zbornice, pred vsem odpor prsti kcassre&tivuim aačitom, za naj-o«t;eji nastop prsti delavskim organiz:-ci;am) ki potebao 1908 stale v hudih kon-ilikt h z go^psdar'i. Tr^t» je oaniceč znati, da se je po Švedskvra b^ž sadnje časa razprostrla mogočna incu*trra m sicsr v preteini veČini s p m^čjo tujoga kii-itaia, ialasti nemškega in aneieikegs. Prej je bila Šredija precej revoa; pred pel stoletjem celo svojih menic v Ham-bu gu ni mceia pUčati, tako, da ie je u Hamburga raepregei p«tem po vsem Nemškem hud gov?odarxki polom. PODLISTFW H. H. — Novakov : Student note in njegova Anka. (Žalostaa zgodba iz Sentroške fare.) n. In drugi dan je bila nedelja! Ej — kdo se ni še razveselil nedelje ?!.... Ves teden, od zgodnjega ponedeljka do pozne sobote hodijo ljudje sključeni in s temnim čelom, toda v nedeljo se hipoma zjasnu-jejo lica, oči žarijo in ljudje se vzravnavajo visoko, ponosno.... Vedro jim je čelo in klobuk je potisnjen nazaj.... In tudi narava je svatovska ob nedeljah: svečano šumijo žita. svečano prepeva kosiček v srebrno jutro.... in tudi zvonovi zvonijo svatovsko, svečano.... Vse se izpreminja ob nedeljah, vse se predrugača, vse — kar čez noč.... In ako je deževalo ves teden, od ponedeljka do sobote, poseja solnce v nedeljo, nedeljsko jutro se raziskriva na polju v tisočerih biserih in svečano vzkrvavlja zarja nad daljnimi gorami.,,, Tako je ob Z razvojem mlade industrije so rastii se^e tudi delavski konflikti. Delavci so se jeli organizirati — koscem 1908 ja Štela njih strokovna zveza že 170.000 členov — in to kakor taki dosegli zelo častne vspehe s svojimi tarifnimi pogodbami. Preobširno bi bilo, eko bi pravili na tem meatu o vsej zgodo^Lji; navajamo samo, da so se dali razni njih voditelji zavesti, da so vsprejeli v pogodbo tudi točko, da gospodarji morajo prelomiti pedpisano pogodbo tedaj, če je take sklenila njih zveza. In ravno tako de-la«ci, Č9 je sklenila zTeza. Tekom delavskih bojev in rasvoja tarif-Bih pogodb se je namreč vdom>čil nezapisani z&kon, da ves čas, dc,kler je pog«dba veljavna, ne sme izbruhniti nobena stavka, neben i oka* t (to jer splošni odpust delavcev), noben bojkot ia da tudi delavci ta čas ne smejo staviti n kakih novih pogojev. Tega pa se pa Švedskem niso držali, kar je gotovo obžalovati, ker je naravno, da je moralo biti v škado delavcev. Ia tako se je tudi zgodilo. Zveza delodajalcev je obstoječe pogodbe napadoma odpovedala in zahteva nova poga-janjs, v kateiih pa je izjavila koj pričttk;m. da bo reducirala delavcem piače. Najprej so ee tema uprli celulozni delavci. G-ospedarji so jim napovedali lokavt, t. j., cdpuštili so vse iz dela in podjetje zaprli. Obenem so ee cbrnili na skupno zve jo in ta je bila pripraUjeca poteči vmes. Združeni gospe dar j i so izjavi!:, da z^pro spioh vaa pod,et;a, če se ta branža ne uda in svoj ul-t:ma:um so izdsli dne 14. julija, v kateremu je stalo zapisano, če se delavci ne udado. di zveza zapr® dne 26. julija žage, vso itružarce (v ŠvedMi je namreč rA*no ifisna industrija ogron^a) in vie tekstilne toiarne — dae 2. avgusta pa vsa železna podjetja. Ni to ze je zbrala delavska zvesa posvetoval e in predsedstvo švedtke dala^^ke stroko-na organizacije je izdalo dae 20. julija z^imenit preglas, v katerem napoveduje sa dan 4. avgusta generalno stavko, če poskusijo deLda^ei v resnici s svojimi grožnjami. Gospodarji so svojo besedo držali. De-iavci takisto. — In tako štrajJca danes tam 300.000 lucž. Na razbijajo, kakor včasih na jugu, in ne kriče; ob vodah sedi in ribarijo. Diaci* piiuo drža imenitno in tako oo si ohranili ia pridobili simpatijo na j S i rši h kro go v in težko da bi jih bilo premagati. Iz Stokbolma smo Čitali razne brzojavke, čsš, da j a stavka tako malo pomembna, da aiti elektrarne itd. ne mirujejo ; fakt pa je ta, da je delavska zveza že dae 20. julija objavila v 87oj«m proglasa: „Ne une pa se dela vttaviii tam, kjer gre za skrb in briga bolnih ljudij ali živali in ravnu tako ne ▼ podjatjih, ki obskrbljujejo razsvetljavo, čilčenje in vodovode". Tekoča giavaa stevka v Š mediji bo na mnogo strani zela pcučan eksperimeat. M ar d i pomanja ceb važen treaotek v pioć&am delavskem gibasgu. (.) noue kreditne zodrnse. V vs^ih člaakih amo že pavdariali in povdarjamo ponovno, da ne more niJhče tajiti blagodejnega vpliva malih posojilnic na kreditne raamara ma, deželi. Seveda veija to le glede dobrih gospodarjev. Kar sa pa tiče slabih gospodarjev, je pač bolje. nedeljah, vse je nedeljsko, svečano, vse: narava, človek, zvonovi.... vse je nedeljsko.... --- Pozno se je prebudil Nace tisto nedeljo : zvonilo je že k maši. Začudila se je njegova mati, skrbna in sila pobožna žena, polntela je po stopnicah in prihitela v Na-cetovo sobo. Malomarno se je ozrl Nace in zavzdihnil : „Že zopet pridiga ?!*.... ironično je bilo njegovo vprašanje. „„O, ti nepridiprav, ti... Boga zahvali in bodi zadovoljen, dokler ti ima kdo pridigati.... Glej, vsi so že na trgu pred cerkvijo: Mesarjev Luka, Bogatinov Juri in Slivov Štefe.... vsi, vsi študenti — in ti še spiš ?!.... Ali te ni sram ?!"".... in razjarjen je bil njen obraz. „Eh, kaj mene brigajo drugi".... jo je zavrnil Nace malomarno. „No, sicer že vstanem, da ne boste ravno toliko kričali".... „„Da. da, in hitro, sicer pridem s čašo vode in te oblijem.... ti brezbožnež, ti !".... Šla je mati počasnih korakov skozi vrata in Nace je skočil iz postelje. rI — seveda: ako Človek ne gre enkrat k maši, tedaj je že brezbožnež, brezverec — in kaj vem še kaj vse drugega! da poginejo gospodarski preje, nego aleje. Tu je kakor « slabimi rastlinami in plevelom. Take treba izravati in na njik mesto zasaditi aove, sveže sadike, ki i»ajo v sebi vse življenske pogoje. Idealni smoter r&jfajznovk je, da bi bila nekake centralne blagajne v svoji vasi. Vzemimo priprosto primero : Sosed A je za vino, grosdie prodano kra70, ali kaj sličnoga iska-pil 200 kros. Tega denarja pa ne potrebuje takoj. Seted B pa potrebuje 200 krcn, ki si jih mora nekje izposoditi. A bi denar rad pc^cdiJ, ne zna, mu ga bo mogel B. tudi vrniti, ko bo čez par messcsv, merda čez pol leta ali leto rabil ta dsnar. A tudi doma B.U ne kaže držati denarja. Prvič mu denar leži doma mrtev, a drugič tudi ni varen prsd ta*ovi. Tu je pač na mestu po-so ilnics. Kmtt A izroča denar v demačo rajfajinovko, a ko ga rabi, ga lahko zopet dobi; kmet B. pa si izposoja isti znesek; a vrne gi, kadar mu je možno : vsega naenkrat, ali v malh obrokih. To je pravi smisel in namen malih kmetskih posojilnic. In blagodejni vpiiv, ki «o ga imeie te posojilnice do »eda j, se gotovo še razširi, čim bo ljudstvo prav umevalo pravi namen teh kreditnih zadrug. Zato pa treba neDrastano poučavati ljudstvo, posebno pa tudi funkcijo* narje teh zadrug. Vsemu poslovanju posojilnic treha položiti zdiaveji temelj, a kaker načelo mora veljati, da posojilnico treba snovati povsodi, kjer so sposobne moči ca razpolago. In ta slednji pogoj se mora izvajati do skrajnih posledici V kolikor se tiče notranjega poslova a ja zadrug, bilo bi pač marsikje kaj prigovarjati, ili to je st«ar dotičmk ziez ia ne *t;ar javnega časopisje. V intereiu prave kreditne moči zadrug pa treba brezpogojno odpraviti mnogo-stransko členstvo. Vendar nočemo misliti o tem, da ae mora to načelo izvajati tako .krajšo, da bi n, pr. ne bilo možno premeaiti čL-nstv«. Ča je kdo član pri eni posojilnici, pa želi prestopiti k drugi, bi mu sa tegs no smelo ovirati. Ali tudi pri tem bi trobalo postaviti Beke gotove norme. V interesu posojilnic samih, ki bi pa moral b i ti i de a ti č e n z interesom ljud-s t v s, je, da se dosedanji cedoatatki cdpra-vije. Kakor nobena uredba iz človeikih rok, tako tudi uredba naših kreditnih sadrug na dsželi ne bo nikdar popolna ; delovati pa treba kolikor možno na odstranjenje nedoitatkov. Ako rekapituliramo vse, kar smo pifali d useda) o tem predmetu, bi prišli do sledečih zaključkov: 1. Posojilnica naj se osnuje v vsaki vasi, oziroma davčni občini, k:er sti vsaj dve za računovodstvo sposobni osebi, ki imata tudi voljo do dela. ft, Nobena posojilnica naj ne vsprejema členov, ki so že členi kakega drugega zar voda z neomejeno zavezo. Izjeme naj bi bile dovoljene le tam, kjer posamičnik želi prestopiti od ene zadruge k drugi. Ali v takem sinodu mora novopri itopivši člen istodobno s prestopom v drug3 posojilnico odpovedal svoja člex»t?o pri prvi ! 3. Posamične posojilnice naj si razdele .-)?oi delokrog; vsaka nai dobi odkazauo jej svoje ozemlje, izven katerega ne sme po-sazati 1 Mi smo s tem od svoje strani zaenkrat povedali, kar smo imeli za sedaj povedati o Res, čudni ljudje so vam to, a še bolj čudni njihovi nazori.... 0 — in kaj mi je še rekla?!.... Da stojijo že vsi pred cerkvijo: „ Mesarjev Luka, Bogatinov Juri, Slivov Štefe.... vsi, vsi na trgu ?!.... O mati, ko bi le vedeli, kaki plitveži in klečeplazci so vam to, tedaj bi.... eh, kaj me sploh briga vse to je zamahnil Nace z roko malomarno preko glave in se začel hitro oblačiti. Zunaj so pa še vedno zvonili zvonovi; prešeren in razkošen je bil njihov glas in polna jih je bila vsa šentroška fara. Hitro se je oblačil Nace.... bil je že oblečen in popravljal si je pred ogledalom frizuro.... „Sedaj pa še klobuk, ves zelen in žametast in še cvetke za trak : nagelj ček in rožmarinček.... Tako.... Naj le brusijo sedaj šentroške babe svoje dolge jezike, naj me le zavidajo dekleta in fantje, naj me le.... Hm.... nisem-li tudi že fant od fare — o fant?!.... se je ozrl študent Nace še enkrat v ogledalo, zaloputnil vrata in odšel.... V veži ga je čakala mati, da ga še nekoliko ošteje, toda beseda jej je zastala v grlu, ko je zagledala zelenordeč pušeljc na sinovem klobuku. r„0 — fant, slišiš — in to?!"*.... pri- tam predmetu ; ak) -s pa oglasi še kdo, so mu predali „Edinosti" na razpolago. Predmet je za naš gospodarski razvoj tako važen, da je želeti temeljite in vsestranska d 'casiie. Slov. akad. fer. društvo „BaiRan" o Trstu je imelo v soboto dne 14. t. m. e°oj občni zbor. Na tem gla-nem letnem občnem zboru je cdstopil stari odbor in—po veljavni navadi — so vsi odstopajoči odborniki podali svoja perečala : o delovanju društva tokom leta in o stanju društva koncem tretjega leta njegovega obstsnka. Leta 1906 se Je to društvo ust:ncvilo in šibki so bili dokazi njegove življenske sile v početku. Slednjič pa, ko se je večina tržaških slovenskih visokošolcsv oprijela tega društ/a, se je pričelo lepo [razvijati: s početka na znotraj, pozneje tudi na zunaj. Na zadnjem občnem zboru tega društ?a pa se je pokazalo, da ima društvo že tako močne korenike, da mu je obstanek zagotovljen ; da, pokazalo se je, da to društvo zavzema med drugimi tržašk mi društvi toliko važno meato, da zaslužuje nekoliko pozornosti. Kar se posebno ba i tudi z delom med 1 ud-stvom, naj bo dovoljeno pedati v tem liitu par toček o društ7enem delovanju, * * * Ob svojih nastopih je to društro tekom leta zadelo včasih ob nevoljo ; zdaj črnih, zdai rudečih, zdaj tudi drugih, višjih in nižjih itd. Nekateri so se zaletavali v politično barvo društva — ki je sploh nima, kajti v njem *o somišljeniki raznih caziranj — ; drugi v pristranska dela ali edvi -no^t čleaov od politično delujočih Slovencev; drugi zo^et ob maloma -noit členov ob priliki narodnega dela : za to ali ono prireditev, za volitve itd. Viem tem neosnovanim predbacivanjem daja lep odgovor referat : „O pomenu in tr?bi akndemič. ferii&l-nega (počitniškegi) . raritva za Trst", ki opisuje nekak program ttiaj ustanavljajočega se „Balkana" in razmere tržaškega slov. dijaštvp. Ta referat se je obdržaval na ustanovnem občnem zboru „Balkan* in se glasi: Lega našega urasta in razmere slovenskega tržsškega visokošolca so vzroki, da ta večinoma ne pohaja universitetnih mest, temveč si doT&a v Trstu a!uži kruha, da ob enem lahko zadošča svojim dipškim dolžnostim : učenju. Zato merda večina slov. trž. viaokošslcev no poznajo življenja v akad. društvu. Ti tovar ši torej — pa tudi marsikateri, ki to življenje poznajo — se merda danes vprkšujejo : zakaj bi mi trž, viiokcšoici potrebovali lastno diuštvo, kaj bi v njem delali ? Niso si torej na jasnem glede pomena in namena dijaškega društva, dijaške organizacije. So pa zopet drugi, ki smatrajo vse dijaške gibanje za nekaj neresnega, za nekaj, kar so mora ponesrečiti, kar ne mere imeti pravega vspeha, češ, da si dijaki stavijo baje pravisoka cilje, da se loterajo reševanja pretežkih vpraiaDj, za reševanje katerih se je trudilo brezuspešno že število drugih, sposobnejših mož itd. Da pr»i spoznajo pra*i namen dijaške organizacija in da drugi izvejo, da mi nimamo nikakega aamsna preobrač&ti svet, kar bi mi po njih mišljenju hoteli, dovolite mi, da poskusim v kratkih pote ah pokazati namsn dijaška organizacije na splošAo in s posebnim ozirom na naše stanje v Tritu in okolici, jeti ga je hotela za pušeljc, toda Nace se jej je umaknil. „Da, pušeljc je to, mati, pušeljc, kakor vidite.... Ej, čakajte, kakor se že poje v pesmi: Pušeljček zavezala bom, prav milo se jokala bom, ker te ne bodo vid'le več moje oči je govoril Nace ironično (ironija je bila namreč njegova lastnost) in na to je odšel brez poztirava. Čudno je gledala mati za njim in zmajevala z glavo. Šel je Nace skozi vas na trg.... Vse polno jih je stalo že tam pred cerkvijo : tu možakarji, tam fantje, tu študenti, vsi ošabni in ponosni, tam zopet starčki.... več skupin.... Pozdrav sem, pozdrav tja — in Nace je stopil med fante.... Čudno so gledali ljudje nanj, na njegovo dolgo ; frizuro, na njegovo umetniško zavozljano kravato, ej, pa na njegov pušeljc, ta lepi pušeljc... Vsi so gledali čudno, najbolj čudno pa so zrli nanj študenti, ker ni stopil med-nje.... Toda Nace se ni brigal za vse to, stopil je med fante in z vese-. Ijem so ga ti sprejeli v svojo sredo. „Zdrav Nace !* f.„Živio fantje !yu (Pride še| Straa II EDINOST" St. SSm V Trsta, dne 52. argusta 190* Prvi namen našemu udruženju bodi: ■ t a-loriks organizacija. Dandanašnji, ko izginja posamičoik ▼ celoti, ko posamičnik nima tolikega znanja, tolike moči in tolikega vpliva, da bi mrgsl vresraičiti troje namene in troje želje, ter je popolnoma odriten od dragih; dandanašnji, ko ae ljudje enakega stanu, ljudje, ki Sire r enakih ali sličnih razmerah, dražijo t celote, da to, česar ne more doseči posamičnik, do-tezajo i ikupno ralja, s skupnim delom : se ne smemo čuditi, če ao ae tudi dijaki, ki trorijo vendar poaebe atan a skupnimi cilji in večinoma a sinonimi ideali, v noveišem čsru reč nego nikdar prej zavedli relikega pcmena organizacije v dosego skupnih interesov. Iz tega spoznanja se daja razumeti, da ima rsaka pokrajina že sroje akademično fer. društvo, iz tega spoznanja je vznikla tudi ide;a vstanovljenja akademičnega fer, društva ▼ Trstu. Da-ii nas je precej slor, viiokošolcev ▼ Trstu, vendar se še do danet o takih v našem mesto takorekoč niti slišalo ni. Kako pa tuđi ?! Saj se večinoma niti medsebojao ne poznamo ! Temu, gotoro škodljivemu, in bhko rečena, abnormalnemu stanja hoče odpomači nsše društvo. Društvo hoče zbirati v svoji ■redi vse slovanske vuokošolce v Trstu in okolici, da se medsehojno pobližje spoznavajo, ter da ae spoprijateljijo. Društvo hoče biti središče slovanskega dijaštva v Tr*tu in okolici, tako, da bo vedel vsak akademik, kje lahko išče in najde tovarišev in prijateljev, kje ima iskati navodila in nasvetov za svoje stanovske dolžnosti, za svoje študije, kakor tudi privatne stvari, v kateri družoi lahko deli svoje veselje in svoje boli, kje lahko v svobodnem času sprovajs v primerni mu družbi kakšno veselo urico. Zbirati hočemo v tam društvu tudi ene to*-ari?e, katerim vtled brezbrižnosti in na-j redne nezavednosti njihovih starišev, osobito ; pa vsled pomanjkanja slovenikih šol v Tr*tuf ni bilo dano, da ae naučijo jezika naroda, h j kateremu spadajo po rodu in mišljenju. Tem: tovarišem, ki bi se sicer izgubili v j morju italijanstva, hočemo dati pri-j ložnoati, da se naučijo našega lepega jezika, \ priložnosti, da apoznajo naa in naš narod;\ spoznati jih hočemo z našimi ideali in našimi aipi^aciiairi in zahtevami; spoznati moraio, da je boj Slovencev v Trstu in v Istri bo), proti brezobzirnemu in krutemu nasprotniku, ki hoče nas izpodriniti s naše zemlje in iztrebiti naš jezik j da je naš boj, boj za napredek, svobodo in enakopravnost, da je torej naš boj — boj za pravičnost! (Pride še.) - . Krščansko socijalni glasovi o položaju. Iz krščansko-socijalnih krogov javljajo o položaju : Ako češko nemška kocferenca za spora-zumljeaje izpade le količkaj ugodno, skliče vlada državni zbor začetkom oktobra, ker mera državni zbor podati deželnim zborom govore podatke za njihovo akcijo v saniranje deželnih financ. Državni zbor bo torei moral v oktobru kolikor možno hitro rešiti finančni načrt, ter dati deželnim zborom časa za delovanje v sredi novembra, Iitodobno z deželnimi zbori, bodo zborovale delegacije. kjer imajo čahi večino v deželnem odbora in bi jih morda izobraževali in vzgajali k doje temu primerno tudi večina deželnih urad-' bremo, ampak jedino zato, da tržejo človeške nikov češka. Človek bi mislil, da, kar ni prav duše iz naročij slovenskih mater, kar je naj- bi smelo biti prav prav tudi za za Nemce, ne Čehe. _ Nov tiskovni zakon v Srtrtjl ? Iz Belegagrada poročajo, da je princ Jurij naslovil na kralja pismo v katerem zahteva energično poojstrenje tiskovnega zakona, Janstvo ? I Princ Jurij prosi v svojem pismu, da naj bo j tužna prošlost, naša naužnjenost, ki izpolnjuje Srbija monarhična država, v kateri se spo- j najžalostnejo stran naše zgodovine. S svojo štuje dinastijo, ali pa država, ki je pozorišče; k r v j o smo gnojili tujo njivo huje vseh ropov: naj bi raje skrbeli za boljo vzgojo svojih lastnih kalturno in moralno toli zanemarjenih italijanskih ljudi, ki so se svojim divjastvom na sramoto mestu in — italijanskemu imenu! Od kodi se rskritlra primorsko itali Odgovor na to vprašanje je naša za razne intrigante, zarotnike in slične osebe, ki so v tuji službi in si prizadevajo sistematično, da sramote dinaatijo in deželo. Pismo da je napravilo na kralja ntis; naročil da je takoj ministru notranjih stvari, da ima za prihodnjo skupščinsko zasedanje pripraviti nor tiskovni zakon. Napisne table na Kranjskem. Vse kmetske občine na Kranjskem imajo dvojezične krajevne deske. Nekatere ebgineao sklenile odstraniti dvojezične table in jih nadomestiti s samoclovenskimi, Tudi deželni cd bor kranjski je sklenil, da se ima namestiti povsodi samoslovenske krajev ne napise, Ali neka naredba deželne vlade kranjske odrejuje, da moraio biti krajevni napisi po vseh občinah dvojezični. Žito se je deželni odbor kranjski obrnil na deželno vlado z zahtevo, da se razveljari naredbo, ki odreja ^ dvojezičnost krajevnih tabel. Deželni odbor se sklicuje pri tem na občinsko avtonomijo poživlja de- — slovanske matere so rodile sinove, ki so naš rod dušili, ga pritiskali k tlom, ga izkoriščali gospodarsko kakor sužnja, socijalno izključali, duševno tlačili v tmino. Tako je bilo — in je Še danes. Otroci, ki so se v otroškem zavetišču v Pazinu posebno odlikovali ? italijanskem pevanjn, deklamiranju, dvogovorih itd., nosijo imena: Kovač, Ger-žetič, Matej či ć, Sušan, Gabrielrć, J ikuš, Mičan in še nekateri. Med vsemi 12, ki so se odlikovali, je bil en sam Italijan po krvi, vsi drngi pa le po vzgoji. — S hrvatskimi otroci napolnjujejo pazinaki Italijani svoje šole in ti otroci so najbistreji iu najodločneji. Is teh naših otrok ustvarja kalijantka šola janičarje, ki se bodo danes jutri kakor besni levi metali na vae, kar je bilo njihovim pra-dedom, ali morda tudi še njihovim roditeljem milo in sveto. Tako je v Istri, tako na Goriškem, tako Trstu. Tu je radikalno italijanstvo do ne-minolih časov izpopolnjevalo svoje vrste največ iz pritoka iz slov. prebivalstva litre in Dalmacije. Najodličnejim prrobori To ;e enkrat možka beseda iz naše cen traloe pokrajine! Dnevne vesti. in državne temeljne zakone in _ __ želno vlado, naj ne muči občin, ako ho Jejo ^m italimnstvT' se * je^pr7t7kala po ^ilih napraviti samoslovenske krajevne napise. — j aloTanika faj. Brez pomlajevanja s slorenikim Deželni odbor povdarja, da se o b čl ntej elemeatom ne bi 8e bii0 it,lijan«tvo našega energično upro rsaki vporabi!primorja nikdar razrilo do tolike politične s 11 e o d s t r a n i d e ž e 1 n e v 1 a d e in da i ^ nag more Sq daQ6J daYtti) kajti b o d e ž e 1 n i o d b o r, k a k o r n a 3 v i š j i j >inovi 9i0fan8tega plemena so bili in so de-čuvar avtonomije, p o d p s r a 1 b o ] > loma §e najtrdDiSi gt3bri italijanskemu nad-občin z vsem svojim uplivom. j mladja v teh krajih. It^Hjamka imena najbistrejih otročičev ! v italijanskem zavetišču t Pazi&u nas oporni-i niajo na žalostno pcglavje v knjigi življenja in bojev primorskih Slovanov, ali zvene nam j tudi kakor resen memento, opominjajo nas ' na vrhno narodno dolžnost, da obračamo vso i pažnjo vzgoji mladine, bodočnosti nareda! že d i bi sicer ^o odtegnemo mladino svojo odtujevanju po ' ' n-kern taiiĐ*ki vzgoji, zamašili smo glavni katerega dobiva n a -tabor toliko živ* Junaštva dvetisočletne kulture. Prejeli amo vir, i z m Tretji dan pričakujemo toli zgovorni ^Piccolo" apr?gDvoril o sramotnem dogodku, o katerem je obveščen, tem gotoveje, ker ie jeden junakov teg« do-'?.pr °.ai1 godka že aretiraa. Ali zastonj čakamo. „Pic- * J e n a K e sne. colo" molči. Zato naj spregovorimo mi in j In to Je — edelvolk ! — Nedavno ae je čitatelji bodo takoj umeli zakaj klepetavo i dogodilo v Kočevju na škodo Slovence? tolo-glasilo s trga Goidoni tako molči. ivajstvo, ki bi se zdelo človeku nemožno na Bilo je dne 18. t. c. okolo 10. ure! ozemlu, na katero je posiial žarek četudi zvečer. Vročina je bila po dasvu *t-a5n». — : najprimit vnete ku'tare. ^čeraj pa smo sporo-Da se malo ohladiti in narži;eti svež ga : čili o dragem takem tolovaj^u kočevskih zrska, sta S3 odločili moja žer.a Heieua; Nemcev. Sinovi tdelvoka so razbijali tujo P.esl in teta n;,e Liza Ke-rši&k, da po i deti > s* to^or abesniii, udra-i v ptuje hiše in malo sprehajat se proti javnema vrtu (čivfim metanjem na kilograme težkega kamenja stav namreč v ulici Toricelli 2) j človeško življenje v nevarnost. Šli sti torej po ulici. Ko »ta zasukali V; Predvčerajšnjem „Slovenskemu Narodu" ulico Galvani, jima je prišla nasproti družba; pa so aporočili s Predela 6 Kalabrežev — parde-n: sinov dvetisočletne tolovajstvu sledeče: o norem nemškem ,V petek, dne 13. t. m. je okr.^g 9. ure j zvečer prišlo 5 Slovencev na Predel Djma na Goriškem. Zavili so v ima v najemu neki Nemec Novi davčni načrti. V finančnem mini&terstru se trudijo z novini načrti glede uvedenja novih davkov. Misli se pred vsem na povišanje osebuo-do-hcdniuikega davka v viSjih stopinjah. Misli se potem na povišanje pristojbin, ki ao pa že itak previsoke. Dalje ae pečajo z idejo davka na inksus, ki bi zadel one, ki ima^o laatne ekvipsže in avtomobile ter več služabnikov. To poslednje bi bilo vsaj nekaj pametnega. Misli ce tu i na monopol žganja in pe-troieia io — slednjič — tudi &a davek od užigslic. Če se pomisli, da je v Avatriji že tak. ore reč teme, in da bi zadnji davki zadeli široke mase, ae seveda ne moremo ogrevan ce za podraženje luči, ne za obremenjenje sloiev, ki itak že težko zmagujejo najnujneje vsakdanje potrebščine. Konferenca za česko-nemško sporazumljenje. V četrtkovi ee.i ministrskega sveta je bil izvoljen i-žji mm^trs« odsek, sestoječi iz ministerzkega predsednika Bienertha ter ministra Haedtia, Schreinerja in Začka, ki ima nalogo, da izdala predpriprave za sporazum med Čehi in Nemci. V kratkem bodo poklicani h konferenci razni uplivnejti češki in nemški poslanci. Na sploh se zdi, po dispozicijah na eni in drugi, strani da se s koDferenco doseže sedaj vsaj toliko, da pride do konstituiranja deželnega odbora češkega. Ena glavnih nemških zahtev je, da se napravi ključ glede števila uradnikov češke in nemške narodnosti pri deželnih uradih. Spominjamo se, kako je stara grešnioa „Neue Pr. Pressa" rohnela ter klicala ogenj in žveplo na Čehe, ker so svoj čaa aahtevaii nekaj siičaega gUd? državnih uradov. Takrat „N. Fr. Preaae" to ni bilo po voiji, a danes prihajajo Nemci z enakimi zahtevami glede deželnih uradnikov na deškem, kulture 1 Brez vsacega povoda so ti žalestoi }U3aki začeli zaa.ainovtti ženski z cajgršimi psovkami, kakoršnje najhujše zadevljejo p c*! 80 biii iz Kanala š t e n o žensko. Teta — ker korajžneja — i e0stilno. ki jo se jim je postavila naaoroti in jim je za- Rtt(iolt Grosil, ter prosili, da bi si smeli taca brusila v obraz naslov, kakoršnjega so vredni kake tri do štiri ure odo^čiti. Možio «o H!i junaki, ki se ce srsmajejo ;neultirati in ! namenjeni ca f.cžjo pot na Viši.rje. Krčmar paditi na javni ulici šiDko žensko, ki se ne Grogsfjim ni hotel dati prenočišča, uiarrečjjihjie more branit5. Da ni nikdar storila tega I — | jel piovati z „Wiadisches Gedndel in windi*che Eden falotov ae je zagnal v mojo soprogo in' Bagage". Slovenci se seveda niso dali psovati jo udaril čez hrbet z vso silo. Napadena, vsa t jn 90 Re spotili s krčmarjem v prepir. Te-prestrašena je začela vpiti in klicati redarje.' ^om prepira je krčmar vzel v roke motiko, V tem pa je priskočil iz dražbe drag lopov, S njfgov hlapec pa vo^no ročico ter »ta izti-■ copadel teto in jo butnil ob tla, raja Slovence iz hiše na casto. — Triie iz Ženski sta bili seveda vsi iz sebe od strahu, j družbe so šli napraj, dva moža, stara okrog tako, da niti govoriti nista mogli. 70 |et, pa sta se po nekaj minutah vrnila, Ali dvatisočletno-kulturnega — divjaštva \ ker sta v krčmi pozabila svoje dežnike, še ni bilo dovolj. Ženski sta se obrnili po ] Krčmar Grossl a hlapcem ju je takoi napa-ulici proti domu. Sedaj so malopridneži začeli j del. Skušala sta mu uteči, a dohitel jih je na metati kamenje za njima in je en kamen j mestu, kjer se cesta zavija proti trdnjavi, ter zčdal mojo ženo v obraz. Malo vifie in;ju jel neusmiljeno obdelovati z metiko. — lahko bi bila ostala na mestu mrtva. Domov Enemu iz med starcev je zlomil sta prišli bolj mrtvi nego živi ter prestrašeni do skrajnosti. roko na treh mestih, drugega je ranil na glavi ter mu zlomil re- Naslednjega dne sem šel na policija, kjer br o. Eden izmed teh d7eh je tako teško po- a t* i 1 1 S* • -V I nn nn^ KitnA n tMOA * ao ves ta grdi dogodek vzeli na zapisnik. Pozvali so tudi mojo soprogo in nje teto — žrtvi tega laškega divjaštra. Morali sta tudi k zdravniku, da jima je napravil spričevalo. Policija je zasledovala avktorje opisanega lopo*-stva ves dan. Ker je teta izjavila, da bi po- ! škodovan, da najbrže umre. Tako divja nemški furor na jugu, tako besne vsi zli instinkti nemške surovosti in nemškega nasilja na severu. Na Dunaju vpri- zarj&jO ood:viani Nemci pod vrlino zaščite „krščanskega* Luegerja divje gjnje na Čehe je zagledala jednega neke hiše v družbi z dobro pogledala v znsla jednegi lopovov, ako bi ga videla, sta I kakor lovci na divje zveri. Dunajski Čehi, ki obe spremljaii redarje na večer po ulicah | so delaven element, brez katerega bi glavno gori in doli. Prišli so do ulica Alessandro meit? države gospodarsko stagniralo, ki torej Volta. In glej: Keršjak napadalcev na vratih neko mlado žensko, gs obraz in izjavila inšpektorju, da je to prav tisti junak, ki jo je sinoč pretepal. Inspektor je seveda dal malopridneža nemudoma areti-tirati in odvesti v via Tigor. Druge pa še iiče policija in le želeti je, da bi jih zasačila. Ravno naše ulice so polne tacih manigoldov, tako, da po 8. uri zvečer ženske niso več varne na ulioi. V interesu javne varnosti je, da se ulice nekoliko počistijo od te nevarne zalege. Tu, tu — na polji javne vzgoje — bi bOo razsežno, zares koristno delo za italijanske kulturonosce 1 Mesto da ustanovljajo šole in zavetišča. ▼ katere z najnemoralnejimi sredstvi zrahljajo slovenske otroke — ne da oplojajo vse gospodarsko snovanje, se ne morejo več mirno sestajati na najnedclžnejih zabavah — niso več varni na ulicah, da: niti v gostilnah se ne morejo več shajati brez nevarnosti, — da navali nanje podivjana druhal. Iz vseh nemških mest na Češkem, kjer Čehi tvorijo manjšine, prihajajo te dni sporočila o zistematičnem proganjanju in brutalizi-ranju češkega elementa- Če češki cče želi češkega pouka za svojega otroka — je to nezaslišana provokacija. Če Čehi snujeno društva, kjer naj bi se mirno med seboj naobraževali, in če si ustvarjajo organizacije, ki naj bi jim bile v materijalno oporo — hitro se to od nemške strani označa kakor nezaslišana provokacija in vse nemški bogove kličejo Nemoi na maščevanje, ki je izva- jajo poulične druhali z vso ko* nibalsko srditostjo. V imenu nemške „kulture" morajo češke manjšine po mestih na Češkem prestajati najhuji martirij!! In ljudje, ki počenjajo ta divjaštva, ki gazijo v blato zapovedi najprimitivneje človeške civilizacije in inhumanitete, ljudje, ki nimajo v aebi niti iakrice inteligence in 'srca — ti ljudje so še tako nesramno cinični, da reklamirajo za-se naslov — e del-volka!! Gospod Bienerth! Zastonj so vse „konference" za pomirjenje med Slovani in Nemci! Poprej priučite svojim Nemc?m nekoliko — kulture! Poštno In brzojavno ravnateljstvo in — jezikovna ravnopravnost! — Zapojmo zopet enkrat tisto staro, znano, toiiko ponavljao, istotako resnično kakor žalostno pesem. V Zametu (občina Kasta*) v Istri so otvorili novo telefonsko centralo. Dotični Cglas ie bil seveda priobčen v luka'šn em uradnem ligtu „Oi»ervatore triestino". Dežela istrska je sicer po dreh tretjinah slovanska, ali tukajšnja direkcija pošte in brzojava se v svoji birokratski — pravičoosti jednostavno ne meni za take malenkosti, kakršno je d. pr. jezikovno pravo večiae prebivalstva iD ^e dosledno temu tudi oglas o centrali v Zametu priobčila samo v italijanskem jeziku. Z vso pravico k&di tem mogočnim gospodom puljska „Naša Slcgau tako-le pod nos: Gospoda na ravnateljstvu pošte in brzojava mislijo, da mjra ves svet znati italijanski — to pa zato, ker so oni sami zagriženi Italijani — ter da niso dolžni ozirati se na druge narodnosti, katere imajo »luž ti in ki jih tudi plačujejo. Ravnateljstvo pešte in brzojava meni menda, da je kraj Zamet kje v Kalabriji ia da bo vsi hrvatski kraji, navedeni v razg asu čisto in samo italijamti kraji. Mi protestujemo najodločneje proti takemu zapostavljanju caŠ?ga jezika od strani c. kr. oblasti, ki s tem z nogami gazi državne temeljne zakone. Na to pr;8 ranost ravnateljstva pošte i brzojava epo-za_- arro gospoda namestnika, ki vedno pravi, da hoče, da se spoštujejo pravice vsak gar. D $ ga vidimo! Nadvojvodinja Marija Josipa je včoraj ob 6. uri popoludue v spremstvu dvorna dame markize Pallaticiai obi tkala cerkev noug* sv, Antone. Jubilejna dobrodelna loterl a. Na žrebanju človekoljubnim svrham namenjene loterije državne zveze poštnih in brzojavnih uslužbencev je glavni dobitek, — briljantni ok^ai v vrednosti 20.000 K—s še 6 manjimi dobitki zadela št. 316 653. Ta dooitek se na ž^iio srečnika izplača tudi v gotovini. Drugi glavni dobitek par briljantnih gambor v vrednosti 4000 K « 4 inaojirai dobitki je zadel* št, 373.891. Tretji glarni dobitek v vred 10.ti 2000 K s štirimi minjimi dobitki je zadela št. 134.290. Djbitjk 1000 K » tostranskimi dobitbi je zidala š:. 108.971, 500 K št. 329.791. 400 K 88.599, 300 K št. 282.897. 200 K šc. 182.506, 180 K ^t-81.095, 150 K 8533 in 100 K ši. 48 862. Po 50 K št. 31.668, 95.526, 324 668 321.482; po 40 K št. 163 911, 240.723, 253.744, 338 298 ; po 30 K 56.562, 56 563. 83.984 105.064 132 448, 186.733, 242.153 in 331.376. Po 20 K št. 8725, 20.776, 105 419, 146.885, 215.597. 261.129, 316 730, 377,070, 388.075 m 398.092 itd. One tržaške izletnike, ki «e misli o udeležiti današnje ve-jelice v Mačkoijah opozarjamo ponovno, da imajo sledečo zvezs z državnega koleitan?k, na katerega ima pristop iaak Slovenec, mlad ali star, samo če ima voljo postati Soko!. Barkovljani prihitite polnoštevilno, d« ne zaoitanete za drugimi okoličani. Na zd&r 1 Iz velemestne laže. V krogih viveurjev in tržaške „ieuaejse dcreaa je jako znana zvodnics Ana Mjden^ae s pridevkom „btrbiera* in njeno — blago ie stalo jako visoko v kurzu. Njeno ime e sj v spominu izza nekega sedanjemu enakfgv škandala pred več leti, v katerega so l»ia upletena neka blagodoneča imena. Vsa st<&r je bila potem zaspala; govorilo pa se ie marsikaj. Bila pa je že večkrat kaznovana radi z vodstva. Čadna matrona, ki mimogrede rečeno ima za Ijubčka in redi 01 enem nekega neapoljtkega učitelja glasbe, je pridao in plodjnosao nadaljevala svojo ne- đjM^MMf^S" i^ miT^j j 11, USTREDNl BANKA ČESKYCH CDHDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTU OrUnl I LLtn u P11ZU DEL POITESOSSO 3. : VLOGE u KNJIŽICE 4"»» PREMIJOVE VLOGE tf"-* VADIJE m KAVCIJE --• MENJALNICA - - koncesij onirano obrt. Konečno pa ji je poli* p o b i t n a za k t e t a naftega narod-cija predTčerajSn.cm stopila na rep. Potem nega u gl e d a. ko se je morala radi pritožb sostanovalcev Slovensko občinstvo v Trsta mora priti preseljevati že neštetokrat iz hiše do hiie, je ▼ do prepričanja, da naie gledališče v Trstu zfcdojem časa imela v najema stanovanje, ni samo zavod velikega kulturnega pomena; obitoieče iz petih tob, v tretjem nadstropju vedeti mora, da je slovenska Talija ob Adriji tiše št. 33 ▼ ul. Nuova na vogalu nI. S. tudi splešsega pomena. Antoni o. Ta hiša — ki bo za mesec dni že Tržaško Slovenstvo si je v težkem bojn, t odrta —je Že od nekdaj na slabem glasu, a je dojgoletnem in silnem naporu priborilo poli-bjla zlasti v zadajem času postala zavetišče tiCmh praTic. in koliko nam še manjka, ko-tajne prostitucije. Zlasti stanovanje Mode- liko ^mo ie zahtev 1 Ob volitvah smo po-neiovke je bilo shajališče raznih gospodov iz ^^ koiiko DBa je kAo 8mo moCni trdili t. sv. najboljših krogov. Žrtve so bile de- ^ z T§Q ^ da l6 hočemo ie povzdig-kbce, ki so koma, prestopile mejo pubertete. m T viakem oziru itd _ kako nelogično, Zvita zvcdmca je nezrehm dekhcam slikala kako by0 če bi pokazali, da pred očmi bodočnost samega zlata in raz- M _ slovensko gledališče ne more dr-košia, podžigala na razne načine njihovo j^j j poželjivost in jih gnala v naročje raznim 4 . . j ai ___: elegantnim, več ali manj perverznim kava-j Ampak mi pravimo, da tržsšfa Slovena iirjem, ki so znali mastno plačati. Levji n« bod° Teč ne J» smeh pogrešati del dobička je seveda vtikala Modenese V gledahšča f Trstu I Naša na- - - rodna čast, ugled nai, naša razvijajoča se " . ., , . , ... ! kultura na gospodarskem polju in v umetni- Redarstvena oblast, na kataro je že dlje. ttem oziru J^va: časa dohajalo mnogo pritožb, je dolgo pazila . . , , , ..... na delovanje zvite megere. Konečno w je1 Z 1 v e 1 o a 1 o v e n s k o gl e d a i 1 i č e predvčerajšnjem posrečilo policijskemu ofici- T Aritu' _ jaht Degiampietro zasačiti Modenezevko. j Plriio*i#oriaa vActi S tremi agenti je nenadno izvedel pre-! 1/rUblVenO iikavo. Našli so v stanovanju tri dsklice in j Danes koncert pevskega društva „Ilirija" dva gospoda. Ena izmed deklic je bila celo na vrtu kons. društva pri sv. Jakobu o pri- ;» • ■•< • •. , • _____... i _______.___ n. spolno bolna in so jo takoj spravili v bol nišnico. Modenesovko so aretirali. liki obletnice razvitja društvene zastave. Na programu so sami veliki možki in mešani Upamo, da bo s tem konec njenega ne-'zbori kakor tudi ialjiva tombola z mnogimi sramnega delovanja. — Žalibcg da ni ona v krasnimi dobitki. Slavno občinstvo in prijatelji Trstu edina z&lagateljica te >r*ta za bogate! druitva so s tem vabljeni k mnogoštevilni in .fine" ljudi. ■ udeležbi. Začetek ob 5. uri točno. Vstopnina i 50 stot. srečke za šaljivo tombolo 20 stot. Tržaška mala kronika. Tat v ..Narodnem domu". Sinoči so našli: na hodniku IV. nadstropja aNar. doma",; nekega možktga, ki se je bil tam skril menda' z uamenom, da bi izvriil kako tatvino. Are-' tirali so ga. Na policiji je iz atil, da se zove. Mario Montanari, da je star 39 let, doma iz' Trsta in da biva v ulici Solitario št. 11. Umrl je včeraj zjutraj v bolnišnici Urban! Cikada, o katerem smo včeraj porcčali, da: se je v neki krčmi v ulici Romagaa za-] strupil z octovo kislino. Posoda.... intimnega značaja padla s četrtega nadstropja, Včeraj popoludne se jej neka komisija nahajala na dvorišču hiše, kjer se nahaja gledališče „Eden", da bi kontrolirala razna nova dela za omenjeno gledališče. Kar na enkrat je s četrtega nadstropja, kjer j stanuje gospa Oktavi ja Tiozzo, padla doli posoda, ki se jo rabi le jako intimno in ki jo j v svo.ih duhovitih romanih večkrat imenuje) Paul de Kock. Omenjena poioda ni na srečo padia na glavo nikakega člena p. t. komisije, ker — ne glede na ostanke tekočine v isti — bi tudi, ker okovana z železom, razbila komu glavo. Obravnava proti Mazzinijancem je predvčerajšnjem zapričela. Obtožnica obdolžuje obtoženca De Mori razžaljenja Veličanstva in ostale pregreška vdeležitve na tajni družbi ter drugih pregreškov. Razprava je tajna in se je včeraj nadaljevala. Cim bo izrečena razsodba, poročamo natančneje. Loterijske številke Izžrebane dne 21. avg. 1909. Dunaj 26, 59, 23, 54, 40. Gradec 4, 41, 88, 57, 30. Koledar In vreme. — Danea : 12. ned. po Bink. — Jutri: Filip Ben. sp. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 27*5. \ Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma oblačno. Zmerni vetrovi. Vroče. Tendenca za nevihte. Slovensko gledališče. In tako se zopet lepo počasi bliža pričete k gledališke sezene. Ne bo več dolgo, ko se odpre hrt m naše mlade gledališke umetnosti ob Adriji, Kakor nam je bilo težko pri srcu ob koccu lanske gledališke sezone, ko smo se ■ itrabom vpraševali, kaj bo z našim gledališčem, ali preboleli težko krizo, ali..., tako ae prisrčno in v velikih nadah radujemo letošnje sezone. Iz pisarne „Dramatičnega društva" amo izvedeli mnogo prijetnih novic. Glede repertoarja in ensambla. Intendanca sj trudi, da bi letošnje predstave zadovoljile občinstvo vi vsekem oziru. In res! Repertoar je iz-I hran po ukusu tržaškega občinstva. Pa tudi v umetniškem oziru ne sme! gledališče zastajati, ampak se hoče še izpo-' peloiti in razviti. Igralsko osobje bo skoro vse lansko, domače, razven teh pa se je priglasilo tudi ne-! kaj novih. — A goste bomo brneli z; ljubljanskega in zagrebškega! gledališča. Obljubili so sodelovanje tudi naši priljubljeni in velezaalužni domači igralci, ki v zadnjem času niso nastopali. Sploh pa hočemo pisati o repertoarju in ensamblu ob svojem času še podrobneje, da-j nes naj izdamo sarro toliko, da se odbor, trudi na vse kriplje, da bi zacelil rane: da bi rešil težko finančno vpraša-j nje in da bi saniral naie gledališko podjetje — v vsakem oziru. Seveda bo ves trud zaitonj, brezvspešna b? še tako velika skrb odbora, intendance, če tržaško občinstvo ce bi uvidelo, daje gledališče njegova potreba in ne- slovani! p°dp|raite wmo n«rodn° poletje slOUAHI! KNJIGARNOPAPIRNICO JOSIP GORENJCA, Trst, ul. Oalđlrluo 40. Vibbbfafci V prodajalnlcl lanufakturnega blaga G.LColombani ulica Vincenzo Bellinl 5*. 18 Proda se vsakovrstno blago po W nizkih cenah. "VI Specijaliteta: bluze in obleke za gospe Mar. delav. organizacija. Išče se več pekovskih pomočnikov za stalno delo, obrniti se je na N, D. O., ki daja pojasnila. Izlet v AjdovSčino. To je novica, ki bo gotovo razveselila vse naše tovariše. Koj po stavki v Ajdovščini so tovariši v Ajdovščiui in Sturjah izprožili misel izleta. Ta misel, sporočena tržaškim tovarišem, je takoj postala vroča želja in zahteva. Izrekla se je celo želja po izletu s posebnim vlakom. Vvažujoč vse to je odbor N, D. O', sledeč formalnemu vabilu ajdovske podružnice, sklenil pozvati vse tovariše, da se udetesijo v čim večjem -številu izleta s posebnim vlakom v Ajdov-ščino. Izlet se bode vršil v nedeljo, 5. septembra t. 1. Podrobneja obvestila priobčimo v prihodnji številjki. Danes naznanjamo še, da si odbor N. D. O. prizadeva omogočiti odeležbo vsakemu, tudi najrevnejšemu delavcu. Vožnja tja in nasaj v Ajdovščino bode stala samo 2 broni in 70 vin. Tudi cene kosil bodo nizke in že naprej določene, tako, bo lahko vsak tovariš da proračunil svoto, ki mu je potrebna, da se vdeleži izleta v Ajdovščino. Odbor ajdovske podružnice priredi tržaškim tovariše sijajem sprejem. Z godbo in zastavami na čelu se bo po prihodu vršil obhod po Ajdovščini — Sturjah, Ob 11. uri] bo občni zbor ajdovske podružnice, ob 12. uri skupen obed (cena kosila s kruhom vred ne bode presegala 60 vinarja.), ob 3. uri popoldne velika delavska slavnost s petjem, godbo, umetnimi ognji in plesom. Zvečer pa gredo vsi izletniki, spremljeni od domačih tovarišev, od godbe in zastav skupno na kolodvor. Kakor je že iz tega razvidno, obeta ta izlet ostati v neizbrišnem spominu vsakega udeležnika. Tekom tedna se bodo začele prodajati izkaznice na vozne listka v prostorih N. D. O. Slavnosti se udeležita korporativno z j zastavami bratska društva : „Delavsko podporno društvo" in „Tržaško podporno in j bralno društvo." - Darovi. Ob priliki poroke Joškota Starca poznanega narodnega gostilničarja v Barkovljah, nabrali so med svati K 34*60, katere ae je razdelilo tako-le: Podružnici sv. Cir. in Met na Greti K 14'60, „Dijaškemu podpornemu društvu" K 10, bsrkovljanski šolski knjižnici K 10. Živela novoporočenca in živeli narodni svatje I (Prva dva zneska hrani uprava lista, a tretji znesek hrani g. učitelj F. Starec). Kava prodajatalca ar Ib dragosenesti G. BtJCHER (ex drug Drag. Vekjeta) OOBftO štev. 36 — TKST luinfl iriiiin vnuiiL lili nun. Bsfstl Izfcsr zlatanln«, srebr.1.«, drsgscsnssM I. i«pnlh .r. Kupuj« I. zmunjaja star. zlata la srebra z novimi predmeti. — Sprsjsna ■aroifce Ia popravlja vsakovrstna, srebra!., ia lepns ure. BV Oaaa X Umetni zobje .v. Flombbraaje zobov. Izdiranje zobov k rez ■ ■ vsake bolečine v zobozdravniškem kabineta Dr.3.Čermakinja£usckf tr;st aKta Mla Caseraa ttev, 13, II. oaUl. Čudovito cene s-: dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostifns, kakor tudi različnih najnovejših plošč, izvršujejo popravevVri Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. : Prodaja tudi na obroka. - Ceniki franko. EUGENIO VENUTI Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga (zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke. CrsYf piazia S. Caterina št. 3. I. nadstropje. : ANTON MIHELIC KtOOOOOOOOOOOOOOi A. Jerkie Trst, ulica Belvedere 24. Trst ZALOGA w kož in usnja, potrebščin za čevljarje v veliki izberi po zmernih cenah f Al ■■ trgovec z jestrlnami H ^k Rojan št. 8 (pred cerkvijo) Priporoča svojo bogato z najboljšim bla* |*m vsaki vrste PRESKRBLJENO TR80-VINO. Na razpo lago Ima najboljša vrsta Kavo, testenine, Olje, mineralne vOSe, vino In pivo v buteljkah itd. ■ Cene zmerne. Poatreaba točna. Pozor! M. LEVI Pozor! Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke in šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. Arturo Modricky Prodajalnica nanfakurnega b'aga In drobnih prednetov, Trst, ulica Belvedere 32 Skladišče kož ifN vseh vrst ime m barvaae, vseh vrti: rumene Ib črne za čevljarje Id sedlarje z delavnico gornjih delev devljev (taaiaJe). TtMt kois 6rns Hi runsne (Bokskalfc). VeMfla i# bolje vrste za barvane vse kraje deiele GIACOMO Trst, ul. Cassrsu II [p*l*| kavane in> ^bimuhi/. vnnn ""V vane ftevfjs. Ntrtfbe m\ Izvršuje Mae Ia hft» FREGNAN 41 € HraM kava in suho sadje :-: po vsakovrstnih cenah. — Vsake kakovosti. —Največja točnost. Razpoka DAVIDE VERS0LATTI, Trat — | — tudi poStne zavoje olloa Barriera veoohla 4. Zaloga (zgotovljenih oblek in manIfakturnega blaga = Ali MONDO NotI dohodi sa pomladno sezono. Perkal, zeflr, satim beli Id barvini bati«t, Perilo na meter dvojne iirokosti kakor tudi sa rjuhe 156jlOO. Izbere moikih in ženskih srajc, ovratnikoT, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic. Moderci, nosni robci, maje, trliž. Moški in otroaki slamniki, rokovice, nogovice in čipke. Dežniki iz bombalevine in svile. Zavese iz blaga In čipk ter velika Izbere drobnih predmetov. □Si Struchel S Heritsch Trst, Piaaaa Nnova --vogal ulica S. Caterina zbera perila, volnenega blaga, trliia, preprog, zaves, pletenin In modercev. Perkal. Satni zefir in batistl. Žida. Čipke, vsilla, ebilvl. — Drobni predaaoU. □ Ili Preseljena iz Barriere št. 33 00 v al. M' Jstru štev. 8 (Sv. Jakob) Velika izbere moikih, deikih in otroSkih o-blek. Zaloga blaga za obleke po meri. Srajce spodnje hlače, nogovice, pletenine, ovratniki zapeetniki, ovratnice itd. itd. v bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd. Specijaliteta : hlače za delavce. Vse po naj zmernejših cenah. ZofcoBdravnlk dunajske peli klinike izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlstemu. CENE ZMERNE. Via. Barriera veoohla itev. 33 TCUirOV itev 17© f. Gospodarstvo. Gospodarske šole v Avstriji. — Leta 1907/08 je bilo v Avstriji 175 goap«darakili Sol z 8563 dijaki. Od teh ao bile 3 viaoke i iole z 1077 dijaki, 3 akademiie, 9 srednjih šol, 5 viših gospodarskih Sol, 2 viši vinogradarski Soli in 1 vita pivo var ika šola s 1874 dijaki. Potem je bilo 41 kmetijskih iol s celoletnim poukom. 80 z zimskim poukom, 11 nižih gospodarskih §ol. 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižih šol za hmeljarstvo, vinogradarstvo itd. in 2 pivo var ski šoli s skupno 561, diiaki. Kroiaćnica zrn civilne in vojaSlce obleke ter monture avstrijskega Lloyd» MKnaMMHOM kakor tudi vsake uniforme m anton gr0sser - Trst, Corso 21, ii. n. e bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novost*. Perfektni kroji, i i Cene jako zmerne. Priporočamo našim gospodinjam KOLINSKO CIKORIJO. Cene zmerne. Telefon 1395 Giu§^ Waldner ■1 TRST - ulica Medla 3 - TRST ■■ Zaloga jelovega lesa s prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in jel. lesa. | a^r Isbera vsakovrstnih obloženih ln o at raženih | predmetov lz bukavega. In Jelovega lesa Itd. Bogata Izbera obložkov. - Lopate za peKarle V novi prodajalnici Elvira Laarincich Trst, Via Nuova štev. 49, Trst dobi se velika izbera Eončevin in kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn PO JAKO ZMERNIH CENAH. SfOVA MESNICA. prve vrste, kakor tudi gra-ško meso, najfinej-e telečje in jančje, kokoši, vampe in osoljeni jeziki. — Vse po naj-zmernejših cenah. ■=========== Udani G. So vrano. Prod&ja tudi koruzno parje za pastaija K. ud. ZlSZtQirBafIM alics Liiii ia Faicstriaa 2 (ogel il. C«rwe». yv Artistični zavod za izdelovanje o°oo°oA klišejev po raznih fotomehaničnih zistemih Visentin Sb Daris Trst, ulica S. Nicolo št. 34 TELEFON ai-i8 4' , ' * i; ■r. . : Seg^-jpi > K "U ■ 'jt-'•*>-/= Caro & Jellinek Družba z omejenim poroštvom Internaoijonalno prevajanj o in aelitv* — — — na vse kraja — — — S3T s posebnimi zaprtimi vozovi. m Nobena slovenska družina ne bi smela biti brez UŽIGALEC DRUŽBE „SV, CIRILA IN METODIJA!! i u ni: TVSDZA Kostoris gfEiad ŠČ3 oblek z& moške in dečke Trst, via S, Giotfanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperativa ex flacker* prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike zs moške, perilo Itd. Hajdogovornejše eene. P020H! Skladišče ni v pritlijču ampak v prvm nadstropju G. M Mii k Ci. Hotra in bogata zaloga vsakovrstnega POflIŠTV Spalne in jedilne sobe na žsbero, Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št $ Telefon št 71 Romano !V Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA in fapetsrij Faolo Gastwirt2i v ulici Stadion št, 6, Tel. 22-S5 t veliko izbero popolnih sob vsakega sioga in cao-derne ri»be ter popolnih oprav za stanovanja. —:— Zad&je novosti te stroke. Zamore ai vsakdo ogledati, ne da je primoran kupiti « S s> — □D "C Caro * Jellinek l Cele}. 16-27. Irst - Ulica Carraaori 15 - Trsi. ki nogo denarja zaslužijo oni trgovci in kupovalci. kupujejo ceno perilo pti tvrdki V. BULTAS Nasl. Plzen Uzorci se pošljejo po poštnem povzetju. VELIKA ZALOGA apnenega karbida sodčeki od lOO kg kron 26 ; 50 ks? ^ on 27 ; zrnati kron 29 za lOO kg. Čiste teže, embalaža zastonj. PADLO PATRIZI, TRST ulica San Lazzaro štev. 9 * Stiskalnice' - za grozdje' a poboljšanim mehanizmom z dvtjno prit skalne močjo, premikanjem na rako in zapira-*•• nJem obročev s zapahi ••• " Strugalnice ■ " za grozdje •• Mlini za sadje Stiskalnice za sad le a poboljšanim mehanizmom z dvojne prltisKaino močje, premikanjem na roka in zaplra-njem cbročev s zapahi ••• 'Navadne sti-"" skalnica " za grozdje Vse po najnovejših zistesnih, trpežno in preizkušeno. Vrhu tega stroji za pripravljanje krme, slamoreznice, stroji za rezanje gmoljk, zsbrnikor, stroji za izparjanje, roČajt itd. iz tovarne poljedeljskih ia vinogradniških strojev iz livarne :::::::::::: Franz Eisenschimmal & Com. Raudnitz o|E. =—=S TRGOVINSKA CENTRALA == Franz Helldiar, Rudolf Bflcher Dunaj 2II.2 Ldwe^g;a«fie štev. 37 llustrov. ceniki zastonj in pošt. prosto. - Iščejo se zastopniki in razprodajalci KKttmtRKicftttttKttscs* H Zaloga steklenih šip S F. Hormann, Trst n t n ul. Caserma št. 17 Kristali, zrcala, stekleni ventilatorji, okvirji za slike, posode za ribe. steklene in bakrene črke vezanja v mtdi in svincu, artistična dela v steklu. Sprejme viakovrstne poprave in naročila ta hiše pre-— nočišča, verande iui. itd. — M't Aurelio HerHi Civilni geomeier. — flvtorizotfani zaprisežene« Trst, Corso štev. 30 ■prejme merenja, akskorporacije, lntalaclja lul. iploino tb» geometrična dela, Jrst, crg pontcrosso št. 7 —— blizu vodnjaka. — Prodaja, porcelana stekla, ponev iz litega železa, žlic 5 ■ Tilic, drobnih predmetov in Igrač. Kr: gice in metle iz slamo in žtwe. (jHav liki. torbe za nakupovanje, listnice in šajiČkl, vse po najzjHornejšlh cenart. _ _ JJklii r, w V^'-- ' 'I .-T?« - '! frva slovenska zaloga in tovarna Andrej Jug9 Ti CENE BREZ I0NIBRENCE. ulica sv. Lucije št. IS (za dež. sodiščem) STOJI I STOJIM! 1 m * fj^Z/vZiTTrTFv i ^e Z f i^s f Ih i'i 5 f\3 Trt* S1^ F-"'-' JV J >: ' OKREPLJUJUĆI Z ti UDACNI ELISI- Prodajajoča Vmcenc-a PilJrou2 Trat, ulica Poete nuovo 3, Trst VELIKA ISBESA KIŠNIH IH SUH ■ NJ3KIH POTREBŠČIN. O Specijaliteta: posode iz Riuminija. - Velika izb- ra <3 <3 <3 predmetov, pripravnih za darove. [> C> O Ladice. kopin)e itd pa jako zmernih c^na > W • ' - i«?:-' " -W VMofekl — ■ Uiioa Aroata št. Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, — — dečke in otroke. — — Za poletno sezono: izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene obleke za možke in dečke od K 12 naprej. Črne obleke rarnih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagaSa. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Specijaliteta: Približno 3000 parov hlač iz bombaževine iastuega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rumeni jopiči za mehanike. Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri, ki se izdelujejo po najelegantnejšem kroju, solidno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Trstu, v ulloi Arcata št. 1. VITTORIO P1SCUR. Pekarni in slaščičarni ===== 3IAGIO MADO*i, TRST al. Ghšl. 7 in ul. Cassrma št. 12 «:a preskrbljeni s sve >m kruhom 4-k.*at na dan, kakor tudi s slaščicami insla :ki :i prepečenci prve vrste. POSTREŽBA NA DOM m ... Glavni zastopnik za Trst, Istro iu Goriško: Virgfilio Gallico TOST, via Gin: i a št. 17. — Telefon 1»7», b Angelo Cantoni, ulica Rojano štev. 2 g — — (hiša Tu7zi) oog io založena — — prodajalnica manufaktur. in drobnih predmetov s bogato izbero blaga za pomladn. aezono g Velika izbera: perila, srajc, ovratnikov, ovratnic « in nogo vi c po najzmernejših cenan. SlaTiieinn občinstvu se pripor ^ A M KAYARNA ■ "III i««" v ul ci deli' Acqusdotto 22 NajfinejSl »ikerjl po n»jzmernej razpolago so gro^tom razni eloveral;i italijanski in nemški tuka*5cj! In Basanji Časopisi. *** - JOSIP KKANJC, lastnik. F8LSP i^'^oE!?^ naloga dalmatinskega v;r lastni pridelek f Je~<" i ah r <»• * Ulici Valdlrlvo «t 17 (l-oi«!foa 415 r !r*t.flri prodaja n» m&lo in vouko. — tfr. }-• priporoča slaT. občin.5t-ra svojj gostilne • ( allea Ksot« it. 11 in „Al fral .^akii'. iadeechs St. 8. v katerih toči stoj* viua 1. > A^ T — Vi vat clarissimus dominus! — je vJi i J ■ vskliknil hišni gospodar, a za njim vsa dru- Priobčil v„N. Listu" Ksaver Šandor Gjalski. ž,:>a- Prlšlee se je ljnbeznjivo in vdvorno po- S.al sem na višavi pred dalmatinskim klon[] dmžbi*1 Š 51°Vek \ica ~ paviljonom in moje oči so z naslado srkale « P°VBem flad- Elegantna obleka najnove-dražestno, zares bajno sliko večera na raz- francoskega kroja se je tesno opnjemala stavi. Doli se je sprehajalo nedogledno ljud- telesa frednle P°ftave- 76e ^etanje stvo v večnih vrstah, in veseli razgovori, Je *azal<> završene svetske manire. Iz finih mladi glasovi, sladko smijanje se je razle- krasmh crt podolgastega lica iz sareoih tjalo v večnem mraku do mene, in priha- dfehh z beleša visokega cela je bilo jal je k meni močni šum srebrno-penastih vel\k _ vzneseno misel. Pravilno trakov vodometa s sladkim še. etanjem in !eP'> le nekoliko zaviti nos je kazal čvrsto Mumljanjem slapa pod menoj — in tedaj mi m ^upogljivo voljo. A bujni valoviti m je bilo, kakor da poslušam in čutim gibanje P[eceJ la8J9 ~ ^ tvorih od te krasne in pomikanje močnih sil nekega mladega i gaXe skoro P^obo. - Bil je tO življenja. A bajna svetloba z električnih ®aJ ~ za. ^daJ s.e Ie dr' I-ndovik Gaj, solne je oblivala vso kra.no sliko s čarnimi ^d učenjak, ki se je povrnil iz tujine. Po svojimi trakovi, a jaz som gledal krasna li- j krf^Pravih gaje hišni gospodar po- čiea in nežne deviške postave, gledal sem i sedelvltlk P.oleS 8eb^ ..a od .vaeh stram , B 1 krepke mladenče, došle od vseh strani do-1navallh °anJ z ^asanji o njegovem zivlje- mače zemlje, gledal se krasni rai z divnimi ?JU v tuJim< 0 fvetU' m V.S1 so f ,n?T cvetlicami in zelenimi tapeti -'gledal sem! kim Prosom a se bol, zanimanjem gledali krasne paviljone, a moja duša se je stresla i °a človeka, dosegel doktorsko od miline, ponosa in blaženstva, da zamo-i dlPlomo- A ™dno se JimJe. vld*io da Jim rem vse to nazivati hrvatskim in usta solf Da ^a nj.hova vprašanja odgovarjal v :aorala neprestano šepetati: O hrvatska moja ! h ? v * t s k e m j e z i k u. Naposled se ;e mati ! Mej tem je tim dal* za balkonom!^1 Stliri. P^fP^ ^ognjevit brani tj-„i <1 j j i j i teli ., inu d ići jalnih pravic* kraljevine m ia Koiaskega dvora zadonela pesem, davna L. J. • i A * i t_ j & , j ! tmskega lezika, ter mu opisal pravkar do pesem — sveta pesem, a praznično navdu- j- £ - šen rarod je z gromovito silo zapel: Liepa 1%&l ^onta naša domovino ! Burno ploskanje in viharni vskliki so prodrli iz tisočev in tisočev duš, in valov je tega navdušenja se je razneslo po vsej razstavi, kakor se razširjajo in hitijo valovi na morju, a z nasprotne strani je udarila godba, ter so do mene pridoneli akordi tudi stare ilirske melodije : „ Još Hrvatska ni propala \u Oblile so me solze in cd ginenja sem zaprl oči, in dokler so plovili do mene zvoki pesmi in davorije — se je pred mojim duhom dvigala Blika dobe, ko so sete pesmi rodile. Neprenehoma so se menjavali zvoki, neprestano so šumeli okolu mene davni akordi, a iz nejasnih črt se je v moji duši slagala cela slika : i • j- j • 0, M v- j i - i x ji • ! pravično se mi zdi, da ie vsemozni Stvarnik \ dolgi palači stare dobro mi znane;r , , j , J . . .. ,. , . , ® ..r , , ., poklonil dolgo življenje njeni milosti, da za- plemiske kunje pri magnihkusu kr. svetniku r . - , , J - . . .. . , 4 - j -i i i i m --T3i more unuk iz tako častnih ust slisati tako in prisedniku banskega stola lomici Banko- , , A . , .J , , . 6 , rr . t zeljo, da jej potem sledu A vi, slavna in vidu zbr.-lo se ie na dan sv. Kristine mno- . J. j j t • x - i- ^ • j Vi j i j j - visokorodna gospoda, ki ste se smeian tei gosievilno društvo, da slavi god domače^ . , & r , ^ .J.. , J , t> i . \ j , želji, vi gotovo ne bi bih tega storili, ako gospe. roJutemna dvorana ie vsa odmeva a i Ju:1. od veselih glasov k raj nega smeha SS! A. TOSORATTI TRST, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vico št. 2 po jako zmernih cenah zc£ir angleških in narodnih tovarn. Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne prodmete. € Oglase treba nastavljati na Inseratni oddelek „Edinosti" Vi boste morda u meli željo stare gospe V — je starec dodal z fino ironijo. Gaju so Be zaiskrile oči in krasni obraz je obhla rudcciea. Se dokler mu je starec pri po edoval dogodek, je Gaj nemirno sedel na svojem stolu. Sedaj je pa skočil po koncu in je ponosno sokolovim pogledom prešel vso družbo. — A kdo naj bi ne umel želje njene milosti ? Ni li tako naravna, kakor je naravno, da se zemlja vrti okolu solnca, da potok teče k svoji reki, a reka hiti k svojemu morju ? — je pričel Gaj vedno itoječ, in zvonki glas je drhtel od razburjenosti. — Tudi jaz vam pravim, da je sam Bog hotel, da je bila ta želja izrečena, in " Pomladna In kletna sezona :: Novi dohodi blaga za moške obleke zadnjih novosti po cenah, da se ni bati konkurence v dobroznani prodajalnici Maccari & Pross TRST, ulica Malcanton štev. g Specijaliteta Črnega blaga. Na željo pošljejo se uzorci poštnine prosto. Dr. Fran Korsano Specijalist za sffilltičns in kožne bolezni ima svoj ambulatorij y Trsti v ulici San JCicold štev. 9 (nad Jadransko banko) SKlflH 1142. 061, U 8(5 5. il PO! tO f. Is (81 H>0< NMfHll rifiim^^M^Hfr: fT7^T7< A- j-j V ulici Beivedere št. 55 ===== se je odprla = nova če^ljarnica Prodaja se izdelano obuvalo ter novo po m Poprave se izvršujejo po najzmernejšlh oenab Za obilen obisk ae toplo priporoča pod eo-slom: STOJI K STOJIM f u dani Josip Godina. GF :IB E=! II! AMERIK. ZOBOZDRAVNIK Dr* Leopold Mraček v Trstu, Corso 17 od 9-1, 3- 3 od 9—1, 3—6 Plombe iz zlata, porcelana, sr&bra itd. vse po najmoder. metodah. UMETNI ZOBI v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemn in po lastni patentirani metodi. Krone na zobe iz zlata ali alnminija. Izdiranje zobov brez vsake bolečine. Reguliranje slabo zraslih zobov. 12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Berolinu, Lucernu in New-Yorku. -■■v,, ^ ve- ■ t^f^i^ "đžaSgJS- ZslBznato Kina-Vino , , . z - i - i hi bili pomislili na one glasove, ki ste lih š »v, od objestne sale in brez „ .. . 9 , • i- , g , . .J ^ ^ . XT j prve slisali v svoji zibelKi ! A niso-li ti erla- S in trkanja s casami. ^u, od r • - i • - i- , j • • i- i_ ■ 11 , . i_ J, j sovi čarobni, niso-li sladki, niso-li krasni, i sj vseh teh mnogoštevilnih bosed, so se razle- 11 i, ' v .. , . . ' . , , kakor je krasno zvrgoljenje slavčeve pesmi, eali samo latinski govori starejili go- u - - o o - 6 , ... & J ali kakor je mila lirma struna? Fa cesa se spodov, nemški razgovori gospa in1 - 4 i i o ^ - ' - - 6 & . . ne more izreci v tikem jeziki? — Oh — gospic in madj arski govori mladih gospodov. Le ena edina oseba je molčala in od nje nisi čul tuje besede. A to je bila — Prosim vas, dajte mi sem pesem I — obrnil ee je k otefaau in takoj je vzel v roko papir. — Evo vaša milost, poskusiti hočemo, da ugodimo vaši želji — je rekel Gaj starici galantnim poklonom. V tem času je na tiho prečital pesem, dočim je bila vsa družba pod utisom njegovih besed še vedno mirna vse — vse! — in Gaj je dvignil roko k nebu, kakor da bi tamkaj iskal potrdila uu iijc mai oui tuje je uxia svojjm besedam. Potem je stresel z glavo, starka - mati starega hišnega gospodarja, ^ da ge nečesa J B ki je svojo mladost preživela se v predjoze- ____• i -r finski dobi ter je — izvzemši nekoliko latinskih molitev in kako francosko salonsko fr zo — znalii govoriti samo hrvatski. Tako je mora-a tudi v tem izbranem društvu — v lastnem domu — molčati. Proti koncu obeda je vstal naj sta rej i sin Štefan, jurat na državnem zboru v Po- žunu ter je prosil za dovoljenje da pročita in tiha Potem ae je dvignil in držeči pred svoje pesmi, spevane v čast danasn]cmu ■ - - - -J 93 r slavju in v čast svoji rodbini. Bil je to nenavadno nadarjen m razumen mladenič, a njegova topla in zanosna duša nosila je v veem znak od Boga izvoljenega pravega pesnika. Društvo je z aklamacijo pozdravilo njegov predlog. In začel je citati. Prva pesem je bila krasna latinska oda, in ko jo je zvršil, zahtevali so starci, da o ponovi. Druga je bila ognjevita madjarska rapsodija, ki je slavila slavo Arpadovo in vitežtvo madjar-skega naroda. Od navdušenja so ga mladi gospodje dvignili na rame in stara plemenitaška kurija stresla se je od navdušenih seboj nemški izvirnik, je v istem hipu v vezanem slogu prevedel pesem. Vse se je začudilo in gledalo vanj, kakor v kak čudež. Pa v velikem svojem navdušenju, česa ne bi bil zamogel v onem hij u ? In sladka domača beseda je segla v srce navzočih in ni bil še pri polovici pesmi, ko se je vsakdo njih pretresel navdušenja in radosti, a ko je Gaj dovršil, ga je pozdravil bučen .vivat', a stara gospa je pristopila k njemu ter ga objela z obema rokama. Sam pesnik pa je s solzami v očeh, ne pregovorivši besede, vzel papir svoje pesmi, zapalil ga na sveči, vsklikov „eljena*. Trebalo je nekoliko časa, ^ ™ ^J^*1 GaJU! ^ ^a'Tbo^i' da se je navdušenje poleglo, ter je Štefan ; Da 8V0Je PrM m Pro31 » naJ S1 ° - . -w. . . . j brata zamogel nadaljevati svoje čitanje tretje pesmi — nemške romantične elegije, v kateri je dal duška ljubezni do svoje matere, sest^ r in Ni-li to diven jezik? — je nadaljeval Gaj še vedno stojč. Pa ta dar božji, da n , ... i mi sami od sebe odrivamo ? O gospoda stare matere. Gospem so se od gmienja i . . . . . , . e •. i i u u j • -i r; i - ! m o i a, more-li biti narod brez zbog lepih besed pesmi orosile oci solzami; i J . ' . . , * . , . • in mati, sestre, da! eelo tuje gospe - sois\°>eSs jezika?! Nifa kraljevina niti burno poljubi ale mladeniča. Samo starka! ma?a Pra^ ~ nJc ^ tako trden zid babica, ki jo je na i več slavil v pesmi in ki! ?am svpbodi m bodočnosti te svete zemlje, ga je tudi vroče ljubila in vedno% ponosom ! kl .naBJe fod^ia' kakor Je Jez*k na3lh mater» tledala nanj - ostala je tiha in mirna. Ko \ nase dece! « daljnega sveta iz ie unuk prišel k nje], da vsprejme od nje m®8t ~ 12 množlh ^^odov. poljub, mu je ona dala roko v poljub ter i ^ .J^T80^ Sem nase1' .da vsak narod svoj rekl i - jezik l^ubi, zanj živi m zanj umira. Samo — Hvala ti, sinko! Mora biti lepo - : §ri Das ^^^ Pesnik Pevati: >Narod s.e jaz ne vem - nisem te umela. Da bi m i ' dru^1 Bcbl radu'e' a. ^ mfum, Binko moj. bil spev al to z i k u . . . n a hrvatskem j e-i fe 8ramuK vre i svoj jezik zabit Horvati ; hote, ter drugi narod postati". — Ne go- _ Na hrvatskem? - je začudeno po-isPoda7, ne> % ne. 8me ~ Je Gaj vsklik-novil unuk starkine besede, a vsa ostala ml sim® vzdignjenim glasom in nadaljeval družba je udarila v smeh. Starka je ravno PriPovedovati jim o velikem slovanskem hotela ponoviti žalostnim licem svoje besede, 18v®tu' kJer 8e govori bratska be- ko so se vrata dvorane odprla in je vstopil seda. Glas njegov je za cas zvenel blago in nov gost. (Dalje na VIII. strani). za bolekne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah In z nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izbora! okus. 98F" Izborni okns. Lekarna SerraVallo - Trst Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar Se Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, KartOB 2» pokrirasje. lesni Cemestt. KarboJlnej, NaftallDa „GROSSOL" itd« itd. » sedaj priznane kike? sraftofje ta trajneja maz};«. bi ehranja Mve hi eta^t v £?s3tl na ajfsltifesgi It^HmA, tlrri*!^, £ iitsčab in važk^vrsrtnaBs £ Aftfs-ltirakBl kartoni, isdlatora.2 k&rtcat. isisi cemomt, ka?bCiSA § kialiaa, asfalti in dragi proizvodi is * j falta in k&trass.^ opolsla &ijti | »&at aa stroje, mašila sa toicts, pri*? uie in najbolja xn>amka (registrkoa«) t m%Mt sa vagone, ttas^vaaelina sa kcsef sa oresje, sa 'M | Tovarrift In pisarna v TRŽ'ĆU (Monfalccne) pri Trstu. fev ""'Hi n i imriT'- rmnr ififfin'1 ->r_j<£z prej sodruga = I - Dr. A. Mittak-a - ulica della Zonta 7, I. nadstropje. žir- rv" 1' • • , . \ -v'- mm Tržaška posojil. In hranilnica V lastili h?ši. registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. 952 Trst Plozza Cnserma 2, L n. - (1 Mod no šlnunih stopnicah) Hranilne vloge sprejema od vsaktga, če tudi ni ud in /8 lj 01 jih obrestuje S^S^ ^ J4 |0 Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5%,—(>%, na menjice po 6afc, na zastave po 5V.-/, »n na amortizacijo za dalj-šo dobo po dogovora 00000 Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5 popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob ujadnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Puštno - hranilnični račun 816 004. Ima najmederneje urejeno varnostno celico za shramio vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranrne pušice, s katerimi ae naju^pešnej 2 navaja žtediti svojo deeo. • !,• -' - ri. - Vtf r -.i*;'.- Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: :: namene. :: :: ■■■■PHMHnaKsinKSK^^' Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je odprl v Trstu, ul. Domen. Rossetti 35 Pekarno-slaščičarno s prodajo moko pivih ogrskih mlinov, kakor tudi vina in finih tuzemskih in inozemskih likerjev, ter raznovrstnih sladčic. Postrežba na dom. JAKOB JELEN — TRST. ŠIRITE „EDINOST" na k Trsou.-obrtna zadruga u Trstu via S. Francesco d' Assisi 2, I. n. kjer je bila prej „Trž. posojil. In hranilnica". Poštno-hranifnični račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni član, in jih obrestuje a®sr r\2\ Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da se po 260 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih. - Deleži «0 po K 20 ln po E 2 Nadaljna pojasnila se dajejo t urada med uradnim! uiami, ki so : ob delavnikih od 9. do IS. dop. lu od 3. do 5. pop. TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA 38* SU Vsi Slovenci v slovensko trgovino! .*. V. Dobauscliek, Trst = ulica Giosue Canducci II == BERITE VSI! W IZREDNA PRILIKA! Ker je poletna sezona skoraj končana, ia da napravim prostor za novo blago ra jesensko in zimsko sezeno, prodam vse blago, ki se nahaja v skladišču pO jSlkO Znižanih Cenah. Obleke za moške od K 14.— naprej Obleke za otroke od K 2.40 naprej Obleke za dečke od K 12.— naprej Jope za moške od K 2.80 naprej Vrhu tega vsakovrstne srajoe, spodnje hlače, pletenine, ovratniki, zapestnlkl itd. Črni klobuki od Ur on 2.2 O naprej Laatni izdelek ! — 10.000 parov delavskih hlač po K 2.10. — Lastaa krojaćniea. Izgotovljajo se obleke po meri. : Govori se slovensko. fm 08 a s§č3 m sa si a si $ fj ta si Nova prodajalnica ur : IfDRBERT HACHTiGAU TRuT - Ul. Nuova 41. • TRST, (PalniU Salem). Navadne, zlate, srebrno in ko-vinaste ure. Specijaliteta krono-ir.etrov regolatorj&v i. t. d. t garancijo. Poprave se izvrSujejo najaa-tančnejSe. Stenske ure se prida ponje na dom ter ae jih doatav* tja brezrlačno. Giovanni Isiersich TRST, ulica Moliiio a Vento št. 7 Prodajalnica vsakovrstnih potrebščin. -škafi, brente, kade, železne in steklene. Potrebščine- namige, koši in reSet* ter viak-v rratne lonče^ine. Svetilke viftko velikosti * Cene da se ni bati konkurence. Mehanična deialnica fllarik mmrnt iS © •3 zaprisežGni cenilec Trst - ulica Goppa št. lA - T at Ekakluzivao zastopništvo in zaloga avetovnozntne tovarne koles bicikijevin *** motociklet STIRLA tvr- dke Joch Puoh & C o. v tir^den Hlirkopp 4 ^^ Jfeaaiann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk ^ veliko za'ogo priti klin. Zalaga in upajdva ^mP etektr. zvoncev. — Sprejme kakor^nodibodi popravo v Bvoji stroki. Prodajalnica usnja : Crsty ul. ^olino a UenSo 7. Bogata izbera telečjih barvanih kož, izbore- & kozjega usnja in francoske teletina kakoi tudi tu- in inozemske krznine oo cenah, da 30 ni bati konkurence Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilježim odani AGOSTINO di LIBERTl. e=x= Mirodilnica flnton Clrsich Barriera vecchia št. 14 ZALOGA barv, čopičev, povlak in tnazil za p6de9 Izrezov za slikarje (štampo ), zamaškov in dišav* Po neverjetno visokih cenah se večkrat kupuje blago z% moSko ln ženske obleka. Teinu Be lahko izognete, ako naročite blago direktno pri tovgrul. Zahtevajte tedaj bre'plaćno po9iljatey moje jesenskili in ml nzorcev Imam v zalogi eamo Dajbol.je blago zadnjih novosti. FranzSchmidt,JagerndorflQ3 Avstrijska Sltizlja. JTevarae in delavnice pohištva ia stavbonih f Jelkov v SOLKANU pri i Gorici. == ZALOGE i«l«vmlikl U* i [j SOLKAN j Strica, drž. ktldd., Solkan m TRST, vi« Cisiram ♦ Mizarska zadruga v S^lkmm Osrednje ravnateljstvo. ^^ ESH ZALOGE i RE1U. Via Pila 2 SPLIT, nahtvo] obali Brz.: ZADRUGA - Trst Telef št. 1631 interuraas Žage v Soteski (Bohinj) j Letna produkcija = K 1,000.000 | oooo Potel Balkan lHotel Balkan oooo == Sedeži v Trstu- Ces. in kr. priv. fivzl kreditnega zavoda za trgovino in obrt Angelin! i Bernndon TKST, ulica San Mcolo 13 -■■■■■■■■- v^ Uvoz in izvoz (Glavnica in reserve 185 milijonov kron) se bavi j o z vsemi bančnimi operacijami. HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE; po 3 % 7o R^ntni davek plača direktno zsv^d. ^^ Pohrana In uprava vrednosti. gB@ Zavarovarje vrednostnih papirjev proti Hr , nezgodam in žrebanju. Kupo-prodaja tn- in Inoz emskih vrednot, . dlvlz In denarja. RAČUNI NA BANČNI ŽIRO IN TEK. RAČUN, Inkaso-efektov, dokumentov, nakaz« nic in izžrebanih srečk. orožja»streliva tfa željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto. iSm. » »V *> .+. Kreditna pisma Gheques, nakaznice, poštne spremnice- Prednjmi in posojila na vrednostne papirja, delnice srečke, blago, Warranta, ladije itd. Carinska pojila. — Carinske garancije. POSOJILA NA DOKUMENTE NALAGANJA. Ženiteianjske kavcije za rojake in menjava že obstoječih kavelj. Veliki moderni .v. Kinematograf ulica. Ktdia 40 Eiifll t Trstu n iriilač« mnii - Najfiićja lornftut I. prostori 20 »tofimk; IZ. prostori 10 stotin k Odlikovana krojačnica ZOBOZU 8AVHISKJ' ABOLIMI Dr. Uiktor Bandel Trst, ulico Sen Glousnnl IL mis. od 9. do I. in od 3. do 3. Trst, Via delle Poste št. ?2, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) Jzvršvjc vsskovrshss Gblehe sajnov. snađe (od 50 K naprej) is vsak&vrsfoe uniforme. Bogata zalog* tu- in inoz. blaga in vseh predmetov, spadajočih v krojaško obrt. -NaroCfie se Mio točio in se dostavljajo na dom P i m — DELO S0UĐN0 Pristni kranjski hro9gs!bs3ks Tvrdka vstanovljona leta 1877. ■mmmamr, latisnooljttaK f«rtS£Ž m Schnabl & C° Succ. - Trst S X, ! j - v posodicah po l/Sf 1 kg, kakor tudi v večjih posodah, (Inženir G. Franc & J. Kra.-z) Urad: ulica Micold Haeltiavellli št. 32, Skladišča: ulica Gioachino Rossini. t i fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzsrea in papir za vzorce. Naalov za bnzojavke : .Universum" — Trst Telefona: urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61. B i ~ pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. cktarsks klcj '"kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. I{arboli»ej 1. vrste jViavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča Podajajo po zmernih cenah: Sesaijfce za vino in vodo na transmisijo in sa roko. Cevi vsake vrsto za .lapeljavo vode, plina In pare. Pipo, guarnicij® in tehnični predmeti vsake vrste. Motorji, stroji in ketii na pare. — Priporočajo svoj tehnični urad n Izdelovanje in osKrslisnje osaKoorstnlh tfroleo za oArL — — _ Cenilci X£»toaJ.--- ^Z-^STT^T-T^T' ■ ■ .^TTa i Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filijalka Banke Onion) u Trsta s« blvi z vssmi bančnimi in menjičniml oper; jami. ■ \ Tekoči računi in računi na bančni žiro ▼ kronah ali ▼ inozemskih vrednostih Uložne knjižiee sa fiksnen termin ali dogovoreno pred-naznanilo po Jako ugodnimi pogoji po dogovoru. <»».- Ittkaai efektav, dokumeatav, ođrezkor in izžrebanih srečk. Kupo - prodaja ln inozemskih vrednot, valut in diviz. ;4do3f JCauptautnis v Ljubljani Prva kranjska fo ama tl^ns-Tih barv, firncŽ9 7, lakov in steklarskega kleja. Zahtevajte cenike ! Izdaja hranita« knjižice ter obrestuje vloge po WM 3 ^[40 |o les Kentnl davek od hranilnih vlog plačaj e zavod sam. Daje predajmo || Prejema in hrani deposite aa vrednote in karate parnikev L i i || ter jih točno upravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vsakorinih stroškov) menjične vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d' Italia) in siciljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredite v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma. ODDELEK ZA BLAGO. Daje predujme ji Odpira earinske kredite. na blago, police, vrarrunts i. l d. j/ Knpnje in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR. I Pisalni stroj „MOYA" z vidno pisavo in premenljivimi Črkairi Je najboljši stroj, ki se prodaja po meceni Kron 250-— Ceniki zastonj in poštnine prosto. Pisati je na: Glavno zastopstvo v Trsu ulica Valdirivo št. 23, I. Umetni fetograjični atelje pri ev. Jakobu ulica Riv št 4» (pritličje) TKST. Izvrtajo vtako fetegraflčae delt kakor t*4t raszled« posnetke, mttranj e«t Pokalo v,por • eslaaaste,plolSe sa spomenik«, Itd. Hi FOSIBItIT Povečaije Tsaliterc fitacifig. Radi niikuitl P. N. Bireialktv iprt-Jtas iiriibi Is Jih IrvrtuJ« ss de« sU zibaj nesta. C. kr. priv. Biunione Adriatica di Sicurtš klavnica in rezervni zakladi druStva glasom bil&noe decembra 1908. cccccc^c-^^^; Zadružna glavnica ^od kojih vplačano K 3.200.000)....... K 8,000.000 Sezervni zakladi dobitkov..... 9,800.000 B zaklad proti vpadanjo vrednOBtij javnih efektov ... , 1,493 547 Rezervni zaklad premij za zavarovanja............ „ 114,268.49 iavarovnja na življenje v veljavi 31. decembri 1908 ...... 410,343.550 teplačanp škode v v»eh oddelkih od ustanovitve društva [1S3S—19081 „ 640.371.656 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razetrelb emu kakor tudi prevozov po suhem in morje- sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po razno; 'latnLh kombinacijah, za glavnice, rente plačljive es fivljenia ali po Bmrti zavarovanca, doto otrokou. . iCCOOOOOOOOOCOOO^ Čevljarski mojster Viktor Schenk priporoča svojo zalogo : raznovrstnega: obuvala za gospe, gospode in otroke. Prodaja najboljši bik. Fr.din globin, oavalier. Trst. Belvedere 3 X A Sredstvo za barvanje las **« ZS. LLRK, zakonito zavarovano /brez atmpa) odlikovana zlato kefajno, JsstrHm krlioen in častno diplomo DUNAJ, PARIZ, L0NOON, je za zdravje zajiuačeao aeškodijivo, barra trajno osivele in ru-ieikaste lase in brado, obrvi — ne da izgubile barvo pri umivanju oziroma r topli kopeli — Črno temno-kostanje-fo, svotlo-plavkasto in temno-plavka-sto. Veliki karton 2 gl., za poskuinje 1 gl. j«4tni eciot 15 kr. - P Cink frizer, kosmetik in specijalist za barvanje las. PUHAJ, I., Spiagelgasse 19 (vis-i-vis Derotau.Ti) Barvanje las v posebneui kabineta za pospete in gospe. Električni aparat najnov. zistema Rli taiog* va- Sn lnozem. dplnt«., lLkeri in razprodaja na debelo in drobno Jakob Trst Via delle Acqua 6, ne3proti Caffe Central s Velik izbor fracsoskec^a šampanjca, penečih a«-zertnih iUiijaDskih in avstrn-ogrskih vin. Bordp i* Bnrgunder, renskih vin. Mosella in Chianti ruju konjak, raznu žganja ter posebni pristni tropinov-o elirovec ia brinjevec. Izdt Iki 1. > te, do-Sli 12 kićnih krajev, v-aka nuročba se t*k ;j izvrš.. 13-pošilja se po povzetju — Ceciki na zahtevo ie fn.rko. — Kn-»prodaj* nol litrs r.sp.gij. B— -g-f^io AndrsG. št. 3(? Toči Izvrstna pivo, Vno !. vrstf. Dobm kuhinj'.. Velika dvorana in posebna C CltfinOl1 iastniK gost. soba za dreštva. ::: I« JUiJUVtl „ALLA STELLAW. ljnbemjiTO, *a ča» je šumel kakor valovenje ■ilue reke, a oči bo mu plamtele od navdušenja in ognja — z lica mu je odsevala resnica in ljubav. Ni kdo se ni mogel oteti ■ili tega glaau, in žara tega pripricanja. Ko je zvršil, je poletelo staro in mlado k njemu, gospodje in gospe, da ga pritisnejo na svoja srca in da ž njim skupaj navdušeno slavijo materino d ose daj zavrženo besedo. A doli z dvorifeča se je začula vesela kmetska pesem ženjic, ki so prinesle pse-■ični venec. Gaj je umolknil in ž njim vsa družba. Pa čim je na dvorišču prenehalo pevanje, je on v isti ljudski melodiji zapeval svojo pesem: ,Još Hrvatska ni propala!" Sedaj ni bilo navdušenja ni konca ne kraja. Od ist h ljudi, ki so še pred eno uro zasmehovali željo stare Hrvatice, da naj jej anuk hrvatski peva, napravil je ta veliki čarovnik ali sveti apostel, ka-li — najnav-dušeneje rodoljube! Prebudila jih je resnica. In še dolgo je trajala zabava, ali zabava povsem nova. Mesto običajnih „latinskih šal44, mesto praznih zdravijc-napitnic, čula se je CJajeva beseda, kako je slavil slovanske brate, kako je govoril o davni in Blavni prošlosti domovine in kako smelo in krepko je risal slike bodočnosti ter odkrival svoje namere. A ko je prošia polunoč, je imel Gaj 40 do 50 najvernejih učencev, ki ponesejo jntri ali pojutršnjem njegove besede križem k sultana Muhameda V. t Petrogradu je odložen na prihodnje spomlad, ko obišče sultan več evropskih dvorov. Zato se pa m©k xi pitanje »vinj, kr»r, *»nj, UO. UM ."K5K»CJT-J» v IJablJ wil. Prodaja m* drobno ie J«btU> Zalaga meke prve vrste« I C.9 - ll Teodor Jforn TRST, ulica Miramar štev. 65 Stavb«al ln galanterij. klepar Pokrit ač streh vsake Trste. Sprejemajo se ▼sak®Trot- na dela in poprave po == NIZKIH CENAH «= Dela dobro in sajam&ono. Poslovodja Franj« Jenke. ^ i m ž uliea Seguero nuovo št. 11- Zistopsfft In ilflvni zslogi najflitelilh mt pSenK« moke In krmnih izdelki® - poznatoga valjčnega mlina ■ VINKO WUDlČ~a v Krapju Brzoj ari: Aleks. Rupnik — Trst M v T23TU ul. Vinc. Ballif!? 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne verižice po pravih tov. cenah Zalega moke prve vrst« Nova izdelftvalBica i?l:i*tvn>jeT B es" C. Oliv ■ a i> ul. Felice Vdnosd&n i S, is. ui. leama del ;f.taro 4- (pritličjs) Giasarirji in Piaiiai - Irtestrini zaiijil nsrns Prodaja — Menjava — Poscjuje UglaSaaja ia popravljanja. — CENE ZMERNE Makso Smolensky ■■ TRST .....* generalno zastopstvo in zaloga vočkrat odlikovano plvovaroo in (Jnftntna) tovarno knoza A. i. Schwarzeaberga v Protlvlnn (Čoako) za Trat, Prlaorjo, lotro, Dalmacijo, države sredtze«8ke«a morja ta dažoio raaačo«a morja. Prodaja pivo v sodili ia v steklenicah svltlo Izvozno pivo (š Ia Pllzon) fcrna graaatako pivo (a la Muncban) Zaloga za £rst in notranje dežele nI. Gsetano Doaizetti 3, Cel ef. 22S4 Izvozna pisarni Klica TdRftE BIANCA it. 20, Tele Ton 2315. Pri naroči u od najmanj 12 stakleni« prosta vreoitav aa dom. 600 ducatov obrobljenih v m seva 150 cm širokih, 2 m 35 era dolgih, iz garantirane tkanine, ki je izdelana iz najboljše lanene preje, se prodajo vsled reduciranja produkcije po K 2'40 komad. — Ravnotake - - - rjuhe, najfinejše kvalitete iz najfinejše lanene preje, uporabljive za........- najfinejšo opremo - po K 2.60 komad. - Naročiti je najmanj 6 komadov po poštnem povzetju. Za kar ne ugaja, - - se vrne denar in stroške. - - POZOR! Prosim, da se ne zamenja mojega blaga z drugim konkurenčnim, ker imam samo najboljše blago. - - in je vsakdo večkrat naroči. - - XI. Ejake boljšo kvalitet« >• daJJI« neg« •■e navada« kvalitet«. R. Homer ™ flnchod na DANIELE PILLIM TMT - nlioa. Aoqnedotto 94 TELEFON 241 Velika zaloga gašenega in živega apna. ! Ins. F. Bednarz & t Manilli ............TRST Cehnični zavod - Ulica San £azzaro št. 16 Motori na plin, benzin, nafto in petrolin. Centralni toplovodL v' i Spedicijska in - komisijonalna družba f<. I 0 ©prejema v svoja dobro ur- skladišča vsakovratno blago in dajo na isto predujme pod najpovoljnejSimi pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun L v Trstu, Riva grumula 14. Taipf. 21-60. Brzojavi: Salkansped. Žiro - račun pri Jadranski banki ===== v Trota. svojih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve na vae kraje hitro in točno. = Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. i *