Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnica za avstro ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 Ki za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za četrt leta 4 K; za Amerika za pol leta 9‘50’K za ietrt leta 4-80 K Paainicn itnliha I* *. Reklamacije so poštnine proste. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Isseratl: EnOstopna peti-vrstica' (širina 88 saaa) za enkrat 20 vin.-večkrat po dogovoru. 81. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 9. julija 1910. Leto XIII. Sodrugi in soclruginjo! ei Državni zbor se je odgodil. Zopet je obstrukcija slovenskih klerikalcev, podprta od čeških agrarcev, prekinila delo ljudskega zastopstva. Vlada nima več večine v zbornici poslancev; odgodila je parlament, da si podaljša življenje za nekoliko tednov. Brez vsega vspeha ni ostalo naše delo. Sledeči zakoni, ki so se v poslanski zbornici razpravljali in sklenili ob našem sodelovanju, so že v veljavi: Zakon o trgovskih pomočnikih, ki znatno zboljšuje pravne in službene razmere mnogih skupin nastavljencev in delavcev; zakon o zapiranja trgovin, ki zagotavlja delavcem v trgovinski in prevozni obrti nekoliko ur počitka; novela h kazenskemu zakonu, s katero se ublažuje kaznovanje lastninskih pregreškov. Sledeči zakoni so že sklenjeni v poslanski zbornici, niso pa še dosegli pritrdila gosposke zbornice in krone: Zakon o razširjenju zavarovanja v stavbni obrti; zakon o prepovedi nočnega dela sa ženske v vseh obratih, v katerih je po več kakor deset delavcev in delavk; zakon, ki odpravlja kaznjivost kontraktnega preloma delavcev; zakon o zvišanju prejemkov starih penzi-onlstov in zakon, ki zvišuje rubožnl proste dohodke uradnikov in uslužbencev. dihtiia di Še en socialno-politični zakon je bil v poslanski zbornici na razpravi, ko se je delo prekinilo z odgoditvijo: Zakon o ustanovitvi sklada za preskrbo stanovanj, ki naj bi občinam in občno koristnim društvom omogočeval stavbo cenenih malih stanovanj. Posvetovanje o drugih važnih zakonih je v odsekih že zaključeno; v jeseni jih zbornica lahko razpravlja in sklene. To sp: Reforma društvenega zakona, s katero se dovoljuje ženam vstop v politična društva in odpravlja prepoved o zvezah političnih društev; novi tiskovni zakon, ki vpeljuje svobodno kolportažo in odpravlja samovoljne konfiskacije časopisov. Posvetovanje o drugih važnih zakonih še ni zaključeno v odsekih. To so: Zakon o ustanovitvi neodvisnega volitvenega SOdiŠča, ki ima odločevati o veljavnosti državnozborskih volitev; zakon o kužnih boleznih ter zakon zoper pijančevanje, ki imata služiti boju zoper kužne bolezni in zoper alkoholizem; službena pragmatika za državne uradnike in uslužbence. Obsežni zakonski načrt o socialnem zavarovanju se razpravlja v odseku. Odsek je zaključil posvetovanje o splošnih določbah načrta; sedaj bo razpravljal o posebnih določbah o bolniškem, invalidnem in starostnem, zavarovanju. Ker je odsek na našo zahtevo permanenten, bo kljub odgoditvi državnega zbora lahko nadaljeval svoje delo v poletnih mesecih. Kakorkoli je bilo to delo ljudskega zastopstva obsežno in mučno, ima. delavstvo vendar povod, da je nezadovoljno z delovanjem parlamenta. V najvažnejših panogah zakonodajstva napreduje delo .fllf^ fJfcŽfiaM liftcri mU' Kljub vsemu trudu se nam ni posrečilo, spraviti parlament v boj zoper draginjo. idiii ob Zbornica poslancev je pač že meseca decembra sklenila pooblastilni zakon, ki pooblaščuje vlado, skleniti trgovinske pogodbo in dovoliti uvoz mesa iz inozemstva. Toda Bienerthova vlada se še nhposlužila tega pooblastila. Že oktobra meseca je krščanskosocialni« trgovinski minister obljubil, da bo „študiral* našo zahtevo o vpeljavi nizke enotne voznine za mleko; do danes še ni zaključil svojega študiranja. Vlada se ne upa nastopiti boj proti agrarcem in kartelskim magnatom, a meščanske vladne stranke, krščanski socialci, nemški nacionalci, poljsko kolo in meščanski Italijani so šli vendar s to vlado čez drn in strn. Nič manj se niso upirale vlada in meščanske stranke bi !Jk Meščanska večina socialno-političnega odseka je dne 19. aprila odklonila naš predlog, da se zakoniti makSlBZlul delavnik skrajša za sedaj za 10, čez par let na devet in potem na osem ur/ 0 pekovskem zakonu, ki smo ga predlagali, zahteva mnenja ud vseh mogočih svetov^ le da ga zavleče. Dne 2. junija je odklonila specialno debato o našem predlogu, da se odpravijo delavske knjižice. Niti malega zakonskega načrta o ureditvi izplačevanje V rudništvu še ni rešila; o naših predlogih o vpeljavi osemurnega delavnika v rudništvu in v vseh neprekidoih obratih ter o veljavnosti zavarovanja za slučaj nezgod za rudarje še ni začela niti razpravljati. Meščanska večina narodno-gospodarskega odseka je dne 28. aprila odklonila vpeljavo osemurnega delavnika v industriji s petrolejem. Meščanska večina zbornice je v proračunski razpravi odklonila naš predlog, da se dovoli 8'8 milionov za zboljšanje pre- jemkom državnih železničarjev. Enaka slika se kaže pri razpravi o reformi davčnega zakonodajstva. Naši zastopniki v finančnem odseku so zahtevali, da se zviša dohodek, ki je prost osebno-dohodninskega davka, od 1200 na 1600 kron, da se dohodki iz plače niže obdavčijo kakor dohodki od kapitala in posesti, da dobe delavska konsumna društva enake pogodnosti kakor zadruge agrarcev — meščanska večina je dne 30 junija in 5. julija odklonila te predloge. Država nima denarja za znižanje delavskih davkov! Ista meščanska večina pa je prav ta dan glasovala proti našemu predlogu, da se primerno zviša davek bogatinov, ki imajo več kakor 200.000 K dohodka na leto. Krščanski socialci so glasovali proti temu predlogu, dasi so ga bili prej. sami vložili! Ta parlamentna večina, ki meni, da ne more dovoliti nobenega davčnega olajšanja najsiromašnejšim, izroča državni zaklad militarizmu. Dasi smo ji dali s svojimi predlogi v finančnem odseku priliko, ni vendar ničesar storila, da bi preprečila, da izmeče vlada za gradnjo velikanskih bojnih ladij, takozvanih drednavtov, 250 milionov. Primanjkljal v državnem gospodarstvu je že naraste! na 71 milionov kron in če se izvrše načrti vojne uprave,- se zviša na 157 milionov. Meščanske stranke se niso niti najmanje uprle tem strahovitim načrtom. Dovolile so vladi, da najame nove državne dolgove; v zadnjih dveh letih se je državni dolg zvišal za 750 milionov kron. — Da se morejo plačevati obresti -kapitalistom, ki so posodili denar in pokriti primanjkljaji privilegiranih deželnih -zborov, se imajo vpeljati m, m viioi novi težki davki. Davek na žganje se ima zvišati od 110 na 164 vinarjev za liter alkohola; z monopolom se ima cena škatljice vžigalic zvišati na štiri vinarje. Doslej je naš upor preprečil uresničenje teh namenov. Kaj se bo zgodilo jeseni f Krščanski socialci, nemški nacionalci, poljski klub in meščanski Italijani so dovoljevali vladi vse, kar je zahtevala. To hoče storiti tudi Slovanska Enota, če se le kdo izmed njenih ljudi imenuje za ministra. In dočim se razsiplje davčni denar za militarizem, ni sredstev za produktivne izdatke. Vodne ceste, ki imajo pospešiti gospo-darski razvoj dežel in dati brezposelnim dela, se baje ne bodo gradile..- • ,, ,4 iniievoqhsol Meščanske stranke nimajo smisla za velike gospodarske skrbi delavstva. Vso svojo strast posvečujejo iGSd AJi nacionalnim bojem. Vsako delo v parlamentu otežkočujejo. Ljudsko zastopstvo ločijo v sovražne narodne tabore. Vsled neskončnega narodnega boja je. parlament obnemogel napram protiljudski, dvorski vladi, ki ga vsak čas poriva s prevzetno gesto uj^gtran. Meščanske stranke ne najdejo izhoda iz meteža. Battkrbtha vlada ga gleda, brezmočna, brez zanimanja, ne da bi vedela, kaj početi. Parlament bi bil imel izpolniti upravičeno zahtevo Italijanov po pravni fakulteti; obstrukcija je preprečili rešitev tega posameznega vprašanja. Naš predlog o podporah za narodne manj- Šinske šole jim je dal priliko za ureditev tega skupnega vprašanja vseh narodov z enotnega stališča — koalicija nemških in slovanskih nacionalistov v narodnostnem odseku je hotela preprečiti tudi to delo. Rešiti ne morejo posameznih vprašanj in lotiti se nočejo celote narodnih vprašanj. Ujeti v mrežo narodnjaških gesel ne najdejo poti k miru, k pravici, k delu. Sodrugi in sodruginje! Parlamentarno delo je razkrilo bistvo meščanskih strank. Krinka poljudnih kretenj je padla. Razgrnjeno vidimo grdo sliko strank, ki ne zastopajo nič druzega, kakor samoljubje posedujočih razredov, vse razdirajočo blaznost nacionalizma, strahopetno hlapčevstvo napram vladajočim. Vaša dolžnost je, da raznesete to spoznanje med množice. Poučujte svoje sodruge, svoje delavske tovariše, da spoznajo, ob čem se razbija delo parlamenta, zakaj ne prinaša ljudsko zastopstvo delavstvu, kar je pričakovalo, kar zahteva. Izvoljenci so nadglasovali naše predloge, prezirali naša svarila in naše svete. Zdaj apeliramo na sodbo volilcev. Storite svojo dolžnost, tedaj ne bo zašedenje parlamenta brezplodno: Delavstvo bo znalo razlikovati prijatelje in sovražnike. Spoznavalo bo! Sodilo bo! Živela mednarodna socialna demokracija! Za predstojništvo socialno-demokratične zveze v poslanski zbornici: Adler, Daszynskl, Diamand, Nčmec, Pernerstorfer, Pittoni, Resel, Seitz, Sellger, Soukup, Tomašek, Vitijk. Vojskovodja za papeževo posvetno vlado — zaprt. Pariška policija js zaprla čudnega junaka, ki je osumljen velikanskih goljufij. Mož se piše Dupray de la Maherie in je star 72 let. Dupr»y je potomec stare plemenitaške rodovine. V mlajših letih je bil uradnik, prefekt in vsled svojega zakona z lepo hčerjo nekega generala je imel pristop na tedanjam francoskem dvoru, katerega sedaj seveda ni. V tistem času se je seznanil z nekim markijem G r o u y Chanel, ki je trdil, da je potomec ogrskih Arpa-dovcev. Tudi ta mož je imel zveze s cesarskim dvorom, ki ga je rabil za razne tumljive posle. Z Duprayem je potem ustanovil »diplomatsko politično družbo, ki je imela namen, posaditi baje* slovnega Arpadovca na e grški tron. Posrečilo se jima je ret, dobiti množ:ce kalinov, ki so znašale denar v njiju blagajno. Ko so pa blagajnika družbe postavili zaradi velikanskih goljufij pred sodišče, je priSel tudi Dupray de la Mah&rie v zapor in je dobil sedem let ječe. Crouy Chanel je hotel pobegniti, pa so ga prijeli in vteknili za tri leta v ječo. To ja bilo leta 1866. Sele leta 1875. je priSel Dupr»y zopet na dan. Imenoval se je Regnauet in je živel kot agent za lekarniške potrebščine. Pozneje je Sel v Rim, kjer je bil obsojen radi nedovoljenega zdravljenja. Leta 1881. pa se je vrnil v Pariz in je tukaj ustanovil društvo, kateremu je aadel ime »Gospodarska roka cerkve*. S to ustanovitvijo to se začele velikanske sleparije. Jasno ni nikjer povedano, kakšen namen ima ta družba. Ampak med Štirimi očmi bolj »skriv-noatno>, je Dupray de la Maherie naivnim backom večkrat dejal, da je naloga družbe, papežu vrniti izgubljeno posvetno gospodstvo. Backov, ki so verjeli to čudno istorijo, pa je bilo vedno dosti. Znano je n. pr. da je dal nekdo sleparju 150.000 frankov, drugi 800.000; doneskov po 20.000 in 10.000 tankov je dobival vse polno. Pri preiskovalnem sodnikn se je oglasil neki Hutbet, ki je dal 150 000 frankov, noče pa težiti, ker je «prepričan>, da je Dupray poštenjak in da io ajegovi nameni tisti. Neki duhovniki monainjor Sisson, je leta in lata nesebično pomagal Duprayu in mu je pribavil ogromna avote. Zadnja leta ni imel nič druzega kakor neznatno peniijo, 60 frankov na mesec od nadškofa in Se od tega je dejal doneske za »Go-spodarsko roko cerkve*. Dupray sam ao je rad bahal, da ima zveze a papežem in je trdil, da posreduje te zveze neki benediktinec Webel, katerega menda sploh ni. Ogoljufani Kutinet pa verjame tudi to pravljico, ker mu je Dupiay nekoč pokazal oddaleč neznanega moža, češ, to je moj posredovalec pri papeiu, Seveda ni bil Hutinet tako pogumen, da bi bil ae» znanca kar vprašal, kaj in kako. Sissen pa je verjel, da ja Dupr»y sin papeža Pija IX. Seveda je tudi to pripovedal le popolnoma zaupno, kdo je njemu povedal to «tajnost», je neznano. Sedaj premišljuje Dupray v zapora avojo »veliko nalogo* in slišali bomo, kaj poreko francoski porotniki »Gospodarski roki cerkve* in prerojevanju papeževe posvetim vlade. Kakor ao »brezbožni«, je ptav lahko mogoče, da bo plemeniti Duprajr da la Macbdrie »sit. Volitve na Slovaikem. Konec. j Za aglad naj služi n. pr. slača) volitve v seniCkem okraju. Tokaj je bila Izvolitev Milana Hodže zagotovljena. Pan pred volitvijo ja predsednik volilne komisije, neki Winklet, izdal strog ukaz, da se na dan volitve pripusti k volilni miti v občini Senica le tisti, se ki izkaže s volilno legitimacijo. Ta nsredba se je javno razglasila in izbobnala po vseh občinah. Zaman pa so volile! čakali, da se jim vroče od županov pristopne legitimacije. Obenem se je iziala naredba, da Senico obkoli vojaSki in žandarnterij-ski kordon s strogim ralogom, da nikdo ne sme preko kordona, kdor poveljniku ne pokaže pristopne legitimacije. Slovaški voiilci so se sicer zbirali pred kordonom, ali bili so brez legitimacije. Zaman so jih reklamirali do zadnjega trenutka in sedaj jim ni ostalo druzrga, ali s silo podreti kordon in zahtevati od predsednika volilne komisije legitimacije ali pa sploh konštatirati, da volilcev za slovaško stranko ni. Videč silo vojaštva in da se ljudstvo pomiri, ni torej ostajalo nič druzega, nego da je kandidat Hodža odstopil. Hodža je videl razburjenost slovaških volilcev in poznal madžarska volilno prakso. Stal je torej pred vprsšar j tm, ali naj njegovi voiilci s silo rahtevajo legitimacije, da se pripuste na volišče; vedel je, da razburjeno ljudstvo to stori tudi proti njegovi volji, dokler vzdržuje kandidaturo. Volitev v Senici se je nato seveda mirno vršila in soglasno je bil izvoljen vladni kandidat. (Konštatirauo j*, da imajo med vsemi opo-zicionalnimi strankami največ Sole in požrtvovalnosti slovaški voiilci. Le malo izda korteSiranje in podkupovanje, v navedenih okrajih so gotovi zmage, le da ni sile in prevare. Ako ne prodro v gori navedenih okrajih, potem je popolnoma z gotovostjo sklepati, da so se vriile volitve v znamenju naiil-stva in goljufije.) Prav komentira »Slovenski Tyždenaik» izid zadnjih volitev in pravi: Po tam, kar se je godilo pri zadnjih volitvah v Senici, Skaliti, Ružomberku iu M kulaSi, smo prišli do preprečanja, da slovaški kandidati ne zmagajo, če bi se jim dala tudi občna tajna volilna pravica z vsemi mogočimi dodatki. Dokler bodo politične avtonomne oblasti madžarske zlorabljale tako nesramno svojo vladno oblast kakor dosedaj, je vsaka poštena volitev nemogoča. Dokler bodo sodniki io uradniki propadli plemiči madžarski in madžaronski, je vsaka pravica pred madžarskimi političn mi oblastmi izključena. Ko je madžarski plemič zalumpal, kar je podedoval po očetu, se potisne v ta ali drugi politični urad in tam počeoja, kar heče in se poslužuje žandarme-rije, kakor hoče. Madžarske stolice so siaekore propadlih plemičev io gaezda zlorabe javne oblasti. Dokler se gniloba madžarske politične uprave ne odstrani, dokler na Madžarskem ne bOdo nastavljeni ljudstvu odgovorni sodniki in župani, je nemogoče za Se tako dobro organizirano politično stranko, da pride pri volitvah v parlament do veljave*. AkO so »Neue Freie Presse* in drugi listi dezavuirali aa laž vie obrekovalce Khuen Hader-vaiyjevega sistema, je bilo delo lahko. Vojaštvo se je dejansko rabilo le, da je vzdrževalo mir in red, to se pravi, da ni pustilo skozi kordon nikogar, ki ni imel volilnega cert flkata. In res je bilo, da ni tekla kri, res pa tudi, da je vojaštvo pripustilo le take ni volišče, ki so imeli legitimacije. Ako je Scotus Viator opisoval, da so cele trume Slovakov bile zadržane od kordonov, to res ne odgovarja resnici. Scotus Viator bi moral pojasniti, da so to bili voiilci, a voiilci brez legitimacije. Vojaštvo je torej pravilno postopalo. Gniloba tiči v madžarski avtonomni upravi in sijajni uspeh volitev v parlament je plod neznanske gnilobe uprava« avtonomne politične oblasti na Ognkem. .. , -■ ------------------------ Politični odsevi. * Zaradi trgovske pogodbe i Srbijo je bila v aiedo v Budimpešti ministrska seja, na kateri je dobil poslanik grof Porgsch primerne ioilruk* cijp, s katerimi je odpotoval v Belgrad, da nadaljuje diplomatičao pogajanje. * 0 poljsko ruainikih dijaiklli rabnkah v Lvovu se je uradno javljalo, da so streljali samo Rnsin>, ki da so prišli že za boj pripravljeni na vseučilišče. Rusimki list «Dilo> pa javlja: Zagovorniki obtoženih rusinskih dijakov so dobili ne-preporne dokaze, da je bil jurist Kocko ustreljen od Poljakov in da so sploh prvi streli padli s poljske strani. Zagovorniki imajo tudi dokaze, da so vseučiliške oblasti in policijski organi ravnali sporazumno z vsrpoljskim dijaštvom. Na temelju teh dokazov protestira ragovoroistvo proti rezultatom uradnih izvidov in izjavlja, da bo zahtevalo določitev izvengališkega sodišča, ker pozna način, kako se vodijo v Galiciji politični procesi proti Rušinom. * Ogrski državni zbor je začel razpravljati o adresi, ki se ima poslati cesarju. O bančnem vprašanju, ki je pravzaprav povzročilo zadnjo krizo, pravi adresni načrt: »Ureditev bančnega vprašanja se ne more več odlašati. Priznavajoči velike zaslug?, ki si jih je pridobila avstro-ogrska banka za naš kredit in za stalnost in varnost naše denarne veljave, in vpoštevajoči koristi, ki j>h banka lahko tudi v bodoče zagotavlja, ne mislimo zahtevati svoje nepreporne pravice do ustanovitve lastne banke, temveč smo pripravljeni, obnoviti privilegij avstro-ogrske banke, če se more to tako zgoditi, da se varujejo upravičeni interesi naroda. Prestolni govor izreka tudi, da je potrebna končna ureditev valute (denimo vrednost'). Plačevanje v gotovem je enak interes za obe državi monarhije. Javno mnenje dežele se je splošno izjavilo za to in energično moramo zabtevati, da se izpolni ta želja; O volilni reformi pa pravi načrt: Kar zadeva vprašanje volilne reforme, smo jo pripravljeni rešiti v smislu svobodomiselnega demokratičnega napredka na podlagi splošne volilne pravice, kolikor jo bo upravičeni (!) vpliv inteligentna,ših (?) elementov družbe in enotni narodni značaj ogrske države (!) obdal s potrebnimi garancijami. Ogrski narod ]e bil vedno (??) odkritosrčno v službi svobodomiselnega napredka (z Žan-darji in vojaščino 1) Vedno pa je moral iskati tiste meje, ki jih odločno zahtevajo veliki in trajni interesi ogrske države. (Ca je ogrska driava to, kar madžarski fevdalizem in kapitalizem.) * Pri nadomestni volllvi * iraaooiki parla-maat je dobil sodrug Francis de Pressense 4715, reakcionarni kandidat 4072 in socialno-ra-dikalni kandidat 3460 glasov. Pri ožji volitvi je zagotovljena zmaga socialističnega kandidata. > * Franeoskl ielesoidarjl imajo baje pe noči od sobote na nedeljo raglasiti stavko. * Francoska vollaa rsiorna, ki jo je izdelala Briandova vlada, bi imela vpeljati pr opal# n a volilno praviej. To nalogo pa prav slabo izpolnjuje, ker so v njej take določbe, da manjšine vendar ne bi mogle priti do tistega števila man- datov, Iti bi jim slo po pravičnem razmerju. Novi zakon hoče tudi podaljšati parlamentno dobo na Sest let, zato pa bi vsako drugo leto izstopila tretjina poslancev in bi se mesto njih volili drugi. Vprašanje je, kakšno stališče bo radikalna večina zavzela napram temu načrtu. * Itali|anaka zbornica je sprejela sakon o dveletni vojaSki alužbi. Vojni miniater upa, da se bo novi zakon lahko izvrševal že drugo leto. — Zbornica je tudi začela razpravljati o novem zakonu za ljudske Sole, po katerem bi šolski izdatki prvo lato narasli za 7, ko se zakon popolnoma izvrSi, pa za 44 milionov Ur. * Italijanka iboroloa je rešila zakon o ljudskem šolstvu in se je potem odgodila čet po« letje. * Roiko-japonika pogodila, a katero si obe državi vzajemno garantirata svojo posest v vzhodni Aziji, je podpisana. * Otvoritev kritiaisko aktuHIat se je od-godila za nekoliko dni, ker *e bije opozicija nikakor noče vdati zahtevi vlade, da se mohamedanski poslanci pripuste v zbornico, ne da bi morah priseči zvestobo grškemu kralju. Naročajte in širite naš list! Vestnik ,.Vzajemnosti". Sodrugi, ki se še niso priglasili* za izlet v Trst, so naprošeni, da to store 58 tekom prihodnjega tedna, da bo mogoče določiti vse pa« trebne podrobnosti. Priglase od zunaj se sprejemajo samo Se do prihodnje nedelje; na pozneje dešle prijave se ne bo oziralo pod nobenim pogojem. Kdor se terej želi izleta pridružiti, naj odbora olajša delo ter se takoj prijavi. Vse potrebne podrobnosti so razvidne iz legitimacije, or. potrdila. Izlet v Trst, ki ga pripravlja parnikom v starodavni Koper, Miramar in druga bližnje kraje. Izlet* niki, ki jim Trst še ni znan, si bodo mesto lahko ogledali pod posebnim vodstvom tržaških sodrugov, pri čimer bodi opozorjeno zlasti na Lloydov arzenal in druga slična podjetja, ki bi morala zan mati vsakega malomestnega delavca. Bivanje v Trstu nikakor ne bo tako drago, kakor si to nekateri do« mišijujejo; pet do šest kron bo zadostovalo za vsako opravičeno potrebo, ne da bi b.lo treba trpeti kako pomanjkanje. Kdor ima v tem oziru kake pomisleki*, naj zna, da so popolnoma neutemeljeni. Sodrugom žel ezni čar jem se naznanja, da je poskrbljeno, da se lahko udeleže izleta tudi z rež'jskimi kartami. Priglase sodrugov železničarjev in njh svojcev, ki se bodo vozili z režijskimi j. dr. kartami, sprejma sodr. J os. Petrič. Seveda mora vsak, kdor se odpelje a posebnim vlakom, položiti rež j tki prispevek 50 vin. Kegljanje na dobitka za veselico pevskega zbora se vrši poslej vsako soboto večer od 8. naprej ter vsako nedeljo od 9. dopoldan naprej. Trije lučaji 20 vin. Keglja se pri g. Antonu P u-trihu ob Doleojdri cesti St. 6. Prvi dobitek 30 K, drugi 16 K, tretji. 10 K, četrti »kranjska papiga*. Sodrngi kegljavci, na aoget Sodrugi, ki imajo do društva kake obveznosti, pa jih Se niso poravnali, še tem potom opominjajo, da store svojo dolžnost, da ne bo odbor primoran, storiti proti ojim drugih ko« rakov. Upravni odbor ca Spodnjo Šiško in tanpoiki imajo prhodojn sredo zvečer na običajnem prostoru in ob navadni uri sestanek. Prosi se za tečnost, da ne bo nepotrebne zamude. Osrednji odbor ima danes ob 8. zvečer sejo. Posebna vabila so se razposlala. PolnoStevilnost nujno potrebna. Krakovs ko-trnovski upravni odsek ima redno sejo v torek, dne 12. julija ob 8. uri zvečer v prostorih sodruga A. Severja, Razpotna ulica štev. 6, desno. Želeti je zanesljive udeležbe. Radi neopravičene odsotnosti je predpisana globa 20 vin. Domače vesti. Ljubljanske vesti. — Meidoa komisija mizarjev je imela v Četrtek skupno sejo z delodajalci, na kateri je zastopal zvezo lesnih delavcev sodr ug Mrk v H kat Dunaja, ljubljansko strokovno tajništvo pa sodrog To kan. Seja je trajala od 8. zvečer skoraj do polnoči. Celo pogodbo objavimo v četrtek; ra danes naj služijo sledeči podatki iz rezultatov, ki so se po dolgem pogajanju dosegli. Delavni čas znaša 9 V, ur ob so« botah in če je v soboto praznik, ob petkih 9 ur. Pred velikonočnimi, binkoštnimi in božičnimi prazniki se skrajša. Minimalna p l a č a se zviša za 20 vinarjev in znaša po dvsh pomočniških letih 3, po treh letih pa 3 K 20 vin. Vs6m mizarskim pomočnikom in strojnim delavcem se zviSa plača s 1. avgustom za 5, s priim junijem 1911. za 5, a prvini junijem 1913 za 5, torej skupaj za pogodbeno dobo za 15 odstotkov. Doklade se določjo za mesto in disko s 30 vin., za daljavo do 5 kilometrov z 1 K, za daljavo čez 5 kilometrov 2 K 20 vin., za kopališča z 2 K 50 vin. na dan. Nočne ure za veinjo na delo izven mesta se zaračunajo s 25°/,. Prvi majnik je prost brez proSnje. Organizacija in zaupniki ae priznavajo. Pogodba velja tudi za vse mitarske In strojite delavce, ki pozneje vstopijo. Pogodba velja do 1, junija 1.1914. in če se hoče Spremeniti, se mora dva meseca prej odpovedati, sicer ostane v veljavi do L jnnija 1915. Dokler velja lir te izpolnjuje ta pogodba, je s obeh strani is* Ujučena vsaka stavkih bojkot ali izpor. Ob« stranki se nodvrieta v slučaju nesporazuma razsodišča, ki s« Ima ustanoviti v ta natnio. Ato bi ena ali druga ktimaka ne bila sadovoljna z razsodiščem, se obe pgfvržeta sodbi rednega sodišča. Obe stranki se zavežeta, d« se izvede ta pogodba v vseh obratih V mesta in okolici. — ftpedlcijska In kotnliijaka drntba «Bil-kan> v Ljubljani se je preselila v svoje nove prostore, ki se nahajajo v tukajšnjem novem skla-diSČU, Dunajska cesta St. 33. — Dražba je oprem-Ijana i viem, kar zahtev« moderno ipedicijiko podjetje in zato lahko kar najbolje ugodi všem željam trgovstva in zasebnikov. Ta nova tvrdka se peča umevna tudi z zacarinanjem, sprejemanjem pohištva in blaga v suha in prostorno skladišč?, prevažanjem vsakovrstnih selitev iu jo zato naj* topleje priporočamo. Avise in druga naročila sprejemajo se v hotelu «pri Maliču* (Stadt Wiea), kjer je tudi teh fon na razpolago. — Ljudsko veselico priredi pevski zbor c Vzajemnosti* v nedeljo, 31. julija na vrtu in travnika gosp. Putriha ob Dolenjski cesti pod naslovom cBob v Kuriji vasi*. Pri veselici sodeluje tadi Slovenska Filharmonija. Spored objavimo prihodnjič. Vstopnina v predprodaji 30, pri blagajni 40 vinarjev. Jeseniške vesti. — Šolsko vpraianje la klerikalci. Za dan 10. jnlija sklicujejo jeseniški klerikalci javen ljudski shod, v zadevi osemrazredne ljudske šole na Jesenicah. Ker se pa na ta shod vabijo zlasti socialni demokratje, izjavljamo, da se shoda ne udeležimo, ker je zadeva o novi osemrazredni ljudski Soli na Jesenicah in Savi dovolj pojasnjena. Sklep pri skupni komisiji v zadevi nove osemrazrednice na Jesenicah, kjer so se sporazumele vse stranke in podobčine v navzočnosti c. k. okr. glavarja, je itak vsem znan. Na to se je na shodu na Savi zopet izreklo vse delavstvo za osemrazrednico. Ker je stvar torej pojasnjena, smatramo vsako zborovanje v tej zadevi, ako se kaj ne izpremeni, za strankarsko agitacijo in pomljamo naše sedruge, da se ne udeiežo shoda, ki ima namen zlorabljati Solo v umazane strankarske namene. Klerikalizem Se ni bil nikoli odkritosrčen, posebno v šolskih zr-devah, to smo videli na zadnjem shodu, kjer je župnik Skubic nato pisal v »Slovencu*, da so se socialni demokratje uverili, da je edino S. L. S. zares in edino ona za delavsko ljudstvo na Jesenicah in da so socialni demokratje klicsli »živio g. župnik*. To je vse nesramna laž, zato nikar ne mislite, črnuhi, ako smo v šolski zadevi z vami, da smo se zato že uverili, da je vaša stranka najboljša. Nikar ne miši te, da nas boste imeli za šla* fažo in iz nas brili norca. Med nami in vami je nepremostljiv prepad, a vaš nedeljski shod ]e samo agitacija za vašo stranko in nič drutega, i Triaške vesti. — Tižaikl sodrugi so vabljeni na važno zborovanje vseh plačevalcev strankinega davka, ki bo v torek, dne 12. t. m. ob 8. uri in pol zveser v Delavskemu domu II. nad. Zborovanje je čredne važnosti. Zato prosimo sodruge, da se ga udeleže polnoštevilno. Sodrugi na Goriftkem! Širite „RJeči Prapotu In agitirajte zanj! „Rd<6l Prapor" Je edino slovensko &ta*llol Nabirate nove naročnike In prispevke za tiskovni skladi Naša paroia mora niti: V>ak soolailet mom ti tl naročnin „Rdečeia Prapora". ..... ....................■ -y—r-—.......'-------- Štajerske vesti. — Zatajen umor? Mariborski listi poročajo: V okolici se govori očitno, da je neki posestnik iz Pobrežja pred kratkim ustrelil v pobreškem gozda neko vdovo, ki je nabirala, hosto. Govori se nadalje, d« je dotična žena vsled ran, ki jih je dobila v zadnji del telesa, V neki bolnišnici umrla, in da se je brezobzirni strelec z jerobom ženinih otrok za nekaj tisoč kron pobotal. Z ozirom na te, da se ta skrivnostna zadeva razjasni, si usojamo sl. c. kr. državno pravdništvo v Mariboru vprašati, ali mu je kaj znano o tem P — Utonil laradi enega Jabolki. 9 letni Solar Karel Kuhar, sin kteparice Jožefe Jurša, je stresal v sredo popoldne s drugimi otroci neko jablan na desnem dravskem bregu, sedale« od kazndnica. Jabolko je padlo na tla in Kuhar bi je rad ujel, da •e ne bi skotalo y vodo. Pri tem pa je dečko padel v reko in utonil. ■y ' , .v. ... ■, i'i ? i ? ' i " M Socialni pregled. ** Podjetniška narodnost. Iz Celja nam pišejo: Pri tukajlnji tvrdki Lindauer imajo stav-binskega delovodjo, ki je priSel s Dunaja in bi sdaj v Celju rad vpeljal dunajske navade. Ampak le deloma, namreč toliko, kolikor se tičejo delavskih dolžnosti, nikakor pa ne kar se Uče delavskih pravic. Mladi gospod neprenehoma priganja in kriči kakor jesihar, da delavci premalo delajo. Po njegovem mnenju bi morah delati tako kakor dunajski zidarji. Na to je pa pozabil, da zasluži zidar na Dunaju po 62 vinarjev na uro, v Cilju pa komaj 38 do 42 vinarjev. Zadnji teden je btlo zopet tako, da io delavci po njegovi trditvi premalo delali, pa je brez vsakega vzroka odpusta delavca, ki je bil med svojimi tovariši znaa za dobrega zidarja. Ta neopravičeni odpast in večno kričanje je pa Ujezilo tadi ostale delavce, pa so zahtevali obračun in kojižice, da si poiščejo pravičnejšega delodajalca in da more gospod delovodja sam pokazati, kako se dela bolj pridno in Uspešno. Toda kaj se je zgodilo? Namesto da bi bd dolgojezični delovodja sam prijel za kladivo in pokazal svojo umetnost, Je navdušeni nemški mož razposlal vsem nemškim in slovenskim stavbnim podjetništvom v Celju okrožnico, s katero jim je naznanil imena vseh zidarjev, ki so odšli od njega, s pozivom, da naj tem delavcem nikjer ne dajo dela. In vse nemške in slovenske tvrdke so doslej zvesto izpolnjevale to željo. V kot z narodnostjo, kadar gre za žep in za kapitalistično moč. Mednarodna solidarnost kapitalistov je močnejša. Ker se zidarji ne dajo dannadan zmerjati brez razloga, morajo biti obsojeni na lakoto. Tako sklepajo v genljivi slogi nemški in slovenski podjetniki, zakaj narodnost je dobra za veselice, za sokolske in turnsrske parade, kadar je treba slepiti ljudstvo s fraiami. Ce delavec v gospodarskem boju upozeri tovariša, da je tualitam stavka, da zaveden delavec tualitam ne sprejema dela, je naenkrat ves kapitalizem po koncu, vse kriči o terorizmu, vse kliče policijo in državno pravdništvo. Za podjetnike pa velja seveda druga morala. Črne liste so prepovedane, a vendar se ne zgane nobena policija in nobeno državno pravdništvo, da bi varovalo delavce; kajti med kapitalistom in delavcem je razlika I Delavci pa lahko zopet in zopet spoznavajo, da se ne smejo zanašati na nič druzega kakor na svojo moč in ta se imenuje: Organizacija 1 Shodi. Kovinarji, pozor! V nedeljo, dne 10. julija ob 9. dopoldne shod kovinarjev v gostilni „ International*, Resljeva cesta štev. 22, Ljubljana. Ako še Dlste, pošljite naročnino? Zadnje vesti. Sprava t mlsarskl obril. Ljubljana, 8. julija. Pri „Levu“ je bil danes dopoldne dobro obiskan shod mizarskih in strojnih delavcev, na katerem je mezdna komisija poročala o pogodbi, ki se je snoči sestavila z zastopniki delodajalcev. Shod je soglasno odobril pogodbo, ki pomeni lep uspeh organizacije. Popoldne se je na skupni seji ratificirala pogodba, ki stopa takoj v veljavo. Kričanski soeialel med seboj.Dunaj, 8.junija. Poslanec Axmann je izstopil iz krščan-sko-socialnega državnozborsgega in meščanskega kluba. Axmann je tisti krščansko-socialni poslanec, o katerem je Hraba dejal, da je poleg Bie-lohlavka mislil nanj, ko je govoril o koristolovcih in šuftih. Axmann je bil še pred petnajstimi leti navaden trgovski pomočnik, danes velja za jako bogatega človeka. Na Hrabove napade je Axmann doslej vedno molčal. Med drugim očita Hraba Axmannu baje tudi to, da je pri skupnem finančnem ministrstvu posredoval v prid bosenskemu poročniku Biščeviču, ko je od vlade dobil na precej čuden način za nekoliko inilio-nov šum v Bosni, o čemer smo lani poročali. Prestolonaslednik na Ogrskem Budimpešta, 8. julija. .Budapesti Hirlap* javlja, da pride prestolonaslednik Franc Ferdinand v jeseni na več tednov v Budimpešto. Tako se govori tudi v aristokratskih krogih. Baje se pripravlja zboljšanje razmer med dvorom in ogrskimi političnimi krogi. Franca Ferdinanda smatrajo za nasprotnika tistih stremljenj, ki gredo za povečanjem ogrske samostalnosti. Potlačen prooes. Budimpešta, 8. julija. Kakor je znano, je državno pravdništvo vpeljalo preiskavo proti tistim poslancem, ki so v budim* peitanskem državnem zboru uprizorili one ra* buke, vsled katerih je bil ranjen Khuen He-dervary. Zdaj se razglaša, da je vlada potlačila ta proces, ker izza .sijajne zmage* pri volitvah ne potrebuje druzega zadoščenja in ker noče motiti mirnega razmerja, ki obstaja sedaj med vlado in opozicijo. Žarela na Tnrikem. Carigrad, 8. julija. Policija je odkrila tajno zvezo, ki je imela namen, pomoriti ministre in druge državnike ter na ta način strmoglaviti mladoturško gospodarstvo. Policija je baje našla važne dokumente ter zaprla mnogo oseb. Žslesalčarsko gibanje na Fnneeskem. Pariz, 8. julija. Vesti o stavki francoskih železničarjev so netočne. Železničarji pariško-lionske železnice, so pač pripravljeni na stavko, če se ne izpolnijo njihove zahteve, doslej pa ni nič sklenjeno, kdaj se ima začeti stavka. Vlada žuga, da bo mobilizirala železničarje, ako bodo stavkali. Železničarji izjavljajo, da se ne boje tega. Zikijajtt ti 1 tik« flistillf, Sodragi, sonlSlj«Hil Kitom ti Irifiict, kjer ji urizpiliH Vlit SttiSS JU«« ****************** polkovnik Ivan vitez Tinski, star 91 let. Njegove 10 ned mnogimi drugimi znane pesmi: «0j ba-novci», »Ljubimo te naša diko», <0j jesenske duge nr>ei». t Žrtve povodnji na Sedmvgraikem. Po urad-dnib izkazih je utonilo pri zadnj h povodnjih na južnem Sedmograškem 193 oseb; za 22 oseb ša ni dognano, kam so 7g'nile. Vasi, katere je povodenj uničila, bodo zgradili na višje ltžečih krajih. f Revolucionarno gibanje v lioiki armadi? «Lokaianzeiger» poroča iz Peterburga, da se močno opaža revolucionarna propaganda med vojaštvom v Helsingforsu in Wiborgu na Finskem. 9 revolucionarjev so zaprli. t Avstrijska kol tara v Basni. V sobotni seji bosansko-hercegov. dež odbora jo bila enoglasno sprejeta resolucija posl. Ljuba Simiča, katera zahteva, naj se prekliče odredba bosanske vlade, da je prepovedano poučevati ljudi, ki ne znajo ne čitati ne pisati branja in pisanja. Uradni koresp. biro je to resolucijo čisto zamolčal, ker se sramuje ... Bosna je namreč glede Šolstva na slabšem ko Rusija v svojih najbolj zapuščenih gubernijah in se more v tem oziru meriti le fte s Portugalsko. t Grosna nezgoda. V zabavnem perivoju Conye hland se je dogodila velika nesreča. Dva vagona gorske železnice sta bila ravno dosegla višek svojega pota, ko sta nenadoma zdrknila s tira in se skotalila v globino. V njima je bilo 20 oseb, katerih ste dve mrtvi, a sedem težko ranjenih. Tri od teh sedmih bodo še gotovo umrie. f «Cras roka.» Magistrat v Frankfurtu je dobil od «črne roke* pismo, v katerem mu grozi, da bode magistralovce, ki jih naziva «krvoželjne pse* pomorila, poslopje pa pognala v zrak. Izprva ao uradniki z županom vred mislili, da je to šala, ali ko se je nameravalo v Friedbergu (in se deloma izvršilo) slično, trepeta v Frankfurtu vie pred «6rno roko*. f Zlato v Kanadi. V Kanadi so dobili zelo bogato zlato žilo. Take žile menda ni na svetu. Komaj se je izvedelo o teh zakladih, že potuje v»e v zapadno Kanado. Celo ljudi v Evropi, v Londonu se je lotilo poželjenje po zlatu in v trumah se vozijo v Ameriko po zlato in — srečo. 10—1 z električnim obratom. Izvršuje t;skovine: Vizitke, račune, pisma, kuverte, raznovrstna vabila, zaročna, poročna in druga različna naznanila, komisijske knjižice, parte i. t. d. po breškonkurenčnih Cenah. Trgovina s papirjem, pisalnim in riaaln;m orodjarn. Razglednice na debelo ia drobno, ceneje kot povsod drugod. Izvrševanja razglednic vseh vrst: Reklamni kole« darji za leto 1911 s korcco sli brez pp zelo nizkih cenah. Častiti gospod I .'i s?? ni zbim Gabrijel Plecoll J lekarnar 6812 v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleaičic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle poaeotnlk In premlranl medvedji loveo v Koritnicah, poftta Knežak pri Št« Petru na Kraau> Kavarna ,Unlone' v Trsta ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Svojim čltateljem priporočamo, da ge otiralo na take tvrdke, tl inaerlrajo v Ustanovljena 1847. M-ai Ustanovljena 1847 tovarna pohištva J. J. Naglas Turjaški trg št. 7 n LJUBLJANA :i Turjaški trg št. 7 ™ Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke Sobe. Preproge, saBtorji, modrooi na smeti, žinmati modrooi, otroftki vozički 1.1. d. ovne. ^ L n n -|ji'i'irL Ti i_ r.fij 1 jli i Kmečko-delavska gospodarska zadruga Dobravlje :: pošta sv. Križ, Goriško :: Dobravlje 'fVi-i^jr j ~i 'rn~ii'^n*~r>rr‘u~-‘ O'‘"i.Ti * H '***"*i ‘' * i**■ ■** * •a An j «s o» s* .voitirom si itisocct priporoča svojo tovarniSKfi znamKc pridatek / 1 7^ I v priporocujemo kot priznano trm tu*/ ponaredb, mHM ki niso „FLORIAN“ la zdravju iie koristijo! V Ljubljani Ima zalego r Vodnata „pri Mraku". Po cenah Je vprašati f prodajalni „Kons umnega društva ia Ljubljane in okelioo", t Vodmati Bohoričeva ulica. h u, ,.«iv «6 -------..'.u,—v i.i.,...........i,.. — — ........ Interurban telefon 120. Brzojavni naslov: Bončar, Ljubljana Pisarna ln skladišče - Vegoua ulica 16, priporoča najboljše kakovosti pšenično moke in otrobe svojega na novo moderno preurejenega valjčnega mlina. a Naslov za naredi« i »PLDRIAN", Ljubljana. Postavno varovano. >TlWi Mn l. * »i 1 l l l Ifcl Mn iMliisisti Ui ii|i!fni wsdai* Fiir RfiHIt Tisk« I?, I*t, taapfit v Krinji* Raznoterosti. t Ivaa viles Iraški umrl. 30. m. m. je v Zagrebu umrl zadnji .Ilirec*, znani hrvaški pašnik f Med sejo umrl. V Rimu je zadela kap med sejo poslanske zbornice republikanskega i poslanca Mazzaja. Bil je takoj mrtev. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah ta Mrlvnlaab Mflr