teto LXV1
Mtsbm phhni t gotovML
V LJubTjanT, v nedelo, dne 14. avgusta 1938
Stev. 186 a Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/111
VENEC
Cek. račun: Ljub« Ijana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitar« jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva ia sprave: 40-01, 44-09, 40-08, 40-04, 40-06 — Izhaja vsak dan zjutraj rasen ponedeljka ia dneva po praznika
Spomenik
Italijansko polaradno glasilo napoveduje
Sporazum med Madžarsko in MZ
Dokončno bo o tem sklepala konferenca Male zveze na Bledu
Dan 11. avgusta, ko je ministrski svet Jugoslavije na predlog prosvetnega ministra profesorja Magaraševiča v smislu finančnega zakona za leto 1938/39 storil sklep, da se v Ljubljani ustanovi Akademija znanosti in umetnosti kot drpžfba javnega prava, za katero stoji država s svojo avtoriteto in vsakoletno redno podporo, je vekovitega pomena za slovenski narod. S tem dejanjem so imena dr. Korošca, ki je za Akademijo zastavil vse svoje sile, dr. Stojadinoviča, ki je k uzakonitvi naše najvišje kulturne želje in potrebe največ pripomogel kot predsednik vlade, in profesorja Magaraševiča, ki si je od samega začetka postavil za nalogo, da bi Akademija v slovenski prestolnici kronala njegovo tlelo kot šefa prosvetnega ministrstva, zapisana za vodno v našo zgodovino. Sedanja vlada pa si je s to ustanovo postavila v slovenskem narodu spomenik, ki je po besedah rimskega pesnika trajnejši od bronu. S tem, da je dal Slovencem najvišje torišče svobodnega znan-stevenega in umetniškega ustvarjanja in delovanja, je dr. Stojadinovičev režim ovrgel takd očitek z leve, da ni naklonjen slovenskemu narodu in njegovi kulturni osebnosti, kakor kleveto z desne, da podira jugoslovanstvo, zakaj vlada, ki v duhu resnične demokratične enakopravnosti zadovolji vrhovmo prosvetno zahtevo tako važnega dela jugoslovanske skupnosti, kakor so Slovenci, je to skupnost tako utrdila in dopolnila, kakor nobena druga pred njo.
Ko je lansko leto bila v senatu proračunska razprava, je bil tisti, ki je načeloma oporekal postavki o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, glavni govornik JNS, dr. Grga And jelinovič. Iz te postavke je izhajal, ko je dokazoval, da vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca ni vlada v smislu integralnega ju-goslovenstva, ki narodno edinstvo umeva kot zanikanje slovenskega naroda, slovenske nravi in omike ter samostojnega izživljanja v lastnem duhu, češ da kdor hoče svoje narodno bitje gojiti dalje po svoji naravi in sporočilu, taji državno edinstvo. Če to misel senatorja JNS prestavimo v jezik vsakdanje politične demagogije nasprotnikov dr. Korošca, pomeni to, da je visak, kdor je za ohranitev im nego slovenskega duba, kulture .in jezika pa za sood-ločevanje slovenskega ljudstva s polno veljavo v vseh javnih notranjih zadevah države, zavestno ali nevede neiprijatelj in rušilec te države. Ta miselnost je dejansko navdihovala yse številne jugoslovanske režime pred letom 1935, v katerih je prevladoval vpliv integralnega jugoslovenstva, čigar glavni kader je bil, kakor vemo, v Sloveniji, in žalibog še danes živi, dasi nima za seboj ne ljudstva, ne predstavnikov našega duhovnega življenja in ustvarjanja. Ne toliko politika, v kateri smo brez lastne krivde bili žal dolgo tako neimočni, kolikor neomajno in zvesto delo na slovenski omiki, znamstvenem napredku in lepi knjigi, oprto na široke sloje našega ljudstva in na našega narodnega voditelja, je rešilo našo narodno dušo in obeležje v jugoslovanski skupnosti. Tako imenovani jugoslovenski integra-lizem je seveda, kolikor je le mogel, zaviral tudi kulturno udejstvovanje v slovenskem duhu, in ko je bil diktatorsko na višku moči, je bila resna nevarnost, da se začne podirati stavba slovenske narodne omike tako na področju ljudske in srednje šole, kakor v visokem šolstvu, kjer je jugoslovenski integralistični unitari-zem poskušal vse, da stavlja nadaljnjemu razvoju in razmahu slovenskega duha na pot vse mogoče ovire. Hvala Bogu je slovenski narod to težko izkušnjo prestal, ker se je moč slovenske omike, ustvarjene po prizadevanju vsega naroda in stoletnih borbah za lastni duhovni lik, izkazala sama v vsej svoji odpornosti in neugonobljivi rasti in je obenem pokazala, da njeno življenje obenem pospešuje tudi duhovni napredek, nravstveno moč in vzajemnost ter kuturno okrepitev vsega jugoslovanskega življa ter njegove edine države.
Novo ustanovljena Akademija znanosti im umetnosti v Ljubljani ne potrjuje samo tega dejstva, ampak njeno delo bo slovensko omiko v njenem bodočem razvoju še poglobilo, našega narodnega duha krepilo in obenem po vzajemnem kulturnem sodelovanju, ki sega v korenine našega krvnega sorodstva in naše narodne nravstvemosti ter stremljenja po vna-njem dvigu in moči sredi drugih narodov in držav, vse Jugoslovane zvezalo v solidarno celoto krepkeje, nego to morejo čestokrat jalove politične teorije in javna sila. Ta celota bo notranje tem trdnejša, trajnejša in tem bolj svobodno hotena, čim manj nas bo kdo skušal proti naravi poenoličiti in naše osobite narodne vrednote in dobrine potlačiti, kakor to delajo nedemokratični režimi in na povelje vsiljene ideologije, ki so brez temelja v ljudski duši. Vlada dr. Stojadinoviča je z ustanovitvijo Akademije v Ljubljani, v kateri bodo najboljše ustvarjajoče duhovne sile slovenskega naroda mogle priti do polne veljave in se razmahniti daleč čez meje domovine v čast in prospeh vse države, dokazala, da je njen jugoslovanski narodni in državni program pravilen, da se hoče ogibati skrajnosti, ki škodujejo državi in jugoslovanski skupnosti prav tnko, kakor škodujejo ali hočejo škodovati vsakemu njenemu sestavnemu delu, in da v nemotenem in neomejenem razvoju slovenskega, hrvatskega, srbskega narodnega duha. samozavesti in omike ne vidi nobene ovire čim večji slogi, dograditvi in iz-
Rim, 13. avg. TG. »Giornale d'Italia< objavlja vest, da se pripravlja sporazum med državami Male zveze in Madžarsko. O pogodbi naj dokončno odloči konferenca Male zveze, ki bo te dni na Bledu v Jugoslaviji. Sporazum med Madžarsko in njenimi sosedami Male zveze naj bi obsegal dvoje točk:
1.	Madžarski bi se priznala pravica do oboroževanja na isti način, kot je nedavno Balkanska zveza dala svobodo oboroževanja Bolgariji v znamenitem solunskem paktu.
2.	Madžarska hi dobila gotova dejanska zagotovila glede svojih narodnih manjšin pri sosednih državah.
Italijanski listi so mnenja, da so to pogodbo že dalje časa pripravljali in da je tudi Italija storila svoje, da so se odnosi med Madžarsko in Malo zvezo izboljšali. Številni stiki italijanskih državnikov, predvsem grofa Ciana, z državniki Male zveze v teku sedanjega poletja so bili namenjeni temu cilju. Tudi obisk madžarskega ministrskega predsednika Imredyja v Rimu je služil temu namenu. Italijanski list meni, da bo konfeernca Male zveze na Bledu zavzela o tem dokončno stališče — kajti v pogledu Madžarske veže vse zaveznice
popolnitvi ter nepresftaini rast\i naše države, njenega ugleda in moči ter skupne jugoslovanske zavesti pa narodne harmonije. Slovenska Akademija, ki ne pozna strank, ampak združuje vse tvorne duhovne sile naroda, pa bo gotovo bolj ko vse druge ustanove in prizadevanja ter struje doprinesla k temu, da prevzame slovenska kulturna misel slehernega človeka, tudi tiste, ke šc gledajo nanjo s političnimi predsodki, da vsakega prepriča o svojem bogastvu in o svoji veliki notranji moči, da obogati vso jugoslovansko skupino narodov, kakor se želi obogatiti ob njihovih zakladih omike in duhovnih ved ter plemenitega stremljenja pa tako doprinesti k našemu složnemu sodelovanju v korist in čast skupne, vsem enako dragocene in nenadomestljive države.
Male zveze dolžnost, da postopajo sporazumno — ter bo izšlo tudi uradno poročilo o tem vprašanju. Kakšna bodo jamstva Madžarske, italijanski listi nič ne pišejo. Beseda o jamstvih ni potrebna, kajti tudi Bolgarija je v solunskem paktu obljubila, da ho odslej morebitne sporo z državami Balkanske zveze poravnavala mirnim potom in ne z nasiljem. Podobno obveznost ho morala verjetno dati tudi Madžarska, to je, zavezati se ho morala, da v odnosih do svojih sosed Male zveze izključuje vsako vojno nasilje. Do nedavnega je obstojala ovira za sporazum med Malo zvezo in Madžarsko v dejstvu, da Romunija in Češkoslovaška nista hoteli slaviti konkretnih obljub glede narodnih manjšin. Novi romunski manjšinski zakon pa je v tem oziru zadovoljiv in tudi češkoslovaška prizadevanja, da se urede pravice narodnih manjšin, so zadovoljiva, tako da ne obstoji noben razlog več, da se nc bi Madžarska in države Male zveze sporazumele za mirno prijateljsko sožitje v popolni enakopravnosti in svobodi in z obvezo, da bo vojna v njihovih medsebojnih odnosih za vedno izključena. — Italijanske razloge zunanjepolitičnih dogodkov v srednji Evropi prinašamo brez vsakega komentarja.
Tudi »Y o r k s h i r e Post«, ki je glasilo bivšega angleškega zunanjega ministra Edena, objavlja daljše članke o vojaških pripravah Nemčije, predvsem o trd-njavskem pasu vzdolž francoske meje kakor tudi o poskusni splošni mobilizaciji. List pravi, da je treba vse te ukrepe spraviti v zvezo z vprašanjem sudetskih Nemcev na češkoslovaškem kakor tudi s prihodnjim vsedržavnim kongresom narodno-socialistične stranke, ki bo v Niirembergu septembra meseca. Angleški list očita Chamberlainovi vladi, kako more spričo takšnih dejstev, ki jih tudi Nemčija sama ne prikriva, tako trdovratno molčati. Angleška vlada bi morala biti na straži, da umetno ne nastane kriza, ki bi lahko postala nevarna, List pravi, da je prav, če se angleška vlada in angleško javno mnenje ne razburjata, toda hladnokrvnost naj ne izvira iz neobvešče-
Salamanca, 13. avgusta. AA. (DNB.). Poročilo nacionalnega vrhovnega poveljstva pravi: Rdeče čete so skušale na fronti pri Albarracinu in v odseku pri Ta-xu predreti nacionalistične postojanke, toda njihovi poskusi se niso posrečili. Posrečilo se je pa nacionalističnim oddelkom preiti v protinapad in obkoliti več rdečih oddelkov. Na fronti ob Ebru nacionalisti nadaljujejo svoje prodiranje. Sovražnik se skuša tu m
Naši znanstveniki, umetniki in kulturni delavci pa se bodo ob tej priliki hvaležno z vsem našim narodom vred sipomnili onih mož slovenske krvi in v globini bitja tudi slovenskega duha od Valvazorja. Dolničarja, Sehonlebna, prosta dr. Prešerna, dr. Grbea in Gladiča do Japlja, Blaža Kumerdeja, Nagliča in Linharta, ki so nam dali Academijo operosorum in zbudili duhovne sile ter ustvarili podlago, iz katere so vzcveteli obenem z našim političnim preporodom prvenci slovenske omike. Naš list kot glasnik slovenskega ljudstva pa vzdaja globoko zahvalo tudi možem-politikom, ki so stali ob zibelki naše po več ko dve sto letih obnovljene Akademije: dr. Korošcu, dr. Stojadinoviču in profesorju Magara.ševiču. Naša Akademija pa: vivat, floreat, ereseat!
Horthyju pripravljajo v Nemčiji velik sprejem
Ziirich, 13. avgusta. TG. »Neue Z.richer Zci-tung« javijo iz Berlina, da pripravljajo na čast madžarskemu regentu Horthyju, ki pride v Nemčijo na uradni obisk dne 22. avgusta, zelo slovesen sprejem. Ker bosta regenta spremljala tudi predsednik vlado Inirodv in zunanji minister do Kanya, je verjetno, da ho prišlo dn obsežnih političnih razgovorov. Kakšnih senzacij siccr ni treba pričakovati, pravi švicarski list, toda položaj v srednji Evropi bo brez dvoma bolj jasen po obisku. Madžarska so protikomunističnemu paktu ne ho priključila in svojih čisto posebnih odnosov do Italije ne ho obremenjevala z novimi obveznostmi z Nemčijo. Zanimivo ho, kaj bodo pri tej priložnosti sklenili glede skupne nemško-madžar-ske politiko do Češkoslovaške. Tudi Nemčija ho verjetno na isti način, knt jc to storila Italija, svetovala Madžarski, naj svoje odnose do Jugoslavije čimprej uredi na prijateljskem temelju dobro soseščine.
nosti, marveč iz jasnega spoznanja položaja v Evropi ia dolžnosti, ki iz takšnega položaja izvirajo za Anglijo.
Berlin, 13. avgusta, TG. Dopisnik UP pošilja dolga poročila o pripravah za največje orožne vaje v nemški zgodovini. Nemčija je vpoklicala vse rezerviste do 45 leta, da jih »uvede v nove pridobitve modernega vojskovanja« in je morala zategadelj izdati obsežne mobilizacijske ukrepe, ki zadevajo tudi civilno prebivalstvo. Vsa vprežna živina, vsa prevozna sredstva, predvsem avtovozila so od oblasti zaplenjena. Vsi domovi, ki služijo katerim koli namenom, so zaseženi za vojaške svrhe. Vse žitne zaloge so popisane in vsa žetev mora biti do 15. septembra pod streho. Zanimivost nove nemške vojske je po mnenju inozemskih opazovalcev v tem, da je njena stoječa vojska polnoštevilna tudi v mirovnem stanju. Rezervisti pa so bili v manjših skupinah izurjeni in tvorijo zase nove divizije, medtem ko je pri drugih državah navada, da pridejo rezervisti k obstoječim vojaškim edinicam. ki šele z njihovim prihodom dosežejo polno vojno stanje. Nemška vojska je potemtakem v vsakem trenutku pripravljena na vojskovanje. Inozemski vojaški krogi z velikim vznemirjenjem opazujejo priprave na vojaške vaje ter menijo, da hoče Nemčija ob priliki kongresa stranke sredi septembra pokazati vso svojo oboroženo silo ter javiti Evropi, da je pripravljena.
Nemško letalstvo močno izboljšano
Berlin, 13. avgusta. A A. (DNB) Z uvedbo novih tipov velikih letal »Ju 90« in podobnih, ki letajo v službi nemške letalske Hanse, se je zjiiat-no pospešil promet med Berlinom in tujimi prestolnicami. Tnko n. pr. se je polet iz Berlina v Pariz in London skrajšal na tri in pol ure (doslej pet ur), polet v Rim pa na 4 in pol do 5 ur (doslej 7 ur). V Amsterdam, Bruselj, Budimpešto in Stockholm bo odslej trajala vožnja 2 in pol namesto 3 in pol ure, v Curih 2 uri in 15 minut namesto 3 in pol ure. Vožnja iz Berlina v Lizbono bo trajala samo 9 ur namesto 13, iz Berlina v Atene pa 7 namesto 11 ur. Navedeni novi tipi letal že vozijo na progi Rerlin-Amsterdam-London, postopno pa pridejo v promet tudi na drugih progah.
V Angliji mirni
London, 13. avgusta, b. V nasprotju s stališčem francoskega tiska in nekaterih angleških opozicijskih listov hoče angleški vladni tisk ublažiti vtis nemškega oboroževanja in bližnjih manevrov. Angleški tisk hoče nekako ignorirati vojni značaj nemških vaj. Manevri so se danes pričeli in se izvajajo v mnogo večjem področju kakor vsa zadnja leta.
tam upirati in preiti r protinapad, toda vsi njegovi poskui so se izjalovili in je imel velike izgube. Zajeli so mnogo ujetnikov. Po njihovih izpovedbah so imeli rdeči na fronti pri Segreju zelo velike izgube.
Na estremadurski fronti so nacionalisti prodrli m zavzeli več važnih postojank, med njimi vrhova Gama in Zabazuela v Cabraških gorah. Zavzeli smo tudi več utrjenih vasi. Sovražnik se je moral umakniti in je na begu zažgal več vasi. Na tem delu fronte smo ujeli okoli 300 rdečih in zaplenili mnogo vojnega materiala. Nacionalistično letalstvo je bilo včeraj zelo živahno: v bojih ob Ebru smo sestrelili 8 sovražnih letal.
Gandesa, 13. avgusta. AA. (Štefani.) Prebivalstvo Gandese del Rue (estremadurska fronta) je pripravilo generalu Queipu de LIanu triumialen sprejem. Manever, ki so ga izvedle nacionalistične čete s tem, da so pustile Cahieso ob strani, da obvarujejo njeno prebivalstvo pred divjanjem rdečih, ki so bili v tem mestu, je bil deležen med prebivalstvom popolnega razumevanja. Po prihodu v mesto so nacionalisti našli na občinskem dvorišču mnogo trupel ljudi, ki so jih rdeči pobili, preden so se umaknili
Dunajska vremenska napoved: Zboljšanje vremena.
Zagrebfka vremen, napoved. Pretežno oblačno.
Zemnnska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi s plohami tu pa tam. Toplota ho nekoliko padla v severnih krajih >n poskočila na jugu.
Besedilo premirja na Vzhoda
Na Sahalinu nov spopad med japonskimi in sovjetskimi obmejnimi stražniki
Tokio, 13. avgusta. AA. (Havas.) Domej poroča da je vojno ministrstvo izdalo ob 11.20 uradno poročilo, ki pravi, da so zastopniki Japonske in sovjetske vojske podpisali snoči, v petek, ob 21.30 dogovor s temi glavnimi točkami:
»Glede na sedanje okoliščine in na to, da so si japonske in sovjetske postojanke zelo blizu druga drugi v pokrajini Čankulenga, so zastopniki , japonske in sovjetske vojske sklenili tale sporazum :
1.	Položaj severno od vrha Čankulenga se popiše v posebnem poročilu in pošlje obema vladama.
2.	Vrhovna poveljnika japonskih in sovjetskih oddelkov se obvežeta, da ukreneta vse potrebno, da se prepreči kakršenkoli spor v okolici Čankulenga, kakor določa dogovor, ki sta ga podpisali obe vladi o tem, da se končajo vojne operacije.
3.	Jedra japonskih čet in večina sovjetskih > oddelkov, ki stoje na sedlu hriba Čankulenga, se I
umakneta na razdaljo, ki ne bo manjša od 80 m od tega sedla.«
Poročilo dodaja, da so se zastopniki japonskih in sovjetskih čet podpisali na zemljevide, ki točno podajajo položaj japonskih in sovjetskih oddelkov v trenutku, ko sta obe vojski sklenili premirje.
Po sklenjenem premirju so se začeli konkret-■ i.| razgovori med zastopniki japonskega in sovjetskega vojaštva. Na prvem sestanku so razpravljali o pogrebu padlih vojakov. Razgovori o točni določitvi meje pri Čankufengu se nadaljujejo.
S sovjetsko-japonske meje pa ie poročajo o novem incidentu. Pripetil se je na Sahalinu. Člana japonskega parlamenta Tasirogija, ki je v družiti svojega sina in več japonskih obmejnih stražnikov pregledoval sovernovzhodno mejo Sahalinu, je napadla skupina sovjetskih obmejnih stražnikov. Sovjetska straža jc streljala iz pušk in ranila dva japonska obmejna stražnika.
Vsa Nemčija v vojaških pripravah
Vsa prometna sredstva, vsa živilu in vsi za vojsko sposobni moški do 45. leta - nad vsem je vojaška oblast
London, 13. avgusta, TG »Manchester Guardian« objavlja nadaljnje članke o velikih vojaških pripravah Nemčije, ii> sicer o mogočnih utrdbah, ki jih grade v globini 40 km
vzdolž vse zapadne meje (francoska in belgijska meja), kakor tudi o poskusnem vpoklicu rezervistov ter o poskusnih mobilizacijskih odredbah, ki so bile zadnje dni izdane. »Manchester Guardian« našteva naslednje ukrepe:
1.	Vsi poštni uradi so dobili povelje, da morajo staviti čim več avtovozil na razpolago. Prav tako morajo zasebne avtobusne družbe staviti vsa svoja vozila na razpolago oblastem.
2.	Vsi tovorni avtomobili, ki so le količkaj uporabni, morajo biti stavljeni na razpolago z voznikom vred.
3.	Vsi neporočeni gradbeni delavci, kakor tudi vsi poročeni, ki pa nimajo otrok, ter vsi sudetski Nemci, ki so zadnje čase prišli v Nemčijo, so bili od oblasti zbrani ter odposlani na zapadno mejo, predvsem v Posaarje, kjer so uporabljeni za vojaška gradbena dela.
4.	Na osnovi mobilizacijskega povelja, ki je izšlo za izvedbo poskusne mobilizacije, se imajo vsi do 40 let stari moški javiti drugi dan po javni objavi mobilizacije.
Velikanske množine moštva in prevoznih sredstev se je zbralo zadnje tedne po vsej državi in bile odposlane na zapadno mejo.
5.	Vse ceste, ki vodijo na zapadno ali češkoslovaško mejo, so stalno zastražene in delajo na njih po- ■ sebno odrejene delavske skupine, ki imajo nalogo, da I ceste vzdržujejo v najboljšem stanju.
Po španskih bojiščih
General Qaeipo de Liano vkorakal v Gandeso
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
V	preteklem tednu sta stala v ospredju zunanje politike dva dogodka: Sovjetsko-japonski spor na Daljnem vzhodu in novo diplomatsko vrvenje v Evropi.
Med sovjetska Rusijo In Japonsko je pred tedni prišlo v bližini Vladivostoka na tromeji med Sovjetijo, Mandžurijo in Korejo do resnega prepira. Prišlo je do krvavih bojev, ki so na obeh straneh zahtevali ve5 sto smrtnih žrtev. V boj so posegla tudi že letala. Ves svet je pisal in govoril, da je vojna neizbežna. Toda do vojne le ni prišlo. Sovjetska Rusija in Japonska sta sklenili premirje in podpisali sporazum za mirno rešitev medsebojnega krega. Japonska si prav gotovo ni hotela naprtiti nove vojne, ko ima itak že na Kitajskem ve6 kot preveč posla, a od svojih evropskih zaveznic, to je od Italije in Nemčije ni dobila nikakšnih resnih obljub dejanske pomoči. Za to je bila pohlevna in za mirno rešitev pripravljena. Sovjetska Rusija pa se je zavedala svoje notranje slabosti ter težav, ki bi nastopile za njo v Evropi, ter je po svoji stari navadi stisnila rep med noge in po navideznem grmenju šla v kot. Maršal Bliicher je bil menda pripravljen na napad, toda Stalin ni pustil, Stalin, ki dobro ve, da bi ga vsaka vojna, zmagovita ali porazna, brezpogojno pomedla z ruskega pozorišča. Med Japonsko in sovjetsko Rusijo torej sedaj še ne bo spopada. Toda polagoma prihaja čas, ko bo postal neizbežen.
Na kitajskih bojiščih se Kitajci Junaško branijo, in čeprav ne bodo mogli zadržati japonskega pritiska na Hankav, še daleč niso poraženi in se bo vojna vlekla v daljavo.
V	Evropi je nastopilo mrzlično delovanje diplomacije. V Berlinu je na obisku poveljnik italijanskega letalstva maršal Balbo. Prihodnje dni pride tja tudi šef francoskega letalstva general V u i 11 e m i n. Tudi angleški generali in državniki (lorda Hamilton in Hurt-wodd, mornariški minister Duff-Cooper) pridno hodijo v Berlin na neke tajinstvene posvete. V Berlinu pričakujejo tudi obisk madžarskega regenta H o r t h y j a. Nekaj se pripravlja. Ali letalska pogodba med Nemčijo in Italijo, ali pa letalski sporazum med vsemi velesilami, sporazum, ki naj bi ustavil strahotno tekmovanje v zračnem oboroževanju. Istočasno pa potuje bolgarski kralj Boris po Angliji, angleški in francoski denarniki pa posojajo velike vsote denarja Bolgariji, Grčiji in Romuniji. To bi kazalo, da se Anglija in Francija z vsemi močmi trudila, da prikleneta Balkan na sebe in tako preprečita, da bi tamkaj zavladal lospodarski in politični vpliv Italije in Nemčije. Morda je madžarski obisk v Nemčiji neke vrste odgovor Nemčije na angleško podjetnost na Balkanu?
V	Španiji se je položaj zopet zaostril. Franco le počasi napreduje. Italijanski prostovoljci nočejo iz Španije in za to Anglija ne dovoli, da bi se uveljavila njena prijateljska pogodba z Italijo, kar je za posledico zopet nerazpoloženje Francije, kjer se vedno bolj slišijo glasovi, da bo treba na pomoč rdeči Španiji. Španija je postala nevarna smodnišnica, ki resno ogroža mir v Evropi.
Na Češkoslovaškem trajajo pogajanja med vlado in nemško manjšino dalje. Ozračje je napeto. Nemški tisk ostro piše proti Češkoslovaški. Poleg tega pa se slišijo še JMdn6 "Vesti o velikih poskusni mobilizaciji nemške vojske, o kateri pišejo tudi nemški listi. Nemčija da želi v septembru pokazat vso moč svoje oborožene sile, kakor tudi vzornost pri izvedbi mobilizacije. Na francoski meji gradi 600.000 delavcev 40 km globok trdnjavski pas, ki mora biti končan proti koncu septembra. Nemčija hoče brez dvoma s tem pritisniti na pogajanja v Pragi, da bi se bolj hitro razvijala in končala tako, kakor Nemci želijo.
V	Angliji, ki se po izjavah ministrskega predsednika Chamberlaina »danes nikogar več ne boji« in v Franciji, pa vkljub temu mirno spe in se kakšnih evropskih sporov ne boje. Imajo že razloge za to, da se ne razburjajo.
Notranji pregled
Največji dogodek preteklega tedna je gotovo — ustanovitev slovenske Akademij* znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ministrski svet je namreč na svoji seji v četrtek sprejel uredbo o ustanovitvi te Akademije, o kateri govori že finančni zakon za proračunsko leto 1938-39. S tem je slovenska kultura, ki je tekom stoletij dosegla mednarodno stopnjo, dobila svoj vrh in zunanje zastopstvo. (Več o pomenu te ustanove v današnjem uvodniku).
V	nedeljo je bil na Brezjah tabor Kmečko zveze, na katerem je spet prišla do veljave naša preizkušena skupnost, to pot v kmetu, ki j« med nami še vedno najmočnejši in za naredili razvoj najpomembnejši stan. Tabora se je udeležilo do 15.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije, prišli pa eo nanj seveda tudi naši voditelji z dr. Korosiem na čelu.
V	Ljubljani je bil ta teden kongres Mednarodne zveze katoliških esperantistov, v kateri je včlanjena tudi Zveza jugoslovanskih katoliških esperantstov. Ta kongres je imel r resnici značaj mednarodnosti, kakor ne zlepa kaka prireditev takega naslova. Udeležili so 6e ga zastopniki iz Holandije, Belgije, Češkoslovaške, nekdanje Avstrije, Madžarske, Italije in tudi zastopnik mednarodne organizacije slepih esperantistov, v največjem številu pa so bili seveda zastopani katoliški esperantisti iz Slovenije. Po končanem kongresu so si tuji gostje ogledali najlepše kraje Slovenije, nekateri pa so izrabili priliko in šli tudi dalj v notranjost države. Tako je bila naša domovina spet pozorišče mednarodne prireditve, potom katere je šel njen sloves po 6vetu.
V	Koritih pri Nomenju v Bohinjskem kotu je prof. Šmid izkopal plavže sv. Heme, ki so stari že nad 700 let. S to najdbo je v zelo pomembni meri izpopolnjena veriga v zgodovini gorenjskega plavžarstva in železarstva, ljudska govorica pa je dobila svoje potrjenje.
Politično življenje pa skoro miruje, oziroma se razvija brez kakih senzacij. Edina novost je potovanje dr Mačka r Belgrad na obisk k voditeljem srbskega dela združene opozicije. Z njim bosta v imenu b. HSS potovala še inž. Avgust Košutič in sarajevski odvetnik dr. Jure Šutej, v imenu b. SDS pa Večeslav Wilder, dr. Budisavljevič in Sava Kosanovič.
Dr. Stojadinovič o Bolgariji
v bolgarski številki Samouprave1
Belgrad, 18. avgusta, m. Glavno glasilo JRZ »Samouprava« je izdalo danes posebno številko, posvečeno Bolgariji. Za to številko sta dala svoje prispevke tudi predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič in predsednik bolgarske vlade in zunanji minister dr. Georgie Kjoseivanov. Dr. Stojadinovič je pod naslovom »Za Bolgarijo in Jugoslavijo« napisal naslednje: »Nam je Bolgarija postala zelo blizu, prav tako tudi mi Bolgariji, po sklenitvi pakta o večnem prijateljstvu r januarju 1937. Nas nič več ne loči, vse1 nas zbližuje. Vse to, kar smo storili in delali, bodisi mi, bodisi Bolgarija v zadnjih 20 letih, je bilo zn zbližanje obeh narodov in medsebojno zaupanje. Toda zaupanje jo nežna rastlina, ki jo je treba negovati in kateri je treba posvečati ne samo razum, temveč tudi srce, da res lepo raste in se razvija. Naš pakt o večnem prijateljstvu je prihranil mnogo skrbi ne samo balkanskemu sporazumu, temveč tudi Evropi. Ta pakt je zbližal z Bolgarijo tudi naše partnerje iz balkanskega sporazuma in je napravil ta sporazum, če je že tako mogoče reči, še za bolj balkanskega. Toda Bolgarija in mi se še vedno malo poznamo. Zato je treba delati s še večjo ljubeznijo in navdušenjem, da se bomo med seboj spoznali in da se bosta naša dva naroda, ki sta v preteklosti toliko pretrpela, tako pobotala, da jjn nikdar in nihče več ne bo mogel v bodočnosti ločiti.
Balkanski sporazum nastopa kot ena celota za dalje časa v vseh velikih in važnih mednarodnih vprašanjih kakor tudi na važnih mednarodnih konferencah, ker so velike linije naše zunanje politike iste, kakor nam je tudi skupno isto stremljenje po miru na Balkanu, pred tem pa še tudi na vsem svetu. Naših 60 milijonov duš, kolikor skupno štejejo Bolgarija, Grčija, Jugoslavija, Romunija in Turčija, je pripravljenih braniti to politiko, ki edino lahko zavaruje popolni mir, tako potreben za blagostanje in srečo naših balkanskih narodov.«
Predsednik bolgarske vlade in bolgarski zunanji minister dr. Kjoseivanov je napisal naslednje vrstice pod naslovom »Jugoslavija in Bolgarija«: »Politika zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki so jo merodajni činitelji vodili v teku zadnjih let m ki sta jo navdahnila in odobrila oba bratska naroda, je bila slovesno potrjena s paktom o nerazrešljivem miru in večnem prijateljstvu, Id je obnovil medsebojno zaupanje in ustvaril trajne pogoje za miren
Pokojninski zavod v Belgradu
je začel poslovati. Ima 13.87t zavarovancev
Belgrad, 12. avg. AA. Včeraj popoldne je bil v prostorih osrednje uprave za posredovanje dela drugi redni sestanek sveta Pokojninskega zavoda za uslužbence v Belgradu. Seji je prisostvoval ves čas tudi minister za socialno politiko in ljndsko zdravje Dragiša Cvetkovič. Takoj v začetku je v imenu sveta Pokojninskega zavoda pozdravil ministra Cvetkoviča Laza Ko-vačevič iz Novega Sada ter poudarjal njegovo delavnost na socialnem polju.
Po končani seji je minister Cvetkovič dat/ za javnost izjavo, v kateri je med drugim dejah
»Bil sem navzoč na današnji seji belgrajskega Pokojninskega zavoda, da bi se osebno seznanil s položajem v tem zavodu v prvih dneh njegovega samostojnega poslovanja v Belgradu, pa tudi zaradi tega, da bi se seznanil z gotovimi vprašanji, ki se postavljajo v zvezo s tem samostojnimi poslovanjem zavoda. Morem takoj reči, da so ustanovni posli zavoda bili končani v relativno kratkem času in z zmernimi stroški, vendar pa zavod ni še izvršil potrebne organizacije, kakor tudi ne organizacije službe po podružnicah. Toda oni posli, ki so v zvezi z uvedbo obveznega zavarovanja — in to je glavno — so končami, ter v tem ozirn za-
Pot dr. Mačka v Belgrad
Belgrad, 13. avg. m. Kakor smo že poročali, bo dopotoval jutri v Belgrad s popoldanskim zagrebškim brzovlakom predsednik bivše SDK dr. Vladko Maček. Na belgrajski železniški postaji ga bodo sprejeli in pozdravili zastopniki tako zvane združene opozicije. Po prihodu dr. Mačka se bo s postaje razvil po Nemanjim ulici čez Slavijo v Svetosavsko ulico sprevod, ki so ga oblasti dovolile. Žc v teku jutrišnjega popoldneva se bo dr. Maček sestal z voditelji srbijanske opozicije, zvečer pa bo večerja, ki mu jo prireja Aca Stanojevič na stanovanju Miše Trifunoviča. V Belgradu ostane dr. Maček tri dni in odpotuje v torek zjutraj.
V zvezi s prihodom dr. Mačka v Be.grad objavlja današnja »Samouprava« uvodnik pod naslovom »Mrtvi tir«. Med drugim poudarja naslednje: »Jako dobro je, da g. dr. Maček ni opustil svoje namere, prvič zato, ker je javno mnenie že začelo dvomiti v njegov belgrajski obisk, tako da se je zanimanje za ta obisk popolnoma zmanjšalo in njegovi obisk ni več senzacionalen. V Belgrad prihaja, da bo zaključil pričakovanja in da preseka vse mučne in različne komentarje, ugibanja in prerokovanja, drugič pa zato, da s svo-obiskom v Belgradu g. dr. Maček pokaže svetu, da on smatra Belgrad za center
jim vsemu
države in za pristojno mesto, tako geografsko, zgodovinsko in ustavno, za reševanje vseh velikih jugoslovanskih vprašanj.
Na ta način dr. Maček dela dober korak, ki je istočasno tudi priznanje, da se z njegovo osebo ne morejo delati vratolomne kombinacije, s katerimi se večkrat tudi preti, to je, da ne bi priznaval Belgrada. Zato je tudi z vsesplošnega jugoslovanskega stališča v resnici dobro in koristno, da dr. Maček prihaja v Belgrad. V njegovem prizna-nanju Belgrada tudi naša vlada in JRZ lahko vidi dober uspeh svoje lastne politike.«
V nadaljnjem »Samouprava« odgovarja na več vprašanj glede razgovorov, ki jih bo imel dr. Maček v Belgradu z združeno opozicijo, in na vprašanje, na kateri politični bazi, na kateri moralni platformi in s katerimi ostvarljivimi načrti pričakuje združena opozicija dr. Mačka s tolikim pompom. »Samouprava« na vse to sumarno odgovarja: »Združena opozicija je heterogen konglomerat, majhna skupina in brez vodstva, brez določenih ciljev, brez določenega stališča nasproti nekaterim temeljnim vprašanjem naše države. Ta skupina obstoji ad hoc in lahko razpade vsak trenutek, ker so v njej ljudje, ki so bili desetletja med seboj smrtni politični neprijatelji. Ona je negativna in to je vse.
vod more popolnoma pravilno in zadovoljivo funkcionirati. Pokojninski zavod v Belgradu ima 13.871 zavarovancev, ki so zaposleni pri 3317 delodajalcih. Ne razpolagamo pa z nika-kimi statistikami, koliko uslužbencev se ni prijavilo v pokojninsko zavarovanje. Uslužbencev na področju belgrajskega Pokojninskega zavoda bo približno okrog 25.000. Na vsak način je potrebno uvesti propagando, da bodo tisti, ki se do sedaj še niso prijavili v pokojninsko zavarovanje, izvršili svojo dolžnost prostovoljno ter ob popolnem spoznanju stvari.
"	^oflOfii«,,. > J*.	b I
Kolesarji so se spustili po cestah okrog Slovenije
Zagreb, 13. avgusta, b. Davi med 6. in pol 7. so se zbrali številni športniki v Masarykovi ulici v Zagrebu, odkoder so šli do Černomerca, kjer se je pričela kolesarska tekma. Tam je bil odskok. Od prijavljenih 40 kolesarjev jih je prišlo samo 28. V imenu bana je prisostvoval pričetku tekem politično-upravni tajnik g. Rogič, v imenu poveljnika savske divizijske oblasti, armadnega generala Jurišiča, pa je prišel k tekmam podpolkovnik Ivaniševič. Največ tekmovalcev je bilo h Zagreba. Slovencev je bilo 7, trije pa so prišli iz Belgrada. Na vsej progi spremljajo kolesarje trije avtomobili v katerih se vozijo funkcionarji, časnikarji in predstavniki prireditve. Ob 8.40 je prispel v Kar-lovec avtomobil s člani uprave m delegati zveze. Kolesarji so po odskoku odpeljali v določeni smeri in kmalu so se ločili od ostnlih Prosenik, Po-kupec, Albulnar in Kelle. V Podsusedu je imel Pokupec defekt. Pozneje se je skupina v vodstvu povečala in so se priključili še 2urin, Davidovič, Podnišljak. Mihelčič, Puhak, Lavrih, Erdelji ln Martinek. Ta skupina je skupaj s prvimi držala^ do Karlovra. šele dva kilometra pred mestom je Pro-sinek povečal tempo. Nekateri so ee zelo trudili,
da bi ga prehiteli, toda Prosinek je vozil v divjem tempu tudi skozi mesto ter se odtrgal od prve skupine, v kateri se je najbolj odlikoval karlov-ški prvak Mihelčič, za celih 200 metrov. Skozi mesto je vozil Prosinek z veliko brzino in prišel v močnem špurtu prvi na cilj v času 1:45.47. Takoj za njim je privozila skupina devetih tekmovalcev. Nato je bil določen plasman. Na splošno iznenadenje je bilo najboljše moštvo iz Karlovca, ki je bilo sestavljeno fes Mihelčiča, Puheka, Sta-riča in Brezoviča. Veliko iznenadenje je bil vsekakor plasman Mihelčiča, ki je prišel na cilj kot drugi, ter Puheka, ki je prišel na cilj kot peti. Izidi so naslednji: 1. Prosinek (Gradjanski, Zagreb) 1:45.47, 2. Mihelčič (Zvezda, Karlo-vac) 1:46.10, 3. Lavrih (Fortuna, Belgrad) 1:46.10, 4. P o d m i š 1 j a k (Edinstvo, Ljubljana) 1:46.10,. Od ostalih Slovencev so prišli na cilj: deseti Žerjal (Edinstvo, Ljubljana) 1:48.10, dvanajsti Albulnar (Hermes, Ljubljana) 1:49.5, štirinajsti Gartner (Ljubljanica, Ljubljana) 1:49.8. dvajseti Prenk (Hermes, Ljubljana) 1:50.09, 26 Barteij (Jesenice) 1:59.10.
(Glej sliko na 17. strani!)
Dohodki v prvem polletju so zmašali okoli 1,475.000 din, skupno pa je bilo vplačanih okoli 11 milijonov 300.000 din. Te številke nam kažejo, rla je bilo od skupnih predpisanih doprinosov vplačanih 75.62%. Z ozirom na to, da je zavod še v prvi fazi svoje organizacije in da delodajalci v preteklih mesecih niso redno dobivali odlokov o svojih obveznostih za zavarovanje svojih uslužbencev, niti pravočasno odgovorov na njihove razne dopise, se morajo dosedanja vplačila smatrati še za zelo povoljna. Od ustanovnih stroškov smo jih od januarja do konca julija 6% vzeli od zbranih prispevkov.«

razvoj in miren napredek obeh sosednih narodov. Z veseljem h navdušenjem se spominjam dni, ko sem skupno s svojim dobrim in preizkušenim prijateljem, spoštovanim državnikom dr. Milanom Stojadinovičem stavil svoj podpis na ta pakt, Id je zgodovinskega pomena za bodoče odnose med jugoslovanskim in bolgarskim narodom b Id predstavlja dragocen doprinos k delu in mir, za katerega čuvanje in krepitev neprestano skrbijo In se trudijo vsi narodi, ki so naseljeni na Balkanskem polotoku.«
Za isto številko so dali svoje prispevke tudi bolgarski notranji minister Nikolajev, finančni minister Gunev, pravosodni minister Kožuharov, prometni minister, rezervni general Lovov, prosvetni minister Ma-nev, trgovinski minister Nikiborov, predsednik bolgarskega sobranja Bošanov, oba podpredsednika Markov in Pešev ter guverner bolgarske Narodne banke Bo-žilov.
14. mednarodni teniški turnir na Bledu
Bled, 13. avgusta. Kakor vsako leto, prireja belgrajski tenisklub na Bledu svoj tradicionalni 14. mednarodni teniški turnir za prvenstvo Bleda pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Tenisklub prireja vsako leto na Bledu svoj turnir v smislu propagande za lepi beli šport kakor tudi za propagando Bleda. Kot vedno, tako so se tudi letos zbrali na Bledu skoro vsi najboljši teniški igralci iz vse države, da reprezentirajo svoj šport. Toda na žalost letos na Bled niso mogli postaviti naših najboljših moči. ker so nekateri morali odpotovati v Ameriko, drugi pa v Varšavo. Na Bled je prišel le Radovanovič, ki je po vrstnem redu peti, pa še on je prišel le zaradi sklepa kluba, ker turnir prireja njegov lastni klub. Prav tako pa je naša zveza povabila nemške, češke in madžarske teniške igralce, da bi se udeležili blejskega turnirja. Poslali pa so nam le povprečne igralce, ki so se raztepli po raznih turnirjih po vsem svetu. Tako so nam poslali Madžari dva povprečna igralca Friedicha in Snopeka, Nemci pa eo poslali z Dunaja Nustererja. Čehi na žalost niso poslali nobenega, najbrž zaradi bojkota z ozirom na zadnje tekme v Zagrebu. Od naših so nastopili Radovanovič iz Belgrada, Ristič in Laszlo, tradicionalni niralec in blejski publiki poznani Friedrich iz Zagreba in Kumanudi, dalje Benko iz Ljubljane in Dacar, iz Zagreba brata Blanke in Vaiušnik. Dame zastopajo na tem turnirju gdč. Florijan iz Zagreba, simpatična gdč. Sernec iz Celja in gdč. Ele-govič iz Zagreba.
Igralo se je včeraj in danes, in sicer so igrali gospodje v A in B kategoriji, dame posamezno, mešano tudi gospodje in dame in dvojno gospodje. Videti je bilo, da bo imel na tem turnirju največ uspehov Belgrajčan Radovanovič, toda danes, ko je igral z Madžarom Friedrichom, je pokazal zelo slabo igro, katero je izgubil z 6:2, 4:6, 3:6. Najlepša igra je bila danes, ko sta igrali gdč. Sernec in Florijan. Prvi gem je Sernečeva takoj dobila s 6:1, v drugem gemu pa je popustila in ni mogla vzdržati tempa svoje nasprotnice ter je izgubila s 6:2 in 6:1. Za finale sta se klasificirala dva ino-zemca, in sicer Madžara Snopek in Friedrich, pri damski igri pa Florijan iz Zagreba in Madžarka Szepesi. Za jutrišnje tekme vlada tu veliko zanimanje.
ic
Montreat, 18. avgusta. AA. (DNB.) V finalu ameriškega pasa za Davisov pokal je Japonec Na-kako premagal avstralskega igTalca Broimvicha v 4 setih 6:0. 3:6, 7:5, 6:4. Stanje po prvem dnevu je torej 1:1.

- K
__T — ->	■ ,
A.	^ —v	. V	-	-	- /
' X. —-	-	— - -	•	, .
•» — ___~> ^ - ^
rv -	- ^ - - V V	V
fc^ K - A- IT** f . ( - * — v	— —■ -
* * m, I ^t n .	t A . iJ*. •
Prav tako je na Bledu že par dni naš opolno-močenl minister in poslanik v Pragi dr. Vasa Protič, ki se je nastanil v hotelu »Toplice«. Na Bledu ostane do sestanka Male zveze.
Osebne cesti
Belgrad, 13. avgusta. AA. S kraljevim ukazom in na predlog prosvetnega ministra so upokojeni: Pavla Buh, učiteljica na Vrhniki (Ljubljana okolica); Andrej Škulj, okrajni šolski nadzornik v Kamniku; Josipina Sedej, učiteljica v Ribnici (Kočevje); Radovan Grum, okrajni šolski nadzornik za mesto Ljubljana.
Polja ki in Srednja Evropa
Pariz, 13. avgusta. TG. Pariški »Temps« objavlja izčrpno poročilo svojega varšavskega dopisnika o češkoslovaškem problemu, kakor gledajo nanj v Varšavi. Na dogodke z dne 21. maja gleda takole: Niti trenutek niso mislili voditelji poljske politike na to, da bi podpirali nemški manever. Poljska je sama preveč trpela zaradi izgube svoje nacionalne svobode, da bi ne čutila za narod, katerega neodvisnost ogroža drugi narod, simpatij in sočutja, posebno še, ker gre za narod, ki je Poljski navzlic vsem sporom tako blizu. Poljska je bila tedaj zelo razburjena in javno mnenje bi brez dvoma odkrito nastopilo, da ni šlo za problem poljske manjšine, ki je povezana z neodvisnostjo češkoslovaškega naroda. Sedanja politika nezain-teresiranosti ima pasivni značaj, kar ni v skladu z osnovnimi smernicami njene politike. Zaradi tega je mogoč preobrat. Poljaki načrt za zedinjenje nekaterih dežel med Rusijo in Poljsko je inozemstvo največkrat napačno razumelo. Poljska ne želi hegemonije za te dežele, temveč hoče zaradi lastnega samobitja uresničiti stari načrt baltsko-črnomorske federacije. Navzlic temu, da se Poljska zaveda nevarnosti Rusije, je vendar mnenja, da je sodelovanje Češkoslovaške s Sovjetsko Rusijo potrebno.
Nevarnost, ki grozi Poljski z vzhoda, imenujejo Poljaki »sudetsko taktiko«. Po mnenju poljskih opazovalcev se voditelji Nemčije zelo malo zanimajo za sudetske Nemce. Njim ne gre_ za sudetsko-nemško področje, temveč za vso Češkoslovaško.
Na Poljskem sp sudetska taktika bavi predvsem s temi narodnostnimi manjšinami, nemško, kašubsko in ukrajinsko. Glasom neke parlamentarne interpelacije razvijajo oficielne in tajne
nemške organizacije na Poljskem zelo živahno delavnost, zlasti na vzhodni meji, in člani teh organizacij so mnogokrat prekršili že najbolj elementarno zvestobo napram Poljski, ki ji nudi gostoljubnost. Značilno je tudi, da so prostovoljci lvov-ske pokrajine meseca junija na nekem kongresu prosterali proti vsenemški politiki in proti dejstvu, da so se v privatnih nemških šolah vzhodne Galicije razširile knjige, ki so sovražne Poljski, in te knjige se dobivajo tudi v knjižnicah. Prav tako so poskušali agenti vsenemštva, tako pravi varšavski dopisnik »Tempsa«, polastiti se vodstva poljske protestantovske cerkve.
Glavni predmet »sudetske taktike« pa predstavlja močna ukrajinska narodna manjšina, za katero je Berlin vselej kazal zelo živahno zanimanje. Ta manjšina se nahaja na poti v Kijev in je torej sestra češkoslovaških Ukrajincev, ali kakor jih imenujejo Nemci, »Rutenov«.
Končno navaja omenjeni dopisnik mesto iz članka bivšega poljskega poslanika v Pragi, Ba-derja. Ta spominja na to, da leži v arhivih Češkoslovaške in Poljske spomenica, ki jo je za obe državi izdelal znameniti francoski maršal Foch_. Ta obravnava vlogo Češkoslovaške pri obrambi poljske Zgornje šlezije in vlogo Poljske, ki naj bi preprečila nemški armadi vdor čez Moravsko in preprečila tudi, da bi ločila Slovaško od čeških dežel. Ta spomenica je datirana s 16. februarjem 1934 in svetuje obema državama sklenitev vojaške zveze, do katere pa ni prišlo.
Praga. 13. avgusta. AA. (CTK) Zdravstveno stanje msgr. Hllnke, voditelja slovaške ljudske stranke, se Je iznenada poslabšalo.
Dr. Jure Koče s
Črnomelj-Vrbovsko
Predsednik dr. Milan Stojadinovič: »Pod mojo vlado dobi Slovenija zvezo z morjem.«
Naša javnost je že obveščena o razpisu licitacije za gradnjo dveh delov železniške proge Črnomelj— Vrbovsko, in 6icer 8.8 km iz Črnomlja in 6.7 km iz Vrbovskega, torej od obeh koncev istočasno, tako da niti najnevernejši Tomaž ne bo več mogel misliti, da bo proga kje obtičala. Režimu nasprotni krogi so vse doslej trosili vesti, da se ta proga zapostavlja, odnosno, da se nikoli ne bo gradila. Nekateri lističi so zbijali na ta račun celo šale, česar jim pa nikdo ne zameri. No, sedaj, ko je to vprašanje deiinitivno rešeno, 6e pa v istih krogih pojavlja trditev, da bi bilo prav za prav treba dati zvezi preko Kočevja—Vrbovsko prednost pred zvezo Črnomelj—Vrbovsko. Zaradi tega in zato, da se postavi stvar na svoje mesto, je čas poudariti sledeče:
Ne slučajno, ampak namenom in zavedoma je padla odločitev za Črnomelj—Vrbovsko. Ako pogledamo na karto, nam pri proučitvi vprašanja zveze Slovenije z morjem pade takoj v oči dvoje točk, t. j. Kočevje in Črnomelj. Projekt gg. inž. Klodiča, Hrovata in Kavčiča, naših treh eminentnih železniških strokovnjakov, je to od vsega početka upošteval in hotel obenem zvezati Kočevje in Črnomelj z Vrbovskim. Ko je bila leta 1922 uzakonjena samo ena veja, t. j. Kočevje—Vrbovsko, je bilo z merodajne strani rečeno, da je zveza Črnomlej Vrbovsko samo slučajno izpadla.
Progi Črnomelj—Vrbovsko se formalno ni dala prednost, ker jo dejansko sama že po naravi ima pred vsako drugo varianto in tudi pred krakom Kočevje— Vrbovsko. Resen človek ne more govoriti, da gravitira na progo Črnomelj—Vrbovsko le Štajerska, kajti Štajerska je daleko večji del Slovenije kakor bivša, že itak okrnjena Kranjska. Na Črnomelj—Vrbovsko gravitira poleg vse Štajerske tudi vsa Dolenjska, odnosno v vsakem primeru njen največji del, kar znaša vse skupaj nad dve tretjini, odnosno skoraj tri četrtine vse Slovenije. Zaradi tega je — z vidika splošnosti govorjeno — z železnico Črnomelj—Vrbovsko defini-tivno rešen problem železniške zveze Slovenije z morjem.
Odgovor na najvažnejše vprašanje, ki ga je bilo rešiti z narodno-gospodarskega stališča vse Slovenije na eni in mednarodnega tranzitnega prometa na drugi strani, je imperativno dal prednost kraku Črnomelj— Vrbovsko, Glede prvega momenta je bil odgovor pravkar podan. Kar se pa tiče pritegnitve tranzitnega prometa iz velikega dela srednje Evrope, pride v poštev izključno samo krak Črnomelj-Vrbovsko radi relacije Št. Janž-Sevnica-Maribor. Kočevje-Vrbovsko odn. vsaka kakršnakoli zveza iz Kočevja ne pride za tranzit niti v poštev, kajti na noben način ne more pritegniti tranzitnega prometa iz severa zaradi najkrajše železniške proge Monakovo—Beljak—Jesenice—Bohinj— Gorica—Trst, ki bo vedno dominantno obvladala in vršila tranzit iz severa in ga nikoli ne bo mogoče pritegniti k nam.
Vse te momente je parlamentarna delegacija slovenskih poslancev JRZ po predhodnem posvetovanju z vsemi merodajnimi faktorji in zlasti tudi z našimi železniškimi strokovnjaki proučila. Podprta z utemeljeno spomenico in s strokovno izdelanimi kartami (inž. Nagodeta), je okrog 20. decembra 1935, vprav na praznik pravoslavnega sv. Nikole, v poslopju zunanjega ministrstva zaprosila predsednika vlade gosp. dr. Milana Stojadinoviča, da naj se pod njegovim režimom pristopi k realizaciji železniške zveze Slovenije z morjem. Predsednik kr. vlade je dokazal ob tej .pri-, liki, da tako točno pozna tudi prometne prilike vse Slovenije, da je vse prisotne naravnost presenetil. Z njemu lastno uvidevnostjo je takoj presodil položaj in rekel: »Dani Vam besedo, gradili bomo. Slovenija dobi železniško zvezo z morjem pod vlado Milana Stojadinoviča.« Ko je julija 1936 bila objavljena uredba z zakonito močjo o gradnji novih železnic, je bil doktor Milan Stojadinovič tisti, ki je z našima ministroma dr. Korošcem in dr. Krekom zahteval, da se mora v uredbi dati na prvo mesto proga Črnomelj—Vrbovsko. Ako upoštevamo, da se je takoj nato osnovala močno ekvipirana sekcija za trasiranje železnice Črnomelj— Vrbovsko, ki je letos pod vodstvom priznanega strokovnjaka inž. Štibilja dokončala detajlne projekte do vseh podrobnosti, potem vidimo, da se proga Črnomelj—Vrbovsko ni prav nič zapostavljala, ampak od vsega početka prav resno vzela v poštev. Slovenska parlamentarna delegacija JRZ prav rada prevzame pred vso slovensko javnostjo odgovornost za to, da se je zavzela za progo Črnomelj—Vrbovsko in ne Kočevje—Vrbovsko, in sicer iz sledečih razlogov:
1.)	Ker je narodno-gospodarsko, kakor že zgoraj razvidno, ta proga najvažnejša, kajti nanjo gravitirata direktno nad dve tretjini vse Slovenije; poleg merodajnih strokovnjakov nam potrjuje to tudi že pred več kot desetimi leti izvedeni plebiscit, ko so se vse štajerske in dolenske občine izrekle za Klodič-Hrovat-Kavčičev načrt samo zaradi kraka Črnomelj—Vrbovsko. Brez dvoma je zelo važno, da je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani kot vrhovna in zakonita predstavnica celotnega slovenskega gospodarstva pred kratkim predlagala med prvimi javnimi deli, ki se imajo izvršili, progo Črnomelj-Vrbovsko, s čemer je dovolj jasno podčrtan nje pomen.
2.)	Ker pride in more priti v poštev za pritegnitev mednarodnega tranzitnega blagovnega prometa tako zvano deviacijo po naši zemlji na naše morje samo in edino zveza Črnomelj—Vrbovsko.
3.)	Ker je najlaže izvedljiva, kajti pri vprašanju kraka Kočevje—Vrbovsko ne pride v poštev samo 59 km nove trase od Kočevja do Vrbovskega,ampak tudi popolna preureditev, odnosno preložitev obstoječe proge Grosuplje—Kočevje, ki zaradi številnih ovinkov z majhnim radijem sploh ne more priti v poštev za brzovlake, tako da bi jo bilo treba nanovo zgraditi, ako bi jo hoteli za to usposobiti, kar bi pa gradnjo ogromno podražilo. Medtem pa imamo na relaciji Ljubljana— Črnomelj progo, ki je zaradi svojih velikih radijev že danes sposobna za brzovlake in je treba samo na sektorju Grosuplje—Trebnje izmenjati stare tračnice z modernimi, kajti na ostalem delu proge jih že imamo.
4.)	Ker dejansko, ako vse upoštevamo, ustreza železniška zveza preko Črnomlja—Vrbovsko tudi Ljubljani, ki bo prišla na morje samo okrog 17 minut pozneje kakor pa preko Kočevja. Pozivati se na eks-ploatacijo gozdov, čemur naj bi služila proga preko Kočevja, ni resno, ker, kdor to dela, je najbrže prespal vseh 20 let, v teku katerih so bila vsa vprašanja glede zveze Slovenije z morjem v celoti in do podrobnosti razčiščena. Tudi pristaši tako zvane Musilove in Župnekove trase so svoječasno argumentirali, da bi tamošmji gozdovi sami napravili železnico rentabilno, toda če vzamemo — pri racionalnem gospodarstvu — največjo možnost eksporta, t. j. 40 vagonov dnevno, potem bi železnica s tem zaslužila komaj nekaj nad 1 milijon din letno, dočim bi obratni stroški sami znašali najmanj 2 in pol milijona din na leto.
5.	Ker iz gornjega sledi, da bo odslej naprej moralo Kočevje in njegova okolica sama stremeti za tem, ako sploh hoče kdaj doseči podaljšanje proge iz Kočevja, da jo doseže iz Kočevja samo v smeri preko Poljanske doline proti Malemu Jadrču, na obstoječo progo Črnomelj-Vrbovsko, ker bo ta proga iz Kočevja najkrajša in najcenejša, ker se izogne ogromnih višinskih razlik (doline Kolpe) in drugih neugodnosti, torej momentov, ki so onemogočali ves čas kako drugo traso iz Kočevja. Situacija je sedaj tudi v tem pogledu razčiščena, česar do sedaj ni bilo, kar morajo prizadeti faktorji bližnje in daljne okolice Kočevja sami dobro vedeti in priznati in se, ako so realni, vsaj za v bodoče prilagoditi Klodičevi zamisli. Seveda se pri vprašanju realizacije kraka Kočevje-Vrbovsko pojavlja vprašanje prioritete z ozirom na dobro cestno zvezo Ljubljane s Sušakom, kajti samo Črnomelj-Vrbosko ima že itak v vsakem pogledu prioriteto, kar so priznani strokovnjaki že dalj časa izjavljali in pisali, ne da bi jim kdorkoli mogel ugovarjati.
Vsekakor bi bil ideal, ako bi se dalo vse doseči. Toda eno je treba priznati.
Vlada dr. Stojadinoviča in dr. Korošca je prva vlada po zedinjenju, ki je dala prvo veliko investicijsko delo v Slovenijo v znesku okrog 150 milijonov din, kar znaša preko 10 odst vsote, ki je določena iz 4 mili-jardnega posojila za žefczniške zgradbe v celi državi
Ta vsota pride v poštev dejansko samo za Slovenijo, kajti četudi se bo polovica proge gradila na te-toriju savske banovine, pride to v poštev samo za Slovenijo kot njena zveza, ki dejansko za one kraje preko Kolpe ne pride niti v poštev.
Ob 20 letnici Zedinjenja nam lahko dr. Stojadinovič reče sledeče: 19 projektov za železniško zvezo Slovenije z morjem je bilo, za katere ste se skoraj celih 20 let medsebojno borili in pobijali na škodo Slovenije in države. Jaz (dr. Stojadinovič) in Vaš vodja dr. Korošec Vam za 20 letnico zedinjenja dajeva v delo progo Črnomelj-Vrbovsko kot najboljši izhod Slovenije na morje, da bo po 20. letih tudi ona po jugoslovanski zemlji zedinjena z jugoslovanskim morjem, ker to narekujejo življenjski mteresi Slovenije in splošni prometni mteresi cele države!
In tako lahko po 20 letih rečemo; ž pur si muove! In to naj nam bo kažipot za v bodoče, da bomo Slovenci v najvažnejših vprašanjih nastopali skupno in složno, ker le tako je uspeh zasiguran.
Dr. ing. č. Nagode:
Prioriteta gradnje zveze Črnomelj—Vrbovsko
Po določitvi državnih meja stoji v letih 1919—1938 železniško-gradbena politika Jugoslavije na skrajnem zapadu ozemlja pred dvema problemoma. Povezati je našo banovino na ostale predele čim tesneje in ustvariti Sloveniji izhod na Sušak, ker je izgubila naravno pot na Jadran preko Št. Petra.
Zaradi znanega političnega koncepta bivše dvojne monarhije in gospodarske rivalitete avstrijskega Trsta ter ogrske Reke, luki, ki sta obedve razpolagali s prvovrstnimi transverzalnimi komunikacijami v zaledje, smo prevzeli n. pr. ob prevratu med ozemljema dravske in savske banovine le dva vzdolžna železniška spoja. Glede na tehnično opremo sta bila tako oni iz Zidanega mostu na Zagreb (iz 1. 1865) kakor drugi iz Nov. mesta na Karlovac (iz 1, 1914) podrejene vrednosti. Vse ostale proge, same lokalke, so se koeiča-vale v bivših mejnih predelih, tako v Murski Soboti, Ljutomeru, Rogatcu in Kočevju.
Prvi trije od teh slepih krakov so se že spojili z 39 odn. 14 km dolgimi zvezami (stroški 55 odn. 36 milijonov), in skupno z gradnjo mostu v Zid. mostu se je tako bistveno zboljšal longitudinalni prometni priključek Slovenije k ostali državi. Kar se tiče zveze na morje je ostalo do nedavnega pri uzakonitvi spojnih prog (1922—1936).
Ves ta čas pa je slovenski prekomorski promet bilo mogoče usmerjati na Sušak le s posebno nizkimi tarifami in to preko Zagreba in Karlovca, edinih priključkov na »reško transverzalo«. Naravno je, da v takih razmerah naša luka ni mogla pritegniti z »alpskih prehodov« nobenega tranzita. V interesu celotnega železniškega in državnega gospodarstva ter ne le Slovenije je bilo da se temu stanju odpomore.
Z razpisom del za progo Črnomelj-Vrbovsko je storjen glavni korak k rešitvi.
Uzakonjeni koncept, zamisel g. direktorja Klodiča, rešuje vprašanje »zveze Slovenije z morjem« namreč s spoji obstoječih prog med Scvnico in Št. Janžem (12 kilometrov), Kočevjem in Vrbovskim (56 km) in Črnomljem in Vrbovskim (48 km), slednja z deloma skupnim potekom. S tem bo dobila dravska banovina kratke priključke na sušaško progo, edino prometno visoko-vredno normalnotirno železnico, ki danes vodi iz državnega zaledja na Jadran. Načrt vplcla tudi slepe krake pri Št. Janžu in Kočevju v funkcionelno enoto
našega železniškega omrežja.
Z navedenimi kratkimi spoji dobimo v transver-zali, to je s celine na morje, dva nova poteza: Ma-ribor-Sevnica-Vrbovsko-Sušak (320 km) ter Ljubljana-Kočevje-Vrbovsko-Sušak (220 km), v longitudinali vzporedno Savi in dinarskemu gorskemu reliefu pa poteza: Ljubljana-Trebnje-Sevnica-Zagreb in Ljubljana-Kočevje-Ogulin.
Naravno je pri pripravah za sestavo »uredbe o trasiranju in gradbi novih prog« (1936) postalo aktualno vprašanje, po kakem vrstnem redu naj se preide k delu.
Postavljeno je bito vprašanje prioritete
Študijska vzporeditev gospodarskega pomena obeh variant izvršitvenega reda je pokazala dokaj drugačno sliko, kot smo je bili navajeni iz raznih govorov, konferenc in manifestacijskih zborovanj«. Tam sta se pojma »izhod Slovenije na morje« in »kočevska proga« kratko malo identificirala. Interes Ljubljane je tudi senčil ostale. »Črnomaljska« je ostala v ozadju, ker ni bilo javnogospodarskega rentabilitetnega računa, kakor ga manjka za toliko koristnih in nekoristnih naprav pri nas.
Za določitev vrstnega reda so merodajni v tem primeru kriteriji:
1.	Koliko in kakšnega gospodarskega značaja (produkcija in konsum) je prometno območje, ki se z novimi komunikacijami otvori.
2.	Koliko in kakšno je prometno območje, ki z novo gradnjo dobi boljšo zvezo na morje, kot jo je imelo do nje po katerikoli izmed obstoječih prog,
3.	Kolika prometna območja gravitirajo posamezno na oba primerjana prometna poteza
4.	Kolik je prihranek na prometnem delu pri izpopolnitvah.
5.	Kateri obeh potezov predstavlja boljšo zvezo celotne pokrajine z luko za oni čas, dokler se ne dogradi tudi drugi spoj.
Na ta in še vrsto drugih vprašanj sem poizkusil dati odgovor s tem. da sem za vsak km proge in vsak vagon tovora v trdovini Slnveniie z jadranskimi prisla-
Ta železobetonska stavba, ki se sedaj do-gotavlja, je last veletrgovske firme Stormecki v Celju in je to danes največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji. Široka in dolga je po 25 m in ker je vsa podkletena ter štirinadstropna, je za trgovski promet na razpolago 3750 m2. Za stavbo se je porabilo 60.000 kg ali 6 vagonov železa in 25 vagonov cementa. Ta trgovska hiša, katero zida stavbenik ing. Anton Umek iz Ljubljane, je najmoderneje urejena, ima garderobe, električno dvigalo, centralno kurjavo, lastno avtomatično telefonsko centralo z 20 postajami, vse prostore parketi-
rane itd. Tvrdka zaposluje v trgovini, razpo-šiljalni, pisarnah in v tovarni za perilo in obleke stalno okoli 200, kadar se izdeluje vzorce in odpravlja cenik, pa 300 ljudi. Za to največjo domačo trgovsko hišo v Jugoslaviji je že pripravljenega toliko blaga, da bodo vsi prostori nabito polni. Vse to blago si vsakdo lahko ogleda, ne da bi mu bilo treba priti v Celje. Napisati je treba samo dopisnico na »Največjo domačo trgovsko hišo Stermecki, Celje št. 22« in v enem ali dveh dneh prejme cenik in vzorce, iz katerih je razvidna vsa zaloga.
TOVORNI PROMET L /534 NA JADRAN S PODROČJA ŽEL. &R LJUBLJANA
nišči računal prometno pot in delo. Na podlagi izrisanih gospodarskih kart sem prišel do sledečih glavnih zaključkov, ki jih morem vsaj deloma v svrho lažjega umevanja širših krogov predočiti tudi v slikah.
Na si. 1. je določeno po tarifnih oddaljenostih atrakcijsko območje črnomaljske in kočevske proge. Prvo meri 9.700 kv. km drugo 6.200 kv. km.
nEMČI3A
KAD3AR5KA
KTALI3A
mejnih postaj med Sp. Dravogradom in Radgono, doprinesti k možnosti pritegnitve vsaj dela »alpsko-ja-dranske« trgovine v našo luko. Edino spoj preko Črnomlja ima, primerjano s progo na Trst, toliko ugodne tarifne razdalje, da se more spuščati s kakim zdravim upanjem v konkurenco. (Maribor-Trst 300 km in Maribor-Sušak 320 km.) Kočevski spoj se v tak gospodarski boj sploh ne more spuščati, saj znaša razdalja Jesenice- Trst 163 km, Jesenice-Kočevje-Sušak pa 285 km.
Analogne prednosti kot v transverzalnem prometu ima sistem črnomaljske proge pred kočevsko tudi v longitudinalnih zvezah na jugo-vzhod. Ker pa sc ne tičejo izhoda na morje, se z njimi tu ne morem baviti.
Že iz te do skrajnosti skrajšano podane analize sledi, da imata črnomaljska in kočevska proga dopolnjujoči se prometni nalogi. Z obče državnega in lokalno slovenskega stališča pa ima v izvršitvenem redu proga Črnomelj-Vrbovsko absolutno in nedvomno prednost
Ako se je v gradbenem redu pri ustvarjanju zveze Slovenije z morjem s strani kr. vlade dala prednost progi v Beli krajini, niso zato mogli biti merodajni kaki »finančni razlogi«, »za 11 km krajše gradbene dolžine« ali kaj podobnega, temveč je odločilo nepristransko in pravilno umevanje gospodarskih potreb Slovenije. Upati smemo sedaj, da se bo delo pospešeno in organizatomo pravilno izvršilo in proga opremila z vsemi tehničnimi napravami, ki ji bodo dale ono prometno vrednost, s katero naj za široko delavno področje vsaj za silo nadomešča železnice preko Italije.
JUGOSLAVIJA
TOVORNI TRANZITNI PROMET L.I9S4 NA TRST IN REKO PREKO PODROČJA ŽEL DIR. LJUBI1**1*
M03T
Če se vzporedi zgornja slika s karto gostote naseljenosti, vidimo, da gravitira na črnomaljsko progo ozemlje, naseljeno s povprečno 75—100 preb. na kv. km (8 okrajev), z nad 100 preb. na kv. km sta dva in s pod 75 preb. na kv. km je 8 perifernih okrajev. Kočevska proga ima s 25—50 preo. na kv. km naseljeno vplivno območje. Le ljubljanska aglomeracija zgosti naseljenost.
Skupno je torej v atrakcijskem pasu črnomaljske proge odnosno njenega poteza 750.000 prebivalcev, kočevske pa 310.000 naseljencev. V mejnem območju stanuje 60.000 ljudi.
SI. 2 kaže grafično gibanje jadranskega tovornega izvoza in uvoza iz področja žel. ravnateljstva Ljubljana (1934). S točnim proračunom sem ugotovil, da se je ta transport izvršil s 4.8 milijoni vagonskih — kilometrov. Če bi bil dograjen spoj pri Sevnici in Črnomlju, bi bil isti transport izvršljiv s prihrankom ca 25%. Kočevska zveza bi dala le 18.5%.
Poleg vprašanj iz področja našega notranjega prometa, izvoza in uvoza pa prihaja za presojo prioritetne važnosti v poštev tudi tranzit
Nedvomno ga moramo proučevati v zvezi s programom izgradnje in opreme luškega sistema Sušak-Martinščica-Bakar ter dopolnitvijo naše morske plovbe. Na izpeljavi dovodnih železnic pa smo Slovenci prvenstveno zainteresirani,
SI. 3. so označene smeri, po katerih prihajajo glavni tranzitni tokovi preko nas. Dobro se vidi, da morejo edino oni spoji, ki izboljšajo relacije severnih ob-
tmmrtHcc xiuu —
KVnmi ....«
- - Cv ii a r-*'-^ M kv i—"J
Ka\ pravite?
V ponedeljek sem se vozil z gorenjskim vlakom v Ljubljano. Vagon, v katerem je bilo dosti tujcev, je bil poln. Po mali prepirki, ki je nastala sredi vagona, se je dvignil moi srednje starosti, ki je zatel na vse grlo vpiti: »Sokol sem z duio in telesom, vi ste pa potomci Rima. Sinovi smo slovanski, nikdar pa vatikanski. Kjer je voda, lam je led — kjer so čebele, tam je med — kier so farji, tam so gnar ji.* To svojo izjavo je zaključil s sramotilnimi besedami na dr. Korošca, ki jih na tem mestu ne morem ponoviti.
Domačini so se zgražali in tujci so obsojali tak nastop. Poklicani sprevodnik je hvalevredno takoj napravil red.
Gospod urednik, ali ni ta moi jasno pokazal, kakšna je sokolska vzgoja?
i
XVII. kongres Pax Romane v Jugoslaviji
Na prošnjo pripravljalnega odbora za XVII. kongres Pax Romane v Jugoslaviji, ki ga organizira Slovenska dijaška zveza, je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad kogresom Nj. Eksc. Hektor Felice, nadškof in apostolski nuncij v Belgradu obenem z vsemi katoliškimi škofi Jugoslavije. škofe bo za6lopal na študijskih dneh v Rogaški Slatini, ki so namenjeni samo za delegate posameznih narodnostnih zvez, prevzvišeni dr. Ivan Jožef Tomažič, škof lavantinski, na zborovanju na Bledu in na zaključku v Ljubljani pa prevzvišeni dr. Alojzij Stepinac, nadškof zagrebški in predsednik škofovskih konferenc, ter prevzvišeni dr. Gregorij Rozman, škof ljubljanski,
Prevzvišeni dr. Dionizije Njaradi, škof križev-eki, bo imel ob kongresnih dneh (29. avgusta) v župni cerkvi na Bledu 6V. mašo po vzhodnem obredu.
Na kongresu na Bledu bodo predavali: Cyril H. Lott, predavatelj na univerzi v Edinburgu: Komunistični nauk. Pierre H. Simon, profesor na katol. univerzi v Lilleu: Katoliški socialni nauk in njegove sodobne zahteve. P. R. Regout S. J. Nimeguen: Delovne metode in vpliv komunizma na univerzi. Dr. Miha Krek, minister, Ljubljana: Intelektualno izoblikovanje katoliškega dijaka z ozirom na njegovo socialno delo.
29. avgusta zvečer pa bo govoril ustanovitelj in duhovni vodja žosizma kanonik Cardijan iz Bruxellesa o psiholoških in moralnih pogojih za socialno delo dijaka med delavci.
Za bolnike je najboljše sredstvo proti preležanju Grego-ričev ,,Borosan''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
Koledar
Nedelja, 14. avgusta: 10. pobinkoštna nedelja; Evzebij, duhovnik spoznavalec.
Ponedeljek, 15. avgusta: Vnebovzetje Marije Device; Veliki Šmaren.
Torek, 16. avgusta: Rok, spoznavalec; Joahlm, oče Marije Device.
Osebne re*fl
= Hudo |e obolel g. župnik Matej Zbontar Iz Koroške Bele. Zdravi se v Leonišču ter priporoča v molitev.
Dobro milo
ee obilno peni in dolgo traja! Tako lastnost ima
HUBERTUS
milo, res naše domače milo!
_ Belgrajski nadškof obiskal šentviško razstavo, Veliko obrtniško razstavo v Št. Vidu nad Ljubljano je včerai obiskal belgrajski nadškof dr. Ujčič s svojim tajnikom Pozdravili so ga župan g. Erjavec, predsednik I>.uštva slovenskih obrtnikov in razstavljalncga odbora g. Ivan Vrhovec ter šolski upravitelj g. Hladnik. G nadškof je ostal na razstavi dobro uro ter si je dal tolmačiti podrobno vse izdelke vrlih šentviških obrtnikov, zlasti pa pohištvo.
—	V novi kapelici na Veliki planini bo služba l*vtja danes (v nedeljo) in jutri na praznik ob 7.
—	Prapor Kmečke zveze, ki je bil blagoslovljen v nedeljo 7. avgusta na Brezjah, je dobavila tvrdka »Naša sloga« v Ljubljani. Simbolični kovinski nastavek je tudi izdelek njene lastne delavnice. Načrt za prapor je izdelal inž. arh. Ivan Pengov.
—	Zveza slov. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani obvešča vse svoje članice, da bo redni občni zbor dne 21. avgusta ob 9 v dvorani Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. Po občnem zboru bo veliko obrtniško zborovanje. Dolžnost vseh zavednih obrtnikov in obrtnic j«, da se tega velikega zborovanja brezpogojno udeleže.
DOLENJSKE TOPLICE 38 C
Zdravijo sigurno revmatizem vseh vrst, nevralgije. ženske bolezni, posledice zlomlienih kosti itd. - Prezgodnja ostarelost -- Rekonvalescenca po težkih boleznih in operaciiah. — Specialne masaže pod zdravniškim nadzorstvom. — Krasna okolica. — Penzija s kopeljo od Din 45"— dalie. — Pojasnila in prospekte daje uprava.
—	Kongres pravnikov kraljevine Jugoslavije.
Po poročilih belgrajskih listov se bo vršil kongres jugoslovanskih pravnikov v dneh 10. in 11. septembra letos v Novem Sadu. Zato poziva društvo »Pravnik« vse, ki se hočejo kongresa udeležiti, da se prijavijo nemudoma društvenemu blagajniku, odvetniku dr. Urbancu v Ljubljani, Tavčarjeva ulica. Obenem s prijavo je poslati tudi prispevek za kongres, ki znaša 60 din ne glede nn poklic in prispevek po 50 din za rodbinskega člana, ki bo potoval z njim na kongres. V prijavi naj označijo, kakšno stanovanje žele. Prijave se sprejemajo do zaključno 1. septembra. Natančnejši spored kongresa je bil objavljen v Slovenskem Pravniku 1937., str. 147 Člani, ki so se priglasili že lansko leto, pa priglasitve pozneje niso preklicali, se smatrajo, da se udeleže kongresa letos, ako ne sporoče kaj drugega. Na vsak način pa je koristno, da svojo prijavo obnove.
—	Abitnrientnm gimnazij in realk. Srečno življenje zavisi od tega. za kateri poklic si sc odločil. Samota ie nalašč za mimo razmišljanje
in pravo odločitev. Zato bodo za abituriente duhovne vaje od 22. do 26. avgusta. Začno se prvi dan zvečer ob 6. Priglasi se čimprej vodstvu doma duhovnih vaj, Zrinjskega c, 9, Ljubljana.
—	Požar v Hitujecu. (Dodatek k poročilu v nedeljskem »Slovencu« z dne 6. t. m.) Pogorela hiša ni bila last »tovarnarja« Hiršenfelderja, ampak njegovih sester, revnih tovarniških delavk, ki so bile ob času požara na delu v pol ure oddaljeni tovarni in so našle ob vrnitvi na dom le pogorišče. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino, tako da so imenovane s požarom močno prizadete.
—	Vpisovanje v Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru je dnevno (tudi ob nedeljah in praznikih) od 10 do 12 v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Učni piogram in pojasnila brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septemt.a.
Gregorinova pasijonska drama »V ČASU OBISKANJA« na Brezjah pred cerkvijo Vam nudi posebno priliko, da si privoščite par ur lepega duševnega užitka. Ne zamudite zadnje predstave, ki bo danes, v nedeljo, 14. avgusta ob pol 8 zvečer.
—	Moderno urejeno in največje trgovsko uči-lišže dobimo v Ljubljani. Znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, bo z letošnjim šolskim letom znatno razSirjen in moderno preurejen. Po načrtih, ki jih je odobril gradbeni urad mestnega magistrata, bodo Sedanjemu šolskemu poslopju dozidane nove specialne učilnice za praktične pisarniške vaje, kar bo posebnost za trgovsko šolstvo. Notranja dela v sedanjem poslopju so že v glavnem dokončana, enako je tudi ličio prenovljena fasada. Tako bomo dobili zavod, ki bo v vsem ustrezal zahtevam sodobnega trgovskega šolstva in se lahko primerjal s sličnimi zavodi v inozemstvu. K takemu lepemu napredku in uspehu tega najstarejšega slovenskega trgovskega zavoda iskreno čestitamo. Natančneje bomo še poročali.
—	Dr. Krekovi višji gospodinjski šoli Ljubljana VII je priključena enoletna gospodinjska šola s tečajem za nemški jezik. Pouk traja od 1. oktobra do 28. junija. Poleg običajnih predmetov, ki se poučujejo na gospodinjskih šolah, imajo tu gojenke priliko, da se izobrazijo v glasbi, v francoskem in angleškem jeziku, v stenografiji in strojepisju. Sprejemajo se notranje in zunanje učenke, iti so duševno in telesno zdrave, ter imajo vsaj 15 let. Učenke, ki želijo poglobiti svoje znanje v gospodinjstvu, tujih jezikih in v glasbi, lahko obiskujejo šolo še drugo leto. Ker v šol. letu 1938-39 ne bo I. letnika višje gosp. šole, bi koristila enoletna gospodinjska šola tudi tistim učenkam, ki žele vstopiti pozneje v I. letnik višje gosp. šole. V prospektu, ki se dobi pri upravi zavoda brezplačno, so navedena natančnejša pojasnila o pouku in plačilnih pogojih. Priglase sprejema ravnateljstvo šole do 25. septembra t. 1.
—	Med Slovenci na Koroškem vlada izredno zanimanje za romanje vernikov iz ljubljanske škofije na grob sv. Heme v Krko. »Koroški Slovenec« je še dvakrat obširno poročal o pripravah za romanje. Zlasti jih veseli, da bo romanje vodil sam prevzv. g. škof dr. Gregorij Rozman, ki je koroški rojak.
Restavracjja ..Marn"
Rožna dolina najlepša izletna točka,
krasen senčnat vrt, 2 prostora za balin-canje, izborna kuhinja in pijača. Za obilen obisk se priporoča
Križ, restavrater.
—	Razstava oblačilne obrti na Jesenicah.
Krojaško in šivilsko združenje radovljiškega okraja slavi letos 15 letnico svojega obstoja. Zato je v dneh od 7. do 15. avgusta priredilo veliko razstavo, ki je prav krasno uspela. Pred otvoritvijo razstave je bilo veliko zborovanje obrtnikov tega okraja in zastopnikov iz drugih slovenskih krajev. Razstava je nameščena v prostorih jeseniške šole, razstavilo pa je okoli 100 mojstrov in mojstric ter okoli 80 vajencev. Zastopane so bile tudi zadnje vasi radovljiškega okraja. Razstava je pokazala veliko stopnjo krojaške obrti v tem okraju, zlasti pa so bile zanimive narodne noše. Kakor smo sedaj zvedeli, je razstava podaljšana do vštevši 15. avgusta, tako da ima sleherni še priliko ogledati si jo danes ali jutri.
—	Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo popravni, razredni in dopolnilni izpiti od 25. do 31. avgusta po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred sprejema direktor od 22. do 27. avgusta med 9 in 12. Vpis v V6e razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 9 do 12. Podrobnosti na uradni deski.
—	Članstvu Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič sporočamo, da bo prihodnji pevski tečaj od 22. do vštetega 27. avgusta t. 1. Ker mora biti učiteljstvo letos glasom odloka kr. banske uprave v Ljubljani na svojih službenih mestih že 25 t. m., velja za članstvo UPZ za ostala dva dneva odlok min prosvete, katerega sc poslužuje običajno za dopust pri pevskih tečajih v šolskem času. Začetek tečaja je 22. t m. ob 10 v prostorih Casbcne Matice v Ljubljani. Tajništvo.
—	Zveza absolventov kmetijskih šol priredi 11. septembra t. 1. enodnevni izlet z avtobusom v P-«tojno in Trst. Vožnja s kolektivnim potnim listom velja 80 din. Prijave sprejema do 3. septetn-bfa t. 1. Tajništvu ZAKS, Miklošičeva cesta 22/1., Li jbljana.
—	Danes in jutri je zadnji čas, da se prijavite za veliko romanje na grob sv. Heme v Krko na Koroškem, ki ga napravijo verniki ljubljanske škofije s prevzv. g. škofom na čelu dne 20. in 21. avgusta. — Ne zamudite redke prilike, tembolj, ker so potni stroški izredno nizki. Prijave sprejema Salezijanski zavod Rakovnik, Ljubljana 8.
—	Nogo mn je odrezalo. Včeraj zjutraj je na postaji Pragersko pri premikanju vagonov odrezalo nogo pod kolenom 38 letnemu nadpremikaču Bohaku Jerneju. Ponesrečenca, ki je poročen, so odpeljali s prvim vlakom v mariborsko bolnišnico.
—	Nesreča deklice pod vozom. V Semiču se je ponesrečila 13 letna Anica Cepalerjeva, hčerka gostilničarja. Padla je z voza pod voz ter dobila hude in nevarne poškodbe po vsem telesu.
—	V daljni francoski Lurd ob 80 letnici čudežnih dogodkov ne more vsakdo romati. Dobrot-ljivost Lurške Gospe pa more vsakdo proslaviti ob velikem romanju v slovenski Lurd — Rajhen-burg v dneh 3. in 4. septembra. Naj ne bo nobenega kraja v Sloveniji, ki bi v teh dneih ne poslal vsaj enega romarja k Mariji Lurškil Posebni romarski vlak bo po romarskih slovesnostih odpeljal romarje še na izlet v Zagreb. Polovična voznina. Priglasite se za brezplačna navodila »Družini božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17.
—	Za 9-dnevno potovanje po Italiji z modernim izletniškim avtom od 18. do 26. avgusta do Rima im Neaplja preko Padove, Benetk, Milana, Firence, Loreta, Assisia itd. za 800 din moremo oddati še nekaj nezasedenih mest interesentom, ki imajo svoje potne liste. Informacije (izjemoma tudi 14. in 15. avgusta od 9. do 11.) pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
— Ravnateljstvo trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 na mnoga vprašanja razglaša, da sprejema med počitnicami prijave za vpis le pismenim potom. Redno vpisovanje pa prične od 20. avgusta dalje vsak dan. Kdor želi točnih informacij glede vpisa, sprejema in ostalih pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje ietošnje šolsko poročilo in izvestje.
Kdor se hoče posvetiti trgovskemu stann
ali bi se hotel usposobiti za službo v pisarnah ter ima nižjo gimnazijo ali meščansko šplo — bi mu toplo priporočali, naj obiskuje enoletni trgovski tečaj na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani, Trnovska ulica 15. — Šolnina in vpisnina sta tako nizki, da pomenita proti znanju, ki se pridobi v tem zavodu, pravo malenkost. Izdatek za tako šolanje je dobro naložen kapital, ki nosi vse življenje bogate obresti Po natančnejše podatke «e obrnite na Trgovsko učili.šče in slenografski institut Robida. Ljubljana, Trnovska ulica 15. — Vpisovanje osebno ali pismeno od 15 avgusta dalje. ■■■BIBBBBHaBUaHBHBBBBnBnaHE
— Na cestah mora biti red! Poročajo nam: Na železniškem križišču pri Grobelnem je v petek popoldne prišlo do prav neljubega dogodka, ki nam kaže, da samo z lepimi nasveti še davno ne bomo imeli reda na naših cestah. Izletniški avto s 45 potniki je vozil v smeri proti Celju in se ustavil ob zaprti zatvornici. Na nasprotni strani pa je stala vrsta voznikov, ki so očividno vozili gramoz za cestni odbor. Ko so se zapornice dvignile, so vozniki kljub šoferjevemu opozorilu pognali konje naprej, čeprav so videli, da ne morejo mimo avtobusa in zidane ograje. Če bi ostali na mestu, bi avtobus lahko odpeljal, ker je imel na nasprotni strani dovolj prostora, da se izogne vozovom. Tako pa je nastalo na železniškem križišču prerivanje in manevriranje avtobusa in voz. Vozniki so bili očividno židane volje in so začeli zmerjati in vpiti, da je bilo kaj. Vprašanje je zdaj, kaj bi bilo, če bi privozil vlak in kdo bi bil potem kriv. Take brezobzirne voznike bi bilo pač treba kaznovati. Seveda vozovi nimajo tablic in avtomobilist nima možnosti, da bi doznal ime voznika in ga javil. Disciplina in red morata vladati na cestah, drugače promet ne bo varen I
»SLA VIN«
najidealnejše sodobno Čistilo čisti in polira vse svetle kovine, kuhinjsko posodo, emajl, steklenino, točilne mize itd Poskusile tudi Vi! Zahtevajte pri svojem trgovcu neprekosljivo domače čistilo — »SLAVIN«I Obiščite nas na velesejmu v pav. »H«!
—	Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu z
vsemi pravicami vpisuje dnevno. Šolnina 150 din. Zahtevajte prospekt!
—	Vsakoletni veliki živinski in kramarski sejem sv. Roka bo 16. avgusta t. 1. v Šmarju pri Ljubljani.
—	Se dva priljubljena, užitka polna izleta »Putnika« Maribor z luksuznimi avtokari: od 24. do 30. avgusta: Venezia—Lago di Garda—Dolomiti, 7 dni, popoln aranžma 1600 din; od 4. do 7. septembra: Orossglockner—Salzburg-Salzkam-niergut, 4 dni; popoln aranžma 1000 din. Prijave do IG. avgusta pri »Pulniku«, Maribor, Celje, Ptuj.
—	Vlom v šolo. V noči na 9. ali 10. avgust je bilo vlomljeno v šolo na Dobovcu (pri Trbovljah). Neznani zlikovcc je odnesel iz stanovanja šol.
upraviteljice Juršič Hedvike in učiteljice Kac Ljudmile mnogo perila, oblek, odeje in čevljev v skupni vrednosti 6000 din, Očividno je storilec iskal denar, ki ga pa umevno ni mogel najti. Obveščene so žandarmerijske postaje, ki tatu pridno zasledujejo. Opozarja se tudi občinstvo pred nakupom ukradenih stvari. Perilo je zaznamovano z monogrami imenovanih.
—	8 izbranih pesmi za moški zbor zložil V. Vodopivec. Cena izvodu 14 din. Zvezek obsega 8 moških zborov, ki so bili nekateri objavljeni že v raznih letnikih Pevčeve pesmarice. Napevi so sledeči: 1. Na poljani. 2. Jaz bi rad rdečih rož. 3. O večerni uri. 4. Fantovska pesem. 5. Po-bratimija. 6. Oj, nikar ne hodi. 7. Ob poti tam za vasjo. 8. Žabe. Vse navedene pesmi so, kakor sploh Vodopivčeve, melodiozne, zato tudi zelo pevne in efektne. Našim pevskim zborom jih toplo priporočamo in želimo, da se jih marljivo učijo ter večkrat izvajajo na koncertih in drugih pevskih prireditvah. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Od istega skladatelja so izšle tudi štiri vesele pevske koračnice za mešani zbor, uglasbene na besedilo znanega pesnika Cv. Golarja! Tudi po teh krepkih in čvrstih napevih — koračnicah bodo naši zbori radi segli in jih pri vsakih pevskih prilikah radi in z učinkom izvajali. Dobijo se istotako v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in veljajo 10 din.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazeD želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Tridicianalne avtovožnjo v Luhačovice — ČSR — priredi avtoklub za Moravsko in Češko v kopališču Luhačovice od 20. do 21. VIII. Vsak sodelovatelj dobi krasno plaketo 21. avgusta 1938 CONCOURS D. ELEGANCE. — Popoldne avto in motor turnir.
—	Nova številka ilustrirane družinsko revije Zike« je izšla. Vsebuje članke, ki opozarjajo na prvovrstno kvaliteto ržene sladne kave Žike in Zikinega specialnega steriliziranega zdroba za dojenčke in bolnike ter izjave odjemalcev o obeh proizvodih. Sledi: Joža Lovrenčič: Gorenjski motiv; Anton Ingolič. Prekrižani računi; Keller: Tihotepac; Mistral: Vino iz vic in Obešencc; Šle-binger: Rubinsko steklo, porcelan in še kaj; Vic-ko: Iz dežele mandarinov; Pravljica o podganar-jevi snubitvi in Smeh pomeni lepoto in zdravje. V zdravniški posvetovalnici razpravlja primarij dr. B. Dragaš o otroških glistah, tej razpravi sledi nekaj nasvetov o rabi zdravilnih čajev. »Gospodinjski kotiček« pa vsebuje obilo praktičnih nasvetov za naše gospodinje. Revija »Žika« druži v svojem krogu vse ljubitelje Zikinih proizvodov, prejme pa jo brezplačno vsak interesent, ki javi svoj naslov na: Pražarna Žika, Ljubljana — Vič.
—	Vpisovanje t enoletni trg. tečaj »Hermes«. Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na »Hermesu«, enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čimprej ravnateljstvu »Hermesa«, Maribor, Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte I Vpisovanje vsak dan.
—	Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole), vpisuje dnevno od 9 do 12 in od 4 do 6 ure popoldne. Tečaj je priznano prvovrsten. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osebje je kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
Mošnie
Dne 9. avgusta je bil ob 6 zvečer na tukajšnjem farnem pokopališču pokopan 33-letni Andrej Brinšek. Bil je delavni član gasilske čete v Mošnjah in je z nekaterimi gasilci prostovoljno pomagal na kmečkem taboru f nedeljo, 7. avgusta na Brezjah. Ves dan je vestno opravljal nakazano mu službo in je s prav posebno vnemo pomagal ranjencem, ki so se ponesrečili s tovornim avtom, kakor bi slutil, da bo isto pomoč sam potreboval čez nekaj ur. Ko je bil veličastni tabor končan in so se ljudje razšli, so se na svoje domove vrnili tudi tukajšnji gasilci. Brinšek se je z Brezij odpeljal na svojem kolesu. Pri Podvinu, kjer zavije cesta v Mošnje, je v trenutku, ko je hotel kreniti proti Mošnjam, pridrvel avto in podrl fanta tako nesrečno, da je poškodbam kmalu po prevozu v ljublj. bolnišnico podlegel. Nekateri člani gasilske čete so na svoje stroške, ne na račun gasilske čete, poskrbeli za prevoz truplav domačo faro in tudi za lep pogreb, katerega se je kljub močnemu nalivu udeležila gasilska četa v polnem številu, in tudi več drugih ljudi, ki so ljubili pokojnika in sočustvovali s težko prizadeto družino.
Tako je bilo! Kdo bi 6i torej zaradi te nesreče, ki je ni zakrivila niti gasilska četa in ne fant, upal dolžiti gasilsko četo, češ da je ona kriva Brinškove 6tnrti. In vendar so se pojavili umazani in brezvestni obrekovalci, ki razširjajo po občini, fari in med domačini laži, da ga je četa sama zapeljala v smrt. Ob krsti je stal celo fantalin, ki je oziraje se na mrliča, govoril kropilcem: »Umoril so te. Ubili so te. Prevaran si bil in zapeljan od črne čete!(?).« Vemo, kdo so ti, ki hočejo z brezvestnimi intrigami oblatiti poštene člane, in tudi vemo, zakaj kljub lastnemu prepričanju, da gasilska čela tukaj m nosi nobene odgovornosti, mečejo nanjo tako ogabne klevete. Toda, vedite vi vsi, ki si laži izmišljate, in vi, ki jih s slabim namenom okrog raznašate, da gasilska čela v Mošnjah ne more in ne sme k temu molčati. Toliko javnosti v vednost, kaj je resnica, klevetni-kom pa v resen opomin, da si bo gasilska četa pri oblasteh poiskala zadoščenje, ako bo kdo klevete še nadalje razširjal in z njimi vznemirjal poštene ljudi 1 — Gasilska četa Mošnje.
Jezica
Loterija. Naše Prosvetno društvo marljivo pripravlja veliko loterijo, ki jo bo priredilo letos v oktobru. Naročilo je že krasne dobitke pri raznih tvrdkah, največji bodo: spalnica, kuhinjska oprava, več koles (biciklov), fotoaparat, ura, travniška brana, velika knjižna zbirka itd.; v celoti bo 15 velikih dobitkov, nad 50 srednjih in cela vrsta manjših dobitkov. V kratkem bomo izdali srečke po 2 din kos. Ker jo čisti dobiček namenjen za postavitev novega prosvetnega doma, vabimo vse naše prijatelje, da pridno segajo po srečkah.
30 letnica. Glavno naše delo v bodočem poslovnem letu pa bo posvečeno veliki prireditvi v letu 1939. Prihodnje leto bo namreč naše društvo praznovalo 30 letnico svojega obstoja. Prosveta, kakor tudi vsi njeni odseki se že pripravljajo na ta veliki ježenski dat*
KaJed pravilno Kuhamo
makarone?
Pravilno kuhanje makaronov je enostavno, ako pazimo na sledeče:
1. količina vode: ta '/< kg vzamemo S litre, ea '/, kg 4 litre vode i. t. d.
3. način kuhanja: vodo osolimo in stresemo makarone v njo kadar zavre. Ves čas kuhanja naj voda iivahno vre.
S. čas kuhanja: Čim boljša je kakovost makaronov, tem dalj Časa jih moramo kuhati. Dobre, po italijanskem načinu izdelane Pekateie-Jajnine kuhamo 20 — 26 minut. Kuhane makarone odcedimo v reietu in jih oblijemo z mrzlo vodo.	Dober tele l
Rudarski malčki nad
Kdor pogleda v naše revirje: Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, pač vidi povsod oslabele, telesno zaostale otroke. Saj ni čudno! Nimajo hrane, ki bi jih krepila, zrak je dušeč, manjka prostora, kjer bi se po mili volji naigrali.
Na Gorenjskem — pri Sv. Križu nad Jesenicami — pa imajo ti revni, oslabeli otročički lep počitniški dom na majhni vzpetini nad vasjo. To je okrevališče, ki ga je letos zgradila Bratovska skladnica zanje. Že več let pošilja Brat. skladnica otroke na počitnišk kolonije. Bili smo že na Gorenjskem, v Savinjski dolini, enkrat so taborili, drugič stanovali v šoli, a nič ni bilo stalnega.
Letos je vse lepo, udobno urejeno. Lesena, podolgovata stavba ima dva dela. V prvem stanujejo dečki, v drugem deklice. V sredi so umivalnice in garderobe. Imamo elektriko, vodovod, V6ak svojo posteljo, nočno omarico, omarico za obleko. Kaj hočete še boljšega? In kar je glavno: naša gospa kuharica skrbi za lačne želodčke, res vedno lačne, saj doma ni tako kot tu. Zrak je svež, iger dosti in žogo imamo, veliko in poskočno.
Lepšega življenja si ne morete misliti! Že ob 1 zjutraj nastane v spalnici in v umivalnicah živ-žav. Umivamo se, pospravljamo in čakamo povelja za >zbor< pred kočo. Zastava zaplapola na drogu, molitev in vzklik domovini začenjata pri nas novi dan, ki je poln veselja, iger, petja in uživanja v prosti naravi. Triglav nas vsako jutro pozdravi, včasih e kapo, včasih brez nje.
Zgodi se, da se namesto sončka zjutraj pokaže kislo deževno vreme. Takrat je v koči dela i dovolj. Deklice prebirajo pravljice, igrajo igrice, dečki modrujejo na kaki slamanjači in igrajo ping-pong.
Popoldne po dobrem kosilu moramo malo počiti in skrbeti, da se odebelimo. Saj so nas zato poslali na kolonijo. Počivamo do S, potem pa vprašanje: »Kam pa gremo danes na sprehod?« Na izletu smo že bili na Golici — v Nemčiji smo stali z eno nogo! Hoteli smo vzeti nekaj belih ovčk s seboj v dolino, a so predrage za nas ru-darčke. Kaj, ko bi šli na Črni vrh? Gugalnice vabijo, ravni travniki, saj žoga že poskakuje od veselja, mi pa še bolj! Seveda se priporočimo ge, kuharici za dobro večerjo! Mogoče bodo hrenovke, kakao — kako že diši!
Tako veseli odrinemo. 56 nas je, a razumemo se dobro. Bolj veselih ljudi pač menda ni, kot smo mi, mladi rudarčki. Pojemo v božji dan, nabiramo borovnice in jagode, žogamo se, a kaj, ko se dan nagiba h koncu.
Nazaj moramo, v naš domek. Povečerjamo, umijemo si noge in trudni, z molitvijo na ustnicah počasi zaspimo. Trudne očke se zapirajo, misel še enkrat pohiti v Trbovlje, Zagorje in Hrastnik, k mami, atu, bratcu in sestrici. Kmalu se vidimo! — Lepi časi minevajo hitro.
To je naše življenje in taki smo mi. Mogoče se ta mesec še kaj vidimo, a takrat bodo drugi zastopali revirje. Pa drugo leto na svidenje!
M. P.
Slovenci v Pomoravju
Paračin, 12. avgusta.
To je zemlja bogata in rodovitna. Razteza se od združitve južne in zahodne Morave pri Sta-laču pa tja preko Varvarina, Paračina in Čuprije dalje proti Požarevou. Lepa in rodovitna polja obkrožajo vinorodni griči. Ob cesti, ki veže Belgrad z Nišom, pa leže vasice in mesta, malo podobna vojvodinskim raztegnjenim vasem. Samo bogastva je manj kakor pa v Vojvodini. Tu kmetje ie niso toliko napredni. Po mestih se je v povojnih letih razvila precejšna industrija. K™-gevac n. pr. spada med že precejšno industrijsko mesto. V Paračinn je na enem koncu mesta velika Teokarevičeva tekstilna tovarna, na drugem koncu pa znana steklarna. V mestu je pa še manjša tovarna bonbonov.
Povsod v teh krajih so Taztreseni Slovenci. Nekje jih je več, drugod zopet manj. Po nekod so precej stalni, drugje se pa zadrže samo nekoliko časa in ob prvi priliki hite drugam za boljšim zaslužkom. V Paračinu je največ Slovencev zaposleniih v steklarni. V mestu človek naleti tudi na kako služkinjo Slovenko iz Prlekije. Teh je, hvala Bogu, vedno manj! Poštene so se deloma vrnile domov, nekaj se jih je pa poročilo in si rotvarilo lastno ognjišče. Nekaj jih je zašlo tudi v razne sumljive lokale. Steklarji so vseh mogočih narodnosti. Slovencev je dobra tretina. Sredi julija jih je bilo 220, Število ni stalno. Včasih^ jih je več, drugič pa zopet manj. Če bi se katoličani javili vsi s knjižicami, kakršne eo nekateri prinesli iz Zagoija in Celja, bi bilo mogoče ugotoviti točno število Slovencev. Katoličanov je v Paračinu , okoli 600, v Kruševcu še nekaj več, v Čupriji 150, ^v Popovcu 12 družin, v Varvarinu 4 družine. V kaki vasi pa tudi naletiš na Slovenca orožnika ali pa financarja.
Slovenci so svojo ljubezen in zanimanje do organizacije pokazali tudi v teh krajih. Prvi steklarji v Paračinu, ki so prišli sem iz Zagorja in Hrastnika, so se kmalu zbrali v društvu »Cankar«, drugi, mlajši »o si pred leti ustanovili Prosvetno društvo, godbeniki pa še svoje društvo. Vsa dru-Stva imajo dela dovolj in dovolj prilike, da pokažejo svoje življenjske sposobnosti.
Najživahnejše je v svojem delovanju Prosvetno društvo, ki ima tudi lepo knjižnico. Posebno mladina jo marljivo obiskuje. Knjižnica je pa še vendar zelo pomanjkljiva. Če ima kdo kako knjigo v ožji domovini odveč, naj jo pošlje knjižnici Prosvetnega društva v Paračin, Mladini in ostalemu »ašemu življu bo pripravil veliko veselje! Mladina se precej zanima tudi za tamburaški zbor. Prav dobro že zaigrajo. Tudi za petje kaže naša mladina mnogo smisla. Lepo kulturno delo vrše tudi sestre, ki so okoli sebe zbrale skoraj vso našo mladino. Društveno življenje je bilo
Mogočna zdravilna moč narave
se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI
močno živahno v zimskem času. Skoraj vsako nedeljo je bilo skioptično predavanje. S prostovoljnimi prispevki in malenkostno vstopnino so Pa-račinski Slovenci nabrali toliko, da so si lahko naročili pri šolskih sestrah v Ljubljani lepo zastavo za Marijin vrtec. In kako ponosni so otroci nanjo! Kakor otrok na zastavi, so tudi paračin-ski slovenski otroci posvetili svoja srca Mariji, svoji materi m zaščitnici. Blagoslovljena je bila :na praznik sv. Trojicel Ob tej priliki je bila tudi lepa procesija.
Skupina otrok je letošnje počitnice preživela tudi v Sloveniji. Dečki so letovali na Rakovniku, deklice pa v Skofji Loki. Te dni ®o se vrnili v Paračin. Vsi navdušeni. Večina jih je bila sploh prvič v Sloveniji. Pravijo, da bodo prihodnje leto zopet šli. Zato, ker je bilo letos lepo in ker bi se v Sloveniji radi še kajj naučili!
Abiiuriienii kranjske gimnazije iz leta 1902
so se sestali v torek, 9. avgusta, v Ptuju. Po ogledu ptujskih zanimivosti so prebili ta dan v najlepšem razpoloženju pri sošolcu Jos. Cenčiču. Razen imenovanega so se udeležili sestanka: Gogala
Ivan, župnik v Stari Oselici; Grošelj Alojzij, žel. uradnik v Ljubljani; Kmet Mirko, prof. v Kranju; dr. Leštgeb Avgust, sodnik na Vrhniki; dr. Le-nard Adolf, sodnik v pok. v Mariboru; Pavlin Jernej, prof. v Št. Vidu nad Ljubljano; Pogačar Ivan, župnik v Dobovcu; Svetina Lovro, šef pers. odseka gen. žel. rav. v Belgradu; dr. Šmajdek Josip, prof. v Ljubljani. — 12 tovarišev je že umrlo, 13 pa je bilo odsotnih.
Marijino vnebovzetje
Naša zemlja je v tem času prepolna bujne rasti in zorenja. Človek napenja svojo telesnost, kajti dan zahteva svoje žrtve, ki so blagoslovljene s kapljami potu. Pesem o delu zaudarja v najmogočnejših glasovih preko utrujene grude, njen zanos ne jenja z večernim zatonom in tudi ne prične z jutranjo zoro, marveč z neumirjenim zagonom spaja dan z dnevom. Pa mine teden, človek ustavi svoj vrvež in pomisli: spravil sem žito, dobro je obrodilo, hvala Bogu! In potem utihne tista pesem, dan je posvečen Stvarniku tega velikega bogastva, tako stoji zapisano v starih bukvah.
Pa še en dan je dala sveta Cerkev kakor za oddih v tem času.' Človek naj se spomni, da za delom pride plačilo od zgoraj. Mati Prvorojenca vsega stvarstva, ki je iz nje sprejel vase telesno podobo, prejema plačilo za svoje delo tn z radostnim srcem gre v nebo. V naše duše naj se vseli danes sveto hrepenenje, sveto domotozje po rajski domovini, j>o lepi deželi, kjer ni smrti ne solza, kjer raste vse dobro in vse lepo in kjer nikoli nič ne usahne, kot na naši zemlji, kjer vse usiha in odmira.
Stopimo v duhu za hip skozi glasni šumot beneških ulic v poslopje veličastne Akademije in poiščimo znamenito oltarno sliko Marijinega vnebovzetja. To je tista Tizianova Assunta iz 16. stol. Spodaj stoji nemirna gruča a|>ostolov in hrepeneče sili kvišku za Madono. ki se je dvignila v mirnem poletu in svobodnem vzgonu nad zemljo. Nad njo se začenja nov svet. breztelesnost, privid daljnega, neumrljivega; kori angelov so le odmev, so le rahel dih v svojem zarlsu, vse se no-razgublja v luči neizmernostl. Spodaj še sama telesnost, v sredini kot nekak prehod iz telesne gmote v breztelesno duševnost. kjer se nič več
Narodni tabor v Ljutomeru
Letos mine 70 let, ko so se Slovenci prvič zbrali v metropoli Slovenskih goric v Ljutomeru dne 9. avgusta 1868 na prvem slovenskem taboru, kjer so soglasno zahtevali svoje narodne pravice.
V proslavo te obletnice bo v nedeljo, dne 28. avgusta t. L v Ljutomeru narodni tabor pod pokroviteljstvom našega voditelja dr. Antona Korošca, notranjega ministra. — Vse narodno zavedne organizacije morajo posvetiti vse sile in moči, da ta tabor čim bolje uspe. — Spored tabora je sledeč: v soboto zvečer ob osmih zagore kresovi na gričkih Slovenskih goric in na sosednjih krajih. Istočasno bo v dvorani Katoliškega doma slavnostna akademija s pestrim sporedom (govori dr. Ciril Žebot). — V nedeljo, dne 28. avgusta ob petih zjutraj budnica. Do osmih prihod posameznih skupin na zbirališča. Na glavni trg gredo le udele-
ženci v organiziranih skupinah. Ob pol devetih obhod
po mestu na glavni trg, ob pol 10 na glavnem trgu cerkveni govor (vseuč. prof. prelat dr. Matija Slavičj. Po govoru sv. maša. Med sv. mašo je ljudsko petje s spremljanjem mestne ljutomerske godbe. Takoj po sv. maši sledi zborovanje na glavnem trgu. — Govorijo: dr. Anton Korošec, notr. min., dr. Miha Krek min. brez listnice, dr. Josip Hohnjec, bogoslovni profesor, Štuhec Alojzij, banski svetnik. — Ob dveh bodo v farni cerkvi večernice. Po večemicah bo veliki mladinski nastop naših slovenskih fantov in deklet na telo-vadišču Katoliškega doma. Vstop na telovadišče je dovoljen Ie tistim, ki imajo pripet taborski znak (2 din), stojišče; 4, 10 in 20 din pa sedeži. Po nastopu slede narodni običaji in razne igre.
Župnik Podbevšek 60 letnik
Jutri bo poteklo 60 let od tistega 15. avg. 1878., ko je naš g. župnik Jernej Podbevšek, župnik v Škofji Loki, zagledal luč sveta v hriboviti, pa prijazni in sončni Vranji peči nad Kamnikom. Tam je na majhnem očetovem posestvu rastel, pasel kravo, hodil h krščanskemu nauku in odgovarjal na vsako vprašanje, na katerega drugi niso znali. Po božji volji, ki ga je klicala za pastirja duš, je na prigovarjanje župnika Kreka z 11 leti prišel k oo. frančiškanom v Kamnik, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Nato je postal gojenec AJojzijevišča, študiral gimnazijo z odličnimi uspehi in 1. 1900 maturiral. V bogoslovju je imel za profesorja m še bolj za prijatelja našega Janeza Ev. Kreka. Neumornega, požrtvovalnega delo za narod se je pri njem učiL
24. jul. 1904 so imeli na Vranji peči novo mašo in potem je bilo treba novomašniku iti na delo. »Vedno sem si želel na kmete, pa zmeraj drugače pride«, pravi Tedaj je imel pri nastavljanju kaplanov vplivno
ne godi, kjer ne nastaja in mineva, kjer marveč vse samo je. Spodaj nemir, senca, temačnost, zgoraj mir, svetloba, luč večnosti brez madeža. Tam je tisto, kar oko ni videlo, uho ne slišalo in v
srce še ne prišlo.....Tam je Marijin dom, tam
je tudi za njene otroke pripravljen prostor. Marija, k tebi...
Mati je šla v nebeško radost, da bi e svojim otrokom pripravila dom, kjer bi uživali večno srečo. In deležni je bomo, če bomo hodili za božjim vzorom, če bomo gojili v sebi hrepenenje, kot ga je iinela Marija, hrepenenje po božji bližini. Ker je bila brezmadežna, vsa čista in sveta, kot je bil njen Sin, ga je dosegla. Zaradi te časti jo je Sveti Duh obdaroval z izrednimi darovi, da se ji po stopnji posvečujoče milosti tej »posodi vse svetosti« še ni približalo nobeno ustvarjeno bitje.
In naše hrepenenje v tem času? Kdaj tako iskreno hrepenimo po božji bližini, po nadsvet-nem, po večnem, neumrljivem? Navezanost na dom, premoženje, bogastvo nam krati hrepenenje po večnem blaženstvu in mi smo daleč od uboge božje Matere, dekle Gosj>odove. Delo naših dni bo dajalo blagoslov, če si ga bomo izprosili od zgoraj. Naj nam današnji praznik utrdi te misli, da jih bmo znali uresničiti iz dneva v dan.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 časa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
besedo dr. Krek. On je vedel, za kam bo kdo, in je nasvetoval za našega g. župnika veliko, težko faro — Zagorje. Tam je s svojo podjetnostjo zgradil dom m osnoval hranilnico. Po štirih letih se je selil v Cerknico, od tu čez 4 leta v Ljubljano k Sv. Petru. Tudi tu je ostal 4 leta: »toliko je kar dovolj za kaplana«. Povsod so ga ohranili v najlepšem spominu.
Po 12 letih pa se kaplan že upravičeno poteguje za faro. Našemu župniku so tedaj namenili Dolenjske Benetke — Kostanjevico. Tam se je na vseh poljih našega javnega dela trudil 12 let, pred 10 leti pa se je selil v Skofjo Loko. Odveč bi bilo popisovati njegovo tukajšnje delo. Farno cerkev sv. Jakoba, ki že ni bila "več dostojna za mesto, je prenovil, da je lepa, primerna hiša božja. JFara kakor je Loka, daje vedno dovolj dela in še več skrbi. Naš župnik dela tiho, brez hrupa, naj bo na cerkvenem in verskem, prosvetnem, gospodarskem polju ali za blagor občine, katere odbornik je. Dela z neko ljubeznijo, ki vse upa, vse prenaša, vse odpusti. Prenesti, odpustiti je pač treba marsikaj.
Jutri obhaja — telesno in duševno čil in svež — svojo 60-letnico. Čestitamo mu k njegovemu dosedanjemu delu in želimo blagoslova božjega še za mnoga leta: Bog ga živi in ohranil
Dijaški honvikt sv. Cirila in Metoda v Celja
V drugi polovici 16. stoletja se je razširil po slovenskih mestih in trgih protestantizem, kate-ga so se oklenili predvsem plemiči in meščani, dočim je kmečko ljudstvo ostalo zvesto katoliški Cerkvi. Nadvojvoda Ferdinand se je uprl nadaljnjemu prodiranju protestantizma ter poklicali v ta namen jezuite in kapucine, da so utrjevali kmečko ljudstvo v katoliški veri. Tretji kapucinski samostan so začeli graditi v Sloveniji kapucini v Celju v začetku 17. stoletja. Zidanje je trajalo
več let, 1. 1615. je ljubljanski Skof Tomaž Hren
posvetil eeirkev na čast sv. Ceciliji. 323 let že delujejo celjski kapucini za čast božjo, hite na pomoč na deželo, podpirajo številne reveže, ki se dan za dnem zatekajo na porto, ljubka cerkev pa je ob vsaki pobožnosti polna vernikov, ki zelo radi prihajajo v to cerkev, kjer najdejo obilo tolažbe. Letos je predistojništvo kapuinskcga samostana napeljalo v cerkev centralno kurjavo, kar seveda, posebno ob mrzlih zimsikih mesecih, vabi v cerkev posebno mnogo ljudi.
Ne moremo v kratkih vrsticah opisati vse požrtvovalno delo celjskih kapucinov v duhovnem in socialnem oziru, danes bomo napisali samo o njihovi skrbi za mladino, ki jo tako lej>o vzgajajo. Pred tremi leti so kapucini v Celju
odprli zraven svojega samostana interni dijaški konvikt, kjer dobivajo dijaki za majhno mesečno plačilo stanovanje in hrano. V ta konvikt pa se sprejemajo samo dijaki, ki se posvete redovni-škemu poklicu. Dijaki v tem konviktu so v šoli zelo dobro napredovali, 6aj je dobilo tri četrtine dijaštva odlično in prav dobro oceno v šolskem spričevalu. Več staršev je izrazilo željo, naj bi kapucini odprli še drugi konvikt, v katerega bi sprejemali dijake brez ozira na njihov bodoči poklic. Tej želji staršev so kapucini letos ustregli. Na južnovzhodni strani samostana, tik ob kapucinskem vrtu so dobili dvonadstropno hišo s krasnimi sobami, ki so obrnjene proti jutranjemu soncu. K hiši spada velik del Miklavževega hriba, kjer se bodo dijaki pod nadzorstvom nemoteno lahko učili, se igrali in odpočili v svežem zraku, ter uživali krasen razgled na stari celjski grad, hrib Sv. Jožefa, celjsko mesto in na daljno celjsko okolico. Ze letošnjo jesen bodo na celjski gimnaziji tudi klasične paralelke, Tako bodo celjski gimnazijci imeli na izbiro klasično in realno izobrazbo ter zunanji dijaški konvikt sv. Cirila in Metoda, ki je za Celje prav gotovo velikeg* pomena.

Na novem dirkališču v St. Jerneiu trenirajo za dirke.
Ljubljanske vesti
Redni »Slovenec« izide zaradi praznika v sredo zjutraj. V torek zjutraj izide »Poned. »Slovenec«, ob 11 dop. pa »Slovenski dom«.
Uprava »Slovenca«
1 Predsednik poljske republike skozi Ljubljano. V noči od petka na soboto se je točno o polnoči vračal ekozi Ljubljano z brzovlakom predsednik poljske republike g. Moscicki, ki jc bil tri tedne na oddihu v Lovrani pri Opatiji. Predsednik g. Moscicki je odpotoval iz Lovrane čez Št. Peter. V Ljubljani ni izstopil, temveč je takoj nadaljeval svoje potovanje proti Dunaju in dalje proti svoji domovini.
I Križanska moška in mladeniška Marijina družba proslavi praznik Marijinega vnebovzetja jutri, dne 15. avgusta s slovesnim družbenim opravilom v križanski cerkvi. Zjutraj ob šestih ev. maša 8 skupnim obhajilom, zvečer ob šestih pa slovesen shod z darovanjem za namene družbe. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
1 Zlasti za Ljubljančane je romanje na grob sv. Heme v Krko na Koroško zelo ugodno, ker ne potrebujejo dovoljenja sreskcga načektva. Zadnji čas za prijave: do ponedeljka. Sprejema jih Sal. zavod Rakovnik.
V novi točilnici hotela štrukel
točim plzensko pivo Prazdroj, specialno temno Tomislav pivo 18% in zagrebško ožujsko piva
Rdeče vino iz Cadove peči, belo vino iz Ljutomerskih goric — Se priporočam
_I. ČERNE.
1 Razsodišče natečaja za najboljše fotografije Ljubljane, ki ga je razpisal turistični odbor mesta Ljubljane, je pri svoji seji v petek in v soboto 12. in 13. t. m. prisodilo naslednje nagrade: 1. nagrado za fotografijo »Nunska cerkev« Janku Brancu, 2. nagrado za fotografijo »Sv. Peter« Oskarju Kocjančiču, 3. nagrado dr. Frelihu Ivu za fotografijo »Robbov vodnjak«, 4. nagrado An-tetu Korniču za fotografijo »Robbova sv. Ana« z velikega oltarja uršulinske cerkve, 5. nagrado Brancu Janku za fotografijo »Stadion«, 6. nagrado Antetu Korniču za fotografijo iz serije »Plečnik rojstnemu mestu«: »Tri dobe ljubljanske umetnosti: Valvasor — kič — Plečnik«, 7. nagrado Oskarju Kocjančiču za fotografijo »Na gradu«, 8. nagrado dr. Ivu Frelihu za fotografijo »Zmajski most«. — Sklepi razsodišča, ki so bili v njem gg. dr. France Štele kot predsednik, dr. Milan Dular, Peter Kocjančič in Lojze Pengal kot zastopnika Fotokluba Ljubljana in Janko Škerlep kot zastopnik turističnega odbora, so bili soglasni. Natečaj, ki se ga je udeležilo 22 amaterjev in poklicnih fotografov z okrog 350 posnetki, je prinesel mnogo raznovrstnega in odličnega gradiva z veliko umetnostno vrednostjo, ki bo sijajno izpopolnilo tudi propagandni namen. Delo fotografskih umetnikov za koristi našega mesta naj pa s tem še ne bo zaključeno ter naj smatrajo sedanji natečaj samo za spodbudo k še marljivejšemu fotografiranju lepot in zanimivosti Ljubljane.
1 Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljona. Le še dva dni imamo priliko, da si ogledamo to obsežno in za današnje umetniške težnje res nazorno razstavo. Z enkratnim obiskom človek ne more docela zajeti vsega ogromnega truda in ljubezni, ki ga vsak umetnik žrtvuje za umetnino. Šele večkratni obisk nam ustvari toč-nejše razglede in prav iz tega namena so bile izdane permanentne legitimacije po 10 din, s pravico do polovične vožnje in kar je posebnost zase, s pravico do žrebanja 10 slik.
1 Nastop dveh slovečih umetnikov v Ljubljani. Dne 18. t. m. priredita ob pol 9 zvečer v frančiškanski dvorani svoj koncert sloveča umetnika, in sicer mezzo sopranistka Tamara Velbicka in baritonist Jakov Petrov. Na programu bodo skladbe Borodina, Musorg6kega, Rahmaninova, Rimskega Korzakovega, Leonca valla, Bizeta, Saint Saensa, Hatza in dr. Oba sloveča umetnika sta gostovala že v drugih mestih naše države ter sta izrabila to priliko, da nastopita tudi v Ljubljani. Na ta redki umetniški užitek opozarjamo naše glasbo ljubeče občinstvo.
Dekliški dan na Betnavi
dne 15. avgusta
Naš praznik vstaja pred nami v vsej svoji pričakovani lepoti I
V nedeljo, 14. avgusta ob pol 8 zvečer začnemo praznovati.
S slavnostno akademijo: Povsod Boga po Mariji in z našo dekliško procesijo dajmo izraza svoji otroški in globoki ljubezni do Marije! Ob pol 7 zjutraj bo v ponedeljek sprejem prevzviše-nega. Ob 7 opravi prevzvišeni sv. mašo in sv. obhajilo za nas, da bomo tako dobro začele svoj dan! — Nato zajtrk.
Ob 9: Stanovska zborovanja: za kmečka dekleta, delavke, inteligentke in nameščenke. — Nato obed.
Ob 2 popoldne nas razveselijo posamezne župnijske skupine s svojimi predavanji. Ob 3: dekliški sestanek pri »fari« — prizori. Ob 4: sklepni govor: Slovensko katoliško dekle slovenskemu narodu. — Nato večernice z govorom: Naša zastava naš znak. Ob 5 se razidemo z novimi in trdnimi sklepi za svoje dekliško življenje v tem letu.
Dekleta, pridite — lep dan obeta biti to za Vas — lep in bogati
Kino Sloga Teief. 27-30
Samo še danes ob 16. ln 17.url velenapet oowbovskt film
ZAKON PRERIJE
Danes ob 19. ln al. url ter lutrl ob 15.. 17., 19. ln 31. url: JAN KIEPURA v velikem glasbenem filmu
POD SREČNO ZVEZDO
1 Nor reševalni avto v Ljubljani. V petek
popoldne so nekateri ljubljanski časnikarji mogli sami preizkusiti novi reševalni avto, ki ga je nabavila mestna reševalna postaja. Kakor smo poročali, je ta novi reševalni avto veljal 133.500 din in ga je dobavila tvrdka »International«, ki jo zastopa v Ljubljani inž. O. Žužek. Poizkusne vožnje 6ta ee poleg časnikarjev udeležila tudi mestni gasilski poveljnik g. Ivan Furlan in inž. Žužek. Pot je vodila iz Ljubljane pod Šmarno gOTo do Skaručne, nato pa čez Ježico v Ljubljano. Avto se je izvrstno izkazal. Ima 78 konjskih sil ter more voziti s hitrostjo do 100 km na uro. Opremljen je na najbolj moderen način ter je vse na vzmeteh. V avtu je posebna omara z rezervnim kolesom, najbolj potrebna lekarna ter Pull-motor, potreben za dihanje. Nosilnico in zelo praktičen tir za nosilnico je po načrtih g. Furlana napravil g. mehanik Kavčič z Viča. Mestna reševalna postaja ima sedaj tri reševalne avtomobile za reševanje v nesrečah in boleznih ter 1 avto za vožnje v primerih nalezljive bolezni.
1 Zobozdravnik dr. Egon Bassin do 29. t, m. ne ordinira.
1 V ljubljani umrli od 6. do 12. avgusta 1938:
Špilar Jernej, 64 let, trgovec, Hrenova 24; Kopriva Marija, 65 let, vdova uradnika TPD, Miši-čeva 23; Pavlin Barbara, 77 let, vdova višjega sodn. oficiala, Gosposka 3; Vidmar Janez, 23 let, mehanik. Zg. Šiška 163; Jeram Franc, 76 let, vratar v p., Vidovdanska 9; Perkon Marija, 61 let, žena obratovodje, Vič 74. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Golob Vera, 7 mesecev, hči orož-niškega narednika, Št. Vid 53 pri Stični; Lobe Angela, 3 leta, hči hišarja, Kuželovec 17, občina Zagradec; Stesl Janez, 31 let, zidar, Kramarovci
I
KINO UNION
Tel. 22-21
Danca to lutrl pl) 17.. 1». ln 31. ari_
Danlelle Darrlaus v moški vlogi I Srčkana francoska igralka Vas bo zadivila kot v nepozabnem filmu »ZLORABA ZAUPANJA«
Muhasta nevesta
Ta film ti brezpogojno oglajte danes ali jutri!
1 75 letni življenjski jubilej obhaja danes v svojem ožjem družinskem krogu gospa Roza B a -hovčeva, vdova ljubljanskega meščana, trgovca in posestnika, mati učiteljice na gospodinjski šoli »Mladike« Tončke, poročene s profeforjem dr. Rudolfom Kolaričem. Verni, zgledni ženi in materi iskreno čestitamo!
1 Kam gremo danes? Vsi na gasilsko tombolo v Zgornjo Šiško. Začetek ob 2.
1 Laboratorij tržnega nadzorstva. V nekdanji Mahrovi, sedaj mestni hiši na Krekovem trgu, so urejeni prostori mestnega tržnega nadzorstva, ki je nekaj sob adaptiralo tudi za laboratorij, kjer preizkušajo razna živila, zlasti mleko. Zadnji čas je laboratorij napravil več preiskav mleka, ki so splošno ugotovile, da prihaja na trg dobro in zdravo mleko. Le pri nekaterih mlekaricah so ugotovili nekatere nedostatke.
1 Ambulatorij in posvetovalnica v zavodu za zaščito dece (Dečji dom kraljice Marije) zaradi enaženja prostorov od 16. do vključno 20. t. m. ne poslujeta.
Dr. KramariC
šef-zdravnik, Šlajmarjev dom,
ne ordinira od 16. VIII. do 16. IX.
V odsotnosti ga nadomestuje g. primarij dr. Guzelj.
Primati! dr. Milan LCervinka
ravnatelj ban. ženske bolnice v Novem mestu
ne ordinira od 16. avgusta do konca oktobra
Zdravnik v Medvodah
dr. Cirman Miroslav
zopet redno ordinira
.	Zobozdravnik
dr. Josip Tavčar
ne ordinira od 19. avgusta do 11. septembra.
Dr. Merčun
od 14.—1. septembra ne ordinira
Primarij dr. I. Demšar
zopet redno ordinira
(kožne in spolne bolezni)
Zobozdravnik
dr. Ante Logar
zopet redno ordinira
Dr. Stanho Žvohcli
specijalijalist za živčne bolezni
zopet redno ordinira.
Zobni zdravnik
dr. Puhar
Greaorčičeva 32, tel. 20-70, zopet redno ordinira.
26; Perko Vinko, 1 leto, sin delavke, Visoko 32; Brenčič Franc, 44 let, delavec, Siterjavec 8, občina Šmartno pri Litiji, Pečanec Andrej, 47 let, krošnjar, Crmošnjice 11; Mežek Anton, 48 let, delavec, nestalnega bivališča; Avbelj Franc, 59 let, dninar, Kandrše 25; Brinšek Andrej, 28 let, delavec, Otok 4, občina Brezje.
1 Obleke kemično čisti parno lika: Šimenc, Kolodvorska 8.
1 Trg pred Marijinim prajnikom. Ker sta dva praznika, nedelja in Veliki Šmaren, je bil trg včeraj izredno bogato založen z vsemi dobrinami in potrebščinami. Tako že kmalu ni bil zaseden, zadnji kotiček je bil izrabljen. Zasedenih je bilo, nad 2500 tržnih klopi. Obilo je bilo gozdnih sadežev. Rdeče jagode so bile 6 din 11, maline 8, borovnice 3 din. Sadja je bilo obilo. Trg je bil naravnost zabasan z melonami, ali kakor jim pravijo Srbi, »lubenicami«. Melon je bilo na trgu do 30.000 kg. Srbski kmet iz Smedereva jih je prodajal niže od perutninarskega odseka, poleg njega pa neki ljubljanski grosist, ki je imel v petek popoldne konflikt s trdnim nadzorstvom, ki se je pozneje na gotov način uravnal, da mu je bil prostor tako odkazan, kakor je bilo prvotno določeno. Lubenice so prodajali po 1.50 din kg. Tudi ostali branjevci so bili z melonami dobro založeni.
1 Strela pri mestnem kopališču. V sredo zjutraj je bil silen naliv, med katerim je močno grmelo in treskalo. Strela je udarila tudi v drog električne napeljave, ki vodi čez Ljubljanico na Ižansko cesto pri mestnem kopališču. Drog je ves dan počasi gorel in so ogenj opazili prav pozno. Druge škode strela ni napravila.
1 Živahno življenje na Ljubljanici. Mnogi se za te dni pripravljajo na razne izlete, fantje in drugi, ki jim usoda ni naklonjena, da bi svoj dopust izkoristili kje zunaj po hribih ali ob morju, pa so si ustvarili lepo riviero ob Ljubljanici. Da požive razpoloženje na Ljubljanici, so nekateri zasnovali načrt, kako naj bi na Ljubljanico povabili bajnega povodnega moža, ki je odpeljal Urško v svoj povodni grad. V nedeljo proti večeru baje bo na Ljubljanici veliko veselje, ki se ga udeleže zlasti Trnovčani in Barjani, mnogi plavači, športniki in lastniki čolnov. Le da bi bilo nebo milostno, pa bo vse v redu. Diven bo pogled na veliko svatbo povodnega moža.
Prireditve in zabave
Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva« uprizori danes teden 21 t. m. ob 4 popoldne veliko ljudsko igro na prostem »Naša kri«. V primeru slabega vremena se vrši ob istem času v Pevskem domu.
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožefa. Jutri na praznik Marijinega vnebovzetja bo ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Instrumentalna Missa in hon. B. M. V., zl. J. Gruber. Gradtiale: Propter veritatem, zl. P. Griesbacher. Offert. Assumpta est Maria, zl. J. Kristinus. Po maši: Danes odprto je sveto nebo, St. Premrl.
Lekarne
Nočno službo imajo: v nedeljo: dr. Piccoli. Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Gar-tus. Moste; v ponedeljek: dr. Kmet, Tyr-ševa 43; mr. Trnkorzy ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, šelenburgova 7.
Maribor
m Mariborsko dekle — še posebno si vabljena Ti na Dekliški dan! Pridi med svoje sestre na Betnavo, da skupno praznujemo i nse navdušimo za to, kar mlado dekle osrečuje! Prečitaj si spored! — Videla boš, ad je vredno priti! — Knjižico in znak dobiš na Betnavi.
m Na razstavi Mariborskega tedna vzbuja občo pozornost razstavljeno pohištvo znane tvrdke Klanč-nik Ivan.
Izdelovalnica perila
Ivan Babi?
Gosposka ul. 24 - teleff. 25-78
priporoča svoje cenene in dobre izdelke moškega perila.
m Tekmovanje jadralnih letaL Že nekaj dni opazujejo Mariborčani in prebivalci v okolici mesta mogočne lahkokrile ptiče, ki veličastno jadrajo po zraku. Maribor je namreč sedaj pozorišče zanimivih jadralnih vsedržavnih tekem, ki se vršijo prvič v naši državi, Tekmovanj se udeležujejo s svojimi letali: Akademski jardalni klub iz Belgrada, jadralna skupina državnih uradnikov iz Vršca, jadralna grupa IX. iz Belgrada, v kateri tekmuje znani državni prvak Stanojlovič, dalje Jadralna skupina iz Ljubljane z državnim rekorderjem Raznožnikom ter jadralna skupina mariborskega aerokluba, v kateri tekmujeta Umek in Škofič. Tekmovanja se vršijo že od torka, vendar so imeli tekmovalci šele v petek prvi ugodni dan, katerega so tudi dobro izrabili. Vsa jadralna letala so bila neprestano v zraku ter so bili doseženi zelo lepi uspehi — tako polet v daljavo 29 km, ko je letalo pristalo v bližini Ptuja ter polet, ki je trajal poldrugo uro. Poleg teh poletov se bodo vršila še tekmovanja v poletu s pristankom na določenem mestu. Jadralna Terala Zavleče v zrak motorno letalo, dokler ne dobi jadralec v primerni višini priključek na termiko, nakar se odpne od motornega letala ter začne sam jadrati, če bo vreme količkaj ugodno, je pričakovti lepih uspehov ter morda tudi novih državnih rekordov, ko se bodo jadraci bolje seznanili z vetrovi, ki prihajajo iz Dravske doline. Za zmagovalce so določena lepa darila, med njimi tudi prehodno darilo Mariborskega tedna. Tekmovanja se bodo predvidoma končala v ponedeljek ali torek,
21. avgusta popoldne igra na prostem v Framu
»VODA«
m Poročila sta se dipl. aranžer g. Oton Ferenčak in zlatarka gdč. Ivanka Herzog. Novoporočencema naše iskrene čestitkel
m Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru. Ker se kljub opozorilom ni do sedaj vpisala niti ena desetina vajencev in vajenk, izjavlja šolska oblast vnovič, da se bodo vpisi na vsak način zaključili dne 21. t. m. Proti delodajalcem, ki do tega dne svojih vajencev in vajenk ne bodo vpisali, bo šolska uprava postopala po zadevnih zakonitih predpisih.
Vse tapetniške Izdelke
preproge, zavese, odeje kupite najceneje pri
,OBNOVA', r. Novah, Maribor, JurCICevo 0
m Krojaški krojni tečaj za žensko krojenje se vrši v Mariboru od 1. avgusta naprej ter ga vodi banovinski strokovni učitelj g. Knafelj. Tečaj obiskuje 52 udeležencev in udeleženk iz Maribora ter iz dravograjskega, celjskega, brežiškega, celjskega, laškega, ptujskega in šmarskega okraja, Tečaj bo trajal do srede septembra.
m Smrt kosi V Počehovi 33 je umrla soproga pekovskega mojstra Marija Pečovnik, stara 69 let. Naj počiva v miru I
Moške Obleke — največja izbira I. PREAC, Maribor, Glavni trg 13.
m Denar mu je vzel, denarnico pa pustil V Gosposki ulici je našel Josip Marstal prazno denarnico z nekimi potrdili ter o je izročil mimoidočemu orožniku, ki jo je potem zanesel na policijo. Bilo je v njej samo potrdilo, glaseče se na ime Simona Mayerja. Na podlagi tega potrdila se je ugotovilo, da je Mayer pozabil denarnico z večjo vsoto denarja na trgu na mizi neke prodajalke sadja. Ko je čez nekaj minut opazil izgubo, se je vrnil nazaj, pa ni našel ne ženske, ne denarnice.
m Krznarstvo P. Semko, Gosposka 37 vam nudi sedaj ceneje kožuhovino in krznarske izdelke.
m Strela užiga in ubi)a. Strašna nevihta je divjala v noči na petek nad Pohorjem. V Frajhamu je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Kovačnika ter jo zažgala, v Bojtini je zadela ista usoda posestnika Ra-folta, kateremu je zgorelo gospodarsko poslopje zaradi udara strele, nekemu kmetu v soseščini pa je treščilo v hlev ter mu ubilo kravo, poslopje pa se k sreči ni vnelo.
m Kruh »Turist« od Feiertaga je poseben, ržen, zelo redilen ostane 8—10 dni svež. Najboljše hranilo za izletnike Dobi se na Betnavski ulici 43. Glavnem trgu 14, v trgovini Skaza, v Ulici X. oktobra 5 in na Meljski cesti 65.
GLAVNA KOLEHTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. REIN IN DRUG
OajevaS ZAGREB niča 15
obvešča neobvezno, da so bili v V. razredu 36. kola Državne razredne loterije, izvršeneir 13. avgusta, izžrebani sledeči dobitki:
100.000 din 80.000 din 50.000 din 62.000 din 35.000 din 30.000 din 25.000 din 20.000 din 15.000 din
12.000 din
10.000 din
8.000 din št.
6.000 din št.
5.000 din št.
3.000 din št.
86.831, 52.143, 44.474, 288, 31,008, 21.593, 26.574, 6.678, 11.929, 97.559, 2.986, 91.866, 11.425,
65.048,f 98.951, 10.616, 31.987, 78.175, 92.120,
1.611, 21.072, 44.179, 80.773, 1.564, 22.113, 39.163, 58.132,
87.049, 998,
6.538, 54.415, 64.448, 97.397.
80.639,
48.907, 66.210,
69.096,
97.818,
9.928, 14.627, 26.613, 54.402, 56.502, 66.184,
36.254, 98.178, 31.962, 15.601, ( 99.498, 17.601, 32.430, 80.761, 93.985, 2.853,, 23.279, 52.371, 82.880, 1.929, 24.142, 42.357, 65.783, 88.229, 1.166, 30.913, 57.567, 68.379,
41.626, 55.470, 71.365,
38.237, >9.629,
19.904, 57.855, 88.945, 95.736, 8.854, 25.695, 57.145, 89.964, 11.883, 32.498, 46.648, 78.392, 92.418, 2.083, 42.403, 59.535, 78.071,
47.608, 76.945,
26.774, 61.332, 88.996,
14.581, 34.103, 59.320, 91.230, 15.335, 33,459, 52.403, 86.166,
2.379, 45.141, 60.463, 86.267,
56.221, 89.350,
26.081, 65.123, 90.086,
20.421, 38.887,
79.192, 93.949,
17.193, 34.928, 54.451, 86.258,
4.504, 52.614, 61.109, 87.001,
Poleg tega je bilo izžrebanih še 2300 dobitkov po 1000 din. Naslednje žrebanje bo 16. avgusta.
Celje
c Polovična voznina za hmeljarje-obiralce je
na prošnjo Hmeljarske zadruge tudi letos dovoljena in sicer za čas od 1. avgusta do 30. septembra, Vsak obiralec hmelja mora na svoji domači postaji kupiti celo karto in rumeno železniško legitimacijo K 13, ki stane 2 din, Ko na namembni postaji izstopi, ne sme oddati karte, temveč jo mora shraniti z rumeno legitimacijo vred, da se po končanem obiranju lahko brezplačno odpelje nazaj. Ko se obiralec vrača, mora tudi še imeti posebno objavo Hmeljarske zadruge, ki potrjuje, da je bil zares zaposlen pri obiranju hmelja. Potrebne* objave Hmeljarske zadruge niorVi priskrbeti obiralcem hmeljar, ki jih dobi brezplačno v zadružni poslovalnici v Žalcu in pri uredništvu »Slovenskega hmeljarja« v Celju ter pri vseh podružnicah v posameznih občinah.
KINO UNION
Danes: »Alarm v Pekinga«. Jutri: »Na ledeni plošči«. Matineje: »Veseli bandit«.
c Državna rudarska šola ▼ Celju sprejema prošnje novih kandidatov za sprejem do 16. ti m. Popravni izpiti in vpisovanje bo 12., 13, in 14. septembra, s 15. septembrom se začne redni pouk.
c Sarajevski nogometaši v Celju. Jutri v ponedeljek se bo odigrala na celjski Glaziji zanimiva nogometna tekma med liginim moštvom Slavije iz Sarajeva ter SK Celjem. Za ta izredni nogometni dogodek vlada v Celju in okolici veliko zanimanje. Tekma se bo pričela ob 16.30, ob 15 pa bo predtekma med mladinama SK Celje in SK Oliimp.
c Priglašene! za zlet ZZD dne 27. in 28. avgusta v Gorico, Sv. Goro in Trst se naprošajo, da pošljejo sigurno do vključeno 16. t. m. 2 sliki 4X6 cm ter točne osebne podatke v podružnico »Slovenca« v Celju. Natančnejše podrobnosti izleta bodo pravočasno objavljene v »Slovencu«.
c Strojna pletilnica Antonija Pongračič, Celje, se je preselila iz Brega na Slomškov trg št. 1, tik farne cerkve. Ima na zalogi vedno najnovejše pletenine ter sprejema naročila po meri in vsa popravila,
Primarij dr. Fran Steinfelser
do preklica ne ordinira.
Dr. Herman Martin
zobozdravnik, Žalec, do 27. avgnsta zaradi preselitve v bivšo dr. Bcrginann — sedaj pl. gen. Širca vilo, ne ordinira.
c Kavarno in hotel Evropo je lastništvo tekom tega leta temeljito prenovilo. V vseh hotelskih sobah je napeljana tekoča mrzla in topla voda. Prejšnje, temno stopnišče je zamenjano z novim položnim stopniščem iz črnega umetnega kamna, ki ga zaključuje elegantna kovinasta ogTaja. Stopnišče in hodnik zadostno osvetljuje velika nadsvetloba. V hodniku pritličja, ki je ves obložen s črnim umetnim marmorjem, je nameščena portirjeva loža z vsem sodobnim zahtevam odgovarjajočim inventarjem. Posebno pažnjo je posvetil projektant g. arh. Jože Mesar kavarni. Kavarna je popolnoma prenovljena in moderno urejena. Stene so obložene z orehovo oblogo, enako tudi oba železna nosilna stebra. Tla so iz linoleja. Glavni vhod je preložen tako, da bo odstranjen vsak prepih. Poleg tega je iz Razlagove ulice še en nov vhod, združen z lepim lesenim stopničem v igralne sobe, ki so sedaj v prvem nadstropju, nad restavracijskimi prostori, kar edino odgovarja sodobnim načelom ločitve igralnih in kavarniških prostorov. Posebnost za celjske javne lokale je moderno urejeno zračenje vseh glavnih kakor stranskih kavarniških in restavracijskih prostorov s stalnim dovajanjem svežega in odvajanjem izrabljenega zraka, ki se izvršuje brez najmanjšega šuma, ker so vsi aparati nameščeni v kleti. Vse prostore celotne zgradbe ogreva centralna naprava. Uprava se ni plašila velikih stroškov, da je res vzorno preuredila hotel in kavarno, kar bo zelo pripomoglo k pospeševanju tujskega prometa v našem lepem Celju.
Lepote Julijske krajine
Dve prikupni in znameniti božji poti: Vitovlje in Mengore
Vitovlje. Vitovska božjepotna cerkev stoji na stožastem gričku, ki se dviga iz rebra Trnovske planote nad šempasom in Osekom. Razgled po Vipavski dolini, proti Gorici in preko kraške planote je očarljiv. Majhno, sta-
VItorij«.
roslavno Marijino svetišče sameva samo vrhu
peščenega, rjavkastega hlomca, le niziko, zasilno župnišče in nekoliko večja, preprosta cerkvena hiša mu delata družbo. Od državne ceste, ki pelje po Vipavski dolini, _ rabiš sem gori prilično eno in pol ure. Ker je cerkvica od starosti precej otemnela in ker se nekako stiska v kot lahkega polkroga, ki ga tu dela Trnovsko pobočje, morač pazno pogledati proti Gori, da jo iztakneš v njenem neDeškem, skrivnostnem miru. Pol ure pod njo leži prijazna, gostoljubna vas Vitovlje. V pobočju pa je še več drugih naselij. Svetišče je podružnica župnije Osek. Župnik g. France Franke, ki je pred kratkim praznoval štiridesetlefcnico inašništva in pase tu že nad trideset let dobre in poredne ovčice, se mora večkrat vrcpeiti v dokaj strmo reber, da pri nebeški Materi opravi sv. daritev. Glavni vitovski praznik so pa binkošti. Takrat farna cerkev nima besede, in vsa duhovmija se dva dni zbira pri vitovski Mariji. Seveda pride tudi iz sosednih župnij mnogo romarjev, ki se vesele lepega razgleda in si privoščijo kaiio kapljico dobrega vipavčka.
Mengore. Mengorska romarska cerkvica je srce tolminskega predela naše dežele. Stoji na osrednjem grebenu pogorja Bučenica, ki se raztrga od Modrejc do Volč in Kozaršč. Ob severnem delu vznožja je sotočje Soče z Idraj-co, s katero se je nekoliko prej združila Bača, tedaj važna zemljepisna lega. Nič čudnega zato, če so se na Men gorah zbirali in spodbujali že tolminski puntarji, nič čudnega tudi, če je
v svetovni vojni okrog skromnega Marijinega in «ymelo, da je bilo jo j! — poamavljajo z Ježo na Kc'
svetišča bobnelo in poi 1 Je
je njihov pogled obrnjen mimo tolminske rav-
Saj se Mengore pc
vratu, za katerim ie tekla avstrijska meja, in
Belokranjski narodni tabor
360 let je minilo letos, odkar je bila do tal porušena in od Turkov požgana Metlika, najstarejše mesto v Beli Krajini. Leta 1578. so se nenadoma pojavili Turki pred metliškim mestnim obzidjem in jo oblegali od 28. marca do 1. aprila. Poslali so v mesto poslance s pozivom, naj se vdajo. Ker so jim Metličani predajo odklonili, so začeli mesto obstreljevati. V krutih spopadih je obležalo 2000 Turkov. Naposled se je mesto mo-pralo vdati. Strašno so gospodarili sovražniki po mestu. Župana so izvlekli iz mestne hiše in ga privezali na »pranger«, sramotni kamen, ga ustrelili s puščicami in tako njemu kot vsem občinskim svetnikom posekali glave. Njih trupla so zanesli v mestno dvorano, češ da naj zborujejo, če morejo, in delajo sklepe proti Turkom. Vse meščane so iztirali na trg, plenili po njih hišah, skrunili njih žene in hčere, naposled pa vse skupaj s starčki, ženami in otroci zaprli v farno cerkev in vse skup zažgali — okoli 800 ljudi. Okoli 300 fantov in 300 deklet pa so odpeljali s seboj v sužnost, za janičarje in naraščaj za svoje turške hareme. Ta žalostni prizor iz Metlike nosi na naslovni 6trani »Neue Zeytung von den Tiirken in Mottling« v lesorezu, pač dragocen slovstveni ostanek iz protestantske slovstvene dobe! Torej ob 360 letnici tega žalostnega dogodka se vrši na prav istih tleh, kjer so morili in pustošili Turki, na »Narodno - obrambni belokranjski mladinski tabor« dne 21. avgusta t. 1., ki hoče izpričati kulturni nivo naroda ob Kolpi, zvestobo slovenski zemlji in zvestobo Jugoslaviji! Zato pridite vsi, ki ste doma med Kolpo in Gorjanci, in še vsi, ki vam bije slovensko 6rce, v Metliko, zgodovinsko mesto, v davnini središče metliške marke!
Za napredek konjskega športa
Maribor, 13. avgusta.
Sinoči se je vršil pri Zamorcu občni zbor Kasaškega društva v Mariboru, ki ga je vodil Julče Novak kot najstarejši odbornik. Sporočil je, da sta odložila svoji mesti predsednik industrijalec Josip Rosenberg, ki je obolel, ter podpredsednik trgovec Franc Konig iz Celja. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik centrale kasaških društev Jugoslavije Waren pl. Lippit. Tajniško poročilo je podal dr. Josip Novak, blagajniško pa Dušan Novak. Obe poročili izkazujeta zadovoljivo delovanje in gospodarstvo v društvu. Iz športnega poročila povzemamo, da so se letos vršile v Mariboru dne 27. in 20. junija običajne konjske dirke, za katere je društvo dalo nagrade v višini 12.000 diu. Za nagrade sta prispevali banovina 2000 din, mestna občina mariborska pa 4000 din, ostanek pa je društvo zbralo s svojimi sredstvi. Na dirkah je nastopilo 78 konj. Doseženi so bili zelo lepi športni rezultati. Sledile so volitve. Za predsednika je bil izvoljen znani mariborski konjerejec in najuspešnejši naš dirkač Franc Filipič, za I. podpredsednika dr. Adolf Obran, za H. podpredsednika Josip Skaza, v odboru pa so: podpolkovnik Maslač, dr. Josip Novak, Dušan Kovač, Julče Novak, Friderik Golob, J. Goleč, Hubert Lukman, Gustav Scherbaum, Franc Konig, Hinko Potrč, KarlWeitzl, Franc Milavec. Revizorji pa so: inž. Oskar Dračar, vojni veterinar Franc Tancer in Alojz Nekrep. — Zborovalci so izvolili Josipa Rosenborga zaradi njegovih zaslug za častnega predsednika, predsednika centrale kasaških društev Lippita pa za častnega člana. Članarina je ostala ista — letno 50 din. Sklenjeno jc bilo tudi, da se vršijo dne 2 oktobra jesenske konjske dirke v Mariboru.
ni proti Kobaridu, Mrzlemu vrhu in mogočnemu Krnu, kjer se je odigral precejšen del svetovnovojnega pekla. Tudi sedaj so Mengore, ki so nekak ključ treh obmejnih dolin, važna postojanka.
Po vsem, kar smo rekli, ni potreba še posebej poudarjati, da je izredna lega navdušila naše pradede, da so na medgornem grebenu sezidali Mengore, privlačne, v lepoti božjega stvarstva in v krasoti naših tolminskih hribov sanjajoče Marijino svetišče. Bilo je majhno in skromno, kakor je bil skromen rod, ki je bival tod. V svetovnem viharju je mnogo trpelo. Nebeška Mati je pretočila gotovo mnogo bridkih solza zaradi človeške slepote, ki je okrog njenega božjega zavetišča prelila toliko krvi. Po vojni se je lotil obnovitvenih del sedanji navdušeni in neuklonjivi volčanski župnik g. Lojze Kodermac, pod čigar oskrbo Mengore spadajo. Najprej je obnovil nekdanje svetišče, pred nekaj leti ga je pa prilično za enkratno velikost povečal. Prizidal je tudi prenočišča za romarje in tako omogočil, tla se nekajkrat na leto zbere tam gori pri mengorski Mariji po nekaj sto romarjev, ponajveč iz vseh dolin in pobočij naših tolminskih hribov, katerim so Mengore — duhovno srce.



f Emil Hochreiter
Z Dunaja je dospela žalostna vest, da je tam
3. avgusta prav nenadoma umrl znani skladatelj Emil Hochreiter, upokojeni vladni svčtnik. Rojen je bil 27. decembra 1871 v Debrecinu na Ogrskem. Mati mu je bila Slovenka. Študiral je v Novem mestu in na Dunaju. V državni službi je bil od 1899 do 1923, največ na Dunaju. Zelo mnogostran-sko in plodovito se je udejstvoval tudi kot glasbenik. Od 1892 do 1899 je bil regens chori na jezuitskem zavodu v Kalksburgu pri Dunaju, od 1923 do 1937 glasbeni ravnatelj. Zložil je nebroj svetnih in cerkvenih skladb. Več jih je izšlo tudi v slovenskih glasbenih listih in izdajah. S pokojnim P. Hugolinom Sattnerjem ga je družilo izredno iskreno prijateljstvo. Njegove spomine na pokojnega P. II. Sattnerja, posnete iz Sattnerjevih pisem prinaša »Cerkveni glasbenik« od 1936 dalje. Hochreiter je bil kot skladatelj — mojster, velik in globoko čuteč umetnik. Kot človek je bil plemenit. blag, ljubezniv, odločen katoliški praktik. Zapušča soprogo, tri hčere in sina. Ena izmed hčera je violinska virtuozinja, druga operna pevka (altistinja). Vsem njegovim preostalim iskreno sožalje, duši pokojnega skladatelja večni mir in pokoj ter časten spomin!
70 letnica Žumrove mame
Železniki, 13. avgusta.
Na praznik Marijinega Vnebovzetja praznuje god, obenem pa tudi svojo 70 letnico v krogu svoje družine ga. Marija Žumer.
Pred 44 leti se je poročila z Matijem Žumrom iz Dolenje vasi. V Železnikih sta zgradila svoj dom, kjer sta imela kovačijo. V srečnem zakonu je s pred leti umrlim možem vzgojila sedem otrok, ki danes vsi zavzemajo odlična mesta. Najstarejši Srečko, strojni stavec v Jugoslov. tiskarni, je predsednik JSZ, inž. Lojze je ravnatelj na škofovih posestvih v Gornjem gradu, dr. inž. Matija je profesor na univerzi, najmlajši sin Niko pa z uspehom županuje v Železnikih; hči Ivanka je poročena v Laškem z ravnateljem g. Grafenauer-jem, Mici pa z g. Megušarjem, postajenačelnikom v Kamniku.
Zumrova mama so vseskozi blaga, zgledna krščanska žena, dobra in skrbna mati in iskrena svetovalka vsem, ki zahajajo k njej po nasvete. Posebno jih odlikuje vedno prijazno vedenje do vsakogar ter sočutno srce in darežljive roke do revežev. Prav posebno pa so gostoljubni domačim študentom.
Pred leti jih je počastil s svojim obiskom sam pokojni nadškof Jeglič in se dal z njimi tudi fotografirati.
Ko se bodo na praznik okrog slavljenke zbrali njeni otroci in številni vnuki, da ji čestitajo k tako lepemu jubileju, se bomo pridružili tudi mi z željo, naj jo Bog ohrani zdravo, srečno in zadovoljno do skrajnih mej človeškega življenja.
Slovo ameriških Slovenk
Ljubljana, 13. avgusta.
Danes ob t popoldne so se poslovile iz Ljubljane nekatere Slovenke iz Amerike, ki so pred tedni prišle na obisk v Slovenijo. Iz Ljubljane so danes odšle
Predsednica Slovenske ženske zveze v Ameriki ga. rislandova s svojo hčerko, urednica ga. Novakova ter nekatere druge ugledne ameriške Slovenke. Na
Meogor«.
Proslava Koseskega
Kamn. dij. poč. društvo Bistrica in pripravljalni odbor v Kosezah vabita na proslavo pesnika Ivana Vesela Koseskega v Sp. Kosezah pri Moravčah ob 140 letnici rojstva in 40 letnici odkritja spominske plošče. Proslava bo 21. avgusta 1938 pod pokroviteljstvom poslanca gosp. Kersnika. Ob 9.30 zbirališče na Vidmu pri Lukovici. Ob 9.40 sprevod z narodnimi nošami na čelu do cerkve sv. Lovrenca v Sp. Kosezah, kjer daruje ob 10 sveto mašo gosp. nadžupnik Hafner, Po sveti maši proslava na pesnikovem domu. Popoldne ob pol treh litanije v Sp. Kosezah, po litanijah pa prosta zabava z ribolovom pred pesnikovo hišo. Sodeluje mengeška godba. Za prehrano je dobro preskrbljeno.
— Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
kolodvoru jim je bilo prirejeno prisrčno slovo. Na-vzočni so bili med drugimi g. ravnatelj Fink za bansko upravo, g. župan dr. Adlešič s svojo soprogo, prof. dr. Trdan iz St. Vida, voditelj vse ekskurzije g. Za-krajšek in gdč. Šlosarjeva, ki ostaneta še nekaj časa v Ljubljani, dalje senator g. Smodej ter zelo številni znanci in prijatelji ameriških Slovenk. Med ganljivim poslavljanjem so se ameriške Slovenke usedle na brzovlak, ki jih je odpeljal proti Mariboru in Dunaju. Ameriške Slovenke bodo obiskale Dunaj, Prago in Berlin, nato Bruxelles, od koder odpotujejo v Ostende, od tam pa s parnikom v London. Ameriške Slovenke si bodo tako ogledale važna evropska mesta. Dne 24. t. m. se vkrcajo ameriške Slovenke v Southamptonu na parnik »Normandie« ter bodo že 29. v Newyorku. Ameriškim Slovenkam smo sporočili mnogo pozdravov za naše rojake v Ameriki, one pa so obljubile, da nas ob priliki še obiščejo.
Ameriški Slovenci in Slovenke, ki so prišli letos v treh večjih skupinah v domovino, bodo odhajale v Ameriko v več manjših skupinah skoraj tja do meseca oktobra. Nekateri ameriški Slovenci in Slovenke pa so se sploh za trajno vrnili v domovino.
Sv. Jošt nad Kranjem dobil električno luč
Snoči ob 9 je zaiarela romarska cerkev sv. Jošta v električni razsvetljavi. Trije žarometi so razsvetlili zunanjščino cerkve od vseh strani, da je bila vidna daleč po Gorenjski in tja doli do Šmarne gore, ki bo morala osramočena priznati, da jo je prekosil skoraj 200 m višji Sv. Jošt. Električno luč dobe e tem dnem poleg cerkvc obe hiši na gori ter vse vasi ob pobočju gore. Vso napeljavo je po primerno ugodnih pogojih oskrbela elektrarna Majdič v Kranju.
KINO KODELIEVO
Danes ob '/»6 in 1/,9 ter jutri ob '/j9 uri največji kriminalni film pravkar umrlega VVarner Olanda: Le za močne živce I
Charlie Chan v operi
WARNER OLAND	BORIS KARLOV
Dva najslavnejša interpretanta misterijoznih vlog v enem filmu.
Hans Albers
Variete
- Atila Horbiger — Annabella
Mekinjska cerkev prenovljena
Kamnik, 13. avgusta.
Med najlepše prostorne umetnine naše domovine spada mekinjska cerkev, ki je v bistvu dobila današnjo obliko pred letom 1700, ko je Žiga Gallenberški sezidal mekinjski samostan. Cerkev ima za poznavalce zgodovine in starinsske umetnosti toliko zanimivih vrednot, da jo upravičeno vsak občuduje. Razkošen oltar iz leta 1720. je mojstrsko delo v baročnem slogu, posebno znamenit pa je kor, ki zavzema skoraj tretjino 26 m dolge cerkvene ladje. Kor ima leseno balustrado z lepimi svedrastimi pilastri, orgelske omare pa so izdelane v bogati baročni ornamentiki. Pod korom so nagrobni spomeniki mogočnih Gallen-beržanov, v kapelici sv. Kolomana pa vzbujajo pozornost lepe freske iz 18. stoletja z grbi vseh 34 mekinjskih opatinj.
Zob časa je v tej znameniti cerkvi grozil poškodovati marsikatero umetnino in lepo delo naše domače umetnosti, zato je hvalevredno, da so mekinjski farani z zgledno požrtvovalnostjo sledili klicu svojega dušnega pastirja g. Viktorja Cadeža, vnetega za lepoto hišo božje, in prispevali po svojih močeh za splošno popravilo cerkve. Že lani pred zimo so rešili severno cerkveno steno škodljive vlage s tem, da so odkopali in odpeljali nad 130 kub. metrov odvečne zemlje, ki je zadrževala odtok vode. Z zgradbo betonskih jarkov je zdaj ta nevšečnost za vedno odstranjena, za odvajanje vode s strehe pa je bilo treba nabaviti 135 metrov novih žlebov in odtočnic.
Po beli nedelji so pričeli z notranjo obnovo
Kmettijsko-gospodiniska šola v Marijanišču
Gojenke gospodinjske šole v Marijanišču delajo na vrtn.
S 1.
novembrom se začne sedemintrideseti tečaj
kmot.-gospodinjako Solo, ki ho trajni deset mosooov. Učenke stanujejo v zavodu, ki jo pod vodstvom Sol skih sester.
I'ouk je teoretičen in praktičen. Teoretični pouk obsega verouk, v7.ftojeslov.1e, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, živiloz.nanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živino rojo in poljedelstvo.
l'rnktično se učenke vožbajo v kuhanju in kon-serviranju, ročnem in stroinom Šivanju, preji in tkanju, pranju in likanju, mlekarstvu in sirarstvu, vrtnarstvu itd.
Učenko, ki Ro želo izvožbntl za samostojno vod stvo večjih gospodinjskih obratov, morejo ostati dve leti na zavodu, dn spopolnijo in poglobijo svojo teoretsko 1 ti praktično znanje.
Popolna oskrbnina ?.tiii>H mesečno 4,"i0<Mn. Za manj imovito ie nn razpolago par znižanih most.
Sprejeta učenka naj vy.nm« s seboj obleko, perilo in obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh. Štiri provloko 7.a blnzino, Štiri brisačo in Štiri sorvijoto. Perilo jo lahko i7, domočega plntnn.
Doklota, ki hočojo biti sprejeta v Solo, morajo:
1.	dovršiti 16. loto in biti 7.dravo tor moralno neoporečno;
2.	predložiti zadnje Šolsko »pričevalo;
3.	navesti stan in poklic starSev;
4.	predložiti obvozno i7.jnvo a) nčenke, da so bo rnvnnln po hišnom rodu, b) starSov ali varuha, da bodo krili stroSko Šolanja.
S temi podatki in prilogami opremljeno lastnoročno pisnno. nekolkovano proSnjci 7.n sprojom nn.i poS-IJejn :-,s Vodstvo gospodinjske Solc v MarlJaslSču v l.iuhllnnl vsa i do 20. sontembra 1938.
cerkve. Stene so prepleskaK v treh tonih, veliki oltar je bil temeljito očiščen in popravljen, prav tako kor in notranja cekrvena oprava: klopi, spo-vednice in znamenite dragocene omare v obeh zakristijah. Orgle so bile na novo uglašene, okna popravljena in prepleskana, električna razsvetlja-
va pa izpopolnjena. Notranjščina cerkve napravlja zdaj vtis, da je nova. Velika pridobitev pa so nove freske na slavoloku nad obhajilno mizo, ki jih je naslikal akad. slikar prof. g. Mirko Suhi? V okvirih iz mavca je naslikanih 7 alegoričnih angelov, ki predstavljajo 7 darov sv. Duha. llmet nik je imel srečno roko pri sestavi in izbiri barv, tako da vzbujajo slike občudovanje in priznanje
Stroški za vsa dela pri obnovi in popravi!" severne stene in notranjščine znašajo 38.000 din, kar je z ozirom na izvršena dela majhna vsota, ker so domači delavci in mojstri napravili vse za izredno nizko ceno. V zahvalo za lepo izvršeno delo, ki je poteklo brez najmanjše nesreče, bo na Veliki Šmaren ob pol 3 crlavni farni slio-' združen z darovanjem zn kritje še preostalega dolga pri obnovi cerkve. Mekinjskim faranom gre vsa čast in priznanje za požrtvovalnost, s katero so omogočili obnovo znamenite cerkve in ohranitev njenih dragocenih umetnin.	—a.
Šmarne maše na Dobrovi
Med slovenskim kmetskim ljudstvom je splošno poznan čas med »čmarnimi mašami«, ali še krajše med »mašami« na Dobrovi pri Ljubljani. So gotova opravila, ki jih kmet mora v tem času opraviti na polju, na travniku, ali v gozdu. Glavni pridelki so pospravljeni. Kmet že pripravlja zemljo za zimski počitek.
Za Dobrovo pa ima ta čas še poseben pomen. Je milostipolni čas, na katerega se pripravljajo domačini in o njem že davno prej govore. Oni Dobrovčani, ki so razkropljeni po svetu, pridejo sedaj zopet v župno in romarsko cerkev. Tudi oni del župnije, ki se sicer zaradi oddaljenosti od župnijske cerkve ne udeležuje skupnega farnega življenja, te dni, kakor gnan po neki posebni notranji sili, prihaja k službi božji na Dobrovo. V tem času se res vsa župnija udeležuje pobožnosti, ki se opravljajo v romarski cerkvi. Ohranjena je listina papeža Benedikta XIV. z dne 21. 7. 1756, ki je podelil popolni odpustek enkrat vsem romarjem, ki prejmejo sv. zakramente in molijo nekaj v papežev namen. To milost je potrdil papež Pij IX. s pismom z dne 6. avgusta 1858 Sv. oče Leon XIII. je na prošnjo župnika Jerneja Babnika podelil še odpustek za nedeljo Malem Šmarnu s pismom z dne 26. avgusta 1879. Tako se sedaj zamorejo dobiti odpustki od vcčernic pred Velikim šmarnom, pa do ve-černic na nedeljo po Malem šmarnu.
V tem času bodo na Dobrovi ob nedeljah in na oba praznika sv. maše ob 5., 6., 8., 8. in pol 11. Ob 6 in 9 pridiga. Ob 9 bo slovesna sv. maša. Popoldne ob 4 pridiga in slovesne pete litanije Matere božje. Zadnjo nedeljo dne 11. sept. bo popoldne pridiga prevzvišenega g. škofa ob 3 in nato procesija z Najsvetejšim.
Na praznik Marijinega Vnebovzetja obhaja župnijska cerkev tudi praznik svoje Zavetnice. Ob 6 bo imel pridigo g. p. Ramšak S. J.; ob 9 bo imel pridigo in slovesno sv. mašo g. dr. Gregorij Žerjav, stolni kanonik, popoldne ob 4 pa bo govoril gosp. kaplan Tom Franc.
Naši tabori in mladinski nastopi
V	Horjulu
Naš Fantovski odsek priredi danes, t nedeljo, skupno z dekliškim krožkom in s sodelovanjem sosednjih krožkov in odsekov popoldnevni telovadni nastop. Do pol 2 se bomo zbrali pred novim prosvetnim domom, nato odkorakamo v sprevodu skozi vas v župno cerkev k litanijam. ob 3 je nato javni telovadni nastop z zelo pestrim sporedom. Po telovadbi vrtna veselica.
Na Trati v Poljanski dolini
Središče Poljanske doline oa Trati vabi na Veliki Šmaren, 15. avgusta, k proslavi 30 letnice mladinskega dela, ki bo združena z blagoslovitvijo novega prapora fantovskega odseka Trata. Prireditev bo celodnevna in bodo ob tej priliki govorili domačini — prosvetni delavci, ki so začeli svoje delo v domačem kraju, g. prof. Fortu-na, inšpektor g. profesor Alič. Upamo pa, da se bodo zgrnili okoli tega prapora tudi vsi okoliški odseki, kateri so vedno z veseljem prihiteli med avoje tovariše na Trato.
Obiskovalcem božje poti na Hotovljah sporočamo, da bo služba božja na Veliki Šmaren namesto ob 10 že zjutraj ob 6 in je tudi tem dana priložnost, da obiščejo naš fantovski tabor.
V	Dobrepoljah
V	nedeljo, 21. avgusta, bo v Dobrepoljah blagoslovitev temeljnega kamna Jakličevega doma in okrožni tabor naše mladine 9 sledečim sporedom: ob pol 2 sprejem gostov, ob 2 pete litanije 2 ljudskim petjem, ob pol 3 blagoslovitev temeljnega kamna Jakličevega doma, govora g. dekana Skubica in g. dr. Basaja, okrožni telovadni nastop fantovskih odsekov in dekl. krožkov, nastop mednarodne vrste, prosta zabava, godba, srečo-lov itd.
Naj ne ostane doma nobeden, ki ima kroj ali narodno nošo. Vsi prijatelj naše mladine iskreno vabljenil Zlasti pa še prijatelji našega pokojnega Fr, Jakliča.
V	Smarjeti na Dolenjskem
Dolenjci! V nedeljo, 21. avgusta vsi v Šmar-jeito na tabor, katerega priredita fantovski odsek in dekliški krožek ob pol treh popoldne na vrtu »pri Nacetu< tik šmarjeških toplic z javno telovadbo, pri kateri bodo sodelovali sosednji odseki in krožki. Sodelovala bo šentjernejska godba. Po telovadbi domača zabava.
V	Murski Soboti
21. avgusta bo okrožni telovadni nastop v Soboti. Fantje ia dekleta! 21. avgust je vaš, ko bo Sobota sprejela v svoje okrilje vso našo zdravo prekmursko mladino. Bolj ko drugod po Sloveniji, je potrebno ravno v Prekmurju ob severni meji, da je narod zdrav, katoliški in značajen. Vi vsi pa, ki hočete videti kaj lepega, 21. avgusta v Soboto in se boste z veseljem in zadovoljstvom vračali domov.
V	Trbojah
Dne 21. avgusta 1938 bomo blagoslovili naš pro-•vetni dom. Celodnevni spored je sledeč: ob 8 zbiranje pred župniščem v Trbojah. Nato sprevod pred društveni dom in tam na prostem sv. maša. Po sv. maši blagoslovitev doma. Nato tabor in kosilo. — Popoldne ob 2 litanije, ob 3 javni telovadni nastop,
Kmečki tabor v Litiji
Fantje in možje od blizu in dale?, vsi na Iborovanje Kmečke zveze, ki bo v nedeljo, 21. avgusta, ob 2 popoldne. Takoj po večemicah blagoslov in razvitje prapora, nato zborovanje. Po taboru bo velika tombola Prosvetnega društva na glavnem trgu. Krasni in bogati dobitki (nad 300), med njimi: par volov, kuhinjska oprema, kolo, .vreča moke, prašič itd.
V Mengšu
Naši fantje in dekleta pridno vadijo za nastop, katerega bodo priredili v nedeljo 28. avgusta popoldne. Takrat na svidneje v Mengšu!
Zdravje iz rož
Ob živih mejah, pa tudi ob plotovih, po vrtovih in vinogradih najdemo često ovijalko z velikimi, peterokrpimi listi, od katerih je srednja krpa največja. Bljušlec, rdečejagodasti, bilu-šen, svinjska repa, srebotina, divja buča, poljsko: przest^p, rusko: pierestupien, češko: posed, latinsko: Bryonia dioica, nemško: Rote Zauurube je to, ki ima v zemlji veliko, repi podobno, vztrajno korenino, ki prijetno diši in je močno grenkega okusa. Zunaj je korenina rumenkasta, znotraj pa bela in polna grenkega, siuznatega mlečnega soka.
Iz nje poganja vsako pomlad več zelnatih, tenkih, do tri metre in več dolgih, vzpenjajočih stebel, ki se z vilicami oprijemljejo opore.
Bljuščec je dvodomna rastlina; prašni in pe-stični cveti so sicer na isti rastlini, toda ne v istem cvetu; ločeni so. Posebej nastopajo prašni, posebej pestični cveti. Prvi so večji, drugi manjši. Oboji nastopajo v nekakih grozdih. Iz plodnic se razvijejo rdeče, kot grah velike jagode. Rastlina cvete v juniju in juliju.
V	manjši množini zaužita korenina močno odvaja, v večji pa povzroča bljuvanje, zavijanje, drisko, slabosti in celo krče. Kot posledica zastrup-ljenja nastopi često tudi smrt. Rastlina vsebuje namreč strupena alkaloida brionin in b r i o -n i d i n. Pri zastrupljenju ravnaj tako, kot smo opisali pri podlesku. Največkrat se pripeti zastrup-ljenje s korenino (odrasli), včasih pa tudi z jagodami (otroci).
V	domačem zdravilstvu rabijo bljuščec kot močno čistilo (odvajalo), pa tudi pri revmi in protinu. Za zdravilo pripravljajo poli vek iz korenine. Vendar ga ne priporočamo v domačem
zdravilstvu.	;
V	roki veščega zdravnika pa more biti tudi bljuščec uspešno zdravilo, n. pr. pri vnetju rebrne mrene, pljučnici, vnetju slepiča, pri revmi in protinu.
V	Dolu pri Ljubljani
V	nedeljo 28. avgusta bo v Dolu pri Ljubljani velik mladinski tabor zasavskega okrožja ZFO s sodelovanjem dekliških krožkov VDK. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. M. Natlačen. Dopoldne po sv. maši bo blagoslovitev okrožnega prapora in tabor. Popoldne telovadni nastop in prosta zabava.
V	Šmarja pri Ljubljani
dne 4. septembra 1938.
Ob pol 9 sprejem gostov in sprevod. Ob pol 10 sv. maša, po maši kmečko zborovanje. Ob 2 popoldne večernice. Ob 3 nastop slovenskih fantov in deklet z zelo pestrim sporedom. Po telovadnem nastopu prosta zabava s srečolovom.
Narodno-obrambni tabor na Homcu
bo na Mali šmaren, dne 8. septembra, popoldne. Po taboru bo blagoslovljena nova šola, ki je najlepša in najmodernejša v kamniškem okraju. Vabimo vse iz bližnje in daljne okolice na prijazni Homec.
Pri Sv. Križu tik Rog. Slatine
Prosvetno društvo Sv. Križ pri Rogaški Slatini bo priredilo v nedeljo, dne 11. septembra prosvetni tabor s telovadnim nastopom za rogaško okrožje. Ta bo edina večja prireditev v tem delu slovenske zemlje in obenem prva te vrste v našem kraju, saj se je morala prosvetna in mladinska organizacija na obsotelski meji vedno boriti z velikimi težavami. Iskreno vabimo vse fantovske odseke in dekliške krožke, telovadce in telo-vadkinje ter kroje predvsem iz bližnje, pa tudi iz daljne okolice ter vse prijatelje mladine.
PO SLOVENSKI DOMOVINI
Vsem gg. bivšim vojnim kuratom!
28. avgusta t. 1. bo pri Mariji Pomagaj na Brezjah bojevniški tabor, kakor je to že od leta 1923. v navadi. Prvi organizator teh taborov je bil ranjki g. Franc Bonač, ki ga že nad 3 leta krije hladen grob. Letos ob 20 letnici Jugoslavije in v 4. letu smrti navdušenega klicarja bivših vojnih tovarišev na kraj tolikih milosti, na Brezje, odkrijemo pok. g, Bonaču spominsko ploščo na mestu, kjer je stal oltar ob vsakoletnih bojevniških proslavah, na istem kraju bo tudi studenec, simbol preobilnih milosti, ki so jih bili trpini svetovne vojne vsakikrat deležni po Marijini priproš-nji. Gg. bivši vojni kurati! Za prezasluženo poča-ščenje stanovskega tovariša grel Ali ni več ko umestno, da pohitite kaT največ na Brezje tisto nedeljo in tako povzdignite naše slavje. Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25 prav vljudno prosi, da blagovolijo gospodje vposlati svoje priglase ali naravnost Zvezi ali njenemu predsedniku Rateju Mirku, katehetu v Trbovljah 2 it. 67. Za najpotrebnejšo oskrbo za nedeljo je preskrbljeno. Gospodje, blagovolite slaviti svoje želje oziroma predloge! Na obilno udeležbo upa in prav lej>o pozdravlja — Zveza bojevnikov.
700 letnica Marijine božje poti v Velesovem
Sedem sto let že poteka letos, odkar si je izvolila nebeška Kraljica tudi Velesovo za kraj, kjer svojim častilcem posreduje posebne milosti. Pod Štefanjo goro je v gozdu med Hribom in Oblo gorico na kraju, kjer stoji današnja cerkev, zraslla iz hrasta, kot pripoveduje legenda, in tam je Marijin kip, ki je sedaj v »tronu« v velikem oltarju, našel župnik od Svete Marjete na Trati. Na tistem kraju so postavili najprej leseno kapelico, 1. 1238 pa so tam ustanovili samostan in poklicali vanj dominikanke ter postavili tudi cerkev, ki pa so jo po petih stoletjih podrli in 1. 1771 dovršili novo, veličastno zgradbo, ki stoji še danes. Z ustanovitvijo samostana se je začela v Velesovem tudi božja pot. Od blizu in daleč so prihajali romarji v Velesovo Marijo častit pa molit njenega Sina ter prosit in se priporočat v vseh težavah, telesnih in dušnih, saj poje velesovska Marijina pesem, da
»vsak milost tukaj zadobi, kdor skesan Marijo prav časti!«
V zahvalo za vse neštete milosti in v priporočilo za nove, ker »vsaka zahvala je nova prošnja«, bodo Velesovci slovesno proslavili sedemsto-letnico Marijine božje poti med šmarnimi mašami. Slovesnosti se začno zvečer pred Velikim Šmarnom. Ob 9 bo velesovsko Prosvetno društvo priredilo versko igro »Slehernik« na prostem pred cerkvijo Matere božje. Da bodo igralce vsi lahko videli in slišali, je dobro poskrbljeno: štirje veliki reflektorji bodo razsvetljevali prostor pred cerkvijo, da bo svetlo kot podnevi, glasove igralcev pa bo ojačeval zvočnik. Po igri bo do ene ponoči (že na Veliki Šmaren) v cerkvi češčenje presv. Rešnjega Telesa, nato pa se bo razvila izpred cerkve proccsija i gorečimi baklami (ki se bodo prodajale pred cerkvijo) in šla po cesti skozi Trato in proti Češnjevku, pa po travnikih, bivši samostanski posesti, odkoder se bosta posebno lepo videla slavnostno razsvetljena cerkev in samostan, nazaj na cesto in v cerkev, kjer bo takoj zatem pridiga, sv. maša in sv. obhajilo. Na praznik bo tudi še redna služba božja ob šestih in desetih, popoldne pa bo ob pol treh pred cerkvijo ponovitev »Slehernika« in nato v cerkvi slovesne pete litanije. Slovesnosti se bodo nadaljevale in zaključile na Mali Šmaren, o čemer bomo poročali pozneje.
Za te slovesnosti je velesovska župna cerkev dala kovati lične jubilejne znake z odtisom cerkve in samostana ter jubilejnih letnic: 1238—1938. Znak si bo vsak romar rad kupil, saj mu bo v lep spomin na Velesovo in še pri vstopnini za igro mu bo prišel za polno ceno v poštev. Tiskana je tudi lepa in zanimiva, 63 strani obsežna knjižica »Velesovo«, ki te pouči o zgodovini in pomenu velesovskega samostana in cerkve, ti ju opiše in pokaže v sliki in še Marijin kip in vse oltarne podobe. Članke za knjižico so prispevali prof. dr. Milko Kos, dipl. phil. Marija Verbi? in župnik Jožef Lavtižar. Žo imena so dovolj veliko priporočilo!
Pa tudi Velesovci sami se za to slovesnost pripravljajo, da je le kaj. Fantje postavljajo vitke mlaje — veliki je višji kot cerkveni zvonik, dekleta pletejo vence, da bodo z njimi okrasile cerkev in ovenčale mlaje, igralci se vadijo, pripravljajo se reditelji in drugi delajo kaj drugega, kar sicer ni tako vidno, pa za slavnosti prav tako potrebno. K slovesnostim pa morate pripomoči tudi rsi častilci Matere hnžje izven velesovsko fare Pridite vsi v Velesovo. da tukaj skupno častimo nebeško Gospo in molimo njenega ljubega Sina. da se jima za vse dobrote zahvalimo in da izprosimo blagoslova zase in *a svoje, r,a ves slovenski narod in zlasti še za tiste naše brnto, ki so med tujimi ljudmi in pod tujimi gospodarji v nevarnosti, da izgube sveto katoliško vero in materin jezik.
Kranl
Otrok umrl v vodi. K tozadevnemu poročilu smo prejeli: Pokojna Romana Frankovič je bila stara štiri leta in po!. Vode se je vodno zelo bala. Usodni dan je šla neonaženo k plitvemu potoku, da bi si umila roke. Pri tem ji je spodrsnilo in je padla v vodo. kier jo je od strahu zadela kap. Našli so jo kakih 100 m nizdol od kraja nesreče. OCe io je tnkoi pelini k zdravniku, ki ii ie dal injekcije, a jc bilo žal zaman. Otrok ie bil že mrtev.
Blagoslovitev nove šole na Črnučah
Pred 91 leti je bilo sezidano na Črnučah prvo šolsko poslopje. Bila je to nizka pritlična hišica ob stari drž. poti tik za potokom Črnušnico. Imela je samo eno učilnico, ki je vse do zadnjih let še služila svojemu namenu, čeprav že davno ni več ustrezala higiienskm predpisom. Celih 20 let so na tej šoli poučevali učitelji-organisti. Šele 1. 1867. je bil na šolo poklican podučitelj Duhnar iz Mengša, kakor stoji v šol. kroniki.
Pred 40 leti pa smo si Črnučani postavili tik župne cerkve drugo šolsko poslopje, ki je skupno s staro šolo za silo služilo svojemu namenu do sedanjega časa. Vendar smo kmalu po svetovni vojni začeli misliti na novo šolo, ki bi bila kos ne samo za nove čase, marveč tudi za daljšo bodočnost. 2e za županovanja g. Iv. Čibaška se je začel zbirati v ta namen poseben stavbni fond.
Danes je novo veličastno enonadstropno poslopje s 6 moderno opremljenimi šolskimi sobami in drugimi prostori že gotovo in bo v nedeljo, 4. septembra t. 1. slovesno blagoslovljeno ob navzočnosti prvih predstavnikov slovenskega ljudstva in vsega domačega ljudstva. Načrte je na-napravil arhitekt g. Tomaž Štrukelj. Da pa je bilo mogoče tako hitro realizirati novo šolsko poslopje, ki spada med najlepše v naši banovini, pa je v veliki meri tudi zasluga naše banske uprave in obeh predstavnikov slovenskega naroda v Belgradu.
Iz ptujskega okraja
Nova sv. maša. Z veliko slovesnostjo se je vršila dne 7. avgusta v ptujski minoritski župni cerkvi sv. Petra in Pavla slovesnost nove sv. maše novomašnika iz minoritskega reda, domačina iz lepe vasi Podvinci p. Gavdencija Goloba. Novo-mašnik je iz odlične rodbine Golobovih v Podvin-cih in je bil eden izmed prvih gojencev konvilcta v tukajšnjem minoritskem samostanu. Višje študije je nadaljeval v Zagrebu, bogoslovje pa v Splitu. Slovesnost se je vršila na svojstven način, ki je pač edinstven v slavni in lepi Prlekiji. Slavnostni govornik g. župnik od Sv. Vida niže Ptuja, p. Karel Jelušič, je lepo in jedrnato govoril gospodu novomašniku cerkveni govor. Sicer, tako je povedal govornik, je dala ta velika župnija že dokaj duhovnikov, toda domačemu redu, ki upravlja to župnijo že skoraj do 150 let, pa le samo enega in to pred 108 leti. Bil je ta domačin-mi-norit doma iz Dornave, p. Maksimilijan Majerič, pozneje tudi župnik in gvardijan. Na domu g. novomašnika pa se je v popoldanskih urah obhajala prelepa primicija v krogu domačih, gostov in duhovnih tovarišev v odličnem razpoloženju. — Drugi dan v ponedeljek je g. novoinašnik v popoldanskih urah blagoslovil lepo kapelico na sredi vasi nasproti Korenjakove hiše. Odlično je na tej slovesnosti sodelovala tudi godba od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. — Gospodu novomašniku pa na novo pot v življenje in dušno pastirstvo obilni blagoslov od zgoraj!
Smrt uglednega mož«. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je umrl ugleden in daleč naokrog poznan mož-korenjak Miha Mustafa, posestnik v Zupeči vasi, star 78 let. Svoj čas je bil soustanovitelj tukajšnjih zadrug ter nad 40 let »vižar« čez poldrugo stoletje zaobljubljenega romanja Župe-čanov na Sv. Gore. Zadnja leta so ga obiskovale vedno hujše nadloge ter je skoraj docela oslepel. Svetila mu zdaj večna luč!
30 letnica prosvetnega dela pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dne 7. t. m. je tukajšnje Katoliško prosvetno društvo obhajalo svojo 30 letnico. Po večernicah se je vršila proslava v Slomškovem domu. Ko je zbor zapel nekaj primernih pesmi, je društveni predsednik podal kratek obris dosedanjega društvenega dela, nato pa je g. Fr. Kotnik iz Maribora kot zastopnik Prosvetne zveze v navdušenih izvajanjih govoril o potrebi prosvetnega dela v krščanskem in narodnem duhu. Končno so igralci podali pretresljivo igro »Podrti križ«. Naj društvo vnaprej še z večjim uspehom deluje!
Ponesrečeno letalo. V četrtek zvečer so prebivalci pri Sv. Martinu pri Vurberku čuli močno bmjenje motorja v smeri proti Spodnjemu Du-pleku. Potem pa je zavladala tišina, Kmalu pa se je zvedelo, da je brez večjih poškodb pristalo zaradi nedostatkov pri motorju neko letalo. Od potnikov ni bil nihč.e ranjen.
Mladinski tabor priredita FO in Dekliški krožek s sodelovanjem ostalih odsekov ptujskega okrožja v nedeljo 21. avgusta pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Ob 9 sprejem gostov, zatem sprevod v cerkev k slovesni službi božji. Popoldne po večernicah ob pol 3 telovadni nastop. — Prijatelji slovenske mladine vljudno vabljeni!
Na Mladinski tabor pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah v nedeljo 21. t. m. bodo vozili taborjane avtomobili. Kdor se želi udeležiti, naj se zglasi pri tajniku FO odnosno v minoritskem samostanu v Ptuju.
Smarlno ob Paki
V nedeljo 21. avgusta bo imel naš nekdanji učitelj v Skornem, sedaj novomašnik-kapucin, o. Emilijan Zavratnik, v podružni cerkvi v Gorenjem obnovo novomašniških slovesnosti. Hvaležni farani mu hočejo svoje veselje dokazati poleg drugih priprav predvsem s prireditvijo duhovne igre »Skrivnost svete maše« pod zvezdnatim nebom pri cerkvi v Gorenjem na predvečer 20. t. tn. ob 8 zvečer in ob istem času v nedeljo. Igra nas bo vodila v nazornih slikah v globine najsvetejše daritve ob spremljanju zvonov, orgel, pevskega zbora in ljudskega petja. Sodelavcev je nad petdeset. Farani in sosedje! Ker nam bo igra v veliko duhovno rasi, naj nihče ne izostane!
Kamniška Bistrica
Napredek naie obline. Občinski odbor je s po« močjo lokalnih faktorjev pri merodajnih oblasteh dosegel, da se je odstranil zelo 06ter in nevaren ovinek na obč. cesti I. reda Zagorica—Stahovica. Ker pa je vedno na tem mestu zelo važno križišče, bo občinski odbor odkupljeno zemljišče preuredil v mali trg ter po predpisih uredil promet, s čimer bo ustreženo ne le motornim in drugim vozilom, temveč vsemu občinstvu in izletnikom, ki zelo radi posečajo naše lepe kraje.
Dne 23. julija je bila pri pošti v Stahovici o tvor j ena telefonska in telegrafska služba. Celotni stroški te naprave so znašali okrog 25.000 dinarjev, kateremu zneska je občina prispevala le malenkosten del. Ostalo se je krilo s prispevki interesentov gg. inž. Jos. Dedeka iz Ljubljane, tukajšnjega trgovca g. Fr. Prodnika, direkcije poste, telegrafa in telefona ter z znatno podporo uvidevne kraljevske banske uprave. Zato bodi izrečena javna zahvala g. banu dr. M. Natlačenu, ki je delo obč. odbora in kraj. odbora JRZ podprl. Enako gre zahvala gg. direktorju pošte, telegrafa iu telefona dr. Vagaji, referentu Erženu, nadzorniku omrežja Pogačarju in vsem ostalim, ki so nam bili zelo naklonjeni.
Regulacija Bistrice je tudi od pričetka meseca julija v polnem razmahu. Ta dela opravlja oddelek za ureditev hudournikov kraljev, banske uprave. Dela se bodo nadaljevala, dokler bodo vremenske prilike dopuščale. V bodočem proračunskem letu se bodo po načrtu poleg Bistrice regulirali tudi njeni dotoki. Tudi za ta dela izrekamo iskreno zahvalo gg. banu, nadsvetniku inž. Štancerju in vsem ostalim, ki so na opetovane prošnje in intervencije kraj. odbora JRZ pripomogli k lepemu napredku naše občine. Na ta način so prišli tudi naši najpotrebnejši do zaslužka. Program dela za bodoče leto je v načrtu prepo-trebna elektrifikacija občine in napeljava vodovoda. Upamo, da bomo pri merodajnih oblasteh tudi tedaj naleteli na podporo, pri nekaterih domačih nergačih pa na malo več razumevanja, kakor smo ga imeli pri omenjenih delih.
Št. Jurij pod Kumom
Da ee slišati obe plati zvona, je potrebno K dopisu iz Trbovelj v 178 št. »Slovenca« sledeče pojasnilo. Mostnina čez Savo v Trbovljah dejansko ni odpravljena. Banovinska uprava je na prošnjo in osebno posredovanje nekaj oseb (nasprotne stranke) izdala po litijskem okrajnem načelstvu občini Sv. Jurij nalog, naj 6ama vse potrebno ukrene glede ukinitve mostnine. G. župan je na pritisk teh sebičnežev v prenaljenosti na svojo roko ukinil pobiranje mostnine, nakar je v občini nastal velik protest. Občani so se pritoževali v glavnem iz razloga, ker je občina globoko pasivna in nezmožna vzdrževati most brez pobiranja mostnine. Kajti v ta namen bo treba letni občinski proračun zvišati za 5—6000 din, da se most ohrani v sedanjem stanju. Ker večina občanov že sedanjih davkov ne zmaguje, jo protest tem večji. Te okoliščine so g. župana prisilile, da je občinski odbor pozval za dne 31. VII. t. 1. k izredni seji, da odbor izreče svoje mnenje glede odprave mostnine. Odbor je soglasno (izvzemški dveh glasov) protestiral proti ukinitvi ter zahteval, da se takoj zopet prične pobirati mostnina, in sicer tako dolgo, dokler mosta ne prevzameta v lastno oskrbo litijski in laški okrajni cestni odbor, ker stoji most na ozemlju teh dveh okrajev. Ne bo dobro in ne prav, da se mostnina kljub temu ne pobira.
Gornji grad
Lelovišlarji so nas kakor vsako leto tudi letos obiskali v prav obilnem številu in s tem pokazali, da je Gornji grad kot letoviščarski kraj daleč poznan in vedno bolj priljubljen.
Prostovoljna gasilska leta v Gornjem gradu priredi danes popoldne tombolo, na kateri bod.o prav lepi dobitki, med njimi krasne perzijske preproge, vredne 3000 din.
Slovenj Gradec
Srake v mestnem kopališlu. Celjska »Nova Doba« in »Jutro« sta obširno pisala o srakah v mestnem kopališču, ki 60 nekaterim kopalcem sunile razne vrednosti, kakor zapestnice, denar itd. Dopisnik teh dveh »naprednih« listov, ki se vedno tako rad zaletava v občinski odbor in kopališko upravo z dolgoveznimi članki v taki obliki, da bi čim bolj mogel očrniti sedanje občinsko gospodarstvo, se je spretno izognil temu, da bi povedal resnico, kje je i6kati tisto pregrešno srako. Če bi bilo treba iskati srako bodisi pri članih občinske uprave, pri JRZ ali naših organizacijah, bi dopisnik tega ne zamolčal, temveč bi grešnika na dolgo in široko ožigosal kot najhujšega zločinca. Ker pa je tista sraka že večkrat poznana, izsledena tatica, ki je bila vzgojena v naprednih šumah ter je dopisniku dobro poznana iz njegove okolice, je pa pozabil povedati, kje sraka tiči. Zato pa je bilo treba tem bolj ožigosati kopališko upravo, kakor da bi bila ona kriva, če ima dopisnik med svojimi somišljeniki iznajdljive dolgoprstne srake.
Po državi
_ Lep uspeh krškega festivala. Na otoku
Krku, v mestu Baški, kamor Slovenci zelo radi zahajajo, je priredila turistična zveza za Hrvatsko Primorje in Gorski Kolar te dni velik festival, ki je imel lep uspeh. Prišlo je poleg domačinov iz vsega Hrvatskega Primorja tudi nekaj tujcev z ladjami. Baška je bila polna narodnih noš. Festival je vseboval narodne plese, petje narodnih pesmi ob spremstvu starinskih instrumentov, ognjemete in razsvetljavo. Organizacija festivala je bila vzorna.
—	Nova železniška proga v Bosni. Sredi tega meseca prično z gradnjo železniške proge Banja-luka—Doboj. V načrtu je namreč velika proga iz Valjeva v Šumadiji čez Tuzlo do Banjaluke. Najprej prično graditi del proge od Valjeva do Tuzle, takoj nato pa od Banjaluke do Doboja. V Doboju se oba kraka te proge strneta.
—	Tuji gosto v Dubrovniku. V Dubrovnik je dospela skupina poljskih agronomov in zadružnikov, ki so si ogledali mesto in okolico. V Dubrovniku je tudi skupina francoskih dijakov, ki potuje s parnikom »Srbija« po Jadranskem morju. Tudi ti dijaki so si ogledali dubrovniške znamenitosti. V Dubrovnik je dalje dospel lord Donegal, član angleške visoke zbornice.
—	Odkopavanje Btare Herakleje. Kustos muzeja knega Pavla v Belgradu, Miodrag Grbič, je odpotoval v Bitolj, kjer bo prisostvoval odkopa-vanju starega rimskega mesta Herakleja. Pri teh delih je zaposlenih že nad 100 delavcev ter so našli že mnoga zanimiva arheološka odkritja. V Bitolj je dospel tudi belgrajski vseuč. prof. arheol. dr. Nikola Vulič ki bo prav tako preiskoval ta zanimiva najdišča.
—	Angleška vojna mornarica v Splitu. Včeraj je dospela v Split angleška vojna ladja »Wool-wich«, ki ima 8500 ton. Ta ladja ostane v Splitu do 15. t. m. Dne 18. pa dospe v Split bolnifarakn ladia »Mainec. ki bo ostala tam do 22. t. m.
Povsod se ti nov svet odpre
Med prijatelji na tujem



Staromestni trg v Pragi
"Priznati moram: če ne M ničesar pridobila na tem potovanju, če bi bila slepa in gluha za vtise, vsaj eno mi je dalo: sprejela sem vase novo mogočno ljubezen do naših bratov Čehov in Slovakov. Nič manj ljubezni ne bo zanje oddeljeno v meni, kot sem jo pri rojstvu podedovala do svojega naroda Slovencev. Slutim, da so oni mnogo bolj širokogrudni, prisrčni, gostoljubni in — zavedni. Iz nacionalnega navdušenja so nas Slovence sprejeli, kakor nas najbrž ne bo noben narod več. Zato kličem v toplem navdušenju tudi na sloven-ski./einlji, tako kot smo klicali in pozdravljali vso pot po šjrni, topli Češkoslovaški od nemško-češke meje, brž kakor hitro smo prešli sudetske Nemce skozi od Budjejovice, Plzna, tja do zlate Prahe, enega samega ogromnega srca.
Ker nisem noben konservator, niti umetnostni zgodovinar, ne bo ta popis prav nič znanstvenega značaja.
Z Jugo-turistom skozi Celje, Maribor do nem-Ske meje, do Spielfelda in skozi Graz na Dunaj.
Ob večerni zarji po črni ravni, vijugasti asfaltni cesti Vel. Semmeringa. Ob 11 smo se ustavili na Dunaju. Safirnozelena kupola Karlove cerkve ge je prav odlično predstavila.
Dunaj
Napravil je vtis,-ko je bil tako bahaško razsvetljen, hiogočen, natrpan težkih sivih palač, toda nekako nenaravno molčeč, mrk. Jaz po svojem osebnem doživetju bi ga lahko imenovala Hitlerjevo trdnjavo. Presenečena sem bila: kje so dunajski valčki, kje svetli obrazi družabnih Du-najčanov? Kakor da bi bilo mesto nevesta v same bisere ogrnjena. Toda žalosten je nevestih obraz, oči ima povešene.
Torej, takšni so Hitlerjevi vojaki I
Ne vem zakaj, toda kadarkoli sem srečala etrogo, napeto resnost v sivkasti uniformi, me je obšla razposajenost: zagrohotala bi se. Kako bi sprejel?
Prenočevali smo v III. okraju v Dijaškem domu.
V	tem domu smo imeli prav takšno srečo kot pozneje povsod drugod: v vseh dvanajstih nočeh nismo srečali niti ene same stenice, česar smo se silno bali.
Dunaj se mi je prikupil, zakaj dali so nam na teh skupnih ležiščih sveže, polikano, celo na-škrobljeno posteljno perilo. Tudi umivalnica je bila sijajna.
Kako bi uživala Ring, življenje na njem, če ne bi bila kaznovana za svojo gizdavost! Ker sem dobila tik pred potovanjem na slepo srečo na upanje v svoje veliko presenečenje kar dva para čevljev, so me novi čevlji žgali kot sama slaba vest. Žal mi je bilo, da je bil trgovec tako dobrodušen: če mi jih ne bi bil dal, bi imela svoje stare, ponošene. Uživala bi Ring. Tako pa so bile vse moje misli osredotočene v bolečine na nogah. Vražji škarpi, okradli so me za marsikatero doživetje! Tolažila sem se pač s tein, da je bil med nami še en trpin, ki so ga tudi novi čevlji žulili, da je nosil po Dunaju trpeč izraz.
Parlament! Tisti dve sohi v čeladah s sulico. Hitlerjeva vojaka delata prav gotovo primeren ytis k tej novoklasicistični mogočni palači.
V	Rathausu smo pili pivo.
»Kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh lunaj,« ta pregovor je močno aktualen.
Dunajska kuha nam ni bila všeč.
Popoldne so se naši kopali v Diana-Badu. Bolj kot umetni valčki v Diana-Badu je mene osebno mikala ura odpočitka v Dijaškem domu. Čisto sama sem bila v tej ogromni tuji hiši, ki je bila tako tiha in hladna, kot bi bila v grobnici.
Z avtobusom na Kahlenberg. Da, to pod nami je bil mogočni, nekdanji cesarsko-kraljevi habsburški Dunaj, »Wien«.
Schonbrunn: Orjaška vojašnica, v sredi prostorno dvorišče. Bilo je prazno. Kje so bile to uro čudovite avstrijske cesarske parade dvorne garde? Perjanica pri perjanici, ki čakajo, da se prikaže pri vhodu Njegova cesarska svetlost, mogočni Habsburžart. In iz mogočnega schonbrunnskega parka, med gardo gizdavo obritih dreves, prihaja na dvor cesarica Žita, ki je v črno dragoceno svilo oblečena. Dvorne dame ji nosijo vtečko. Po-vešena je njena glava: mučijo jo težke sanje, ki se ji vsiljujejo že ves poslednji čas...
Oblaki prahu, in peska, ki ga je mogočen vihar zaganjal za nami, nas je podil s teh zgodovinskih tal. Morda je bil vihar poslan od berlinske policije, zakaj jaz, ki nosim hebrejsko ime, sem bila med njimi, a na deski nad vhodom je stalo: Den Juden Eintritt verboten.
Zbogom cesarski Dunaj! Še izza Martina Krpana sem si ga želela videti. Meni je zapustil mogočen vtis; v sebi sem doživljala njegovo mogočno zgodovino.
V	novo jutro
smo se odpeljati dalje
Vnovič je drevi) nnš novi kotel »Mercedes* po državni cesti. Celo na 100 km hitrosti smo ga napodili. In ker smo bili nestrpni, pridobiti suio
si hoteli kak kilometer, zafo je naš »Mercedes« vozil po bližnjicah. Celo zgrešili 6mo: v zagatah smo nekajkrat prelezli mostičke, ki so držali komaj tretjino našega hotela. Zadaj v »špajzi« smo skakali kot žoge, tako da smo »plebejci« zadaj z odprtimi usti strmeli in prisluškovali, ali smo še živi. Čudno, da je streha »Mercedesa« ostala ne-preluknjana.
Ko smo s šesturno zamudo zaradi bližnjic prišli
v Budjejovice,
smo bili prepričani, da nas pač nihče ne bo čakal. Toda, kakšno presenečenje! Ali bi še kdo, razen naših bratov Čehoslovakov storil to? Kar šest ur so nas čakali gospodje zastopniki Jugoslovanske-češkoslovaške lige v spremstvu gospa in gospo-dičen.
Že na češki meji smo se prvič pozdravili po slovansko s carinskimi uradniki. Tukaj, v Budje-jovicah, ob inspiraciji navdušenega sprejema številnega občinstva, pa so naši fantje, kvartet, ki je
v ^ Katedrala sv. Vida v Pragi
ime! tudi prav čeden, zelo barvit tenorSek', člana akademskega pevskega zbora, zapel Slovansko himno, Teče voda, En starček in Prav lepa je trnovska fara. Ta prelepa pesem, čist slovenski izraz, je odslej prišla na program, kjerkoli so hoteli razkazati lepoto slovenske pesmi.
V Budjejovicah smo se ustavili za štiri ure. Pokrepčani po obilnem, okusno prirejenem kosilu češke kuhinje, kjer smo prvič jedli češke »knedličke«, ki so se nam prav prikupili, tako kot ljudje sami, je sledilo razgledovanje mesta.
Srčkano mestece, ki me je zelo spominjalo na naša slovenska mesteca.
Prav lepo je tudi moderno urejeno kopališče, združeno s sokolskim telovad iščem.
Hitro je bil izčrpan čas za ogledovanje.
Vnovič je ob avtobusu zapel kvartet. In naši fantje so dovolj navdušeno pozdravljali češke »slečenke«.
Lagala bi se, če bi zamolčala ali skušala tajiti, da se niso naši zelo, zelo navduševali tudi nad češkim, zlasti plženskim pivom. Zakaj skoraj z otroško žalostjo, da je že prešlo, so se kasneje na povratku izza češke meje spominjali Češke in plzenskega piva.
Plzen
Pozdravljeni po gosixxlih zastopnikih Jugo-slovanske-češkoslovaške lige smo bili [Kjvabljeni na banket. Pozdravni govori, zahvale.
V	julro smo si ogledali magistrat in sejno dvorano, kjer smo se podpisali v spominsko knjigo.
Sledil je ogled pivovarne iu njenega 9 km dolgega [KKlzemskegu rova, kjer se vrši tudi pivo-varniški obrat. V tej pivovarni je 2100 kadi |k> 60 lil. Na dan napolnijo 4000 sodčkov; 14 dni se pivo kvasi; 3—4 mesece leži, nakar ga razpečajo.
Pivovarna ima 140 tovornih avtov in 48 železniških vagonov.
Na dvorišču pivovarne smo si ogledali znameniti pivovtfrniški kotel iz 1. 1842, ki je bil 93 let v prometu. Ta kotel je znamenit tudi zato, ker je iz medi in ga je hotela Avstrija v svetovni vojni vzeti, a ga tovarna ni dala.
V	to pivovarno pride na leto 12.000—16.000 gledalcev vseh narodnosti.
Po ogledu pivovarne smo imeli v pivovarni-ški dvorani malico: domače hrenovke in plzensko pivo, kolikor si ga je kdo poželel.
Pri malici nam je predsedoval gospod poslovodja pivovarne.
Mi, ki smo sedeli na drugem koncu mize, seveda nismo videli in slišali, kako so se Čehi in Slovenci bratili s štirimi Arabci iz Irana.
Opoldne: banket. Pozdravni govori — zdra-vice — napitnice — zahvalnice — plzensko pivo.
Pojioldne smo si ob razlagi g. upravnika ljudsko-meščanske šole ogledali razstavo šolske mladine.
Narod, ki vzgaja svoje otroke tako, da se v teli nekoliko šolskih letih nauči toliko, tako ogromno, in to na vseh področjih, tako na primer v risarski stroki kot v ženskih ročnih delih, je pač visoko kulturen narod. Na primer: kiparska dela diletantov, učiteljev ljudskih in meščanskih šol, ki se posvečajo kot pri nas športu — likovni umetnosti. Ta ljubezen do umetnosti, plemenitost duha so očividcu znak, kako visoko kulturen narod so. Že v delih otrok otroškega vrtca razstavljene stvari so takšne, da človek ostrini: To da bi delali otroci?
Kar se tiče stavbne tehnike opomnim, da imajo v načrtu krasno, moderno šolsko poslopje, ki bo nosilo ime našega pokojnega kralja Aleksandra I.
Naj omenim tudi moderno šolsko opravo: Iz jeklenega ogrodja nSrejene klopi so lahko premične in nad vse pripravne za pometanje šolskih sob. S tem je dana možnost, da se šolski prostori stalno vzdržujejo v najstrožji higieni. S to najmodernejšo napravo je gotovo najodločneje storjen korak proti razširjanju tuberkuloze, ker je odstranjena možnost, da bi se v prahu in pod klopmi skritimi smetmi zbirali bacili.
Tudi učni sistem imajo na Češkem čisto svoj: otroci se naučijo brati najprej cele besede. Ker si zapomnijo njihov pomen, si obenem že tudi zapomnijo posamezne črke. Ta sistem je po njihovem mnenju zelo praktičen,.
Velesejem v Plznu. Od vsega mi je najbolj in zelo ugajal načrt mestne jetnišnice, ki ga je iz lepenke naredil v letu dni neki jetnik. Celo električno razsvetljavo je napeljal v la ogromni model.
Poleg teh zanimivosti je bilo na razstavi največ modeldv strojniške stroke iz Škodovih tovarn.
Ob devetih banket. Počaščeni smo bili tudi z nekaterimi gosti plzenske mestne gospode. Pevske točke ob spremljanju klavirja. Sledil je ples.
Kako požrtvovalni, gostoljubni so bili Čehi v Plznu, naj nam zadostuje sledeči primer, katerega smo vsi občudovali. Gospod, ki nas je pri odhodu spremljal, je bil pripravljen žrtvovati 16 km dolgo pot! Peš se je vrnil nazaj v Plzen.
Da, to so Čehi I
Praha, zlata Praha !
To je orjaško srce človeka z velikansko, prav pobožno, sveto, narodno zavestjo: ta narodni svetnik, ki je v poslednjem času trepetal v bojazni, da bi postal morda rob, mučenik, je če-lioslovaški narod.
Takšen narod, s takšno narodno zavestjo ne bo nikoli podlegej tuji sili, in to niti za eno samo uro!
Praha! Nikdar nisem hotela verjeti, da je Praha takšen čudež lei>ote.
Najprej smo si ogledali eno največjih praških zanimivosti: astronomsko uro — slari magistrat. V tej starinski palači so najbolj zanimive: Salla terrena. — Dvorana zasedanja mestnega sveta s serijo portretov mestnih županov. Primatorska dvorana, vse v baročnem slogu. Ogledali smo si tudi židovsko pokopališče in sinagogo, Masarykov stadion, Praški grad — Hradčany, Dom sv. Vida, prekrasno gotsko cerkev in njen Korouhvičko-ve-ternica v obliki zlatega petelina, ki poje. V notranjščini gradu smo si ogledali Špansko dvorano — Vladislavsky sal — Sejno dvorano na gradu. Takoj pod Hradčanami je Zlata ulička, tesna starinska ulica, kjer so alkimisti svoj čas skušali narediti umetno zlato.
Praško Karlovo vseučilišče
Preveč hitro smo si ogledovali, preveč mogočnih vtisov je bilo naenkrat. V prenaglem tempu je šlo mimo. Končno, na večer, smo bili že tako utrujeni, da smo z obupanimi obrazi in šepajoči samo še mehanično, brez prave volje sledili gospoda Strahatija, slavnega redakterja in zgodovinarja, ki nas je vodil. Odličen Čeli je to, vnet Slovan, ki se z dušo žrtvuje slovanskim ekskurzijam s tem, da jim neumorno razkazuje božanska čuda zlate Prahe.
Ganljiva je bila njegova navdušenost: Ko smo prišli, da bi si ogledali spomenik osvoliojenja — nam stražnik ni mogel dovoliti vstopa, ker niti ključev do tega svetišča ni imel. Gospod Strahati nas je prosil naj počakamo za trenutek, in ne glede na svojo starost je odbrzel po klancu po upravnika mavzoleja. Vsi smo ga občudovali zaradi njegove požrtvovalnosti in sami s sladostrast-jem posedli. Pred nami je stalo tesno zaklenjeno
Grtid JteLveiter*
Notranjščina katedrale sv. Vida
bogastvo, zmaj iz belega marmorja, znotraj !z marmorja in zlata: mogočen spomenik modernega sloga. In v tem bajnobogatein spomeniku leži z venci obdan grob osvoboditelja češkega naroda — srce češkega naroda — Masaryk.
Električkč podniky — mestna električna centrala — mogočna marmorna industrijska stavba v modernem slogu. Če smo si doslej ogledovali renesančni, baročni rokokojski, gotski slog antično Evrope, smo v tej palači spoznali Ameriko: stroj, civilizacijo dvajsetega stoletja s 100 m visokim dimnikom. To je najvišji dimnik v Evropi.
Banket. To je bil četrti banket. Darilo, krasni dve knjigi »Praha« in album Prage, kar sem dobila od gospoda tajnika, inž. Melzerja, mi bosta v čast in večen s]>omin na Prago in ljubeznivo brate Čehe.
Nekako bridko mi Je bilo, ko smo zapuščali to čudo božje, zlato Praho. Človek bi se postavil na Karlovški most in bi strmel toliko časa, da bi umiral od tega doživetja. In, ko bi umiral, bi mislil še vedno, da so mu le oči oslepele od tega zlatega bogastva, zlate Prahe.
Kaj bi še govorila, ko gledam alhum Prahe, čutim, kako ničevo bitje sem. Srh mi leze po polti od veličastja teh slik.
Kaj naj bi bilo še važno potem, ko sera videla zlato Praho?
Špilberg v Brna
To je pač novo doživetje, protiutež temu, Ttaf sem videla in doživljala v zlati Pragi.
Spielberg. Težko ime. To jc trdnjava, star grad iz šestnajstega stoletja. Mučilnica.
Videla sem španski čevelj, prokrtistovo postelj, krono mučencev. V 63 km dolgem podzemskem hodniku sem bila, kjer so umirale tako imenovane čarovnice. Vonjala sem ta težki vzduh. Celo kamenček od zidu te pošastne katahombo sem odnesla s seboj v sjiomin na to trdnjavo.
Gledala sem celico, kjer je hi! zaprt baron Trenk in razbojnik Babinsky, pesnik Silvio Pe-licco, italijanski revolucionar, in Francesco Coižin-sky, madžarski pesnik. Kar 69 km dolgi podzem ski rov je bil v starih časih speljan po vsem Brnu.
Ker sem videla že to iznajdbo španske inkvizicije, ta strahotni ogromni grob — Spirlberg, zalo krematorij v Brnu ni vplival tako mogočno, kot bi sicer: moderna, hladna stavba — mrtvašnica.
Batnva tovarna? Ameriški sistem, palače in stanovanjske hiše, vse po enotnem načrtu; a nio-derjin arhitektura. Vse uioslo v terakoti nudi prav csletično celolck,	(G. J.)
MCA 2>I SJCOVBNEiC
Mirko Kunčičj
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
4.
Kokun!
Janezek ho postal pisatelj
Grad na Grančišču
Orjaškemu skalovju v trikotu med Savo - in cesto, ki drži iz Mojstrane k Peričniku, pravijo ljudje Grančišče. Sprednji del skalovja se kot ob-sekan dviga navpično proti nebu in ima vse polno čudno izoblikovanih razpok, podobnih skrivnostnim vratom, ki jih je zob časa napol zmrvil in zasul. Kamenite stene eo sivo rumene od grušča in lišajev, kot razvaline starega, prastarega gradu, Zgornji del Grančišča je pokrit z mahom, pritlikavim grmičjem in smrekami ter je že od nekdaj priljubljeno igrišče za otroke in sprehajališče za letoviščarje, ki prihajajo semkaj iskat zdravja in miru. Kakor oče, ki zaskrbljeno drži svojega otroka za roko, stoji tik za Grančiščem zajetni Vrtaški vrh, ves odet z živo zelenim smrečjem. Hrbet Grančišča je tesno priraščen k njegovim nogam.
Na tem orjaškem skalovju, Grančišču, je nekoč zdavnaj — tako pripovedujejo stari ljudje — stal močan grad. Bil je od vseh strani dobro zavarovan proti sovražnikom in viharjem, ki so stoletja divjali tod in butali vanj kol nevidne pesti velikanov. Zidovje je uporno kljubovalo vsem nevarnostim in bi nemara kljubovalo še dandanes, da ni nekega dne božja jeza prišla nanj.
To se je zgodilo takole.
V gradu na Grančišču je živel graščak, ki ni poznal usmiljenja do trpečih ljudi. Na vso moč je zatiral in odiral svoje podložnike. Čim več trpljenja 60 njegove oči videle okoli sebe, tembolj zadovoljno je bilo njegovo srce. Zato ni čudno, da se jc tudi njega prijelo ime »Krvolok«, kakor se je prijelo že njegovega očeta, deda in pradeda. Že ob samem imenu so se kmetje prekrižali kot ob peklenščkovem znamenju ter se plašno ozrli kakor da jim je volk za petami; če pa se je med njimi prikazal graščak sam, 60 vztrepetali kot zbegana jata ptičev pod jastrebovimi kremplji.
Hudobni graščak je imel hčerko, ki je bila živo nasprotje svojemu očetu. Prav v tolikšni meri, kot je bilo njegovo srce trdo in zakrknjeno, je bi'.o njeno srce blago in plemenito. Pomagala je ubogim kmetom, kjerkoli in kadarkoli je mogla. Vse to pa je delala na skrivaj, kajti dobro je vedela, kako kruto bi oče kaznoval njo in njene varovance, če bi izvedel za njena dobra dela. Obiskovala je bolnike po revnih kočah v dolini, igrala se je s kmečkim otroci kot s sebi enakimi, nosila jim je slaščice, ki si jih je utrgala od ust ter tolažila..^bupamje,., kakor..je jve.dpla, in znala. Ta deklica, ki ji je bi'.o ime Marjetica, je bila kmetom edina tolažba, edino veselje v žalostnih dneh.
. -1—.—.—r —-1 -	11-1—ITI—-I—T—1—t— |r
Nekega dne je Marjetica ob poti, ki se je vila ob vznožju Grančišča, trgala rože in jih spletala v pisane šopke.
Nenadoma je zaslišala odnekod surovo preklinjanje in kričanje, vmes pa pridušeno stokanje. Planila je iz visoke trave, kjer se je v jutrnjem soncu lesketala rosa kot 6rebrne solze, in obstala sredi poti. Prisluhnila je v napetem pričakovanju in zasenčila oči, da bi bolje vide'.a. Robate besede in srce trgajoči vzdihi so prihajali čedalje bliže. Kmalu je zagledala štiri može, ki so se prikazali na križišču poti: prvi je bil valpet njenega očeta, druga dva sta bila grajska hlapca, četrti pa je bil vitek, slaboten mladenič. Hlapca sta ga trdo držala vsak za eno roko, valpet pa je po njegovem golem hrbtu vihtel bič s takšno močjo, da je ubogemu fantu kri kar brizgala iz strašnih ran.
Marjetica si je ob pogledu na mladeniča, ki si je od bolečine grizel ustnice in stokal, da bi se kamnu smilil, zakrila obraz in hotela zbežati v goščavo. Ob pretresljivem kriku: »Usmilite se mc, nedolžen sem!«, ki se je mladi žrtvi utrgal iz ust, pa je obetala kot vkovana.
»He, hc, golobček, seveda si nedolžen — nedolžen kot Lahov koš!« se je odurno zarežal valpet in znova zavihtel bič nad njim. Na mladeni-čevem obrazu se je prikazala široka, temnordeča maroga.
Marjetici je ob tem prizoru zastal dih. Ni se mogla več premagovati. Zbrala je ves svoj pogum, skočila pred valpta, zgrabila bič z drobno, nežno roko in kriknila:
»Kaj vam je storil? Ali ste človek ali zver? Pustite ga!«
Valpet je bil nemilo presenečen, ko je zagledal hčerko svojega gospodarja pred seboj. Desnica z bičem mu je omahnila, z levico pa je snel klobuk, pozdravil in se hinavsko prijazno nasmehnil:
»Milostna gospodična, ne razburjajte se! Samo ukaze premilostnega gospoda očeta izpolnjujem in nič drugega.«
»Kaj vam je storil?« je ukazovalno ponovila Marjetica in iz njenih sicer tako krotkih in miroljubnih oči so švigale grozeče iskre,
»Srnjaka je ustrelil v grajskem lovišču, ta cigan!« je odgovoril valpet in ošvrknil mladeniča s tako divjim, uničujočim pogledom, da je le-ta kakor pod novim udarcem upognil hrbet.
Marjetica se je zazrla mladeniču v bledi, od trpljenja izmučeni obraz in ga mehko vprašala:
»Povej, ali je res, kar trdi valpet?«
Mladenič se je zgrudil na kolena, dvignil roke proti nebu, kot k prisegi, in vzkliknil ves obupan:
»Bog mi je priča, da ni res! Srnjaka sem našel v gozdu že ustreljenega in sem ga hotel odnesti v grad. Tedaj pa so planili name tile trije in n,e zvlekli s seboj kot najhujšega zločinca.«
»Laže kot pes teče!« je zakričal valpet in usta so se mu kar penila od jeze. »Poznamo take tiče!«
»Molčite!« je velela Marjetica in nestrpno zacepetala z nogami, ko je valpet še nekaj zarenčal predse. Potem se je spet obrnila k mladeniču in
Janezek je star komaj 7 let, a modrosti
ima v sebi zu tri druge. Vse vidi s svojimi bistrimi očmi, vse sliši s svojimi velikimi ušesi. In kur vidi in sliši, skrbno napiše v zvezek, ki ima na ovitku naslov: MOJ ki POVESTI. Janezek hoče 'na vsak način postati slaven pisatelj, l)a je vsak začetek težak, Janezek dobro ve, ve pa tudi, du iz malega raste veliko, aenkrat piše prav drobne stvari iz vsakdanjega življenja — opise domačih živali itd —, s časom se bo pa fant lotil tudi večjih reči in nam bo nemara Kdaj napisal tako lepo m ganljivo povest, da bomo vsi navdušeno nad njo jokali.
Gotovo ste radovedni, kako piše mladi pisatelj že zdaj Prav radi ustrežemo vaši radovednosti. Preberite tale dva Janezkova prvenca in presodite sami, ali ima drubljanec kaj pisateljske žilice v sebi ali niči
Naša krava
Spisal Jauezek Piškur, pisatelj.
Naša krava je zagledala luč tega sveta šele prod tremi leti, pa je že velika kot prava krava. Naš Francck je prav toliko star kot naša krava, pa je še majhen kot škrat. Gotovo zato, ker je tako izbirčen v jedi in bi meni najraje vse sladkor&ke polirustal. Odspredaj ima glavo, odzadftj pa rep. Na glavi ima roge, s katerimi včasih pobode sosedovega psa. Kadar je lačna, zatrobi: mu-uu-uuu! in dekla Mica ji vrže v jasli sena. Zujtrkuje, kosi in večerja kar brez /lice. Zob si nikoli ne umije s kaiodcmtom in tudi ostankov jedi ne /beza iz njih z zobotrebcem kot naš stric, ki je prišel na počitnice in , je v mestu velik gospod: vozne, listke ščiplje v vlaku! Na nogah ima parklje iu kadar hodi, maha z repom kot z zastavo ter podi muhe. Vode popije pol škafa naenkrat in kadar naš hlupec pije mošt, gu oče ozmerjajo: »Žlampaš
kot krava!« Jaz pa pravim kravi, kadar pije
vodo: »Žlampaš kot Miha!«
Krava pije vodo, daje nam pa mleko in maslo. Krava jč travo in seno, daje nam pa meso in kosti. Živa ostane toliko časa, dokler je ne zakoljemo. Dokler je živa, jo imenujemo krava, ko pa izdihne svojo dušo, ji pravimo goveje meso. Kudar jo mesar zakolje, se mi zelo smili, ko pa mama vrže njeno meso v lonec za juho, se mi nič več ne smili. Vsi moramo enkrat umreti.
Naša kokoš
Spisal Jaenzek Piškur, pisatelj. I
Naša kokoš je debela kot nogometna žoga, hodi pa po dveh nogah kot ljudje. Na nogah nima prstov in umazanih nohtov kot Urbasov Gregec, ampak kremplje. J6 vse, kar ji pride pod roke, še celo črviče in muhe in ajdove žgance in drugo takšno golazen. Strašno je požrešna. Če ji pomolim prst, ga kavsne s kljunom in bi ga prav gotovo požrla, če bi ji ga dal. Včasih se tudi zmoti. Včeraj sem ji vrgel košček mila. Skočila je nanj kot mačka na miš in ga požrla. Potlej je pa debelo pogledala, kakor da bi imela božjast. Šele ko je bilo milo v želodcu, je vedela, da ni meso.
Naša kokoš z.nese vsak dan eno jajce, debelo kot bliska, ki se mi je naredila na čelu, ko me je Urbasov Gregec z metlo oplazil po glavi. To jajce sestra Lenka vsak dan ocvre stari materi za večerjo. Stara mati je bolna. Rak jo zmerom ščiplje po želodcu. Kdaj je zlezel vanjo, ne vem. Gotovo takrat, ko je iz potoka pila vodo. V potoku kar mrgoli rakov. Kadar ji bodo naša mama zavili vrat, bodo stara mati zelo veseli, ker bodo jedli kurjo juho. Potlej bodo nemara ozdraveli. Jaz imam staro mater zelo rad, ker mi večkrat dajo kak-
Kdor drug'm jamo koplje, sam vanjo pade
....."»*. -> < j,

»Kadar pride Janezek, v lužo vrzi brž opeko! Videl boš, kako imel blatno novo bo obleko.«
Janezek prihaja.., NiS hudega ne sluti. Hej, to smešen bo prizor v tej minuti I
Pa namesto Janezka avto pridrvi,
Metko in Jernejčka — čof! dobro poškropi.., ,

Včasih kazen brž sledi takšni grdi šali. Kdo se zadnji zdaj smeji? Janezek naš mali.
njen glas je bil kot prej ves topel in mehak, ko ga je vprašala: »Kje imaš pa puško?«
»Še nikoli nisem imel puške v rokah!« je odgovoril in v njegovih očeh je bilo toliko odkritosrčnosti, da je Marjetica vedela takoj: te oči ne znajo lagati.	-v^
»Puška gor, puška dol — srnjaka si ustrelil, pa konec besedi!« je razkačeno zavp.il valpet,
Marjetica ga je srepo pogledala in porogljivo vprašala:
»Kdaj 6te pa že slišali, da bi kdo srnjaka ustrelil brez puške?«
Valptu je temna rdečica zalila zabuhli obraz in v zadregi je povesil oči. A samo za trenutek. Takoj se jc spet znašel.
»Puško je capin gotovo dobro skril, preden smo ga ujeli!« je zmagoslavno pribil in kljubovalno pogledal.
»Poiščite torej puško in kadar jo najdete, primite tatu. Dokler pa puške ne najdete, nimate pravice takole ravnati z njim!« je modro razsodila Marjetica.
Valpet je od osuplosti izbulil oči, potem pa je mrko rekel:
»Dobro, milostna gospodična. Povedal bom vašemu očetu, da smo ubogali vas in fanta izpustili. Če vas bo za to kaj pohvalil, je pa drugo vprašanje.«
Rekši je pomlgnil hlapcema, ki sta kot dva solnata stebra stala tam in nista vedela, kako in kaj bi. Skomignila sta z ramami, kakor bi hotela reči: »Nama je pač vseeno!« in pokorno sledila valptu v grad.
Ko je mladenič videl, da so njegovi rablji odšli, je ves hvaležen poljubil Marjetici roko in se ji med solzami zahvaljeval za rešitev.
Marjetica ga je prijateljsko pobožala po ra»-mršenih laseh in velela:
»Vstani in pojdi z menoj!«
Mladenič je vstal, uprl še enkrat svoje kot nebo modre oči vanjo — in tedaj sta vztrepetala oba od prečudne sladkosti. Ljubezen, nežna kot pomladni cvet in mogočna kot kres, se je naselila v njuno srce. Prijela sta se za roke in odšla po poti navzdol, vsa srečna in nasmejana, kakor da bi 6e bila poznala že dolgo, dolgo — — —
Še istega dne je Marjetica stopila pred očeta in mu zaupala svojega srca najtišjo skrivnost.
Ko je graščak izvedel, da namerava njegova edina hčerka vzeti za moža navadnega kmečkega fanta, tistega, ki ga je bil valpet ujel kot lovskega tatu, 6e je 6trašno razsrdil. Pa je s silo zadušil jezo v sebi in malomarno rekel:
»Kakor si boš postlala, tako boš ležala!«
Priredili so ženitovanje. Bilo je bojda tako imenitno, da takšnega ne pomnijo najstarejši ljudje. Spekli eo na ražnju petdeset najdebelej ših pujskov, ki jih je imel graščak v hlevu, stočili deset sodov najboljšega vina, ki ga je imel gra ščak v kleti. Gostili so se, peli in rajali tri dni in tri noči.
Ob zori četrtega dne pa je gTaščak zaklel svo jo hčer v kačo in jo zapodil v sedanje Grančišče Tako se je veselo ženitovanje nazadnje žalostno končalo.
Zakleta grajska gospodična se še dandanes plazi kot kača po Grančišču in ne najde miru. Ča ka, nestrpno čaka dneva, ko jo bo rešil neznan junak. Vsakih dvajset let se za dva dni spremeni v belo deklico in blodi vsa tiha in žalostna okoli Grančišča. A do danes je še ni rešil nihče.
Kaj pa se je zgodilo s hudobnim graščakom? boste vprašali. Še tisto uro, ko je preklel svojo hčer, ga je Bog kaznoval. Pogreznil ga je z gradom vred v zemljo.
Sen dinar. Sestre Lenke pa ne maram, ker pra-i vi, da imam piškave zobe. Kadar postanem velik pisatelj, bom o sestri Lenki napisal takšno povest, da si bo od jeze populila vse lase!
Naši kokoši se dobro godi. DelatiJi ni treba nič in tudi v šolo ji ni treba hoditi. Tudi jaz bi bil rad kokoš. Potlej me nikoli več ne bi boleli zobje. Kokoš nima zob. In umivati se mi tudi no bi bilo treba, če bi bil kokoš. Kokoš nima rok in obraza. Srečna kokoši
MLADA NJIVA
......................imuni........................................iiiiiiiii............i.......i.........I...............*
Lučka sveti
Lučka sveti sred noči, ko naš Tonček 6ladko spi. Angel v zlati haljici
prav do jutra tam stoji in ga zvesto čuva, varje, da ga kdo ne prebudi.
Stanko Sušnik, Ljubljana.
STRIČKOV KOTIČEK
Dragi Kotičkov striček! — Čeprav že skoraj štiri leta prebiram vsako nedeljo Tvoj kotiček, sem se vendar šele danes odločil, da Ti pisem.
Da pa ne boš mislil, da prej nisem znal pisali, Ti povem, da mi pisanje res ne gre prav od rok. Priznati Ti moram na uho, da tudi v soli večkrat dobim pod svojimi nalogami poleg petice za delo — trojko za pisanje. Pisal Ti pa zaradi tega nisem, ker vem, da Te drugi kotičkarji kar »bombardirajo« s pismi. Močno se bojim, da vsemu temu nisi kos in da vsa pisma romajo — nemara celo neprebrana — v Tvoj nenasitni koš.
Tvoj kotiček mi zelo ugaja. Povedati Ti mo-ram, da' se prav od srca smejem posebno takrat, kadar pišeš o svojem velikem nosu, o dolgi bradi in plešasti glavi. Veš, povedati Ti moram, da Te prav dobro poznam. Mogoče se boš še spomnil, da si bil lansko leto v naši vasi na Cankarjevi proslavi. Moj očka Te dobro pozna, pa tudi Ti njega dobro poznaš. Tebi se takrat niti sanjalo ni, da Te od strani opazuje 10-letni deček, ki bi rad našel vsaj malo podobnosti med teboj in sliko, ki si jo nekoč objavil v kotičku kot svojo »fotografijo«, a te podobnosti seveda nisem našel. Povem Ti, da si mi tak, kakršen si v resnici, mnogo bolj všeč.
Prisrčno Te pozdravlja — Marjan Moškric, učenec IV. razreda v Sostrem.
D r a g f Marjan! — Kotičkarji me s svojimi pismi res kar »bombardirajo«, pa se tega »bombardiranja« prav nič ne bojim. Navadil sem sc ga že kot star vojak trušča in hrušča na fronti, in zdaj niti z očesom več ne trenem, kadar pri-hrumi mimo mojega nosu kakšna nova bomba v obliki pisma. Hrabro iztegnem roko, zgrabim pismo-bombo za vrat in jo mirno vtaknem v svojo torbo — takšen sem ti junaki O, če bi se le tudi tiste države, ki so si zdaj v laseh, bombardirale na takle način, potlej bi bila vojna kaj vesela in zabavna reč ter bi se končala brez krvi in bridkih ran. V tem ali onem pismu, ki bi kot bomba priletelo na sovražno ozemlje, bi bila nemara res tudi kakšna strupena beseda, a ta strupena beseda gotovo ne bi nikomur skrivila lasu. Le zakaj so ljudje tako neumni, da se še zmerom borijo s pravšnimi bombami, ko imajo vendar papirnatih bombic na razpolago dovolj? Ali še vedno ne vedo, da so pravšne bombe nevarno orožje, ki utegne temu ali onemu tudi glavo odbiti — sek!? Ljudje so res čudni! Na eni strani se na vso moč trudijo, da bi se jim čim bolje godilo na tem svetu in da bi dosegli visoko starost kot Metuzalem, na drugi strani pa sebi in drug drugemu kopljejo grob. Te reči so tako zamotane in zapletene, da jih celo stric pajek, ki je strokovnjak za zapletene notranje zadeve, ne bi znal do kraja razplesti. Je že tako na svetu! Tisti, ki imajo od pravšnih bomb dobiček, že vedo, zakaj je ljuta vojna koristna in potrebna reč...
Zastonj si takrat, ko som bil v Sostrem, iskal podobnosti med menoj in sliko, ki je bila objavljena v kotičku, pišeš dalje. Dragi moj, jaz pač nisem kriv, čo me mojster slikar tistega dne, ko me jc »vzel na muho«, ni dobro zadel. Nemara jo imel brljavc oči in je videl na meni reči, ki jih nimam? Sam Bog ve res, kako je s to rečjo. ■faz sem že pozabil, kakšna je bila tista slika, upam pa, da se mojster slikar ni tako daleč zmotil, da mi je napravil štiri oči, namesto dveh in začja ušesa, namesto človeška. Če ga je pa tako polomil, mi hitro sporoči, da bom tudi jaz njega »na muho vzel« in se tako bridko nad njim maščeval. Dandanes si slikarji res že kar preveč upajo in dovolijo. Včasih ti naslikajo kakšno stvar tako, da človek ne ve, ali bi se jokal ali smejal nad njo. Na primer: Sein bil do zdaj sveto prepričan in smo se tudi v šoli učili in v cerkvi, da imajo samo ljudje neumrjočo dušo. Zadnje čase pa sem nekje bral in videl črno na belem, da imajo neumrjočo dušo tudi — psi in mačke in zajci. Ali je potemtakem kaj čudno, če se pro-nekateri kotičkarji obračajo name z vprašanji, če imajo dušo tudi — stenice in krave in osli in kuhinjski ščurki in druga takšna živazen? Sam Itog jih razumi, današnje umetnike, jaz jih ne razumem!
Toliko za danes. Lep pozdrav! — Kotičkov; striček.
Za dobro voljo
V šoli.
Učitelj: »Janezek, povej, kaj je luč?«
Janezek: »Nekaj, kar se lahko vidi, gospod učitelj«
Učitelj: »Bedak! Mene tudi vidiš, pa nisem nobena luči«
Izgubljena stava
Učitelj je poklical Mdhca pred Tablo, da bi nekaj nanjo napisal. Ko učitelj vidi Mdhčevo desnico, se zgro/.i. Strogo reče:
»Mihec, če mi pokažeš v razredu te eno roko, ki bi bila še bolj umazana kakor ta, dobiš dinar!«	.
Učitelj je stavo izgubil, ker mu je Milico pokazal — svojo levico...
Čudna krava.
Tonček občuduje v živalskem vrtu slona.
»Jo j, kako je ta krava čudna!« reče mami. »Rogove ima v gobcu, travo pa puli z repom!«
SferV. 180.
»SLOVENEC«', 3ne TI. avirusTa 1039.
Stran H
2> R XJ Z. I N A
Dom in svet
Počitniške misli
V 18. stoletju je bilo dvoje potovanj, od katerih je moral boljši človek imeti vsaj eno za seboj: »malo turo« in »veliko turo« skozi Evropo. Mala tura je vsebovala Dunaj in Pariz, velika pa še Riin in London. Evropa je bila prikazana kot celota in potovanje naj bi podalo pojem te celote. Toda s francosko revolucijo in z romantiko se je smisel potovanja spre-vrgel vprav v nasprotno smer: ljudje so začeli potovati »kar nekam«, v čustva, k osamljenim slapovom . Skratka, ljudje so potovali, da so prišli iz urejene celote venkaj. Na veliki turi so hoteli utrditi občutek pripadnosti drug k drugemu, na mali ali romantični turi pa so hoteli poudariti občutek osamelosti Bodi klasično, bodi romantično — zmeraj je tedanji človek romal po svoji lastni duši okoli, po pokrajinah, ki so bile v domišljiji do dna obdelane. Potovanje, to je bila preskušnja, kako spraviti svet v srcu človeka v soglasje.
Z vsakim potovanjem potujemo k nekomu in od nekoga; sleherna pot je torej zavzetje in hkrati beg. Klasično potovanje poudarja zavzetje, romantično pa beg. To sta dva večna tipa potovanja, ki bosta zmeraj na svetu. Naša doba je tema dvema oblikama dodala še tretjo: potovanje brez načrta. »Ali poznaš deželo...?« je zapel klasični popotnik »Tam, kjer te ni, je sreča,« je zapel romantični romar. Geslo modernega popotnika pa je: »Tudi drugod je lepo, in tu sem tako in tako.« — »Dajmo, da vidimo, kakšen je prav za prav ta okrogli svet,« pravi človek, ki gre kar tjavendan na pot. Dvignjenih obrvi brezbrižno sedi v vagonu in bi se rad začel čuditi. Tretja prvina vsakršnega potovanja, radovednost, je pri njem poglavitna lastnost.	,	,	i
To ima svojo slabo ali pa tudi dobro plat. Slabo je to: »Precej domišljije je treba, da vidiš dejstva,« je nekdo odlično pripomnil. Klasični in romantični popotnik sta imela dovolj domišljije, da sta spoznavala marmorne kipe ali slapove. Nasprotno pa je moderni popotnik v nevarnosti, da vidi samo to, kar so mu vtepli v glavo razni prospekti, knjige o potovanju in pa filmi, torej prav za prav, kar so mu povedale razglednice.
Po drugi strani pa: ali niso bila tista potovanja najlepša, ki smo jih opravili kot otroci? In ali ne vsebuje žareča moč otroškega gledanja vprav to, da povsem brez predsmlka vidi svet in ga oberoč požira vase? Otrok btez pridržka vidi, »da cesar nima nobene obleke na sebi« —, vse odrasle je pa zgolj domišljija potegnila za nos! A pri tem imajo otroci, kakor vemo, najbujnešo domišljijo, ki napolni temno prazno sobo z vsakršnimi prikaznimi; vendar imajo še nekaj čudovitega in to je: ponižnost, ki jih drži v mejah. Novost je otroku tako veličanstvo, da se brez besede prikloni pred njo. Hvaležen ji je kot kakemu novemu kosu duše, ki mu je prirasla. V tem je velika odlika novega potnika brez predsodkov. Če se mu posreči, da uživa svet vprav kot otrok, ne da bi pri tem postal otročji, neveden in barbarski, tedaj bo videl več kot vsi drugi pred njim, on bo svet naravnost odkrival.
Nikakor se nočem šaliti: človek, ki hoče dobiti v nekaj tednih dopusta plačilo za huda leta garanja, vsebuje zares nekaj ganljivega. Kakor otrok je, rad bi si pridobil, kar je zamudil. Nič vsakdanjih obzirov ne pozna; slehernemu človeku odpre svojo srčno kamrico.
Trdno sklene, da Koče biti človek. A zdaj, ko skuša tak biti, se mu začne jasniti, da je tudi za to, če hoče biti človek — človek, treba vaje vse življenje in da tega nemara ne bo več zmogel... Zakaj, zdaj nimaš čaše, zdaj pa vina ne.
Resnično. »Potovanje« je dandanes najbolj navadna oblika za srečo. Ali — še bolje — potovanje je eno od dveh žarišč, ki tvorita elipso sreče. Če koga vprašaš: »Kaj bi storil, če bi zadel srečko?« (Saj se sreča zmeraj vrti zares krog srečke!) — pa dobiš dva odgovora. Ta ti bo odvrnil: »O, jaz bi potoval, šel po svetu ..« Drugi pa: »Hišo bi si kupil, dom postavil «
To je dvoje hrepenenj človeka: »Ven v svet...« in »Nazaj k sebi...« Navidezno si je to dvoje nasprotno, pa je le kot izdihavanje in vdihavanje zraka, torej sta to dve polovici enega in istega opravila. Vprav Angleži, ki kar gorijo za svoj dom, so hkrati najbolj strastni popotniki. Le tisti, kdor občuti dom, domovino, more tudi zares potovati Če se držiš pri tem natančno v smeri »Le strani«, zagledaš ob koncu potovanja krog sveta neko streho, ki se ti zdi povsem nova, pa vendar znana — domača streha, dom. Izhodna točka. Kako je to novo! Tedaj šele si se zares vrnil. In to je najmogočnejše, kar more človetka naučiti potovanje: da je svet zares okrogel.
Tisti popotnik, ki hoče iti od doma in ki se zato vrne domov, ta je idealni turist Če hočeš, da bo šiv trden, mora imeti nit vozel: dom, občutek, da si nekje doma; družina. Kdor tega nima, ta si na potovanju ustvari pet in trideset domov, ki se pa vsi sramotno razlezejo, ker je nit brez vozla.
Pa je vendar največ takih, ki vidijo v tem svojo popotno srečo. Da bi se o tem prepričal, sem nekoč izpraševal: »Kako si predstavljate srečo?« sem najprej nagovoril gospoda najboljših let z zlato kravatno iglo in zlato verižico pri uri »No, takole: če bi šel rad v Pariz, bi šel v Pariz, če na riviero, bi šel na riviero — vse bi lahko videl, vse doživel — to je sreča!« Nato sem vprašal mlado dekletce, ki je imela oči ko dva zgom jeitali janska jezera. Oči so se ji zalesketale. »Nebeško,« je rekla, »odpeljem se na riviero in nato z jahto po zlatem Sredozemskem morju — peljem se, kamor se le hočem . ..« Potem sem vprašal starejšo gospo: Grčija. Mladeniča: Islandija in Špic-bergi. Fantka: Amazonska reka do Manavsa ...
In potem sem vprašal velikega poznavalca ruske duše, Cogolja, ko sem prebral njegove knjige. Ta pravi s služabnikom bogatega gospoda:
»Če človek samo premisli, kakšno življenje imajo gospoda! Sijajno! Pelji se, kamor se hočeš! Če ti je v Sinolensku dolgčas, hajdi v Rja-zan: če te ne veseli Rjazan, Deži v Kazan; če ne maraš Kazana, brž v Jaroslav...«
Torej to je sreča: Rjazan—Kazan, Kazan— Rjazan ...
Neki veliki umetnik pa ima napisano na svoji hiši z zlatimi črkami: »Tukaj je Amerika ali pa nikjer«.
Morali bi ustanoviti posebno pisarno, ki bi bila posredovalnica za domove in potovanja krog sveta, vse v enem.
En sam
' Znana francoska Časnikarka Titayna, ki je že večkrat potovala krog sveta, je nedavno v nekem članku izdala tajno navodilo, kako stori, da vzame na dolgo pot samo 14 kg prtljage (kolikor je smeš vzeti v letalo) pa je vendar zmeraj lepo oblečena. Pravi: »Najtežja prtljaga so čevlji pa razni lončki z mažami Torej nič lončkov, umivaj se z vodo, citronovim sokom. Vzemi največ troje parov čevljev, ki so take barve, da se prilegajo oblekam, ki jih imaš s seboj.«
Glede na perilo je stvar sploh preprosta, ker Titayna sploh ne jemlje perila s seboj, marveč le tri do štiri bluze, ki so nanje pripete spodnje hlače. Vsaka bluza ima tri ovratnike, ki se dajo na bluzo pripeti; bluze so iz blaga, ki se ne mečka in ga ni treba likati. Zvečer si jih sama opere.
Titayna vzame s seboj še kostim iz twee-da, lahko obleko iz pletenine in pravilno večerno obleko, dalje klobuk, dve čcpici, pas iz
kovčeg
usnja in tri kravate Robci so iz papirja. Čez roko ji visi topel plašč.
Čeprav se dozdeva tej ali oni osebi ta prtljaga premajhna za tako daljno potovanje, ko jo skoraj že za v Kamnik vzame več s seboj, vendar ima francoska časnikarka povsem prav.
Na sliki so obleke, ki so pripravne za na pot. Utegnejo imeti dolge ali kratke rokave. Dovolj so preproste, da si jih moreš sama narediti, in dovolj fine. da te ni treba biti sram v njih. Predvsem je poglavitno, kako pristojijo tvoji postavi in tvojemu načinu življenja.
Modroci otroške posteljice »o preležani
Modroc z vzmetmi prerežeš po sredi in vsak del zase zadelaš. Oba dela obrneš, tako da «e stika de! od vznožja z delom pri zglavju. Modroc ie ko nov, mehak in prože*.
Pohištvo iz stehta
V Angliji so uvedli novotarijo, da si na-rejajo hiše in pohištvo iz stekla. Neka londonska tvrdka je izdelala že več vrst steklenega pohištva. Seveda to pohištvo ni iz nezlomljivega stekla, vendar je videti, da je zloženo iz posameznih delov, ki jih je lahko nadomestiti. Najlepši kos na razstavi te tvrdke je bila velika pravokotna miza iz črnega stekla, a stoli iz stekla niso kar nič vabljivi. K takemu pohištvu spadajo tudi krožniki in sklede iz belega stekla. Ali bo vse to prišlo v modo v bodočnosti?
Kaj so Nemci izračunali
Za bivšo Avstrijo so izračunali glede na šted-njo z živili tole:
Če vsaka gospodinja vsak dan zavrže samo en kos kruha, je to na leto 61.000 hlebcev kruha.
Dalje se gospodarski krogi pritožujejo, da gospodinje sploh premalo pazijo na odpadke in da zavržejo preveč živil. Pravijo, da zavržejo pri enem kilogramu olupljenega krompirja 10 do 20 dkg krompirja in če kaka kuharica prav na debelo lupi krompir, ga pri 1 kg odpade pol kilograma. Svetujejo, da se dajo odpadki znižati do najmanjše količine, če ne lupimo surovega krompirja, ampak ga prej skuhamo; ali če surovega le ostrgamo. (Tega emo se pri nas med svetovno vojno naučili.) Zanimivo bi bilo, (modrujejo Nemci dalje), če bi gospodinja (če bi utegnila — seveda) stehtala odpadke od 1 kilograma. — Dalje: Zakaj za-mečemo stebla od spinače? Vprav ti vsebujejo največ železa. Če jih skuhamo e špinačo vred, nato pretlačimo, bo špinačo bolj izdatna. — Tudi ni potrebno, pravijo, da za jabolčni zavitek jabolka (ali zdaj rabarbaro) olupimo. — Dalje: Luščine od graha je treba posušili in jih imamo potem za v juho. Prav tako shranimo, posušimo in uporabimo luščine od fižola, belušev — in oetanke od paradižnikov itd.
Ti nasveti ee morajo kajpada razpresti v neskončnost tudi glede na oblačila, obutev in druge predmete. Tako predvsem glede na različne tube, škatle, škatlice in še papir. Pravijo, da pridobijo iz kovinastih, zavrženih škatel za milijone železa, ko jih pretopijo.
Te etvari so res v marsičem pretirane. Vendar — nekaj je le resnice v njih in bi veljalo tudi za nas.
Ali so gobe redilne?
Glede na to so ljudje različnega mnenja. Nekateri ne morejo prehvaliti gob zaradi hranilne vrednosti, drugi spet pravijo, da so gobe le za nameček in niso prav nič redilne. Kemiki, ki preiskujejo živila, so dognali, da vsebujejo sveže gobe mnogo vode in so si v tem slične z drugimi prikuhami. Dalje vsebujejo gobe še beljakovine, rudninske soli, vitamine in celo maščobo. Beljakovine gob seveda niso popolne in tudi vitaminov imajo manj ko večina drugih prikuh. Pač pa je okus tako prijeten, da je ta ali ona gobova jed zares užitek, ki dobro dene človeku. Z mesom jih pa v ničemer ne moremo primerjati, dasi pravijo ponekod, da so gobe kakor meso.
Praznik Marijinega vnebovzetja v očeh družine
Andrea del Sarto: Marijino vnebovzetje (izrez).
Ker nam je Marija Mati in se v družinati spominjamo godu svojih telesnih mater, je povsem jasno, da je vprav družina poklicana, da obhaja god Matere Boga. Po naših slovenskih družinah je to že od nekdaj v navadi in je nekakšen okras vsakdanjega delavnika, polnega znoja, skrbi in truda.
Vsakršen god je majhno veselje; veselj imamo tako malo, da bi ne bilo prav, če bi katerega prezrli. Vsak Marijin god je takšno veselje v družini, je veselje duha, ki pa hlažilno vpliva tudi na življenje telesa. Zakaj si tega veselja ne bi privoščili? Zase in za svoje otroke? Zakaj ne bi otrokom povedali, da je na ta dan naš najvišji Gospod vzel svojo Mater v nebesa? Da jo je vprav s tem poveličal nad vse pozemske matere? Da jo je tako zares postavil poleg sebe v nebesa in ji s tem dal tisto slavo, da z Njim kraljuje nad človeštvom? Zakaj ne bi dali v teh suhih in trpkih dneh otrokom sočnatega duhovnega sadu, ko jim povemo, kaj pomeni ta god, ta praznik vnebovzetja?
Ne izpustimo tega dne iz misli, ne zaprimo mu vrat svoje hiše in družinske sobe! Bodimo dobri otrokom z duhovnim darilom ob misli na Pomočnico vseh kristjanov, ki je bila danes ta dan vzeta v nebo.
Sanj ni več • • •
Moj potoček, ne šumljaj mi skoz grmovje — plani s hudourno silo | čez skalovje!
In razlij se med prepade
v vse kotanje:
morda v njih ležijo moje
mlade sanje?
Daj, z močjo neukrotljivo
skale stresi!
Če pod njimi spijo — meni jih prinesil
Pošlji prek čeri visoke val srenrni — moje lepe, zlate sanje z njim mi vrnil
Val razbije ob mogočni
se pečini —
sanj ni več — ostali so mi le — spomini —.
,i (Marija Brenčičeva.)
Kako prišiieš gumb
Seveda ga zna vsakdo prišiti, vendar sfl moderni gumbi prišijejo drugače. Tako je treba, na primer, gumbe z velikimi luknjicami
prišiti zmeraj s progo blaga ali usnja. Lepo ja, če prišiješ gumb z drugačno nitko, kot je barva olaga, vendar s takšno, da se lepo ujema z blagom.
Na sliki pa vidiš, kako je treba prišiti gumbe na težkih krilih, ki se spredaj zapenjajo.
Nadevan krompir
Prav debele krompirje temeljito očistiš ia izrežeš načela mesta. Potem jih razpoloviš, iz-dolbeš in kar izdolbeš, daš v vodo, ua bo juha. Izdolbene polovice osoliš in napolniš z nadevom. Daš vanje ostanke sesekljanega mesa, gnjati ali klobas, dodaš malo mleka, koščke Kumaric in namočenega kruha. Nadevane polovice daš na nekačo, potreseš s kumino in spe« češ v pečici. Zraven solata.
»Kaj, še posteljo bi radi imeli? jaz sem pti mislila, da sto um«ini!;!«
Naš domači zdravnik
I. H. C.: Kdaj se otrok okuži s siphilis?
Skoraj vedno okuži mati otroka med nosečnostjo. Če je otrok bolan, moramo sklepati, da je bolna tudi mati, čeprav ne opazimo na njej znakov bolezni, kar se večkrat dogaja. Za to šibo božjo je značilno prav to, da se nahajajo kužne klice dolga leta v telesu, ne da bi opazili kakršne koli bolezenske znake, oele po več letih, včasih po desetletjih, se bolezen pojavi pri bolniku samem, ali pa, če je bolnik žena, pri njenih otrocih. Možno je tudi, da se otrok na drug način okuži, vendar pa le redko. (Ce ga doji n. pr. sifilitična dojilja.)
v Vsak otrok, ki se okuži, zboli. Znaki, s katerimi se bolezen pojavi, so po starosti otroka različni. Pri dojenčkih opažamo dolgotrajni nahod, izpuščaje, predvsem na dlaneh in podplatih, in ohromelost. Pri starejših otrocih pa se pojavi bolezen na očeh in na kosteh. Taki otroci se duševno le malo razvijajo ali pa ostanejo popolni bebci.
Otrok pa zboli tudi že lahko v materi sami. Posledica tega so splavi, prezgodnji porodi in pa mrtvorojeni otrofci.
Siphilis je bila včasih bolezen, ki je vzbujala mnogo upravičenega strahu in veljala za neozdravljivo. Dandanes pa imamo na razpolago prav učinkovita zdravila, j>redvsem salvarsan in spyrozyd. S temi zdravili moremo, če dovolj dolgo zdravimo, včasih traja to tudi leta, bolnika popolnoma ozdraviti. Ni pa še bolezen odpravljena, če na bolniku ne opazimo več zunanjih znakov. Kužne klice moramo popolnoma zatreti, sicer se bolezen ponovi.
Pri tej bolezni je posebno važno, kako se je obvarjenio. Kdor neguje sifilitičnega otroka, mora paziti sam nase. To velja predvsem, če ima otrok izpuščaje na koži, zlasti še, če se ti izpuščaji solzijo. Po vsakem prijemu in dotiku otroka si moramo roke skrbno in temeljito umiti. Če pa imamo na rokah kakšno rano, bodisi še tako majhno, pa moramo otroka prijemati le z gumijastimi rokavicami.
Moremo pa preprečiti to, da bi mati okužila otroka, in sicer na ta način, da se mati med nosečnostjo zdravi. Otroka pa, če tudi je na videz zdrav, moramo zdraviti takoj po porodu. Zato moramo vsako ženo, ki je sumljiva okužbe, med nosečnostjo temeljito preiskati in po potrebi tudi zdraviti. Isto velja tudi za otroka take matere. Z zdravljenjem začnemo takoj po jx>rodu.
F.	I).: Po tolikih preiskavah, mislim, da za vas ni nevarnosti. Lahko se sončite. Začnite polagoma, s pametjo. Sprva samo po nekaj minut, pozneje vsak dan več.
B. V. SI. d.: Bolečine, kakor jih opisujete vi, jih dostikrat povzročajo krčile žile. Morda bo to tudi pri vas.
M. ,T. Lj.: Kako se znebite smrčanja? Poskusite ležati na strani, najbolje na desni, in ne na hrbtu. Naučite se dihati skozi nos in ne dihajte skozi usta! Če je to samo razvada, jo boste z dobro voljo premagali. Prav in dobro pa bi bilo, če si daste preiskati nos in grlo. Morda tiči tu vzrok in bi bilo tu potrebno zdravljenje.
H.	I. Pr. N. Lj.: Sluzasto blato opažamo pri boleznih črevesja. Po vašem opisu sklepam, da imate bolno debelo črevo.
Priporočani vam črevesne kopeli. Dobite jih lahko v ljubljanski bolnišnici, pa tudi nekateri zasebni zdravniki jih imajo. Poskrbite pa tudi za primerno prehrano. Izogibljite se vsega, kar obremenjuje debelo črevo. Uživajte riž, rezance, pre-pečenec, kekse, sladkor, mleko v malih množinah, pusto meso v obliki pireja, jal>olčuo čežano itd.
I.	Pl. Lj. B.: Povečane drgalke se dajo odpraviti z operacijo. Mislim, da bi bilo za vašo hčerko prav in dobro, če to zdaj o počitnicah opravi. Zaradi operacije se vam ni bati kakšnih neugodnih posledic.
E. A. KI. K.: Po rokah se vam že pet let na-rejajo izpuščaji v obliki vodenih mehurčkov, za proso velikih, čim se pričnete kopati ali če presajate rastline na vrtu. Močno vas srbijo. Kako odpraviti ali vsaj omiliti to nadlogo?
Prevsem je potrebno, da se ogibate vode in rastlin, ker se vam v zvezi s tem javlja ta nadloga. Namažite si roke s salicilnim cvetom in po-tresite s pudrom.
D. M. Lj.: Kakšno je zdravljenje po Kneipovi metodi in če je morda kje popisano, bi radi vedeli.
Knjigo o zdravljenju ix> Kneipovi metodi je izdala pri nas pred leti Moliorjeva družba. Če pa znate nemško, pa si kupite lahko tudi v nemščini po vseh knjigarnah.
Š. M. št. L. N. D. p.: Po rokah in po obrazu imate bradavice. Poskušali ste že z raznimi mazili, pa jih "ne" morete odpraviti.
Bradavice se dajo odpraviti z malo operacijo, in sicer na ta način, da jih s posebno žličko izpraskamo ali pa požgemo z elektriko. Odpravljamo jih tudi z jedkimi tkivo razjedajočimi tekočinami. Vam bi priporočal injekcije, ki so čisto preproste, pa zelo učinkovite.
V. I. Z.: Dekle, kateri so bratje pomrli za tuberkulozo, in ima tudi sama tuberkulozo na koži, bi so rada poročila s fantom, ki je tudi sam tuberkulozen. Boji se pa, da bi zboleli tudi otroci.
Strah je popolnoma upravičen. Otroci iz takih zakonov po navadi niso korenjaki. Taki otroci so nagnjeni k jetiki. Bolj slabotni so in manj odjiorni. Bol j so v nevarnosti, da se okužijo, hitreje zbolijo in prej jih pobere jetika. — Posvetuje naj se z zdravnikom, ki bo točno dognal njuno stanje in dal primerne nasvete.
G.	M. I). p. N. m. V kraju, kamor ste prestavljeni, se večkrat pojavlja griža. Ker pa se bojite, da t)i se tudi vi okužili, vprašujete, kako se jKijavlja bolezen in kako se je obvarjete.
Griža je nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzročajo bacili griže. Več vrst jih je, niso vsi enako nevarni. Okužimo se, če pridemo v stik s takim bolnikom, ali pa če uporabljamo predmete, ki jih bolnik uporablja (posodo, jedilno orodje, perilo itd.). Okužiti pa se moremo tudi z živili in z vodo.
Značilne za to bolezen so driske. Bolnik mora večkrat, včasih tudi do štiri desetkrat na dan, na blato. V blatu opažamo kri. gnoj in sluz. Bolezen je včasih lažjega značaja, včasih pa prav huda in težka.
Bolezni se ohvarjemo, če se izogibamo bolnika in vsega, kar bolnik uporablja. Dobro si mo-
MiHiimniiiinnimiimiimttmiiiiin ODREŽITE mmmiiniiiiiiiiiiniMiiiiimiiiiimm
odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek.
| »Slovenec" 14. avgusta 1938 1
!TiIIIIIIIIIH1I j|||ltllllJlltlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIUItllllllllllllltlllllilllHlllllllllllllHllllllltlllllllMlllllin '
ramo umivati in razkuževati roke. Vse predmete, ki jih bolnik uporablja, moramo razkužiti. Prav tako tudi vse. bolnikove iztrebke, zlasti blato. Previdni moramo biti pri uživanju vode v takih krajih. Sadje pa je najbolje, če ga uživamo kuhano.
R. D. S. P.: Šest let imate že vnetje kostnega mozga na obeh nogah. Rane se vam zacelijo, ua znova odprejo. Za zaceljenje ran uporabljate ter-pentinov obliž. Noge imate močno otečene. Ponoči otekline malo izginejo. Kako se da odpraviti otok, ki je nastal jm> operaciji? Radi bi se dali tudi rentgenizirati. Koliko denarja potrebujete za to? Ker ste slabotnega zdravja, bi radi vedeli, če dobite službo v lekarni ali pa pri urarju. Imate pa samo ljudsko šolo.
Če postane ta bolezen kronična, kakor je že pri vas, se vleče leta in leta. V kosti se pojavljajo vedno nova kotišča, posamezni koščki kosti odmirajo. Gnoj si išče proste poti navzven. Rane se odpirajo, ko pa se gnoj čisti in se izločijo odmrli koščki kosti, pa se na tem mestu zapro. Pojavijo pa se na drugem mestu ali pa se na istem gnoj znova nabere. To se neprestano ponavlja. To večno gnojenje pa nikakor ni v prid celotnemu organizmu, ki zaradi tega hira in peša.
Kakor že rečeno, se rane tako dolgo trajno
ne zacelijo, dokler se ne odstranijo vsa kotišča, vsi odmrli koščki, včasih tudi celi deli kosti. Vsa mazila, vsi obliži ne pomagajo nič. Zdi se samo na videz, da pomagajo. To opažate lahko sami na sebi.
Otok ni nastal zaradi fn po operaciji, ampak
otok je tu, ker so noge bolne. Ko bodo noge zdrave, tudi otoka ne bo več. Koliko denarja j>otre-bujete za rentgeniziranje, vam ne vem točno povedati. Ravna se to po velikosti slik Če nimate denarja in posesti, pa naj vas banovinski zdravnik pošlje z ubožnim spričevalom v bolnišnico, kjer imate poleg vse oskrbe in zdravljenja tudi še rentgen zastonj.
Za lekarno je potrebna srednja šola in univerza. Če vas urar vzame, pa ne vem. Vprašajte njega.
Isti: Naročnik »Slovenca« je po mojem tisti, ki redno dobiva naš list. Bodisi dnevno, bodisi tedensko, in redno plačuje članarino. Ni pa naročnik tisti, ki kupi zdaj pa zdaj kako številko.
Že nekajkrat sem omenil, da potrpite. Vsem ne moreni ustreči naenkrat, preveč vas je. Če bi hotel takoj vsem odgovoriti, bi porabil vsaki nedeljski številki vsaj četrtino lista.
Če izgubi naš list takega priložnostnega naročnika, se prav nič ne bojimo, da bi zaradi tega propadeL
Pravni nasveti
Odpoved neljubi stranki. A. M. - Če se do-
tična ženska noče na ustno odpoved gospodinje umakniti iz stanovanja, potem naj ji pač gospodinja sodnijsko odfiove. Ko bo sodna odpoved postala pravomočna, bo gospodinja lahko s pomočjo izvršilnega organa in najetih delavcev dala izprazniti odpovedano stanovanje.
Spor zaradi premičnin. A. L. - Pri nakupu posestva je bilo v pogodbo zapisano, da prevzame kupec hišo in posestvo z vsemi pritikli-nami in premičninami, ki se nahajajo pri hiši ob času sklepanja pogodbe in so last prodajalcev. Če si torej prodajalca nista kake premičnine iz reč no zase izgovorila, so prešle vse premičnine s prodanim posestvom vred v last novega kupca. — Prodajalca, ki sta si izgovorila dosmrtno stanovanje v posebej določeni sobi, kjer si smeta postaviti tudi štedilnik, sta sama dolžna poskrbeti za odvod dima iz tega štedilnika v dimnik, ki je v hiši. Če pa bi bilo potrebno postaviti nov, zidan dimnik, brez katerega bi bila uporaba štedilnika nemogoča, potem je po našem mnenju dolžan dimnik postaviti gospodar. Kajti soba brez dimnika sploh ni uporabno stanovanje za užitkarja, ki imata pravico y tem stanovanju kuhati.
Dota. T. Sp. - Po postavi so starši dolžni dati ob poroki »svojemu stanu in imovini primerno« doto. Po vašem opisu gmotnega položaja staršev vaša zahteva ni pretirana. Po svojih razmerah pa preudarite, ali se izplača s pomočjo sodišča zahtevati večjo doto in si s tem nakopati nejevoljo staršev, ali pa se zadovoljiti z manjšim zneskom, ker laiiko računate na trajno pomoč staršev.
Rubež plače služkinje. A. H. T. - Za stroške izgubljene pravde vam bo. nasprotnih lahko za r ubil tretjino vašega zaslužka, toda z utesnitvijo, da vam ostane vendarle po 20 crin na dan. Ker prejemate poleg plače' v-£otivin) tudi stmovanje ;n oskrbo, se bodo ti prejemki v naravi vrač.inali po cenah, ki so običajnj v vašem kraju, in od teh skupnih dohodkov vam mora ostati najmanj 20 din na dan, kar bo pa več, je zarubljivo.
Dedne takse. J. N. Po pokojnem možu ste prevzeli posestvo in ste dedno in prepisno takso plačali v redu Sedaj vas pa davkarija zopet terja za večji znesek takse. Na plačilnem nalogu je zapisano, da vas terjajo na podlagi finančnega zakona. Vprašate, aH je zahteva davčne uprave upravičena. — Vaše vprašanje je prepoman jkljivo, da bi vam mogli točno odgovoriti. Morda se je dogodila kaka računska pomota ali pa morda terjajo sedaj banovinsko takso, če ste državno že plačali. Pojdite k davčni upravi in prosite, naj vam pojasnijo, česar ne razumete. Brez vpogleda v zapuščinske spise vam ne moremo kaj več povedati.
Prodaja kupljenega zemljišča. A. H T. — Kupili ste zemljišče, ki ste ga že plačali in je prepisano na vas. Niste pa še dobili kupne jx>-godl>e. Vprašate, ali lahko takoj del zemljišča prorlaste, čeprav še nimate v roki kupne pogodbe — Seveda lahko prodaste zemljišče. Napraviti boste morali zopet kupno pogodbo, da se bo prodani del lahko odpisal na kupca. To, da še nimate prejšnje kupne pogodbe v rokah, vas pri prodaji ne more ovirati.
Pot skozi sadovnjak. R. S. — S svojimi predniki hodite že nad trideset let skozi sosedov sadovnjak. Sosed vam pa sedaj hojo zabranjuje Vprašate, ali vam more prepovedati pot, ki jo uporabljate že nad 30 let. — Na tem mestu smo v zadnjem času že večkrat pisali o služnostnih pravicah vožnje in hoje. Povedali smo, da za pravico služnosti ni dovolj, da upravičenec nad trideset let hodi ali vozi po poti, ampak mora hoja ali vožnja po tej poti služiti v svrho koristnejšega in udobnejšega uživanja zemljišči, na katero pelje ta pot. Sami pišete, da v vašem primeru vodi ob sosedovem sadovnjaku občinska pot, ki je okrog 50 korakov daljša, kakor steza, ki sosed po njej hojo prepoveduje. Zdi se nam. da bo v primeru pravde z vašim sosedom težko odločilo v vašo korist. Razloček med dolžino ene iu druge poti je tako malenkosten, da je težko reči, da vam pot skozi sosedov sadovnjak služi v koristnejše in udobnejše uživanje vašega zemljišča.
Obnova tožbe. A. B. — L. 1030 ste se pravdah" s sosedom zaradi zajemanja vode na javnem napajališču. Pravdo ste izgubili. Sodišče vaših prič ni zaslišalo, kar smatrate, dn je bilo nepravilno. Vprašate, ali bi mogli seda j ponovno tožbo vložiti, odnosno prejšn jo pravdo obnoviti. — Sodišče vedno samo odloči, katere ponudone dokaze bo izvedlo. Dokazi, ki so jih ponudile stranke, ki pa se sodišču ne zde važne zn odločbo, se zavrnejo. Zavrnitev zaslišanja predlaganih prič pa ni niti zakoniti razlog za obnovo postopanja. Zato vam sodišče iz tega razloga obnove pravde ne bo dovolilo.
Znižanje dolga nad 50% D T. — Dolžnik, ki ste mu po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov znižali dolg za polovico, zahteva da mu popustite še 35%. Trdi, da se jc po 20. aprilu 1032 precej zadolžil in da se mora ta dolg vzeti v poštev. Vprašate, ali ima pravico do znižanja zaradi »novih« dolgov. — Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov dopušča, da dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti polovice svojega dolga, ki se mu je že znižal, prosi pri pristojnem okrajne msodišču, naj se mu zniža dole tudi nad 50%. Jasno je. da na dolžnikovo plačilno zmožnost vplivajo tudi dolgovi, ki jili je na-
pravil po 20. aprilu 1932. Zato je mogoče, da bo sodišče pri odločanju o nadaljnjem znižanju dolga vzelo v poštev tudi te dolgove, kakor tudi vse družinske in gospodarske dolžnikove prilike.
Hiša na dražbi. K. A. — Hiša ima dva lastnika. Na njej je vknjižen dolg, ki ga je napravil samo en lastnik; sedaj upnik žene celo hišo na dražbo. Smatrate, da je to krivično in da bi se smela prodati simo polovica hiše. — Polovica hiše se ne more prodati, ker hiša v naravi ni deljiva. Ni točno, kakor vi mislite, da je vsak izmed dveh lastnikov lastnik polovice hiše in
f>rostorov v njej. Le lastninska pravica je de-jiva. V vašem primeru je lastninska pravica razdeljena med dve osebi. Če se hoče en solastnik znebiti skupne lastnine brez pristanka drugega, mora v tem primeru pred sodišče. Ker hiše ni mogoče deliti, bi jo bilo v primeru delitve solastnine prodaiti na sodni dražbi, kupnino pa razdeliti med solastnika. — Zakaj je uvedeno v vašem primeru dražbeno postopan je, boste zvedeli pri sodišču, ki vodi izvršbo. Gotovo sta oba solastnika dovolila, da se vknjiži zastavna pravica za upnikovo terjatev na celi hiši, ako teče sedaj izvršba proti obema. Iz vašega pisma ne moremo presoditi, da bi upnikov zastopnik ne postopal zakonito. On mora pač braniti interese svoje stranke, ki se seveda križajo z dolžnikovimi interesi.
Pridržavanje obsojenca po prestani kazni. J. D. — Vaš sorodnik je bil po prestani kaz;ni pridržan. Po treh letih je prosil, da bi ga izpustili, pa mu je bila prošnja zavrnjena s pripombo, da bo še sedem let pridržan v zavodu. Sedaj prosi vas, da vložite prošnjo za odpustitev. Vprašate, ali je mogoče obsojenca po prestani kazni še tako dolgo pridrževati v kazenskem zavodu in kam naj bi se obrnili, dh bi dosegli n jegovo izpustitev. — Po kazenskem zakonu je dopustno ol>sojenca, ki je bil zaradi naklepa zločinstva najmanj trikrat obsojen nh robijo, pa stori v času petih let, ko je prestal poslednjo kazen, zopet naklepno zločinstvo, pridržati po prestani novi ka/.ni še nadalje, če se da sklepati po storjenih dejanjih in jw njegovem življenju, da je nevaren za javno varnost. Odločbo o tem pridrževanjti izreka sodišče. Pridržavanje sme trajati deset let: pridržani obsojenec sme biti pogojno odpuščen, ko minejo tri leta po prestani kazni, če je moči smatrati, da ni več nevaren za javno varnost. Pogojni odpust dovoli in prekliče sodišče nn predlog uprave kazenskega zavoda in po zaslišanju državnega tožilca. — Iz nave-
Na dovolite, da Vam kukavica cness jajce t Vaša zdravjel
originalna, naravna in zdravilna
Je samo ena,
ona i rdečimi srci. Zdravje ln užitekl
denega vidite, da morate prositi za pogojna odpustitev sorodnika pri upravi kazenskega za-voda, ki bo odpustitev predlagalo, če bo uvidelo, da se je obsojenec tako poboljšal, da ni več nevaren za javno varnost.
Adopcija in draginjske doklade. A. I. Lj. —* Radi bi adoptirali dve svoji nečakinji. Vprašate, ali bi v tem primeru za njiju dobili rodbinsko draginjsko doklado, ker srte državni uslužbenec. — Rodbinska draginjska doklada pripada državnemu uslužbencu samo za zakonske ali pozakonjene otroke, ne na tudi za ad-optirane. Adoptiranii otroci državnega uslužbenca tudi nimajo pravice do rodbinske pokojnine, kakor jo imajo zakonski in pozakonjeni otroci.
Nezadovoljen t zapuščinsko razpravo — tožen zaradi žalitve. F. V. — Povabljeni ste bili k neki zapuščinski razpravi. Postavili pa so vam skrbnika, češ da ste bolni na umu. Ker se vam zdi, da so bile neke vložne knjižice ponarejene, ste ozmerjali predsednika in tajnika hranilnice, ki vas sedaj tožita zaradi razžalje-nja časti. Vprašate, ali imaite pričakovati hudo kazen. — Po predpisih kazenskega zakona sodišče ne more kaznovati onega, ki zaradi duševne nerazvitosti ali slaboumnosti ni mogel pojmovati narave in pomena svojega dejanja. Če je bil pri vas takšen primer, potem se vam ni potrebno bati kazni.
Prošnja za dovolitev tombole. G. P. Š. —» Vaše društvo namerava prirediti tombolo. Kairt je potrebno vložiti prošnjo in kako se mora kolkovati? — Po pravilniku o zasebnih loterijah, tombolah in ostalih igrah na srečo, se vlagajo prošnje za dovolitev tombole in podobnih iger na kmetijsko ministrstvo. Prošnjo morate kolkovati s kolkom za 50 din; igralni načrt* ki ga morate priložili prošnji, pa s kolkom za 4 din. Prošnji morate nadalje priložiti tudi izvod društvenih pravil, kolkovan s kolkom za 4 din.
Sprejem gojencev v podčastniške šole. S. F. Št. V. n. Lj. — Radi bi vstopili v podčastniško šolo in vprašate, ali je sedaj razpisan kak natečaj za sprejem gojencev. — Sedaj so razpisani natečaji za sprejem gojencev v pomorsko zrakoplovno podčastniško šolo v Divuljah, v zrakoplovno podčastniško šolo v Novem Sadu in bolničarsko podčastniško šolo v Nišu. Vse podrobnosti o sprejemnih pogojih in glede vložitve prošnje lahko dobite pri okrajnem na-čelstvu ali pa pri poveljstvu vojnega okrožja,
S plevelom porasla sosedova njiva. M. K. Gr. — Na njivi vašega soseda je vsako leto polno osata, katerega seme raznaša veter po sosednjih njivah. Vprašate, ali je mogoče prisiliti lastnika zemljišča, da pravočasno očisti svojo, z osatom zarastlo njivo in tako prihrani sosedom, ki se po njihovih njivah trosi osatno seme, mnogo truda in škode ter nejevolje. —■ Po zakonu o zatiranju bole zrni in Škodljivcev; kulturnih milin j»; vsak imetnik zemljišča dolžan z vsemi prikladnimi ukrepi ščititi svoje sadeže zoper rastlinske bolezni in škodljivce ter jih pravočasno zatirati z lastnimi močmi in sredstvi. Za škodljivce kulturnih rastlin se pa smatra tudi različne vrste plevel in torej tudi osat. Če kašen imetnik zemljišča ne bi izvršil zaiiralnih ukrepov ali ne bi dal na ra^polaio delovne moči, lahko občinsko oblastvo to delo izvrši ob imetnikovih stroških. Stroške lahko izterja prisilno po občem upravnem oblastvu,
Kmetijski nasveti
Uši na fižoln. F. H. A. T. — Lansko leto so vam gosenice kapusovega belina požrle zelje, letos pa hočejo uničiti fižol listne uši. Na nekaterih rastlinah jih je vse črno, na drugih pa nič.
—	Na fižolu je težko zatirati listne uši, ker so največ na spodnji strani listov. Najbolj znani sredstvi sta tobačni izvleček z mazavim milom ali kvasijev odcedek. S temi sredstvi škropimo fižol tako, da zadenemo listne uši. Večkrat se te nahajajo v zavitih listih;te moramo potrgati in sežgati, kajti s škropivom ne pridemo do njih. Zatiranje uši na fižolu pa je možno le zgodaj, dokler je fižol še mlad in ne dela še strokov. Ko so stroki nastavljeni, tedaj ne smemo več škropiti Sicer pa izginejo uši že konec julija,
Kontrolni organi pri izvozu sadja. K. J. St.
—	V »Slovencu« je bil objavljen članek »Kontrola izvoza sadja in sadnih izdelkov«, ki predvideva nastavitev posebnih kontrolnih organov. Želite vedeti, je-li bi bili lahko vi nastavl jeni na tako mpsto, ker ste absolvirali srednjo kmetijsko šolo in ste sedaj nezaposleni. — Kontrolne organe za izvoz sadja in sadnih izdelkov imenuje bnnska uprava izmed banoviskih in državnih kmetijskih strokovnjakov Deloma so tudi okrajni kmetijski referenti, deloma učitelji kmetijskih šol in organi poskusnih in kontrolnih postaj To niso stalna mesta, ampak samo naloge, ki jih po potrebi vrše razni strokovnjaki. Iz tega razvidite, da ne morete doseči takega mesta.
Vino ima duh po plesnobi. A. F. Sr — Vino v sodu od 3001 je dobilo duh po plesnobi. Pretočili ste ga takoj, čez teden dni se je sicer nekoliko izboljšalo, toda za prodajo še ni. Radi bi ga popravili. — Vonj po plesnobi v vinu se da odvzeti r. eponitom ali z cnokarbonom, katera sredstva so napravljena iz čistih žganih kosti. Vino je dobilo okus po plesnobi od soda. Žgane kosti imajo to lastnost, da odvzamejo vinu ves neprijeten vonj, deloma tudi fini vinski duh, ki se pa sčasoma zopet povrne. Za odpravo plesnivega vonja iz svojega vina boste potrebovali 100 do 150 gr eponita na 100 I. Na jprej je poskusiti v malem, da doženete, koliko praška je treba dodati za odstranitev slabega vonja. Potrebno množino eponita — praška odtehtajte. ter ga 7mršnjte z vinom v škafu. To črno tekočino vlijte v sod in z ostalim vinom i dobro premešajte s kakim drogom. Mešati je treba po 5 do b dni, vsak dan vsaj enkrat pono- ] viti, sicer sredstvo nima pravega učinka, ker se prehitro usede Ko sc je vino učistilo, pretočite gn v samo malo zažveplan sod, v katerem pridobi po šestih tednih zopet svoj okus. Če vidite, da vzlic temu plava po vinu še kaj oglje-nega prahu, ca filtrirajte, ali če filtra nimate.
čistite ga z želatino. Sod, v kaTerem Je bilo po plesnobi dišeče vino, morale temeljito izprati z vrelo sodovo raztopino ali z žvepleno kislino, sicer dobi zdravo vino, ki ga vanj natočite, zopet vonj po plesni. Skrbite, da bodo sodi vednoi zdravi, pa bo vino tudi.
V grahu se je naselil hrošč-grahar. J. S. K. —» Letno vzgajam grah za seme za prihodnje leto« Navadno se pa v njem zaredi do spomladi mrčes, ki ga razje. Rad bi vedel za sredstvo, kako se ubranim te golazni. — Mrčes, ki se zaredi v grahu, je mali hrošč grahar (bruchus pisi). Ta hroščeld leta okrog graha, ko ta cvete, in samičica izleže jajčeca na njegove pestiče ali mlade stroke. Izležena ličinka se zarije v strok in od tam v zrno, kjer raste tako počasi, da se zrno normalno razvija. Luknjica, skozi katero je ličinka prodrla v) zrno, se pozneje popolnoma zarase. Ličinka izdolbe vsebino zrna prav do kožice tako, da 6e na mestu, kjer bo pozneje izlezel hrošč, pozna majhen črn obroček; tu je glava; potem se zabubi. Ze jeseni je hrošč v zrnu popolnoma razvit in, ako je tedaj milo, toplo vreme, prileze na dan. Ob mrzlem vremenu pa prezimi v njem. Spomladi pa na toplem ali v zemlji izleze na dan in začne enako delo. Od tega hrošča razjedana zrna navadno ne vzkale; ali če, tedaj 60 rastline šibke, ker ne dobe v mladosti dovolj hrane za svoj razvoj, ter se po-suše. — Tega škodljivca zatiramo na različne načine: Grah segrevamo v vodi pri 60 stopinjah C eno uro, nato ga ohladimo in posušimo. Lahko ga pa tudi sušimo 24 ur pri 50 stopinjah toplote, pri čemer grahar v zrnju pogine. Pozimi ob mrazu postavimo tako napaden grah na topel prostor od 20 do 30 stopinj, na pr. v kuhinjo, ga tu pustimo več dni in s tem prisilimo hrošča, da izleze. Ko so hroči večinoma zunaj, postavimo grah s hrošči vred na mraz, da se ti stisnejo ter jih nato prese-jemo skozi tako gosto rešeto, da padejo skozi* grah pa ostane na njem. Hrošče potem uničimo. Najbo.j bi vam pa priporočali, da sadite samo tale grah, ki je popolnoma zdrav in ni napaden od tega škodljivca, kajti samo tak bo dobro skalil« se bujno razvil in tudi bogato obrodil.
Odprava mravelj iz shramb. L._ C. G. — Vi shrambi vam silijo mravlje k pecivu in sladkorju, dasi jih do sedaj še nikdar ni bilo. Rad« bi vedeli, kako se jih rešite. — Če hočete odi praviti mravlje iz shrambe, morate najprej poiskati njih mravljišče ali luknjo, iz katere le< žejo. To polijte s petrolejem ali bencinom tako, da uničite to golazen. Tiste, ki ostanejo žive, se bodo že izselile iz tega prostora, če pa no morete najti njih bivališča, tedaj namažite vsa pota okrog shrambe s kakim oljem ali jih polijte s petrolejem, da ne bodo mogle čez v shrambo. Čez nekaj dni se bodo že preselile drugam, čo ne bodo več mogle dobiti hrane v shrambi.
Kanoptja ga je uhanila
OSadva sta Bila betežna starca in sta živela v fcavetišču za slaboumne. Eden je bil Kilsheeman, «irugi Tom Tool. Nekega večera je Kilsheelan zaupal prijatelju, da je prišel v zadnjem času iz Amerike nek bogat človek, ki mu je on mali stric. Pravil mu je, kako rad bi ga poiskal, a da si sam ne upa na pot. Tiščal je vanj, naj gre z njim. Bogatin jima bo dal denarja in tobaka, da ne bosta vedela kam z vsem, je govoril, dokler ga ni zvabil s seboj.
Hodila sta že od jutra do večera in prišla do morja. Blizu kopnega sta videla štrleti iz vode razbitine neke ladje, na obali pod gričem pa hiše in v pregradi zraven precej razstlane konoplje. Kjer je hiša, tam bodo tudi ljudje; dali jima bodo jesti in ju vzeli čez noč k sebi, sla oba hkrati pomislila.
V tem sta že zagledala nekega fanta v zelenem predpasniku, ki je zadenski 6topal proti morju in vil vrv; mlado dekle pa niu je vrtelo majhno vrvarsko kolo.
Bog daz dober večer,« ju je pozdravil Tom Tool. »Veliko imate konoplje.«
»Pa je slaba, vsa preperela,« je odgovorilo »dekle.
»Zakaj je preperela?« je vprašal Kilsheelan.
Zdaj je spregovoril fant, dekletov brat Denis: »Zato, ker je ne moremo posušiti. Z ladje jo imamo, ki jo je pred nedavnim razbil vihar ob skalah tamle v zalivu. Ne veste, kakšno je bilo tedaj; teden dni nismo imeli nobene mirne ure. Brodo-lomci so se res rešili, a drugo je šlo domala V6e v nič. S konopljo, ki so jo pripeljali naprodaj, je gospodaril vihar prav po svoje. Kasneje je je nekaj naplavilo na suho. Bila je od nekega Mehikanca, ki je prišel s tisto ladjo. Oče jo je kupil. Pa ni dobro napravil. Ne moremo je posušiti. Ni 6onca, ni vetra; le dežuje ves čas po malem. Vsa nam bo segnila, da ne bo za nobeno rabo.«
»Očetu je zdaj pač žal denarja, ki ga je 'dal zanjo.«
»Očeta ni doma. Že več dni je, kar je šel prodajat vrvje. Nemara da se vrne še dane«, morebiti tudi šele jutri ali pojutrišnjem, kaj vem, kdaj.« —
Kristina — tako je bilo ime dekletu — je med pomenkom sedela na klopiei in bila je videti zelo žalostna. Ena njenih lepih rok ji je počivala na kolenu, z drugo pa je venomer udarjala po tej. Ko je Denis premolknll, je začela govoriti:
»Kapitan ponesrečene ladje je stanoval pri nas še nekaj dni po tistem, ko 6ino kupili konopljo. Tako lep.in vesel človek je bil, da smo ga vsi Imeli radi. Samo — pil je preveč. Z Mehikancem sta si bila na moč dobra. Ta je bil neznansko debel velik človek in na eni roki je imel vse prste v prstanih, če verjamete ali ne. Samih prstanov je imel za celo premoženje!«
Utihnila je in ker ni nihče kaj rekel, je nadaljevala, ko da bi govorila sama s seboj: »A ko je bil naš oče že teden dni zdoma, je spet pri-hrumel strašen vihar. Cele kupe konoplje je odnašalo ko nič in jo trosilo po vseh poljih daleč naokoli.«
»Kakšno pa je tudi bilo! Še bika bi odneslo v Zrak!« 6e je vtaknil vmes Denis.
»Midva z bratom sva tiste noči sedela v hiši in čakala na kapitana. Ko ga je predolgo ni bilo, 6va legla počivat. Drugo jutro pa sva zvedela, da so našli na obali Mehikanca umorjenega. Glavo je imel preklano in obe roki v zapestju odsekani. Teh pa ni bilo nikjer najti. Kmalu nato so prišli k nam možje od policije in rekli, da so priče prejšnji večer slišale pijanega kapitana prepirati ee z Mehikancem. Vprašali so me, kje da je zdaj kapitan. Povedala sem jim, da ga ni bilo domov. Potlej so mi veleli, naj jim pokažem njegovo sobo. Odvedla sem jih torej v kamro. Ne morem vam povedati, kako me je zabolelo srce, ko sem ga zagledala zleknjenega na postelji. Spal je in smrčal — krvav po rokah in po obrazu. Spravili so ga od nas in ga preiskali. V njegovem žepu so našli eno ubogih Mehikančevih rok, samo eno, listin in bankovcev pa nič. Vendar so bili vsi takoj prepričani, da je ubijalec kapitan. Zato je moral pred sodnika, ki mu je rekel, da ne zasluži drugega ko vislice in da naj se kar pripravi na to, da ga bodo obesili. Toda kadarkoli so ga vprašali, kako je ubil prijatelja, je vedno odgovoril, da tega ni storil on.«
»Poleg mrtveca eo našli kos železa,« se je oglasil Denis.
»In kadarkoli so ga vprašali, kje ima Mehi-kančeve listine, bankovce in tisto njegovo roko, na kateri je imel vse prste v prstanih z dragimi kamni, je vedno dejal, da tega nima on in da tudi ne ve, kako je ena od odsekanih rok prišla v njegov žep. Trdil je, da mu jo je moral kdo podtakniti. Da pa ne ve, kako se je to moglo zgoditi, je rekel. Tako ga je imela v oblasti nesrečna pijanost.«
»Bog mi je priča, da res nič ne vem,« je kar naprej trdil kapitan. Ubogi človek! Sodnik pa mu je dejal: »Nikar ne taji. To ti ne bo nič pomagalo. Vsi dokazi so proti tebi.«
»Rana v Mchikančevi glavi je bila tolikšna, da bi pol kile sira stlačil vanjo,« je spregovoril Denis.
»Tedaj je nesrečni kapitan zajokal kakor otrok. Pogum mu je splahnel in odtekel kot reka vode. Sodnik pa je govoril vanj, naj se sramuje, ker je v pijanosti umoril prijatelja zaradi denarja. Kapitan je nato prisegel, da je nedolžen in poprosil: »Operite mi vsaj srajco, preden me boste obesili, da bom šel v čednem v nebesa.«
»In stražnik pri vratih je nato rekel «amen»,« je dejal Denis.
»Prejšnji teden so ga obsodili, naslednji teden ga bodo obesili,« je povedala Kristina. »Ubogi, ubogi Peter Corcoran!«
»Kako ste rekli, da mu je ime!« ee je zavzel Kilsheelan.
»Peter Corcoran.«
»Pre«veta Devica! Saj to je oni bogatin iz Amerike, ki sem mu jaz mali stric!«
Nekaj časa so vsi molčali in le gledali Kils-heelana, ki je ves prepaden 6trmel predse. Nato je Denis rekel, naj oba ostaneta kar prt njih vse te dni, ki jih ima nesrečni kapitan še živeti. »Vsaj od pota si bosta počila, če druega ne,« je dejal. »Očeta tako ni doma. Še ne ve, da je Mehikanca nekdo umoril in oropal in da bodo zdaj zato kapitana obesili. To bo gledal, ko mu bodo povedali! Ne bo mu prav. Za hišo je to kaj 6labo. Le pomagati si ne moremo.«
»Bog ti naj povrne, kar boš dal nama,« se mu ]e zahvalil Tom Tool. »Morebiti ti bova pa celo midva mogla kako poplačati. Veš — moj prijatelj ni kar tako. Skoro da bi utegnil nedolžnemu človeku vrniti prostost.«
»Nikar se ne norčuj!« ga je osorno zavrnila Kristina.
»Ne norčujem se. Kako bi se mogel norčevati Iz Človeka, ki mora v pogubljenje! Kaj le misliš o meni,« je vzkipel Tom Tool.
Ko sta drugi dan Kristina ln Denis ko po navadi delala v vrvarnici, je prišel Kilsheelan k nji-
ma, se s prstom dotaknil vrvi, ki sta jo vila In
vprašal:
»Ali bodo na to vrv obesili človeka, ki sem mu jaz mali stric?«
»Ne, ne na to,« je odgovoril Denis. »Tisto vrv so včeraj poslali od nekod po pošti. Naslovljena je bila na ravnatelja jetnišnice. Poštar jo je pokazal vsakemu, kdor mu je dal za pijačo. Pijan pa je bil tako, da se je kar majal. Pravili so, da še zavita ni bila, marveč kar zvita; na njej pa da je bil nalepljen listek z naslovom.«
»Vidva, veter je potegnil,« je spregovorila Kristina. »Vzemita vile in pojdita prevračat konopljo.«
»Pa bo nevihta,« je dejal Tom Tool, »tako se mrači. V zalivu je že kar črno.«
»Kar bo naj! Ko pa bodo človeka obesili!« je podmolklo odgovorilo dekle.
Starca sta šla molče pretresat zmedeno smrdljivo konopljo. Veter pa je svojo pot rastel v vihar. Razbitina ladje se je venomer kam zaganjala in škripala, galebi 60 odletavali z valov, Kristinino krilo se je raztezalo in plahutalo kot ptičje pe-roti. Kupi konoplje so se pridvigovali, da je bilo, ko da bi se velika zelena zver hotela osvoboditi zanke, ki se je vanjo ujela. Močan piš je začel navijati konopljene pramene na Kilsheelana, ki se nikakor ni mogel rešiti vezi. Tako ga je že orno-tala, da je padel, ko se je hotel prestopiti. Moral je klicati prijatelja na pomoč.
Tom Tool je strgal z njega konopljo in počakal, da si je Kihlsheelan opomogel od strahu, preden 6ta se znova lotila dela. Ko pa sta nato ob neki grbavini sunila z vilami v konopljo, se je grbavina prevalila in iz nje je pomomilo dvoje čevljev.
»Za božjo voljo, kaj naj bi tole bilo!« ee je zavzel Kilsheelan.
»Ne vem. Všeč mi pa kar nič ni,« mu je odgovoril Tom Tool. Oba sta začela klicati dekleta, naj pride pogledat, na kaj sta naletela.
»Spet kak mrtvec,« je zaječala Kristina in po-bledela. Vsa se je tresla in jima potihoma velela: »Razmotajta ga.« Starca 6ta ga začela odvijati, kakor odvija krojač zvitek blaga, dokler ni ležal pred njimi mrtev moški, ki je bil ves črn v obraz. Zadavljen. Kristina je presunljivo zakričala: »Marija pomagaj, moj oče! Vihar ga je zadavil 6 konopljo. Moj ljubi, ljubi oče!« Na ves glas je zajokala in stekla k hiši.
»Kaj je le to, kar ima v rokah?« je zamomljal Kilsheelan.
»Sam veš, da je sekira,« mu je odvrnil tovariš.
»Tom Tool, ali vidiš, kaj je na njej?«
»Seveda vidim ln tudi ti. Kri je na njej, kri In umor. Najboljše je, da greš precej po policijo. Kar koj pojdi, jaz bom pa tule čakal, dokler se ne vrneš.«
Ko je Kilsheelan odšel, je Tom Tool pogledal naokoli in nato vtaknil roko v mrtvečev žep. Toliko da ni prišel ob pamet, ko je izvlekel iz njega odsekano človeško roko. Pogledal je mrtveca in videl, da njemu ni manjkalo nobene roke. Pogledal je roko, ki mu jo je potegnil iz žepa in šele sedaj zapazil, da so vsi prsti v zlatih iu demant-ni prstanih.
»Hvala Bogu,« je tedaj zašepeial Tom Tool in segel še v drugi mrtvečev žep. Zdaj je izvlekel z listinami in bankovci natrpano listnico.
»Hvala Bogu,« je rekel znova, obrnil mrtvecu brbet in molil, dokier niso prišli stražniki in odvedli vse na policijo.
Na dolgo in široko so jih zasliševali in že čez dva dni so sodniki in porotniki vrnili prostost kapitanu Petru Corcoranu. Kako da se je v resnici zgodil zločin, je pri tej priliki razložil neki odvetnik, ki je bil najbolj bister človek, kar jih je živelo v tistem kraju. Nihče mu ni mogel česa oporeči. Vse je prikazal popolnoma jasno in umevno.
Stari Horan se je moral s svojih kupčij vrniti v tisti viharni noči, ko se je zgodil zločin. Za vrvje je pač malo skupil, saj 60 komaj kaj našli pri njem, kar bi ne bilo Mehikančevega. Na poti k domu je mož na samem naletel na pijana tujca in poželenje po denarju ga je pač premamilo, da je s kosom železa enemu preklal glavo, drugega pa tako udaril, da je bil ob zavest. Nato je moral iti na domače dvorišče po sekiro in odsekati Mehikancu roki zaradi prstanov, ki jih ni mogel v temi dobiti z debelih prstov. Ali je potem sam zvlekel kapitana domov ali kako je to bilo, vedi Bog. Gotovo pa je, da je Horan vtaknil v kapitanov žep eno odsekanih rok in ga pomazal s krvjo. Nato je moral iti v pregrado, da bi tam zakopal zaklad. A to mu ni uspelo, ker ga je vihar ko z biči opletal s konopljenimi prameni in jih zraven tako navijal nanj, da ni mogel nič. Naj se je otepal, kolikor se je le mogel, zvezalo ga je in zadavilo, ali pa zadušilo.
Drugače se ni moglo zgoditi, kar se je bilo primerilo. Sam Bog je kaznoval Horana in vodil starca, da sta izsledila mrtvega ubijalca in rešila nedolžnega človeka pred smrtjo na vislicah. Zato so jima tudi obljubili, da bosta ob svojem času bogalo nagrajena. Petdeset funtov da bosta dobila, so jima rekli. A zaenkrat sta morala brez denarja in tobaka nazaj v zavetišče za slaboumne.
(Angleško: A. E. Coppard.)
Devica Marija na bega
Sveta družina se je skrivala v gozdovih pred biriči kralja Heroda in bežala v Egipt Hodili so po gosto zaraslem in temnem gozdu in iskali skrivališča. Za njimi pa je šlo ječanje otrok, ki so jih pobijali kraljevi hlapci. Slišalo se je, kakor da bi obtoževali okrutneža in prosili pomoči. Devici Mariji so lica bledela in srce ji je trepetalo od strahu. Svoje Dete je stisnila v naročje in ga pokrila s plaščem, da bi niti črna noč ne mogla videti v Jezuščkove oči.
A lačno Detece je jokalo in jo prosilo, da bi ga nahranila. Po gluhem gozdu se je žalostno razlegalo drobno jokanje. Stara drevesa so se trepeta je milosrčno priklanjala in šustela: »Pst, pst, Detece!« V zelenih očeh so jim bleščale rosne, pomilovalne solze, ker so videla, da je mali Jezu-šček lačen. Pri tleh pa se je stiskala k nogam Device Marije praprot in jo prosila: »Sveta božja Porodnica, dovoli mi, da pokrepčain tvoje Detece.«
»S čim bi ga ti le mogla pokrepčati?«
»Koreninice imam; tudi zase si z njimi črpam moči iz zemlje.«
Devico Marijo je skromna ponudba ganila do solz. In rade volje jo je sprejela, da je nekako nahranila Dete, ki je kar pojemalo od gladu.
Gospod Jezus pa je iz hvaležnosti za izkazano sočutje blagoslovil praprotne koreninice in jim odvzel grenkost. Potehmal se more z njimi pokrepčati vsak človek, ki je zašel v gozdu in postal lačen. Vedno ga tolikanj požive, da ne umre od stradanja, dokler mu Gospod Bog ne pokaže poti na piano.
Komaj se je zdanilo, se je sveta Družina precej spet odpravila na pot, da bi ušla Herodovim biričem.
Za Devico Marijo je bilo dokaj utrudljivo nositi Jezuščka naprej in naprej. Vendar se ni mogla niti toliko ločiti od njega, da bi vsaj za trenutek dala iz rok svoj materinski zaklad. Hotela ga je imeti v svojih rokah, dokler ne bi prispeli na varno mesto. Le k trepetliki se je naslonila, da bi se malo odpočila. Toda bojazljivo drevo je ni maralo vzeti v zavetje.
»Bojim se,« je strahoma zastokala trepetlika, »da bi se kralj Herod maščeval nad menoj in da bi me dal posekati, če bi vas skrivala. Pojdite
rajši stran od mene. Vstanite že! Ustopite se kam drugam! Saj vendar vidite, kako silno se bojim!«
Res so ji vse vejice trepetale od samega strahu, listki pa so ji pobledeli in se ji sršiii, kakor lasje na glavi človeka, ki odreveni od groze. D6Vici'Mariji kajpak ni ostalo drugega, kakor da je vstala in zbežala pod bližnji leskov grm.
»Ali, tebe , ni strah Heroda?« jo je vprašala, ko se je liki preplašena prepelička stisnila pod njo. A leska je pritajila sapo in ni rekla nič. Prav potihoma pa jo je pokrila s svojimi vejami in odela s svojim plaščem iz drobčkenih listov.
Njej bi kralj Herod že ne mogel kar tako iztrgali iz naročja Matere božje z Detetom. Leski bi moral posekati vse veje, preden bi prišel do njenih varovancev. Toda ni jih zapazil, ko je šel mimo njih. Drevja mu ni bilo mar. Grozoviti kralj se tudi za trepetliko ni zmenil, čeprav se je od strahu tresla skoraj na glas. Če bi jo bil vprašal, da li je videla ženo z detetom v naročju, bi nemara še odgovoriti ne mogla. Tako silno je bila preplašena.
Toda v leščenju je sedela izdajalska kukavica, ki bi se bila rada prikupila Herodu. Da bi ga opozorila na Mater božjo, ki jo je zasledoval, je začela vzklikati: »Kuku — kuku!«
Zaradi svojega trdega srca je ptička fistikrat prišla ob gnezdo. In še danes nima kam skriti svojih lastnih mladičev.
Trepetlika pa mora za kazen na vekomaj drhteti od strahu. Ker jo je tolikanj skrbelo zase, da ni vzela v varstvo Device Marije, mora vse-vdilj trepetati z listi, najsi tudi je zrak miren in nebo jasno. In čez nekaj let jo je zadela še ta sramota, da se je Judež Iškarijot obesil prav na njo. Jezusa ni sprejela v svoje varstvo in je morala zato trpeti, da je visel na njej največji zločinec in najbolj podel malopridnež.
Lesko pa posihmal božji blagoslov tako varuje, da nikoli ne trešči vanjo. Nič se ni treba bati človeku, ki se ob hudi uri skrije pod njo in izgovarja imena Device Marije in Gospoda Kristusa. Materi božji je leskov grm še današnje dni pri srcu.
(Poljsko: M. Gawalewicz - P. Stachiewicz.)
Prva izdaja
Spoštovani gospod in prijatelji
Z veseljem naznanjamo, da je prva Izdaja Vaše knjige »Lastovice« popolnoma razprodana in s tem dana prilika za nov natisk.
Izvolite se potruditi in pridite v našo knjigarno, da se pogovorimo o tem.
Prejmite... itd----itd....
Bratje Massol, izdajatelji.
Ko sem prejel ta pismo, nam je nekega dne pripovedoval slavni dramatik Henrik Didier, sem mislil, da bom umrl od veselja in začudenja, še bolj od začudenja kot od veselja.
Prva izdaja »Lastovice«, moj pesniški prvenec, razprodana! In to kljub temu, da sem imel šele komaj dva in dvajset let in nisem nikogar poznal v Parizu in ni še nihče nič pisal o moji knjigi, razen plačane reklame na četrti strani časopisov I ...V kolikem času sem dosegel ta nepričakovani in neverjetni uspeh? V enem mesecu!...
Tedaj je bil to uspeh, resnični uspeh? ... Imei sem torej zmožnosti? Torej so me ti sodobniki, ki sem jih doslej imenoval izdajalce vsake poezije in nesramne »buržuje«, začeli ceniti?
Sedaj me ne bo nobena stvar več ustavila ... Za tem zvezkom sem že videl drugega ... v mislih! Nato je prišlo gledališče, ta mogočna odskočna deska, ki te z enim skokom vrže med slavne ljudi, na zvezdel... In roman?... Zakaj ne tudi romana? Že sem imel v mislih globoke psihološke študije in točne opise, ki zgrabijo.... Možgani so mi delovali... V glavi mi je brnelo vse neumno častihlepje dvajsetih let... Neprestano seiu pre-
biral presrečno pismo... Ves fz sebe sem tekal po sobi gori in doli in mahal z rokami okrog
sebe...
—	No, kaj imaš, dragec?
Med priprtimi vrati se je prikazala postava starega očeta, vsa blagohotna, fino obrita, z močnim nosom in živahnimi očmi zadaj za naočniki, z lepo počesano lasuljo ...
—	Kaj imam, očka? Poglej, berif
Ko je preletel pismo:
—	No, dobro, kaj? Zdi se mi, da so tvoji verzi lepi!
—	Pomisli, očka! To je nepričakovan uspehi ...Saj vendar verzov nič več ne bero!
—	Tvoje bero... to ti mora zadostovati.
—	Verjamem.
—	Torej si srečen?	I
—	Če sem srečen 1
—	Saj to je pa tudi vse, kar fi je Ireba.
Odprl je tobačnrro, počasi vzel malo iz nje in
si pomazal okrog nosu, potem je pa z nasmehom strmel vame.
• • •
četrt ure kasneje sem bil pri Massolih.
Ves literarni svet pozna to knjigarno, to prostrano dvorano, v kateri se vrste v belih, rjavih in modrih vrstnh skladovnice knjig. Neprestan direndaj kolporterjev, prodajalcev in trgovskih potnikov, knjig in papirjev, ki jih s škripci pošiljajo gori in doli. Neke vrste duševna tovarna, katere tiskana misel je neusahljiv proizvod.
Skokoma sem dospel v prvo nadstropje pred sobo Massola starejšega, ki se zlasti bavi s sprejemanjem avtorjev
Soba je bila zaprta. Nek glas je prihajal ia nje, Gospodar je bil zaposlen. Usedel sein se na klop in čakal, da pridem na vreto. In tako čakajoč sem se spomnil, kako razburjen sem prišel prvikrat sem v to knjigarno, kako, mi je bilo srce, ko sem z rokopisom v roki stopal, po teh stopnicah. In ko sem vstopil v sobo Massolovo, kako sem se ves tresel!... Sprejel me je vljudno, toda hladno. Imel je popolnoma prav. Mlad človek dvajsetih let, neznan, ki mu je prinesel — kaj? ... verze!... Hrano, ki se prodaja samo v knjigarnah! Koman, to bi še šlo, toda verzi 1
Vendar je privolil, da jih bo izdal, se razume« pod pogojem, da bom jaz poravnal stroške ... In tedaj sem preletel skozi vse težave prve knjige:, korekture, ki prihajajo še skoraj mokre iz tiskarne, polne napak, ki človeka tirajo 6koraj v obup in se zdi, da ne boš nikdar prišel do konca; neprestane slovnične negotovosti, dvomljivo postavljanje ločil; neprestani prepiri s tiskarnarjein; potem moraš napraviti kazalo, naslovni list, platnice, ki jih moraš tako napraviti, da kupca navdušijo, izbrati barvo za zunanji ovoj; in šele nazadnje tisti: Imprimatur, besedica, ki je na videz brez pomena, je pa v resnici vse, ki pošlje pisateljeve ideje med javnost, je kot udarec, preden 6e dvigne zastor: in v izložbenih oknih knjigarn se pojavi nova knjiga, v lepem ovitku ...
Vrata Massola so se pravkar odprla. Ven je prišel akademik X, spremljan prav do vrat s pozdravi izdajateljevimi... ,Moj Bog, ali bom jaz kdaj to dosegel?'
Massol mi je dobrohotno in skoraj očetovsko pomignil, naj vstopim. Ponudil mi je sedež in se tudi sam zleknil na svoj usnjeni naslanjač.
—	Ste dobili naše pismo?
—	Da, gospod Massol.
—	Knjiga verzov pokupljena v enem mesecu!... Odkrito rečeno, ne moreni razumeti tega.
—	Zelo čudno, kar se dogaja z vašo knjigo, je nadaljeval; kupujejo jo, ali o njej ne govore nič... Prvikrat to opažam v knjigarni...
Takoj je bilo dogovorjeno, da nemudoma natisne novih pet sto izvodov »Lastovic«, da jih ne bo zmanjkalo v prodaji. In res, nekaj dni za tem sem pri knjigarnarjih zagledal častitljivo razstavljeno svojo drugo knjižico, okrašeno z laskavima besedama: Druga izdaja.
Gotovo sem nekaj pomenil. Vendar me je Massalov pomislek nekoliko vznemirjal. Nihče ni govoril o moji knjigi, zdelo se je, da je ni nihče bral, razen tistih, ki sem jim jo poslai ... in — kdo ve? — še to ni gotovo?
Sploh pa, sem si govoril, sem zelo neumen, da se vznemirjam s takimi mislimi. Ker se »Lastovice« prodajajo, gotovo »Lastovice« tudi kupujejo. Kaj hočem še več?...
Ta prvi uspeh me je opogumil in z vso vnemo sem se vrgel na delo. Napisal sem svoje prvo dramatsko delo — »Babica« —, ki je, kakor znnno, doseglo uspeh na Odeonu; nato so prišle »Žrtve zakona« na Gymnase Dramatique; potem »Dva brata« v Comedie-Fran?aise in še druge... Postajal sem »pisatelj bodočnosti«.
Leta so minevala... in jaz nisem nič več mislil na »Lastovice«, mladostno delce, boječ poskus je bil sedaj pozabljen.
Tedaj me je zadela ena velikih preizkušenj v življenju. Izgubil sem dragega starega očeta. Sladko je ugasnil, negovan in ljubljen od nas vseh do zadnjega diha. Bila je to ena izmed tistih redkih narav, kjer samoljubje ne najde mesta in čigar dobrota ne klone pred nobeno težavo, da ne bi napravila vsaj malo veselja ljubljenim bitjem. Nežne in občutljive duše, ki nase vedno pozabljajo in mislijo samo na druge ter mislijo, da so obilno poplačane samo z enim nasmehom ...
Vedno mi bo ostal v spominu žalostni vtis, ki smo ga občutili, po preteku enega meseca od smrti našega dragega bitja, ob vstopu v njegovo stanovanje. Vse je bilo kot še nekoč, starinsko pohištvo in družinski predmeti, ki nas spominjajo nanj.
Drobni sončni žarki, ki so se prikradli skozi priprte oknice, so poševno padali v sobo na rožnate preproge in tvorili zlato mrežo, v kateri je migetal prah. Po prstih smo hodili in pritajeno govorili. Zdelo ee nam je, da je bil še vodno tu, na veliki postelji za zavesami, ali na naslanjaču, ki ga je tako ljubil, ali za mizo, na kateri jo oblastno gospodoval njegov časnik, in da dela račune s tisto zdravo natančnostjo, ki jo je prinesel v najmanjše stvari v življenju.
To redno življenje, ki je trajalo nad trideset let, je tu povsod pustilo svojo sled. Pri vsakem kosu pohišlva, ki sem ga odnesel, pri vsakem predalu, ki sem ga izpraznil, me je obšel spomin, ki me je ganil. Nikoli poprej nisem tako dobro razumel pesnikovih: Sunt lacrimae rerum ... Da, to številne malenkosti so, nakopičene že tako dolgo in zaradi mirne tihote, v kateri so snivaie, brez dvoma zelo trpele, ko smo jih brez usmiljenja | odnašali na določeno mesto.
—	Henriki... Poglej vendar!...
Takoj sem se ozrl tja in zagledal... Oh! dragi stari oče!., dragi in odlični človek!...
V omari sem zagledal police, polne čisto enakih knjig, še nerazrezanih, obdanih z modrimi ovitki, ki sem jih jaz dobro poznal... »Lastovice!« »Lastovice!«
Bila je tu skoraj vsa prva izdaja moje knjige, tista izdaja, ki je bila tako naglo razprodana, »katero so sicer kupovali, toda o njej nič govorili«, kakor se je izrazil Massol!... Stari oče jo je pokupil... On je bil tista nerazumljiva javnost!
Pokleknil sem in se s tresočo se roko dotaknil teh starih, še nedotaknjenih knjig. Na nekaterih so bile znamke najoddaljenejših knjigam; ta je prišla z boulevarda du Temple, ona druga z Odeona ...
Ko sem jih jemal v roke, sem videl, kako ta ubogi človek hiti na vse štiri konce Pariza, da bi kupil knjigo svojega vnuka! Videl 6em ga, kako je vstopil v prodajalno iu oblastno zahteval »Lastovice« od Henrika Didiera in vzel dva ali tri izvode (največ kar je mogel, da ne bi vzbudil suninje prodajalčeve), jih nesel pod pazduho in se ves ginjen smejal svoji zvijači. Komaj se je vrnil, je že hitel k tej omari in skril vanjo svoj plen in bil je ves srečen, ko je videl, da 6e mu vrsta vedno daljša, vedno daljša...
Več kot petnajst let je skrival svojo skrivnosti Njegova obzirnost ni hotela hvale, do katere jo imel toliko pravic.
Tedaj sem se spomnil stavka, ki mi ga je, smejoč se za svojimi naočniki, rekel tisti dan, ko sem prejel pismo od Massola:
—	Si srečen, mali?... Dobro, saj to je vse, kar ti je treba 1
Da, srečen sem bil, dragi očka! Noben mojih poznejših uspehov mi ni naredil toliko veselja kot sporočilo, da je prva izdaja mojega prvenca razprodana. Sedaj vem, na kakšen način je bila ... Poznam nedolžno zvijačo... In minulemu veselju se je pridružila še globoka hvaležnost do tistega, ki mi ga je napravil... Da bi Te še bolj ljubil?.. Ne morem. Toda Tvoja ganljiva pozornost mi je dokazala, da je, kar človeka najbolj privlači in
resnično vzvišena, samo Dobrota.
• • •
Henrilc nj/jipj, p« jn ustavil. Solza mu Je utrnila z obraza. Vsi okoli njega smo bili tiho, sladko ganjeni od zsodbo. (Henrik Didier.)
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Vi še na veste, kuku se boma mi zdej kmal enkat lohka puštrekal, ke boma dubil, koker se guvari, prou u kratkem čist nou dru-biž. Pranja, de bo skori glih tak, koker de b biu iz čist-ga srebra. Nahter še clu trdja, de se bo bi svetu, koker ta prau srebru. Če je tu res, pa na vem. Scer nam je pa na-zadne tku useglih,
__te se bo svetu, al
pa ne. Luč boma zavle tega mogel tku useglih pržigat, koder bo tema. Sevede, če b se tku svetu, de b nam na blu treba elektrike pržigat, ke je tku draga, b nam blu še bi ustrežen. Pa na verjamem, de b se dau tak drubiž naredit. Noja, pa nej bo že kakršen če. Skuz varžet ga tku na bo mogu nubeden videt, de b Ide pol vedel, al ga mama kej, al sma na suhem. Če b se tku svetu, de b se skuz varžet vidu, b nam blu učaseh še clu nelubu Prou-zaprou je pa za nas glauna stvar tu, ke boma
Eol lohka dubile na plač use cnej, koker dilema zdej, ke mama ta narmajn.ši drubiž pu petindvejset par. Pu ta noiira boma pa mel drubiž tud nu deset par. Ke se boma enkat tega drubiža mal prvadel, boja dal ven pa tud tacga pu pet par. No, in tku bo šlu pučas naprej, de boma pršli du ene pare. Sevede, kar naenkat se na da use tu naredit. Lde b bli ja čist zmešan, če b jim kar naenkat nasul ta drubiž u naroči. Sej b na vedel, kua čja z nim naredit.
Ke bo pr nas enkat use tu ven spelan, bote pa videl, kuku bo naenkat use pucen. Glih tku bo, koker je blu še tiste čase, ke sma mel tud še cvajarje, ke jih ta ntffaff folk še na puzna. Jest sem prepričana, <fe se boja tekat tud Sluvencem uremena zjasnila in jim milše zvezde pusjale, ne sam Krancem, koker nam je rank. Prešeren prerukovoti. Če bo tekat tud še jugosluvenarju kej pr žeulejn, boja pa tud te deležen teh dubrot. Mi jim jih na boma fouš.
Bote videl, de bo enkat še prou lušten na svet. Le nekar še na scagite, sej se bo kmal use na bulš ubrnil. Tku nam bo še dober, de so nubenmu še umrt na bo pulebil. Ampak pučakat bo holt treba še mal. Sej že tist drubiž pu deset par, ke ga boma u kratkem dubil, nam bo žeulejne precej ulajšu. Sej veste, de b marskašna brajnuka na plač nam že zdej rada dala tu al pa nn mal cnej, koker pu petindvejset par, pa reuca na more, ke še nima majnšga drubiža, de b ga iz tistga tolarja za petindvejset par, ven dala. Je res križ, če se na da pu-magat. Verjamete, de jest že kumi čakam na ta ta nou drubiž. Kene, zdej more člouk garat in garat, nazadne ma pa spred in zad nč. Prou pu pravic vam puvem, de je men kar žou, ke sem že zdej na svet. Kulk b bla na bulšem, če b pršla šele tekat na svet, ke b biu že ta nou drubiž ven dan. Zdej m pa sevede nč druzga na kaže, koker, de se še tulk časa kfretarem, de bo ta nou drubiž uzuni. Sej mende na bo treba
glih tulk časa čakat, koker že čakama na špe-tau in pa na nudzemsk knlutivor. Tu je še dober za nas, ne sma že tku putrplejna vajen, de nara ta čakajne nč na škodje Sej sma mal uddiha tud že putreben. Sevede, mal se more pa tudi na srumake gledat, ke srumaki pa prou gvišen ta nouga drubiža na boja puseben vesel. Sej sa že zdej jezen najn, ke še ven ni pršou. Zakua srumakem s ta noumu drubi-žam na boja ustregel, ste pa tku že gvišen sami pugruntal. Kene, če gre zdei en revež fehtat, mu bo nsak, ker ma še kulčkej srca, dau petindvejset par u bugime, ke mu mn tku da.t na more. Koker boja pa enkat tak pu deset par uzuni, jim boja začel pa sam pu deset par u bugime dajat. Še hujš bo pa za reveže tekat, keder boja tak pu ena para na dan pršli Lepu vas prosem. kar pedeset dubrotenku bo mogu revež ubletat, preden bo za ena žemla nafehtu. Jest mislem, de se pol sploh na bo več splačal fehtat hodet. Puseben zdej, ke je čezdali mn dobreh Idi na svet. Kulk bo tu eneh čeulu strgu. preden bo za ena žemla nafehtu. Bata se bo kar ublizvou, tku mu bo šou kšeft.
Tu je še dober, de bo tekat na svet že use drgač. Koker se guvari, tekat še nog na boma več putrebval, ke boma že usi motoriziran. Puseben beračem bo tu prou pršlo, ke z mu-torjem boja lohka velik pred in tud več na-fehtal, koker zdej, ke' morja h nogam eaplat. Ruke b tud lohka udpraul. Sej se bo usak del lohka z mašina naredil. Ruke boja nucal sam tist, ke boja mel še kej za jest, de boja lohka jedel. A na bo tu fajn? Če se boja mogel tud želodci udpraut, boma pa usi na kojn Srce je tud že skori čist ud več. Tist, ke ma dober srce, tku zmeri gor plača. Zatu jest mislem, de b blu še ta narbulš, če b se srce kar udpravu, ke ni za druzga, koker za škoda. Ježek prou-zaprou Idem še ta narbl prou pride zdej na svet. Use ta drug je luksus. Mež.gani sa tud tku ena reč. Če maš protekcija, čist lohka me-žgane pugrešaš. Na vidja se tku ne. Asten, za kua b pol člouk še ta breme s saba ulaču? Če mn je glava z mežganem ubtežena, loži se pukonc hoci. Na smete miselt, de je jjlava kašna pusoda za mežgane. Glave mama ja zatu, de nam ni treba klubuku u rok noset. Dedci že zdejzdej glau na putrebujeja, ke že skori usi guluglati ukul hodja. Ženske s boma pa že na kašna viža pumagale tud brez glave. Sej sma brihtne.	K. N.
Sah
Preteklo nedeljo je bil v Osjeku redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze pod predsedništvom zvezinega predsednika g. Stevana Ciriča in zelo dobro obiskan od jugoslovanskih šahistov. Občni zbor je ugotovil, da organizacija našega šaha vsako leto napreduje in je v zvezi včlanjenih 49 klubov. Izvoljen je bil novi odbor: predsednik Stevan čirič, podpredsedniki: profesor Osterc iz Ljubljane, Cvijanovic iz Belgrada in Pro-kop iz Zagreba. Od sklepov občnega zbora so predvsem važni, da bo začasno prenehal izhajati Šahovski glasnik, da se je priznal mojstrski naslov našemu amaterju Furlanu na podlagi njegovega uspeha na mednarodnem turnirju v Ljubljani in da je oficielni prvak Jugoslavije za 1938 zmagovalec turnirja v Ljubljani Boris Kostič. Za prihodnje leto bo turnir za prvenstvo države v Zagrebu in ravno tako bo v Zagrebu tudi prihodnji amaterski turnir za naslov mojstra. Letošnji amaterski turnir je bil v nedeljo zvečer otvorjen in se ga udeležuje 18 jugoslovanskih amaterjev. Od Slovencev igrajo Lešnik, Sikošek in Šiška, od katerih smemo pričakovati, da bodo kljub hudi konkurenci dosegli lepe uspehe.
Na letošnjem turnirju za prvenstvo Pariza, o katerem smo že poročali, ko smo objavili partijo brata našega mojstra Matvejeva s tržaškim mojstrom Romihom, je zmagal znani dunajski mojster Baldur Honlinger, ki je igral 1. 1929 na našem mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini. Izid pariškega turnirja je bil: Ilonlinger 12, Gromer 11 in pol, Baratz 11, Golmayo 9 in pol, Monosson 9, Orbach 8 in pol, Matvejev in Suvsko-Borovski 8 itd. Honlinger je z zmago na tem dokaj močno zasedenem turnirju dosegel lep uspeh. Danes prinašamo s tega turnirja njegovo, partijo Z Matve-. jevim, v kateri zasluži energična igra zmagovalca pozornost.
Honlinger—Matvejev
I. d2—d4, Sg8—f6; 2. Sgl—f3 (p teoriji je močnejše c2—c4, ker bi mogel sedaj črni mirno igrati d7—d5 in na c2—c4 c7—c5, cXd5 cXd4 itd. z dobrimi izgledi na skorajšnje izenačenje igre). e7—e6; 3. c2—c4, b7—b6; 4. Sbl—c3 (običajne.je in najbrže tudi močneje je na tem mestu g2—g3, Lfl—g2 itd.) Lc8—b7; 5. Ddl-c2, d7-d5 (udar v središču z e2—e4 bi mogel črni zadržati še z Lf8—b4, kar pušča črnemu damskemu lovcu diagonalo še odprto.) 6. c4Xd5, e6Xd5; 7. Lcl—g5, Lf8—e7; 8. e2—e3, 0—0 (napaka bi bila tukaj Sf6—e4 zaradi Lg5Xe7 Dd9Xe7, Lfl—b5+ in črni ne sme igrati c7—c6 zaradi Sc3Xd5) 9. Lfl— —d3, h7—h6; 10. Lg5—14, Sb8—a6; U. a2—a3 (Sc6—b4 beli seveda ne sme dopustiti.) c7—c5 (črni mora energično napasti na damskem krilu, ker bi beli sicer napravil veliko rokado in potem preje prodrl v napadu na črno kraljevo krilo.) 12. 0—0, c5—c4 (s tem pripravlja črni napad na damskem krilu.); 13. Ld3—15, Sa6—c7; 14. g2—g4 (dosledno in močno, ker beli z energičnim napadom na kraljevo krilo najboljše parira napad črnega na damskem krilu.) Lb7—c8; 15. g4—g5, h6Xgo; 16. Sf3Xg5, Lc8Xf5; 17. Dc2Xf5, g7—g6 (to je težka napaka, ki spravi črnega v brezupno pozicijo. Dobro je bilo mesto tega Drl8— —c8); 18. Lf4Xc7!, g6Xf5 (na Dd8Xc7 bi beli odločil s Sc3Xd5); 19. Lc7Xd8, Ta8Xd8: 20. Kgl — -hI, Sfl—g4; 21. Sg5_h3, Kg8-g7; 22. Sh.3-f4, Tf8-h8; 23. h2-h3, Sg4-f6; 24. Tfl-gl+, Kg7-—f8; 25. Tgl—g5 (beli dobi sedaj kmeta in obdrži napad.) Sf6-g4; 26. Tg5Xf5l, Td8-d6 (SXf2+ ni šlo, ker bi črni po KH1—g2 ne mogel braniti groženj KXf2 in Sg6+ oz. Se6+.) Khl—g2, Sg4—h6; 28. Tf5Xd5, Th8-g8+; 29. Kg2-f3, Td6-f6; 30. Sc3-e4, Tf6-c6; 31. Tal-cl, f7—f5; 32. Se4-—d2, c4—c3; 33. TclXc3, Tc6Xc3; 34. b2Xc3, Le7Xa3; 35. Td5-d7, a7-a5; 36. Sd2-c4v kf8— —e8; 37. Td7—a7 in črni se je vdal, ker bi moral hitro podleči napadu belih figur.
V vsak prostorček vstavi po dve črki, ki ti obenem povesta besedni zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. slovanski vladar, 3. nekdanji madžarski vladar, 5. del poslopja, 7. oblika vode, 10. listnato drevo, 12. težko spanje, 14. del voza, 16. slavnosten nastop, 17. lesena stavba, 18. tujka za ' ljudstvo, 19. evropska reka, 20. glasbeno orodje, 21. popoldanski obed, 22. poboljševalna ustanova, 23. del noge, 24. hrvaška pokrajina, 23. italijansko mesto, 27. Rapetova mladinska povest, 29. beseda za urjenje, 31. beseda za upanje, 33. okensko zagrinjalo, 35. ameriška divja mačka, 36. žila privodnica, 37. gorska grapa, 39. beseda za blago, 41. mesarski izdelek, 43. tujka za vrsto, 44. beseda za vrsto, 45. slovenski mesečnik, 46. ameriška državica, 48. italijansko mesto, 50. indijanska lovilna priprava, 52. črnogorska reka, 54. odrska potrebščina, 56. grška črka, 57. alkoholna pijača, 58. merilna priprava, 60. tujka za osnovo, 62. oblika zemeljske površine, 64. del telesa, 65. tujka za slavnostno prireditev, 66. del telesa, 67. vrsta vrhnjih čevljev, 68. tujka za pokrajinsko podobo. 70. Finžgarjeva povest, 72. tujka za ple-
me, 74. tujka za snov, 76. eksotična dišava, 78. kraj ob Muri, 79. oblika zemeljske površine, 81. poljski pridelek, 82. južen sad, 83. slovenski slikar, 85. boginja gledaliških iger, 86. jugoslovanski zaliv, 87. tujka za stojo, 88, beseda za težko-čo, 90. namizna posoda, 92. del rastline, 94. ostanek gorenja, 96. beseda za šego, 98, prevozno sredstvo, 99. kraj pri Poljčanah, 100. kraj ob Kokri, 101. tujka za ravno streho, 103. turški sodnik, 105. tujka za vozarno, 107. beseda za bedo, 108. ruska organizacija, 109. kmečko orodje, 111. del telesa, 113. beseda za prasko, 115. tujka za škatlico, 117. močvirna rastlina, 119. tujka za vr-šino, 120. vrsta padavine, 121. listnato drevo, 122. tujka za naslanjač, 124. gospodinjsko opravilo, 126. karantanski knez, 128. vrsta jedi, 129. škodljiva žival, 130. grška gora, 132. mehka snov, 133. del telesa, 134. štajerska reka, 135. beseda za goloto, 136. lesena stavba, 137. glinasta posoda, 138. tujka za plačo.
Navpično; 1. vrsta vetra, 2. črnogorska reka, 3 beseda za revo, 4. huda nadloga, 5. primorska reka, 6. lesena 6tavba, 7. vrsta japonskega fižola, 8. italijansko mesto, 9. vzrok bolečine, 10. beseda za travnik, 11. jezik južnega budizma. 12. arbska
reka, 13. del telesa, 14. solni rudnik, 15. obvodna žival, 22. velik greh, 23. poljski pridelek, 24. pe-ruansko mesto, 25. glasbeni izraz, 26. mlinsko korito, 28. rimski cesar, 30. gozdna poseka, 32. tujka za gospo, 34. del poslopja, 35. domača žival, 36. del očesa, 37. utežna enota, 38. lovska potrebščina, 40. nevestina oprema, 42. kraj ob Savi, 43. kavkaški okraj, 44. beraška torba, 45. konjske ščetine, 46. beseda za stroko, 47. slovaška narodna igra, 49. vodna žival, 51. svetopisemsko mesto, 53. abesinsko jezero, 55. tujka za zvezo, 56. Ne-rejeva hči, 57. letoviška stavba, 58. tujka za na-pev, 59. ničvredna cunja, 61. špansko mesto, 63. beseda za pego, 64. Ibsenova drama, 66. gorenjski kraj, 69. pevsko znamenje, 71. zemljiška knjiga, 73. vrsta maščobe, 74. svetopisemska oseba, 75, gruča ptičev, 76. gozdno grmovje, 77. poljski plevel, 78, vrsta živila, 80. kraj na Gorenjskem, 81. beseda za razpoko, 82. del noge, 84. tujka za množico, 87. vrsta konj, 89. kraj pri Litiji, 91. beseda za mešanico, 93. arabsko mesto, 95. slovenski prevajalec sv. pisma, 97. okrasna posoda, 98. slovenska reka, 99. kraj pri Zidanem mostu, 100. ud družine, 101. del glave, 102. svetopisemska oseba, 104. kartažanska vladarica, 106. čistilna potrebščina, 107. tekoča voda, 108. del telesa, 109. beseda za mokroto, 110. tujka obrabo, 112. glasbeni izraz, 114. črevesna bolezen, 116. vrsta zabele, 118. ameriško mesto, 119. del ure, 120. tujka za prevoznino, 121. vrsta rib, 122. okusna pijača, 123. pisalna potrebščina, 125. vrsta pokrivala, 127. tujka za razstrelivo, 128. indijska konoplja, 129. beseda za čašo, 130. božja čednost, 131. deževna mlaka.
Rešitev zlogovne križanke
t dne 7. avgusta
Vodoravno: 1. Kupujte »Slovenca«!, 16. oda, 17. por, 18. sla, 19. pir, 20. oer, 21. Sadok, 22. otori,
23.	Kočna, 24. Eva, 26. rop, 28. iva, 30. SOS, 32. eta, 34. razor, 37. sneti, 39. cimet, 43. čir, 44. Kne, 45. den, 46. ilo, 47. Kaves, 48. packa, 49. Taras, 50. mitos, 55. Praga, 59. Tonej, 64. Aca, 65. sir, 66. Abo, 67. tek, 68. ime, 69. pasat, 70. opera, 71. Laval, 72. alt, 74. Lom, 76. era, 77. soj, 79. oko, 81. deber, 84. učilo, 87. Kokra, 90. Ana, 91. ton, 92. uta, 93. Joe, 94. rak, 95. Naročite naš Usti
Navpično! 1. ko«, 2. udav, 3. Pad, 4. upor, 5. jok, 6. trop, 7. Est, 8. »Slovenca« berite!, 9. lar, 10. opis, 11. vik, 12. Eros, 13. noč, 14. cent, 15. ara,
24.	Erik, 25. Azov, 27. oris, 28. Inka, 29. atek, 31. ocet, 32. emir, 33. Atos, 35. aga, 36. oče, 37. srp, 38. Ida, 40. ina, 41. Ela, 50. mapa, 51. ica, 52. tast, 53. osa, 54. sito, 55. Pro, 56. Rape, 57. gora, 58. ata, 59 telo, 60. Oka, 61. nivo, 62. Ema, 63. jelo, 73. Lena, 74. leto, 75. Muni, 77. soja, 78. Joel, 80. Kras, 81. dan, 82. bar, 83. roč, 85. čut, 86. lan, 87. koš, 88. kri, 89. akt.
Otroški vozički naj- Dvokolesa, Mvalnl stroji novejših modelov motorji,triclkUl pogresljlvl Po »elo nlikl cenil Ceniki franko I „TWBUNA" SATJU, UUBIJANA, Karlovlk« 4
Fodruftnlca: Maribor, Aleksandrova cesta it
širite katoliško časopisje!
Tehnika s
Nov tip bencinskega motorja
Gradnja bencinskega motorja je že toliko napredovala, da imamo zdaj že standariliziran tip motorja. Posamezne stroke skušajo zboljšati svoje motorje na ta način, da zboljšujejo najmanjše podrobnosti, uplinjač, ventile itd. Zato je vredno tem več pozornosti, kadar začne kaka tovarna izdelovati nov tip motorja.
Znana . angleška tovarna letalskih motorjev, »Bristok, je začela izdelovati motorje, pri katerih nadomešča ventile okrogla plošča, ki je v glavi cilindra. Plošča se enakomerno vrsti. S kanali, ki so vrezani v ploščo, je omogočeno, da je notranjost cilindra zvezana zdaj z izpušno cevjo zdaj spet s sesalno.
V	novem motorju je torej ves mehanizem dosti bolj enostaven kakor pa pri dosedanjem. Zelo važno je tudi to, da odpade prisilno gibanje ventilov, kakor tudi ventili sami in s tem deli motorja, ki so doslej delali in povzročali največ ne-prilik. Delovanje samega motorja pa je bolj mirno in bolj tiho.
Motor, ki so ga izdelali, je tudi v praksi potrdil zgornjo teoretično razmišljanje. Poleg večjega števila obratov se je zmanjšala tudi uporaba goriva.
Slično konstrukcijo kakor angleška firma Brr-stol so za Angleži povzeli tudi Nemci. Namesto okrogle plošče so Nemci vgradili v glavo cilindra okrogel valj, ki opravlja isto nalogo. Vendar je ta tip pokazal nekoliko slabše rezultate kot angleški. Vsekakor je videti do sedaj, da bodo novi motorji prekosili dosedanje konstrukcije.
Letalo za zasebne vožnje
V	Nemčiji je izdelala tvornica za železniška vozove v Goti uporabljivo potniško letalo znamke Go 150, ki je tudi kot učno letalo jako primerno. V kabini so trije sedeži, dva sta drug poleg drugega. Malo letaio, ki ima dva motorja, more brez pristanka preletoti 1600 km dolgo zračno progo.
Razsežnost letala je 12 m. Drugi tehniški podatki pa so: teža praznega letala je 500 kg, teža za letenje more obsegati 825 kg, hitrost letenja je 195 km na uro, največ pa 205 km na uro in doseže višino 4500 m. Celo če bi en motor odpovedal, se more to letalo dvigniti v višino 1000 m in še leteti brez posebnih ovir dalje. Najbolje pri tem letalu je pa to, da porabi prav malo goriva in sicer na 100 km samo 12 litrov bencina.
Prostornina letala je tako porazdeljena, da je dovolj prostora za pilota in 5e za dve osebi. V letalo je vdelana naprava za brezžični brzojav, ki med poletom izborno deluje. — Letalo tudi ni drago. Stane toliko kot kak večji avto in porabi toliko bencina kot kak dvolitrski avto. Ko so na tempelhofskein letališču to letalo preizkušali, se je izkazalo kot odlično vozilo po zraku za zasebno uporabo. Skoraj je že tu'tisti čas, ko bomo frčali s hiše na hišo...
Razvezano snopje
Slovenska peča
Posebnost slovenske narodne noše j'e peča. Izraz sam je najbrže iz italijanščine, in sicer se glasi pezzo ali pezza, kar pomeni kos platna. Pečo pa so tudi nazivali aptah, kar je iz nemščine Haupttuch. Na Štajerskem ji pravijo adrica ali hadra. — Odkod prav za prav je peča? Peča je poleg šaplja eno izmed najstarejših slovenskih ženskih pokrival. Prvič se omenja na glavah S.o-venk v poročilu furlanskega zgodovinarja Fran-cesca di Toppo, ki je leta 1334. videl in opisal v Ogleju za umeščanje patriarha Bertranda noše Slovenk. Ta na glavi bela strnjena ruta je že prednica naše peče, ki se je razvijala vse do XIX. stol. V XVIII. stol. pa je dobila še za vrstnico avbo. Že Rimljanke so nosile pečam podobna pokrivala, Francozinje so imele v X. stol. naglavno tenčico, tudi podobna peči, Nemke ravno tako. Tako vidimo, da je v srednjem veku bil pokrivanje glave z rutami splošen običaj, ki so imele različne oblike. Ta doba je dala tudi slovensko pečo. Morda se je že pojavila pri nas v XIV. stol., vsaj sklepali bi tako, ker so jo imele sosedne Nemke že v XII. stol. V XIII. stol. najdemo pečo že na freskah na Vrzdencu pri Horjulu, v XV. stol. pa imamo teh upodobljenih peč na freskah še več. Zavezovanje peč je v raznih dobah različno. Pri sv. Primožu nad Kamnikom imamo na freskah peče turbanaste oblike. Mnogo govori Valvazor v svojem velikem delu Slava vojvodine Kranjske o slovenski narodni noši. Ravno iz njegovih poročil se da ugotoviti, kakšne peče so nosile Slovenke v tedanji dobi. On pravi, da so meščanke najprej nosile peče, šele nato so jih začele nositi na kmetih. Nato se je uvedla pri meščankah avba. V XVII, stol. so že imele na glavi pečo tako položeno, da je nastal na vrhu glave kot plošča raven, štirikoten trd kos iz podvihe, na hrbet in ramena pa padajo dolgi konci. Bile so iz belega platna, 6 čipkami obrobljene in belovezene. Nekatere 60 nosile izšite s črno svilo in zlatom, obrobljene z zlatimi klekla-rijami in čipkami. Ob koncu XVIII. stol. so v smislu rokokoja začeli izdelovati peče iz mehkejšega in finega blaga. Obrobljale so iih s širokim pasom čipk. Za XIX. stol. imamo slike naših narodnih noš. L.1814. še nimamo petelinčkov, kot nam to dokazuje londonska izdaja avstrijskih nar rodnih noš iz leta 1814. Goldensteinove slike iz Korytkove zbirke pa nam kažejo že petelinčkaste peče. Peče zavezane v petelinčka niso torej stare več kakor kakih sto let. S petelinčkasto obliko peče se končuje razvoj peče. Peča je bila najbolj razširjeno pokrivalo. Poznamo pa več oblik peč, in sicer srednjeveško, renesančno, baročno, rokokojsko in romantično. Iz te poslednje je pe-telinčkasla peča. Nosile so jo povsod po Sloveniji. Tipi zavezovanja so trije: severozapadni, to je gorenjski s koroško ziljsko različico, vzhodnjaški, to je belokranjski in vzhodno štajerski ter jugo-zapadni, ki je primorsko-romanski. Prvi tip ima kvadratno ruto s pasom finih čipk na vseh stranicah. V oglu 60 rože ali venčki. Vzhodnjaški tip ima valovito borduro, ki ima raztresene rože. Te imajo popolnoma geometrično obliko. Imajo obliko kvadrata, kroga ali valja. Čipkast rob je zelo redek. Belokranjske peče so cikcakasto zarob-jjene, imajo rade belo pečo z luknjičavim okrasjem, ima torej belo-črno okrasje brez prehodov. Gorenjska ima vezeno pečo v belem, jo robi s prozornimi čipkami in najde tako prehodne barvne možnosti. Tretji tip, to je romanski, ima širok rob čipk, široko robno borduro, roža že skoraj izigne. Peča XIX. stol. s petelinčkom nima nikjer podobnosti v Evropi. Je popolnoma slovenskega izvora. Peča je sicer zapadnjaškega izvora. Naša peča ie v vsem svojem delu slovenskega izvora. Njeno okrasje, njen način dela in njene posebnosti kažejo, da si je Slovenka to pokrivalo pri* krojila po svoje in mu vtisnila svoj narodni izraz«
t
Julija Pajmant
Pavel Claudel - 70 letnik
0 oredo entier des choses visibles et
invisibles,
jo vous accepte avec un coeur catholique.
(L'Esprit et L'Eau)
(0 Čredo vseh vidnih in nevidnih stvari,
sprejmem te s svojim katoliškim srcem.)
(Duh in voda)
Pavel Claudel se je rodil 6. avgusta 1868 v Villeneuve-sur Fčre v departmentu Aisne. Po svojem očetu, Ludoviku Prosperju Claudelu, hipo-tekarnem upravitelju, je potomec Jakoba Clau-dela, rojenega L 1530 v Vogezih. Njegova mati, Ludovika Cerveaux, ki je umrla 1929, je bila kmečkega pokolenja. Njena in družina Claudelov je dajala oltarju svoje sinove.
Pavel Claudel je preživel svojo prvo mladost v nekem majhnem mestu province, leta 1882 pa se je njegova družina preselila v Pariz, kjer je njegova sestra Kamila študirala plastiko pri Ro-dinu, on sam pa obiskoval Lycče Louis-le-Grand. Leta, ki jih je pesnik preživel na tem zavodu, so najžalostnejša v njegovem življenju, hkrati pa najodločilnejša za oblikovanje njegovega duha. Krščanstvo je Claudel poznal le po Renanovem »Kristusovem življenju«, antiklerikalizem razrednega učitelja Burdeausa, ki se je bil izšolal v nemški metafiziki, zlasti še Kanta in Spmoze, in s katerim se učenec često prepira, dozdevno ni močno vplival nanj, vendar pa najdemo tudi odmeve tega vpliva še v Claudelovih spisih po spreobrnjenju.	. , . .
Claudelova mladost pada torej v leta bujnega procvitanja naturalistične in brezverske literature in duhovnega gospodstva Renanovega. Ko je ta leta 1883 zadnjikrat razdelil nagrade na Lycče Louis-le-Grand, je objel Claudela in rekel: >Kdo ve, morda je med vami tudi kateri, ki se bo pozneje proti meni dvignil in trdil, da sem jaz na mladino vplival kvarno?« Claudel tedaj na to ravno ni mislil, saj z 18 leti veruje to, kar veruje Renan. Toda tragični Claudel si bo v potu svoje duše razjasnil svojo notranjo temo, ob kolemb Cerkve bo našel mir.
Claudelova pot preko Damaska se začne s čitanjem Rimbaud-ovih »Illuminations« in »Saison en enfer«. To so prvi žarki resnice, ki poeijejo v njegovo notranjo temo. Odslej mu je Rimbaud pesniška zvezda vodnica, ki čuje nad njegovim ustvarjanjem. Poleg njega ginevajo vsi drugi pesniški vplivi. Ta ga pelje na višine besedne umetnosti. Pa zakaj voli Claudel ravno njega? Kadar gre človek iz teme, mu je vsak svit dobrodošel. Ce mu Rimbaudova negacija ni v rešitev, mu vsaj utira pot. Claudelovega dela ne more razumeti, kdor ne pozna Rimbauda: ta je mistik brez Boga, Claudel pa je pesnik kristoforski.
Rimbaud je položil v Claudela rodovitno seme, kateremu je treba še odločilne pobude, da bo vzklilo. Na božič 1886 se 18 letni, značajno že precej razviti mladenič, udeleži sv. maše v Notre-Damski cerkvi. En sam trenutek ga z neodoljivo silo primora k verovanju. Odtlej pa se za Claudela začenja čas težkih notranjih bojev, katerih odsev so >Vers d'exil« (V izgnanstvo) in v katerih se nova vera štiri leta bori za svoje izoblikovanje.
V	tem boju so odločilni Pascal, Bossuet, Dante, Aristotel, zlasti pa »Hoja za Kristusom«, dokler Claudel končno ne vzklikne: »Tu m'as vaincu... Me voici tout vivaint entre vos mains sčveres.« (Zmagal si me... Tu sem, živ, v Tvojih rokah!) Claudel veruje v sladki zavesti, da počiva v volji nekoga drugega, in tedaj se prebudi k življenju in umetnosti: »L'eveil de l'ame et celui des fa-eultčs poetiques se faisait ehez moi en m8me temps.« (Pri meni 60 se istočasno prebudile duša in pesniške zmožnosti.) Njegovo delo mu postaja poslanstvo in njegovi spisi nam odkrivajo, kako postopoma pronica katoliški odrešilni nauk.
Ne moremo dovolj podčrtati pomena tega temeljnega doživetja Claudelovega za njegovo pojmovanje pesnika kot znanitelja božjega glasu. Claudel si je svojega Boga priboril in slavospev te božje posesti nam pozneje doni v njegovem »Magnifikatu«.	.
Poleg številnih mislecev, pesnikov m filozofov, ki so odločilno vplivali na Pavla Claudela, naj na prvem mestu omenim njegovo sestro Kamilo, ki mu je po spreobrnjenju prva dala v roko sveto pismo, četudi protestantsko. Kmalu po svojem spreobrnjenju Claudel čita tudi sv. Tomaža Akvm-ca, zato je njegovo katoličanstvo tomistično-Shola-stično, ne frančiškansko.
Na pesnika je vplival tudi Mallarmčjev krog, v katerem je Claudel med drugim našel tudi Ver-laina. Claudelovo tolmačenje besed je poleg vpliva Biblije doživelo tudi vpliv Mallarmčja. Toda kmalu je učenec večji kot učitelj, kajti brezverski simbolizem Mallarmčjev pred naravo beži, Claudel pa se ji popolnoma preda ter v vsej radosti in bogapovezanosti najde do nje notranjo vez. Claudel zraste daleč preko duhovne dediščine Mallarmčjeve in to s pomočjo sv. Tomaža Akvinca.
Nadalje je vplival na Claudela še Aishil, čigar Agamemnona je Claudel prevedel leta 1896 in ki mu je poleg Vergila velik vzor iz antike.
V	Aishilovi šoli se Claudel na vzame mogočnega duha le-tega in navadi se na njegov silni dih, Claudel pa prosi tudi Shakespearea, grobarja srednjeveške duše, njegove skrivnosti, kot neumorni bralec najde v Dostojevskem rezek izraz modernega zla, proti kateremu mu Vergil in Dante podarita zdravilo. V prvem poveličuje »največjega genija človeštva« pesnika Rima, ki ga zares poživlja dih božji.
Claudel posnema tudi umetnost Dantejevo m njegov drzni pohod v Pekel obnovi v svojem »Repos du septieme jour«. Izmed vseh pesnikov se Danteju najbolj približuje Claudel, ki črpa iz še višjih studencev kot oni: Claudela navdihuje Sveto pismo. Mistična latinščina je zanj živ jezik, krščanstvo vsakdanja resničnost.
Poleg 13. stoletja najde Claudel bogate hrane tudi v dveh izrazitih silah 17. stoletja: Pascalu in Bossuetu, iz 19. stoletja pa visoko ceni zlasti New-mana. Res da vsa književnost od prosvetljenstva dalje zanj dosti ne velja, vendar pa tudi med modernimi najde nekatere, ki jih spoštuje: Rol-landa, Gida, Peguya, Jammeea, Valerija, Bloya in Tolstoja. Šele s čitanjem Baudelalra pa se Claudelova verska borba konča. Zdaj šele seodločiza drugo spoved in sv. obhajilo, na božič 1890. Dotlej je bilo njegovo prvo sveto obhajilo višek m konec njegovega verskega življenja. Na božič 1890 je novi človek Claudel duhovno rojen m odslej gre, versko usmerjen in pokrepljen, na svojo življenj-
Sk° TakTsmo položili temelje in zdaj lahko gm™ naprej in skušamo prodreti v Claudelovo umetnost:
V času svojega verskega zorenja je Claudel delal na svoji prvi drami T« te d or (Zla a glava), delu, ki nas gane in pretrese, ki pa je pisano v nejasnem tonu. Tu je Claudel v snovi
hotel upodobiti borbo človeka, zato se v njej
zrcali tudi nekaj o njegovih lastnih, silnih bojih, vendar pa drama ni vznikla iz katoliško utrjenega življenjskega nazora.

V	tej drami vidimo Se vihravo poskakovanje neugnanih duševnih sil, ki jih Claudel tudi v umetniški obliki ne zna krotiti. Na razvojni liniji njegove dramatike vidimo zlasti, kako postaja njegova umetnost vedno bolj smiselna, razumljivejša in zrela do najvišje dovršenosti v »Marijinem Oznanjenju«.
»L a V i 11 e« (Mesto) je Claudelovo najtemnejše delo in kaže prve sledi katoliškega duha. Velika je drzna in razgibana uporaba snovi, prav tako tudi uporaba mas. Drama je sociološko usmerjena.
Ti dve deli spadata še v Claudelova dijaška leta. Po končanih pravnih in nato še političnih študijah gre Claudel leta 1893 kot namestni konzul v Newyork in nato v Boston ter nato postane konzul v raznih mestih Kitajske. Tako poteka nadaljnjih 40 let njegovega življenja brez posebnega kolebanja, menjavajo se samo krajevni vplivi. Njegova poklicala pot ga s Kitajska pelje v Nemčijo, med vojno v Italijo, nato v Brazilijo, na Dansko, po svetovni vojni kot poslanika v Tokio, Washington in slednjič v Bruselj, kjer svojo diplomatsko pot konča.
Claudel je bil v prvi vrsti diplomat. Poklicna naloga mu je stala nad estetskim razgledom umetnika. Približno eno uro dnevno je dajal pisateljevanju, ostalo diplomaciji in družinskim dolžnostim (Claudel ima lep venec otrok). Umetnosti nd iz sebe stiskal, marveč je pustil misli zoreti in vselej je povedal le to, kar je notranje tudi doživel.
Prvo bivanje v Ameriki Claudelu ni nudilo ničesar. Njegovi spisi iz te dobe so polni gniusa nad amerikanstvom in njegovim razduhovljenjem človeštva. V »L'Echange« (Izmena) nam predstavlja razkroj etosa po amerikanstvu. Temu stavi Claudel zdaj že popolnoma katoliški svetovni nazor nasproti.
Leta 1900 Pavel Claudel opravi v opatiji Lč-gugč duhovne vaje. Gotovo bi rajši ostal tam, namesto da se vrne iz Amerike na Kitajsko. Kot kristjan bi tam našel mir, kot umetnik po volji užival mistično latinščino in liturgično dramo. Ne, Claudel bo benediktinec, ki raizrešuje vesoljstvo.
Ker takšen je njegov poklic. — Pesniški, da neposredna zaznanja druži s celotnim pojmovanjem sveta. Zato je od sveta neločljiv in sta gospodarstvenik in poslanik le njegova dobavitelja.
V	samotnih letih na Kitajskem se je rodila Claudelova objektivnost. Šele tu se je dovršilo njegovo spreobrnjenje, ki ga je podkrepil še z marljivim študijem sv. Tomaža Akvinca. Tu se Claudel mnogo bavi z verskimi problemi. Padavine takih misli najdemo v »Repos du septieme jour« (Počitek sedmega dneva), ki je sad njegovega mišljenja o posredovanju med krščanskim in kitajskim verskim duhom. Med številne tuje vplive moremo pri Claudelu prav gotovo šteti tudi mistiko in modrost kitajske civilizacije, božji mir prastarega Daljnega vzhoda. In Claudelov zares klasični nauk o harmoniji stvarstva je zgrajen na temeljnem akordu človeške poti k Bogu.
V	to dolgo dobo bivanja na Kitajskem spadajo važna dela: »Vers d'exil« (V izgnastvo), »Le repos du septieme jour (Počitek sedmega dneva), »La Ville« (Mesto), »Connaissance de l'Est« (Poznanje vzhoda), »Partage de Midi« in »L'Art poeti-que« (Umetnost pesmi).
»Connaissance de l'Est« (Poznanje vzhoda) je krajinski in duševni izraz Claudelovega odnosa do Boga in nam razodeva Claudelovo gledanje sveta, pri čemer gre pesniku silno veliko slave glede njegovega simbolizma.
V	»Partage de Midi« najdemo problem verskega življenja in tragiko erotičnega koprnje-nja in je eno najboljših Claudelovih del.
Evropske dežele na Claudela niso posebno vplivale. V Pragi, kjer je pesnik živel leta 1909 (tu je ustvaril »Les Cinq Grandes Ode s«, Pet velikih od), ki so zelo važno dopolnilo osebnega priznanja miselne vsebine njegovih dram. Tu je nastala tudi prelepa pesem »L'Enfant Jčsus de Prague« ob priliki rojstva petega otroka (Claudel se je poročil leta 1905 z Reine-Sainte Marie Per-rin, hčerko uglednega lyonskega arhitekta, in s tem stopil v svaštvo s hčerko Renč Bazinovo).
Frankfurt in Hamburg sta poznala Claudela kot izrazito latinskega in fanatično francoskega katoličana. Seve je k temu pripomoglo dejstvo, da so pesnikovo ožjo domovino že prve vojne mesece zasedli Nemci. Šele v »Soulier de satin« (Žametasti čevelj — 1919/24) najdemo prvič milejšo sodbo o Nemčiji. Tu obravnava vprašanje, kako naj se narodi v ljubezni in miru drug drugemu približajo. Do. nemških mojstrov Claudel nikoli ni našel prisrčnega odnosa, če izvzamemo muzika Riharda Wagnerja.
V	Nemčiji se Claudel bolj in bolj približuje liturgični plati svoje vere, ki v naslednjih letih v Južni Ameriki zlasti še v »La Messe lft-bns« (Sveta maša tam doli...) pridobi na svoji vrednosti.
Tudi Poljsko ie Claudel rad obiskoval. Tu so vplivali nanj zlasti Mickiewcz, Krasinski ter Nor-vid in Slowacki. V »La Ville« n. pr. najdemo vsebinske prizvoke lz Krasinskega »Nieboska Ko-medja«.
Leta 1913 Claudel teda svojo najbolj simbolično in versko prepojeno dramo »La Jeune Fille Violaine« (Deklica Violaine), pozneje »Marijino Oznanjenje« imenovano, ki je pač najodličnejša sodobna drama, pisana očividno čisto »sub specie aeternitatis«.
Glede te drame je zanimivo dejstvo, da je v Sovjetski Rusiji izmed vseh dramatiziranih del dosegla največji uspeh. Že prva izdaja leta 1892 pomeni začetek krščanskega pesništva v Dantejevem in Calderonovem smislu. Tu pa se razodeva zakramentalno krščanstvo, ki ima svoj višek v požrtvovalnosti, ki je vir, osnova in cilj Claudelovega pesništva: An, Peter in Violaina iz ljubezni do Boga žrtvujejo svoje zemeljsko življenje.
Marijino Oznanjenje plava na nebu »Angelu-sa«. Samo tri osebe so zemeljske: mati, Jakob, Mara. Elizabeta je le senca. Jakob in Mara sta podobi kmečke mladine z njenimi naravnimi vrlinami in napakami. Tri osebe žive na čisto epo-kornem nebu: An, Peter in Violaina. An je star kmet, Peter umetnik, ali bolje pesnikova spokoma domišljija, Violaina njegova venska dovzetnost.
»La Jeune Fille Violaine« (Deklica Violaine) in »Marijino Oznanjenje« se kopljeta v najčistejši francoski duhovnosti. To niso več drame, ampak misteriji. Ln mi gremo s spoštovanjem v notranjost te duhovne zgradbe. Že princesa in Marta sta bili ženi bolečin. Violaina pa je vsa veličina in rekla bi — zamaknjenost žrtve.
Med prvo in drugo je deset let razdobja. Violaina je delo 30 letnega, Oznanjenje 40 letnega Claudela. Tu zopet natančno vidimo, kako postaja Claudelova umetnost vedno bolj smiselna, razumljivejša.
»La Nuit de NoSl« (Božična noč) je slaboten odsev tega odličnega dela.
Po svetovni vojni nam je Pavel Claudel v obliki družinske drame dal trilogijo: L'Otage (Talec), Le Pain dur (Črni kruh) in Le Pere humi-lič (Ponižani oče). S to trilogijo nam pesnik odkriva razkristjanjenje zapada in njegov propad. Podčrtajmo pa v njej Claudelovo presegljivo oblikovanje ženskih oseb, zlasti Signeze v Otage (Talcu) in slepe P e n s č e v Ponižanem očetu, kjer nam pesnik v fini simboliki podaja poduhov-ljenje človeških ljubavnih odnošajev. V teh treh dramah pa najdemo tudi dragocenih prispevkov za umevanje Claudelovega državnopolitičnega mišljenja.
» V tej trilogiji pa zaslutimo tudi Dantejev Raj. Saj se je pesnik prav zaradi te trilogije dolgo posvetoval z bogoznanci v Soulchoir: »Office du soir a peine acheve, nous rejoignions, dans leur cellule, deux savants dominicains que Claudel etait venu consulter sur 1'argument theologique d'un Pa rad is qui sera le poeme de sa vieillesse«, pravi H. Massis. (Komaj je bila večerna molitev končana, že je prišel Claudel na posvet o mnenju dveh bogoslovnih učenjakov o nekem raju, ki naj bi bil pesem njegove sitarosti.)
Gotovo ne bom skvarila ideje drame, če rečem, da Peneče de Coufontaine predstavlja evropsko dušo, ki začuti silno privlačnost Rima, papež pa zasliši glas cele zemlje. Rad bi ji ponesel zve-ličanje, zadržan pa je v Rimu, zato naprosi Oriana, podobo svojega nečaka, naj postane misijonar moderne duše: »Parle leur, toi qui saie leur langage, qui n'es un čtraiiger h aucun repli de leur na-ture!« (Govori jim Ti, ki poznaš njihov jezik in ki Ti ni tuj niti najmanjši gib njihove narave.)
Na ta klic odgovori Pavel Claudel s svojim »Soulier de satin« (Žametasti čevelj) in postane misijonar veselja. Prizorišče te drame ni več francoska vas, tudi ne Rim, ampak vesoljstvo. Zgodbo postavi v ono za katoličanstvo najmanj ugodno uro, v renesanso, kjer tako bujno cvete misijonar-stvo. Tedaj, ko je: »evangelizacija dovršila svoja osvajanja v prostoru in času, tedaj, ko humanisti zopet najdejo antiko, medtem ko Vasco da Gama najde Azijo, tedaj, ko Krištof Kolumb iz osrčja vodd vidi prihajati nov svet, ko Kopernik odpre nebesno biblijo, ko Avstrija zavrne Islam, tedaj, ko je na Beli Gori premagan protestantizem in Michelangelo dvigne kupolo svetega Petra«.
In pesniku se je posrečilo, da je ta velikanski svet spravil v svojo barko. »Soulier de satin« (Žametasti čevelj) dobi kot Notre-Damska ladja nalog, da duše osvaja. Zlasti lep je IV. dan, ki je ves kontemplativen: iz telesnosti gremo v božjo ljubezen. Na morju smo in ta soseščina in ta privlačnost vode tvori najvišjo lepoto v »Soulier de satin«, ki je k Partage de Midi to, kar je Violaina k Oznanjenju: prehod grešne v spokorno ljubezen. Dragocenih migljajev glede Claudelove umetnosti najdemo zlasti v II. prizoru: »Les grandes včritčs ne se communiquent que par le silen-ce... si vous, ne voulez pas čcouter, vous ne pouvez pas entendre.« (Velike resnice se razodevajo samo z molkom ... Ce nočete poslušati, tudi ne morete slišati.)
Prehajam končno k »A rt Počtique«, ki je filozofski del Claudelovega umetnostnega nazora, medtem ko je čisto pesniški del Claudel podal v »Rčf)fixions sur le vers fran^ais« (Misli o francoski pesmi). Claudelova »Art po<5tique« ni nauk o pesništvu. Umetnik jemlje besedo »Poč-tique« v etimološkem pomenu — ustvarjati. Nauk o umetnosti mu je torej nauk o ustvarjanju. Njegova Art počtique je torej poskus, kako tolmačiti dogajanja sveta. Noče biti ne zbirka estetskih pravil, ne razodetje kake šole. Claudel si hoče biti na jasnem glede: Boga, sveta, človeka. Zato mu je po spreobrnjenju prva naloga, da prodre »katoliški kozmos«. Pozorno čita Summa theologica« sv. Tomaža Akvinca. In tako nam njegova »Art počtique« tolmači ne samo njegovo pisateljsko delo, ampak tudi njegov svetovni nazor.
S tem pa prihajamo že v osrčje Claudelove poezije in njegovega mišljenja. Ko je pesnik v letih 1886—1890 doumel in sprejel resnico, ugotavlja, da se resnična drama ne doigrava izven nas, marveč v nas, v osrčju našega bistva, je spoznal tudi vse naše skrivnostne rane, spoznal pa tudi zdravilo Odrešenja. Zato odtlej le veselje kipi iz njegovega bistva. Pavel Claudel je predvsem pesnik veselja.
Po svojem simbolizmu Claudel nikakor ne sliči pesnikom devetdesetih let. Njegova kmečka duša, ki je vajena širnega, prostega zraka, ne išče po starih čarobnih knjigah svojih simbolov, eno samo mu zadostuje, da odkrije ves svet: naravo gleda kot Evangelij. Gobavost n. pr. mu predstavlja greh v Petru in Violaini. Eden najlepših simbolov je brezdvomno križanje v T6te d'or, fizična smrt predstavlja naravno smrt v Aubaini, hčerki Mare v Oznanjenju. Tudi noč mu največkrat pomeni zmoto in greh. Prve njegove drame se redno začenjajo ponoči. Zanimiva je slika ognja, ljubša pa mu je rdeča barva vrtnice. Kamen mu daje dva iepa simbola v »La Ville« in v »Le pčre hu
SUPER
DOBR.Ml*ISTMSTYAr30C POL / HM ZDRAVLJA B 13937-39
Pri VoS! Intimni toaleti...
Super Lysoform Vam je najboljši prijatelj, ki Vanr bo preprečil nešteto neprijetnih pojavov. Super Lysoform je zanesljivo sredstvo za desinfekcijot-Upija najhitreje in najpopolneje vsak zadih. Osvežuje ln lepo diši.
Zahtevajte samo ORIGINAL Super LTSOFORM v vse&j lekarnah, drogerljah in parfumerUah.
milič.« Tudi morje ga opaja, saj Claudel je krščen in hodi k svetemu obhajilu, vajen je torej živih vodft. V »Soulier de satin« gremo iz Mogadore v Panamo, iz Kadiksa v Neapelj, Madrid, Prago. Kje pa je enotnost kraja? V morju, ki obliva vse delo. Za Soulier de satin Claudelu ne preostaja več zemlje, da bi jo razširil, zato sanja o notranjem jezeru ter ustvari »Rajskega ptiča v vzhajajočem soncu«. Jubilacija Naše Ljube Gospe Sedmerih Mečev ga prevzame. Tu se srečata, zaročita bi bolje rekli — ogenj in voda.
V Claudelovem simbolizmu noč pomeni zmoto, zid nepremostljivo oviro, vrata so mu vhod v duhovno življenje. Ovira, obljuba, zid in roža, vse pelje k enemu cilju, v polnost morja. Tako Claudel uporablja sistem simbolizma v doživetju duhovnega življenja. In drevo mu je končno simbol spoznanja.
Claudelov simbolizem korenini v villeneuveki zemlji. Ta gozdnata pokrajina Ardenov je v umetniku pustila tako močnih senc, da njegovo življenje v njej najrajši išče strehe. Pesnik ima pač to predpravico, da svoje opojne sanje šolarja podaljša preko vsega sveta, da očarljivost svojih otroških let, gorečnost svoje mladosti ponese v človeško življenje. Pesnik, in samo pesnik se zadovolji z idilo, Pavel Claudel pa ustvari metafizično svetovno poezijo^
Že množica različnih vplivov govori o Claudelovem univerzalizmu. Vse te potočke pa pesnik neovirano usmeri v veliki, vseobsegajoči veletok svojega katoliško cerkvenega verskega nauka, ki žari nad njegovim svetovnim nazorom kot neusahljiv vir moči im temu daje šele zadnjo posvečenost
Kako verni Claudel sodi o molitvi, nam pove zlasti še njegovo dopisovanje z Jakobom Rivičrom. Pa tudi sicer ima mnogo njegovih del brezdvopmo samo ta namen, da svojemu Bogu kliče: »Fiat voluntas tual«	• »	.....-r.
Claudel pozna tudi križ in njegovo odreSeinje, zato je njegovo veselje tako globoko, njegova sreča tako neizmerna. Križ mu je najvišje tolmačenje simbolike drevesa. Clauidelovi spisi pa poveličujejo tudi smrt. Slavo smrti slišimo v Marijinem Oznanjenju, kjer je klic v smrt podoben vzvišeni liliji. V najvišji meri je Restitutio možna šele v popolnem premaganju telesnosti. Kor Claudel veruje v vstajenje in večno življenje, se smrti lahko veseli. Njegova silna himna smrti doni v soglasju in lepoti kot katoliško veselje.
Kakšna je končno Claudelova sodba o ženi? Marta v I/Echange in Lala v »La Ville« naj nam odgovorijo: »Res je, pravi Marta, da ti nisem dala življenja (govori s svojim možem), tukaj pa sem, da ga od tebe terjam nazaj. — Odtod tista globoka zmeda, nemirna vest, ki jo mož čuti pred žensko, kot bi stal pred svojim sodnikom.«
Poglejmo še Claudela umetnika!
Povezanost srednjeveškega katoličanstva ln sodobnega svetovnega nazora, ki izhaja iz njegovega verskega in poklicnega življenja, je Pavlu Claudelu posebno lastna. Tako je v umetniškem življenju hkrati pobožen katoličan v srednjeveškem smislu, in moderen simholist. Človek bi rekel Dante + Baudelaire.
Kot dramatik je podoben Grkom. Približuje se bolj Aishilu, Sofokleju in Calderonu kot Shakespeaem. V njegovih prvih dramah najdemo še nadčloveške postave mladostnega titanstva, pozneje pa ta ton pri Claudelu čisto izgine.
Vsaka njegovih oseb je utelešenje kakega dušnega stanja. Resničnih glavnih oseb pri njem ne najdemo, ker nam v svojih dramah prikazuje življenje samo, v njegovem središču pa Boga. Njegove osebe pa nosijo vse znake, da so sle skozi pesnikovo notranjost. Claudel skuša na primeru razburkanega življenja pokazati, kako je pesništvo zasidrano v veri. In njegova umetnost je tako zelo onostransko usmerjena, da je brez globokega umevanja krščanstva sploh dojeti no moremo. Značilno je to, da njegova »Art počti-que« vsebuje vse več metafizike in skoraj nobeno prave estetike. Claudel je v svojem metafizično izurjenem izvajanju umetnosti najbolj samovoljni in najizrazitejši pesnik moderne Francije, njen največji lirik in dramatik, med redkimi največji katoliški pesnik, s katerim se Francija lahko ponaša.
Claudel se prav dobro zaveda, da prava umetnost uspeva le v verskem ozračju. Zato je njegov nauk o pesništvu hkrati tudi nauk o Bogu. Claudel je prinesel Francozom, metafizičnemu narodu, metafizično dramo.
V njegovi dramatiki najdemo predvsem nekaj opernega, sijajne prizore, vzvišena čustva. Še bolj pa so njegova dela podobna Oratorijem. — Claudelove umetnosti pa ne more docela spoznati, kdor se ni dotaknil tudi njegovega ritma, ki ga ne smemo meriti po merilu francoskih klasicistov. Claudel si je ustvaril čisto svoje oblike in v teh jo mojster. Njegov verz sledi obrisom najbolj tn-jinstvenega rahločutja. Zareza v metru odgovarja tresljajem celotnega bistva. — Namesto navadne rime stopa pri Claudelu problem odmeva.
Dolgo je trajalo, preden se je Claudel pre-boril preko majhnega kroga francoske elite. Njegova slava pa odtlej raste, bolj kot v Franciji skoraj v Nemčiji, kjer mu Hellerauske predstave in izvrstni prevodi dobivajo vedno več pripadnikov. Njegov pravi sloves se začenja prav za prav šele z »Marijinim Oznanjenjem«. Danes pa je znan kot velik pesnik. Kntoličani v njem gledajo zo-petno vstajenje Dantejevega in Caldoronovega pesništva.
(Ob starih izkopaninah)
Tergeste -
Prastaro mesto Trat je bilo večkrat zavzeto in ponovno ogroženo zaradi vpadov tega ali onega naroda. Njegov postanek je zavil v temo prazgodovine, iz katere poznamo le nekaj mitov in legend. Res je, da v najstarejši prazgodovinski dobi v Trstu ni bilo kakega konglomerata različnih narodnosti. Gotovo pa so bili v njegovi okolici primitivni narodi, ki so znani pod imenom Protoveneti. V resnici so tako po soseščini kakor tudi po Istri našli več jam in špilj z orodjem iz kresilnega kamna in kosti. Tod so odkrili tudi sledove gradišč, ki niso nič drugega kot na višinah zgrajena utrjena tr-žiSča. Po mnenju arheologov in učenjakov je bil tukaj že okrog leta 2000 pr. Kr. živahen trgovski promet med morjem in zaledjem. Po
rimski Trst
Kolonije so bile postavljene ob najvažnejših strategičmih pasovih na meji in njihova naloga je bila odbijati nenadne sovražne napade, ki utegnejo povzročiti veliko Škodo. Tako je Roma, gospodarica skoraj vsega Srodozemelj-skega bazena, krotila predvsem ilirske pirate, ki so ogražali vzhodno obalo italijanskega polotoka.
Istra in rimska osvajanja
Leta 183 pr. Kr je začel Rim proti Istri vojno, ki se je zelo zavlekla. O teh dogodkih pripoveduje Ti t Livij na koncu 39. knjige in v 41. knjigi. Tega leta je M. Klavdij pregnal Galce iz Ogleja. Nato so se boji nadaljevali
Št. 202.
Rihard in Ivan
Ko se je hotel tudi kralj s svojim spremstvom odstraniti, se je obrnil Ivanhoe k eseškemu grofu, rekoč:
»Gospod grof, kako je v Yorku? Ali se bomo morali boriti s vstaši?«
»Ne,« je odvrnil grof, »izginili so ko pleve v vetru. In kdo nam je vrhu tega to povedal? Nobeden drug ko sam knez Ivan. Na penečem 6e konju je pridrevil, da svojemu ljubljenemu bratu pove novico še vročo.«
»Ta podli, nagnusni izdajalec!« je vzkliknil Ivanhoe ves iz sebe. »Ali ga kralj ni dal koj zapreti?«
»To bi si človek mislili Pa ne! Kralj se je le smehljaje okrenil k meni in k drugim vitezom in rekel:
»Tu, brat moj, vidiš, da sem hrabre vojščake vzel e seboj, da bodo tebe vrgli iz dežele. Zatorej bodi tako pameten in se urno odpravi k materi in ostani tam, dokler se ne poleže ogorčenje ljudstva!
To vedenje z bratom
je bilo zares značilno za Riharda, ki je bil zdaj pretirano dober s svojimi nasprotniki, zdaj spet okrutno neusmiljen. Vendar je imel toliko drugi h dobrih lastnosti, da mu je bilo ljudstvo iz dna duše vdano. Brez dvoma bi bila Anglija dožive a mnogo srečnih let pod žczlom levjesrčnegs vladarja, če bi ne bil ta plemeniti in hrabri, hkrati pa tudi lahkomiselni in pustolovski kralj tako naglo umrl.
Pogled na sedanji Trst
Ostanki rimske bazilike pri. Sv. Justu v Trstu Najdba je dragocenega pomena
keltskem narodu Canri, ki Je prišel sem precej pozno, so dobile ime pokrajine Garnia, Carniola, Carintia.
Po mnenju tržaških zgodovinarjev je treba iskajti početike Trsta v junaški dobi Grčije. Tedaj, ko je Jazon ukradel zlato runo, je baje zbežal z Medejo po Donavi navzgor. Kolhi pa, ki so na povelje svojega kralja zasledovali ubežnika, so utrujena od zasledovanja prišli do neke členovite obale in tam navezali prijateljske stike z domačini. To da je bil začetek Trsta. (Kolhi sami so položili temelje istrskim mestom Pulju, Poreču, Rovinju, Piranu itd.)
Pa še nekaj drugega: neki stari latinski prevajalec je prevedel iz grščine sledeče besede: A Tergesto nomen habems. To se pravi, da naj bi Trst ustanovil grški junak Tergest im da se zaradi teg« po njem imenuje z grško besedo »Tergestrac.
Pripomniti pa bi bilo dobro "tole: če »e spravlja postanek Trsta v zrvezo s pravljico o -Jazom u in Tergestu, je treba poudariti, da je nastala ta pravljica v času velikih ljudskih preseljevanj. Vzrok tem preseljevanjem je bilo pomanjkanje rodovitne zemlje ali zaradi vojne ogroženo ozemlje, lahko pa tudi neugodne naravne prilike oziroma vdori barbarskih narodov na prvotno ozemlje.
Rimske vojaške kolonije
Ko je stopil Rim v zgodovino, se je za časa prve in druge pumske vojne začelo prodiranje proti Galiji Sisalpini tja do Pada. Tedaj sta bili ustanovljeni rimski koloniji Piacenza in Cremona. Zaradi politične in vojaške važnosti sta bili na prvem mestu tako po času nastanka kot po silni utrjenosti.
Bili sta najvažnejši središči za romamiza-cijo novih dežel, ki so prišle pod rimsko nad-oblast. Kolonije so bile po večini naseljene s poljedelci in njihovimi družinami, ki so v primeru potrebe lahko nudili izdatno vojaško pomoč. Ti poljedelci so bili izključno odsluženi veterani. Z njimi je Rim lahko krotil podvržena ljudstva. (Nekaj podobnega je sedaj v Abesiniji, kjer so se naselili italijanski afriški legionarji s svojimi družinami.)
Afriški raziskovalec, tajni svet. Leon Frobenius, je v Biganzolu ob jezeru Maggiore umrl radi srčne kapi. Frobenius je spisal več temeljitih znanstvenih knjig o Afriki in njenih starinah.
pa se je našlo tudi veliko število karnis, ki so vse dob ro ohranjene in so bile najbrž po stenah pozorišča, katero pa se ni ohranilo. Dobro pa se je ohranila cavea (prostor za gledalce), ki je razdeljena v štiri sektorje; pod njo je bil podzemeljski hodnik v dolžini 20 metrov. Nad summo caveo je bilo stebrišče.
Vsa izkopavanja in restavracijo vodi naj-boljši poznavalec antike in umetnosti v Julijski Benečiji profesor Mojajoli, pod katerega skrbni mvodstvom restavracija zelo hitro napreduje.
Gledališče je najnovejša in obenem najzanimivejša arheološka najdba v Trstu. Brez dvoma pa je v današnjem času tudi najpomembnejša v vsej Italiji.
Druge izkopanine
Leta 1934 je bila odkopana nič manj za« nimiva stavba iz rimskih časov, to je rimska bazilika (Basilica Romana). Stala je na najlepšem kraju mesta, na hribu, ki ga zdaj imenujejo Capitolino, v soseščini katedrale sv. Ju-sta in v podnožju gradu. Brez dvoma je bila zelo lepe zunanjosti in šikoda, da se ni ohranilo od nje drugega kot tla in nekaj temeljev kolon ter sled dveh absid na krajši strani bazilike. Dolga je bila dobrih 88 metrov, široka pa 27 in pol. Kolone so utegnile biti visoke okrog 9 m.
Že omenjeni Nobile je odkril v zvoniku sv. Justa dele starega stilobata, pet kolon s kapi-teli, odlomke arhitrava in nekaj drugih delov s figuracijami vojaških trofej.
Poleg teh najdb pa iščejo že dalj časa, vendar doslej zaman, tempelj rimske trojice: Jupitra, Junone in Minerve. Če bi ga našli, bi imeli v Trstu ves rimski Forumi. Lahko da je bil na Capitolinu, lahko pa tudi v bližini novo-odikopanega gledališča.
V mestu 90 našli tudi neki kamnitim oblok itz tretjega stoletja po Kr., ki ima simbolične motive.
Zelo zanimiv je tudi taiko iimenovami »arco di Riccardo«, slavolok, ki je bil, kot poroča Ireneo della Croce, postavljen v čast kralju Karlu Velikemu in se je prvotno imenoval »arco di Re Carloc, pozineje pa kaT »arco di Riccardo« Znamenit je zaradi svoje kulturno-zgo-dovinske vrednosti, ker kaže rimsko arhitekturo v dobi propada.
Za obilico vode v mestu sta skrbela dva vodovoda, katerih ostanki so se skoraj do malega našli tako v bližini mesta kakor trudi dalje
zahajalo vanj in se navduševalo ob najrazličnejših veselih in tragičnih predstavah. Temu primerno pa je moralo biti zgrajeno tudi gledališče samo, kajti že s svojimi elegantno zgrajenimi linijami je moralo nuditi lep estetičen vtisk. Nič manj ni bilo seveda poskrbljeno tudi za trdnost zidovja in prostorov, ki so mnogo trpeli zaradi neprestanega prerivanja in nestrpnosti gledalcev.
Gledališče Kvinta Petronija
Rimsko gledališče v Trstu je zgrajeno v zelo velikih merah. Polkrog meri 62 metrov, v globino sega 30 metrov, zunanje obzidje pa je visoko okrog 15 metrov. Pri odkopavanju so našli kamen, ki ima vse podatke o postanku zgradbe.
Zdi se, da je gledališče stalo do šestega stoletja. Potem pa so začeli graditi na tem prostoru hiše in so rabili zanje material porušenega zidovja. Tako so ostanki v kratkem času izginili s površja in prihajajo šele zdaj spet na dan.
Gledališče je torej zgradil Kvinit Petronij Publij Modest in ga posvetil cesarju Trajanu, ki je šel leta 104 po Kr. skozi Trst, ko se je v triumfu vračal iz Dacije proti Rimu. Kvint Petronij je bil Trajanov ljubljenec in se mu je zlasti prikupil s svojo skrbljivostjo za vojaštvo in verstvo.
Pri izkopavanju gledališča so našli tudi veliko število soli, ki so deloma pokvarjene, a kljub temu kažejo elegantno formo. Izvirajo iz grške dobe in nekatere spominjajo na Fi-dijevo dleto. Predstavljajo predvsem razna grška in rimska božanstva, ena pa oprsje nekega rimskega generala, ki je nemara največ žrtvoval za gledališče in ga tudi gradil. Poleg tega
za časa konzulov M. Junija Bruta im A. Manlija Volsona 1. 178. Nazadnje se je seveda tudi Trst zapletel v vojno, ker je bil ob poti v Istro.
V prvi konzulski vojni je slaba predla, sčasoma pa so se razmere spremenile in zma-gonosna vojna se je lahko nadaljevala tudi na* slednje leto za časa konzulov Klavdija Pulhra in T. Sempronija Grakha.
Trst tedaj ni bil zaverzniško mesto. Ko pa je zaradi izdaje nenadoma padel Mumicipium Ro-
Bili sta dve vrati kolonij: bolj pomembne, ki so imele pravico rimskega državljanstva, in druge, s pravicami latinskega prava. Tem so rekli »latinske«. Trst je bil latinska kolonija.
Za časa Cezarjeve diktature pa so dobile kolonije tostran Pada vise politiflne pravice (lex Rosoia, 1. 49. pr. Kr.) in tedaj se je mnogo rimskih državljanov preselilo v Trst. S tem je začelo dobivati mesto romanski značaj.
Za časa imperija
Po žalostni Cezarjevi smrti se je iz rimske republike izcimilo cesarstvo in za časa cesarja Avgusta Oktavijana, ki se je spravil na urejevanje države in se je v vsaki provinci s čim proslavil, je tudi Trst mnogo pridobil. Okta-vijan ga je spremenil v močno vojaško kolonijo, ki je bila zaradi neprestanih napadov Gepidov zavarovana s padajočim zidom in s ponosnimi stolpi. Oktavijan pa je zgradil od Trsta proti središču države tudi več novih cest.
Po tržaškem zgodovinarju in arheologu Petru Kandlerju, ki je živel v 18. stoletju, posnemamo nekaj zgodovinskih podatkov o rimskem Trstu.
Kot vsa druga rimska mesta je imel tudi Trst kvadratno obliko in je stal na hribu. Stavbišče je merilo 81.200 rimskih korakov in je imelo približno tako velikost kot Firenca, Verona, Pulj ali Vindobona. Kolonija je bila pripravljena za 12.500 prebivalcev. Gledališče je imelo prostora za 6000 gledalcev in je bilo torej preračunano na polovico prebivalcev.
Za časa Trajana
Gledališče, s katerim se je obogatilo mesto za časa vlade cesarja Trajana, je bilo eno najlepših in najvidnejših spomenikov v tedanjem mestu. Pred nekaj meseci so odkrili pri restavriranju starega mesta veličastne temelje te zgradbe. Že prej je bilo mogoče opaziti na tem mestu nekatere znake, zlasti pas zidu, ki je dal slutiti zgradbo, katero so omenjali že mnogi pisatelji. Mestna občina tržaška je sedaj na lastne stroške začela s sistematičnim izkopavanjem.
O tem gledališču je govorilo že mnogo lokalnih zgodovinarjev Po večini se opirajo na Petra Nobila (19. stol.), ki je bil velik častilec klasične umetnosti. Ta pa je vedel prav za prav samo za temelje gledališča.
Gledališče je bilo v stareim veku zelo važna in skoraj nenadomestljiva ustanova. Ljudstvo je
zunaj. Natančen opis teh vodovodov imamo že iz prejšnjega stoletja.
V zadnjih letih je zaradi restavracije in podiranja hiš v starem delu mesta prišlo na dan sploh mnogo stvari iz rimske dobe, zlasti obdelanega kamenja. Neštevilne fragmente raznih skulptur in drugih kamnov je mogoče videti v lapidariju (Orto del Lapidario), ki je na južnem pobočju Capiloli.na; ra/.ne antične in predrimske kolekcije, tako orodje, orožje, vazo itd., pa so shranjere v muzeju.
Tržaško gledališče iz rimskih časov, hi so ga nedavno odkrili in hi je še jako dobro ohranjeno
mainuan, je v nadomestilo zanj bil za Sempronija Tuditana, ki je podjarmil Gepide in Is tire, leta 126 pr. Kr. spremenjen Trst za stalno v rimsko kolonijo. Tukaj je bila sedaj vjaška posadka, ki naj bi branila Italijo pred morebitnimi napadi narodov v vzhodnoalpskega pogorja ali pa Istrov, ki se še vedno niso hoteli pomiriti. Tedaj je bil Trst, podobno kot Mun.ici.pium, avtonomno mesto in je imel tudi dekurione.
V radiu
»'... in zdaj, gospoda moja, boste slišali žu-borenje čudovitega, bistrega studenčka .. .<
Letina pšenice 1938
Kmetijsko ministrstvo je zbralo podatke o letošnjem pridelku pšenice, ječmena, rži in ovsa. Ti podatki so začasni in je verjetno, da bo cenitev kmetijskega ministrstva kasneje izpremenjena.
Skupno ceni kmetijsko ministrstvo letošnji pridelek pšenice na 27,461.528 met. stotov, rži na 2,299.124 met. stotov, ječmena na 4,128.568 in ovsa na 3,207.068 met. stotov. Pridelek teb vrst žita kaže v primeri s prejšnjimi leti tole sliko (v ti-
sočih met. stotov):			
pšenica	ječmen	rž	oves
1934 18.596	4.099	1.953	3.334
1935 19.895	3.755	1.961	2.779
1936 29.236	4.228	2.033	3.330
1937 23.474	3.830	2.091	2.978
1938 27.461	4.128	2.299	3.207
Iz tega je razvidno, da je donos pšenice v primeri z lanskim letom znatno narastel, ni pa še ■ dosegel rekordne žetve leta 1936. Tudi pridelek |
ostalih vrst žita je od 1937 na 1938 znatno narastel, pri ovsu in ječmenu Se ne dosega najboljše letine 1936. Pri rži je opažati stalno naraščanje.
V naši banovini je pridelek pšenice narastel za 154.000 met. stotov na 688.000 stotov in znaša na 1 ha 11.0 met. stotov, dočim znaša povprečje za vso državo 13.1 met. stota, v glavnem zaradi visokega donosa v donavski banovini (16.8 met. stota).
Donos letine ječmena je narastel od 1937 na 1938 za 45.000 na 202.500 stotov. Povprečni pridelek na 1 ha znaša v naši banovini 11.1, v vsej državi 10 met. stotov.
Pridelek rži je narastel za 85.500 na 354.000 met. stotov, povprečni pridelek na 1 ha 10, v vsej državi 9.1 met. stota.
Končno se je povečal tudi pridelek ovsa za 43.000 na 228.000 met. stotov v naši banovini. Povprečni pridelek je znašal na 1 ha 10. 7, v vsej državi 9.2 met. stota.
Celuloza, družba s o. t., Videm pr KrSkem-Ljubljana. Poročali smo že, da ee je v Ljubljani osnovala družba Celuloza, d. z. o. z„ ki prevzame tvornico celuloze v Krškem, katero gradi g. Fr. Bonač. Sedaj je ta družba vpisana v trgovinski register. Obratni predmet je industrijsko podjetje za izdelovanje nebeljene in beljene eulfitne celuloze v Vidmu pri Krškem. Osnovna glavnica družbe znaša 2 milijona din in je v gotovini plačana. Poslovodje nove družbe eo: Bonač Fran, tovarnar ▼ Ljubljani, Pothom Lia, trgovka v Ljubljani, Pe-hani Marica v Ljubljani in Josip Ljubič, ravnatelj podružnice Jugoslovanske banke v Ljubljani. — Iz tega je razvidno, da je udeležena pri ustanovitvi novega podjetja tudi Jugoslovanska banka, ki ee sedaj udejstvuje v Sloveniji pri tehle tirrd-kah: Teksta, d. d., Maribor; Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d. v Ljubljani; Avto-montaža, d, d., Ljubljana, »Titan«, kranjske tvornice železne robe, Kamnik in sedaj tudi pri tvid-ki Celuloza, d. z o. z. v Ljubljani.
N
DOMAČE IN SLAVONSKE
PARKETE
5 VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI -J
£
BOKALA.^ S L J EVA c 23
LJubljana v jeseni, jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, bo letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je Generalna direkcija drž. železnic dovolila polovično voznino in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17 septembra. Na odhodni železniški postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za 2 din. Na to izkaznico bodo v Ljubljani na velesejmu dali potrdilo o obisku in izdali velesejmsko legitimacijo, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski velesejem bo podal sledeče: Mednarodno razstavo fotografije in filma. Umetnostno razstavo. L Zvezno banovinsko razstavo vseh vrst malih živali in produktov (koze in ovce bodo razstavljene od 4. do 8. septembra), Razstavo sivo-rjave govedi od 10.—11. septembra. Državno razstavo plemenskih psov od 1.—2. septembra. Gospodinjsko razstavo »Naši gostje«. Razstavo industrijskih in obrtnik proizvodov. Tekma jugoslovanskih harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938-39 bo 11. septembra. Obiskovalcem bo na razpolago tudi prijetno zabavišče in pa variete s prvovrstnimi atrakcijami
Lep spomenik • dar pokojnim
Ogled spomenikov -
dolžnost Interesentov
FRANJO KUN0VAR,
Sv. Krit-Ljubljana TeL 49-49
Živinski sejem v Metliki, ki je bil prvotno po banski upravi prepovedan, bo v torek 16. avgusta. Do-gon živine iz savske banovine ni dovoljen.
Likvidacija. Nabavna zadruga trgovcev mežiške doline, r. z. z o. z. v Prevaljah.
Licitacija za gradbo stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani je preložena od 16. na 29. avgust 1938. Proračunska vsota za gradbena dela znaša 3.692.755.08 din.
Jugočeška, jugoslovansko-češka tekstilna industrija ▼ Kranju. Glavnica 20.0, bilančna vsota 129.8 milij, din (-1936 110.2), brutto donos 22.7 milij. (24.4), čisti dobiček za 1937 1.936 milij. din (1936 1.6 milij.).
Kovinska delniška družba (Metalno akcionarsko društvo) ▼ Ljubljani Bilanca za 1937 izkazuje pri glavnici 2.0 in bilančni vsoti 19.86 milij. iz brutto donosa 5.1 milij. čistega dobička 0.3 milij. din. Dividenda 10%.
Licitacija za nabavo pragov. Glavno ravnateljstvo drž, železnic je razpisalo za 1. september 1938 licitacijo za dobavo 1,8 milij. komadov železniških pragov razne velikosti.
Jugoslovanska združena banka, Zagreb-Belgrad objavlja, da bo počenši z 18. avgustom 1938 začela izplačevati starim upnikom vloge za prvo polovico 1938,
I4nbtjana Komenskega uL4 Vatafoa »t. SMS
Dr. Frane Dergane M-piurij Bnrg. i p. Oidlnirmt 11.-1.
Borza
Dne 13. avgusta.
Denar
I a teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.309 milij. din v primeri s 8,622, 3.348, 4.327 in 2.510 mili), din v prejšnjih tednih.
Curih: Belgrad 10, Pariz 11.90, London 21.29, Newyork 436.875, Bruselj 73.50, Milan 23.00, Amsterdam 238.12, Berlin 175.15, Dunaj 33.00, Stock-holm 109.75, Oslo 106.95, Kopenhagen 95£25 Praga 15.08, Varšava 82.25, Budimpešta 86.50 Atene 395, Carigrad 3.50, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.385, Buenos-Aires 113.50.
Cene Sivine in kmetijskih pridelkov
Živinski sejem v Črnomlju dno 4. avgusta 1.1.
Dogon: 23 telet, 77 juncev, 255 vMov, 77 krav in 247 prašičev. Domačim kupcem j" bilo prodanih: 41 volov, 5 juncev, 2 teleti, 10 krav in 34 prašičev. Cene: Voli I. vrste 5.50 din, voli II. vrste 4.50 din, voli 111. vrste 4 din, teleta I. vrste -± din, teleta II. vrste 5 din, teleta III. vrste 6 din, junc L vrste 5 do 6 din. junci II. vrste 4.50 din, junci
III. vrste 3.75 din, krave I. vrste 4 din, krave II. vrste 3 din, krave III. vrste 2.50 din za kg žive teže. Mladi pujski 8 do 10 tednov stari od 130 do 150 din za glavo.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju dne 10. avgusta t. 1.: Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4.25 din, voli III. vrste 4 din, telice I. vrste 5 din, telice II. vrste 4.50 din, telice III. vrste 4 din, krave I. vrste 4.75 din, krave druge vrste 3 din, krave III. vrste 2.50 din, prašiči špe-harji 9 din, prašiči pršutarji 8 do 9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso II. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 13 din, slanina 15 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. Pšenica 175 din, ječmen 175 din, rž 160 din, oves 150 din, koruza 160 din, fižol 200 din, krompir 70 din, seno 35 din, slama 25 din, jabolka I. vrste 200 din, II. vrste 150 din, III. vrste 100 din, hruške I. vrste 250 din, II. vrste 200 din, pšenična moka 350 do 375 din, koruzni zdrob 250 din za 100 kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 do 5 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 7 din, mleko 1.50 din za 1L
Dr. Mirko Karpati
speetjalist sa ženske boleani in porodništvo Zagreb, Bogovičeva ulica lb bo Je vrnil z dopusta in zopet ordinira.
Zniiane voznine
Belgrad, 18. avgusta. AA. Prometno ministrstvo je dovolilo na državnih železnicah za udeležence 27. nagradnega streljanja im kongresa strelske zveze kraljevine Jugoslavije, ki se bo vršil v Belgradu od 11. do 17. septembra t 1., tale popust: a) tričetrtinako voznino za udeležence strelskih tekem, b) polovično voznino za zastopnike strelskih družin in strelskih okrožij. Ugodnosti veljajo od 8. do 20. septembra t. 1.
Narodni belokranjski mladinski tabor v Metliki
bo v nedeljo, dne 21. avgusta 1938 pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana dr. Jure Adlešiča. Ob pol 10 sprejem gostov na postaji. Ob 10 sveta maša na prostem s slovesno pridigo; po sveti maši javno zborovanje. Ob pol 15 litanije. Ob 15 javni nastop na Vereju pri Metliki. Tekme za pokal župana dr Jure Adlešiča. Po nastopu prosta zabava. Igra metliška mestna godba.
Slovenci v Italiji pozor!
Kdor žali v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel, Trieste, Via fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaše lit 16.50 in naj ee nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela Stev. 11—1649. S tem ee prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda eo mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«.
Spod
Današnji spori v Ljubljani
ŠPORTNI SPORED DANES IN JUTRI:
Danes v Ljubljani: LJUBLJANA : HAJDUK
Liga tekma na igrišču SK Ljubljane ob 17 (5). — Predtekma Ljubljana : Grafika ob pol 16 (pol 4).
GRUN-WEISS (Beljak) : KOROTAN
Ob pol 11 na igrišču SK Korotana na Dolenjski cesti.
MARS : JUGOSLAVIJA (Celje)
Ob 10 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
V Maribora: ŽELEZNIČAR : SLAVIJA Osijek)
Ob 16.30 na stadionu ob Tržaški cesti.
Jutri na praznik: MEDNARODNA GORSKA MOTO-DIRKA MK ILIRIJE NA LJUBELJU OB POL 12.
V	Ljubljani: GRt)N-WEISS : JADRAN
Na igrišču v Koleziji. — Predtekma ob pol 16.
V	Mariboru:
KOLESARSKA DIRKA SK MARATONA Start ob 8 pri carinarnici na Alesan-drovi cesti. Cilj istotam okrog pol 10.
V	Celju:
SLAVIJA (Sarajevo) : CELJE Ob 16.30 na Glaziji.
Nadaljnji plavalni rezultati iz Londona
1.	Slade (Anglija) 103.60,
2.	Daumerlang (Nemčija) 102.28,
3.	Child (Anglija) 100.60 točk.
400 m krawl, finale — moški:
1.	Borg (Švedska) 4:51.6,
2.	Plath (Nemčija) 4:56.2,
3.	Wainwright (Anglija) 4:56.3 min. 200 m prsno — moSki:
I. predtek: Lietas (Nemčija) 2:47.6,
2.	Cerer (Jugoslavija) 2:49.(1,
3.	Angyel (Madjarska) 2:52 min. II. predtek: 1. Balke (Nemčija) 2:45.6,
2.	Smitshuizen (Nizozemska) 2:51.6,
3.	Daniel (Anglija) 2:54.4 min. 400 m krawf (tolaiilno);
L Kuhinka (Madžarska) 5:14.2,
2.	Tandberg (Norveška) 5:19.6,
3.	v. d. Kuil (Nizozemska) 5:21 min. 100 m hrbtno-finall:
1.	Schlauch (Nemfflja) 1:00,
2.	Nticke (Nemčija) 1:10.8,
3.	Lengyel (Madžarska) 1:10.8 min. Waterpolo:
Madžarska : Nemčija 2 K) (1:0),
Italija : Anglija 5:3 (3:2),
Nemčija : Francija 5:3,
Nizozemska : Anglija 4:3 (3:3),
Belgija : Francija 3:2 (2:1).
Mariborski šport
Maribor, 12. avgusta.
Ustanovitev plavalnega kluba v Maribor.
Kakor doznavamo iz zanesljivih virov, se pripravlja v Mariboru ustanovitev specialnega plavalnega kluba, ki bo gojil vse panoge plavalnega športa. Prekrasno kopališče na Mariborskem otoku, ki upravičeno slovi kot eno najlepših kopališč Srednje Evrope, nudi priložnost kar najuspešnejšega udejstvovanja v lepem in zdravem plavalnem športu. Mariborska mestna podjetja, čigar last je kopališče, so izredno naklonjena plavalnemu športu ter so mnogokrat sama dala iniciativo za uspešno gojitev istega. Nastavitev strokovnih trenerjev, malenkostna odškodnina za uporabo kabin in druge razne ugodnosti niso pripomogle, da bi se plavalni šport v Mariboru v večji meri razvil ter dosegel stopnjo, ki mu po danih pogojih pripada. Posamezni klubi so poizkušali z velikimi žrtvami ustanoviti plavalne odseke, priredilo se je celo zelo uspelo državno prvenstvo, cela vrsta propagandnih prireditev s prominentnimi plavalci iz tu in inozemstva, toda končnega uspeha ni bilo mogoče ugotovi*i.
Novi klub, ki si namerava nadeti ime »Mariborski plavalni klub« in v čigar pripravljalnem
Okrog Hrvatske in Slovenije
tfrcmsV
Slov. Bistrica _
-<icELLjT'
^LJUBLJANA
Višnjagora
Novo Mg^o •
&VARAŽD1N
•audbi-eg Koprivnica)
Podsused
\5v' Nedeljo <** Roko v potok/
eienika • ^Jastecharsko
Krjjževcf
, - ~ BJEI
fcAGREB
0VA&
NctLCtlC
600 km dolga proga okrog Hrvatska in Slovenije, kjer se vrši tridnevna kolesarska dirka 13., 14. in 15. t. m. Prva etapai Zagreb-LJubljana
ve- | 13., ana 1
KARLOVAC
»13. avg.), druga elapas Ljtihllana-Varaždln (14. ave.l. tretia etapai Varaždin-Zagreb (15. avg.).
odboru se nahaja eela vrsta znanih propagatorjev športa, kot: arvnatelj Krejči, ravnatelj Loos, urednik Voglar, lekarnar Maver, Bergant, Jandl, Ko-šak, Smerdu Itd. je že sklical ustanovni občni zbor za 26. avgust v lovski sobi hotela Orel ob 20 uri. Plavalna sezona bo sicer v kratkem zaključena, vendar se pripravljalni odbor bavi z mislijo še letos stopiti pred javnost s propagandno lavalno prireditvijo. V mrtvi zimski sezoni se o klub notranje organiziral ter smo prepričani, da nas bo v prihodnjem letu razveselil z marljivim delom. Novi klub, ki mu bo ob ustanovitvi predana častna naloga prevzeti organizacijo zanemarjenega plavalnega športa v Mariboru, bo gotovo užival simpatije, ter tudi moralno in materialno podporo vseh Mariborčanov, merodajnih faktorjev mestne občine kot lastnice kopališča na Mariborskem otoku in mariborskih pridobitnih krogov.
Upamo, da bo z ustanovitvijo novega plavalnega kluba v Mariboru plavalni šport na skrajni severni meji naše lepe domovine prišel končno na zeleno vejo.
ŠPORTNI SPORED OB ZAKLJUČKU M ARI BORSKEGA TEDNA.
Nedelja, 14. avgusta: ob približno 11.30 priho« dirkačev-kolesarjev pred stadion SK Železničarja na Tržaški cesti na poletapi vožnje okrog Hrvatske in Slovenije v organizaciji »Ilustrovanih športskih novosti«. Ob 14. start za nadaljevanje vožnje proti Varaždinu istotam. — Ob 16.30 na stadionu SK Železničar prijateljska nogometna tekma SK Sla-vija (Osjek) : SK Železničar. Predtelcma kombinirana moštva SK Železničar : SK Slavija, Pobrežje.
Ponedeljek, 15. avgusta: ob 8. start za med-klubeko kolesarsko dirko Maribor—Sv. Jakob— Št. Ilj—Maribor. Start in cilj na začetku Tomšičevega drevoreda. Prireditelj SSK Maraton. — Ob 9. na stadionu SK Železničar propagandni lahko-atletski miting juniorjev. —
Zaradi mednarodnega turnirja na Bledu je nameravani medmestni dvoboj reprezentanc Ljubljane in Maribora v tenisu preložen na poznejši čas.
Na Ljubelj!
Vodstvo ljubeljske dirke je izdalo za vozaSe in za gledalce sledeča navodila:
Trening vozačev s vrši danes popoldne ob pol 15 pod vodstvom športne komisije M. K. Ilirije. Na dan dirke je trening brezpogojno zabra-njen ter je do starta tekmovalcem vožnja po tekmovalni progi nedovoljena.
Park prostori za gledalce so preskrbljeni pri zdravilišču g. barona Borna in na vrhu Ljubelja na nemški strani, ki jih je dala nemška obmejna oblast za to na razpolago. Parkiranje ob tekmovalni progi je najstrožje zabranjenol
Dovoz na Ljubelj je mogoč do 10. Po tej uri se cesta popolnoma zapre. Vozačem se priporoča, da po cesti od Tržiča pToti Ljubelju vozijo z zmanjšano brzino in ne prehitevajo.
Avtobusi vozijo iz Ljubljane po programu Putnika. Ilirija pa je oskrbela še en avtobus za funkcionarje, ki odpelje izpred »Evrope« v ponedeljek zjutraj točno ob 5. Kdor ee pri Putniku ni prijavil oz. bi rad prišel že zgodaj na Ljubelj, more tu dobiti še kak prostor. Na Ljubelj pa se da priti tudi tako, da se odpelje z jutranjim gorenjskim vlakom proti Tržiču, kjer bodo na kolodvoru pripravljeni avtobusi za na Ljubelj.
— «'•»' !>(.!«: <1 C ■ .........." 1 '	•»!.....
Kolo jahačor in romier t Ljutomera
Propozieije
za jesenske konjske dirko v nedeljo 4. septembra 1638 ob pol 15 na ovanekem dirkališču pri Ljutomeru.
I.	Dirka dravske banovine. Ileat vožnja
Enovpretna dirka xa 4—33 letne konje, vzgojene *
Jugoslaviji. — Hoat vožnja 2 do 8. — Proga: 1600 m, distanfint drog 160 m. — Popusti: konjem, ragojenlnl v lasti posestnikov ljutomerskega okraja 20 m, maiden »m, konjem, ki še niso dobili 1000 din nagrade, 20m. — Dodatki: za vsakih 1000—3000 din 20 m, za vsakih na-daljnih 3000 din 20 m. — Vloga: 20 din. r-, Nagrade: 1EOO din (800, 400, 200, 100 din).
II.	Dirka »Baka«
Enovpreina dirka za dveletne konje, w.goj«ne t Jugoslaviji. — Proga: 1400 m. — Popusti: voza&ema, ki še niso zmagalt 20 m. — £)odatki: žrebcem 10 m. — Vloga: 20 din. — Nagrade: 800 din (350, 200, 150, 100 din).
III.	Dirka — 2 Heat
IV.	Dirka »Ljntomer«
Enovpreina dirka za triletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. — Proga: 2000 m. — Popusti: konjem v lasti posestnikov ljutomerskega okraja 20 m, konjem, ki še niso pridirkali 200 din 20 m. — Dodatki: za vsakih «10 din 20 m do 1SOO din, za vsakih nadaljnjih 1000 din 20 m. — Vloga: 20 din. — Nagrade: 1200 din (600, 300, 200. 100 din).
V.	Dirka — 3 Heat
VI.	Dirka Centrale dnnavskega kola jaha-
čev »Knez Mihajlo«. Galopska dirka ravna
Galopska dirka za vse konj«. — Proga 1600 m. —. Vloga: 20 din. — Nagrado: 1000 din (500, 300, 200 din).
VII.	Dirka »Zagreb«
Dvovpreina dirka za 3—12 letne konje, vzgojene 1 Jugoslaviji. — Proga: 2600 m. — Popusti: konjem, vzgojenim in v lasti posestnikov ljutomerskega okraja 30 m, triletnim 30m. — Dodatki: za vsakih 1500 din 30m, vozovi z gumijastimi obroči 30 m — Vloga: za vsakega konja 10 din in z« vsako v progo 20 din. Kdor no starta, dobi 20 din vrnjenih. — Nagrnde: 1800 din (000, 400, 300, 200 din).
Belgrad, 13. avg. AA. V proslavo rojstnega dne Nj. Vis. kneza Aleksandra jc bila danes v dvornem hramn na Dedinju služba božja, ki so se je udeležile dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Olimpijske novice
Kaj pa zimske olimpijske igreP Predsednik finske smučarske zveze Tauno Aaro pravi, da bi Finska samo tedaj prevzela tudi zimske igre, Če bi se smučaTski šport sprejel v program. Brez smučarstva bi dovedla zimska olimpijada na Finskem do finančnega fiaska. Ce bi se posrečilo — pravi dalje — FIS-o pripraviti do tega, da bi svoje naziranje glede amaterskega vprašanja revidirala, da bi se smučaratvo zopet uvrstilo med olimpijske discipline, bi Finska vse,napravila, da zimske igra izpelje. Kot prireditelj pride v poštev Lahti. — Toda vprašanje zimskih olimpijskih iger z o-zirom na Finsko jo še zelo veliko, kajti Finska sploh ne pride v poštev za izvedbo alpskih disciplin ne glede na težkoče pri stanovanjih, organizaciji hokeja na ledu itd.
4500 Švedov naj bi po nekem poročilu naročilo že sedaj stanovanja in vstopnico za olimpijske igre. Vest Je preuranjena, nasprotno pa trdijo, da se lahko zgodi, da pride trikrat toliko Švedov leta 1940 na Finsko. To je tem bolj verjetno, kajti Švedi so že napravili akcijo, da finančno podnro Finsko, za kar upajo zbrati 100.000 kron. dn bada olimpijske igre dobro uspela
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
m
Vluzbeiicejo
Absolventka gospod, šole
želi mesto kuharice. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 12591. (a)
Kuharica
bivša gojenka Marljanl-6ča, želi službo. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna« St. 12592.
Trgovski pomočnik
želi premenitl službo. — Ponudbe podružnici »SI.« v Kranju pod »Agllon prodajalec« št. 12478. (a)
Potnik
trgovsko naobražen, išče eastopstvo. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Potnik-avto-vozač« št. 12754.	(a)
Gospodična
B prakso, Išče mesto pri zobozdravniku. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod >Zanesljlva« št. 12S33.
Izobražena gospodična
B gospodinjsko šolo, ljubiteljica otrok, želi službo pri boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 12662. (a)
24 let star fant
Išče službo. Zmožen vsakega dela v skladišču ali temu primerno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mlinar« št. 12638. (a)
Mlinar
a večletno prakso, dobro lzvežban, Išče službo v kakršenkoli mlin ali vzame v najem mlin. Ferdo Hartman, GuštanJ. (a)
Šivilja
sprejme delo za novo ln etaro perilo ln odeje v hišo ali na dom. Ponudbe V upravo »Slovenca« pod »Sposobna« št. 12566. (a)
Boljše dekle
z letnimi spričevali, znanjem nemščine ln šivanja Išče mesto k otrokom. Naslov: Anica Javoršek, Ljubljana, Vič 138. (a)
Starejša kuharica
Bobra gospodinja - Išče službo pri eni osebi. Plača postranska stvar. Na-Blov v upravi »Slovenca« pod št. 12741.	(a)
Pridno dekle
Helavno, ki zna samostojno kuhati, Išče službo s 1. septembrom kje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1271.	(a)
1000 din
dobi oni, ki preskrbi stalno službo v tovarni ali skladišču. - Sem 25 leten fant, zdrav ln vojaščine prost. Zmožen mizarstva. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Nagrada« št. 12569.
Službo vzgojiteljice
ali v pomoč ln postrežbo k starejši dami (gospodu) Išče simpatična go Bpodlčna s perfektnlm enanjem slovenskega ln nemškega Jezika, z dolgoletno prakso. - Ponudbe poslati: Ljubljana, poštni predal 69.	(a)
Diplomiran tehnik
točen v Izračunu vseh vrst zobatih koles ter drugih strojnih elementov, s prakso na stružni cah, univerzalnih rezkal-nlh strojih ter skobclnih Btrojlh, sposoben za obra-tovodjo - želi stalno na mcstltev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12762. (a)
Trgovski sotrudnik
prvovrstna moč, vešč vseh Btrolc trgovine, govori slovenski, hrvaški nemški, zmožen 70.000 din kavcije, želi namestitev takoj kot poslovodja, potnik ali skladiščnik. Ev vzame v najem dobro uspovajočo trgovino. Cenjene ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Stalna eksistenca« 1268.
Čitajte in širite »Slovenca«
msm
Modistovsko učenko
sprejme takoj salon Chlc, Ljubljana, Wolfova 3. (v
Učenko za šivanje
perila takoj sprejmem. -Kopališka 12.	v)
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Velkavrh, Krakovska ul. št. 7. LJubljana. (v)
Vajenko
sprejme modistlnja Anica Puhek, šelenburgova 6, I. nadstropje.	(v)
Učenca za trgovino
poštenih staršev, sprejmem. Kačičnlk Andrej, Loče.	(v)
Vajenca
sprejme takoj mesar ln prekajevalec Osterman Mihael, Kranj.	(v)
Vajenca
za mizarsko obrt sprejmem takoj. Andlovlc, Ko-menskega ulica 34. (v)
Čevljarskega vajenca
za deželo sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 12 63. (v
Vajenec
z že dveletno učno dobo Išče mesto v trgovini. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12759.	(v)
Mehanične
ali elektrotehnične obrti bi dal Izučiti 15 let starega fanta. Ivan Tome, Sv. Petra c. 42, Ljubljana
Mesarskega vajenca
pridnega, močnega, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Letovišče« št. 12787.	(v)
i salon
sprejme šiviljsko učenko. Naslov pri g. AvbelJ.. Tržaška c. S, mlekarna, Ljubljana.	(v)
Učenko
za šivanje ln strojno pletenje - sprejme I. Ulaga, Celovška c. 42, Ljubljana VII.	(v)
16 letni deček
bi se rad Izučil za elek-tromonterja, mehanika ali podobno. Polzve se: Jegličeva 13, pritličje, v
Krojaškega vajenca
z vso oskrbo v hiši takoj sprejme Janežič Ivan — Srednja Bela 34, Preddvor.	(v)
Učenko za trgovino
takoj sprejmem. Prednost Imajo one z mešč. šolo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.528.	(v)
» 15 let star fant
bi se rad Izučil strojnega ključavničarstva pri kršč. mojstru. Ivan Vavpotlč, Llbanja, Ivanjkovci, (v)
Učenko za trgovino
dobrih staršev, lz Ljubljane ali okolice, z oskrbo pri starših, sprejmemo. Lastnoročno pisane ponudbe upravi »Slov.« pod »Učenka« 12.849. (v)
Absolvent
meščansko šole, star 16 let, sin železničarja, Išče mosto vajenca v manu-fakturnl trgovini. Zupančič Stanislav LJubljana, Ižanska 129.	(v)
15 let star fant
zdrav ln krepak, z deže le, poštenih staršev, bi so rad Izučil za meha nlka ali ključavničarja. Ponudbe podružnici »Slovenca« Trbovljo pod zn. »Mehanlkar« 12.624. (v)
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
I. GABERSCIK bivši komisar za šoferske Izpite Slomškova ulica štev. S. Telefon 28-26 ln 28-28.
Službodobe
Mesarski pomočnik
sokač, dobi mesto takoj pri Brecelnlku Alojziju, Celovška 93, LJublj. VII.
Dobro kuharico
sprejmem k dvema osebama. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12632.	(b)
Pošteno postrežnico
stanujočo pri topnlčarskl vojaščnlcl iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.692.	(b)
Oskrbnika (-co)
Iščemo za letovlščarsklb gostilno na Črnem vrhu. Obrniti se na A. Tršan, Jesenice.	(b)
Dva mizarska pomočnika
za fino pohištvo, z vso oskrbo, sprejme Trebar Anton, mizarstvo, Zadra-ga, p. Križe.	(b)
Predilke in predilci
za Rlngsplnnmaširie ev. za Flyere - se sprejmejo. Garantirani delovni čas 48 ur na teden. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Jugojunak« št. 12623. (b
Spretnega akviziterja
z dobrimi referencami ln lepim nastopom sprejme založba knjig proti fiksni plači ln proviziji. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Uspeh« 12.476.	(b)
Izložbenega aranžerja
specerljske stroke, z večletno prakso, sprejmemo. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Izložba« št. 12731.
Služkinjo
ki Je vajena tudi nekaj kuhe za gostilno, sprejmem. Naslov v podružnici »Slovenca« v Kranju.
Gradi za madrace, platno za rjuhe in prevleke, blago za prevleke pohištva, za zastore in pregrinjala, preproge in tekače (tepihe), kokosove tekače in predpražnike, svilene in klotaste odeje, volnene in flanelaste deke v najnovejših vzorcih, namizne garniture, blago za namizno in kuhinjsko perilo, inlete, perje in puh, morsko travo in žimo, peresa za žimnice in motvoz dobite najceneje v špecijalni trgovini za posteljnino in perilo
F. I. Goricar - Ljubljana
Sv. Petra cesta Štev. 30
Čevljarskega pomočnika I Dva pleskar, pomočnika
sprejme Anton Brajer, Tesarska ulica 3. (b)
Guvernanto
s perfektnlm znanjem nemščine sprejmem k 3 otrokom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Guvernanta« 12.519.	(b)
Pevovodjo
absolventa drž. konservatorija Išče moški zbor v LJubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »1. september« P 12.584. (b)
Hlapca
ki zna dobro molztt ln krmiti krave, Iščem za okolico Beograda. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« 12.594. (b)
Blagajničarko
zmožno knjigovodstva — sprejme večja trgovina na deželi. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Skromna ln poštena« 12.565. (b)
Dekle
pridno, zanesljivo, sprejme za hišna ln vrtna dela poštena družina. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.524.	(b)
Služkinjo
za vse, veščo tudi kuhe, sprejme zdravnik v Ljubljani. Zahteva se zdravniško spričevalo, da je popolnoma zdrava. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. »14«.	(b)
Proti dobri plači
sprejmem služkinjo za vse, ki zna samostojno kuhati fino meščansko hrano, pospravljati sobe ln opravljati vsa druga gospodinjska dela. Zgla-sitl se dopoldne. Sv. Po-tra cesta 28-11.	(b)
in vajenca sprejme Ivan Homar, slikar, Kamnik,
4-5 čevljar, pomočnikov
za zbita dela in eno šte-parlco sprejmem. Nastop takoj. Kolnlčar, Duplje.
Mlajši ključavničar
z znanjem nepiščlne - se sprejme. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 12792.	(b)
14-15 let staro deklico
zdravo, poštenih staršev z dežele, sprejmem kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.629.	(b)
Hišnika za vilo
na deželi, v bližini LJubljane, ki zna oskrbovati vrt, sprejmem. Prednost Ima zakonski par brez otrok. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vrt« 12720.
Bono
sprejmem k trem otrokom. Pogoj: meščanska šola s perfektnlm znanjem nemščino. Ponudbe v upravo »Slovenca«[ pod »Otrokoljubna« št. 12518.
Trgovskega pomočnika
manufakturlsta, zanesljivo moč, zdravega, vojaščine prostega, do 25 let starega, za takojšen nastop aH do 1. septembra, sprejme Ivan A. Grosek, trgovina z mešanim blagom, Trebnje na Dolenjskem.	(b)
Tekstilna industrija v Sloveniji
potrebuje za pisarno
praktikanta-začetnika
absolventa trgov, akademije ali dvor. trgov, šole — z znanjem Slovenskega ln srbo-hrvatskega Jezika. Z znanjem nemščine pa Imajo prednost. - Ponudbo s prepisi spričeval v upravo »SI.« DOd št. 12774.
Zastopnike in zastopnice
inteligentne, agllne, dela-voljne, poštene, za obisk privatnih strank na deželi ln v mestih za nabiranje naročil — se takoj sprejme. Brezkonkurenč-nl artikel, mesečni zaslužek 2000 din. Mala kavcija za kolekcijo potrebna. Obširne ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Stalno zastopstvo« št. 12.670.	(b)
Miinarskega pomočnika
za trgovsko ln kmečko mletev sprejme valjčni mlin Berlčevo 43, Dol. b
Mizarskega pomočnika
za pohištvo sprejme Al. Uresk, Podgora št. 38 — St. Vid nad Ljubljano, b
Več čevljar, pomočnikov
za boljša zbita dela — sprejmem. — Polzve se: Lojze Polanjko, Ljubljana, Stari trg 21. (b)
Prodajalko
Izurjeno v železnlnl, porcelanu ln barvah, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 12586. (b)
Trgovska sotrudnica
ki Ima prakso v delika-tesl aH buffeju, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja upravi »Slov.« pod »Poštena« 12.857. (b
Gospodično
ki popolnoma obvlada slovenski jezik in vsaj deloma nemščino, zdravo in snažno, sprejme ugledna družina na deželi k l'/t leta staremu dečku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Natančnost« št. 12780.	(b)
Potnike
sprejme veletrgovina z manufakturo za prodajo na obroke, brez povišanja cen, za sledeče okraje : Celje, Kočevje ln Novo mesto. Osebe, ki so žo delale v tej stroki, naj so javijo v upravo »SI.« pod »Veletrgovina« št. 12.823.	(b)
Ko pride lesen in zima
morajo biti doipovi obvarovani pred vlago in mrazom. Zato ne pozabite iste pre-pleskati z najboljšimi
barvami, firneži in laki,
ki jih dobite v največji izberi, odlični kvaliteti in po solidnih cenah pri tvrdki
IVAN ROZINA
(preje »Orient«) Ljubljana
Tyrševa cesta 14
poleg trgov. Schneider & Verovšek
Perfektno natakarico
takoj sprejme gostilna Clnkole, Ljubljana. (b)
Modistinjo-prodajalko
sprejmo takoj salon Chlc, Ljubljana, Wolfova 3. (b
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj. Mlklav-člč, št. Vid nad Ljublj.
Sedlarskega pomočnika
ln vajenca sprejmem takoj. Močnik, Preserje, p. Radomlje.	(v)
Hlapca
za vsa kmečka dela — sprejmem, št. Vid n. Lj. št. 28. (b)
2 mizarska pomočnika
dobra, za stalno delo, z vso oskrbo, takoj sprejme Jože Sitar, Križe na Gorenjskem.	(b)
2va čevljarska pomočnika
dobro izurjena v zbitem ln šivanem delu — takoj sprejmem. Mesto stalno, stanovanje v hiši. Jože škrjanc, Zg. Dupljo 40.
Krajevne zastopnike
za vse večjo krajo in mesta sprejmemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Fiksum in provizija« št. 12798.	(b)
Služkinjo
pošteno, srednjih let, ki je zmožna voditi samostojno gospodinjstvo — sprejmem. — Starinarna Maribor, Koroška 18. (b)
Moškega
poštenega, neoženjenega, zgovornega ln vojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »S kmetov« št. 12801
Krojača-prikroievalca
prvovrstnega,, ki bi samostojno vodil delavnico — sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Samostojen« št. 12765.	(b)
Sluga -inkasant
kolesar, marljiv, zvest, kavcijo Ima prednost — dobi stalno mesto. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Posredovalnica« št. 12834.	(b)
Prodajalko za podružnico
sprejmem. Starost nad 20 let. Plača po dogovoru. Imeti mora nekaj kavcije. - Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod 200. (b)
Potnika
specerljske stroke, z večletno prakso ln s kavcijo, sprejmem za žo uvedeno marko za dravsko ln savsko banovino. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Kavcija« št. 12732. (b)
Trgovska pomočnica
galanterijske ali špecerijske stroke, se sprejme za tovarn, ekspedlt v LJubljani. - Ponudbe s točno navedbo dosedanjih služb je poslati v upravo »SI.« pod »Urna ln vestna« št. 12722.	(b)
Zaslužek
iki in ženske
dosežejo z malim denarjem lep zaslužek, ako pristopijo kot družabnik ali družabnlca. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zaslužek« št. 12745.
1000 dinarjev
In več zaslužite mesečna t delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. »Hemipa« Panče-vo. Trg kralja Aleksandra St. S.	(z)
Medijske toplice
pri Zagorju. — Plavalni bazeni 28* na prostem, krasna okolica in Bprehodi, lz-borna hrana in postrežba. Penzija s koneijo 45 din. -Pojasnila pri upravi kopališča Medijsko toplice, Mo-dija-Iziak«.	(L)
Visokopritlično hišo
novo, prodam. Podmolnlk št. 37, p. Dobrunje. (p)
Hišo
prodam za 15.000 din v Ihanu pri Domžalah 29.
Stavbna parcela
696 m* na Mlrju ugodno naprodaj. Polzve se: Bohoričeva ulica 8. (p)
Lepa vogalna hiša
z velikim vrtom v Spod. šiškl ugodno naprodaj. -Več se polzve: Kavškova ulica 16.	(p)
Parcele
stavbne, v Izmeri 800 do 1000 m", ugodno naprodaj na Vrhniki pri kolodvoru. Vprašati: Ruport Jelov-šelc, Vrhnika.	(p)
Trinadstropna hiša
nova, 10 stanovanjska, zelo solidno grajena, v lepem delu LJubljane, naprodaj. Donos 8 ■/• netto. Polzve se v upravi »SI.« pod št. 12789.	(p)
arcela
4450 m« z lastnim studencem, pripravna za rlbo-gojstvo ln vrtnarijo, naprodaj. - Polzve se: Tovarniška ulica 13, Moste pri Ljubljani.	(p)
Dobroidočo gostilno
ln mesarijo poceni prodam. Hiša Je nova, vodovod, elektrika, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.567.	(p)
16. avgusta ob 3
se bo prodalo v Podgo-rlcl na javni dražbi malo posestvo z gospodarskim poslopjem ln pet parcel njiv ln gozda, blizu postaje Šmarje-Sap. Draž-benl pogoji v Šmarju 21.
Stavbišče
29 arov prodam ob drž. cesti v dolenjskih Cerkljah ; zraven vodovod ln elektrika. Cena po dogovoru. Marija Kalin, žu-peča vas, Cerklje, Dol. p
Prodam za vsako ceno
parcelo 2400 m*. Vodovodna. Novo poslopje 20 x 10 metrov, okolica Ljubljane, minuto od postaje, pripravno za stanovanje, tovarno, skladišče, delavnice. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12742.	(p)
Amerikanci - pozor!
Naprodaj moderno urejena izolirana hiša s sedmimi stanovanji na križišču dveh cest. — Cisti donos 7•/«. — Poizvedbe : Rožna dolina, Cesta XV. št. 4, pritličje. — Cena 350.000 din.	(p)
Posestvo
24 oralov, njive, travniki, velik sadonosnlk, vinograd, gozd, tri minute od banovinske ceste, trl-četrt ure od žel. postaje, 12 km od Maribora, po ugodnih pogojih naprodaj Več pove uprava »Slovenca« v Mariboru pod št. 1270.	(p)
Gostilna
z lepim gospodarskim poslopjem v prometn. kraju trga, pripravna za lesnega trgovca aH obrtnika, in lepo popostvo, četrt ure od trga, za približno 16—18 glav goveje živine — zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Informacije daje: Brun-dula, GuštanJ.	(p
Majhno posestvo
t. J. enodružinska hiša s hlevom (vodovod v hiši), 636 m" sadnega vrta z večletnim drevjem ln 2122 m« njive, Jcl so lahko spremeni v tri stavbno parcele, ob glavni cesti, ob kateri pelje vodovodni ln električni vod, na periferiji Kranja — prodamo lz proste roko zaradi preselitve. - Primerno za upokojenca ln tudi za vsakovrstno obrt. Tozadevna pojasnila daje Grmek, Kranj.	(p)
Tristanovanjsko hišo
z vrtom, sadonosnlkom,; 36 arov njive, prodam. Vprašati: Ruše 98. <p))
Stavbne parcele in njive
naprodaj po ugodnih mesečnih obrokih. Vižmarja št. 3 9, št. Vid n. LJ. <p)|
Dvostanovanjska hiša
s 4000 m« zemlje, v blH žinl Ljubljane, naprodajj Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.701.	(p)J
Zamenjam
enonadstropno hišo s špecerijsko trgovino sredi Ljubljane, za večjo, brea lokala in doplačam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Bremen prosta« štv 12828. (p)|
Enodružinsko vilo
popolnoma opremljeno a ves komfort, v sredini Gorenjske, s krasnim vrtom, ugodno prodam. —. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.229.	(p)J
M
Podkleteno hišo
s tremi sobami, kuhinjo,) shrambo, velikim vrtom,] njivo, drvarnico, pripravno za upokojenca, ugodno prodam. Kolar Ivan,i Vojnlk.	(p))
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi tep zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. .Mlklau Otmar, Brežice.	(p)]
Enonadstropna vila
nova, moderna, večstanoJ vanjska, z velikim vrtom,-naprodaj proti gotovini za 110.000 din. Polzve se pri postaji v restavraciji D. M. v Polju pri LJubljani.	(p)] -1..
Parcela
skupno ali razparcellra-na, v izmeri ca. 8000 naprodaj. Lega ob novi državni ln banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vlžmarje 100.
Majhno kmečko hišo
mešana stavba, s hlevom Ustnikom, podom, pod eno streho, približno 7000 m« sveta, za šmarno goro, pol ure od kolodvora - ugodno proda Pon-gračič, Zavrh, p. Medvode.	(p)|
Posestvo
14 joh, lepa sončna lega, zelo sadovno, lastni vodovod, nova hiša, 6 oddelkov, 20 min. od Rimskih toplic ob cesti proti Zidanem mostu, ugodno za upokojenca — proda 20. avgusta kapetan Mar-kovič. Vprašati v brivnicl na postaji Rimske toplice
Stavba
40 m dolga, 11 in pol m široka, na Vrhniki, ob državni cesti, v bližini kolodvora ležeča, ugodno naprodaj. Stavba je solidno zidana, sposobna za Industrijo, ima močno zl-dovje, ki omogoča vsako nadzidavo. Prostorna delavnica, 6 sob, remiza. • Vprašati: Rupert Jelov-šek, Vrhnika.	(p)
Lepo arondirano posestvo
okoli 12 arov. četrt ure izven trga in od železn. postajo, obstoječe lz zidane hiše, gospodarskega poslopja, svinjaka, hrama, njiv, travnikov, pašnikov, sadonosnlkov, vinograda ln gozda, ugodno naprodaj. — Cena In plačilni pogoji se Izvedo pri lastniku Avg. šket, Brezje, pošta Šmarje pri Jelšah.	(p)
Štiri parcele
v izmeri 800 do 1000 m^ ležeče ob Dečkovi cesti in Kersnikovi ulici v območju mesta Celja, naprodaj. Ker nI v bližini več gostiln ln trgovin,, so zelo prikladne za Izvrševanje omenjenih poklicev, kot z ozirom na lepo lego, razgled ln pa čist zrak za postavitev vil. Drago Grah, Pred Grofijo št, 7, Celje, (p)]
Hišo
n god no prodam, tudi na obroke. Zavodna 8, Celje.
Lep vogalen lokal
na zelo prometnem kraju v novi hI SI, pripraven na trgovino ali obrt, takoj oddam. Polzve se v Mav-rlCevl pisarni, Bežigrad St. 1.	(n)
Vetja parcela
poceni naprodaj. Vprašati »Triglav«,, Resljeva 16.
Majhno parcelo
prodam. Zatlar, Stožlce 81. 95 pri Ljubljani, (p)
Zaradi smrtnega primera
oddam ali prodam opremljeno pekarno v zelo prometnem mestu. Friderik Matzenauer, Prosenja-kovel pri Murski Soboti.
Stavbna parcela na Bledu
ob glavni cesti, poleg poŠte, naprodaj. Informacije V apoteki na Bledu, (p)
V gorenjskem trgu
naprodaj stara trg. hiša a gostilno. Boncelj, Železniki 48.	(P)
Pekarijo
na deželi, dobroldoSo,- z vsem Inventarjem, oddam v najem. Prednost Imajo samski peki. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 12.635.	(n)
Hišo na deželi
primerno za vsakega rokodelca, oddam v najem. Ponudbe v podružn. »SI.« v Ptuju.	(P)
Novo hišo
flvoBtanovanJsko, n lepim sadnim vrtom, v Komendi pri Kamniku, prodam za 32.000 din. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 12794
Enodružinsko hišo
B Btlrlml sobami, prltlkllnaml, vrtom Itd., zaradi odselltve oddam s 1 novembrom. Predjamska St. 4.	(P)
Dvostanovanjsko vilo
tigodno prodam. Potrebno BO.000 din, ostalo na obro ke. - Ponudbe podružnici »SI.« v Celju pod »Vila« St. 12715.	(P)
Hiša
e moderno urejeno ln do bro Idočo parno pekarno zaradi bolezni takoj naprodaj. Vpraša se v upr »Slov.« pod St. 12583. (p)
Dvostanovanjsko hišo
novo, v Ljubljani, ugodno prodam. Sončna lega, ▼rt; pripravna za upokojenca. Ponudbe v upravo >Slov.« pod »61« St. 12750
Vrt
sadni hi zelenjadnl,- z vrtno hlSlco, na Južni periferiji mesta, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12718.	.(P)
1
Vnajcm
IŠČEJO:
Gostilno
dobroldoSo, v večjem mestu ali na periferiji, vzamem v najem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod 12686.
Gostilno
c vsem Inventarjem vzamem takoj v najem. — Prednost v Industrijskem kraju. Naslov v upravi ^Slovenca« pod 12.877. n
ODDAJO:
Mesnico in klavnico
na deželi oddam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.467. n
Neopremljeno brivnico
brez konkurence na de želi, s stanovanjem od dam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.468. n
Dva prostora
v Izmeri 250 m* za obrt v LJubljani oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.846.	(n)
V najem oddam
kleti, primerne za vinskega trgovca, dvosobno ln dve enosobnl stanova nji ter garaže. — Trata St. 12 pri St. Vidu (Izven ljubljanske meje). Andrej Cekada, Ljubljana, Sv Petra St. 16.	(n)
Gostilna
na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se odda so lldnemu ln sposobnemu gostilniškemu paru. Po nudbe s točnim naslovom ln navedbo višine kavcij Je poslati v upravo »SI pod šifro »Prometna toč ka« St. 12766.	(n)
Večji mlin
na najprometnejšem kra ju, stalni vodi, ob glavni cesti, oddam s 1. septem brom zaradi družinskih razmer ugodno v najem Mesečna kapaciteta cca 000 kg. Interesenti so naj oglasijo takoj. Naslov »Slovenca« pod 12.875,
Eno ali dve dijakinji
sprejmem na stanovanje vso oskrbo. • Poljanski nasip St. 10-11.« desno stopnišče. Iv. Požar, — (Bližina gimnazije.) (D)
Dijakinji ali dijaka
sprejme boljSa družina v Celju v vso oskrbo. Naslov v podružnici »Slov.« v Celju pod 12.873. (D)
Stanovanja
IŠČEJO:
Enosobno stanovanje
Išče starejša uradnica. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Cisto« St. 12706. (c)
Dvosobno stanovanje
Išče družina treh odras lih. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Državni uradnik« 12.651.	(c)
Petsobno stanovanje
z vsemi prltlkllnaml, moderno, Iščem B 1. septembrom. Ponudbe z navedbo cene na »Nemški konzulat«.	(c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. St. Vid, Podgora št. 10. («
Enosobno stanovanje
oddam boljšim strankam s 1. septembrom. Smarska št. 42.	(6)
Dvosobno stanovanje
komfortno, terasa, plin oddam z novembrom. Ce Bta v Rožno dolino 2«.
Dvosobno stanovanje
sončno, oddam. Močnlko-va. Naslov v upravi »SI.« pod St 1276».	(6)
Enosobno stanovanje
v pritličja, oddam dvema ali trem osebam. Močnl-kova ulica 1J.	(6)
Stanovanje
sobe In kuhinje, oddam s 1. septembrom v Gunc-ljah 24.	(6)
Trisobno stanovanje
a vsemi prltlkllnaml ln vrtom, oddam s 1. oktobrom. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12645. (č)
Prenovljeno stanovanje
oddam s 1. septembrom mirni stranki za 300 din. Rožna dolina, Cesta XV. št. 4.	(«>
Štirisobno stanovanje
lepo, obširno, komfortno, oddam samo dobri dru žlnt. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna ulica« St. 12824.
Trisobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico oddam z novembrom pri gorenjskem kolodvoru Informacije: Tyrševa 92 Zelen.	(«)
Pletilje - pozor!
Brezplačno oddam stano vanje za eno leto pletl ljl, ki bi s svojim atro Jem naučila ženo plestl Suhadolc Ivan, Sujlca 37 p. Dobrova.	(č)
V vili blizu Ljubljane
8 minut od žel. postaje, pri cerkvi, se odda lepo dvosobno stanovanje s kabinetom In vrtom za 300 din. Krasen razgled z balkona. Posebno pri pravno za upokojenca ali duhovnika. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12773. (č)
\nmn\
Kobila
stara 2 leti' in 4 mesece naprodaj. Medno 18. (J)
Nemške doge
3 meseco stare, črne, rodovnikom, prodam. Kosak P., Kamnik. (J)
Dve kravi
ena s teletom, 3 mesece starim, druga 6 mesecev broja, naprodaj. Vm-aSa ti: Feiertag, Maribor — Betnavska 43.	(J)
Dve dijakinji
sprejme profesorska družina na stanovanje in hrano. Strogo nadzorstvo VpraSatl v podružnici »Slovenca« r Celju. (D)
Stanovanje z zajtrkom
Išče dijak trgovske akademije. Ponudbe pod zn. »Vlaho«. poštno ležeče -Velike Lašče.	(D)
Dva dijaka
sprejmem v Cisto, sončno sobo v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.589.	(D)
Dijaka (-injo)
sprejmem v lepo, sončno sobico z vso oskrbo ln nadzorstvom. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12.598.	(D)
Dve hiši
gospodarsko poslopje, posestvo na glavni cesti, sposobno za gostilno in vsako obrt, naprodaj. — Rogoznlca 40, Ptuj. (p)
Osmošolec
bežlgraj. gimnazije Išče stanovanje in večerjo za instrukcijo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.850.	(D)
Dve dijakinji
najraje iz nižjih razredov, se sprejmeta na stanovanje ln hrano v sredini mesta. Naslov pove uprava »Slov.« pod 12837
Dijaka
srednje- ali višješolca, vzamem v vso oskrbo. -Nemška konverzacija. — Naslov ▼ upravi »Slov.« pod St. 12710.	(D)
Akademik
s klasično gimnazijo, Išče hrano ln stanovanje ozir. samo stanovanje proti ln-strukeljl. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Siguren uspeh« St. 12714. (D)
Za svojega sina
petošolca, odllčnjaka na realni gimnaziji, iščem fino, solidno družino, ki bi ga sprejela v oskrbo in družinsko nego v Ljubljani. Prednost ima profesorska družina, kjer bi imel sošolca. Prosim skorajšnje ponudbe na upr. »Slov.« pod »Odllčnjak« St. 12.659.	(D)
Krščanska družina
sprejme dva ali tri dijake, prvo ali drugošolce, na stanovanje in hrano. Opremljena soba z dvema posteljama, poseben vhod kopalnica, elektrika ln konverzacija. Cist zrak, sprehajališče v parku, blizu klasične gimnazijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.620.	(D)
XoPel
... NA ZALOGI NASE PRVOVRSTNE
LASTNEGA, DOMAČEGA IZDELKA
ZAHTEVAJTE
PONUDBE
A.KREMZAR
STROJNO PODJETJE — DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
[
Kam pa kaml
]
Na Rakitno
vozi avtobus ob pol T zjutraj v nedeljo ln ponedeljek, povratek ob 8 zvečer. Tel. S6-98. (K)
Izletniki!
Napravite enkrat izlet na Trojane (39 km), 600 m visoko — viSinskl zrak, ugodne avtobusne zveze. Odhod lz Ljubljane iz Tavčarjeve ulice zjutraj ob 6 ln popoldan ob '/iS. Solidno ln dobro postrežbo vam nudi gostilna ln Penslon Konšek na Trojanah.	(K)
Prireditve
Danes in jutri
vljudno vabim cenj. goste na žegnanje v Za-voglje. Za razvedrilo ln dobro kapljico preskrbljeno. — Ivan Porenta, gostilničar.	(r)
Dijaki
se sprejmejo. — Vezjak, Splavarska 8, Maribor. D
Dijaka in dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo. Kern, LJubljana, Celovška 43.	(D)
Dijak
trgovski akademik, lSče stanovanje z vso oskrbo pri dobri družini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Nadzorstvo: VII.« št. 12794.	(D)
Dijakinjo
tudi vlsokošolko, sprejmem na hrano ln stanovanje pri boljši družini. N^ razpolago kopelj. — Nemška konverzacija. — Bližina univerze, llceja ln trgovske akademijo. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dijakinja 1939« št. 12708.	(D)
IŠČEJO:
Sobo
v bližini kolodvora, Iščem - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Opremljeno« 12826.
Gospodična
Išče sončno, prazno sobo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sončna« St. 12755.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
sončno, parketirano, oddam. Bolgarska 17. (s)
V centru
oddam dve sobi s kopal nlco za ordinacijo ali pisarno. - Poizve se telefon št. 38-26.	(s)
Opremljeno sobo
(kabinet), a posebnim vhodom, takoj oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12761.	(s)
Lepo sončno sobo
oddam solidni osebi ali 2 dijakinjama. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 12746.	(s)
Veliko prazno sobo
s posebnim vhodom, blizu magistrata, pripravno za karkoli in trgovski lokal oddam. Mestni trg 11/1. s
Sončno sobo
z vso oskrbo, iščem za akademika s 1. septembrom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Snažno«.
Za zdravniško ordinacijo
Iščemo dve prazni sobi ali dvosobno stanovanje v središču mesta za takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12843.	(s)
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam ; lstotam sprejmem dijaka v oskrbo, pomoč pri učenju. Gorjup, Sta nlčeva ul. 20, pritličje, Bežigrad.	(s)
Samsko stanovanje
garson, sončna lega, mirna ulica, v centru mesta se takoj odda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Komfortno ln čisto« št 12825.	(s)
Širite »Slovenca«!
V nedeljo in ponedeljek
vabi na žegnanje v Za-dvoru gostilna Friškovec poleg papirnice. Za za bavo, Jedila ln dobro kapljico bo v polni meri preskrbljeno. Se priporoča Ciril Gašperlln, gostilničar.	(r)
50.000 din posojila
Iščem na vknjižbo za 5 let, vrednost 800.000 din. Ponudbe pod »Rabim gotovino« St. 12761.	(d)
40-50.000 din posojila
iščem proti vknjižbi na prvo mesto večkratne vrednosti. Dopise upravi »Slov.« pod »Jamstvo« št. 12.492.	(d)
Kdor mi posodi 20.000 din
za dobo 10 let, dobi vso oskrbo. Kraj lep in miren, v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12791.	(d)
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja ▼ nedeljo ln ponedeljek ob 3 popoldne in pol 9 zvečer dva filma: >Daj mi to noč« (Jan Kiepura) in »Ej uhnjenc Popoldanski predstavi bosta obakrat samo v primeru slabega vremena.
Skolja Loka
Drevi ob pol 9 pridemo v Društveni dom vsi, ki čutimo s Cerkvijo in duhovnikom k proslavi župnikove šestdesetletnice. Vsi brez razlike vabljeni, Vstopnine seveda nI
Kamnik
Vol v Stranje, kam pa motocOcel? Tombola v korist gradnje prosvetnega doma v Tunjicah je privabila toliko prebivalstva iz vse kamniške okolice, da so komaj našli prostora na tunjiškem hribu. Glavno zanimanje je bilo seveda, kdo bo zadel vola. Sreča se je nasmejala »Titanovemu« tovarniškemu delavcu Juvanu iz Stranj, ki je zmagoslavno odpeljal s cvetjem okrašenega vola na svoj dom. Danes pa vlada veliko zanimanje, kdo bo v Kamniku na dobrodelni tomboli Obrtnega društva zadel motorno kolo in hišno opravo. Lovci na srečo so se že oborožili s tablicami.
Sušev most. Občinska uprava je sklenila, da bo dala za silo popraviti znani leseni Sušev most čez Nevljico, spomladi pa se bo na tej prometni cesti zgradil železobetonski most Polovico stroškov bo krila občina, polovico pa cestni odbor.
Narodni tabor v Kamniku bo 4, septembra, združen pa bo z otvoritvijo spominske plošče na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra. Sodeč po pripravah, bo to prav impozantna svečanost, ki bo združila prebivalstvo celega okraja, da se oddolži spominu našega narodnega junaka in pesnika Maistra ob 20 letnici osvobojenja in zedinjenja. Osnutek za ploščo je zelo okusno zamislil in izdelal g. vet. inšpektor Sadnikar, ploščo pa bo napravilo kamnoseško podjetje Kunaver v Ljubljani
Zimska kmetijska šola p Sv. Juriju ob j. ž.
I. tečaj t« simske kmetijske Sole se prične S. novembra 1938 ter traja do SI. marca 19.19. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravno tako potmesečen.
V zimsko Solo bodo sprejeti zdravi, najmanj 16 let stari sinovi kmečkih staršev, določeni, da ostanojo na domači kmetiji. Gojenci Btanujejo v zavodu, kjor dobo vso oskrbo. Lastnoročno pisane prošnje, kolkovano z 10 dinarskim banovinskim kolkom, jo poslati ravnateljstvu kmetijske šole pri Sv. Juriju ob j. ž. najpozneje do 1. oktobra 1938. Prošnji jo priložiti: krstni list, do-movnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršov odnosno varuha (ban. kolok 4 din), s katoro se zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosileo po dokončani šoli na domači kmetiji; končno davčno ali občinsko potrdilo o volikosti posestva in višini neposrednih davkov, kar je potrebno v dosego hanovinskega prispevka. Navesti je tudi točen naslov prosilca in zadnjo pošte. Oskrbnina znnša mesečno 100 do 300 din in se določi po promoženjskih razmerah s tarSov.
Prednost zimske Sole je t tem, da se kmočkl sinovi v zimskih mesecih teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji, da ni troba gospodarju najeti drugih delavcev: druga prednost pa je, da gospodar lažo poravna oskrbnino v enem letu za pet mesecev kot za enajst ln pol meseca.
Kmečki fantje, ki se znnimnjo za tako kme&ha izobrazbo, naj čimprej vložijo svoje prošnje na —» njeni zavod.
Vse bančne
In kreditne posle, kupoprodajo nepremičnin lz-posluje najkulantneje Alojzij PlanlnSek, LJubljana, Beethovnova 14 -tel. 35-10, konceslonirana trg. agentura za bančne posle. Glavna kolektura srečk državne razredne loterije.	(d)
Državni uradnik
išče 2500 din posojila za eno leto proti visokim obrestim. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Usmiljen« št. 12713.	(d)
Posojila
državnim ln samouprav nim uradnikom (nastav ljencem), na zaznambo plače ali pokojnine, na dolgoročno mesečno od plačevanje, nudimo naj ugodneje. Vse informaci je brezplačno pri našem pooblaščencu F. L. Klemen, Ljubljana, Gospo svetska cesta 10.	(d)
ne milostijiva gospa, ni
„prav isto"

Samo Nivea vsebuje Eu-cerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože ni »prav isto«. Nivea krepi kožno staničje in zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrepčana koža porjavi hitro in enakomerno ter jo varuje pri nagli ohladitvi pred prehladom.
Radio
_	K f -
Programi Radio Ljubljana t
Nedelja, U. avgusta: 8 Koncert na flavti s klai
virjein, izvaja g. Filip Bernard, pri klavirju g. prof. M. Ltpovšek, vmes plošče — 9 Napovedi, poročila —i 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9.45 Versko predavanje (dr. V. Fajdiga) — 10 Jugoslovanu ski odmovi (plošče) — 10.30 Prenos promen. koncerta lz Rog. Slatine — 12 Tamburaški septet — 13 Napovedi
—	13.20 Opoldanski koncert Rad. orkestra — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Pevski konert g. Romana Petrovčiča, pri klavirju g. prof M. Lipovšek, vinos harmonika solo, g. Rudolf Pilih — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: I'olo-žaj sodobnega pisatelja (D. Blagojovič, knjiž.) — 19.50 Koncert lahke glasbe (Rad. ork.) — 20.30 Prenos prem. koncerta iz Rog. Slatine — 22 Napovedi, poročila ri 22.15 Radijski orkester.
Ponedeljek, 15. avgusta: 9 Napovedi, porodila —< 9.15 Vesel drobiž (plošče) — 9.45 Verski govor (g. dr. Roman Tomineo) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stoli nioe — U Otroška nra: Počitniška dogodivščina (čla* nico Nar. gled. v LJ.) — 11.30 Koncert Rad. ork. --12.20 Prenos reportažo hitrostno gorsko-motociklistično dirke z Ljubelja ob priliki 25-letnlce obstoja MK Ilirijo — 13 Napovedi — 13.20 Češke popevke (plošče) —> 17 Kmet. nra: Prašičem zdravje! (inž. Absec Matija)
—	17.90 Koncert lahke glasbo. Sodelujeta Ivan Čimer-man (harmonika) in Rad. ork. — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Železniške postajo in proge r Zagrobu (inž. K. Poteln, Zagreb) — 19.50 Veselo in okrogle (plošče) — 20.30 Koncert. Sodelujeta gdč. Jelka Igllčova In Rad. ork. — 22 Napovdi, poročila — 22.15 Šramel »ftkerjanček«.
Torek, 16. avgusta: 12 Iz vročo Španije (plošče) —« 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski kono. Rad. ork. — 14 Napovedi — 19 Na|>ovedi, poročila 19.30 Nac. nra: Ideologija prvih predstavnikov umetnostne glasbo v Jugoslaviji (dr. M. Milojcvič, prof.)
—	10.50 10 minut zabave — 20 Veselica v dobrih starih časih venček (ploščo) _ 20.10 Ob 20-letniol dohrovolj-cev (g. Jakob Orčar) — 20.30 Prenos pnmenadnoga koncerta lz Rog. Slatine. Dirigent Sušteršifi — 22 Napnvodi, poročil? 22.15 Oporetna glasba (Rad. orkester).
DrugI programi i
Nedelja, 14. avgusta: Belgrad: 20 Cig. večer — 22.20 Plesna glasba. — Zagreb: 20 Klavir — 20.45 Vesel večer — 22.20 Plesna glasbn. — Praga: 20.10 Narodna glasba — 20.55 Janačkov balet Rakosz-Rakoczy — 22.35 Plesna glasba. — Varšava: 20.05 Rib. Slraussova opera »Meščan plomič« — 21 Vesela ura — 22 Mase.agni.leva opera »Cavallerla rustlcann«. — Sofija: 20 Vokalni koncert — 20.55 Operotni odlomki — 21.55 Lahka in plesna glnsba. — Budimpešta: 21 Simfonični orkester — 22.30 Ciganski orkester — 23.15 Jazz. — Trst-Milan: 21 Igra, nnto plesna glasba. — Rim-Kail: 17.15 Simfonični konccrt (iz Nemčije) — 21 Taylorjeva opera »1'otors lb-bortson«. — Dunaj: 20.10 Večerni koncert — 22.30 Prenos iz Golovca — 23 Plesna in zabavna glasba — 24 Nočna glnsba. — Berlln-Upako-Killn: Lahka komorna glaBha. — Monakovo: 19.05 Mozartova opera »Figarovo svatba«. — Beromtlnster: 20.20 SvicarBkl zvoki.
Ponedeljek. 15. avgusta: Belgrad: 20 Opora. — Zagreb: 20 Sopran — 20.30 Orkestor in tenor — 22.20 Orkostralni koncert. — Praga: 19.20 Poster progrnm — 20.55 Ljudski koncert. — Varšava: 20.05 Poljska glasba
—	21.15 Prod 18 loti — 22.05 Plesna glnsba — Sofija: 19.30 Simfonični koncert — Budimpešta: 20 Igra — 21.20 Operni orkestor — 22.30 Plesna glasba — 23.10 Ciganski orkestor. — Trst-Mllnn: 21.10 Opereta. — Rlm-Barl: 21.10 Zbor — 21,30 Simfonični koncert (iz Mnksonoijeve bazilike). — DunHj: 19 Mozartovn opera »Don Jnan« — 22.50 Plesna in zabavnn glasba — 24 Nočna glasba. — Hamburg: 19.10 Iz operot in zvočnih filmov. — Strasbourg: 20.30 Gledališki večer.
„„ ■„ T?,'®,^ »vgusta: Belgrad: 20 Nnrodne posmt — 20.30 Plošče — 21.30 Plosnn glasba — 22.15 Violina. — Zagreb: 20 Bizetova opora »Carmen«. — Praga: 19.20 Lahka glasba — 20.25 Policijska zgodba »Kokain«. — 21.10 \Veissova simfonija — 22.30 Janačkove skladbo. — Varšava: 19.30 Zabavni konccrt — 21.10 NlovaSkn ura — 21.55 Poljska komorna glasba. — Sonja: 20 Vokalni koneort — 20.55 Rusko romnnce — 21.15 Iialika glnsba
—	22 Lahka in plosnn glnsba. — Budimpešta: 19 Orkestralni koncert — 20.20 Ploščo — 21 Prenos iz New-yorka — 21.10 Plošče — 22.0.1 Orkestralni konoort — 23.10 Ploščo. — Trst-Milan: 21 Tajlorjcvn opora »Poters Ihbertson«. — Rlm-Barl: 21 Peslor spored — 22.10 Komorna glasba. — Dunaj: 20.10 Posfer progrnm — 21 Knmnrni knnonrl (1* Celovenl — 22..1!i Znhnvnn in plesna glasba — 24 Komorni orkester in narodna glnsba.
—	Hamburg: 20.10 Valčki - 20.30 Veliki plesni večer.
—	KOln: 20.30 Plesna glasba.
Pletilni stroj št. 9-60
iflobro ohranjen, poceni naprodaj »pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica.
Pletilne in šivalne stroje
raznovrstne, poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.847. (1
Stroj za prevlečenje
gumbov (Knopfmaschlne) ln vložke-matrlce ln drugo - kupim. R. Flls, kro-ijač, Domžale.	(k)
Elektromotorje
Jetosmernl tok, 1—4 kilovatov, kupim. Takojšnje ponudbe s prepisom tablice v upravo »Slovenca« pod »Istosmernl motor« et. 10830.	(k)
mitizkinižm Rešitelj male obrti
Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! Din 6.800'— "i
Glasba
lil
Razno
Bnip/oStn pouk f iptvnjuf
lah/evajte bmp/acen crniU
HEINEL-HEROU)
d.ial. ta/. tvorn/cr g/asbit
MARIBOR st 102
Mizarski mojster I*. MIRTIČ. Novo mesto, nam sporoia: Vsak teden si vet mizarjev
ogleda moj stroj ,Fortuna' in se ne morejo dovolj naiuditi veliki prirolnostl In zmožnosti istega. Se vsak je izjavil, da ga bo takoj naroiil in sem Vašo tvrdko priporočal kot najzanesljivejšo In solidno.
PETER ANGELO!!!
L3UBU4M4 l»RS tVi C.36
Sodna dražba posestva
na Gornjem vrhu nad Javorjem pri Litiji, ki obstoji lz hiše, gosp. poslopja, njive, travnikov ln gozdov 45 oralov, bo dne 7. septembra 1938 na sodišču v Višnji gori. (o
Javna dražba posestva
v Palovčah št. 10, pošta Brezje, bo pri okrajnem sodišču r Radovljici dne eo. avgusta 1938 ob 10. Posestvo meri 1® ha 7a 91 m«. Vadtj znaša M00 din. Dražbenl pogoji eo na. vpogled pri sodišču v Radovljici ali pri no-tarljatu Tržič.	(o)
Razpis
Kralj, šolski odbor t Dolskem razpisuje oddajo adaptacije pritličja šol. poslopja v skrajšanem roku 8 dni.
1.	Zidarska ln težaška dela ...... 11.450 din
2.	Tesarska dela 4.845 din Proračun ln pogoji so na vpogled v občinski pisarni v Dolskem. Pridržuje se pravica izbere ponudnika.
Dolsko, 2. avgusta 1938.
VaS klavir
(e sigurno potreben po pravila, ne pozabite, da je sedaj čas za izvršitev kakršnegakoli dela. Vsak« popravilo Vam izgotovim strokovnjaško z najboljšim inozemskim materijalom in najceneje. Obročno odplačilo. R. Warblnek, tovarna klavirja UabUana. Nikloilleva c. 4
I
Aufo-motor
i
Avto DKW Meister
štlrisedežen, dobro ohranjen, proda za 11.000 din Preželj, Beljaška 4. (t)
Motor AJS 500 ccm
športni model, v najboljšem Btanju, ugodno prodam. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Motor« 12726
Bencinski motor
od 8 do 16 KS, v bolj majhni Izvedbi - kupim. Ponudbe poslati Strojni zadrugi na Lešnicl pri Ormožu.	(£)
Motorno kolo
novejšega tipa, do 250 cms dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod zn. »Gotovina« 12.876. (f)
mjipp
350,500 in 600 ccm 0HV
kakor tudi 200 In 250 ccm najnovejši modeli dospeli.
Na ogled pri gl. zastopstvu
O.ŽUŽEK
Ljubljana. Taviarjeva 11
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Institut Anderl-Rogge
z dekliSkim Internatom. GRAZ, Lesslngstrasse 19
Nemški jezikovni in dopisni tečaji za inozemce, tuji jeziki, gospodinjska šola, splošna strokovna in družabna izobrazba, glasba, šport. — Prospekti. Pričetek 15. septembra
Organizatorja
za izvedbo fuzioniranja več industr. podjetij, vsestransko verziranega o pravnih oblikah družb iščemo. Ponudbo pod šifro »Zmožen urediti« štev. 12803.
^NAGLUŠNI!
Vdova
ki se nahaja v skrajni bedi, s tremi otroci, bi oddala deklico sedmih let dobrim ljudem v vso oskrbo ali pa za svojo. Naslov : Dlmlc, Rožna dolina, Cesta II. št. 4.
»Anos«
brzopletllnl stroji, ki Jih potrebuje vsaka oseba ln družina, so razstavljeni na Mariborskem tednu.
Avtoprevozniku
oddam vožnjo večje količine drv. Ponudbe tvrdkl Cebln, Ljubljana, Wolfo-va ulica 3/1.	(r)
Rolete
Essllnger, kompletne alt tudi samo letvice dobavlja najpovoljneje I. De-tifiek, Velenje. - Mizarji popusti	(r)

VIBRAPHON „ov pripomoček za » 1 n h, praktično neviden, neelektrlčen, nobene žice, brez baterije, nikakn prl-tiklino. Zdravniško preizkušen in priporočan.
Predvajanje v Ljubljani
t«, avgusta 1.1. v Grand hotelu UNION
g. Kačer od fme Enropean VI-jiraphoneCo., London celodnevno od 9. ure zjutraj do6.nre zvečer
_ Ako ne morete priti osebno, zahtevajte brezplačno prospekte in pogoje 7,a
30-dnevno preizkušnjo APARATI VIBRAPHON
(Pen. 11.0.) Znirrsb, Boškovlčeva 3
I
Mizarji - pozor!
Kdo naredi stavbno pohištvo ln vzame v račun nov voziček na peresih? Hrome F„ Šmartno pri Ljubljani.	(r)
Novi naslov:
Frančiškanska nl. 3.
Halo!'
Kateri je najlepši kraj v Sloveniji? - Odgovor poslati upravi »Slovenca« pod »100« 12.479. - Najboljši odgovor prejme 100 din nagrade.	(r)
Franjo Grenko
pletarsko podjetje lz Orle vasi pri Braslovčah Ima vsako soboto dopoldne pleteno pohištvo v Celju poleg lekarne Marije Pomagaj ln druge pletarske izdelke. Pri njem se lahko naroči lz španske trli-ke. — Oglejte si krasne Izdelke.	(r)
Trgovina čevljev
dobro vpeljana, v LJubljani, sprejme v komisijsko prodajo Čevlje vseh vrst, nadalje moške ln ženske nogavice ter razne torbice, aktovke ln kovčege kakor tudi drugo usnjeno blago. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Komisija« št. 12576. (r)
Zeti i t be
Razumna gospodična
mirna, želi moža poštenjaka, drž. uradnika pod 40 leti. Prednost železn uradniki. - Resni neano-nimnl dopisi upravi »Slovenca« pod »Srečen zakon« 12.663.	(ž)
Starejša gospodična
dobra gospodinja, zdrava, z vso opremo ln malim mesečnim dohodkom, poroči boljšega starejšega gospoda. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Zvesta, skrbna« 12.595.
WILLYS vodi
v ekonomičnosti goriva, moči, brzini in v vzdržljivosti materijala.
Generalni zastopnik za Jugoslavijo DJ0R01E VLASENK0, Beograd. Uskoika 8.
Zastopnik za Dravsko banovino
JOSIP STUPICA
autogaraža
LJUBLJANA, Slomškova ul. 8.
BTffffTTiTO
Cvetlični med „
kupujem. - Najnižje ponudbe v upravo »Slov.«, pod »Med« št. 12177. (k)
Ržene rožičke
kupujemo. - »Salus« d. d., Ljubljana, Aleksandrova cesta St. 10.	(k)
la. bukovo oglje
franko vagoni Split kupimo. Cenj. ponudbe na: »Zvijezda«, trg. drv ln oglja, Split, Krešlmirova ulica. 6-1.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah OERNE, Juvelir, LJubljana WolIova ulica št 3
Kupim
generator 380-230 V., 40 do 60 KVA; generator 380-230 V., 10—20 KVA; parni kotel 12 At., 100 do 160 qm. — Ponudbe na: Emil Perles, Osljek. (k)
Staro zlato, zlato zobovfc
ln srebrne krone
kupujem po najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2 ur ar
Ifablfana, Miklošičev« 14
Ker bo letos
boljša kupčija za divji kostanj, se naprošajo dobavitelji celih vagonov, da se oglasijo na upravo »Slovenca« pod »Divji kostanj« 12.650.	(k)
2-3 vagone svežih malin
ali ne letošnji odcedejk kupimo. Vzorec, ceno ln pogoje poslati firmi Ra-doš S. Nedič a. d.. Bed' grad, Stiška 1. Telefon 20-378.	(k)
Pozor!
Kupim!
Trgovci, mlinarji ln drugi 1 - Ržene rožičke ali črne kalčke na rži, vsak pozna kg od 60—100 din po kvaliteti kupim. Nujni dopisi z vzorci in množino na upravo »Slovon-J ca« pod št. 12.552. Plačam takoj. Pridejati 2.50 din v znamkah.	(k)
Knjige
za I. realno gimnazijo, kompletne, čiste, kupim. Kornlč, LJubljana, Prečna ulica 8.	(k)
II
Pohištvo
i
Mreže za postelje
dobite najceneje pri An-dlovle, zaloga pohištva, Komenskega ulica. (1)
Jedilnica
črna, skoraj nova,, ter spalnica, svetla, oboje lz trdega lesa, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12796. (š)
Pohištvo
za stanovanje, hotele, penzljone dobite v priznano solidni Izdelavi pri
»OPRAVA«
Celovška cesta 50 Spalnice že po 1450 din,
kuhinje po 700 din. Vsa naročila Izvršimo točno ln tudi po lastnih načrtih.
Elegantno jedilnico
(mahagonlj), luster, sli ke, psihe, fotelje Itd. — proda Ladstetter, Domžale, Rojska c. 11. Ogled nedelja, ponedeljek ln četrtek.	(š)
Vsakovrstno
pohištvo
na obroke!
Spalnice	od 1600 din
Vrtne sklopne mize 110 din Sklopnl stoli	85 din
Mizarstvo
Rožna dolina TRGOVINA Nebotičnik •
»Sava«
- e. 4 št. 18 POniSTVA Gajeva ulica
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane ln tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime ln cvllha za modroee ter blaga za prevleke pohištva.
Podružnica „SLOVENCA" je na Miklošičevi cesti št. 5
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili v petek, dijie 12. avgusta 1938, naše najdražje, našo
MARJANCO
Borovnica-Beograd, dne 14. avgusta 1938. Rodbina dr. Franjo Grudnova.
Naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je po kratki in težki bolezni, previden s tolažili svete vere.
Gospodu zaspal naš predobri
84. letu gospod
starosti mirno v
FRANJO KISEL
nradnik drž. žel. v pokojn
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 14. avgusta ob pol treh popoldne iz hiše žalosti 1'odmilščakova ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 13. avgusta 1938.
Žalujoči ostali.
m
Kislo zelje, repo
sarmo, prvovrstno, vsako množino, dobavlja Ho-man, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, tel. 35-39. Cene konkurenčne. (1)
Cvetlični med
domač, zdravilni, nudi najceneje J. Menart — Domžale.	(1)
čajno maslo
nudi Ko v a č 16 Avgust, mlekarna, Šmarje pri Jelšah.	(1)
Majhno pultno blagajno
skoraj novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.652.	(1)
Šivalni stroj
nov, pogrezljlv - poceni prodam. »Hermes«, Stari trg 21-1.	(1)
Mlekarno
takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 12.640. (1)
Prvovrstno kislo zelje
v sodih po 25, 60 ln 100 kg razpošilja I. Oražem, Ljubljana, Moste, telefon 48-22.	(1)
Lep travnik
prodam (tudi na obroke). Poizve se : Sostro 14, Do-brunje.	(1)
Izredna prilika!
Dobro vpeljano ključavničarsko delavnico odstopim in prodam kompletno orodje. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Center mesta« št. 12786.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
LJubljana • Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske sveže)
*»
VELEBIT
otroški vozički
Dežne plašče, obleke
perilo itd. — si nabavite najboljše ln najcenejše: Presker. Sv. Petra o. 14.
Trgovski portal
dobro ohranjen — takoj prodam. Vprašati: Celje, Glavni trg 17/11.	(1)
Bencinsko črpalko
polstabilno, skoraj novo, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12835. (1)
Vrtne stole
zložljive, nove - poceni proda Trlbuč, Tržaška 42, telefon 26-05.	(1)
Še je čas, da si nabavite kolo ali motor!
Pred nakupom si oglejte prvovrstne, najrazličnejše modele v našem razstavnem prostoru obrtniške razstave v St. Vidu nad Ljubljano.
Splošna trgovska družba z o. z.
Seno (otavo)
v pokošnjo, oddam dne 21. avgusta ob 10 dop. -Jurčkova pot. - Joslpina Cešnovar, Dolenjska e. 3.
Frizerski salon
na dobri točki v Ljubljani zaradi selitve ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Selitev« št. 12.844.	(1)
Šivalni stroj
»Veritas« ln »Rast i Gas-ser«, pogrezljlv, z 20 letnim jamstvom, 1950 din, proda Ussar, Maribor — Trubarjeva ulica 9. (1)
Kolesa in šivalne stroje
ln vse pripadajoče dele prvovrstnih znamk, z večletno garancijo — kupite zelo ugodno v trgovini »Triglav«, Resljeva št. 16. Rabljena kolesa in stroje vzamem v račun. (1)
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. 1
Mlekarno in trgovino
s poljskimi pridelki zaradi bolezni poceni prodam. Najemnina nizka, točka prometna, vis-a-vls tovarne, na Jesenicah. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12804.	(1)
ZAGREB, Mesnička ul. 7/11. ' na dvorišču
Najnovejši do sedaj Se nevl-
denl modeli za 1938 v spe-cljalni ln največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno. Izreiite oglas zaradi naslova.
šivalne stroje
najboljših tovarn, kupite ceneje kot kjerkoli drugje le pri tvrdkl
Plevel
v Preski pri Medvodah
Zapomnite si: tvrdka Plevel obstoji že 28 let, vodi le najboljše blago, Ima najnižje cene ter strokovnjaško postreže*!
ZAPOMNITE SI!
Najugodnejši nakup manufakture
na obroke!
Vedno najnovejši vzorčil — Ogromna izbiral Obrnite se tozadevno na našo pisarno
Narodni magadn
Sv- Petra c. 27/1.
Razno kovaško orodje
prodam. Mohar Antonija, Vevče št. 3.	(I)]
Orehova jedrca
lepa, nudi J. Menart^ Domžale.	(l)j
Prvovrstno apno
dobite od 18. avgusta dalje pri I. Vidie, Blečjivrh št. 5, Višnja gora. (i);
Novo točilnico
ln aparat za valenje —3 prodam. Poizve se: Veliki Stradon 11.	(1))
Štedilnik
v obliki mize, železen,; velikost 1,20X0,70 m, takoj naprodaj. - Vprašati ob delavnikih: Jenkova ulica 6.	(i);
Vino
odlične vrste, belo ln rdeče, prodam do 100 hI po dnevni ceni. M. Bar-talič, Vldem-Krško, Sre-nlč. '	(l)]
Koruzno moko za žgance
prvovrstno, vedno svežo, ln druge vrste moke nudi trgovina Zorman, Stari trg 32, LJubljana, tel. 26-37.	(1)'
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen = kupim. Ponudbe s ceno v podružnico »Slov.« na Jesenicah pod »Moderen« št. 12734.	(1)
Dobroidočo gostilno
s prenočišči, na Gorenjskem, turlstovska točka, prodam. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vpeljana« št. 12760.	(1)
Volno za modroce
v najboljši kvaliteti, razpošilja po pošti ali po železnici »Runo«, Tržič. Cena 20 din za kg. Pri odjemu najmanj 100 kg pošljemo franko. (1)
Nova in rabljena
kolesa
zares prvovrstnih znamle
šivalne stroje
najnovejše, ki tudi štikajo.
Otroške vozičke
športne, globoke ln razno druge predmete se izplača kupiti predvsem pri
»Promet«
nasproti križanske cerkva
Jeklene valjčne rolete
najceneje izdeluje
Priporočam napravo lesenih rolet in platnenih zaves.
TOVARNA ROLET LJUBLJANA
LINHARTOVA ULICA 8
■S"
S tužnim srcem sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla moja draga svakinja, gospodična
MARIJA GALE
učiteljica v pokojn
dne 13. avgusta 1938 ob 13.45, po dolgotrajni mukapolni bolezni, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb drage blagopokojne bo v ponedeljek, 15. avgusta 1938 ob 4 pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. avgusta 1938.
Ing. Janda Franc, rudniški svetnik v pokoju — svak.
PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI
ki je izplačevala ves čas denarne krize stare in nove vloge br«z vsake omejitve, ae priporoča za vse bančne posle, katere izvršuje najugodneje. • Nakupuje in prodaja tuji denar po najboljšem tečaju. Daje trgovska posojila. • Vloge obrestuje proste po 4°/0, vezane do 5°/0.
EEESffl
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v Bod-čklh, dobavlja po naroČilu G. Erklavec, Ljubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 25-91. (1)
Rozine
vseh številk, poceni na zalogi. Veletrgovina južnega sadja — LJubljana, TyrSeva 48.	(1)
Posteljne mreže
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo, najceneje Alojz Andlovic, — GregorfilCeva E (pri Napoleonovemu spomeniku).
Parkete
vseh vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceni Leo Paulin, tovarna parketov ln turnirja, parna žaga, poŠta Straža pri Novem mestu.
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI. Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
cviček
pravi, dolenjski, dobite prt
Centralni vinarni v LJubljani.
Telefon štev. 25-73
Resnico govore, ko trdijo,
da prodajamo najboljša in najcenejša
kolesa
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika izbira 1
Splošna Mi Urnih
z o. z. et. Vid nad Ljubljano
Kdor se hoče posvetiti trgovskemu stanu
ali bi se hotel usposobiti za službo v pisarnah ter ima nižjo gimnazijo ali meščansko šolo — bi mu toplo priporočali, naj obiskuje enoletni trgovski tečaj na Trgovskem učilišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani, Trnovska ulica 15. — Šolnina in vpisnina sta tako nizki, da pomenita proti znanju, ki se pripravo malenkos za tako šolanje je dobro naložen _kapital, ki
dobi v tem zavodu, pravo malenkost. Izdatek
i šolanje je nosi vse življenje bogate obresti. Po natanč-
nejše podatke se obrnite na Trgovsko učilišče institut Robida,
m stenografski Trnovska ulica 15. — Vpisovanje pismeno od 15. avgusta dalje.
Ljubljana, osebno ali
Prostovollno razprodalo
raznega zidarskega inventarja kakor strojev, orodja, železnih predmetov, računskih strojev itd. se vrši
17. avgusta ob 8. ari v skladišču na Povsetovi cesti 39 (ifodellevo).
Interesenti se vabijo.
Dražba lesa
Začasna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda na javni dražbi 14. septembra 1938 pri občini Sv. Lovrenc na Pohorju iz revirja Plešič:
2100 plm izdelane smrekove hlodovine in
800 prm izdelanih bukovih drv.
Pojasnila, pogoji in tiskovine se dobijo pri gornji upravi in pri revirnem vodstvu razlaščenih gozdov pri Sv. Lovrencu na Pohorju in pri šumski upravi v Črni.
Javna zahvala
Podpisana Marija Brus, posestnica v Lipljah št. 8 pri Planini, sem po streli dne 3. avgusta 1938 utrpela veliko požarno nesrečo na svojih poslopjih in premičninah, ki so pogorele do tal. K sreči sem pa bila zavarovana pri jugoslovanski zavarovalni banki »Slaviji« v Ljubljani, ki je škodo takoj ocenila in mi odškodnino v moje popolno zadovoljstvo že izplačala. Zaradi tega vsem posestnikom toplo priporočam, da se zavarujejo pri domači zavarovalnici »Slaviji«.
L i pije, dne 5. avgusta 1938.
Marija Brus
Javna dražba
V torek, 23. avgusta 1938 ob 8 zjutraj bo v Hmeljniku, Pristava št. 2, p. Mirna peč pri Novem mestu, dražba naslednjih predmetov:
3	krave, 8 konj, kobila, 2 plemenski svinji,
4	junci, pisalni stroj, voz na peresa, ea. 20.000 kg mrve in 1000 m meterskih bukovih drv.
Potrebujemo
več delavcev
za rezkalne stroje, za stroje za izdelavo zobiastih koles in za horizontalne vrtalne stroje (Bohrwerk).
Samo pismene ponudbe pod šifro »Strojar« je poslati na oglasni zavod »Publicitas« d. d,, Zagreb, Ilica 9.
Oglas
Konvikt šolskih sester v Ljubljani VII., Zg. Šiška, vila Raja
se preseli
s 1. septembrom 1938 na Celovško cesto št. 98 (pri stari mitnici).
Vožnja s tramvajem v središče Ljubljane traja samo 5 minut. — Prostorna hiša, lepa sončna lega, veliko dvorišče s košatimi kostanji.
Predstojništvo.
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Mesto tajnika
razpisuje Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27. Prosilec mora biti naš državljan, Slovenec, z odgovarjajočo visokošolsko, juridično ali trgovsko izobrazbo. Znati mora tudi perfektno slovensko stenografijo, potrebno pa je tudi poleg smisla za organizacijo in zanimanjem za gospodarska vprašanja sploh, tudi primerna govorniška spretnost. - Ponudbe na gornji naslov Vsaka protekcija brezuspešna in že v naprej odklonjena.
KOLESA
v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poni-klani ali kromirani znamke AXO, kupite ugodno pri
H. SUTTNER - Ljubljana ■ Aleksandrova t. 6
Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogojil
,SLOVENEC, podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Konči Ahačiči
Trije tieki
51
In Taci, Luksi in Maci odpro svoje oči
Tedaj pa zaslišijo mamin glas:
!"> »V« .t I ».51T					|11U	
mmm						t -f

in vidijo, da sede prav pod istim drevesom, pod katerim so pred davnimi, davnimi časi zaspali, tedaj, ko so odšli od doma preko njive in travnika, ker jih je mama tako hudo kaznovala zaradi neposlušnosti. Ohl Kako so se medtem vsi trije v hudem trpljenju spokorili! Saj jim še zdaj strah in groza tako tičita v kosteh, da so jim vsi lasje naježeni.
>Taci! Luksil Maci! Kje pa vendar ste? Ni vas celo uro — kosilo čaka že!< — Pomislite, otroci! Vse te pustolovščine so ti trije grešniki sanjali v eni sami kratki uri! Zato mama niti opazila ni, da so odšli v svet in zato ni bil njen glas prav nič hud. Široko je razprostirala svoji roki in ujela v svoj objem kar vse tri hitro pritekajoče potepuhe.

Med kitajskimi teroristi 5
Pogrešala sva od Settleinenta modernizirane Kitajske in čistega zraka iz vrtov »Francoskega okraja«.
»Pazite,« je opozoril oficir, »ne sunite v preprogo. Ponoči varčujemo z elektriko.«
Na hodniku se je pojavil strežnik in naju pozdravil.
»Pojdite mi po sladoled in po dva kozarca,« mu je ukazal komisar
»Ne, ne,« sem zaklical, »ne gremo še. .«
»Tiho! Zaradi zdravja. Treba nama je nekaj whiskya, da si razkuživa grlo od vsega smradu, ki sva ga pravkar vdihavala.. .-r
»Ohl V teh okoliščinah ..«
Tovariš je zaprl zunanji krili oken in dva ventilatorja sta puhala v pisarno svež zrak. odprl je omaro in iz nje potegnil fotografski aparat.
»Glejte, to je vaše.«
Pila sta kar stoje in oficir me je zopet pospremil na nasip
»Ali vidite svoj voz?«
»Da, vidim ga- čaka me v senci hangarja tam doli Na svidenje, gospod komisar, še enkrat, hvala!«
Ko sem stopal doli, je moj voznik zapustil svoj prejšnji prostor in postavil vozilo pred lestvico. In nenadoma me je napadla neka slabost. Voziček je bil siccr isti, spremenil pa se je voznik Slamnik mu je pokrival obraz, namesto da bi visel na dvokolnici, sam pa *e je bil tako postavil, da mu je kazal le hrbet in sedaj je čakal, da vstopim ...
Nič ni bilo na njem podobnega močnemu vlačilcu in tako se mi je to revše zasmililo, da
sem ga ogledoval s tako pozornostjo, da se še sedaj spominjam vseli i»oart>bnosti njegovih ramen in nionovega tilnika.
Stopil sem na voz. Kakšne važnosti je bila ta izmenjava? Če bi bil truden, ali ga ne bi lahko nadomestil tovariš, ki je peljal komisarja? Vendar je bila ta razlaga kaj maloverjetna. Poznal sem namreč pohlep, zaradi katerega se vozači kar trgajo za popotnike, in začutil sem nepremagljiv nemir.
Tedaj je pridrvel avtotaksi in pripeljal poveljnika, ki se je vračal na krov.
»No, gospod Martin, ali vam je dolgčas po našem parniku?«
Prisrčno sva se pozdravila in razložil sem mu nagib tega poseta. Potem pa sem mu dejal: »Okoristil se bom z vašim taksijem, da se vrnem domov. Ta bo hitrejši kakor voziček.«
šofer se je razveselil nepričakovanega dobička in je hitel. Vrgel sem nekaj denarja vozaču, ki se je zelo jezil, ln takrat sem videl njegov suh obraz in njegove zlobne oči.
Taksi se je premaknil in s polno brzino hitel po Broadway Easte. Nisem svobodno zadihal prej, dokler ni vozilo, ki je predrdralo Gar-den Bridge, prišlo na Bund.
Na tihem sem bil jezen sam nase. Kako mi e nagla sprememba kulijev povzročila toliko
bojazni? Bilo je dvanajst. Avto je nekoliko zmanjšal brzino zaradi italijanskih pomorščakov, ki so se držali za roke m zapirali vso cesto. Bili so pijani, toda vendar sem rad poslušal njihovo petje.
»Ta živčna napetost je nevarna,« sem za-mrmljal »Nekaj moram zaužiti.«
Vozilo se je istočasno ustavilo pred hotelom »Evropa«. Hitro sem vstopil v svojo sobo in se s ključem zaklenil. Komar mi je zabrenčal pri ušesu.
»Oh, moral bi bil prositi vratarja...«
Toda na mizi sem zagledal škatlico japonskih sveč. ?.c naprej so vedeli za mojo željo, ki so jo menda imeli vsi stanovalci.
Sicer pa so prišli komarji na drugo vrsto. Neka tiha bojazen me je vedno mučila, ne da bi si jo mogel pametno opravičiti. Nisem mogel vzdržati, da ne bi obhodil cele sobe, privzdigoval tapete in pogledal malo pod posteljo.
»Glejte, kakšen bojazljivec sem postal!«
Toda, kar me je najbolj vznemirjalo, je bilo to, da nisem mogel najti pravega vzroka te mračne bojazni Vsakikrat, ko se mi je v mislih
rodilo to ali ono spoznanje, me ni nič odvrnilo aren na
prezračevalec in zaprl obe okni. Japonske sveče
od tega, da ga ne bi poslušal.
Naslonjen na pretikalo, sem pognal v tek
so gorele počasi in tanek dim se je dvigal v oblik i spirale proti stropu.
Ko sem zaspal, sem zopet zagledal besne kulijeve poglede, ki so bili vame zapičeni. Sicer sem ga dobro plačal — kakor da bi me bil pripeljal do tu akaj torej te zlobne svetlikajoče se kulijeve oči?
Končno me je utrujenost premagala in po-greznil sem se v globok spanec, ki so ga včasih prekinili komarji.
Drugo poglavje.
Težko je ob belem dnevu razumeti strah, ki vas je ponoči mučil.
Prav zaradi tega se mi je naslednje jutro zdel moj nočni nemir zelo smešen.
Topla svetloba jc prodrla skozi zavese v sobo, ki se mi je zdela že docela domača. Hitro sem se navadil hotelskega ozračja. Pritisnil sem na gumb in zahteval zajtrk. Nato sem odprl okna in pustil v sobo /late sončne žarke.
Delavnost na Wangpott se je znova začela. Jadrnice so prihajale z visokega morja in plule proti Jang-1 sc-Kiangu; njihova jadra v podobi netopirjevih kril so se zdela, da izhajajo iz Bog ve koliko stoletij. Predstavljal sem si, da se tudi za časa Min?* (kitajski cesar) niso mogla drugače gibati
Pri bregu Putunga, ki je bil na nasprotni strani Bunrla, je bila zasidrana anglešika bojna ladja in neka japonska obvestilna ladja, nekoliko niže pa križarka, na kateri sem ojiazil francoske barve.
Nekdo je posrkal na vrata. Strežinik mi je prinesel kave, mleka in masla.
Nekaj požirkov sem i/pil, nato pa sem se vrnil na balkotn. Sirena neke železarne je zatulila.
Stresal seim z rameni, ko sem pomislil na nočno razburjenje.
»Malo bom šel na sprehod. Danes popoldne bom šel z Leclercom na z;raikoplovmo tekmovanje in jutri bom razpoložen za delo..«
Nisem se mogel ločiti od opazovanja Wang-
Eoa. Vsak čolnič, ki je prevažal ljudi z enega roga na drugeg breg, je imel čolnarja, ki je stoje krmaril in se boril proti toku.
Toda sonce, ki je bilo že visoko na nebu, me je prisililo, da sem se vrnil v sobo.
Ni bilo dolgo do desetih, ko sem stopil na Bund in se odločil, da pojdem na Nan.king Road, o kateri sem slišal, da je največja trgovska žila mednarodne koncesije.
Le nekaj korakov in bil sem na njej.
Nankiug Road je ena izmed tistih ulic, kamor se je, kakor se zdi, nakopičilo vse bogastvo sveta.
Razkošna izložliena okna so nudila krasno izbiro svilenin: šali (lahke, široke hlače, ki jih nosijo na Kitajskem moški in ženske), pyjamc in drugo razkošno perilo. Tu so bile zopet nežne barve in lepe vezoninc. Nekoliko dalje so stale trgovine s starinami, ki so zgovorno pričale o stari Kitajski. Potem so si sledile prodajalne najrazličnejših vrst. ki so jih prekinjale paroplovne družbe, banke in menjalnice denarja.
Nar.king Road očividno ni več Evropa, pa tudi Aziia ne; to je Šanghai.
Jesenski lipski
Začetek 28. avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog eajma, Beograd, Knez Miha jlova 33/1
sejem 1938
Zafetek 28. avgusta
in častni zastopniki: Ing. G. T5nnies, Ljubljana, Tyrševa 33, Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97
Obvestilo
Glavna kolektnra Državne razredne loterije
ŠAGRIN, družba z o. z. v Ljubljani
se je preselila s Krekovega trga štev. 10 v FRANČIŠKANSKO ULICO št. 6 (poleg trgovine »Jelka«)
Dospela so zopet francoska kolesa
Najboljši materijal Najlažji tek
AIGLON
Model: TOUR DE FRANCE
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA
Tyrševa cesta 12 (dvorišče)
Občutek svežine . . .
Vaša koža mora z lahkoto dihati. Puder Vasenol za toaleto Vam obdrži kožo zdravo in suho, oživlja in osvežuje jo, ter odstranjuje ne-prijetni duh od izhlapevanja kože. (tf^mff* Hoja Vam je pravi užitek, noge se ' ' Vamne potijo, ker jih puder Vasenol . ^ ^ za noge obdrži suhe, zdrave in * -i'*''??' odporne. Vpija znoj in odstranjuje neugodni duh od Potenja.
Vasenol
' Puder za toaleto. Puder za noge. ^
Najpreciznejša ara sedanjosti
V Mariboru toplo priporočamo sledeče tvrdke:
Šivilj
am priporočam
poceni raznovrstno svilo po 8, 10, 12 din meter. L TRPIN Maribor, Vetrinjska ulica 15.
Slavan Ribaric
Maribor, Aleksandrova cesta 59
Galanterija, pletenine, nogavice, otroške, dam-ske in moške čipke, igrače, papir itd.
Obiskovalci Maribora obiščite
mizanfvo za umetno pohištvo
Štefan Koter, Mlinska ulica 29
predno se odločite za nakup pohištva V eeni in kvaliteti rodi mannfaktura
Čeiki magazin
Maribor, Ulica X. oktobra, vogal Barvarske
- •
Rabite denar?
Staro zlato (zlomljen nakit), srebrne krone, umetno zobovje, kupuje po najvišjih cenab Alojz Stumpf, zlatar, Maribor
Koroška c. S
Lastna delavnica za nove predmete in popravila
Obiščite znano trgovino
Branko Sučevič, Maribor, Slovenska ul. 8, teL 21-53. — Mineralna olja — barve — laki — izolacijski material — parfumerija.
Klavirji, pianini
svetovnih znamk Stingel, Ehrbar, Seiler, Ffirster; tudi na obroke in na posodo v veliki izbiri pri
H. BAUERLE, Maribor, flospoika ul. S6/I.
Franc Travisan
trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, deželnih pridelkov in perutnine
Maribor, Stolna ulica 4 se priporoča!
ftll\ SKRADL
MARIBOR, Gosposka Dl. 11
manufakturna trgovina se priporoča!
STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO
avtogenično varjenje, delavnica za izdelovanje orodja, b katerim se proizvajajo množinski artikli v v kovinah, usnju, lesu, celuloidu itd. Se priporoča
DERENČIN STANKO
MLINSKA 31 - MARIBOR
V naši podružnici v Mariboru
dobite lahko vsa pojasnila glede inseratov! Tam lahko plačate tudi naročnino za »Slovenca"
Lastniki srečk!
Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. - Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »NOVICE O SREČKAKc, MARIBOR, CANKARJEVA 14. Priložite 3 dinarje v znamkah.
Conlinental
samoprodaja: |Va|| g^g^
Maribor, Vetrinjska 30 Podružnica: L|ubljana, Prešernova ulica Itev. 44
Notranja oprema stanovanj
kakor: spalnice, jedilnice, kombinirane sobe, kauče, madrace, odeje in najmodernejše kuhinje, preproge, zavese, linolej, kartolej in stene za predsobe. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni ter kvalitetni izdelavi. — Dobite pa tudi vse na otroke.
ohištvo E. Zelenita, Maribor, Ulica 10. oktobra 5
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanov, opreme priiakuje VaJega obiska ob posetu Maribora.
kolesa in sestavni deli, lepe slovenske gramofonske plošče, električni material, vedno sveže baterije po najnižjih cenah
Popravilo vseh radio - aparatov Telef. 26-85 Maribor, Trg Svobode 6 Telef. 26 85
Zahtevajte povsod nai list!
Mariborski teden Vam nudi marsikaj lepega, ogiejte si pa tudi razstavo
STEKLARNE 1. KOVUflt v Mariboru
tako na razstavišču, kakor v prodajalnah
Slovenska ulica 10 In Koroška cesta 10
Tam imate najlepšo izbero vsakovrstnega stekla, porcelana in keramike, od preproste do najfinejše izdelave, po najnižjih cenah.
Steklarstvo za zgradbe in notranjo opremo. Specijalna delavnica za moderne okvire za slike.
Moderno urejene delavnice za ogledala in brušeno steklo. Izvršujejo se vsa v stroko spadajoča dela, kakor brušenje facet, robov in različnih gravur. Stekleni pulti, etažere, avto-šipe, vse vrste ogledala, toaletna, reklamna in transparentna. Strokovna in vestna izdelava po zmernih cenah.
CUNJE
krojafikc odrezke, itar papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako mnoilno
Arbeiter - Maribor
D r a t s k a IS «9eMSB!e<BroHR#!SraB
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. — Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. Najmoder-
neška oprema I KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44
Svotovno znane neinfike znamke
»BRENABOR« dvokolesa
petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobite ] po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkl KLEINDIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 14.
CMHBHMMMnmBB
22ESa
BANČNO-KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank ln hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE 3% obveznice, bone ln srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
PONTOS CENTRAXA d. z o. z., MARIBOR
Melfska cesta 55 • Telefon Interurb. 23-78
Edinstvena Izdalovalnlca Pontoi aparatov k poluaotomatsklm tehnlcam odobrenih po kr. Ministrstvo za mero in
dragocene metale v Beogradu
Nakup in prodaja vsakovrstnih tehtnic
Pontrs-aparat
i.
v sami Sloveniji nad 100 najuglednejših trgovskih tvrdk preizkusilo na svojih Berket in Cito tehtnicah skozi več let in konstatiralo, da je aparat,
v vseh pogledih brezhiben ter ščiti trgovca pred nepotrebnimi popravili tehtnic, katere nastajalo radi enostranske obtežitve z navadn mi uteži.
PANTOS-APARAT prištedi vsakemu trgovcu z najmanjšim obratom dva do tri tisoč dinarjev letno na blagu, ki se sicer s:gurno zgubi pri tehtanju z navadnimi uteži, tehtanje z aparatom štedi na osobju in pospešuje naglo postrežbo, tehtanje s oontosom izključu|e vsako pomoto radi njegove pregledne registracije tehtanega blaga.
pri tehtaniu s pontosom se izključuje vsakovrstne poškodbe tehtnic in drugega inventarja, katere poškodbe so neizogibne pri tehtaniu z navadnimi uteži, tehtanje s pontos aparatom je resnično higiieuično, ker se umazanost utež ne prenaša na blagol
7. pontos aparat je zato največji prijatelj vseh ekonomičnih in naprednih trgovcev) Pontos aparat je taksne kakovosti in preciznosti, da se zanj jamči celih pet let in ostane pa še seveda unoraben najmanje svoiih 30 let. Radi konečne odobritve tega aparata je kr. Ministrstvo za mere in dragocene metale v Beogradu pregledalo en pontos aparat, ki je bil 5 let nepretrgano, brez vsakih popravil, v rabi pri eni tukajšnjih tvrdk in ugotovilo njega brezh bno delovan e in popolno neobrabo njegovega mehanizma, kar se lahko vsak čas dokaže z uverenjem zgoraj imenovanega Ministrstva z dne 20. VII. 1937, br 2964.
Na Marlbo-tkem tednu od 6, do 15.8.1938 je rastavljen ta epohalni aparat na hodniku meitanske dekliike iole v l. naditropju ter te predoii notranjost mehanizma viakemu interesentu.
Aparati se prodajalo na Maribortkem tednu po zniiani cenil

Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce6
Maiateli: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Cenčii