SVOBODNA SLOVENIJA p*v - ASO XXXVI (30) /^TTTPXTT A T T T> T) TU huenos airbs štev-12 EJoJ j(J V JDjJN 1A JL/JL_t> XvJ4j 24. marca 1977 Jugoslavija obtožuje „določene sile“ Grenko Slovenci smo eden redkih evropskih narodov, ki ni imel plemstva svoje krvi. Naša dežela je bila posejana z gradovi, a v njih so gospodarili vitezi, baroni, grofje, knezi, vojvode, ki so v fevdalni dobi zgodovine dobili svoje naslove in te|m pripadajoče pravice in zemljo. Živeli so med nami, a z nami niso čutili, po naše niso govorili in v nevarnostih le nase mislili. Imeli pa smo k sreči v najtežjih dobah naše zgodovine plemstvo, ki ni i-melo svoje veljave po milosti fevdnih gospodov, ampak po volji ljudstva, ki jih je spoštovalo, jim zaupalo in se jih oklenilo, ko so ga plemenitaši prepustili usodi. To so bili slovenski škofje, go-riški, mariborski, ljubljanski, sinovi slovenskih mater. Živeli so med narodom, njegove težave so poznali, narod so ne le versko, tudi kulturno vzgajali, na mso-cialno utirali boljšo smer in ga junaško branili pred nasilniki, vse do današnjih časov, ko je krščanska in narodna zavest našega naroda v nevarnosti, kakor ni bila še nikoli. Katoliški Slovenci so vsaj v enem izmed slovenskih škofov vedno videli svojega narodnega kneza, ki so ga spoštovali in mu sledili. Tako je bil pred dobrim stoletjem (Slomšek tisti, ki je znal z besedo, s pisanjem in z dejanji idealno združiti v neločljivo enoto naše krščanstvo in slovenstvo. Tak velikan je bil nadškof > Sedej v Gorici, ki se je z vso odločnostjo uprl valu potujčevanja, ki je skušalo njegovo krščansko čredo z ustrahovanjem in napadi odtrgati od virov pravega slovenstva. Tak branitelj za resnico je bil Mahnič, ki je kljub nerazumevanju enih in nasprotovanju drugih junaško branil čistost krščanskih resnic. Taka avtoriteta na škofovskem prestolu je bil nadškof Jeglič, . čigar pojava je bila zares knežja in čigar neupogljiva volja je bila prislovična, kadar je bilo treba učiti resnico, opozarjati na zmote in pomagati narodu pri boju za dosego njegovih pravic. Tak junak je bil naš veliki škof-mučenik Gregorij Rožman, ki je opozarjal na nevarnosti in zlobo komunizma in na jasen nauk Cerkve, do danes v veljavi, o brezbožnosti in pogubljivo-sti tega zla. Hvala Bogu, je imela naša domovina tudi po uvedbi komunizma škofe, ki so v najtežjih razmerah in v dostikrat do muoeništva segajočih šikan vodili po pravi poti svoje vernike, katerim je brezbožni režim vtisnil žig manjvrednosti in brezpravnosti. Mi, ki nismo bili priče vsega, kar je v teh tridesetih letih pretrpela slovenska Cerkev: škofje, duhovniki in verniki, morda včasih nismo mogli razumeti, zakaj so ravnali tako in ne drugače. Morali so reševati vsaj drobec pravic za svoje vernike, ne da bi popustili kaj na račun naših verskih resnic in moralnih načel. Slovenska cerkev je prestala hud pretres. Vse, kar je bilo zunanjega, šibkega, strahopetnega in koristolovskega, je odpadlo. V trpljenju in ponižanjih preizkušeni kristjani pa so, tako pravijo poznavalci razmer, veliko boljši kakor smo bili mi. Prav ti kristjani .so zadnje čase v velikih skrbeh: kdo bo vodil slovenske škofije, ko bodo sedanji škofje omagali. Ljubljanski metropolit bo 28. septembra letos dopolnil 75 let in po cerkvenih določilih mora papeža zaprositi, da ga odveže, odgovorne službe. Upoštevaje njegovo zdravstveno stanje, je verjetno, da bo njegova demisija sprejeta. Prilično enake razmere so v lavantinski škofiji: leta in neugodno zdravstveno stanje . ovirata, lavantinskega vladiko pri izvrševanju tako odgovorne službe. Po človeško sodeč ni daleč čas, ko bosta ljubljanska in mariborska škofija dobili nova nadpastirja. Navada je, ne pa zakon, da odstopivšemu škofu sledi na njegovem mestu njegov pomožni škof, ki je že vpeljan v vodstvo škofije. Pa ne vedno ! Vernike v Sloveniji tlači 'ena velika skrb: Kaj bo z mariborsko škofijo, kadar bo tam postalo - aktualno vprašanje nasledstva, če bil bil na- to mesto i-menovan sedanji pomožni škof dr. Vekoslav Grmič? Iz pisem, ki prihajajo iz domovine, je čutiti ta strah, ker bi se s i pisanje takim imenovanjem naredila nepopravljiva škoda lavantinskim katoličanom. Bog in ljudstvo pričakujeta od svojega škoga določenih lastnosti, ki morajo biti podlaga in ogrodje njegove vzvišene službe: Edinost z brati in zvestoba papežu, ki mu škofje morajo slediti v vseh odtenkih cerkvenega nauka: dogmatičnega, moralnega, socialnega, kulturnega. Škof je pastir svoje črede, ki jo mora varovati pred zmoto in braniti pred nevarnostjo. Mora biti luč na svetilniku, ne leščerba skrita pod mernikom. Mora biti jasen in odločen v o-brambi resnice in v pobijanju zmote. Mi tukaj, ki beremo, kar škof dr. Grmič napiše, še bolj pa oni, ki ga poslušajo in' poznajo od blizu, se večkrat vprašamo: Ali je to vredno katoliškega škofa ? Ves katoliški Maribor, s klerom in teologi vred je vedel, da je bil Grmič kot bogoslovec v stalnem stiku z mariborsko komunistično stranko, kamor jo hodil, kot je sam izjavil javno, poročat o razmerah v katoliškem taboru. Kaj oni, ki so ga predlagali Vatikanu v imenovanje, tega niso vedeli ? Vemo, da je bilo njegovo imenovanje za pomožnega škofa pri komunističnih oblastnikih sprejeto z zadovoljstvom, da mu oblasti ne delajo nikakih neprilik in da jim on tudi nikdar ne da povoda za to. On ni komunist, a njegovo zagovarjanje rdečega režima škodi več, če lahko reče, da ni član njihove stranke. Povsod je znano, da je Grmičevo pisanje polno slavospevov na komunizem in njegove predstavnike, da še tako grobe krivice in zločine njihove dobrohotno opravičuje, če' že ne odobrava, da pa je do katoliške Cerkve, njenega vodstva in njenih ustanov do grobosti nasproten in prezirljiv. Skuša vpeljati v svoje izrazoslovje oguljeno frazo o- „klerikalizmu“, kot glavnem krivcu naših narodnih nesreč in naše neorientiranosti in zaostalosti, ker se nismo znali pravočasno odločiti -za iskreno sodelovanje z brezbožnim komunizmom, da bi nam bilo lepo in dobro. Ima svoj tisk, pod okriljem Mohorjeve družbe v Celju, o katerem je ljubljanski metropolit v škofijski okrožnici, poslani svojim duhovnikom, napisal to-le: „Gotovo vas, dragi bratje, zelo boli, ko v nekaterih naših revijah pogrešamo tisto krščansko krepost, ki jo sv. Ignacij v svojih duhovnih vajah imenuje ‘Čutiti s Cerkvijo’, ki je, kot pravi Ignacij, prava nevesta Kristusa, našega Gospoda. . . Kratko, manjjka nadnaravnega gledanja na Cerkev. Tako pisanje sicer še ni heretično, dokler je v teoriji, tudi ni zoper cerkveno disciplino, ampak je nezrelo negodovanje otrok, ki svoje matere ne ljubijo, za vernike pa pohujšlji-vo in veri zelo škodljivo.“ Še enkrat preberite dobro premišljene metropolitove besede, ki so redkokdaj slišana obsodba pisanja, za katerega je odgovoren katoliški škof bolj, kot njegov pokorni sluga, ki sedi v uredništvu. Ta nesrečni mož je postal nervozen. V takem stanju se pa konflikti množe na vse strani. Išče zaveznikov, pa jih dobi morda le kje po svetu, kakega zanesenjaka na Laškem, ki se upre škofu in papežu in kandidira na rdeči listi, kakega upornega opata ali škofa, ki ga predstavi kot preroka boljših časov itd. Poročila nam pravijo, da ima doma med verniki prav malo ljudi, ki njegovo prijateljstvo z rdečimi odobravajo, med štajerskim klerom le majhno skupino mladih. Do dobra razočaran ga je zapustil tudi dr. Truhlar, ki je spočetka odobraval Grmičev sistem, ko pa je prišel doma v tesnejši stik z njim, sta se definitivno razšla in Truhlar je odšel v inozemstvo, da bi se umiril po doživetem razočaranju, a ga je prehitela smrt. Druga poročila vedo povedati, da niti eden jugoslovanskih škofov ne odobrava Grmičevega početja, da mu je na konferenci v Zagrebu lani eden izmed nadškofov naravnost povedal, da on ne spada V škofovsko družbo. Kako grenko je take' stvari zapisati. Pa mislimo, 'M moramo. Ljubljanski metropolit pravi, da njegov način pisanja in delovanja ni, kar bi moralo biti delo katoliškega škofa, da pa to nezrelo ne- Helsinška pogodba, za katero so se Sovjeti silno trudili, je postala za komunistični svet pravi „bumerang“ (lovsko orožje avstralskih domačinov, ki prileti lovcu nazaj v roke, ako ne zadene cilja). Sovjeti so hoteli s to pogodbo doseči, da bi evropske države skupaj z ZDA priznale zasedbo haitijskih držav, ostala določila pogodbe pa jih niso zanimala. Seveda pa so prav’ tista ostala določila — o svobodi gibanja, informacij, potovanja in o človeških pravicah sploh — tista, ki delajo Sovjetski zvezi in ostalim komunističnim državljanom veliko preglavic. Po spretnem sovjetsko-jugoislovan-skem manevru se je Titu posrečilo izsiliti v Helsinkih sklep, da bo letos v juniju v Belgradu konferenca vseh podpisnic helsinške pogodbe z namenom, da se preišče, v koliko so bili sklepi izvršeni. Niti Sovjetom niti Titu se ni niti sanjalo, da bodo prišli zaradi helsinške pogodbe v velike, neprilike. Di-sidentovstvo v Sovjetiji je dobilo naravnost ogromen obseg in se zanj zanima ves svet. Tudi češkoslovaški primer „Listine 77“ je predmet pisanja vsega svetovnega časopisja. In končno je bil deležen bumeranga tudi Tito, ki bi moral biti na junijski konferenci najbolj čistih rok, da bi mogel deliti moralne opomine nekomunističnim državam. Zgodilo pa se je, da je šestdeset uglednih jugoslovanskih državljanov (o čemer je Svobodna Slovenija že pisala ~— opomba ur.) poslalo vrhovnemu ustavnemu sodišču protest zoper to, da se posameznim jugoslovanskim državljanom ne dajo potni listi, čeprav je ta pravica zagotovljena, v jugoslovanski ustavi in v helsinški pogodbi. Države vzhodnega bloka so poslale na konferenco v (Sofijo, ki naj bi začela 2. t. m., svoje tajnike iz Centralnih komitejev KP, pristojne za partijsko ideologijo in medpartijske odnose, a uradno o tem kot ponavadi skrivnostno molčijo. Prva je seveda prihitela v Sofijo sovjetska delegacija, katere člani so Ponomarjev, vodja mednarodnega oddelka v sovjetskem CK, posebej zadolžen tudi za nevladajoče komunistične partije, nadalje Katušev, pristojen v CK za odnose do vladajočih KP v državah Vzhodnega bloka, in končno vodja ideološke komisije v CK Zimjanin. Češkoslovaško delegacijo vodi Bilak, strokovnjak za partijsko, ideologijo, medtem ko sestavljajo madžarsko odposlanstvo Györi, Ovari in Gyenes, vsi trije izvedenci Za ideološka vprašanja in zunanje zadeve v CK. Torej sami pravoverni visoki kalibri. Že pred konferenco so krožile govorice o bližnji vzhodnobloški ideolo-ško-vrhunski opredelitvi. Sofijski sestanek naj bi torej skušal dokončno razčistiti nejasnosti, ki so se pojavile V komunističnem gibanju po evropski konferenci KP v Berlinu lansko poletje glede osnovnih stališč predvsem vladajočih komunističnih partij v državah Vzhodnega bloka. godovanje otroka pohujšuje vernike in jih zavaja. To pohujšanje prihaja tudi k nam preko morja na drugi konec sveta, če našim mladim razlagamo papeško o-krožnico o socialnih problemih in o brezbožnem komunizmu, se je že slišala beseda: „Če je tako, zakaj so pa potem škofje ž njimi?“ Eden, pomožni, je dovolj, da se sumnja razširi nad vse. Mi, ki sino že prestali svoje izkušnje, pa vemo, da en posamičen primer, kot je tu zgoraj omenjen, ali pa kaka nepremišljena izjava ali taktična napaka, koga drugega, ne bo omajala naše zvestobe do Kristusove Cerkve. Moliti pa moramo vsi, naj sv. Duh z najmočnejšo lučjo posveti v glave in srca tistih, ki bodo odločali o tem, kdo bo v bodočih desetletjih vodil k Bogu slovensko čredo. .......................... J. A. Ta protest je postavil Jugoslavijo na obtožno klop in silno pokvaril njen u-gled kot vodnice junijske konference. Zato je Titova vlada smatrala za potrebno, da poda njen zastopnik M. Kalezič na časnikarski tiskovni konferenci izjavo, da so „določene sile“ začele s kampanjo proti Jugoslaviji in ji o-čitajo, da ne spoštuje človeških pravic, kar da seveda ni res. Priznal pa je, da je bila res vložena vloga na vrhovno ustavno sodišče, ki je edino pooblaščeno, da razsoja o ustavnih pravicah. Dalje je izjavil, da se v 99% oz. 99.5% primerih ugodi prošnjam za podelitev potnega lista. Samo v silno redkih primerih se odkloni izdaja potnega lista „iz državnih varnostnih razlogov“. Jugoslovansko komunistično vodstvo se tudi silno razburja zaradi Djilasovih izjav, ki jih je dal ameriškim časopisom, da se namreč v Jugoslaviji ne spoštuje človeških pravic. Ko so . vprašali Kaleziča, kaj pravi k tem Djilaso-vim izjavam, je ta odgovoril, da je to pač osebno mnenje Milovana Djilasa, starega komunističnega funkcionarja, ki je v popolnem nasprotju z mnenjem ljudstva v Jugoslaviji. Grobo kršenje človeških in državljanskih pravic je tudi primer obsojenega odvetnika Jovana Baroviča, ker je pred sodiščem branil „stalinista“ Vladimirja Dapčeviča. Take očividne kršitve državljanskih pravic so v navadi samo v diktaturah. Svoj čas sta jih prakticirala Mussolini in Hitler, in seveda komunistične diktature. Titovo stališče na belgrajski konferenci bo: kaj nerodno spričo teh in še raznih drugih kršitev državljanskih in človeških pravic. Zdi se, da se v (Sofiji posvečajo reviziji Berlinskega dokumenta, ki ga je Brežnjev že med svojim bukareškim o-biskom novembra lani skušal prezreti. Politični opazovavci so si sicer edini v tem, da je bil sofijski sestanek sklican predvsem zaradi problemov okrog evro-komunizma, niso pa složni v sodbah glede sovjetskega odnosa do njega. Medtem ko se eni nagibajo k prepričanju, da je evrokomunizem spretna sovjetska izdaja trojanskega konja, trdijo Potreba po tem novem sestanku 35 držav (33 evropskih in obe severnoameriški), se je pokazala posebej potem, ko se je helsinški sporazum (1975) izkazal med državami sopodpisnicami kot . popoln nesporazum med njimi. Vsaj kar zadeva tolmačenje takratnih sklepov. In tako so belgrajski „Helsinki“ še eno potencialnih pričevanj, kako zelo se je razšla človeška govorica od dežele do dežele ali od primera do primera, čeprav uporabljajo isto besedo, enak stavek. Osnovne misli, katere jih spočno, pa se med seboj odbijajo kakor istoimenski poli. Koliko napornih prizadevanj gre v vsiljevanje popačenih tolmačenj preprostih definicij, razumljivih v izvirnem izrazu celo otroškemu razu- * mu. Najtežje pa je razumeti opažanje, kako nekritično nasedajo mase človeštva, tudi intelektualcev, najnesmisel-nejšim drznostim. Helsinški sklepi se med drugim zavzemajo za nedotakljivost državnih meja, dasi dopuščajo spremembe mirnim potom. S tem so si Sovjeti pustili odprta vratca za vsak primer, če... bi jih kdo za božjo voljo prosil za reše-nje in podobno. Zahodu pa je uspelo vnesti v pogodbo nèkàj človečanskih pravic. Sovjetom so s tem zabili kaj neprijetno zagozdo v kompakten sklop zatiranja človečanskih in državljanskih pravic ter človeka kot takega, ponižanega na raven stvari, na bolj ali manj uporabno številko. Zagozda se je pričela napenjati in povzročati pokanje drugi, da naj bi sofijski sestanek imel nalogo temeljito obračunati z evropsko inačico marksizma-leninizma. Poučeni krogi vedo povedati o naravnost mrzličnih predpripravah za to ideološko vrhunsko zasedanje, da bi prehiteli nameravani madridski sestanek evroko-munističnih partij. V najboljšem primeru naj bi po teh virih evrokomunistom dopustili nekaj „posebnosti“, a le za čas, dokler ne pridejo na oblast, in to izključno z namenom, da jim omogočijo prevzem oblasti. Vsekakor je Moskvi veliko na tem, da ne diskreditira evrokomunizma pred zapadnimi volivci. Poleg sovjetov so dozdevno samo še Čehoslovaki in Vzhodni Nemci priganjali k sofijskemu vrhunskemu razčiščevanju, medtem ko so bili Madžari proti, Romuni in Poljaki pa so kazali kaj malo navdušenja zanj. Vzhodnih Nemcev se je, tako pravijo poznavavci razmer, polastil po /berlinski konferenci nekak občutek krivde, češ, da bi takrat kot gostitelji morali objavljati vse tedanje govore v celoti in dobesedno, kar bi zbujalo vtis, kot da gre za „enakovredna“ stališča. Na Češkoslovaškem pa so npr. zadevo z „Novo Nemčijo“ deloma utajili in je partijski tisk vzhodnega bloka nasploh objavljal le izvlečke iz posameznih govorov. Za stališče, kakršnega so hoteli vsiliti sovjetski komunisti in ostale dogmatične partije sofijskemu sestanku (ali mu vsaj dati tak videz), je značilen pred kratkim objavljeni članek v češkoslovaški reviji „Tribuna“, ki očitno meri na zahodne partije, ko pravi: „Partijske enote, posebnosti ali avtonomije v tej ali oni državi zapadejo redno v omejen nacionalizem in končno v revizionizem ter ustvarjajo meščanske a-gencije v okviru delavskih gibanj.“ Nanašajoč se na praški prevrat 1948, meni nadalje revija, da pride komunistična partija lahko na oblast samo „z ramo ob rami s Sovjetsko zvezo“. Kot nadaljnje temeljno razpravljanje v 'Sofiji domnevajo poučeni politični krogi določitev drže napram zapadni disidentski agitaciji v zvezi z belgrajsko „helsinško“ konferenco. Tudi glede tega trdovratno krožijo govorice o različnosti stališč. Predvsem o-pozarjajo na romunskega partijskega in državnega poglavarja Ceaucescuja, ki je že pred nedavnim potovanjem v Afriko svoj disidentski problem rešil na samolasten, elastičen način. Bodoči razplet gori komentiranih problemov bo nakazal, do kake mere Sovjetija še obvlada svetovni komunizem. sklopa zdaj tu, zdaj tam, medtem ko Zapadu spoštovanje danih meja ne povzroča posebnega glavobola. Tako je torej „Helsinki“ spravil Moskvo v škripce, saj jo stane več, kot ji prinaša dobička. Podpisi držav vzhodnega bloka na helsinškem dokumentu so sami po sebi zbudili sočasno opozicijo po socialističnih državah, ne da bi bile tako nastale opozicije med seboj povezane, čimbolj se bliža belgrajsko poletje, tembolj narašča, se utrja, - se bo pa tudi medsebojno uskladila, saj jo prožijo enaki nagibi. To, da je le del te opozicije protikomunističen, drugi pa komunistično-revfeionističen, ne spremeni nič stvari. Najprej se bodo predstavniki sestali junija, da natančno določijo dnevni red, rang delegatov, datume dejanskih zasedanj, ki bodo nekako jeseni. Ti preliminarni sestanki so mnogo važnejši in pomembnejši, kot se o tem splošno misli. Od spretnosti delegatov je odvisno, koga jim uspe vriniti v delegacije, kaj vnesti in kaj ne v dnevni red. Od tega v veliki meri odvisi potek, zaključki in uspeh konference. Belgrajska konferenca in Moskva Moskva pričakuje predvsem oporekanja glede človečanskih in državljanskih pravic. Po pisanju komunističnih listov je sklepati, da pripravlja v dveh .smereh odbijanje napadov. Najprej skuša. definicijo človečanskih pravic ospo- (Nad. ha 4. str.) L. J. Z. Partijski ideologi na posvetu v Sofiji REVIZIJA BERLINSKEGA DOKUMENTA IN OBRAČUN Z EVROKOMUNIZMOM? PRED BELGRAJSKO KONFERENCO JIMMY CARTER V ZN MOSKVA GROZI WASHINGTON!! Po prvih, za večino opazovalcev prehitrih in na videz nepremišljenih potezah, ki jih je severnoameriški predsednik Jimmy Carter napravil po svojem nastopu v Beli hiši v obrambo človeških pravic v sovjetskem bloku in v latinski Ameriki ter Afriki, so se njegovi svetovalci v Beli hiši nekako resneje spopadli s tem problemom in Carterju nasvetovali, naj v ZN, se pravi pred vsem svetom, poda celoten pogled svoje vlade na zadevo človeških pravic, da bo stvar postavljena na trden temelj. Carter je to storil v ZN minuli četrtek, ko je potrdil severnoameriško odločno zavzetost za človeške pravice širom sveta in poudaril, da nobena država na svetu ne more trditi, da bi bilo preganjanje njenih državljanov le njena notranja zadeva. Carter, ki se je bil doslej v svojih izjavah glede človeških pravic omejeval na posamezne slučaje sovjetskih disidentov ali pa na posamezne države, kakor se je to zgodilo s petimi latinskoameriškimi državami, je- sedaj v ZN razširil to stališče z izjavo, da „se ZDA smatrajo odgovorne za obrambo človeških pravic kjer koli na svetu“ in da „ta odgovornost ni samo političnega značaja.‘‘ Carter je tudi poudaril, da „iskanje miru in pravičnosti pomeni tudi spoštovanje človeškega dostojanstva“ ter je predlagal, naj bi celoten oddelek ZN, ki se bavi z zadevo o človeških pravicah in ima sedaj svoj sedež v Ženevi v Švici preselili nazaj v New York, „kjer bodo njegove akcije v ospredju našega zanimanja in kjer nas bo svoboden tisk lahko lažje podpiral v teh naših prizadevanjih. Vse države podpisnice Listine ZN so se obvezale ohranjati in spoštovati temeljne človeške pravice,“ je pribil Carter. Carter je nadalje dejal, da ve, kakor ve marsikdo, da tudi v ZDA niso bile človeške pravice vedno spoštovane, toda ZDA so kljub temu odločene Odpraviti sleherno krivico v tem pogledu čim hitreje. „Kadar pa gre za težke in splošne kršitve človeških pravic, kar je vse proti mednarodnim pogodbam, pa se zadeva spremeni v problem vseh,“ je nadaljeval Carter. „Obveznosti, sprejete z Listino ZN, Splošna deklaracija ZN o človeških pravicah in helsinška pogodba, vse te obveznosti je treba jemati prav tako resno kakor trgovske ali varnostne pogodbe.*“ Carter je v ZN ob tej priliki napovedal, da bo v dokaz severnoameriške zavzetosti za človeške pravice skušal čim prej pridobiti ameriški kongres za ratifikacijo dolgo odlašanih dogovorov v ZN o civilnih in političnih pravicah, dogovora ZN o problemu genocida ter pogodbe o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije. Carter je v ZN tudi objavil, da ima njegova vlada tri glavne zunanjepolitične cilje pred seboj: ohranjevati mir in zavirati oboroževalno tekmo, pomagati graditi boljši in. bolj povezan mednarodni ekonomski sistem in se boriti tako z nasprotniki kakor s prijatelji za obrambo človeških pravic. Že prvi Carterjevi nastopi v obrambo človeških pravic za železno zaveso so močno razburili komunistične režime po vsem sovjetskem taboru, njegov nastop v ZN pa je razburjenje še povečal. Sovjetska vlada je tri dni študirala njegove izjave in končno minuli ponedeljek preko svoje tiskovne agencije Tass zagrozila Washingtonu, da „odnosi med ZDA in ZSSR ne bodo mogli ostati takšni, kakor so bili doslej, če severnoameriška vlada ne bo prenehala s svojimi nastopi za človeške pravice v socialističnih državah in v ZS;SR.“ Tass je tudi objavila, da „bodo ZDA morale opustiti sleherno podpiranje disidentov v ZSSR, če hočejo ohraniti znosne odnose z nami.“ Asu ul os internos En uno de los discursos mas enérgicos desde que se iniciara la distension en-tre el oriente y el occidente, el jefe del comunisTno soviètico Leonid Brezhnev formulò una clara advertencia a los Estados Unidos, para que no se inmiscuyan en sus asuntos internos. En clara alusión a là campana en favor de los derechos humanos, Brezhnev dijo que “no toleraremos la interveneión en nuestros asuntos internos por parte de nadie y bajo ningun pretexto”. Al parecer Brezhnev ya se ha olvidado de las intervenciones militares de la URSS en sus paises satélites, nacidas bajo el amparo de una doctrina que lleva su nombre; del constante martilleo acerca de los derechos humanos en paises (corno Chile), donde el comuniSmo està a la defensiva; de su iricesante ingerencia, mediante presiones y amenazas, sobre las decisiones de cuanto gobièrno se oponga a los intereses de la URSS. Pero también se olvidó que la Union Soviètica suscribió el asta de Helsinki, y por lo tanto està obligada a cumplirla: està obligada a respetar los derechos humanos. Si no lo hace, bien tienen los demàs el derecho — y la obligación — de re-cordàrselo. Kadar hvalimo „napredek“, v bistvu hvalimo gibanje in častimo tiste, ki ne pustijo, da bi se kje ustalili. Friedrich Nietzsche Iz življenja in dogajanja v Argentini MEDNARODNI TEDEN PRED KRIZO BRITANSKE VLADE? — Mnogi opazovalci v Londonu predvidevajo padec laburistične valde. Liberalna stranka je postavila kot pogoj za podporo laburistični vladi, naj preneha s podržavljanjem. Brez podpore liberalcev in severnoirskih protestantov, ki zahtevajo ostrejše nastope proti „Irski revolucionarni armadi“ pa laburisti nimajo nobenih izgledov, da bi se mogli obdržati na vladi. Konzervativna stranka je namreč zahtevala glasovanje o zaupnici vlade. In tako se more zgoditi enako, kot leta 1924, ko je prva laburistična vlada Ramsaya Mac-donàlda padla pri glasovanju o zaupnici. INDIRA GANDHI PORAŽENA NA VOLITVAH — Indira, ki je bila na vladi enajst let, je bila na parlamentarnih volitvah poražena. Niti ona niti njen sin Sanjay nista bila izvoljena v novi parlament. Ljudska stranka, ki je dejansko koalicija treh sredinskih opozicionalnih strank in dela Kongresne stranke, ki ga vodijo nekateri né-davno odstopivši Indirini ministri, je zahtevala odstop Indire Gandhi kot predsednice vlade, nakar je v torek podala ostavko. KRVAVI LIBANON — Prejšnji teden so neznanci iz zasede umorili vodjo libanonskih levičarjev Kamala Djumblata, ko se je vračal domov. Umor so obsodili vsi politiki Libanona, Moskva je v zadnjih tednih razvila izredno politično in propagandno aktivnost po vsem afriškem kontinentu ter pred očmi vsega syeta trga to celino svobodnemu svetu iz rok in jo postopoma prenaša v svoj komunistični blok. Najživahnejši moskovski agent v.A-friki je kubanski komunistični diktator Fidel Castro, ki je lansko leto v Moskvi s svojimi vojaki pomagal ustvariti odlično oporišče v Angoli, od koder imajo komunistični strategi v Kremlju namen Afriko presekati ob ekvatorju na dvoje in tako ločiti severni pretežno a-rabski svet od črnskega na jugu ter končno oba obvladati. Castro je v minulih tednih prepotoval skoro vse črnske države srednje A-frike in se s tamkajšnjimi, po večini marksističnimi režimi dogovoril za nadaljnje podvige proti jugu in proti severu. Za Castrom je prišel na obisk nekaterih srednjeafriških držav sovjetski državni predsednik Podgorny, ki ho samo potrdil, kar se je pred njim že dogovoril sovjetski agent Castro. Istočasno s politično akcijo vodi Moskva tudi vojaško akcijo, in sicer iz Angole v sosednji severni Zaire, kamor so pod krinko osvobajanja bivše kongoške Prav na datum izida našega lista obhaja sedanja argentinska vlada prvo obletnico svojega nastopa. Dne 24. marca 1976 je vojaštvo prevzelo vodstvo države spričo brezvladja, v katerega je zašel peronistični režim. Praznovanje obletnice je predvideno kaj skromno, kot so bile skromne slavnosti nastopa pred letom. Vojaški krogi so bolj kot v organiziranje slavnosti zaverovani v študij položaja po dvanajstih mesecih oblasti. toda nedolžne kristjane iz vasi Shouf, ki je v bližini Djumblatovega doma, so levičarji neusmiljeno morili. Po nekaterih vesteh so iz maščevanja pomorili kar 140 prebivalcev te vasi. Kristjani so zahtevali posebno zaščito pri libanonskem predsedniku Sarkisu. Djum-blat je bil v libanonski državljanski vojni vodja združene levice; sovjetska komunistična partija pa mu je dvakrat podelila „Leninovo nagrado za mir“. POTRES NA FILIPINAH — Hud potres je opustošil otok Luzon. Epicenter potresa je bil 345 km severovzhodno od Manile. Potres je nekoliko prizadel tudi samo Manilo. Število žrtev pa še ni znano. province Katange vdrli tkim. „katanski orožniki“, da bi to na rudninah bogato provinco sedaj odcepili od ostalega Zaira, kar se jim pred leti ni bilo posrečilo in so se morali zateči v Angolo. ZDA ter zahodnoevropske države so vsekakor spoznale vso moskovsko igro, saj jo pogled na afriški zemljevid razodeva. Toda' ZDA se bojijo direktnega vojaškega posega v zadevo, ker jim je še v živem spominu Vietnam, kjer je ameriška vojska prvič v zgodovini doživela poPaz. Zato je Carter odredil samo letalski prevoz živil in zdravil v Zaire, 'Z vojaškimi potrebščinami in orožjem pa sta se Zairu odzvali Francija in seveda Belgija, ki ima kot bivša kolonialna sila Konga tam še mnogo svojih interesov. „Katanski orožniki“ so opremljeni s sovjetskim orožjem, ki so ga dobili od kubanske vojske v Angoli, Zaire pa je bil doslej deloma oskrbovan z orožjem le iz Belgije. Prvih napadalcev iz Angole je bilo nekaj nad 2000, toda število se je v nekaj dneh že povečalo nad 5000. Poročila govorijo tudi o kubanskih vojaških inštruktorjih, ki so prideljeni tem „katanskim orožnikom“. Opazovalci ugotavljajo, da se področje okoli Angole hitro spreminja v afriški Vietnam. Mnogo kritik je slišati na sedanji argentinski režim, tako znotraj kot zunaj države. Znotraj gre največ na račun socialnega stanja. V teku dvanajstih mesecev gospodarski ekipi ni uspelo zavreti inflacije v meri, kot je bila predvidena. To je kaj negativno vplivalo na kupno moč delavskih plač. Je pa gospodarskemu vodstvu uspelo preurediti zunanje gospodarsko stanje ( Argentina se je nahajala pred kon-kurzom, sedaj so s plačevanjem dolgov na tekočem, državna blagajna pa ima v zalogi 2 tisoč milijonov dolarjev) in reaktivaeijo industrije, ne da bi s tem povzročili večjo brezposelnost. Če z inozemstva prihaja hvala glede gospodarske reaktivacije, pa padajo tem hujše kritike zaradi „kršenja človečanskih pravic“. Temu je krivo nepoznanje položaja, pa spretna in ostra marksistična kampanja. Kako si je sicer mogoče razložiti razne uradne napade evropskih vladarjev na argentinski režim (Carterja tukaj sploh ni omeniti, njegovo zadržanje je svojstven žalosten primer); kako dejstvo, da celo katoliško časopisje v Franciji, Italiji in Španiji piše o pobitih gverilcih kot o krščanskih mučencih; kako sprejem pri papežu, pa še pri milanskem nadškofu pa poizneje še intervju po radiu in časopisju v Italiji staršev pobitega Santucha. Kampanja je tako široka in' šega tako visoko, da človek hudo dvomi v „moči svobode“, ko vidi, kako so na delu sile teme. Argentinska vlada se pa premalo zaveda važnosti te točke in ne podvzema zadevnih korakov. Zadnje dneve je bilo vec vojaških sestankov, tako skupnih, kot posameznih rodov oboroženih sil. Na njih so analizirali, kako izboljšati dosedanje delo. Precej' je bilo kritik nad storjenim delom, kritik, ki po svoji iskrenosti presegajo vse, kar je Argentina doslej poznala. Pa vendar (v nasprotju kot smo bili vajeni), tudi ni blestečih obljub za prihodnost. Treba bo še precej dela, da se bo položaj ustalil. Pa še tako ne ho uspeha, če vlada ne bo na gospodaXr skem polju strogo nadzirala prekupče-valnega delovanja. Celoten notranji trgovski sistem je tak, da nujno vodi v draginjo in ljudsko nezadovoljstvo. Treba pa bo še nekaj, da vlada izpolni svoje obljube moralne, politične in sindikalne preureditve argentinskega življenja. Prva je počasna in vsak resen načrt za to mora predvidevati desetletja, kar rodove. Hitrejša mora biti politična in sindikalna. A tudi ti se ne uredita z dekreti: prenovitev mora priti od zgoraj, v ljudstvu pa imeti vredno podlago. Težko, kaj težko delo čaka vlado, če naj bo njen namen reorganizacije, ki si ga je zadala pred letom, kdaj vreden omembe na straneh argentinske zgodovine. Pred afriškim Vietnamom? FRANCIJA IN BELGIJA POSLALI OROŽJE V ZAIRE Tine Debeljak (35) Med knjigami in revijami OB PLIBERŠKI TRAGEDIJI HRVAŠKEGA NARODA II Dogovor o vračanju beguncev je bil sprejet na „banketu“ v Moskvi 21. septembra 1944, in znova potrjen februarja 1945 v Jalti. 'Stalin je tam zahteval, da se vrnejo „vse ruske osebe... a z onimi, ki so se borili na strani Nemcev, bomo lahko uredili po vojni..Začelo se je — po dokumentaciji v knjigi — začetkom maja, ko je angleški poslanik pri šubašicevi vladi v Belgra-du R. Stevenson poročal, da je Zavezniški štab v Ca.serti razposlal vsem britanskim misijam sporočilo, da se bo z „jugoslovanskimi disidenti in kvizlinški-mi silami postopalo kot z vojnimi ujetniki ... se ne bo pustilo, da bi se spet borili na strani zaveznikov... kako se bo pa pozneje ravnajo z njimi, se bp reševalo pa ravnini — britanske in severnoameriške ylade.“ — 14- maja je brzojavil maršal Aleksander gen, Ei$en-howerjju o problemih jugoslovanskih čet, in je odgovor prišel 1&. maja; brzojavki, ki se nista ohranili. Ve se pa za vsebino po drugih omembah: Aleksander govori o težko.čah z begunci... tudi slovenskimi ... in je za individualno postopanje z njimi-•• kajti vrniti omenjene begunce domov, bj bjjo lahko usodno za njihovo zdravje... ,(str. 23). Na seji 18. meja so se odločili za Alexan-ÜTPyo teso, da hi „bilo krivično, če bi bili Hrvati vrnjeni jugoslovanski vladi, preden naše razmerje do te vlade ni jasno... predlagajo pa, da se s Hrvati postopa kot z vojnimi ujetniki... vendar 'zaslužijo manj obzirnosti kot četniki. ..“ Padla je tedaj tudi misel: „Mislim, da je treba Hrvate predati Titu. Tako bi s tem gotovo zadovoljili Tita in bi mu pokazali, da smo pripravljeni v nekih stvareh na vsak način postopati z njim kot rednim in odgovornim zaveznikom“ (23). Prav tedaj — 14. maja —- pa se je pojavila na avstrijski meji pred britanskimi okupacijskimi silami — hrvaška vojska, pstaši in domobrani ter mnogo civilistov, ki so jih spremljali, morda do JOO.OOO oseh, Prvi stik z Britanci na pogajanjih v mestu Hrust, in potem v Pliberku. V Glavnem štabu so zavezniki še vedno mislil) c tem, kajj početi z be-gunej v Aystriji. štabni administrativni še) si? Kobeptspp je naprosil arpe-rikanskega političnega syetovayca Kirka, naj piu Pomaga spstpyiti brzojav uu nmorilko ^^##0 yrpjtyi „ker pyirpip vojpe operacije V Avstriji.“ Kink se je uprj in zahteval v smislu /dogovora, db vprpša vlpd0 0 tem, preden se kaj sklepe. 15, mfc M mm. ¥ ttosiHÄ* na, ki je odobril nastop Kirka in sklep: držati se dogovora o nevračanju, temveč o razorožitvi in poslanju v taborišča. Toda tega samega dne 15. maja so že predali vso hrvaško vojsko partizanom. Pozneje — 31. julija 194‘5 — je gen. Lemnitzer dr. M. Kreku, ki ga je vprašal, zakaj so bili domobranci vrnjeni, sporočil to-le: „Po ukazu šefa Glavnega štaba gen. Morgana so bili vrnjeni vsi tisti, ki so nosili orožje za Nemce proti zavezniškim četam maršala Tita“ (Faksimil tega zgodovinskega pisma je bil objavljen iz dr. Krekove ostaline v letošnjem Zborniku ' Svobodne Slovenije). Tako se je Robertsonov načrt izpeljal prej, preden je bil odobren od obeh vlad. Iz Caserte je šel ukaz gen. Scottu v Pliberk, gen. Murray.u v ,(Jelove,c .. . in vrnitev je bila izvršena, Ni se delala razlika med ustaši, domobrani, četniki jp slovenski domobranci... Tako je potek nakazan v knjigi, predvsem v opombah. Na str. 19 pa je po,udarjeno, da je ta vrnitev Mia nepostavna iz dveh razlogov: 1. pepostayna pp mednarodnih haa^rih in ženevskih kpnvepcijgh, nepostavna pa tudi pp krjidtyj dbgpmpp med ameriško in angleško — vlado. Za veljavnost dogovora sp se najbolj p.p-tegpvale ZpA, pa tudj večina Glavnega štaba, kaker je razvidne iz prejšnjih izjav- In vendar so Mii vrnjepi. Kako sp je po^peje razvijala a^ara tep zločinskega vpenja, se vidj iz fréwsfrftp, j»- SÌ@r ščine, objavljene v imenovanem Zbor- niku. Tam se vidi jasno, da so Angleži dobili prve in najvažnejše informacije o posledicah predaje od dr. Mihe Kreka. Pozneje so sprevideli „to strahovito napako.. . sramoten incident, ki ne dela časti udeleženim častnikom...“ Žrtve so jim zdaj „nesrečni Hrvati, bedni Slovenci, ki so bili v veliki meri poklani od Tita.,. “ ‘ Na str. 23 pa stoji: „Potrebno pa je tukaj z naše hrvaške strani dati priznanje in zahvalo, četudi posmrtno, dr. Mihu Kreku, ki se je zavzemal tudi za Hrvate.“ Zasluženo priznanje. Lepa gesta u-rednikov, čeprav skromno zavita v o-glat oklepaj. Slovepci sm,o v knjigi večkrat imenovani, predvsem kot žrtev srbske hegemonije, centralizma in izkoriščanju, v smislu glavne niti v knjigi, ki je paperi ena proti Srbom tako kraljevim (četnikom), kakor komunističnim (kajti jugoslovanski konpppzepi jre otrok srbstva, dasi ga vodi — Hrvati) Toda tega spora, ki je vodil v medsebojno ubijanje — .urednika v uvo,d,u obžalujeta jp ubijanje! — ee tukaj ne dotikam. Slovence y splošnem objektivno obravnavata z neprikrito težpjo, da bi pri$9b% SJoyepce za sodelovanje gpa-ditvp lastne .nemjviShosii — pp hrva-škem zgledu. Tp je nahe navedeno, „da se m nuditi, če sta vp^t^Jju ve- činske sjoyensjeei ptrankb Korošec in Krek zaradi državnega udpna v marcu 1941 sporočila vladi Tretjpgg Rajha, da ri# mì&Miw pwi m mr sulom Jugoslavije predvsem za usodo slovenskega naroda, za kar vidita dve alternativi: 1. Neodvisna Slovenija in 2. skupna hrvaška in slovenska država.“ Ta dokument naj bi bil povzet iz Documents on German Foreign policy 1918-1945,. Washington 1963. Citirani stavek naj bi bil povzet torej iz uradnega vira. Toda kako mu moremo dati verodostojnost, če vemo, da je bil dr. Korošec ob puču že štiri mesece mrtev, saj je umrl 14. decembra 1940. Umikajočo se hrvaško vojsko je o-pazila najprej slovenska partizanska brigada pod komandantom „Tomažem“ in komisarjem Bojanom srkom ter takoj to sporočila komandantu XVI. divizije Ivanu Kovačiču Efenku. Skupaj so se podali k angleškemu generalu Scottu, da bi preprečili prehod oz. dobili v roke vsaj vojaške in civilne poveljnike. Prvi sestanek je bil v mestu Hust(?), potem v Pliberku, kjer so prišli v stik s predstavniki hrvaške vojske, prvič in zadnjič, samo v toliko, da so jim ukazali brezpogojno pre-dajo ter jih nato predali perli zapom. Tolprpč pipd pjimi je ^ arneriški §Jp-vepe.c Jobp Blatnik, tedanji čjap aipe- riške poslanike zoprnice. Tp sp je zgqdilp iß. maja. btorda ni nezanimivo, da je bil gep. Morgan, ki je dal pkaz vrnitve, Z- maja na obisku pri Titu v Belgradu .(Koledar-Zbornik SS 1952, 119j). Mordp je ,cejp 1 y zve?) ChurchUjova pipembp „delanja me.dse-bpjnib 'TjMpy j? 4$ ypapsbie .(ft° Še) (X ŠKOFJA LOKA -4- Kakor je znano, so v Poljanski dolini — Žirovski vrh — odkrili pred leti ležišče urana, surovine za atomsko industrijo, ter menijo, da bodo v par letih končali s pri-pravljalr/imi deli ter začeli z velikim proizvajanjem gradiva. Zato bodo morali zgraditi veliko tovorno cesto do postaje v Škofjo Loko, ki mora biti do tedaj dovršena. Občina se že nekaj mesecev trudi, da bi začeli čim prej s to cesto, toda eno sklepa občina, drugo pa mislijo prebivalci. Kakor je znano, obstajajo trije oz. štirje načrti: načrt MESTO, kjer bi šla štiripasovni-’ ca od Starega dvora do kapucinske cerkve, tam ob Sori in nato skozi Vin-carje v predor pod Gradom v Zminec in po Poljanski dolini dalje. Druga je Puštal ob Sori, mimo Hudičeve brvi oz ob njej in naprej. Potèm zopet čez Puštal skozi predor pod Hribcem oz. Ste-nom, in četrti načrt je temu podoben. Mestni odbor se je odločil za načrt „Mesto“ s predorom pod Gradom. U-prli pa so se meščani, ki zahtevajo, da velike tovorne ceste ne puste spelja-vati skozi mesto, temveč terjajo, da jo zgrade „zunaj mesta“, do katerega naj vozijo ■ samo dovodnice, kajti največja privlačnost mesta je prav njegov zgodovinski in turistični pomen. Oglašajo se posamezniki npr. Aleksandra Kornhauserjeva, prosvetna ministrica v SR Sloveniji, Muzejsko društvo, Varstvo spomenikov, privatniki, itd-., ki hočejo ohraniti. Loki njeno izredno lepoto. Kakor vemo, je bila Škofja Loka razglašena od svetovne organizacije UNESCO zaradi „izjemne skladne celote ob sotočju obeh Sor za kulturno-zgodovin-ski spomenik prve kategorije.“ Zato je zaščiteno vse staro mesto in tudi pogled nanj, to je vsa okolica. Spor se nadaljuje in še ni končnoveljavne odločitve. SINJA GORICA — Na ljubljanskem barju so pri tej vasi začeli 9. februarja s prvimi deli na odseku avtoceste Vrhnika-Ljubljana. MARIBOR — Podjetje Hidromon-taža ima v tujini 15 delovnih enot s 350 zaposlenimi. Gradi to podjetje v 11 državah razne energetske objekte: v Šri Lanki, v Jordaniji, Pakistanu, Nigeriji, Perziji, Bahreinu, Maroku, Libiji, Sudanu in v dveh evropskih državah. LJUBLJANA —• Collegium musi-cum iz Maribora, ki ga sestavljajo Irena Grafenauer, Igor Ozim, Drago Golob in Miloš Mlejnik ter Janko Šetinc, je gostoval 21. februarja v Ljubljani. V Veliki dvorani Narodne galerije je izvajal dela Haendla, Sammartinija in obeh Bachov. LJUBLJANA — Na ljubljanski klinični bolnici je urolog dr. Ludvik Ravnik 16. februarja v štiriinpol urni operaciji odstranil 7,4 kg velik tumor, ki se je razrasel iz pacientove desne led- vice. Po prvih podatkih tumor ni zločeste narave, ni pa še bilo to popolnoma gotoVo. MARIBOR — V mariborskem mestnem parku je 9. februarja neznanec ukradel bronast kip dečka, delo kiparja Gabrijela Kolbiča. Kip je bil ocenjen na 50.000 dinarjev Medtem so že izsledili storilca, Alojzija Korena iz Rošpoha. Ta je kip odvil s postavka, ga v samokolnici peljal domov, razbil in prodal podjetju Surovina kot odpadni bron. Plačali so mu — 772 dinarjev. LJUBLJANA — Na Gospodarskem razstavišču so 17. februarja odprli mednarodno razstavo učil in sodobne šolske opreme. AJDOVŠČINA — V Pilonovi galeriji so 18. februarja odprli razstavo Andraža Šalamuna. Mladi umetn-ik 'bo letos sodeloval na pariškem bienalu mladih, sedaj pa ima tudi nekaj slik razstavljenih v graškem Trigonu in na belgrajskem Trienalu. UMRLI SO OD 24. FEBRUARJA DO 2. MARCA 1977: LJUBLJANA — Dr. med. Urška Brecelj-Jurkovič; Simon Podgoršek, up. 92; Pavla Pelko uč. v p.; Nela Lovrenčič r. Kunstelj ; Nežka Švegelj r. Ovsenek. Valentin Tomše, 92, gozdar v p.; Viktor Rojc, 73, strojni stavec v p.; Janez Pirnar; Marija Brunčič r. Čerin; Antonija Žmahar r. Apšner, 75; Marija Bunc r. Bizjak; Emil Kos, glasbenik; Josipinà Čepeljnik r. Kastelic, 96; Lucija Babnik r. Robida; Jože Mohar, up.; Katica Premrl up.; Pavel Guzelj, up.; Marija Ves, 76; Marija Pristavec, up. ptt.; Pepca Svetlič, 94, up.; Tone Skubic, 74, up.; Janez Langus; Ivana Nagode, 72, up.; Gizela Jagodič r. Ogrizek; Jakob Kralj, up.; Francka Staži-šar r. Mihelčič; Tončka Virt r. Pusto-tnik. RAZNI KRAJI — Dr. Frano lutalo, Rogaška Slatina; Marija Dolenc r. Adam, Kranj; Alojz Hlade, Križ; Stanko Kern, 67, čevlj. m. v p., Kranj ; Ana Hafner — teta Ančka —, 92, Škofja Loka; Ciril Majcen, Mokronog; Janez Knafeljc, strojevodja v p., Cegelnica; Frančiška Rus r. Zajc, 81, Šentvid pri Stični; Josipina Primc, 85, Ilirska Bistrica; Ana Mahorčič, r. Fajfek, Divača; Elizabeta Krašovec r. Trbovc, Celje; Mimica Košič r. Svetlin, Celje; Anton Bambič, up., 83, Novo mesto; Janez Šimenc up. Mečlvode; Vladimir Berdajs, gostilničar, Sava pri Litiji; France Kajin, Podklanec pri Vinici; Katarina Čarman r. Petač, Sp. Pirniče; Alojzija Krošelj r. Petan, Krško; Franc Tegelj, up. Majstrov borec, Gor. Logatec; Niko Trstenjak, 66, up. Šentvid pri Lukovici; Jože Krivec, Litija; Frančiška Vesel, Kranj ; Franc Pečar, Podlipoglav; Marjan Langus, delovodja, Jesenice; Martin Gorogranc, 88, bi-seromašnik, župnik v Goto vi j ah pri Žalcu;. Stanislava Koko tee r. Podnar, Grosuplje; Ana Samec — teta Ana — up., Kamnik. -Franc Usenik, 91, pos., Mali Osolnik pri Turjaku; Peter Sušnik, up., Celje; Jože Lampret, pismonoša v p., Celje; Marija Ocepek, up. Kolovrat; dr. Anton Horvat, 90, odvetnik v p. Maribor; Ciril Jerman — Franceljnov ata —, 79, Radomlje; Jožefa Ma-, rolt,-up. Novo mesto; Edvard Krajnc, vlakov, v p., Majstrov borec, Ljutomer. Začetek slovenske šole „ČUDEŽNE GOSLI“ NA ODRU SLOVENSKE HIŠE Pred pričetkom pouka na slovenskih šolah v Velikem Buenos Airesu smo. Kakor vsako leto se šolsko leto začne s sveto mašo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj in z začetno prireditvijo v dvorani. Tako je bilo tudi letos, 13. marca. Sv. maša se je pričela ob 16 uri, daroval jo je msgr. Anton Orehar za pokoj duše velikega ljubitelja naše mladine pisatelja Karla Mauserja. Spremne besede k maši je bral Petkovšek Janez, berili pa učiteljici ga. Marjeta Smersu-Boltežarjeva in gdč. Francka Klanjšček. Pri pridigi je msgr. Orehar omenil tri stvari: zahvalo Mariji za varstvo in pomoč med počitnicami, prošnjo za varstvo in pomoč v novem letu in ob šestdesetletnici prikazovanj v Fatimi poživitev molitve rožnega venca po naših družinah. Po sveti maši so otroci in starši zasedli veliko dvorano. Pred pričetkom otroške igrice, ki so jo letos pripravili otroci šole Gregorija Rožmana iz San Martina, je spregovoril nekaj besed predsednik Zedinjene Slovenije g. Marjan 'Loboda, čestital je vsem učencem in učiteljem za njihov trud in jih vzpodbujal, naj nadaljujejo s svojjjn delom. Navedel je lepo primero: vsi otroci naj bodo soba z dvema oknoma, vsaj z dvema oknoma. Vsako okno pomeni znanje enega jezika. Spomnil se je tudi pokojnega pisatelja Karla Mauserja, ki je še lanj ob svojem obisku Argentine obiskal laudi slovenske otroke po naših šolah in ga priporočil v jpolitev. Natp je predsednik šolskega odbora iz San Martina Janez Petkovšek pozdravil prvo učiteljico v San Martinu, gospo Francko Miklavčič-Grudzienovo, katero so otroci tedaj poznali kot gospodično Miklavčičevo, katera je skupaj s syétnikom Karlom Škuljem v prvih letih naše naselitve orala slp.vepako ledino v tem okraju. Čestital jj j,e ob njoni osemdesetletnici in ji želel še mnogo let Mali Damjan Boltežar PU ji je izropl šopek nageljev. Gospa še je vsa ginjena Ža-Kvlffila ža počastitev' m rekla, 'da je storila le to, kar je smatrala za svojo dolžnost. Prisotni so se ji z močnim aplavzom zahvalili za vse delo in trud. In nato se je pričela otroška igrica s pevskimi vložki „čudežne gosli“, ki so jo, kot smo omenili, naštudirali otroci iz San Martina v režiji našega neutrudnega režiserja Maksa Borštnika. Mladi igralci so kar dobro odigrali svoje vloge: Kralja Janez Filipič, kraljično Danica Petkovšek, ministra Dani žagar, ministrovo ženo Beti Rupnik, pisarja Marko Corn, Pavleta (glavna vloga) Gabrijel Petkovšek, Pavlovo mater Monika Uršič, botra Jernača Tomaž Vor-šič, krojača Stanko Klobovs, čevljarja Fabjan Kovačič, kuharja Marija Rupnik, kuharjeve pomočnike Kristina Avguštin, Diana Truden in Corn Andreja; vile so bile Sonja Zorko, Lučka Petkovšek, Rezelj Irena, Anica Podržaj, Beti Lenarčič, Veronika Petkovšek, Valentina Stražišar in Pavlinka Voršič. Kraljevo stražo so sestavljali Jožko Vom-berger, Marjan Petkovšek, Marko Avguštin, Veronika Petkovšek, Tatjana Zorko, Helena žužek, njegovo spremstvo pa Damjan Boltežar, Elizabeta Petkovšek, Angelca Podržaj, Regina Truden, Andrej Rezelj, Eva Smersu in Tomaž Ž,užek. Režiserju Maksu Borštniku gre velika zahvala za ves trud, da je igrica uspela» Saj pi lahko postaviti na oder toliko otrok, ki jih je treba včasih, posebno pri vajah, krotiti. Seveda je k Uspehu prispevala del tudj voditeljica tečaja gdc. Katica JCovač. Njej pa so stale ob Strani gospe Irena Petkovšek, Tončka Truden, Kristina Avguštin ter Marjeta Smersu-Boltežar; pa tudi mamice vseh nastopajočih S,o imele kar dovolj dela. Pomagale so tudi gdč. Marta Rupnik, Francka Klanjšček in Lučka Zorko. Lepe kulise za igro je naslikal Marjan Oberžan, pomagali pa so mu še Skale Jože st., Franc Zorec in Ivan Jerman. Ob koncu prireditve se je predsednik Zedinjene Slbvemje' zàhvaliT režiserju SLOVENC! BUENOS AIRES Osebne novice: Rojstvo. V družini Jožeta Grbca in ge. Marije roj. Urbančič se je rodila hčerka, čestitamo! f Krsta. Krščena sta bila v soboto 19. marca v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Ivan Hrovat, sin Jožeta'in ge. Andrejke roj. Dolinar. Botra sta bila Karel HrOvat in gdč. Marjetka Dolinar. Pavel Herman Banos-Špeh, sin Juan José Banos in ge. dr. Majde roj. Špeh. Botra sta bila Mauricio Tronca in ga. Norma Barette. Oba je krstil delegat msgr. Anton Orehar. Srečnim staršem iskrene čestitke! Poroki. Poročila sta se v soboto 19. marca v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco, Ramos Mejia, Anton Novljan in gdč. Marija Uštar. Za priče so bili ženinovi starši Anton in ga. Helena Novljan ter nevestini starši Franc in ga. Vera Uštar. Med poročno sv. mašo ju je poročil dr. Alojzij Starc. V petek 18. marca pa sta se poročila v Martinezu Andrej Vadnjal in gdč. Susana Santos. Mladoporočencem iskrene čestitke! Nov slovenski diplomant. Na fakulteti za arhitekturo buenosaireške univerze je diplomiral Franci Klemenc iz Palomarja. Čestitamo! FRANČIŠKA BERGANT — 80-letnica 19. februarja je Bergantova mama prazno vala svoj osemdesetletni rojstni dan. Ako se človek zazre nazaj v njeno dolgo življenje in upošteva mnoge preizkušnj e, po vrhu vsega pa še bolezen in hudo operacijo, ki jo je prestala, je bila za dan svojega jubileja neverjetno trdna in zadovoljna. God pa je obhajala 9. marca. Za to priložnost so ji sinovi in hčerke napravili lepo slavje v nedeljo ‘27. februarja oh; navzočnosti sorodnikov. Do solz je bilo ganljivo, ko so stari mami-jubilantki vnuki, štirinajst po številu, podarili po en rdeč nagelj. Ako ipovek premišljuje našo polpreteklo zgodovino, se pač čudi, da je za ljudi, ki so jo preživeli, sploh mogoče doseči tako visoka leta; še toliko bolj to velja za matere. Kajti težko si je predstavljati in nemogoče opisati trpljenje, ki so ga prestale tolike matere med zadnjo vojno in revolucijo v naši domovini, pa naj je imela dorašča-joče ali pa majhne otroke. Bergantova mama je bila rojena v Vinjah, na domačiji, ki si ji je po domače reklo pri 'Hrovatu v moravški župniji, že kot dekle je bila zelo delovna; bila je tudi Slanica Marijine družbe v Moravčah. V Moravčah je napravila tudi gospodinjski tečaj, ki jih je po Sloveniji organiziral dr. Krek. Leta 1930 se je poročila s Francetom Bergantom. Novo življenje sta začela na domačiji pri Makove — v Soteski pri Moravčah, posestvo, ki ga je Frančiška dobila v doto od svojega očeta. Začetek je bil težak, saj je bilo treba marsikaj preurediti, popraviti in na novo. zgraditi za uspešno kmetovanje. V družini se jima je rodilo 6 otrok, pet sinov in hčerka. Kot na mnoge krščanske družine je tudi na Bergantovo prišel težak križ v času vojne in revolucije. Mož je zaradi odločnega protikomunističnega nazora in na stalni pritisk partizanov moral zapustiti dom in se pridružiti domobrancem. Tako je žena Frančiška ostala na gruntu sama s šestimi še majhnimi otroki in služkinjo za vse delo na polju in doma ter v neprestanem strahu pred grožnjami od strani partizanov. In res, 2. novembra 1944 so v polmraku .partizani obkolili dom, zbrali vse člane družine ter jih izselili, domačijo pa oropali. Izgnana mati z otroki se je nastanila v Domžalah. Ob razpadu pa kot tisoči drugih nadaljevala svoj križev pot čez Ljubelj na Vetrinjsko polje in kasneje V taborišče Lienz (Peggez) iji Spittal. V Peggezu ji je zbolel sin Janez in po kratki bolezni umrl. Ostalo družino pa je pot pripeljala v Argentino. Po vsem tem je obhajala osemdesetletnico Bergantova mama zares kot pomemben jubilej in znak božjega blagoslova. Človek si more razložiti toliko moči v navidez tako šibkem telesu le v globoki veri in neomajnem zaupanju v Boga. Saj še pri tej starosti redno hodi ne samo k nedeljski maši, ampak tudi med tednom. Doma s pomočjo zvestega moža Franceta še vedno gospodinji. Draga Bergantova mama, Bog vas živi še pa mnoga leja pyi zdravju in v zadovoljstvu! Naj vas še naprej premija blagoslov Vsemogočnega in usliši vaše molitve! številnim čestitkam znancev in prijateljev se pridružuje tu,di Svobodna Slovenija. ARGENTINI SAN LUIS (Lujan) Ustoličenje novega župnika Dne 17. aprila t.l. bo minilo eno leto, kar je umrl g. Ogrin Tone, župnik v Lujanu. Verniki so ostali brez stalnega dušnega pastirja. G. Škulj' Anton iz Lanusa, velik prijatelj pokojnega, se je odločil, da prevzame to faro. Vsi so bili te odločitve veseli, posebno še doma-čini-farani in škof. DogovoTili so se, da bo ustoličenje 13 marca ob 7-ih zvečer. Ob napovedani uri se je zbralo veliko ljudi pred cerkvijo, da pozdravijo san-luiškega škofa dr. Rudolfa Laiseja, ki je ustoličil novega župnika g. Toneta Škulja. Celebrirana sv. maša je bila za pokojnega župnika ih za no%Toustoliče-nega. Sv. mašo so darovali: škof Laise in gg. župniki: Janez Ogrin, brat umrlega, župnik iz Quinesa, Zupančič Lojze iz San Frančiška, Gerbec Mirko iz Lanusa in Franc Novak iz San Luisa. Tudi Slovenci iz San-Luisa so bili zastopani, kakor tudi predsednik katoliškega gibanja iž Lanusa. Slavnostni govornik msgr. Laise je orisal delovanje umrlega Antona kot zelo svetega in pobožnega duhovnika, katerega verniki iz Lujana ne bodo zlepa pozabili, in se k njemu zatekajo v prošnjah in zahvalah. Predstavil jim je g. Toneta Škulja kot vrednega naslednika in jih pozval, da tako lepo, kakor so sodelovali s pokojnikom, sodelujejo tudi z novim župnikom in ga podpirajo v njegovih prizadevanjih. Novi župnik je vernikom iz Lujana že poznan , saj je že večkrat prebil svoje počitnice med njimi. Ob koncu sv. maše je tudi on spregovoril vernikom. Po končani cerkveni slavnosti se je večina vernikov podala v dvorano kjer je bila pripravljena zakuska, katere so se udeležili tudi vsi duhovniki. Ob koncu je g. župnik razdelil lepe Križe, dar N.N. Škof jih je blagoslovil ter pojasnil, da imajo ti križi po molitvi doma križevega pota iste odpustke kot bi ga molili v cerkvi. Škof Laise je tudi povabil vernike, naj se udeleže slavnosti, ki bo 17. aprila (ob obletnici smrti rajnega Toneta Ogrina), ko bodo prenesli zemeljske ostanke pokojnika v cerkev, kjer je toliko let vneto in požrtvovalno deloval. Novemu župniku g. Škulju želimo veliko uspehov in božjega blagoslova. D. H. CARAPACHAY Tombola V nedeljo 6. marca smo imeli za našo skupnost zopet lepo doživetje. Vre, me, ki je bilo še v soboto nestalno, se je nenadoma zboljšalo in spremenilo v vroči poletni dan. Ob pol dvanajstih je bila v domu sv. maša za pokojnega Karla Mauserja, ki je bil častni član tega društva. Obisk pri maši je bil zelo lep, kljub temu, da je dosti mladih odšlo na mladinsko mašo, ki so jo imeli v Slovenski hiši. Po maši, pa je veliko število rojakov ostalo na kosilu, kjer so bili, po stari navadi, dobro postreženi. Med tem pa so na igrišču začeli razstavljati bogate dobitke, ki so bili namenjeni pozneje srečno izžrebanim. Kmalu so začeli prihajati rojaki, ljubitelji tombol in ob napovedani uri je bil ves prostor na dvorišču in na igrišču popolnoma zaseden. Aleksander Pirc je kot napovedovalec pozdravil v imenu Doma yse navzoče in razložil potek igre in takoj nato se je začelo klicanje številk. Že so začeli prihajati h komisiji, ki so jo sestavljali člani odbora in pa zastopnik gostov, prvi dobitniki in začeli odnašati kvaterne. Sledilo je sto daril, ki so jih prejeli tisti, ki so imeli prečrtanih pet številk v eni vrsti.. Po razdeli-vi činkvinov je sledilo klicanje' tombol. Glavni dobitek, plinski štedilnik znamke „Domec“, je zadel g. Vinko Aljančič. Z drugim dobitkom, aparatom za zračenje je bila nagrajena Janika Pezdirc; s tretjim, ležalnim stolom, pa Marko Verčon. Bilo je razdeljenih nad sedemdeset lepih dobitkov. Tombola je končala, ko je že nastopil mrak. Gostje so se razhajali, skoraj vsak s svojim dobitkom; nekateri so prisedli k mizam, kjer so ob postrežbi in veseli pesmi preživeli še nekaj ur v prijetni družbi. Slovenski dom v Carapachayu se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so prispevali z darili, predvsem pa številnim obiskovalcem ter vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu tombole. “NAŠI ODBOJKAŠI” V mesecu decembru se nas je zbrala skupina štirinajstih fantov iz vseh odsekov, da J?i, po resni pripravi, zastopali našo slovensko skupnosf pa argentinskih turnirjih v odbojki. Skupino sestavljamo, po abcednem redu, sledeči: Miha Bokalič, Marijan Grohar, Jože Hrovat, Tone Marin, Marijan Marinčič, Blaž Miklič, Lojze Poglajen, Oskar Pu- SLOVENCI PO SVETU CLEVELAND Počastitev spominja r. Karla Mauserja Ob 30-dnevnici smrti Karla Mauserja sta Zveza društev slovenskih protikomunističnih borcev in DSPB y. Clevelandu priredila spominski večer v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Obisk te prireditve je bil nad vse pričakovanje lep. Med drugimi se jo je udeležila vsa vi-dovska duhovščina, dalje župnik Jožef Varga, pisatelj Jakopič in dr. Spored spominske proslave je bil skrbno^ sestavljen in zelo prisrčen. Proslavo je začel g. Vinko Rožman, predsednik Društva slov. protikomunističnih borcev v Clevelandu. Pri proslavi so sodelovali sedanji in bivši učenci obeh slovenskih sobotnih šol v Clevelandu. Spominski govor je imel tajnik Zveze in pokojnikov prijatelj g. Jože Mela-her. Sledile so točke: Kotičkovemu stričku —• Marija Hozjan iz Slov. šole v Collinivoodu ; To si Ti, moj Jezus — zapela Dominik in Marjanca Goršek; Božična^ —- Janko Žakelj. Nato so zapeli Združeni pevci: Lipa zelenela je, Gozdič je že zelen, Otrok sem Tvoj, Marija. Navzoči so nato poslušali zadnji Mauserjev božični govor, posnet na trak, in gledali slike iz .Mauserjevega življenja. Govornik g. Melaher se je ustavil ob treh velikih mejnikih v Mauserjevem življenju: ob dogodkih na Turjaku, ob njegovem izgonu iz domovine in ob njegovem srčnem napadu po lanski spominski proslavi na Chardonu. Predvajanje lanskega božičnega govora je spremljal g. Štefan Vesel s predvajanjem slik iz Mauserjevega življenja. Naj še omenimo, da je ob desni strani odra bil na vzvišenem podstavku postavljen kip-glava Karla Mauserja, delo mojstra Goršeta. Spominska proslava je napravila na vse navzoče zelo globok vtis in je bila ponoven dokaz, da so ga Slovenci v Clevelandu globoko spoštovali in ljubili. J. M. cheu, Dinko Radoš, Bogo Rozina, Stanko Šenk, Franci Urbančič, Dani Zakrajšek in Heri Zupan ml. Za pokroviteljstvo smo naprosili naše osrednje društvo Zedinjena Slove-' nija, ki se je naši prošnji pozitivno odzvalo. S tem smo hoteli poudariti, da smo zajeli vse slovenske okraje iz, velikega Buenos Airesa. Zavedamo se, da bomo le s skupno močjo mogli najbolje zastopati našo skupnost, kar je naš namen in za katerega se z največjim navdušenjem pripravljamo. „Naši odbojkaši“ imajo tudi juniorsko kategorijo, 'katera že trenira redno vsak teden in bo tudi zastopala slovenske juniorje na argentinskih turnirjih. Naša želja je, da bi pri teh naših prizadevanjih imeli čim večjo podporo vseh Slovencev v Argentini. PO ŠPORTNEM SVETE ARGENTINA FINALIST ZA DAVISOV POKAL — Argentinska teniška ekipa, ki jo sestavljajo Guillermo Vilas, Ricardo Cano in Elio Alvarez je premagala čilsko ekipo s 4:J v finalnem tekmovanju južnoameriške cone za Davisov pokal. V igri posameznikov sta Vilas in Cano premagala čilske športnike. Fillol in Comejo pa sta v igri dvojic priborila za čile edino točko, premagala sta Vilasa in Alvareza. Zadnja zmaga Argentine v finalni teloni za južnoameriško cono je bila pred 11 leti, ko je zmagala prav tako čilsko ekipo, toda s 3:2. V EVROPSKI NAMIZNOTENIŠKI LIGI jugoslovanski reprezentanti igrajo zelo slabo in so celo v nevarnosti, da izpadejo iz prve lige. V šestih kolih je Jugoslavija zmagala le v enem srečanju, vodijo pa Madžari s šestimi zmagami. V predzadnjem nastopu je Francija v Nici premagala 11. februarja Jugoslavijo s 5:2. Zmagi za Jugoslavijo so dosegli le šurbek nad Bire-cheaujem in mešana dvojica Stipančič-Palatimuš nad Seeretinom in Bergeret. Za Jugoslavijo je nastopil še Kosanovič v paru s Stipančičem. ZAGREBŠKI DINAMO je 17. februarja na turnirju „Marjan 77“ v Splitu premagal trikratnega evropskega prvaka Ajax. Zagrebčani so zabili kar 4 gole. HOKEJSKI KLUB JESENICE je tudi pokalni prvak Jugoslavije. V prvi finalni tekmi za pokal je 11. 2. v Ljubljani premagal Olimpijo s 6:2, na Jesenicah pa 14. 2. s 6:3. Maksu Borštniku ip vpditeljjci spie G. Rožmana gdč. Katici ' Kovač ' in vsem sodelavcem in s.ave.da tudj mladim igralcem za ves trud. Gledalci pa so vse nagradili z obilnim aplavzom. .........p K Stn» pred občnim zborom ki predatavljg pred tu^gj.špo javnostjo na|o skppjiost, ki ima poslanstvo za opravljanje vseh nalpg, jti jih pojneyi po svoji naravi ne zmorejo (n. pr. Srednješolski tečaj, Slovenski dan, otroška kolonija v Cordobi in v Slogi, osrednja spominska proslava žrtev protikomuhistične peyplpejje, koordinacija ljudskošolskih tečajev in medorganizacijsjjcega syete ip podobno). če res podpiraš avoj Dom, podpri tudi svoje osrednje dru,štyo ZEDINJENO SLOVjE^UO. TTHpIpt.i qp nhpnPira (Nad. s 1. str.) PRED BELGRAJSKO KONFERENCO ravati, češ, le-te niso same po sebi neka dana pravica, temveč le pridelek meščanske družbe. Resnične človečanske pravice lahko ostvari samo razredni boj. (Kakšna cvetka dialektike! Potemtakem niso človečanske pravice to, kar pod njimi razume Zapad.) Po drugi strani poskuša zasukati ost proti napadavcem in vnesti celo nove postavke v seznam človečanskih pravic: Zapad da jih krši, ker dovoljuje brezposelnost, izkoriščanje sezonskih delavcev, prepoved opravljanja določenih poklicev, visoke najemnine, nezadostne možnosti izobrazbe in podobno. Gotovo pa Moskva ne precenjuje udarnosti svojih obtožb. Pač pa je iz moskovske „Pravde‘‘ čutiti neko zaskrbljenost, da bi mogla vsa ta zadeva dkrog človečanskih pravic škodovati „ugledu socializma". In gotoVo je imel Brežnjev v mislih tudi, ali trenutno predvsem bel-grajsko konferenco, ko je na 16. sovjetskem sindikalnem kongresu pretečeni ponedeljek 21. t. m. (šest dni- pred obiskom ameriškega državnega tajnika Cirus Vanceja) zarožljal proti ZDA in — po zgledu Hruščova — celo krepko usekal po mizi, ko je zapretil Washing-tonu pozor. „Sodelovanje" z ruskimi disidenti da . je „vmešavanje v notranje zadeve' Sovjetske zveze," česar ne bodo sovjeti „pod nobenim pogojem dopuščali" in je „no • 'Jen razvoj odnosov (med obema državama': po sebi razumljivo nemogoč na tej -osnov:." Diplomatski o-pazovavci celo sodro, da je hotel za- pretiti z morebitnim sovjetskim neraspoloženjem pri bodočih razgovorih o o-mejevanju strateške oborožitve (SALT), ko zapade meseca oktobra pogodba iz leta 1972, če bi ZDA le preveč vztrajale na uveljavljanju človečanskih pravic. . V tej zvezi se je pridružil sovjetskim glasovom že tudi nemški socialist Willy Brandt s svarilom, naj ne spremene Belgrada v sodno dvorano. No, vsaj tega se po dosedanjih skušnjah komunistom ni bati! Zapad ne bo tvegal, kar bi mu utegnilo škodovati. Dobro ima odmerjeno, kako visoko lahko privije strune. Brez škode pa lahko izvaja stalen, primerno doziran pritisk na Sovjetijo. Po svojih začetniških državniških spodrsljajih je ameriški predsednik Carter v svojem nastopnem govoru pred ZN 17. marca rabil precej ubrane besede o problemu človečanskih pravic. Se bo v Belgradu držal svojih vodil? Vsa zadeva okrog „Helsinki" je za Sovjetsko zvezo skrajno neprijetna. Kaj lahko ukrene, da se izmaže iz zagate? Lahko npr. odpove helsinški dogovor. S tem bi se na mah znebila opletanja s to neprijetnostjo — in obenem izbila Zapadu velik adut v igri za človečanske pravice na Vzhodu. A to tveganje bi jo veljalo vse preyelike izgube prestiža tako na Vzhodu kot na Zahodu. Pač pa bo na vse pretege skušala zvodeniti sklepno helsinško izjavo, ali jo celo pokopati, na vsak način pa speljati pozornost na druge, nanovo pogruntane probleme. Da bi le ne speljala Zapada na mlin takih mahinacij ! LETOŠNJI SLOVENSKI BISEROMAŠNIKI IN ZLATOMAŠNIKI Biseromašniki — šestedeset let duhovništva: Iz ljubljanske nadškofije: Franc Belec, upokojeni profesor na škofijski klasični gimnaziji, sedaj biva v Glincah v Ljubljani; Ciril Podržaj, upokojeni župnik, biva v Duhovniškem domu v Kamniku; Janez Vilfan, upokojeni župnik v celovški škofiji; Janez Pintar, upokojeni katehet, biva v Italiji. V mariborski škofiji: Franc Hrastelj, stolni dekan in prelat v Mariboru; Franc Rakan, upokojeni župnik v Framu. Matija Zadravec, župnijski u-pravitelj pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. V apostolski administraturi za Slovensko Primorje: Alojzij Kodermac, u-pokojeni župnik v Vipolžah; Rafael Morel, upokojeni župnik v Dolanah (Šmihelu); Ivan Semič, upokojeni župnik in dekan v Kanalu. Zlatomašniki — petdeset let duhovništva: Ljubljanska nadškofija: dr. Jožef Pogačnik, nadškof in metropolit v Ljubljani; dr. Marijan Dokler, upravitelj župnije Špitalič in soupravitelj župnije Motnik; Franc Mozetič, upravitelj župnije iSv. Gora pri Litiji; Gregorij Mali, bivši župnik v Ajdovcu, sedaj biva v Argentini; Karel Dijak, frančiškanski duhovnik v Kamniku. Mariborska škofija: Franc Kolenc, župnik in prodekan pri Sv. Miklavžu pri Ormožu; Janez Sternad, upokojeni župnik, biva pri Sv. Tomažu pri Ormožu; Franc Horvat, bivši župnik v Vel. Dolencih, biva v ZDA. Apostolska administratura za, Slovensko Primorje: Alojzij Gulič, župnik v Podgorju. V nedeljo, 27. marca, ob 10.30 uri v SLOVENSKI HIŠI Občni zbor Zedinjene Slovenije Vse članice in člani lepo vabljeni! SDO MORON SFZ Vabita na družabni večer 16. aprila ob 21. uri Sodeluje: 'SLOVENSKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL Te pričakujemo! Slovensko zavetišče dr. Gregorija Rožmana MARTIN FIERRO — SAN .JUSTO NA CVETNO NEDELJO 3. aprila ob 11.30 blagoslovitev butaric, nato sv. maša v spomin letos umrlega ustanovnega člana in večletnega tajnika Prof. dr. Srečka Barage Po maši skupno kosilo. Ker nam je za prireditev naš član in prijatelj g. Kržišnik iz Tablade podaril zajetnega voliča, bodo cene zelo nizke. ■«■»»—■»■«■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■—■■»«■■■■■■■■UMI •■■■■■ RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1L97 AVDA. 25 de MAYO 136 ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad LUK/ OBVESTITA SOBOTA, 26. marca: V Slomškovem domu večer slovenske pesmi. Poje priznani zbor „Karantanija“- NEDELJA, 27. marca: Slovenska vas. Po naročilu društva Slovenska vas bo ob 10. uri maša za pok. pisatelja Karla Mauserja. V Hladnikovem domu pa bo ob 15. uri redni letni občni zbor društva Slovenska vas. Tozadevna vabila bodo dostavljena članom. V Našem domu v San Justo sklep počitniških dni in sestanek staršev šole „Fr. Balantiča" po slovenski maši. SREDA, 30. marca: V Slovenski hiši sestanek Zveze slov. mater in žena. Predaval bo msgr. Anton Orehar: „Žena — družina :— Cerkev." NEDELJA, 3. aprila: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9.30 mladinska maša, nato sestanek SDO in SFZ. Slomškova šola vabi starše učencev na kratek informativni sestanek, ki bo v Slomškovem domu takoj po maši. V Slovenskem domu v San Martinu Po športnem svetu LJUBLJANSKA Olimpija je gostovala v Tiblisiju v 'Sovjetski Armeniji. V dveh prijateljskih nogometnih srečanjih s prvoligašem Dinamom je katastrofalno izgubila z 0:5 in 0:4, premagala pa je drugoligaša Torpedo z 2:1. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU v alpskem smučanju se je najboljši slovenski alpski stnučar Bojan Križaj moral zadovoljiti le z naslovom prvaka v slalomu, v veleslalomu je postal prvak Boris.Strel, Križaj pa je zasedel drugo mesto. V smuku je zmagal Radovljičan Dušan Gorišek. Pri dekletih je prvo mesto v smuku zasedla 17-letna Andreja Jezernik iz Celja, v veleslalomu Irena Jež iz Raven, v slalomu pa Bojana Dornig iz Ljubljane. Prvak v alpski kombinaciji je Andrej Koželj pred Goriškom; Bojan Križaj v smuku ni nastopil. NA EVROPSKEM prvenstvu v streljanju, ki je bilo v državici Andorra v Pirinejih, je mladi Kranjčan Franc Peternel postal evropski prvak v streljanju z zračno pištolo. V ekipnem prvenstvu je jugoslovanska reprezentanca zasedla četrto mesto. IZZA ŽELEZNE ZAVESE „Hodim v večerno šolo za odrasle, pa mi zlepa ne gre kaj r glavo. Ali mi ne bi malo pomagal, tovariš?" „Raje ne. Pri nas je bolje, da veš premalo kot preveč." „Ali je v Sovjeti ji res polž urnejši od konja?" „Brez dvoma. Konj se ne zna plaziti." SLOVENSKI DOM V SAN MARTINU Sklep duhovne obnove in blagoslovitev oljk bo na cvetno nedeljo, popoldne ob 17 v kapeli kolegija Sagrado Co-razón. Po sklepu v slovenskem domu na razpolago domača večerja. Na velikonočno nedeljo bo po maši v Slovenskem domu velikonočni zajtrk SREBRNA MAŠA ■ [ g. ANTONA DEJAKA, ■ ■ ■ ■ • slov. dušnega pastirja v ‘Franciji, ■ ki bo za kratek čas med nami v ! Argentini, bo ■ ■ v nedeljo, 27. marca, ob 9.30 j v cerkvi Marije Pomagaj. ■ ■ ; Lepo vabljeni, posebej še znanci in ■ ribniški rojaki! ■ riiiHCBaimiNiiiiiiHHiiiiiniHiuiinBasimi ■■«•■■««•«■■aaMMBaaaBOBiiBaaMnaBMaaaaamaaaiMBBOi EZEIZA C. SPEGAZZINI SAN JUSTO AVDA PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sàenz) 2AMORA Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago naj finejše pohištvo. po sklepu duhovne obnove domača večerja. NEDELJA, 10. aprila: V Slovenskem domu v San Martina po maši velikonočni zajtrk. NEDiELJA, 17. aprila: Slovenski dan v Slovenskem domu v San Martinu. Celodnevna prireditev. SOBOTA, 23. aprila: V Slovenskem domu v Carapachayu 5. obletnica pevske skupine „Mladina". Začetek ob 20. uri. NEDELJA, 24. aprila: Izlet Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze. SOBOTA, 30. aprila: Ramoški odsek Zveze slov. mater in žena obvešča, da bo ob 20. uri v Slomškovem domu kulturna prireditev z večerjo v dobrodelne namene. aaaiaaaaaaBiBaaaaaaaBaaaaaaaaBaaaai*aaaaaaiaaaaaaaBB DRUŠTVENI OGLASNIK Občni zbor ZS bo v nedeljo 27. marca ob 10.30. Kdor se od članov ne more osebno udeležiti občnega zbora, prosimo, da pošlje pooblastilo. Šolski svet Zedinjene Slovenije vabi vse učiteljstvo slov. ljudskih šol na sejo, ki bo v sredo 30. marca ob 20. uri v Slovenski hiši. Pred sejo, ob 19, se bo darovala v slovenski cerkvi sv. maša zadušnica za pok. Franceta Vitriha. SLOMŠKOV DOM SOBOTA, 26. MARCA OB 20 VEČER SLOVENSKE PESMI Poje SLOVENSKA VOKALNA SKUPINA “KARANTANIJA” pod vodstvom ge. Marije Fink Geržiničeve. Vstopnice po 300, 200 in 100 pesov na razpolago eno uro pred pričetkom. Med izvajanjem sporeda vstop v dvorano ne bo mogoč. ■■■BHiimiBiaiHiaiHiimiauaiiiniiMMUJMii SDO MORON SFZ vabita na filmski večer: Polet 502 . v nevarnosti Nedelja 2'7. marca ob 17 Potem slmpna večerja ■ aBiBBiaaaiiBaBBBiiBBiaaBiBiBaaiBiiaaaisiaaiiMau ESLOVENIA libre Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramon L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit oj« U m S0 FRANQUEO PAGADO Concesión N9 6775 H S3 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro National de la Propiedad Intelectual N5 1.362.266 Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1977 za Argentino: $ 3.500.— (350.000), pri pošiljanju po pošti ? 3.600.— ('360.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 24 U!SA dol.; obmejne države Argentine 18 USA dol.; Avstralija 30 USA dol.; Evropa 27 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 18 USA dol. Talleres Gräficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, 1101 Buenos Aires, T. E. 33-7213. Prof. dr. JUAN JESUS BLASNHL specialist za «rtepcdtjo ra travmatologijo Marcelo T. de Alvear 1241, pta. baja Capital Federal Tel. 41-1413 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 628-418(8. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE iSacrfbano Publteo Cangallo 1642 Buenos Air*» Pta. baja, otte. 2 T. E. 35-8827 COOPERATIVA DE CREDITO “S. L. O. G. A.” Utda. (Sociedad Legal-Orientadora General* del Asociado) Matricula INAC No. 6380 Bmé. Mitre 97 — Ramos Mejia — La Matanza Convocatoria De conformidad con lo dispuesto por el Art 209 de los Estatutos Sociales, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizarä el dia 2 de abril de 1977, a las 19.30 horas, en el locai de la calle Castelli 28 de la Ciudad de Ramos Mejia, Partiđo La Matanza, Provincia de Buenos .Aires, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA l9) Designation de dos asambleistas para suscribir el Acta de Asamblea. 2°) Election de una Comisión Escrutadora, segua lo dispueSto por el Art. 23Q de los Estatutos. iSociales. 3") Consideration de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexo Nos. 2 y 3 e Informe del Sradico, correspon-dientes al Fjercicio Econòmico N9 16, iniciado el 1« de enero de 1976 y finalizado el 31 de diciembre de 1976. 49) Elección de miembros del Consejo de Administración y Sindicos, segun lo detérminado por el Art 28