IZVESTJE 20 • 2023 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN 2630-4287 20 • 2023 Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici z naslovom Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki se osredotoča na zgodovinske raziskave v zahodnem slovenskem prostoru, njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem, globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora. RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI VSEBINA • Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu • BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) • NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« • BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«• PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico • PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice • URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 • ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja • JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo • DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti • V spomin na Miloša Fona • K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona • POROČILO O DELU SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica: znanstvene sodelavke: doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22) izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21), dr. Neva Makuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24) dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20) dr. Petra Testen Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23) mlada raziskovalka: Monika Marušič – Inštitut za muzikologijo (tel. 05 335 73 23) višja strokovna sodelavka: dr. Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26) prof. dr. Branko Marušič, znanstveni svetnik v pokoju Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume: Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26 Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica. KAZALO VSEBINE Fotografija na naslovnici: Edvard Ravnikar: izsek coninga Nove Gorice, okoli 1949 (Arhiv MAO). ISSN C504-2240 Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Tisk: Birografika Bori Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 73 26 Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana ©2023, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc, doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc, prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin, dr. Petra Testen Koren, izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar Jezikovni pregled: Anja Mugerli Prevod izvlečkov: Neva Makuc Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I 2 0 • 2 0 2 3Izvestje MESTNA OBČINA NOVA GORICA Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) . . . . . . . . . . . . 3 NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« . . . . . . . . . 16 PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico . . . . . . . 21 PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 . . . . . . . . . . 33 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo . . . . . . . .59 DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 V spomin na Miloša Fona | Miha Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona | Petra Kolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 33 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 URBAN MAKORIČ | univ. dipl. zgodovinar urban.makoric@gmail.com Izvleček: Namen članka je predstaviti življenje in delo fotoreporterja, urednika, kulturnega delavca, izseljenca, etnografa in pisatelja humorističnih dovtipov Mirka Lična – Prepiha na podlagi njegovega arhivskega fonda in rubrike Goriški prepih, ki je izhajala v časopisu Nova Gorica, predniku Primorskih novic, med letoma 1947 in 1953. Ključne besede: Nova Gorica, zgodovina, časopisje, biografija, Mirko Ličen. Mirko Ličen e la rubrica Prepih [goriziano] del giornale Nova Gorica tra il 1947 e il 1953 Riassunto: Lo scopo dell’articolo è quello di presentare la vita e l’opera di Marko Ličen, chiamato Prepih. Fu fotoreporter, editore, operatore culturale, emigrato, etnografo e anche scrittore di brani umoristici. Il contributo è basato su materiale d’archivio e sulla rubrica Goriški Prepih, pubblicata sul giornale Nova Gorica (1947–1953), predecessore del giornale Primorske novice. Parole chiave: Nova Gorica, storia, giornali, biografia, Mirko Ličen. Uvod Od ustanovitve Nove Gorice je minilo 76 let, in ker je mesto prejelo naziv Evropske prestolnice kulture1 za leto 2025, se bom v tem članku posvetil njeni zgodovini s kultur- no-biografske perspektive. Kot študijska pri- mera sem izbral Mirka Lična in rubriko Gori- ški prepih v časopisu Nova Gorica,2 ki je izha- jal pod omenjenim imenom do leta 1953, in sicer prvotno v Solkanu in Postojni kot štiri- najstdnevnik (Spletni vir 8). Kasneje so ga nadomestile Primorske novice (Nova Gorica, 26. 12. 1952). V pregledu časopisa sem se osredotočil na njegovo humoristično opre- delitev težav zgodnjega obdobja Nove Gori- ce in takratnega političnega sistema v Gori- škem prepihu. Kot rubrika je začel izhajati 10. decembra 1948 (Nova Gorica, 10. 12. 1948). Ta del časopisa je bil krajše oblike in je v veči- ni primerov zasedal le kakšno četrtino stra- ni. Vzdevek Prepih je Mirko Ličen dobil zara- di urejanja istoimenske rubrike Goriški pre- pih3 oz. Prepih. V Novi Gorici se je z njim prvič podpisal 31. oktobra 1952 (Nova Gorica, 31. 10. 1950). Po začetku objavljanja je ta razpre- 2 Originale hrani Časopisna zbirka Goriške knjižnice Franceta Bevka. 1 Skupaj z Gorico. 3 Dalje samo Prepih. Izvestje 20 • 2023 34 ČLANKI ��� delek v časopisu prisoten skozi vse leto 1948, vendar odsoten v veliki večini številk letnika III (1949) in VI (1952); razlogov za po- manjkanje objav za leto 1949 ne najdem. Ru- brika Prepih se je v tiskanem mediju objavlja- la vse do leta 1952, ko je časopis spremenil ime. Najdemo jo tudi v kasnejših Primorskih novicah, ki jih za potrebe članka nisem obravnaval, saj so od samih zametkov Nove Gorice preveč kronološko oddaljene. Življenje in delo Mirka Lična Mirko Ličen se je rodil 8. aprila 1907 v Oseku. Bil je otrok revne kmečke družine in imel je osem sorojencev, od katerih sta dva izgubila življenje že v rani mladosti. Starša sta bila dninarja; pri delu so jima pomagali vsi, ko so bili za kmečka opravila dovolj stari. Ličen se je v svojem avtobiografskem članku potožil nad bornostjo svojega otroštva. Po- sebej je izpostavil pomanjkanje kvalitetnih oblačil in lakoto; slednja je bila edina stvar na vsakdanjem meniju. Kar mu je bilo na vo- ljo, so bili cikorija, ječmen, močnik in kislo mleko ter pogača, ki je bila pečena pod pe- pelom. Kruh je bil redkost. Danes vsakdanje potrebščine, kot so jajca ali piščančje meso, so romali v prodajo. Na leto so vzredili pra- šička, ki je tehtal do 70 kg. Ta je moral zado- stovati za celotno devetčlansko družino za celo leto. To bi na člana Ličnovega gospo- dinjstva zneslo 7,7 kg mesa na leto.4 Od pe- tega leta je moral skupaj z brati spati na seni- ku, ker v njihovi hiši ni bilo dovolj prostora za celotno družino (Ličen 1973: 212–213). Leta 1916 se je moral skupaj z družino za- radi prve svetovne vojne odpraviti v begun- stvo. Namestili so jih v Mirni Peči, kjer jih lo- kalno prebivalstvo ni prijazno sprejelo. Oz- merjali so jih z žaljivko »vlahi«. V tem času ga je zopet doletela lakota in celotna družina se je morala »postiti«. Med begunstvom 4 Glede na podatke Agencije Republike Slovenije za leto 2018 povprečni Slovenec letno zaužije 92,6 kg mesa (Spletni vir 6). šolanja ni nadaljeval. Leta 1916 se je zaposlil kot pomočnik trgovca z lesom. Osnovno šo- lo je dokončal šele leta 1920, trgovsko šolo pa leta 1921. S koncem prve svetovne vojne se je vrnil na domačijo, od katere pa zaradi vojnega uničenja ni ostalo veliko. Skupaj z družino se je lotil obnove hiše. Kot pomoč- nik lesnega trgovca je delal do leta 1924, na- to pa se je preselil v Ljubljano in tam nadalje- val kot vajenec pri zidarskem mojstru na Rimski cesti 17. Iz Ljubljane se je moral vrniti, ker je bil premlad, da bi sprejel jugoslovan- sko državljanstvo, kot imetnik italijanskega pa tam ni mogel ostati. Matere ni hotel za- prositi, da bi ga sprejela v njegovem imenu, saj bi jo fašistični režim začel preganjati (Li- čen 1973: 213). Novembra 1925 se je skupaj s še petimi Slovenci odpravil v Argentino. Vkrcal se je na ladjo Atlanta, ki ga je iz Trsta odpeljala v Bu- enos Aires. Živel je v majhnem stanovanju, ki Mirko Ličen – Prepih v “vlogi” Abrahama (vir: Kulturno in turistično društvo Osek). 35 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI je obsegalo le 4 × 3 m; kuhinjo je delil s sose- di. Januarja 1926 se je vpisal v delavsko kul- turno društvo Ljudski oder in se pridružil pevskemu ter tamburaškemu zboru. Pri dru- štvu je sodeloval tudi kot član različnih od- borov. Postal je član Rdeče mednarodne po- moči in član slovenskega odbora Protifaši- stične zveze (PZ). Kasneje se je pridružil tudi Komunistični partiji Argentine (KPA) in ostal njen član do leta 1930. V tem času je sicer ve- činoma opravljal delo za Ljudski oder (LO). Ta je bil januarja 1931 razpuščen in Ličen je is- tega leta tudi prvič romal v zapor (Ličen 1973: 214–215). V svojem času v Argentini je skozi tride- seta leta sodeloval pri različnih slovenskih in delavskih organizacijah. Poleg LO, KPA in PZ je pomagal pri delovanju Slovenske prosve- te, Edinosti ter DKD Iskre. Leta 1935 se je za- poslil kot gradbeni delovodja pri senatorju pokrajine Buenos Aires Garcia, ker je tako dobil zaščito pred policijo. Senator je bil na- mreč član takratne vladajoče klike pod voja- ško vlado Augustina Pedra Justa (Spletni vir 7). Leta 1936 se je prijavil kot prostovoljec za Španijo, vendar za njegovo pot ni bilo denar- ja. Kasneje se je zaposlil pri podjetju Tung- steno Argentino in gradil stanovanja za ru- darje. Organiziral je stavke med delavci zara- di zamujenih izplačil in nizkega življenjskega standarda zaposlenih (Ličen 1973: 215). Junija 1946 se je vrnil v svojo rodno vas Osek, kjer je sodeloval pri prosvetnem dru- štvu, pevskem zboru in dramskem krožku. Teden dni po vrnitvi, v začetku junija t. l., se je prijavil za delovanje pri Krajevnem ljud- skem odboru (KLO) v Oseku in se zaposlil kot glavni delovodja. Skupaj s sodelavci je ustanovil zadrugo v Šempasu. V letu 1947 je bil premeščen na KLO Gorica, kjer je deloval kot funkcionar. Šest let kasneje je bil preme- ščen v uredništvo časopisa Primorske novi- ce. Svojo uredniško službo je opravljal celo desetletje, do svoje upokojitve leta 1963. Po drugi svetovni vojni je deloval pri Slovenski izseljenski matici (SIM) in bil član njenega glavnega odbora do leta 1969. Kasneje je postal njen častni član. Soustanovil je podru- žnico SIM v Novi Gorici, pri kateri je tudi taj- nikoval (Ličen 1973: 215–216). Kot osnova za raziskovanje biografije Mirka Lična – Prepiha mi je služil njegov av- tobiografski članek v Slovenskem [Izseljen- skem] koledarju za leto 1973. Naslovljen je Moji spomini na Argentino, opisuje pa obdo- bje od njegovega otroštva vse do vrnitve v domače kraje in povojno Jugoslavijo. Njego- vemu življenju so se v preteklosti posvetili tudi krajani in Turistično-kulturno društvo Osek-Vitovlje, ki na spletu nudijo oris njego- vega delovanja in življenja.5 V letu 2007 sta mu bili posvečeni dve razstavi. Prva je še da- nes v Galeriji Učilna kot del stalne razstave; pobudnik ob Ličnovi stoti obletnici je bil De- an Bovcon. Druga se je odvila v občinski avli Mestne občine Nova Gorica (MONG). Bila je del razstave, posvečene šestdesetletnici Pri- morskih novic. Razstavljene so bile nekatere izmed Ličnovih fotografij, ki jih je uredil sli- kar Franc Golob, hrani pa jih Goriški muzej.6 Leta 2023 so ob petdeseti obletnici njegove smrti odprli razstavo v Domu krajanov Osek. Obiskovalci so si lahko ogledali številne iz- med njegovih fotografij, ki jih je posnel v svoji dolgi karieri fotoreporterja (Spletni vir 3) in ki zaobjemajo vse od lokalnih zabav in Goričanov do infrastrukture ter gradnje No- ve Gorice. Tudi same Primorske novice, pri katerih je Ličen deloval kot fotoreporter, urednik in dopisnik, so mu posvetile dva fizična zapisa. Prvi je bil objavljen leta 1967 ob Ličnovem šestdesetem jubileju, v katerem so se pose- bej posvetili njegovim vzgibom za pisanje dovtipov in opisu njegovega vedrega ter še- gavega odnosa do življenja (Primorske 5 Krajevna skupnost Osek-Vitovlje (Spletni vir 1) in Kul- turno-turistično društvo Osek (Spletni vir 2). 6 Prav tam. Izvestje 20 • 2023 36 ČLANKI ��� novice, 8. 4. 1967). Drugi članek je bil obja- vljen ob njegovi smrti leta 1973 in je bil obli- kovno stiliziran kot nekrolog (Primorske no- vice, 11. 5. 1973). Primere člankov o Ličnu naj- demo tudi na spletni strani Primorskih novic, kjer so predvsem besedila o njegovi profesi- onalni poti in obeleženih dogodkih (Spletni vir 4). Ob njegovi smrti 4. aprila 1973 v Šem- petru (Spletni vir 5)7 mu je krajši zapis posve- tilo tudi Delo (Delo, 4. 5. 1973). Z letom 1983 je Mirko Ličen dobil tudi svoj odstavek v Pri- morskem slovenskem biografskem leksikonu. Posvetil mu ga je zgodovinar dr. Branko Ma- rušič (prav tam), ki je osebnost Mirka Lična tudi prvi historiografsko zabeležil, čeprav je bil med prebivalci Goriške in v zahodnoslo- venskem časopisju kot pomembna oseb- nost znan že prej. Podatke o delu Mirka Lična najdemo tudi v njegovem fondu, ki ga hrani Pokrajinski ar- hiv v Novi Gorici. Arhivska zbirka nosi števil- ko 1087 in vsebuje predvsem tipkopise. V škatli, ki obsega eno tehnično enoto, so po- leg njih tudi filmski posnetki na celuloznih trakovih. Po mnenju dr. Tanje Martelanc, di- rektorice Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, naj bi v tem primeru šlo za še ne razvite fil- me. Ker je tehnologija celuloznih filmov za- radi uporabe srebrnih soli (halidov) občutlji- va na svetlobo, mi med raziskavo posnetki niso bili na voljo. Veliko zbirko Ličnovih foto- grafij hrani tudi Goriški muzej. Poleg filmskih trakov v tehnični enoti naj- demo tudi rokopise v maloštevilnih pismih in več beležkah. Ličen je poleg pisalnega stroja za svoje zapiske in notice primarno uporabljal grafitni svinčnik. Ker je ta na veči- ni strani že zbledel, ali pa so vtisi slabo vidni, je njegova pisava skorajda neberljiva. Da se sicer razbrati nekatere drobce, posamezne povedi, stavke in besede, ki pa mi pri pisanju tega besedila niso bili v pomoč. Beležke so obsežne in skupaj obsegajo približno sto strani formata A5, ki bodo v primeru nadalj- nje deterioracije izgubljene. Tipkopisi, ki obsegajo največji del fonda, se dotikajo tematik, kot so sadjarstvo, osmr- tnice, sodniški postopki na takratnem Gori- škem, humoristični dovtipi, zbadljivke, la- stne prigode z lokalnih zabav, etnografski zapisi, tehnološki razvoj Goriške regije, lju- bezensko pismo Solkanke Slavice, na katero odgovora nisem našel, pa tudi lokalno go- spodarstvo, delovanje Slovenske izseljenske Matice, opisi življenja slovenskih izseljencev v Argentini, dopisi službene in osebne nara- ve. Na dopisu P. Logarju z dne 13. aprila 1955 se je podpisal z vzdevkom Prepih.8 Rubrika Prepih Povojno obdobje na zahodu Ljudske Re- publike Slovenije prebivalcem Goriške ni pri- zanašalo s težavnim življenjem. Novogra- dnje, povojna obnova in strpno sledenje ide- ološkim smernicam tedanjega nacionalnega razvoja so pripomogle, da se je v takratnem časopisu Nova Gorica pojavila rubrika Goriški prepih. S pomočjo humorja, »vicev«, šal in komično-jeznih dopisov so »pisateljsko na- darjeni« prebivalci Goriške našli način, da se nad novo državno ureditvijo tudi pritožijo. Morda se bo bralcu kot meni samemu poro- dilo vprašanje o cenzuri teh kritik, čeprav so po svoji naravi zgolj šaljive. Čeprav so v ne- katerih zapisih »krive« osebe omenjene poi- mensko, sem pri prebiranju na ducate rubrik opazil, da se to ni nikoli zgodilo v primeru ta- kratne politične smetane. Poimensko so omenjene natakarice, železničarji, kmetje, vozniki9 in drugi, torej ljudje, ki so predsta- vljali nižjo socialno plast. V državi politično korektnega »palca« se med ljudmi lahko po- javi tudi avtocenzura; za prihodnje razisko- 7 Citirano po Primorskem slovenskem biografskem le- ksikonu, 9. snopič, Križnič–Martelanc, 1983, 287. 8 PANG, 1087, Mirko Ličen, Tehnična enota 1. 9 Narečno v časopisu »šoferji«, izvor nem. »der Chau- ffer«. 37 Izvestje 20 • 2023 ��� ČLANKI valce bi bilo zanimivo opraviti študijo na podlagi ustne zgodovine z novinarji in ure- dniki medijev med totalitarizmom na Gori- škem po drugi svetovni vojni. Da bi se ljudje lahko zbali takratne cenzure, so se zavedali tudi v uredništvu časopisa in bolj boječim ponudili nakup lasulj (Nova Gorica, 7. 1. 1948). Med humornimi zapisi najdemo določe- ne vzorce, ki se ponavljajo skozi večino šestletnega obstoja Nove Gorice. Gre pred- vsem za kritike menz, voznikov avtobusov, kmetov, gradnje zadružnih domov in po- dobnih dogodkov, ki pričajo o težavah ljudi povojnega obdobja. Centralno planski sis- tem socializma je bil kritiziran npr. v Prepihu z dne 10. decembra 1948, ko se je dopisnik pritožil, da nihče noče prevzeti dela nataka- rice iz Solkana, ker to ni v njihovem »refera- tu«10 (Nova Gorica, 10. 12. 1948). Dalje najdemo zapis iz 17. decembra t. l., ki priča o »učinkoviti« porabi sredstev med novo cen- tralno delitvijo surovin. V restavraciji v Solka- nu naj bi namreč prej skuhali 48 obrokov, zdaj pa jih v istem loncu lahko naredijo kar 69 (Nova Gorica, 17. 12. 1948). Zgodba, ki prav tako priča o učinkovitosti takratne cen- tralno planske delitve dela, prihaja iz Št. Vi- da, kjer uprava za gradnjo zadružnega doma vabi ljudi na ogled temeljev stavbe, preden jih bo s prihodom zime zasula narava, za kar pa oni ne bodo odgovarjali (Nova Gorica, 17. 12. 1948). Poročila, ki jih je rubrika Prepih t. l. dobila iz Kojskega, Oseka in Črnič, poročajo, da so se na gradbišča zadružnih domov za- čeli priseljevati polži (Nova Gorica, 7. 1. 1948). Iz Črnič so takrat dobili tudi vesti, da krajani nadvse ljubijo sonce in se bojijo, da bo za- družni dom na vas vrgel preveč sence (Nova Gorica, 18. 2. 1949) in pokvaril vzdušje, če bo dokončno zgrajen. V kontekstu gradnje No- ve Gorice najdemo dopis iz leta 1950, in sicer 10 Sleng beseda za pogodbo. Avtobusna postaja Nova Gorica konec 50. let (foto: Mirko Ličen - Prepih). Izvestje 20 • 2023 38 ČLANKI ��� o pomanjkanju finančnih sredstev za »fron- tovce«. Dopisnik se sprašuje, »kdo bo gradil Novo Gorico« (Nova Gorica, 13. 4. 1950). Zba- dljivke so letele tudi na šoferje avtobusov, ki so se v odročnejših krajih prvič pojavili po drugi svetovni vojni. Dopisnik rubrike se je leta 1950 pritožil nad voznikom, češ da je av- tobus venomer poln, vendar se spredaj pri vozniku vedno najde prost sedež za njegove simpatije, drugi pa morajo med vožnjo stati (Nova Gorica, 1. 12. 1950). Pred lepimi šoferji se niso uspele skriti niti štiri nameščenke ta- kratne gozdne »manipulacije«.11 Vsak dan ob uradnih urah avtobusa so zapustile delovno mesto in tekle na avtobusno postajališče, kjer so z nasmehom pozdravile »svojega šo- ferja« Ladota (Nova Gorica, 18. 1. 1951). Po marcu 1952 se narava rubrike Prepih nekoliko spremeni. Ličen bralcem sporoča, naj še vedno vestno pošiljajo prispevke, ven- dar je pod njimi zdaj podpisan zgolj on. V prejšnjih izdajah časopisa so bili pod prispev- ki podpisani avtorji, seveda s kraticami, da se je njihova imena nekoliko prikrilo. Obču- tno se spremeni tudi oblika poslanih dopi- sov. Pred letom 1952 je bil poglavitni žanr humor, zdaj pa se besedila pojavljajo v obliki pritožb. Med drugim je tudi opaziti, da se re- snost novih kritik (delno) prenese s posame- znikov na ustanove; v večini primerov gre za državne ustanove, ki jim je priključena »stal- na« kritika [ne]delovanja zadružnih domov (Nova Gorica, 7. 3. 1952). VIRI IN LITERATURA Arhivski viri PANG, 1087, Mirko Ličen, t. e. 1. Časopisni viri: Nova Gorica, 10. 12. 1948. Nova Gorica, 17. 12. 1948. Nova Gorica, 7. 1. 1948. Nova Gorica, 13. 4. 1950. Nova Gorica, 1. 12. 1950. Nova Gorica, 18. 1. 1951. Nova Gorica, 7. 3. 1952. Nova Gorica, 31. 10. 1952. Nova Gorica, 26. 12. 1952. Primorske novice, 8. 4. 1967. Primorske novice, 11. 5. 1973. Delo, 4. 5. 1973. Literatura: Primorski slovenski biografski leksikon, 9. snopič, Križnič-Martelanc, 1983, 287. Ličen, M. 1937: Moji spomini na Argentino. V: Slovenski izseljenski koledar, 212–216. Spletni viri: Spletni vir 1: http://www.osek-vitovlje.si/kraj-in- ljudje/znane-osebnosti/mirko-licen-prepih/ (dostop 11. 9. 2023). Spletni vir 2: http://drustvo-osek.org/joomla/ index.php/novice-in-dogodki-mainmenu-48-48/ kulturni-dogodki/68-mirko-lien-prepih (dostop 11. 9. 2023). Spletni vir 3: https://primorske.svet24.si/ primorska/goriska/spomin-na-ikonicnega-fotografa- mirka-licna-prepiha (dostop 11. 9. 2023). Spletni vir 4: https://primorske.svet24.si/plus/ 70-let-nove-gorice/le-pazi-se-prepiha (dostop 11. 9. 2023). Spletni vir 5: https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi921790/ (dostop 11. 9. 2023). Spletni vir 6: https://kazalci.arso.gov.si/sl/ content/potrosnja-hrane-proteini-zivalskega-izvora (dostop 12. 9. 2023). Spletni vir 7: https://www.britannica.com/place/ Argentina/The-conservative-restoration-and-the- Concordancia-1930-43 (dostop 14. 9. 2023). Spletni vir 8: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/ bib/sikng/35365120#full, dostop 13. 10. 2023. Spletni vir 9: https://www.gov.si/zbirke/ projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture- 2025/ (dostop 24. 9. 2023).11 Zastarelo, slo. uprava. 105 Izvestje 20 • 2023 ��� BELEŽKA Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica: znanstvene sodelavke: doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22) izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21), dr. Neva Makuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24) dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20) dr. Petra Testen Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23) mlada raziskovalka: Monika Marušič – Inštitut za muzikologijo (tel. 05 335 73 23) višja strokovna sodelavka: dr. Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26) prof. dr. Branko Marušič, znanstveni svetnik v pokoju Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume: Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26 Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica. KAZALO VSEBINE Fotografija na naslovnici: Edvard Ravnikar: izsek coninga Nove Gorice, okoli 1949 (Arhiv MAO). ISSN C504-2240 Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU Tisk: Birografika Bori Naklada: 400 izvodov Naslov uredništva: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica, Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica Tel.: 05 335 73 26 Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2, p. p. 306, 1001 Ljubljana ©2023, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc, doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc, prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin, dr. Petra Testen Koren, izr. prof. dr. Danila Zuljan Kumar Jezikovni pregled: Anja Mugerli Prevod izvlečkov: Neva Makuc Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I 2 0 • 2 0 2 3Izvestje MESTNA OBČINA NOVA GORICA Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) . . . . . . . . . . . . 3 NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici« . . . . . . . . . 16 PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico . . . . . . . 21 PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 . . . . . . . . . . 33 ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39 KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo . . . . . . . .59 DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 V spomin na Miloša Fona | Miha Kosovel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona | Petra Kolenc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Poročilo o delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .83 IZVESTJE 20 • 2023 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN 2630-4287 20 • 2023 Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici z naslovom Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa, ki se osredotoča na zgodovinske raziskave v zahodnem slovenskem prostoru, njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem, globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora. RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI VSEBINA • Ravnikarjevo leto v Ravnikarjevem mestu • BRANKO MARUŠIČ Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872) • NEVA MAKUC Gorica in njena okolica kot Czörnigova »avstrijska Nica« • BRANKO MARUŠIČ O predlogih za urejanje zdravstvenih in zdravniških razmer v porajajoči se »novi Gorici«• PETRA TESTEN KOREN Razmislek o biografskem odtisu Edvarda Ravnikarja (1907–1993) v povezavi z Novo Gorico • PETRA KOLENC »Se mi ne dopade« ali kako je Mačkova politika diskvalificirala Ravnikarjev povojni urbanizem Nove Gorice • URBAN MAKORIČ Mirko Ličen in rubrika [goriški] Prepih v časopisu Nova Gorica med letoma 1947 in 1953 • ŠPELA LEDINEK LOZEJ Nova Gorica – med disonantno dediščino in brezmejnostjo • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN Drobci o plesnih zabavah na Goriškem v 50. in 60. letih 20. stoletja • JASNA FAKIN BAJEC Stara rokodelska in tehnična znanja iz Vipavske doline med pozabo in vnovično uporabo • DANILA ZULJAN KUMAR Govor vasi Lokve na Trnovski planoti • V spomin na Miloša Fona • K bibliografiji zgodovinarja dr. Miloša Fona • POROČILO O DELU SODELAVK IN SODELAVCEV ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici, od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023