DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak porrieljek) sredo in
, petek ter velja za Avstrijo in Nemijo 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Amriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, r.anreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej
Zadružna Zveza u Celju,
registrouana zadruga z omejeno zauezo
razteza svoj delokrog po Štajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru.
sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor : Iranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d.
snuje in pospešuje poglavitno sloveaske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 190^ drž zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrbtvo za i^irl^1.; stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih.
je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami.
sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno.
ilpnnnnn FiPntrnln dovo,i"ie in izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UullHI liu UulIllUIU ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje.
flDnanna r.Dntnn]n bode imela prometa leta 1906 približno okroglo 15 miljonov KICIIUI Uli UblllltUU kron ter je ista velika dobrota za vse članice.
I
Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1905: denarnega prometa..........K 189,442.907 26
čistega dobička
rezervnih zakladov .....
skupnega lastnega imetja . . . . ter vseh aktiv (premoženja) skupaj
T"
464.824 49 3,240.36148 5,255.29568 86,694.26571
I
7arlmi7lin 7llD7n li Telili Je član Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na HUUrU£IIU Lìluùu tf UCIJU Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo.
Zadružno Zvezo v Celju ^o^ut"koncem lela 1906 učlanjenih okrofll°
je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1883. Delo-lovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 24 let in je to najstarejša Zadružna Zvezana Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.
Uspehi občine Kokarje za pravice slovenskega jezika.
(Dalje.)
VIII.
Splavarji, nikarte pušiti v železniških vozovih, ki niso namenjeni za kadilce!
Če vas v takih vozovih sprevodnik pozove pušenje opustiti, ubogajte, sicer zakrivite prestopek proti pravilom železniškega obrata!
Trije splavarji iz občine Kokarje
se niso hoteli tem pravilom in spre-vodnikovemu opominu pokoriti; zato jih je zasegla kaznujoča roka politične oblasti.
Ker se je prestopek zgodil na progi med Polzelo in Pako na Rečici torej na tleh c. kr. okrajnega glavarstva Slovenjegraškega je ta oblast na podlagi orožniške ovadbe prevzela vso obravnavo.
Popisali so najprvo na samonem-ški tiskovini „Strafregister" vse tri splavarje potem njihovo kaznjivo dejanje, konečno se iz orožniške ovadbe
Slovenjegraške ni moglo dognati v kateri občini ti splavarji prebivajo. Štiri orožniške postaje so bile na delu tako. dolgo, dà so jih našli v občini Kokarje. Da so bili vsi dopisi c. kr. orožnikov samonemški se ni čuditi, a čuditi se moramo, da je občina Šmartno na Paki, ki je bila v ti zadevi vprašana, odgovorila glavarstvu v Slovenjemgradcu po nemško, čeprav je bil dopis tega glavarstva dvojezičen. Zdi se, da hoče biti ta slovenska občina bolj nemška nego glavarstvo samo.
Za inverate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste pò 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
C. kr. politična ekspozitura je pozvala obdolžence na uradni dan ter je spisala njihove izjave v „Strafregister" v nemškem jeziku.
C. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjemgradcu je na to vse tri splavarje obsodilo v „Strafregistru" zaradi prestopka § 93. naredbe z dne 16. novembra 1851 drž. zakonika št. 1 iz 1852. 1. v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 1. drž. zak. št. 198 vsacega na 4 K globe na korist ubožnega zaklada občine Šmartno na Paki oziroma vsacega na 10 ur zapora.
Glavarstvu se niti sanjalo ni, da bi razsodba morala biti slovenska, zato je ves „Strafregister" po nemško spisalo, še več ono teh tiskovin v slovenskem jeziku niti nima.
Ves obširni akt obstoječ iz 7 nemških dopisov se je na to po politični ekspozituri v Mozirju doposlal občini Kokarje z nalogoto, naj ona obsojencem Razglasi razsodbo nemškega. „Strafregistra" ter naj to tiskovino v tem smislu popolni in v 8 dneh ves akt vrne s poročilom, ali se dajo globe iztirjati ali ne.
A kaj je storil zavedni kokarski župan ?
„Gosposka je povsod enaka, naj že bo v Celju ali Slovenjemgradcu. Slovenca pozna le v davkarijah in pri vojaških naborih. Tudi pri občinah ga hoče prezirati, če se drugi daste, jaz se ne vdam!" Tako je listal župan po nerazumljivem obširnem nemškem aktu ter konečno velel tajniku spisati sledečo pritožbo: Broj 1471.
C. kr. namestniji
v Gradca, s prošnjo, naj se blagovoli oskrbeti prevod akta osobito tiskovine „Strafregister", da bode zamogel podpisani župan vse njegove razpredelke sam prečitati in razumeti. On ne more kot odgovoren načelnik občine in ne sme ničesar podpisati, kar ni pisano oziroma tiskano v slovenskem jeziku, nemščine ne razume.
Županstvo občine Kokarje, dne 18. oktobra 1906.
Župan: Jernej Šeštir.
Brez sodelovanja občine se ta razsodba ni dala izvršiti.
C. kr. namestništvo je vrnilo ves akt okrajnemu glavarstvu Slovenje-graškemu z nalogom, naj v tem smislu uraduje.
Ker v Slovenjemgradcu niso imeli slovenske tiskovine so si jo morali sami narediti in ves nemški „Strafregister" prestaviti na slovenski jezik, potem je ves akt znova romal k ekspozituri v Mozirje in odtod zopet na občino Kokarje; tako, da se je izvršitev kazni zapoznila za poldrugi mesec. Ako bi ne bili županu ustregli, bi kazni ne mogli zlahka izvršiti.
S tem slučajem je znova dokazano, da ima občina v izvrševanju pravic slovenskega jezika veliko moč. Ona državnim uradom sicer ne sme vselej odkloniti sodelovanja, a ni ga dolžna izvršiti, če državne oblasti ne ustrežejo njenim zakonitim jezikovnim pravicam.
Slovenski župani, bodite varuhi, oznanjevalci in nositelji teh pravic. Povejte vladi, da ne morete in da ne smete ničesar podpisati, česar si ne morete na lastne oči prečitati. S tem ravnanjem pridobite slovenskemu jeziku vse pravice a slovenskim sinovom boljše službe pri političnih oblastih, katere drugače zasedejo Nemci, češ, slovenskega jezika ni treba znati, saj slovenski župani kaj radi po nemško uradujejo; zato le na Slovensko Nemce, Slovenci pa naj gredo za delavce in nižje uradnike, ali, če jim to ni prav. onstran morja v Ameriko!
S¥etovno-politični pregled.
Domače dežele.
V	državnem zboru je bila končana debata o § 42. volilnega zakona in sprejet je bil predlog odseka, kateri določa, da mora biti v zbornici navzočih 343 poslancev, kedar se bode v bodoče sklepalo o spremenitvi volilnih okrajev.
Predlog posi. Pergelta, da naj se z volilnim zakonom h kratu tudi postavno določi število nemških delegatov za Češko in Moravsko, je bil odklonjen in se bode o tem vprašanju razpravljalo posebej, ko bode ves kompleks zakonov o volilni preosnovi v zbornici že rešen. Za Pergeltov predlog je glasovalo samo 111 poslancev.
Zbornica razpravlja sedaj o razdelitvi volilnih okrajev ter bode še danes debata končana in glasovanje dovršeno. Čehi so v razpravi o tej skupini naenkratt začeli opozicijo in celo obstrukcijo, katero so kmalu zopet opustili, ker so Poljaki in člani slovanske zveze sklenili glasovati za predlog odsekov in proti manjšinskemu predlogu Kramafovem.
V	odseku za volilno reformo je razprava o zakonu o varstvu volitev. Debata je zelo živahna. Do sedaj so sprejeti §§ 1. do 3. nepremenjeni, po predlogu pododseka.
Odsek za razdeljevanje podpor po ujmah oškodovanim krajem, je predlagal, naj se v bodoče postavi v državni proračun po 10 milj. kron, katero svoto naj se po trdno določenem razmerju razdeli na posamične dežele. Upotrebo in upravo teh tako nastalih
fondov naj se odkaže namestnibm ali predsednikom kronovin s sodeloianjem posebnih deželnih odborov. Podp<re naj se v bodoče dele samo tedaj, če so celi okraji ali skupine ljudi p ujmi oškodovane, nikdar pa ne posaničnim ; osebam. Odsek poziva vlado naj v tem smislu izdela zakonski načrt teraaj ga predloži že prihodnjemu državnemu zboru v pretres.
Trgovinski minister je pndložil zbornici zakon, po katerem se vlado pooblašča, da provizorično uredi trgovske odnošaje do 31. decembra 1)07. z onimi državami, s katerimi še niso sklenjene trgovinske pogodbe.
V	poslanskih krogih je ;naten odpor proti nameravani pogodbi z novim paroplovnim društvom „Dalmacija', ker so si posamična društva in podetniki svoje parnike, katere bi radi preiustili „Dalmaciji", previsoko zaračunal in bi se vsled tega ne moglo novo dmštvo postaviti na zdravo gospodarske podlago. V poslanskih krogih prevladuje mnenje, da bo bolje urediti parojlovne zveze z Dalmacijo le začasno z novo pogodbo z „Lloydom", kakor »a se vezati kar za 20 let z novim podjetjem „Dalmacija", katero bi itak vskd slabega financiranja le težko tekmovalo z „Lloydom" in „Ogrsko-hrvatskim paroplovnim društvom".
Volitve v moravskih mestih so dovršene in so končale z neuspehom za mladočeško stranko. Večino mistnih mandatov so pridobile klerikalne stranke.
V	ogrskem državnem zboru je te dni minister notranjih stvari isjavil, da uživajo na Ogrskem nemadžarske narodnosti največjo prostost. To si upa grof Andrassy reči par dni po pravdi proti župniku Jurigi in par dni pred začetkom podobnih pravd še proti drugim dvajsetim Slovakom. To dokazuje, koliko je tej koalični vladi do narodne in politične svobode nemadžarskih narodnosti, koliko jim je pa do socijalnih razmer in še posebno^ do ureditve razmer kmetijskih delavcev, nam priča dejstvo, da si je drznil staviti grof Dionis Wenckheim predlog, naj se uvede na Ogrsko 15 do 20 tisoč kineških delavcev! Kineze na Ogrsko, ogrske narodnosti pa s trebuhom za kruhom v Ameriko. Iz Ogrske se izseli na leto 46 tisoč Slovakov, Hrvatov in Madžarov v Ameriko, ker ne dobe dobe doma dela, in ti gospodje hočejo te izseljence nadomeščati s Kinezi. Seveda, gospodje bi smeli delati s Kinezi kakor z živaljo in plačevali bi jih kakor bi se jim zljubilo. To bi bilo za to gospodo kakor nalašč.
— Hrvatskem saboru je sprejeta adresa na kralja, v kateri se izreka
želja, naj se dovoli zastopnikom Dalmacije pristop v hrvatski sabor, da se izrečejo o združenju Dalmacije s tro-jedino kraljevino. V adresi je tudi izrečena želja, naj se uvede splošna vo-j lilna pravica. (Adresa pravi samo splošna in ne tudi enaka volilna pravica.)	_
Vnanje države.
—	Rusija. Ruska vlada namerava najeti novo posojilo na Francoskem, tako poroča „L' Humanite". To posojilo, pravi imenovani list, bode vlada potrebovala morda proti novi dumi, ako bi ta bila taka, kakor je bila prva.
—	Srbija. Srbska vlada pripravlja zakonski načrt o ustanovitvi trgovskih agentur na Srbskem in v inozemstvu. — Novega posojila se udeleže samo švicarske in belgijske banke; dunajskim bankam javna vdeležba ni mogoča radi carinske vojske med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
—	Rumunsko. Državni zbor je začel novo zasedanje s prestolnim govorom, v katarem pravi kralj, da so diplomatične zveze z Grško pretrgane, ker vladi kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče sporazumeti se z grško vlado, vendar upa, da se to v bodoče zgodi.
—	Nemčija. Novi načelnik kolo-nijalnega odseka Dernburg je v drž. zboru povdarjal potrebo, da se v afriški koloniji začne sistematično kolonizirati V ta namen treba pred vsem sezidati potrebne železnice in luke ter tudi upravo kolonije preosnovati in posebno ločiti politično in vojaško upravo.
Dopisi. m
Celje. Uradni prostori c. kr. glavne davkarije v Celju so v vsakem obziru tako nedostatni, da je njih ne-dostatnost ne samo uečuven škandal, ampak tudi trajen napad na zdravje uradnikov, ki so obsojeni v teh katakombah uradovati in strank, katere imajo v njih kaj opraviti. Stanovanje, v katero je državna uprava umestila menda največji davčni urad na Spod-Štajerskem, je po vsem ustroju hiše soditi, bilo namenjeno za vratarja. Družina štirih ali petih glav bi s tem za silo shajala. Spredaj, z okni na trg, so tri ali štiri nizke, ozke, obokane in zatohle sobice, katere so pa po dolgem z leseno in stekleno steno pregrajene na dvoje. V kletkah ob nizkih, zamreženih oknih se stiska 12 uradnikov, kateri se med mizami, pulti, knjigami in drugimi uradnimi pripomočki komaj gibljejo. Drnga polovica teh katakomb tvori dolg, ózek in temen hodnik, v
katerem se vrši ves promet s strankami, Strank je vsak dan do 300; vrhu tega pride vsacega prvega in druzega v mesecu okolo 700 ljudi po svoje plače in pokojnine. Hodnik za stranke je komaj dva do dva in pol metra širok, pred blagajno je za vso to množico strank komaj pet do šest kvadratnih metrov prostora. Dohod in odhod se vrši skozi ena sama vrata. Ob se-manjih dneh naraste število strank do 700 in še više. Ob takih dneh spraznijo ona dva prostora z oknoma na dvorišče, v katerih navadno uraduje nekoliko uradnikov tudi čez dan pri plinovi luči ter napravijo tako poseben izhod, ker bi bil sicer vsak promet absolutno nemogoč. Kdor ni tega videl, bi mislil, da je kaj tacega v dobi obrtnih nadzornikov sploh nemogoče. Vzduh v teh uradnih prostorih je tak, da bi ga lahko rezal. Kako tudi ne? Okna na trg ne smeš odpreti, ker bi sicer navstal uradnikom in strankam neznosen prepih in je torej ta, od izpa-ravanj stotin ljudi okužen in od pli-novih svetilk, katerè morajo zaradi premajhnih in zamreženih oken prav zgodaj prižigati, razgreti zrak še manjše zlo. V tem vzduhu, v tej gnječi in zmešnjavi naj uradniki mirno opravljajo svojo odgovorno službo, stranke pa v zahvalo, da nosijo svoj denar v davkarijo, tvegajo zato svoje zdravje. Davčni uradniki v Celju morajo imeti pač železno zdravje ali pa naravnost nečuveno razvit čut dolžnosti, da v takih okolnostih opravijajo svojo službo Čuditi se mora vsak, da jih ni vsaj polovica neprestano bolnih. Z druge strane pa treba pribiti, da je od državne uprave naravnost brezvestno, da svoje uslužbence in stranke postavlja v takih uradnih prostorih v trajno nevarnost, da si svoje zdravje pokvarijo. Ta nevarnost je posebno za uradnike v resnici velika, ker so prisiljeni dan za dnevom dopoldne in popoldne delati v teh prostorih in v takem vzduhu. Deželno finančno ravnateljstvo se lahko prepriča o resničnosti te trditve, da, mi to slavno oblastvo naravnost po-zivljemo, naj pošlje obrtnega nadzornika v Celje in naj mu naroči, da uradne prostore preišče po predpisih, veljavnih za privatne podjetnike. Prepričan sem, da bode obrtni nadzornik predlagal, naj se te uradne prostore iz zdravstvenih obzirov nemudoma zapre in vstavi nadaljno uradovanje, dokler se ne dobi za to primernih prostorov. Kar velja za privatnike, mora veljati tudi za državno upravo.
Potreba uradne hiše za Celje je nujnejša, kakor marsikaj druzega. Če vlada ne vidi in neče videti te potrebe
LISTEK.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevedel —ilj—.
(Dalje.)
Domači sin, visokorastel, močan mož resnega obraza se je sprehajal na hodniku s polkovnikom Klefeldom in kanonikom Adamom Patačičem. Pri oknu sta se pogovarjala komisar banske krajine Štefan Patačič in grof Krsto (Krištof) Oršič, a banov namestnik, popolen plemenitaš, je poslušal z nekim čudovitim brezbrižjem dolgovezno pripovedovanje debelega zagrebškega stolnega prošta Čegetke, kateremu se je nasmehljal od strani semtertia dobro rejeni kanonik Vuk (Bolfank) Kuku-ljevič. Mlajši plemiči, gospodje častniki in nečastniki so stali ponižno v polkrogu, kajti zabava se še ni pričela Samo od glavne stranke v saboru ni bilo živega krsta, ne Raucha, ne Naj-šiča, Bužana, Bačana, ali Kuševiča. Zadovoljnim okom je zrla baronica ta
svet krog sebe, kateremu je bila tako-rekoč vladarica.
„Le mirno", pravi polglasno z nasmehom Krčeliču, „ta priložnost je za vas vrlo dobrodošla. Odobravam popolnoma vašo osnovo. Okrepiti moramo svojo stranko, tako privežemo nase mladega Pakiča, kraljičinega ljubljenca. Tudi rektor Pepel mi je razložil stvar prav obširno in jaz odobravam vaše nakane. Vem, ljubi kanonik, da je Nemcu Klefeldu samo za hrvatski denar, a nam za moč. Ne da? Da, da, ugriznila bodem Raucha in njegove v srce."
„Toda kake/ začnemo, gospa baronica?" vpraša Krčelič.
„Prepustite tò meni", zamahne Ju-lijana z roko, „nisem bila zastonj dvorna dama že na dvoru cesarja Leopolda prvega, kjer se je spletkarilo po španskem načinu. Tudi vem, kdaj bo pravi trenutek. In Belizar je tudi moj botrček, ki ne pozna prav nič sveta. Samo prepustitite to meni."
„Madame la baronne", pravi Kle-feldova izza pahljače, ko je zopet
obregnila svojo edinko, „lega vašega gradu je resnično romantična, opazila je to tudi ,ma petite Amelie' (moja ljuba Amalija)." Amalija pogleda začudeno svojo mater, ker teh besed ni nikdar spregovorila.
„Lepo je tukaj, da", pritrdi stara baronica, „toda romantično? Tega ne vem. Preveč stara sem. Imam že devet-inšestdeset let. Da je vse tudi romantično. to naj presoja mladi svet, n. pr. moja ljuba Amalija."
Amalija se poklori in odvrne ironično:
„Kaj ukazuje vaša milost, da naj presoj am romantičnost ? "
Sedaj jo dregne Margareta prav močno, a Julijana se ironično nasmehne in obrne proti Krčeliču:
„A propos, reverendissime. Adam Bačan je spet pri škofu?"
„Da, milostljiva botra, ali pravil-nejše, v škofovi palači, ker škofa ni doma. Pripeljal je s seboj štirideset služabnikov, pa vam jedo in pijejo."
„Je tudi žena Terezija ž njim?"
„Kaka žena pa je to?"
„Mlada, vragometna Madjarica, trikrat močnejša in trikrat pametnejša kakor njen mož."
„Torej nova zabava za zagrebško gospodo."
Na hodniku vpraša Kiefeld barona Troila :
„Pojdete li skoro na zborovanje r Požun ?"
„Čez nekaj dni."
„Pojde tudi Bačan?"
„Brezdvomno."
„Qua baro regni", pripomni kanonik Patačič.
„Baron, ali znate, kaj pomeni zlata veriga, poslana Rauchu?"
„Menda je nagrada za glasovanje o graničarski diplomi", odvrne nekako zlobno Troilo.
Gospod Čegetek je tolkel neprestano pred banovim namestnikom po svojem trebuhu.
„Vaša ekscelenca, ali je res, da nas gospod škof Klobušicki kmalu zapusti?"
(Dalje prihodnjič).
iufajše stavi v trajno nevarnost zdravje jsojih nradnikov, ki jej služijo in trank, ki jej davke plačujejo, naj jo pa poslanci na to opozorijo. Ali ni poslanec Pommer še nikdar čul o tej mi-zeriji? Briga se za toliko nepotrebnih stvari, o teh škandaloznih in naravnost pregrešnih nedostatkih pa še ni spregovoril. To vprašanje naj sproži in prepričani smo, da ga bodo v tem tudi naši poslanci drage , volje podpirali, ker tu se gre za odstranitev vnebovpijočih nedostatkov, ki postajajo naravnost obče nevarni. Na delo torej gospod poslanec, čas je, da v zadnjem tre-notkn še storite, kar bi se bilo moralo že zdavnaj zgoditi.
Iz Trbovelj. Pretekli teden je krožila med nami okrožnica s sledečo vsebino:
Zvonil je „Zvon" nam veličastno pesem, a ga je adusila megla mlačnosti, ki žalibog tako vztrajno pokriva trboveljsko dolino in ž njo trboveljske Slovence. Recimo, da idealnega petja z velikimi načrti sploh ne moremo gojiti. Zato pa bodimo vsaj praktični in storimo — če že drugega ne — vsaj nekaj za lastno zabavo. Za enkrat naj morebiti zadostuje samo to! S časom pak uvidimo, da je vse, kar storimo v združitvi zase, tudi v prid naši okolici. Zato pa vsi, kar Vas je volja, na krov, da zadoni naša pesem kot znak naše delavnosti. Naša pesem naj razpodi meglo zaspanosti.
Vabimo Vas torej, da se gotovo udeležite prijateljskega sestanka, na katerem se hočemo pogovoriti o ustanovitvi pevskega društva. Sestanek je določen na nedeljo, 25. t. m. pri gosp. Forteju na Vodah ob 4. uri popoldne
Pevci.
Na ta poziv se je zbralo na sestanek 30 navdušenih pevcev. Po daljših debatah se je sklenila ustanovitev svojega „Slovenskega pevskega društva Trbovlje'* s sedežem v Trbovljah. V pripravljalni odbor se volijo gpspodje Dolničar Anton, Velkaverh Josip, Moli Oskar, Režun Karl in Kuhar Anton, kateri imajo nalogo sestaviti pravila teku enega meseca in vse potrebno ukreniti k ustanovitvi toli potrebnega društva. Tako se bo uresničila iskrena želja, ki se goji že nekaj let med tistimi, ki bi radi peli in se v tej umetnosti nadalje izobrazili. Živeli!
Hrastnik. Dne 25. t. m. se je vršil shod na lepem in prostornem dvorišču gosp. Roša, župana v Hrastniku. Zbralo se je bilo to nedeljo veliko število delavstva, kateremu je bil tudi namenjen ta shod. Bilo je zbranih okoli 400 mož-delavcev, ki so ta dan pokazali, da delavski stan ne zaostaja za drugimi, ampak da krepko koraka z drugimi v stanovski in narodni zavesti — povdarjam zlasti v narodni zavesti — ker se le preveč Slovencev vjame v tuje zanjke ter služi nehote in nevede mesto svojim stanovskim koristim, ponemčujočim težnjam naših narodnih nasprotnikov. Mnogo jih je, ki so tako zaslepljeni, da zgube čast in spoštovanje do svojega maternega jezika in pošiljajo svoje otroke v nemške šole, misleč, da je to v interesu delavstva in v duhu mednarodne socijalne demokracije, kar pa ni res.
Ali hrastniški delavci so pa y nedeljo pokazali, da se ne dajo voditi od nemških zapeljivcev in da nočejo biti le za parado nemškim voditeljem.
Prvi na tem političnem shodu je govoril g. dr. Anton Gosak, ki se je že pri mnogih prilikah pokazal, da se zavzema za delavstvo. Pisal je tudi že o delavskem vprašanju, posebno o mezdi.
Na shodu v Hrastniku je to pot govoril o razvoju delavskega stanu, o zavarovanju delavcev, o delavskih kon-sumih in o Šoli. Dokazal je opraviče-
nost delavskih konsnmnih drnštev, katere vračajo delavcu-konsnmentu koncem leta del dobička. Naravnost nedopustno in sramotno bi bilo za vse hrastniško delavstvo, ako bi načelnik njihovega konsumnega društva deloval kot tak proti lionsumu in hotel ustanoviti drugo trgovino, ki bi le njemu nesla, a delavci bi nič drugega ne imeli od tega, kakor da bi se jih izžemalo. = Dalje govori o šolskih razmerah v Hrastniku. S svojim srečnim nastopom in temeljito preudarjenim govorom je vse može-delavce navdušil za otroški vrtec in jih prepričal o škodljivosti nemške šole.
Kot drugi govornik je nastopil g. I. Rebek, ki je zelo priljubljen na vsem Spodnjem Štajerskem. Burno pozdravljen je govoril g. Ivan Rebek o narodnostnem vprašanju med delavstvom. Poudarjal je potrebo, da se tudi delavec zaveda svoje narodnosti, ker je delavski stan važen del slovenskega naroda ter bode baš zato v političnem življenju našega naroda prej prišel do veljave in ugleda, kakor če bi se na slepo priklopil tujcem ali celo našim narodnim nasprotnikom.
Nato so bile enoglasno sprejete naslednje « tri resolucije :
1.	Soglasno izrečejo zborovalci svoje ogorčenje proti bivšemu načelniku konsumnega društva, ki je kot tak snoval in še zdaj snuje samostojno trgovino in se obračajo na vse odločujoče faktorje, da bi preprečili ustanovitev te trgovine.
2.	V drugi resoluciji pa prote-stujejo delavci proti ustanovitvi nemške šole ter izrekajo, da so pripravljeni preklicati svoje podpise vsi oni, kateri so prošnjo za nemško šolo podpisali, ker so bili k temu zapeljani.
3.	V tretji resoluciji se proglašajo vsi hrastniški slovenski delavci članom nove narodne stranke za Štajersko.
Ta shod je velikega pomena zato, ker so delavci odločno pokazali, da so se naveličali hlapčevati nemškim bogovom, da so se otresli nemškega tiranstva in spoznali pravo pot, ki je edina vodi do političnih, gospodarskih in kulturnih uspehov.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Martin Krpan pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Krpan in pri Sv. Juriju?!— kdor pozna igro in razmere jurjevške — se se čudi, strmi — drznosti Jurjevčanov. Pa naši priprosti knečki igralci niso imeli niti najmanjšega pomisleka zahtevati uprizoritev te igre, zagrozivši, da se odrečejo vsakemu nadaljnemu sodelovanju, če se ne pokaže Martina Krpana. In inteligentni, delavni in požrtvovalni voditelji so se uklonili elementarni ljudski volji ter začeli pripravljati Krpana, katerega so prikazali dne 25. novembra 1906. na tistih malih deskah, ki pomenijo svet!
Drznost podjetja čutili so prireditelji še le, ko so videli zadnji kotiček natlačen z gledalci, ko so jim pošle še vstopnice.
Prirediteljev in posebno igralcev srčno tesnobo zapazili so igralci takoj začetkom igre — mogoče tudi, da so nerodni ministri v svoji samopašnosti le nalašč leno, neživahno igrali — še le, ko je nastopil princ Andrej, prišlo je življenje med igralce, med poslušalce! Potem je pa šlo naprej vedno živejše, vedno lepše — slutili smo, da je vsak igralec na svojem mestu, da je vsaki ugloben v svojo vlogo, da jo razumeva! Težko je dati situaciji primeren izraz z besedo iti kretnjo, vendar so vsi igralci neporečno svojo nalogo izborno rešili, za kar se želi zasluženo priznanje in hvalo, ne izvzemši ministre, kojih uloge so polne najkomičnejših rečij !
Namen tega dopisa ni kritikovati posameznih igralcev, ki gotovo ne za
htevajo svetovne slave — doma jih pa itak vsak dobro pozna, kdor ni zamudil od ravno istih igralcev uprizorjenih „Rokovnjačev"', ki so čez vse častno uspeli; namen je namreč seznaniti slovenski svet z dejstvom, da so Jurjevčani za vse dobro in lepo dovzetni — pa ne samo z besedo, nego s pozitivnim delom. Uprizoritev Rokovnjačev in Martina Krpana dokazuje, da imajo Jurjevčani poleg potrebe človeškega življenja do jedi, pijače in spanja, tudi moralično potrebo do izomike, do razširjenja znanja in vede! Te mora-lične potrebe pa ne prenašajo nede-lavno, marveč, kakor si lačen človek vzame kos kruha, segnejo po kakem igralskem komadu in hajd na deske ž njim! Kakor se pak izomikan človek v gladu nasiti rad s kako holjšo jedjo, kakor so n. pr. nezabeljeni žganci, tako segajo naši jnrjevški diletantje tndi po le dobri dušni hrani, po priznano dobrih igrah. In voditelji tega dobrega, inteligentnega ljudstva razumejo potrebo istega, saj žive vedno med njim in zvedo njegove najtajnejše težnje in potrebe — imajo pa ti vodi-selji tudi zadosti dobre volje žilave delavnosti, nesebične ljubezni do ljudstva in organizatoričnega talenta ter samostojnega prepričanja, da iščejo po dobrih sredstvih zadoščati tej potrebi narodovi, upoštevajoči narodovo voljo in razumevajoči njegovo potrebo po boljši naravni duševni hrani!
In gledalci — občinstvo! Zasluži ravno isto priznanje in hvalo, kakor igralci z njihovimi voditelji vred, kajti če se mi podgane kot pečenka gnju-sijo, tudi ne bom gledal, kako jih drugi morda s slastjo zavživajo!
Voditelji kot glava, igralci kot udje in gledalci kot telo tvorijo pa vednoto, ki jo imenujemo društveno organizacijo. Če se eden faktor začne puntati, imamo anarhijo, če vsi trije faktorji složno delajo po napovedih glave — vodstva, je red — vlada disciplina. Ali glava — vodstvo mora upoštevati tudi potrebe udov in telesa in jih razumeti, sicer udje začnejo odpadati, telo veneti in umirati! Jnrjevški glavi — vodstvu se take usode ni treba bati!
Bralnemu društvu juijevškemu se sme častitati na mnogih uspehih društvenega delovanja, ki naj bi bili drugim društvom po slovenskem svetu v spodbnjo in posnemanje.
Velik kos narodnega dela se da opraviti v delavnih društvih in narodno delo nam je potrebno, kakor jed in pijača, za naš narodni obstanek.
Bog vas ohrani Jurjevčane take!
Slovenske novice.
Štajersko.
— „Narodni list" piše, da se je ustanovila na Polzeli na toplo priporočilo uradnika nemške zadružne zveze v Gradcu g. Žmavca posojilnica in je mnenja, da bode ta zavod lahko mnogo storil za potrjenje narodne zavesti? Mi smo drugega prepričanja in vemo, da posojilnica osnovana po nemški zvezi v Gradcu, katere član mora biti, pri najboljši volji svojega odbora ne bode smela za narodno stvar ničesar storiti. Očividno je, da je pisec notice silno slabo podučen in da Polzelani, ki so snovali posojilnico z nemško graško pomočjo, ne poznajo niti nemških pravil graške zveze, niti določil svojih lastnih pravil, ki so jih ustanovitelji morali podpisati po ka-koršnih snuje ta nemška graška zveza po Spodnjem Štajarju posojilnice! Odkod naenkrat ta velika ljubezen graških Nemcev za nas Slovence na Spodnjem Štajerskem in čemu nepremišljeno ogrevanje za tesnejšo vez z
Gradcem? Mar li ne diši nemškim našim mogotcem v Gradcu morebiti naš slovenski spodnještajerski groš? Saj kaj prida in pomoči vendar nismo smeli nikdar pričakovati iz nemškega Gradca. Čemu pa kličemo vedno in povsod: Proč od Gradca? Mar-li mislijo nekateri po sladkih besedah na pol informirani Spodnještajerci, da snuje posojilnice Raiffeisenovke le nemška graška zveza? Gospoda narodnjaki! Bodite oprezni pri tem delu in če ste po mirnem in zadostnem premišljevanju in posvetovanju prišli do zaključka, da je treba ustanoviti posojilnico Raiff-eisenovko, obrnite se v to svrho za svet in pomoč na slovensko Zadružno Zvezo v Celju, ki vam osnuje kadar je treba in kjer je treba pravi narodni denarni zavod po Raiffeisenovem sistemu in ki deluje v narodnem zmislu že 25 let. V tem oziru opozarjamo tudi na današnji inserat Zadružne Zveze v Celju. Z nemško graško zvezo in njenim uradnikom g. Žmavcem se bodemo morebiti ob priliki še posebej bavili. Narodnjake pa poživljamo, da naj bodo oprezni in se puste vselej vsestransko dobro podučiti, predno storijo kake korake, ki bi utegnili naši čisti narodni stvari le škoditi. To zahteva tudi narodna disciplina! Prav tako pa upamo, da ne bode nobeden narodni list delal propagande za nemški Gradec.
—	„Slovensko trgovsko društvo v Celju' priredi prihodnji sestanek članov v soboto, dne 1. decembra t. 1. v rudeči sobi gostilne „Narodnega doma" v Celju.
—	Člani „Slov. trg. društva v Celju" nabrali so namesto venca na krsto pokoj. I. Končana svoto 20 kron, za fond za ustanovitev slov. trgovske bolniške in podporne blagajne.
—	„Priznanemu" naprednemu in za izomiko dijakov vnetemu pedagogu Proftu samo to-le v album: povsod drugod na državnih (celjska je po izjavi vahtarce pruska) avstrijskih gimnazijah je navada, da se poučujejo kot postranski predmet tuji jeziki, francoščina ali italijanščina. Kolikokrat se jih rabi pozneje! V Celju o tem ni duha ne sluha.
—	Proft in slovensko cerkveno petje. Kdor se hoče prepričati, kako skrbi tvrdka Prof t - Brunner in dr. za slovensko cerkveno petje, ta ga naj gre poslušat k sv. Danielu. Čul bo vedno eno in isto obrabljeno melodijo. Kaj boljšega ne pride na vrsto! Kako bi tudi Brunner poznal kot Nemec našo cerkveno petje! Pa politično-pedagoško je to: dijaštvu se naj pokaže, da Slovenci ničesar v petju ne zmorejo in se žali slovensko dijaštvo še v cerkvi!
—	„Stran s Proftom!" To zahtevajte vi vsi, slovenski stariši, ki imate sinove v gimnaziji. Kajti s svojim germanizatoričnim, dobro premišljenim, sistematičnim delom vam ubija vaše sinove v duševnem oziru! Kajti če jih tudi ne raznarodi, pa jih vendar tako napolni z vero v nemško vsemogočnost, da se tega vpliva ne rešijo nikoli, da ostanejo bojazljivi in neodločni v našem trdem boju za narodne pravice in zahteve! Proč tedaj z ubijalcem narodne delavnosti vaših otrok, katerega še morate plačevati za to delovanje!
—	O nemški šoli v Gaber j ih
piše zadnja „Vahtarica" med drugimi tudi tole: „Mi Nemci ne zidamo več šol, da bi si drugi narodiči tako na dober kup pripomogli do izobrazbe, ampak samo za svoje otroke. Nam je najljubše če se Slovan sploh ne uči nemški. Torej „Domovina", za vaše paglavce nimamo ne denarja in tudi ne šole!" Se ve da ljuba „Vahtarica",, mi smo tudi to trdili, da nimate de-
narja in da sezate zato po naših davkih in dokladah. Tudi kar se vašega sklepa tiče, da bodete v svoje nemške šole vsprejemali samo svoje otroke vas ljuba „Vahtarica", res ne moremo^pre-hvaliti. Mi smo vam to že tolikrat priporočali in razlagali . . . vse zastonj, ni vas bilo mogoče prepričati. Gonili ste se za slovenskim otrokom, kakor hudič za grešno dušo — in sedaj naenkrat to spoznanje, ali je pa to morda le jasen trenotek? Mi ne verjamemo v čudeže, a to hipno spoznanje resnice je v resnici čudežu na las podobno. Ko bi „Vahtarica" bila že 40 let stara bi si človek to še za silo razložil, saj pravijo, da se Tirol-cem v tej dobi gumb na možganih odpne, ali „Vahtarici" je šele 31 let in prebistri otroci se ne rede, pravijo, zato smo v resnici v strahu za „Vah-taričino" dragoceno bodočnost. — Za njeno pravo spoznanje pa jo vendar hvalimo, in omiko, do kakršne se je „Vahtarica" prerila, prav od srca privoščimo njej in njenim sorojakom. V nje interesu upamo, da ni mnogo potrosila za njo, kajti omika in olika, katero si je v teh šolah pridobila je, kakor nje pisava glasno priča, v resnici „billig und schlecht" in tako blago hvaležno pa odločno odklanjamo od nje in pa od njenega ljubljenca Prof ta.
—	26 Laščanov obiskalo je zadnjo predstavo „Ciganov"'. Dolžnost nas Celjanov je, da se njihovemu zanimanju odzovemo ter v nedeljo najmanj v tolikem številu izletimo v Laško k predstavi tamošnjega bralnega društva. Kakor čujemo potrebno je to društvo gmotne podpore, kajti zelo skrbi za. ljudsko izobrazbo z razdeljevanjem
asnikov in knjig in izda v to svrho primeroma z drugimi društvi,' ogromno svoto. Da Laščane z mnogobrojnim obiskom navdušimo za nadaljno vstrajno delovanje — zato v nedeljo vsi k našim sosedom Laščanom!
—	Današnji sejm je bil splošno precej živahen. Zlasti so razobesili in razložili kramarji in trgovci veliko blaga; ljudje so pridno segali po njem. Videti je bilo tudi precej suhe robe, kakor škafov in raznega lesenega po-sodja. Živinski sejm je bil povoljen; manjkalo pa je lepih, rejenih volov, preveč pa je bilo slabega blaga. Vse živine je bilo na trgu za živino in po cestah čez 400 komadov. Ponujalo se je za kg žive teže od 28—34 kr., mrtve od 54—60. Na ceno meso tedaj še ni upati.
—	Preroški kupec. Dne 5. nov. 1906. se je sklenila v pisarni dr. Ja-bornegga v Celju kupna pogodba med Jurijem Juvan dom. Žlebnik iz Št. Vida in zakonskima Štefanom in Marijo Mölch glede Juvanovega pesestva. Štefan Mölch je zahteval, da se sprejme v kupno pogodbo dobesedno, da če se dogodi kaka nesreča, kupec ni obvezan postaviti novo poslopje. Prodajalec bi namreč imel po pogodbi pravico do stanovanja in uživanja gospodarskih poslopij. In previdnost Mölchova ni bila zaman, ker na večer od 23. na 24. listopad je pogorelo vse poslopje.
-t- Imenovanje. Absolviranega ju-rista, g. Jožefa Tombaka so imenovali pravnim praktikantom pri deželnem sodišču v Gradcu!
—	Premeščenje. Postajenačelnik v Proseku, g. Ferdo Soršak je prestavljen v Halbenrain pri Radgoni.
—	Iz poštne službe. Poštna oficijantinja v Slov. Bistrici Katarina Dekrinis je imenovana upraviteljicom.
—	Skušnjo usposobljenosti so prestali v Mariboru gg. in gospodične: Henrik Druzovič (Ptuj) za meščanske šole; za ljudske šole: Marija Gajšek (Kalobje), Marija Paulošič (Nova cerkev), Josip Žager (Celje Okolica),
Antonija Ježovnik (Mozirje), Andrej Leskovšek (M. Puščava), Friderik Lešnik (Poljčane), Sestra A. Železnik (Sv. Peter p. M.), Francka Podobnik (Sv. Benedikt v Slov. gor.), Štefanija Šeligo (Videm), Franc Šegula (Maj-šperk), Justina Coretti (Fram), Marija Colnerič (Brunsee), Franc Fink (Sv. Urban p. Pt.) z odliko, Martin Koren (Nova cerkev p. P.), Franc Košir (Ptuj Okolica), Anton Kovačec (Sv. Vid p. P.), Ana Mešek (Sv. Marjeta), Radovan Mejovšek (Reka),. Marija Pirkmajer (Fram), Martin Stante (Celje Okolica), Jožef Valenčič (Celje Okolica), Gustav Vodušek (Trbovlje-Vode).
" — Laško. K „Trem tičkom" — „R a z t r e s e n c a" bodo dodali naši diletanti pri nedeljski predstavi dne 2. decembra v pivnici, ter s tem ugodili tudi onim, ki so se že udeležili prve predstave „Treh tičkov". — Po predstavi pokazal se bode čez dolgo dolgo časa zopet javno naš tamburaški zbor ter korajžno nastopil na „deskah, ki pomenijo svet". Zanašamo se posebno, da nas posetijo zopet enkrat v večjem številu naši dragi rojaki iz Celja, Šmar-jete, Zidanega mosta in goratega Št. Lenarta in Št. Jedrti, ter nas s svojo navzočnostjo navdušijo za nadaljno delovanje v korist našega naroda. Na svidenje torej v nedeljo v lepem Laškem trgu.
Bralno društvo nas prosi popraviti, da se čisti dobiček zadnje predstave K 30 01 ni izročil Francu Ka-punu temveč Francu Zupanu. Prvi sploh ne eksistuje tukaj.
—	Iz Laškega. S strahom oddajali smo vabila k nedeljski predstavi — s strahom — da jih naslov-ljenci ne bi prejeli o pravem času, kajti hitrost naše tukajšnje pošte je že v pregovoru. Tako n. pr. se je oddalo dne 9. t. m. neko vabilo na Martinov večer pri tukajšnji pošti; 11. sprejelo je poštni pečat laške pošte, 14. pa istega v Rimskih toplicah in še isti dan ga je prejel naslovnik — seveda je sveti Martin in njegova slavnost med tem bila že bogve kje. — Ako bi torej eden ali drugi vabila k naši predstavi ne prejel, naj ne smatra to za nikako oviro, temveč naj pride brez njega —'živimo pač v takih razmerah! Onim ki tega še ne vejo naznanjamo, da so narodne gostilne na Laškem sledeče: Pivnica, gostilna g. Franca Drolc, organista (Bierquelle) in gostilna „k flosarju" (g. Fr. Šahel).
—	Vabilo k občnemu zboru društva „Vrtnar" v Vrbji dne 2. decembra t. 1. ob 4. uri pop. v gostilniških prostorih g. Jos. Vrečer-ja. Spored: 1. Pozdrav. 2. Govor o važnih točkah kmetijstva. (Govori g. Vincenc Vabič.) 3. Vpisovanje novih udov. 4. Slučajnosti in prostä zabava. K obilni udeležbi vabi Odbor.
—	Braslovče. Tukajšno pevsko društvo priredi dne 8. grudna v prostorih na Legantu gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči". Začetek ob 8. uri zvečer. Nbče priljubljena drama bi se imela še v začetku meseca novembra igrati, toda radi mnogih ovir se bo predstavljala na ta dan. Ker ta igra zasluži, da si jo ogleda vsak, vas prav uljudno vabimo na mnogobr^jen •obisk. Odbor.
—	Iz Mozirja. Dne 11. listopada je otvoril g. Zdravko Vaslé, gostilničar in urar preje v Laškem trgu svoje lično predelane in dosti povečane prostore, ki bodo prav primerni za prirejanje raznih veselic, koncertov in drugih zabav. Njegova nova gostilna stoji vis ä vis pošte. Na večer otvoritve se je pokazal g. gostilničar kot vrl, neustrašen narodnjak, ki se bo vselej boril ob strani narodno čutečih sotržanov. Ob tej priliki so darovali došli gostje K 10 za prekoristno na-
rodno družbo sv. Cirila in Metoda. Že prvi večer je pokazal, da je novi gostilničar priljubljen, kakor bo tudi ostal. Mi mu želimo le dosti uspeha; dolžnost naša pa, da ga prav toplo priporočamo vsem domačinom, kakor tujcem. Toči izvrstno vino, postrežba točna! Obenem srčna hvala vsem darovalcem za darilo, katero se je odposlalo družbi sv. Cirila in Metoda!
—	Savinski Sokol priredi šele v mesecu januarju svoj 26. redni občni zbor skupno z zborovanjem podružnice Slov. plan. društva, a ne, kakor se je poročalo dne 9. novembra in to radi mnogih zadržkov. Na zdar!
—	Blagajništvo Savinjskega Sokola prosi najuljudneje vse vrle narodne dame in cenjene rodoljube, ki so pobirali po blokih doneske za Sav. Sokola, da blagovolijo uposlati nabrane vsote- vsaj do 20. decembra, da se bo lahko sestavil natančni račun. Prav tako prosimo tudi vse one narodne gostilničarje, ki imajo puščice za nabiranje doneskov, da blagovolijo uposlati tudi do istega časa! Sokolski Na zdar!	Blagajnik.
—	Trbovlje. Radi že dvakrat omenjenega izključenja nekega člana javimo sledeče: Član sploh ni; bil izključen, pač pa je neki drugi član napiavil pretirane obdolžitve. Prizadeti član in odbor so se držali popolnoma pravilne poti, ter hoteli stvar po raz-sodišču preiskati. Do razsodišča sicer ni prišlo, ker je dotičnik že prej izjavil, da so njegove trditve neutemeljene, torej je s tem ves prepir mirnim potom poravnan.
—	Bralno društvo v Kozjem je imelo to nedeljo občni zbor in katoliško politično društvo imelo ga bo v nedeljo, 2. decembra.
—	Sv. Barbara v Halozah. V ponedeljek 19. t. m. je umrla gospa Viktorija Šerona, učiteljeva soproga, v 23. letu svoje starosti. Bila je hči nekdanjega tukajšnjega nadučitelja g. Franca Silvester. Dosti je pretrpela v dolgi in mučni bolezni, a vse voljno prenašala. Bodi ji blag spomin!
—	Ormož. 25. t. m. vršil se je tukaj na slovenski šoli prvi „roditeljski večer", ki je bil precej dobro obiskovan. Sklical ga je nadučitelj Rajšp, ter govoril: 1. O vzgoji otrok doma, predno še isti v šolo zahajajo. 2. O vzgoji v šoli in o vzajemnem delovanju šole in doma. Govor, koncu katerega so se tudi matere in očetje oglasili, je prav dobro ugajal, ter so stariši izrekli željo, da bi se v kratkem priredil drug tak večer.
—	O Kaiserjevem konkurzu. Pod naslovom „Ptujski panama" či-tamo v socijalnodemokratičnem „Arbeiterwille" iz Gradca: „Polom vinske trgovine Franca Kaiserja v Ptuju, kjer se govori že o pasivah do dveh milijonov kron, je povzročil veliko razburjenja. Nenavadno veliko je število prebivalcev, ki so hudo prizadeti, trgovci in obrtniki, ki morajo skrbeti za velike rodbine, so izgubili celo svoje premoženje . . . Drugačno pa je vprašanje o odgovornosti. Propadli ptujski župan Ornik je načelnik hranilnice. Bil je intimen Kaiserjev prijatelj in je že davno poznal njegov finančni položaj. Moral ježedavno v e d 11 i kot načelnik o ponarejenih menicah podžupana Kaiserja, kajti hranilnični knjigovodja Casper je o tem vedel, javno se je o tem govorilo in podžupan Kaiser je moral zsNradi tega odložiti svoje dostojanstvo. Ornikkot načelnik bi bil dolžan, naznaniti kroženje ponarejenih menic ter bi bil s tem preprečil, da je bilo toliko oseb zopet ponesrečenih. Da nekaj ni bilo v hranilnici v redu, dokazuje to,
da je ravnatelj polkovnik Pr^. berger lani hipoma odiai službo; pač ni hotel sodelovati p gotovih stvareh ..." Tako in še vei „Arbeiterwille". Heil papa Ornik!
—	Stara cesta. V nedeljo dne 2. decembra popoldne po 2. uri zboruje naše kmet. društvo v šoli na Stari cesti, pri kateri priliki predava potovalni učitelj g. Jelovšek o živinoreji. Ker so taka predavanja za naše razmere zelo potrebna, vabi društvo ne samo ude, ampak vse posestnike tudi iz sosednih občin, posebno še gospodinje, ki se največ pečajo z živinorejo, da pridejo poslušat ter se obračajo tudi z vprašanji do g. potovalnega učitelja, kateri bo jim kot znan izkušen strokovnjak dajal pojasnila. Ne zamudite ugodne prilike ter pridite v čim večjem številu.
—	Vabilo na „Tombolo", ki jo priredi „Slovensko pevsko društvo" v nedeljo dne 2. decembra 1906. zvečer ob 6. uri v prostorih g. Vaupotiča v Ljutomeru.
-r- Učiteljsko društvo za ljutomerski okraj zborujé v četrtek, dne 6. decembra predpoldne ob pol 10. uri v Franc Jožefovi šoli v Ljutomeru po sledečem sporedu: 1. zapisnik, 2. dopisi, 3. perutninski tečaj v Otterbachu na Gornjem Avstrijskem, poroča g. T. Pušenjak, 4. Siamsko kraljestvo, predava g. inženir Ferdo Lupša, 5. slučajnosti. Z ozirom na zanimivost 4. točke vabimo k temu zborovanju tudi cenjene gospice tovarišice in g. tovariše iz sosednjih okrajev.
Odbor.
•f — Znani Sparowitz, ekskomi, „znani" pisatelj in ognjeviti govornik, je sedaj dospel do časti krčinarja v „kobači" alias „Südmarkhofu" v Šent llju. Sedaj si pripovedujejo ljndje. da že več mesecev ni plačal najemnine-gostov ni! Kvečjemu „Slovenci"... Sparowitz pač ne razume „kšefta"!
—	Maribor. Slovanska Čitalnica in Bralno društvo Maribor ste začeli ta teden z vajami za gledališko predstavo „Cigani", ki se misli uprizoriti sredi prihodnjega meseca. Ker so vloge v najboljših rokah, lahko se nadejamo zanimivega večera.
—	Mariborski Slovenci ! V celem mestu zmoremo menda komaj 2 ali 3 slovenske špecerijske trgovine. In vendar vas večina niti pri njih ne kupuje. Še vedno se držite nemških trgovcev, ki vas po vrhu še zasra-mujejo, kupujete celo pri trgovcih, ki kandidujejo v mestni odbor na nemško-nacjonalnem programu. Trgovec je bil prvi, ki je bil stavil v občinskem svetu predlog, naj se prepove slovenske izvesne table. To si zapomnite! Če si bomo redili še v bodoče gada na prsih, posledice ne bodo izostale! Krepko, narodno zavedno trgovstvo nam pomore do lepše bodočnosti, pokažite dejanski, da je to resnica. Ni li sramota, da podpirajo baš oni, ki se štejejo med slovensko inteligenco nemške trgovce? Kako naj potem neki zahtevamo od delavcev, od okoliškega kmeta, naj kupuje pri narodnem trgovcu, ko pa niti tako zvani „učeni stanovi" ne kupujejo pri Slovencih, da celo taki, ki pišejo navdušene članke v naše politične liste in hočejo voditi našo. spodnještajersko politiko se le prevečkrat trdno drže nemških trgovcev. Čemu se jih držite? Vsi izgovori so jalovi! Toda javnost naj izve, kdo so tisti narodnjaki, ki podpirajo Weigerte, Hraschetze, Sirke, Frangesche in druge, ki se bogatijo z našim denarjem, po vrhu pa nas še zasramujejo s trotini in drugimi čednimi kulturnimi izrazi. In koliko Slovencev kupuje pri Nemcih! Nek nemški trgovec je rekel Slovencu, da bi mu brez Slovencev ne bilo mogoče izhajati, da,
Poroéilo
društva „Dijaška kuhinja" v Gelju
za dvajseto društveno leto 1905/1906.
«Dijaška kuhinja» v Celju šteje koncem XX. društvenega šolskega leta petnajst pokroviteljev, in sicer: Gg. Miha Vošnjak, inž., posestnik itd. v Gorici; Jurij Detiček, c. kr..notar v Celju; Davorin Škerbec, vpok. župnik na Teharjih; Ivan Šepic, veleposestnik v Konjicah; dr. Jos. Sernec, odvetnik itd, v Celju; Peter Majdič, lastnik paro-mlina in veletržec v Celju; Jurij Bezenšek, župnik itd. v Čadramu: Franc Ogradi, inf. opat v Celju; dr. Bogumil Vošnjak, pravnik na Dunaju; slavne posojilnice: Celje. Žalec. Šoštanj in Mozirje ter slavna okrajna zastopa v Celju in Gornjemgradu.
V dvajsetem društvenem letu 1905/1906 so darovali naslednji udje, podporniki in dobrotniki, in sicer:
Gg. Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pok. v Gradcu 10 K; Martin in Celestina Frece, posestnika in trgovca Staravas-Bizeljsko, mesto venca na krsto umrlega Fr. Frece v Št. Lenartu 10 K; E.Kavčič, trgovec v Ljubljani 10 K: slavna hranilnica in posojilnica v Ljubnem 20 K; Anton Spende, c. kr. sod. ofic. v Ribnici 2 K: dr. Alojzij Brenčič, odvetnik v Celju 10 K; Lovro Baš, c. kr. notar v Celju 10 K: dr. Jos. Sernec, odvetnik in vitez želez, krone 30 K; gdč na Terezika Šketa v Braslovčah na primiciji č. g. Žagerja v Št. Petru v Sav. dolini nabrano svoto K 24'53: Kodrič Jan., posestnik (Žetale) Čermožiše, pošta Žetale pošlje nakazani legat po umrlem Petru Kodričtl K 66'66; R. Š. 50 K; Zidarič Martin pošlje zapuščino od rajnega J^.n a Zidariča-20 K; Jos. Kožuh-, c. kr-. gimn: profesor v Celju 20 K; tir. Fran Štor, odvetnik in graščak na Teharjah 20 K; Anton Koštomaj, gostilničar v «Narodnem domu» v Celju 10 K; Ivan Jelšnik, kaplan v Št. Jurju oh juž. žel. pri zborovanju ženske podružnice sv. Cirila in Metoda nabrano svoto K 2o'42; dr. Jos. Vrečko, odvetnik v Celju izroči kazensko poravnavo Salobir Jože in Gračner Jože 5 K; Fran Hodnik, veleposestnik in gostilničar v Žalcu, mesto venca pokojnemu Rudolfu Senica 10 K; Fran Ks. Petek, trgovec na Ljubnem, mesto venca na grob pokoj. Jakobu Božič v Gornjemgradu 10 K; Anton Šlander, dekan v Starem trgu 15 K; slavni okrajni zastop v Celju 150 K; Vavken Janko, najdeno 1 K; dr. Benjamin lpavic, prakt. zdiavnik v Gradcu 5 K; Simon Wutt, c. kr. davkar, Brežice 2 K: Podhostnik, župnik v Dramljah 10 K; Anton Hajšek, kanonik v Slov. Bistrici Ì0 K; Jernej Voh, kanonik v Mariboru 10 K: Fran Ogradi, opat v Celju 10 K; Matija Vavpotič, župnik v Podsredi 10 K; Jakob Krajnc, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini 5 K; mesto venca na krsto pokojnega g. Jakoba Stiglic v Št. Janžu v Sav. dolini so darovali: gg. Anton Turnšek, veletržec, Marija Nazaret, 10 K; Anton Turnšek, trgovec v Rečici 5 K; Fran Sbhiffrer, tvrdka Souvan v Ljubljani 2 K; Josip Stiglic, veleposestnik v Rečici 2 K; Anton Kuhar, kom. zavar. pri Donavi 1 K; Anton Lobenwein, c. kr. štražmojster v Mozirju 1 K; Alojzij Musi, kaplan v Rečici 1 K; Ivan Klenienčič, nadučitelj v Rečici 1 K; .Jos. Terček v Rečici 1 K; Matija Jeraj v
Niski 1 K; vesela družba v narodni gostilni Rud. Dobovišek v St. Jurju 10 K; Emeran Šlander, duh. svet. in oskrbnik v Gornji Radgoni 20 K; Anton Pučnik, mestni kaplan v Celju 8 K; Karol Preskar, župnik v Kapelah na gostiji Medslavič in Cizelj nabrano svoto 10 K; Marija Zagorc v Šmartnem pri Gornjemgradu, mesto venca na grob pok, g. dr. Schlander 10 K; Anton Cestnik, c. kr. prof. v Celju 10 K; Peter Erjavec, župnik v Trbovtjah 20 K; slavna posojilnica v Framu 20 K; slavna posojilnica na Vranskem 40 K; slavno bralno društvo v Št. Jurju ob juž. žel. 5 K; posojilnica v Konjicah 50 K; «N» (neimenovani) 100 K; Blaž Zafošnik, zastopnik banke «Slavije» 1 K; Anton Kolenc, mesto venca na krsto g. Zörer 10 K; Sen t j určani, preostanek za venec g. viteza Berksa 9 K: Ivan grof Pallavičini - Nugent 10 K; M. Kavčič, trgovec v Št. Jurju ob juž. žel. 4 K; «Milka», mesto cvetlic na krsto malega Zorana Robleka V Žalcu 15 K ; g. Skala 10% vstopnine od preprodanih vstopnie za koncert 20. maja 1906 10 K; M. Suhač, c. kr. prof. v Celju 2 K; Ivan Ließkounlg, c. kr. vodja samostojnih razredov 4 K; slavna posojilnica v Rajhenburgu 10 K; slavna Savinjska posojilnica v Žalcu 20 K; Spindler pri «Pazniškem društvu» nabral 17 K; Jakob Kosi, mestni kaplan v Celju 6 K; A. Geiss, trgovec v Žal cu 4 K; Josip Jager v Slov. Bistrici 10 K; ga. Bogumila Pauer v Braslovčah K 16'32; dr. Janko Sernec, praktični zdravnik v Celju 10 K; slavna posojilnica na' Ljubnem 20 K; J^'Kärdinar, c. k r. gi mir prof. v Celju 20 1<; Martin Frece, trgovec v Stari vasi na Bizeljskem na rojstni dan Nj. Veličanstva v gostilni pri Pečniku nabrano svoto 6 K; Fric Kukovič, župnik na Dobrni 4 K; prebitek od keliha, katerega so poklonili bivši učenci zlatomašniku preč. g. prof. Ivanu Krušiču K 88'.50; slavni okrajni zastop v Šmarji pri Jelšah 60 K; «Skalna klet» K 2'51 ; dr. Gvid. Sernec in dr. Karba 6 K; pri koncertu v «Skalni kleti» nabrali gdčni Tončika Balon in Anica Travn svoto 30 K; Peter Derganc poravnal častno zadevo z g. Kristanom 10 K: tamburaško društvo «Zvon» v Trbovljah preostanek od koncerta v «Skalni kleti» 50 K; gg. prof. Kosi, Fon, Jošt, dr. Dolar in Ließkounlg po 1 K 5 K; Ferd. Roš, dež. poslanec 10 K; Anton Gnus nadučitelj na Dolu 10 K: Miloš Roš, učitelj v Hrastniku 10 K. Anton Veternik, župnik na Dolu 10 K; Jakob Gašparič, kaplan na Dolu 10 K; Franc Peklar, župan na Dolu 10 K; gdčna Marija Turnšek, kuharica na Dolu 1 K; slavna Gorn je - Savin jska posojilnica v Mozirju 20 K; slavna posojilnica v Slatini 20 K; dr. Juro Hrašovec K 35'20 za hrano 1 dijaku; Fran Lončar, tajnik posojilnice v Celju 10 K; ga. Marija Brinšek 1 K; slavna posojilnica v Celju 600 K; slavna posojilnica v Makolah 60 K; za sv. Antona kruh darujeta Boštjan Krivec v Solčavi 10 K in Miloš Schmid, župnik 5 K; slavna posolilnica v Vitanju, mesto venca na grob vlč. g. Iv. Žičkar 20 K; Simon Meglič, nadučitelj na Vranskem 3 K; Štef. Rojnik v Gradcu, Burg-
Rasse 2 10 K; dr. Josip Kolšek odvetnik v Laškem, namesto venca na krsto g. Andr. Elsbacher 20 K; dr. Ant. Žižek, zdravnik v Vojniku 10 K; Ivan Elsbacher v Kozjem 10 K; dr. 1. Klasinc, odvetnik v Gradcu 10 K; Peter Majdič, veletržec itd. v Celju 30 K; slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 K; Josip Kolarič, župnik v Šmartnern na Paki 10 K; Fran Eller, nadučitelj pri Mariji na Žili, Koroško 5 K: Tomo Cajnkar, c. kr. dež. sodni svetnik v Sevnici 3 K; slavna ormoška posojilnica v Ormožu 30 K; Jos. Zidanšek, sem. ravnatelj v Mariboru 6 K; Jernej Vurkelc, župnik na Dobjem 6 K; J. Šilih, župnik pri Sv. Kunigundi na Pohorju 10 K; dr. Matija Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu 10 K; Martin Ogorevc, trgovec v Konjicah 40 K; Val. Mikuš, župnik v Št. Jurju ob juž. žel. 10 K: Ivan Markošek, korni vikar v Mariboru 5 K; Mat. Frece, župnik v pok. v Petrovčah 10 K: slavna posojilnica na Dolu 10 K; Josip Zorko nabral v neki krčmi na Rečici K 5'50; Janez Kozinc, župnik v Slivnici 10 K; slavna posojilnica v Trbovljah 40 K; Fran Gomzi v Ormožu 3 K; slavna posojilnica v Gornji Radgoni 30 K; slavna posojilnica na Slatini 30 K; Peter Majdič, lastnik paromlina itd. v Celju 20:$; slavna hranilnica in posojilnica v Šmarji 100 K; dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju 10 K; Rudolf Dobovišek, gostilničar v Št. Jurju ob juč. žel. 6 K; A.Svetina, c. kr. notar v Pliberku S K; Jos. Pauer, veletržec v Braslovčah 10 K; dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Gradcu 5 K; dr. Fran jurtela,'.,.odvetnik itd. v Ptuju 3 K; Brezovnik Anton'' .v,Vojniku K 3'50; O. Škaml ec, kaplan v Ljutomeru 2 K; dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem 5 K; Anton Cvenkel, trgovec v Št. Petru v Sav. dolini 10 K; Fr. Kallan v Trbovljah 2 K; dr. Iv. Klasinc v Gradcu 10 K; Jakob Janežič, veleposestnik v Grižah 4 K: Oroslav Zidanšek, računski narednik v Ljubljani 1 K; dr. Iv. Benkov.ič, odvetnik v Brežicah 5 K; Fran Čebašekv kaplan v Dobovi pri Brežicah 2 K; Jož. Agrež, odv- uradnik v Brežicah 2 K; Ivan Lenart, nadžupnik v Šmartnern pri Slov. Gradcu 20 K; Fran Roblek, veleposestnik v Žalcu 5 K; Jos. Volavšek, hišni posestnik v PoljČjmah 1 K; Tomo Cajnkar, c. kr, dež. sodni svetnik-v Sevnici 3 K; dr. Kolšek. odvetnik na Laškem 10* K; Edmund Kavčič v Ljubljani 10 K; Jos. Skrbinšek, c. kr. gimn. prof. Stribro (Mies) Češko 4 K; Anton pl. Sušič. c. in kr. polkovnik v pok. v Celju 30 K; Ekscel. dr. Mihael Napotnik, knezoškof itd. v Mariboru 20 K; Jos. Berlisg, trgovec v Rogatcu 5 K; Jakob Cinglak, kaplan v Vojniku 5 K; Ferdo Roš, dež. poslanec itd. v Hrastniku 10 K: Fran Remic v Šmartnern pri Gornjemgradu 2 K; dr. Iv. Rudolf, odvetnik v Konjicah 10 K; Anton Herle v Solčavi 1 K; Fr. Ks. Petek, trgovec na Ljubnem 5 K; Karol Druškovič na Ljubnem 2 K; gdčna Erna Razlag, učiteljica v Ljutomeru 2 K; Fran Gerec, trgovec v Pišecah 10 K; Ignacij Supan, učitelj v Brežicah 10 K; Fran Perger, trgovec v Dobovi pri Brežicah 6 K; Anton Šantel, c. kr. šol. svetnik v Gorici 4 K; Anton Kolar, župnik na Keblju 4 K; Peter Majdič, Jarše-Mengeš 10 K; si. županstvo trg Vransko 10 K; slavni okrajni odbor Vransko 40 K: Anton Flis na Vrhniki 5 K; Josip Moli v Trbovljah S K: Dragotin Merkan, Laški trg 1 K; Rudolf Pevec, trgovec v Mozirju 2 K; Valentin Kropivšek, mestni kaplan v Ptuju 2 K; Božidar
CELJE, meseca oktobra 1906.
Dr. dosip Sernee
predsednik.
Dedič, nadučitelj v Bočni pri Gornjemgradu 3 K; Jakob Blažon, c. kr. davčni oficijal, Weiz, 3 K; Blaž Tornine, nadučitelj v Globokem pri Pišecah 1 K; Anton Kocuvan, trgovec v Šoštanju 2 K; Andrej Vrečko, obratni kontrolor južne železnice v Ljubljani o K; Brišnik Martin, vodja šole Sv. Roka pri Rogatcu 1 K: Anton Rančigaj, župnik v Št. Petru v Sav. dolini 5 K; ga. Marija Pahernik, veleposestnica v Vuhredu 5 K; Fran Kolenc, posestnik v Juvanji pri Ljubnem 5 K; Simon Strenkl, učitelj v Zibiki 4 K; Ivan Krančič, župnik v Grižah 4 K; Fran Ogrizek, trgovec pri Sv. Križu pri Slatini 6 K ; Zidarn M., veleposestnik v Šmartnern pri Gornjemgradu 2 K; dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru 5 K; P. Emeran Šlander, oskrbnik v Radgoni 20 K: Albin Zotter v Braslovčah 5 K; Norbert Zanier, veletržec v Št. Pavlu p. Preboldu 20 K; Gregor Presečnik, župnik na Frankolovem
4	K; Tepež Anton, oskrb. oficijal v Splitu 3 K; Jakob Krušič, župnik pri Sv. Andražu pri Velenju 10 K; dr. Fran Jankovič. zdravnik in dež. poslanec v Kozjem 10 K; Josip Černelč, trgovec v Št. Petru pod Sv. Gorami 5 K; slavno oskrbništvo ljubljansko, knezo-skofijskih graščin Gornjigrad 20 K: Val. Južna v Št. Jurju ob Taboru 4 K; Matija Frece, župnik v pok. v Petrovčah 10 K; Iv. Šepic, ravnatelj posojilnice itd. v Konjicah K) K; Ivan Vizjak, učitelj pri Sv. Križu pri Slatini 4 K; Josip Sitter, c. kr. deželne sodnije svetnik v Brežicah
5	K; slavno tržaško podporno in bralno društvo v Trstu 25 K; Martin Randl v Št. Petru v Sav. dolini 4 K; Matija Kavčič, trgovec v Št. Jurju ob juž. žel. 4 K; Martin Trobina, c. kr. fin. straže nadpaznik v Bovcu 3 K; Fran Zmazek, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. goricah 3 K; J. Hrašovec v Belovaru 5 K; Tone Cvahte, c. kr. davčni pristav v Celju 5 K; Fran Agrež v Pišecah 1 K; Štefan Belšak, kaplan v Novi cerkvi pri Celju 2 K; Jakob Tobias, c. kr. davčni kontrolor, Obdach 10 K; slavna okrajna posojilnica v Ljutomeru 20 K; Volbenk Serajnik, župnik v Št. Lipšu h K; Ciril .Ježovnik v Velenju K 1'20; č. g. župnik bizeljski, Ivan Pavlič po brežiških Slovencih določeno plačilo za sv. mašo na Sv. Goro 6 K; Ant. Petriček, nadučitelj v Žalcu 2 K; Schwarz Mihael, c. kr. davčni pristav v Slov. Bistici 2 K.
Vsi darovi v XX. šolskem letu znašajo K 3342'45. Razdelilo pa se je tekom leta vsakdan nad 50 kosil, za kar se je izdalo K 4518'24 ■ upravni stroški, t. j. tiskovine, letno poročilo, poštne položnice in razne poštnine so znašali K165'80, skupaj K 4684'04, ter znaša primanjkljaj K 1341'59.
Za šolsko leto 1906 1907 sprejelo se je za vsak dan po 54 dijakov na hrano, za kar se bode potrebovalo okoli 4700 K.
Da nam bo mogoče tem dijakom skozi celo leto opoldansko hrano dajati, obračamo se zopet do blagih prijateljev siromašne šolske mladine z vljudno prošnjo, da nas tudi v tem letu blagovolijo prav izdatno podpirati.
Milodarovi naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom; «Dijaška kuhinja v Celju», po priloženih položnicah poštne hranilnice.
•t
Vsem dosedanjim dobrotnikom pa izrekamo tem potom v imenu ubogih dijakov najiskrenejšo zahvalo!
Fran Lončar
blagajnik.
evezna tiskarna r Colju
r
i rekel je celo: „najmanj 50 nemških I trsrovcev propade, če bi se Slovenci kedaj domislili kakega bojkota. Ucenec nemškega trgovca W. se je bahal, da ima njegov šef več slovenskih odjemalcev kot vsi slovenski trgovci skupaj. Ni li to sramota? Za danes še molčimo, toda če se stvar ne izpremeni, pridemo brez pardona z imeni na dan naj bo potem dotičnik že Peter ali Pavel. Razkrinkati hočemo narodnjake, ki sede celo v odboru političnega društva in drugih narodnih društev, pa se ne sramujejo biti podlaga tujčevi peti. Zavedni Mariborčani, vi pa se oprimite edino le narodnih špec. trgovin g. M. Berdajsa in S. Vert-nika.
—	Kamilica pri Mariboru. Na
prizadevanje mariborskih nemških vi-sokošolcev se je ustanovila 25. t. m. v Kamnici podružnica glasovitega „šul-ferajna". Ustanovni shod je otvoril jurist Juritsch (!). Udeležilo se je shoda poleg kamniških Nemcev (kakor župana Petscharja (sic!), nadučit. Hofbauerja) seveda največ „bratov" iz Maribora. Repenčili so se posebno dr. Schuiiderer, dr. Lorber in Julče Pfriemer. Bienenstein, potovalni učitelj „šulferajnov" je govoril na dolgo in široko o vzvišeni nalogi „šulferajnovi", namreč ponem-čuriti in poneumniti naše ljudstvo in navduševal kamniške teutone za „Südmarko". Ako bi ne bila cela komedija tako žalostna za slovensko Kamničo, f bi se človek samo pomilovalno smejal tem braniteljem „nemške" Kamnice. Mariborski Slovenci, čujte in pazite!
—	Tretji redni občni zbor slovenskega akad. društva „Slovenije" na Dunaju se vrši dne 3. grudna 1906 ob pol e. uri zVečer v restavraciji „Zum Magistrat" I. Lichtenfelsgasse 1. Slovanski gostje dobrodošli!
—	Dunaj. Ak. društvo „Slovenija" razpošilja sledeča vabila: Vaše blagorodje! Akad. društvo „Slovenija" Vas
' najuljudnejše vabi k „umetniško - zabavnemu večeru", katérega priredi prvikrat dne 30. listopada v dvorani „Zum Weingarten", Getreidemarkt, ob 8. uri zvečer. Ne mislimo prirediti ničesar oficijelnega in zategadelj prisiljenega, ampak samo prijateljski sestanek. na katerem se bode gojila poleg i prijetne družabnosti posebno domača godbena in pevska umetnost. Gojitev naše umetnosti naj da celemu večeru svoj poseben značaj. Da bodemo nudili občinstvu tudi v resnici to, kar obetamo, jamčijo imena prvih ' naših tukajšnjih umetnikov — med njimi so glasbeniki, pevci, literati — kateri so drage volje pripravljeni, da omogočijo in pospešijo namen naših večerov, ki bodo pod artističnim vodstvom dobroznanega gospoda Karola Jeraja. Ako najde naše t vabilo dovolj odmeva, priredimo enake [ večere vsak mesec pO' enkrat in Vas I tem potom najuljudneje vabimo, da nas posetite s Svojo velecenjeno obiteljo. Kdor pomotoma ne dobi povabila, ga tem potom najuljudneje vabimo!
Na Dunaju, meseca listopada 1906.
—	81. akad. društvo „Adrija" v Pragi je obiskalo skupno osrednjo pisarno češke Šolske Matice, da se pouči o uredbi društva, zlasti o zvezi s podružnicami in delovanju v teh podružnicah z namenom, da vplivajo svo-ječasno na toliko potrebno reformo družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi si je na svojem V. občnem zboru dne 14. listopada 1906 izvolilo sledeči odbor: Predsednik jur. Lenart Lotrič; podpredsednik jur. Adolf Lenart; tajnik jur. Rado Jerman; blagajnik tehn. Viljem Kukec; knjižničar tehn. Alfonz Hrovatin; gospodar tehn. Svetko Martelanc; arhivar tehn. Vekoslav Lušin; preglednika: fil. Zvonimir Bernot in tehn. Peter Brelih.
Kranjsko.
—	Slovenci ! Dcužba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila za božične praznike in novo leto dvoje vrst razglednic, ki se razpošljejo začetkom decembra po vsi slov. zemlji. Na tisoče in tisoče razglednic roma ob božičnih praznikih iz kraja v kraj, vsak ima znancev in sorodnikov, ki jim z veseljem čestita za novo srečno leto. Dozdaj so imele pri nas od tega dobiček samo nemške židovske tvrdke, dočim je na Češkem „Matica Školska" vsako leto dobivala tisoče od svojih razglednic. In to bodi poslej tudi pri nas. Razglednice bodo umetniško delo, krasnejše nego smo jih bili vajeni dozdaj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da ne pošilja nikakih nemških tujih razglednic, ampak da seže po razglednicah naše šolske družbe in s tem ob priliki novega leta daauje v narodni namen denar, ki bi šel sicer v tuje roke. Slovenske trgovine naj se zglase pri vodstvu in naj izpričajo, da so res narodne. Dokažimo vendar enkrat, da znamo biti svoji na svojem. Opozarjamo posebno svoje podružnice: zlasti tiste, ki so spale do sedaj. Vse ob tem času razširjajte družbine razglednice in kar spada zraven — naš narodni kolek. Apeliramo na narodno ženstvo, naj zopet ob tej priliki pokaže, kako se zaveda svoje naloge. Ako vsak tako izpolni svojo dolžnost, dobila bo Ciril-Metodova družba lep novoletni dar, mi pa s tem ne izgubimo ničesar, ker bi isti denar zmetali tujcu v roke. Torej: „Mal položi dar, domu na aitar", to nam veljaj posebno še ob bližajočem se božiču in novem 1907-em letu.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ponovno pozivlje do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obilneji meri društven narodni kolek. Vzgled naj Vam bodo Čehi! Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako bi ne rabil pri svojih poštnih poši-ljatvah narodnega koleka. V prihodnje bodemo začeli objavljati perijodično, koliko da smo v posameznih mestih razposlali narodnih kolekov. Poživljamo pa tudi Vas, zavedne trgovce, da če že ne zmore vsakdo izmed Vas koleko-vanja svojih trgovskih dopisov in računov, naj prevzame vsaj v razprodajo naš narodni kolek. Ako se za naročene koleke vpošlje denar takoj, navržemo radi 50 kolekov na tisoč plačanih. Narodni kolek se naroča z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani."
—	Slovenski trgovsko - obrtni žepni koledar je najbolji te vrste in ga priporočamo v naročilo. Opozarjamo na današnji oglas.
—	Pretep. V neki ljubljanski gostilni ste se sprli služkinja in natakarica. Natakarica je vrgla služkinji vrečo čez glavo, potem pa jo je „bunkala" ob vrata. Slednjič jo je še pretepla in zlasala. Pohvalilo jo bo za ta junaški čin sodišče.
—	V Ameriko se je odpeljajo z južnega kolodvora v Ljubljani 70 Slovencev.
—	V Vodnah pri Ljubljani so ustanovili zadružno mlekarno.
—	Y Višnji gori je izpraznjeno mesto c. kr. okrajnega sodnika, ozir. mesto sodnijskega pristava pri tem ali drugem sodišču.
—	Kmetijsko društvo v Vipavi je dobilo od vlade 4000 K podpore in 4000 K brezobrestnega posojila.
—	Kmetijsko šolo na Grmu je letos dovršilo deset gojencev: 5 s Kranjskega, 1 s Primorskega in 4 s Štajerskega (Hartman Miha iz Sv. Ožbalta nad Mariborom, Karba Ivan iz Zgor. Krapja pri Ljutomeru, Matjašič Alojzij iz Dragovic pri Ptuju, Pilih Franc iz Trnovlja pri Celju.)	„N. G."
—	Potepuh je zažgal vsled neprevidnosti g. Matiji Trkmanu, posestniku v Podkraju pri Vipavi. Škode je 2300 K, a zavarovalnina znaša 200 K. Dotični potepuh je prenočil pod kozolcem. >.i
—	Grad v Tržiču prodaja lastnik Gassner. Grad je sezidal grof Radecky.
Koroško.
—	Blazna stara mati je vzela v celovški mrtvašnici šestmesečnega vnuka iz odprte rakve in ga ljubkojoč in tožeč hotela odnesti v mesto. Pokopališki vrtnar in pomočniki so ji s prigovarjanjem odvzeli mrliča, njo pa odpeljali v blaznico.
—	V Št. Vidu na Glini je imel mizarski pomočnik Roman Sitter razmerje s hčerko hišnega gospodarja Terezijo Paul. Oče deklice ni bil s tem zadovoljen in je nagovarjal mizarskega mojstra Edvarda Popiča, naj pomočnika odpusti. Ta se je dal k temu pregovoriti. Nato je Sitter ustrelil svojega mojstra s strelom v srce, obstrelil svojo ljubico in hotel umoriti tudi sebe. Krogla mu je šla. v desno stran lobanje. Odstranili so mu jo s tem, da je zdravnik kost izdolbel. Upajo, da kmalu okreva. Deklici je šla krogla mimo desnega ušesa v sredino lica, odkoder so jo lahko odstranili. Cela žalostna dogodba se bo seveda izigrala pred sodiščem.
Primorsko.
—	K proslavo spomina S. Gregorčiča so darovali tržaški Slovenci družbi sv. Cirila in Metoda 100 K.
—	Gregorčičev pogreb. Ko se je
približal voz s krsto vasi Idrsko, so ga pričakovali požarni hrambi iz ldr-skega in Kobarida s svečami. Pričakala ga je tudi „Narodna čitalnica" iz . Kobarida, katero je ustanovil Gregorčič kot tamošnji kaplan. Pričakalo je tudi mrtveca „Olepševalno društvo" in „Iz-obiMevalno društvo" iz Kobarida z zastavo ter neštevilno občinstva. Tudi vse uradništvo se je udeležilo sprevoda. Vasi Idrsko in Mlinsko ste bili vsi razsvetljeni. Bilo je že temno; na nebu je stala polna luna in na celem tem sprevodu velikega pesnika je ležalo nekaj nepopisljivo veličastnega. Zvonili so povsod zvonovi. V Kobaridu je bilo slednje okno razsvetljeno, zlasti na glavnem trgu; iz vsake hiše so vihrale trobojnice s črnim florom. Pred mrličem se je vozilo 11 duhovnikov. Mrtvo truplo so postavili v cerkev; po kratkih molitvah ga je prevzela požarna bramba v svoje varstvo in ga stražila celo noč. Drugo jutro se je pel slovesen requiem. Proti 9. uri pa se je veliki pokojnik zadnjihrat poslovil od Kobaridčanov. Sprevod je bil velikansk, ker ni hotel nikdo izostati, da bi ne počastil nekdanjega kaplana, rodoljuba in pesnika. Sveče so celo podnevi gorele v oknih. Šolska mladina se je udeležila polno-številno sprevoda. Pri Soči so se vrnile zastave in del občinstva. Nato se je nadaljeval sprevod k Sv. Lovrencu v Libušnjem. Ker stoji cerkev na hribu, sol morali nositi krsto navkreber. V cerkvi je imel vikar Simon Gregorčič ml., ki ni s pesnikom v nikakem sorodstvu, za ta slovesen trenutek prav neumesten in netakten govor, v katerem se je dotikal stvari, o katerih bi pač bilo v tako slovesnem trenutku najbolje molčati. Če je že omenjal te stvari, naj bi povedal celo resnico in obsodil ljudi, ki so v strankarski, ozko-srčni zaslepljenosti ne pobili, ampak ubili velikega rajnika! To je dejal pokojnik sam... in nestrankarska zgodovina bo pritrdila tem pikrim besedam, ki silijo v prste tudi najmirnejšemu človeku. Po maši in kratkem obredu so položili krsto v grob tik cerkve Sv. Lovrenca. Tam bo obsevalo vsako
jutro solnce njegov groh in gledale nanj naše planiner katerih lepoto je v nedosežnih verzih opeval domačinom in tujcem!
—	Obrtno delavsko društvo za Hrvate in Slovence ustanovijo opatijs-sko-voloski gospodarji in delavci. Imeli so zelo dobro obiskan shodr kjer so razpravljali o društvenih pravilihr ki se vpošljejo namestniji v potrditev. Ta pojav je tem z&amenitejšiT ker si podjarmijo delavce v teh krajih nemški socijalni demokratje.
—	Nova hrvatska šola v Istri. „Družba sv. Cirila in Metoda za Istro" je otvorila 15. t. m. šolo v Kaldiru. V šolo se je takoj vpisalo 74 hrvatskih otrok.
—	Občinske volitve v furlanskem Tržiču. Dne 15. in 16, listopada so bile v Tržiču občinske volitve, ki so zelo zanimive. Pod trg namreč pripada nekaj kmetskih slovenskih vasi, ki so bile doslej narodno brezbrižne. Letos pa so nastopili slovenski okoliški kmetje tako odločno, da si vladajoča italijanska klika ni vedela drugače pomagati, kakor da je razveljavila vsa slovenska pooblastila, v kolikor se je le dalo in dosegla večino — 14 glasov. Začetek je tedaj za Slovence ugoden in pri prihodnjih volitvah gotovo vržejo, italijanaše v tretjem razredu. Ta pojav je tem veselejši, ker se trudi „Lega nazionale" na vse kriplje, da bi po-italijanila tržiško okolico.
Gospodarstvo.
— Denarna Centrala „Zadružne Zveze" v Celju izkazuje z 31. oktobra 1.1. naslednji denarni promet in bilanco : Vplačani deleži ... K 114.080.— Izplačani „ . ... „	310 —
Stanje deležev .... K 113.770 — Prejete vloge v tekočem
računu .. . . K 2,936.185'85> Vzdignjene vloge v tekočem računu ., ., „ 1,449.96382: Stanje vlog v tekočem
računu ..... K 1,486,22203. Izplačana posojila v tekočem računu . . K 2,152'.657'40> Vrnjena posojila v tekočem računu . .	648.135 23 Stanje posojil v tekočem
računu.....K 1,504.52217
Gotovina, poštna hranilnica in naložbe . . K * 90.351'— Denarni promet je iznašal :
prejemki . . K 6,420.836'63; izdatki . . . „ 6,404.784'85 Skupni denarni promet
toraj . . ..... „K 12,8 25,. 621'48
Tržne cene y Celju.
Pšenica (za 100 kg)	po K 15'.—
rž po	K 13 —
koruza nova po	K 12 —
ječmen po	K 13'—■
oves po	K 16'— -
fižol, zelen, dolgi	K 19 —
„ ,, kratki	„ 18 —
„ rudeč	„ 20 —
„ koks	„ 21 —
laneno seme	K 26'— do 28'—
konoplje (seme gal.)	K 25'— do 26'—
krompir	K 3'— do 5'—
suhe gobe	kg po K 2 do 4
jabolka	K 14 do 20
maslo	kg K 1'80 do 2 —
seno	K 5'—
slama	K 4'— do 4'20
„ otepi do	K 4'50.
Svetovne vesti.
•— Amerikanski železni trust je
zvišal plače vsem 70.000 delavcem za 10°/o-
— V Kini, v pokrajini Severne Kiang-su gladuje vsled povodnji deset milijonov ljudi.
—	Nesreča s špiritom. V Ljubljani je prilila žena sprevodnika Mo-harja že na goreč špirit v sajnovaru še drugega. Špirit v steklenici se je vnel, opekel Moharjevo na rokah in prsih, štiriletna hčerka pa ima hude opekline na glavi in rokah. Ravnajte previdno s špiritom!
—	Nezgoda na južni železnici. Med postajama Opčina in Sežana je skočil zadnji petek pri tovornem vlaku en voz s tira. Vlak je voz nekaj časa vlekel s seboj, potem pa so poslali iz Trsta pomoč.
—	V Toulonu se je vnela pomorska šolska ladija „Algeciras", na kateri je bilo 500 oseb. Tri mornarje pogrešajo.
—	Kopeniški stotnik v Zagrebu. V Zagreb je dospel nek mož, ki se je izdal za ministerijalnega svetnika Berger v. Waidene^g-a. Obiskal je razne visoke uradne osebe, se predstavil nadškofu Posiloviču in se celo peljal z njim na sprehod. Banu Peja-čeviču se je zdel sumljiv, zato ga je dal po policiji nadzorovati. „Svetnik" je to opazil in odkuril v Budimpešto, kjer so ga prijeli in spoznali za nekega goljufa, ki se je tudi že zval Strassnov in Szendrey. Videti je, da ima mož nekaj nadarjenosti, samo originalnosti žalibože ne.
—	Puška nabasana s — poprom. Pri soškem mosta v Gorici je v petek nastal boj med cigani iz rodov Leva-kovič in Hudorovič. Hudoroviči so zbežali in Levakoviči so jo ubrali za njimi. Pri tem je eden Levakovič pobral enemu Hudoroviču nabasano puško in jo nesel na policijo. Tam pa so našli, da je bila nabasana s — poprom.
—	Kopeniški stotnik - čevljar
Vogt bo stal v Berolinu dne 1. grudna pred sodiščem. Razprava bode trajala samo en dan. Neki Nemec iz „rajha" se je izjavil, da zasluži ta stotnik-čevljar, da ga sprejmejo v — generalni štab.
—	V Trstu so vlomili tatovi v stanovanje nekega Banoviča, ki je posestnik ljudske kuhinje in ga cel dan ni doma. Odnesli so zlatnine in drugih dragocenosti za 1500 K, potem deset srečk in obleke. Banovičeva sta zavarovana proti vlomu.
—	V Toulonu na južnem Fran-coskem je razsajal velikanski požar. Škode je več milijonov kron.
—	Preveč deklet imajo v angleški vasi Toppesfield. Opažajo, da se jim rode same deklice. V šoli se poučuje sedaj 93 deklic in 11 dečkov. Prebivalci so zelo vznemirjeni; boje se za kmetije in da ne bo dobiti dovolj ženinov za toliko deklet. Upajmo v korist našim dekletom, da se ne pripeti tudi pri nas kje enaka nesreča.
—	plavajoča razstava. Nekaj japonskih veletržcev je vzelo parnik „Rosella Maru" v najem, da ga spremeni v potujočo plavajočo razstavo. Ladjo bodo napolnili z različnimi japonskimi tkaninami, žido, umetninami in poljskimi ter vrtnarskimi izdelki. Ta ladja obišče kitajske in korejske luke, da povzdigne in razširi tamkaj japonsko trgovino.
—	Bomba. V Carigradu je vrgel nekdo bombo pod voz Osman-pašo. Ta in dva kočijaža sta bila težko ranjena. Istotako tudi neki mlad Armenec. Tega sumi policija za krivca. Zaprli so zelo mnogo oseb. Mislijo pa, da je bila bomba pravzaprav namenjena Fehim-paši, katerega ljudje zelo sovražijo radi njegove krvoločnosti. Vsekako pa ta atentat ni znamenje, da bi se začela zopet gibati armenska revolucijonarna stranka.
—	Stavka. V Rimu stavkajo uslužbenci na električni cestni železnici. Pogpjanja radi plače se vršijo.
—	Iz Zadra poročajo, da se je zadušila skoro cela rodbina Cipicco v Starem gradu na Hvaru. Dekla, ena hčerka in sin so mrtvi, mož, žena in dvoje otrok pa v smrtni nevarnosti. Zadušili so se od ogljenčevega plina.
—	Kitajske delavce hočejo pripeljati na Ogrsko, ako bi kmetski posli ne hoteli skleniti pogodbe za drugo leto.
—	V Parizu je nemška gleda-liščna igralka Adday štirikrat ustrelila na bivšega ministra Merlana. Ta je lahko ranjen.
—	Za 125.000 kron hoče prodati cerkvena občina v Samariji prestavo prvih pet knjig Sv. pisma starega zakona. Knjiga je spisana leta 1050 po Kr. r. in je dragocen zaklad za svetopisemske raziskalce.
—	Najnovejša ameriška in angleška moda so miniaturne fotografije po gumbih na čevljih. Te slike pred-očujejo navadno prijatelje, ženine in neveste. Posnemanja vredno!
II8 i merodajni slovenski časopisi so ugodno ocenili in priporočali
i irpi-m i Boiedar 20 leto 1907.
Ker ni boljega slovenskega strokovnega koledarja za industrijce, trgovce in obrtnike ter njih nastavljence, sploh za vsakega kakor je ta. Zatoraj si ga
IV naročite takoj
pri FRAN ZELENIK-U Ljubljana, (615) Vegova ulica št. 6. 3—1 Cena KI-— po pošti K1-20.
K 5000 zaslužka
plačam onemu, kateri dokaže, da ni moja zbirka
600 komadov za samo fl. 2"50
v resnici prillčna kupčija. Jaz dajem:
1 eleg. večkratno pat. remontoir-žepna ura s pismeno garancijo tovarne za točnost, i lina zlato-donble verižica, 2 prstana iz amerik. zlata-double s ponar. briljanti (za gospoda ali daruo), 2 zlato-donble manšetna gumba )ostaneta vedno nova), 3 krasni naprsni gumbi (Chemisetts, 3 pat. gumbi za ovratnike, l eleg. žepni nožič, 1 eleg. svilena ovratnica, svetla ali temna, i lepa igla za ovratnico s Stmili-briljantom (doublirana), i lepa dauska broša (zadnja novost), 1 krasno žepno toaletno zrcalce, 1 lepa denarnica, 1 par bontonov z amerik. briljanti, i fino pisalno orodje iz niklja 1 pat. vremenski barometer, i garnitura 20 komadov različnih pravih inozemskih znamk, i eleg. odrezalec za smodke (nikelj), i pat. držaj za ovratnico, i album najlepših slik sveta, Vse skupaj z elegantno uro, ki je sama 2krat toliko vredna, samo gld. 2*60. Proti predplačilu ali povzetju se dobi pri osrednjem depotu za pat. are ln dragotine.
S. URBACH, Krakov itev. 74.
N B. Pri nakupu 2 paketov se pridene i prima angleška britev brezplaino. Ne ugajaj oče se zamenja ali vrne (614)	se denar. Riziko izključen.	1—1
Qalamo fine °ßrske 1-7B; iz
««■«■■■■w gnjati zelo priljubljene gld. 130; dnnajske86 kr. ; bolj fine gld. 115 za kilo. 42m SmA N. la Fraga 1 gld. ; brez kosti gl. 1'20 "■■J*** pleče brez kosti 05 kr.; suho meso 86 kr.; slanina 88 kr, glavina fina 50 kr. za kilo. — Fine kranjske klobase, vel., ena 20 kr. filivnvlra brinjeirec, gld. 120
™ ** *■	liter pošilja s poštnim
povzetjem od 5 kil naprej	(107) 11-8
Janko Ev. Sire v Kranju.
Sveži špeh à 80 kr., mast à 85 kr., glave à 40 kr., prašiči pucani po tržni ceni. Kupujem vedno
brinjevo olje.

manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazsta vileta 1903, izumitelja in tvorničarja
R. A. Smekal-a ias Smlchova. Podruž. Zagreb.
Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh — potrebščin. Tudi na obroke.
S spoštovanjem (109) 26—24
podružnica R. A. Smekal.
je najboljše!
Kot zamaknene me zro, Ko sušim perilo, Tacega pač ne dobó, da bi z mojim se merilo. Lukenj, madežev tu ni! Kdor kaj tacega želi, z jelenom kupi Schichtovo naj milo!
(572)
3—2
Založnik c. kr.
drž. uradnikov.
Važno za gospode!
Naznanjam, da sem vpeljal perilo kakor ovratnike in zapesnice moderne in najnovejše fazone iz svetovno znane tovarne znak „Veriga
Nadalje sem vpeljal usnjate (glaze) rokavice zimske in letne za dame in gospode, moderne barve in solidne kakovosti.
Zalogo kravat sem zelo povekšal in za na dobavo istih sem stopil v zvezo z prvimi tovarnarji naše monarhije.
Vedno velika zaloga finih na pol in čisto pristno platnenih žepnih robcev in finih dežnikov za dame in gospode.
R. STERMECKI, Celje.
(606) 52-^-1
Pratike
Rlaznikove in družinske se dobivajo na debelo in (592) drobno po izvirnih cenah
v Zvezni trgovini v Celju.
Kupujte narodni kolek!
o
DVETNIK ZA PATENTE
DR.FRITZ FUCHS
DIPLOMIRAN KEMIK (zaprisežen) R3K3 TEHNIŠKA PISARNA R3K1 |
INŽENIR A. HAMBURGER
8 PUHAJ VII. SIEBENSTEBN6A8SE L S
Češko posteljno perje
po nizki ceni. 5 kg novo, očiščeno K 9'60 boljše K ta belo, pavolnomehko, očiščeno K —.18 in K — 24, snežuobelo, pavolnomehko, očiščeno K — 30 in K —'36. Pošilja se franko po po-_	vzetjn. Zamena in vračilo
proti povračilu in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsel, totes 347/ P. Pilz», Četto.
SVOJI K SVOJIM!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta. Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjske» in Koroškem vse premičnine, živino ih pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica „Cro-atiae" v Trstu.	(425) 11-9
Zastopniki se iščejo po vetjili krajih Kranjske, Štajerske m Koroške.
. .A
c
M
C
M
C
M
I ■
C
H
C
M
C
H
C
M
C
H
C
M
C
M
S
IC m C
(1) 59
TRST-NEW-JORK
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot iz LJUBLJANE v Severno Ameriko, ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih ze-ieznicah, nobenega presedovanja ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov mej potjo. Parniki so prostorni, varni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte prodaja glavni zastopnik Andrej Odlasek, Ljubljana
SlomSekove ulice §1. 25, poleg cerkve Srca Hznmgj'
M
31 ■
flxuxoxüxoxüxoxüxoxojPjPj^
31 M
31
N
ä i
Pristno
(mošt)
razpošilja odi hI naprej Jože Janežic
Sferra Blielfsbo pri BreM Cena po dogovoru.
(537) 8—8
Za sv. Miklavža in Božič lepe in vsakovrstne igrače, priporoča Peter Kostič v Celju.
M Ho4ašl(ib
pomočnikov
idravih in krepkih sprejme takoj za izdelo-(607)	vanje sekir	3—2
rom
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode, želod itd., kupi
Anton Kolenc
t Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 46—43
VIZITKE
i priporoča
Zvezna tiskarna
Poshusife

ir? priporočite s izdelke = 1
Tytoe top« hranil
d Pragi VIII. Cenoonil!zastonj.
«SS
i Naznanilo.
Ako želite kupiti ali prodati kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovišča, gostilne, kmetije, opekarne, zdravilišča itd. Itd. tukaj ali na deželi hitro in diskretno, ako iščete posojila, tedaj se obrnite zaupno do izvrstnega renomi ranega
„Mednarodnega trgovskega kurirja6'.
Sedež na Dunaju. Glavno zastopstvo v Gradcu, Jakominigasse 12.
Podjetje prve vrste, strogo reelno, jako obsežno, kulantno in strokovnjaško.
Zastopstvo po vseh avstro-ogrskih pokrajinah in v sosednjih državah. Glavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mudil tukaj. Ako želite, da Vas brezplačno obišče, da vidi predmet in govori z Vami, prosimo, da nas takoj obvestite.
Pop O F CAJ^j
ncijpnpozrmtija \
7?uska marka. F
Ilustrovani narodni koledar
za leto 1907 m
je ravnokar izšel ¥ založbi Zvezne tiskarne y Celju. Cena broš. K1-, eleg. vezan K l'ÖO, po pošti 20 vin. več. Zanimiva vsebina. M Okusna oprema.

g g g
i
atroci Mo let0 prodan

1 Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
ZWILCHENBART
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—48
• t
Zvezna tiskarna
se priporoča Častiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom,' lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdelju jejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po nizki ceni. Za mnogo-brojna naročila se priporoča
n druge zavode se izdelju jejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim
Zvezna knjigoveznica.
Man k sachte die Fabrikmarke.
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
SingerjeVi šiValni
za domačo porabo obrtne sVrhe VsaKe Vrste.
X
Velika trpežnost in
vzorna konstrukcija usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja =
Singepj evi Šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica dražba šivalnih strojev
CELJE, Kolodrorska ulica štev. 8. (20) 52-46
fjiäj/roascljiDeD
Sinoer Co. Mähmaschinen Act.Ges.
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko.

1 JOSvLfliVlPRET^šoŠTANJ
S^DOtoomaTzMtovi^SlŽ^? OKENT« Ta«®1.1*«"" d° ìl'VI60VKl0' 1-88' VRÄTÄ lato tako izjjotovljena v veliko»« od 2, 2-20, 230 2-40 m. I ■ popolnoma ugotovljenih	5 190 in 2 m po konkurenčnih oenah. x	A	V zalogi je zgotovljeno pohlitvo. T|
Zagotavlja, solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja na ogled/
— üsojam si naznaniti posestnikom hmeljišč da sem prevzel napravo ^
t._j. po najnovejšem, dozdaj najboljšem sistemu. Sušilnica je pri meni postavljena in si jo vsakdo lahko ogleda. ^ Za obila naročila se priporoča
IVAN REBEK. ključavničar Celje

Posojilnica v Celju
uraduje vsak dan dopoldne od
9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike
Posojilnica
Celju
uraduje
vsak
dan
v
dop
od
do
9
12
izvzemši praznike.
ure
uraduje
vsak
dan
dopoldne
od
JnžnoštajersKa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižaa obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =
(43) 50-46
Za občinska in korporacijska posojia v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
«
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%
±	-r-