SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo lin ekspedleija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 296.
V Ljubljani, v petek 28. decembra 1894.
Letnik XXII.
Kranjski deželni zbor.
(I. seja dnč 28. decembra.)
Po slovesni sv. maši v stolnici po jednajsti uri deželni glavar g. Oton D e t e 1 a otvori sejo, rekoč: Visoka zbornica 1 Z najvišjim cesarskim patentom z dnč 16. decembra t. 1. je bil sklican deželni zbor vojvodine kranjske na današnji dan. Otvarjam zborovanje ter pozdravljam uljudno vse čestite gg. deželne poslance.
Pozdravljam tudi zastopnika vis. vlade visoko-rodnega g. deželnega predsednika ter ga prosim, da blagovoljno podpira delovanje deželnega zbora. Visoko zbornico čaka letos mnogo važnega in resnega dela, zlasti bode pri razpravi o proračunu za 1. 1895 treba rešiti velevažno vprašanje, kako bo mogoče pomnožiti deželne dohodke, ne da bi bili davkoplačevalci prehudo prizadeti. Že letos moramo misliti na to, da 1. 1896 poneha prispevek 127.000 gld., katere plačuje država vsled pogodbe pri vravnavi zemljiške odveze. (Nemški nadaljujoč :) Častiti gg. s te strani vis. zbornice so vedno marljivo sodelovali in bodo gotovo tudi v prihodnje delali na korist dežele.
(Slovenski:) V 15. seji dne 17. febr. t. I. je deželni zbor z vsestranskim navdušenjem naročil deželnemu odboru, naj v prihodnjem zasedanju poroča, kako naj sd najdostojneje praznuje 501etnica vladanja našega presvetlega cesarja. Deželni odbor bode v tem smislu stavil svoje predloge. Tudi drugi deželni zbori so že sklepali v tem oziru in vsi avstrijski narodi se pripravljajo, da najdostojneje praznujejo to pomenljivo slavnost ter pokažejo ob tej priliki neomahljivo zvestobo ter globoko hvaležnost in iskreno ljubezen do presvetlega cesarja, katerega naj mili Bog obvaruje in ohrani še mnogo in mnogo let. S to iskreno željo pričuimo tudi mi zasedanje deželnega zbora ter iz vsega srca navdušeno zakli-čimo : Slava našemu presvetlemu cesarju, slava, slava 1
Vsi poslanci navdušeno zakličejo trikrat .Slava" in „Hoch" !
Deželni predsednik baron Hein v nemškem in slovenskem jeziku pravi približno: Lepa hvala za pozdrav g. deželnemu glavarju, katerega čislam in spoštujem. V imenu vlade izjavljam, da bodem vse radovoljno podpiral, kar je v korist lepe naše domovine, in upam, da bodo v istem smislu delovali tudi vsi deželni poslanci. Doslej vlada še ni predložila nobenega posebnega predloga.
Rediteljema sta bila izvoljena: Kersnik in Lichtenberg, verifikatorjema : S t e g n a r in Schaffer; v finančni odsek: Ivan Murnik, Schff egel, Hribar. Klun, Lukmann, Papež, Schaffer, Stegna r, Višnikar, J. Vošnjak, Žitnik; v gospodarski odsek: Kersnik, Lichtenberg, Lenarčič, Iv. Murnik, Ogorelec, Pakiž, Papež, Povše, Rechbach, Langer, Tavčar; v odsek za letno poročilo : Grasselli, A u e r -sperg Ervin, Klein, Lavrenčič, Arko, Pfeifer, Stegna r, Wurzbac h.
Razni računski sklepi in proračuni so se izročili finančnemu odseku
Poslanec Murnik poroča o volitvi poslanca kmetiških občin volilnega okraja Postojina, Logatec, Senožeče, Lož, Cerknica in Bistrica. Ker zoper volitev ni pomisleka, deželni zbor brez ugovora potrdi izvolitev g. Pr. A r k o -1 a.
Isti poroča o nujnem nasvetu deželnega odbora, da se v pokritje primanjkljajev pri deželnem in nor-malno-šolskem zakladu leta 1895 pobirajo priklade vsaj v onem obsegu, kakor leta 1884. Deželni zbor brez ugovora pritrdi nasvetu.
S tem je bil dnevni red končan in dež. glavar ob 1. uri zaključi sejo. Prihodnjo sejo bode deželni glavar naznanil pismeno, ko odseki pripravijo dovolj gradiva za drugo sejo.
Kako začeti gospodarsko organizacijo ?
Kako začeti ? To vprašanje si stavi nebrojno-krat marsikdo, kdor premišljuje potrebo organizacije kmečkega stanu. In ko po malem razmotrava vse raznovrstne načine agitatoričnega delovanja, zmajuje z glavo in ponavlja si žalostnega srca: Ne bo nič! Ne da se priti blizu. Kdo bo mogel vrediti vse to ljudstvo, ki ne drži nič skupaj. Pridiguj, govori, opominjaj, kregaj se, z vsakim posebej imaš dela dovolj in še čisto nič ne opraviš. Kako pa bi bilo možno držati ljudi, če bi se prav jedenkrat segnali skupaj. Koliko časa bi to ostalo?
Take in jednake govorice, ki jih je brez dvojbe marsikak razborit domoljub že večkrat gojil, ubijejo veselje do dela, otrujejo s pesimizmom srce, navdajajo je z obupom.
Organizacija postaja nedosegljiv ^or, odmaknen
«or se^d
človeškim silam. Rešitev ljudstva se^di Nemogoča in nekak slep fatalizem se vtihotapi kot jedini temelj ljubezni do naroda in modrovanju o narodov sreči. In njegovi zunanji pojavi? Jednačijo se sko raj z ničlo. — Kaka domovinska pesem, kaka vese lica, strasti pri kakih volitvah, sovraštvo do drugih narodov, pijana domišljija o — bodočnosti.
Toda Čemu popisujmo ta duševni razvoj medlih, brezvspešnih in že dolgočasnih surogatov za narodno delo, izvirajoče iz razumnega in gorkega domoljubja, če ne vemo nobenega odgovora na vprašanje: kako začeti, da organizujemo naš kmečki stan. Poskusimo preje, koliko zmoremo po organizaciji dognati glede načel pričetne organizacije in potem si poiščimo praktičnega sredstva.
1. Pričetek mora biti najpreje previden. Neki poseben, konkretno-skupen namen se mora vdahniti v kmečko ljudstvo. Ta namen začetkom ne sme biti preobširen, sicer ga ne more množica pojmovati in vsled tega tudi ne bo ganila rok v skupno delova-
LISTEK.
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XCVI.
Komisar peljal me je k policiji, da me je predstavil vodji. Kak občutek, ko sem zopet zagledal hišo, v kateri je bila prva moja ječa! Koliko skrbij prišlo mi je v spomin! Ah! spominjal sem se tebe, Melhijor Gioja, kako si divje hodil gori in doli med ozkimi stenami, in ur, katere si nepremakljivo stal pri mizi in pisal plemenite svoje misli, in znamenj, katera si mi dajal z robcem, in žalosti, s kojo si me gledal, ko ti je bilo prepovedano, dajati mi jih. In predstavljal sem si tvoj grob, ki je morda neznan znabiti večini onih, ki so te ljubili, kakor je neznan meni! in prosil sem miru tvojej duši!
Spominjal sem se tucli mutca, v srce seza-jočega glasu Magdaleninega, svojega sočutja za njo, barab, ki so mi bili sosedje, domišljevajočega si Ljudevita XVII., ubozega kaznjenca, pri katerem so dobili listek in katerega kričanje se mi je zdelo da slišim, ko so ga pretepali s palicami.
Vsi ti in še drugi spomini trli so mc kakor hude sanje, a bolj me je še tri oni, da me je tu dvakrat bil obiskal ubogi moj oče pred desetimi leti.
Kako se je motil ubogi starček, ko je upal, da bom kmalu zopet združen ž njim v Turinu! Ali bi bil prenašal misel desetih let ječe svojega sinu in take ječe ? Pa, ko je bilo uničeno njegovo upanje, ali je mogel on, ali je mogla mati prenašati tako morečo žalost ? Ali mi je dano, videti ju še oba? ali morda samo enega izmed njih? in katerega ?
Ob, ta mučni dvom, ki se je vedno zopet porajal! Bil sem skoro pred hišnimi vratmi in nisem še vedel, mi li še živ6 stariši, je li vsaj še jeden moje rodbine živ?
Policijski vodja bil je z mano uljuden in dovolil je, da ostanem s cesarskim komisarjem pri lepih Benetkah, mesto da bi me stražil kje drugje. Ni mi pa bilo dovoljeno, pokazati se komu, odločil sem se torej, da odpotujem prihodnje jutro. Dosegel pa sem le, da sem smel videti pijemon-teškega konzula, da sem ga vprašal po zdravju svojih sorodnikov. Šel bi bil k njemu, ker pa me je tresel mraz in sem se moral vleči v postelj, prosil sem ga, naj pride k meni. Bil je tako pri-
jazen in je prišel takoj, oh kako sem mu bil hvaležen za to!
Povedal mi je vesele novice o mojem očetu in o starejem bratu. O materi, drugem bratu in o obeh sestrah ostal sem v strašnem dvomu.
Malo okrepčan, pa vender ne dovolj, bi bil rad v podkrepljenje svoje duše še dolgo govoril z gospodom konzulom. On mi je rad ustregel, nazadnje pa je moral le iti.
Ko sem bil sam, potreben sem bil solz, a ni jih hotelo biti. Zakaj se jokam včasih od žalosti, drugekrati, in sicer mnogo večkrat, ko se mi zdi, da bi mi bile solze v sladko krepilo, želim si jih zastonj ? Ta nemogočnost, izliti svojo žalost v solze, pomnožila mi je mrzlico, glava me je hudo bolela.
Prosil sem Stundbergerja, naj mi da piti. Dobri ta človek bil je policist na Dunaju, opravljal je službo komisarjevega sluge. Ni bil star, a slučajno se mu je tresla roka, ko mi je ponudil kozarec. To tresenje spominjalo me je predrazega Sehillerja, ko sem prvi dan svojega prihoda na Spielberg z zapovedajočim glasom zahteval požirka vode od njega in mi je je dal.
čudno! Tak spomin na druge razdrobil je kamen mojega srca in solze so se mi vlile.
(Dalje sledi.)




nje. — Namen mora biti popolnoma konkreten in tako praktično izbran, da splošno vsak iz svojega vsakdanjega življenja brez dokazovanja razvidi njegovo upravičenost in hkrati tudi nujnost skupnega delovanja v njegovo dosego.
2. Vspeh pričetne organizacije mora biti, kolikor se da, gotov in hitro mora nastopiti. Posamezniki, ki so vstopili v pričetno organizacijo, morajo kmalu videti vspehe. S tem doM upanje v lastno moč, upanje boljših časov za svoj stan sploh in za svoje ljube potomce posebej; s tem se jim utrdi veselje do skupnega delovanja. Socijalno čuvstvo se poraja — vse je dobljeno !
Ali se pa dajo ta načela praktično izvesti ? Hvala Bogu, dajo se in sredstvo, po katerem se oživ6 v življenju, se je že nebrojnokrat obneslo. Imenuje se: „Raiffeisenove posojilnice", kakeršne je jel snovati Raiffeisen, župan najpreje v Flammersfeldu, kasneje v Heddersdorfu pri Neuvviedu. Njihovo delovanje jeodkrito celemu svetu; saj jih deluje danes n a N e m š k e m 2 8 5 6 , n a L a š k e m , koder jih je bilo pred dvema letoma komaj petdeset, jih je sedaj nad 30 0. Na Francoskem je bila prošli mesec ustanovljena 13 0. v Beustu; neumorni duhovnik abbd Garnier jih razširja pod naslovom „selske blagajne" (caisses rurales) dobropol-drugo leto. Do leta 1893 ni bilo na celem Francoskem prav nobene. Na Avstrijskem jih je 246, največpri-meroma v Tirolah in v obojui Avstriji, koder vzlasti deželni zbori podpirajo te posojilnice.
Poznati jih je torej lahko vsakemu brez težav. Predno pa v glavnih točkah opišemo plodonosno njihovo delovanje in pomen njihov za našo organizacijo, moramo se spominjati dogodka iz zadnjih dnij, ki je vsaj katoliškemu srcu najsijajnejši porok za socijalno važnost teh posojilnic. Sveti oče, socijalni papež, najbistrejši poznavalec napak naše dobe, od Boga postavljeni najvišji vidni posredovalec mej Bogom in ljudmi, Leon XIII., so se že izrekli o teh posojilnicah. Duhovnik Cerutti se trudi po Laškem, da bi jih v svoji domovini razširi i. Sveti oče so mu za to izrekli svoje priznanje in so s priporočilnimi besedami blagoslovili posojilnice po R a i f f e i s e n o v e m sestavu.
Njihovo vse objemajoče srce bije tudi za propadajočega kmetiča in zato blagoslavljajo podjetje, ki vzmore v svojem razvoju pomagati mu na noge. Njihov um, um najduhovitejšega moža naše dobe nam je pa porok, da je to sredstvo tudi — vspešno. V prihodnjem članku hočemo to trditev še z drugimi stvarnimi razlogi podpreti v trdni nadeji, da bodo vzlasti slovenski duhovniki posnemali svoje so-brate po druzih deželah, ki so si v tem oziru pridobili nevenljivih zaslug in rešili s svojim delovanjem nebrojno gospodarskih bitnostij.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. decembra.
Češka srednja stranka. Grof Harrach je v poslednji seji nepomuškega okrajnega zastopa imel važen političen govor. Priporočal je, da se osnuje neka srednja stranka. Če je bilo mogoče, da so se zjedinili v državnem zboru liberalci in konservativci v koalicijo, zakaj bi se vse češke stranke ne mogle v neko srednjo stranko. Sedaj ko Čehi niso jedini, je močno upal njih ugled. Mladočeška stranka že propada, kajti podkopavajo jej že stališče radikalci. Le po sporazumljenju vseh čeških strank je mogoče, da Čehi najdejo pravo pot do svojega državnega prava. Čehi se pa ne smejo ozirati le na Češko, temveč tudi na vso državo, kajti napredek češkega naroda je mogoč le v Avstriji. Govornik se je izrekel za razširjenje volilne pravice za deželni zbor. Poslance v državni zbor naj bi pa volil zopet deželni zbor. Priporočal je nadalje, da se Čehi spo-razumijo z Nemci o izvršitvi narodne jednakoprav-nosti. — Grof Harrach ima pač najboljše namene, a njegove besede najbrž ne bode imele zaželenega vspeha. Poskusi s srednjimi strankami se navadno ne obneso dobro.
Pruske marke v Avstriji. V Ti-ebenicah na Češkem so te dni občinske volitve. Nemška
stranka je dobila iz Nemčije znatne svote za agitacijo. Tako se jej je poslalo iz Kraljevca 200 mark, iz Lipsije 150, po več mark pa tudi iz dragih krajev Nemčije. Vidi se, da se pruski Nemci že domišljajo, da je Avstrija del Nemčije in se zatorej tako brigajo za avstrijske stvari, kakor za svoje. Čuditi se pa moramo slepoti avstrijskih državnikov, da ne spoznajo, da Prusi gotovo ne pošiljajo denarja v Avstrijo zaradi tega, da bi utrjevali avstrijski patrijotiz^m. Ce je tudi Nemčija v zvezi z Avstrijo, to še nikakor Prusom ne daje nobene pravice mešati se v notranje stvari naše države. Kaj bi rekli Prusi, ko bi avstrijski Slovani začeli podpirati pri vsacih volitvah pruske Slovane.
Kriza na Ogerskem. Občno se dvomi, da bi bil zares ministerski predsednik Wekerle sam priporočil vse tiste može, katere vsprejme cesar v avdijenciji. Najbrž so se osebe določile le bolj po želji krone same, Wekerle je pa le pritrdil, ko je videl, da teku stvarij preprečiti ne more. Tudi je cesar že prvi dan vsprejel dva cerkvena dostojanstvenika. Vse to kaže, da se na Ogerskem pripravlja ne le prememba vlade, temveč tudi prememba vladne sisteme. Ko bi šlo po volji liberalne stranke, bi Weker!e tudi ne bil dal ostavke. V zbornici poslancev je še nedavno rekel, da bode skrbel, da bode njegov padec parlamentaren, če do tega pride. S tem je indirektno hotel povedati, da ne odstopi, dokler mu zaupa zbornica poslancev. Sedaj je pa že prisiljen odstopiti, ne da bi v poslanski zbornici že bil ostal v manjšini. V ogerskih liberalnih krogih vlada neka potrtost, še bolj pa mej skrajno levico.
Poljske demonstracije. Po Varšavi se razširja neki oklic, da bi primerno pokazali svojo žalost bodoče leto, ko mine sto let, od kar se je zadnjič razdelila Poljska. Opustili naj bi se vsi plesovi, slovesne svatbe In druge podobne veselice. Ta oklic je pri sedanjih razmerah pač jako neumesten, kajti demonstracije proti Rusiji sedaj, ko je car Nikolaj začel mileje postopati proti Poljakom, utegnejo le škodovati. Nasprotniki Poljakov bodo ta oklic porabili v to, da dokažejo, da na Poljskem se da vladati jedino po Gurkovem receptu. Mogoče je pa tudi, da so ta oklic izkovalt nasprotniki Poljakov, da bi tako vzbudili v carju nezaupanje proti Poljakom.
Drey/us se je pritožil, a to mu ne bode pomagalo. Sedaj pregleda razsodbo svet iz jednega brigadnega generala, dveh polkovnikov in dveh druzih višjih častnikov. Dvomiti ni, da Dreyfusovo obsodbo potrdijo. Potem se pa v 24 urah degraduje v pričo jednega oddelka vseh vojev, ki so v Parizu in v pričo vseh vojaških novincev. Najstarši podčastnik mu iztrga vsa znamenja njegovega vojaškega čina, zlomi sabljo ter mu jo vrže pod noge. — Drejfus je iz neke židovske rodbine in je najbrž izdajal Nemčiji vojaške tajnosti le iz dobičkarije, kakor je pri Židih običajno. Francoska vojna uprava bode pač sedaj skrbneje gledala, da zopet ne vsprejme kakega Žida v kak oddelek, kjer je mogoče kaj izdati. Časopisi niso vsi zadovoljni s kaznijo; nekateri želeli bi bili smrtno kazen. Tudi v zbornici je jeden poslanec dokazoval, da po postavi za taka dejanja velja tudi v miru smrtna kazen, a večina ni bila te misli.
Armensko vprašanje. Anglija se jako zanima za armensko vprašanje. Govori se, da bi v Londonu radi prisilili, da se da Armeniji v berolinski pogodbi zagotovljena avtonomija. Vladarja Armenija hočejo baje narediti vojvodo Teck.
Cerkveni letopis.
Poskus zjedinjenja iztočne cerkve z za-padno.
VIII.
Da v tem vprašanju, žal, ne moremo biti optimisti, govore v prvi vrsti politični razlogi, katere smo deloma že nagiašali. Tako n. pr. Srbi identifi-kujejo srbstvo s pravoslavjem. Tako govori, tako pišejo prvi njihovi možje, in odtod toliko sovraštvo pravoslavnih Srbov do katoliških Hrvatov. Pri vsaki priliki se srbski pisatelji, osobito časnikarji zaletu-jejo v papeštvo, katoličanstvo itd; med priprostim narodom širijo guev do vsega, kar je katoliško. Kdor se hoče o tem prepričati, čita naj nekaj tednov dalmatinski „Srbski list" ali zagrebški „Srbobran". Pred leti sta bila biskup Strossmayer in pravoslavni vladika Živkovič v Rogatcu; ta se je ostentativno izogibal mecenu naroda hrvatskega. V jedni Zivko-
vičevi propovedi se čita: .Prije če biti, što još nije bilo: Velebit če se srušiti u more; prije če Lika usanuti cijela i izači Glina do Kosinja; a Jezerom Kupa okrenuti, a Karlovac priječi na Rijeku, a Rijeka pod Komogovinu, nego što če poslušati toga glasa i prevrnuti vjerom svojom pravoslavni srpski moga grada narod".
Novosadski „Branik" je pisal povodom zadnje papeževe okrožnice o zjedinenju mej drugim : „Pa-pina duhovna moč u ovaj se mah oseča u celomu svetu. Paipaki taj veliki duh ima je dnu v e 1 i k u z a b 1 u d u , o n v e r u j e, da če mu počizarukom, d a p r a v o s 1 a v nu crkvu spoji s rimokatoličkom. On je u tom pravcu činio više pokušaja, i to uvek bezuspešno, ali to mu ne smeta, da se uvek ne vrača na tu misao".
In zakaj? „Te dve hriščanke žive več hiljadu godina samostalnim životom; pod uticajem toga života stvorene su i dvie kulture, zapadna i istočua. Cela historija od hiljadu godina ovamo svedoči, kako je raznolik bio život onih, koji su pravoslavni od onih, koji su rimokatolici"
Pisec dalje piše, da je Lir! oma pravoslavje milo in drago, kakor katolikom njihova vera, ter vpraša, čemu bi v stoletju verske tolerancije govorile o zjedinenju?
„Ima rimokatolika, koji su dobri Srbi. To nam je milo, ali zato čemo i mi čuvati svoju veru. Koji priznaje papin primat, neka mu je sretno; koji ga ne priznaju, ne imaju razloga, da popuste u tome i da poruše samostalnost i nezavisnost svoje erkve".
Ko se je letos ponekodi v Liki zopet uvela staro8lovenščina v službi božji pri katolikih, pisal je nBranik" jako razdraženo in malo dostojno o dobrih namerah Leona XIII. Pisal je mej drugimi: »Papa dakle hoče pravoslavne. Prvi korak, da se pravo-slavu omili unija, bio bi taj, da se povrati sla-venska služba onim katolicima, koji imaju pravo na to. Tako je računao papa, tako su mislili hrvatski biskupi Strossmajer i dr. Posilovič, te su za to iz-veli, da se u senjskoj biskupiji opet zavede slavonsko bogosluženje... Ali brača u Lici svojom ne-spretnom rukom razderaše mrežu. Oni hoče po sta-rome; oni misle, da se narodni jezik samo u pra-voslavnoj crkvi čuti mora. Njihova duša je u magli zavijena, ali njima se i kroz tu maglu prividja, da se slavenski narodni duh ne može propagirati rimokatoličkom crkvom. I to je ono, zašto pobornike unije ona buna u Lici u srce gadja. Okajmo se dakle verskih razmirica! Nacrkvenom polju nikad se slo ž iti ne m o ž e m o".
Se nekaj vrstic iz novosadske »Zastave". Pod naslovom »Nova napast" je pisala v 161. št. mej drugim: »Mi čemo se čuvati rimske cerkve; znamo, da je mrazna papina ruka; znamo, da mu je blagoslov opijelo. Mi znamo poviest svoje brače Čeha i Slovenaca; znamo, da su krvju i smrču zabilježeni njihovi odnošaji sa rimskim papom . . . Crkvena je samostalnost veliko dobro u narodu. Ovako se dobro ne meče na gomilu, kao domačina meče razbijen sud. Pravoslavna je crkva u narodu; ucijepljena je u ustroju našega naroda; narodnim duhom živi i diše; za narod je, ne može biti protiv narodu. Ovakog dobra Slaveni se neče lišiti. U pravoslavnoj cerkvi još stoji temelj naše budučnosti".
Jednako so pisali tudi drugi srbski listi. Mi ne dodajemo nikakega komentara, čitatelji po teh izjavah sami lahko sodijo, je-li v tem vpjašanju opravičena naša malovernost.
t Župnik Matija Lavrič.
Dne 13. t. m. je umrl na Studencu pri Krškem na Dolenjskem prečast. g. župnik Matija Lavrič. Pokojni gospod je bil vzoren in pobožen duhovnik, mož blag in značajen. Kdor ga je poznal, prikupila se mu je njegova prijaznost, vsak ga je spoštoval, kdor je ž njim občeval. Skoda moža, katerega je vgrabila neizprosna prezgodnja smrt, katera ne prizanese nikomur, tudi ne možu čvrstemu in močnemu, v najboljših letih življenja. Kaku prijazen je bil umrli v družbi, doma uljuden do vsacega. Njegov vzor bil je pa vedno, kjer je bil kot duhovnik, skrbeti za lepoto hiše Gospodove; v tem oziru zasluži spoštovanje in priznanje, ker spominek, kako mu je bila lepota cerkve čez vse, zapustil je v obeh župnijah, v katerih je služboval, v Novi Oselici in na Studencu. Delaven je bil povsod, kolikor so mu dopuščale okoljščine; ljudstvo mu je bilo udano s
polnim zaupanjem ia rado iskalo sveta pri njem. Naj bodo te vrstice posvečene njegovemu častnemu spominu.
Rodil se je rajBki g. župnik v Zapogah blizu Kamnika na Gorenjskem dne 19. svečana 1847. 1. Šolal se je v Ljubljani in po dobro dovršenih gimnazijskih študijah izvolil si je duhovniški stan. Leta 1867 vstopil je v knezoškofijsko bogoslovje v Ljubljani in 31. julija 1871. 1. bil je od prevzv. knezoškofa Jern. Vidmarja posvečen v duhovniški stan. Prva njegova služba je bila v Spodnji Idriji. Od ondi pride meseca januvarja 1875. leta kot župni upravitelj na Novo Oselico, kjer je čez tri leta umeščen, služboval do konca leta 1887., deset let torej kot župnik. Veliko je tukaj deloval. Cerkvi je napravil nove zvonove, katerih veliki tehta 32 stotov; prenovil štiri stranske altarje, napravil nov križev pot in sicer veliko prenovil pri cerkvi. Zidal je novo mežnijsko poslopje v katerem je tudi zasilna šola, pri župnišču pa vrt dokaj povekšal. V vsem se je kazal dobrega dušnega pastirja, razumnega in skrbnega gospodarja.
Leta 1887 , meseca novembra zadnje dni, preseli se g. Matija Lavrič iz Nove Oselice, kjer je pa-stiroval blizu 13 let v težavnih hribih in mrzlih zimah, v vinorodno Dolenjsko na Studenec. Svojo delavnost je tu zopet nadaljeval. Popravil je župnišče, katero je dobil v precej slabem stanju, potem se je poprijel poprav pri cerkvi, ker je po Dolenjskem trtna uš pokončala vinograde, glavni in skoraj edini prihodek, da je ljudstvo ubožalo, ga ni moglo zadostno pri podjetju podpirati. Našel se je znani stari dobrotnik, kateri se je že preje pri raznih okoliščinah spominjal domače, kakor tudi sosednih cerkev, I. Lisec, sedaj tudi že v večnosti, in je v svojej oporoki pred smrtjo domači župni cerkvi zapustil toliko, da bi bil podjetni g. župnik Matija začel težavno delo s popravljanjem in povekšanjem cerkve, katera je premajhna za toliko faro, ki šteje čez 1500 duš. Ranjki župnik g. Matija Lavrič je pričel, njegov naslednik bo mogel sedaj nadaljevati in dovršiti. Svojim f uranom je bil skrbni dušni pastir, vsestransko delaven ; že nekaj let imel je vsako nedeljo iu vsak praznik dvojno duhovno opravilo Nenadoma ugrabila ga je smrt med pastirovanjem in delovanjem, nagloma, kajti v četrtek zjutraj, 13. dec., je še maševal, prestrigla je nit njegovega pobožnega duhovnega življenja, gotovo ga pa ni našla nepripravljenega; njemu veljajo svetopisemske besede, „ blagor jim, ki v Gospodu umrjo, njih dela gredo za njim". Njegova smrt je bila podobna spanju, lahka, brez strahu, toiažljiva, ker je bilo krepostno tudi njegovo življenje.
Zaspal si, dragi prijatelj, v Gospodu, šel si vživat plačilo, katero ti je pripravil, kot svojemu zvestemu hlapcu in delavcu ; ker si mu bil vedno zvest, vstopil si v veselje Gospodovo.
Mi, kateri Te nismo mogli spremiti do hladne gomile, spominjali se Te bomo v svojih molitvah, posebno v „memento" pri najs». daritvi, ker vez ljubezni in prijateljstva ostane tudi po smrti. Ti pa prosi za nas, svoje drage in zveste prijatelje. V življenji si nisi privoščil počitka in oddihljela, vživaj ga pri svojem Stvarniku v večnosti; tolažili se bodemo z upanjem, da se vidimo zopet nad zvezdami!
Novooseliški.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. decembra.
(Božičnice v Marijanišču) Kakor že več let dosihmal tako je tudi letos v Marijanišču trikrat božični oratorij (žive podobe iz Jezusove mladosti, katere spremlja pevski zbor iu godba) prvič je bil sv. Štefana dan, drugič bode na novega leta in tretjič sv. Treh kraljev dan, vselej ob 5. uri zvečer. Vidijo se pa te-le podobe: Jakobova lestvica, angelj oznani Cahariji rojstvo sv. Janeza, angelj oznani Mariji, da bode mati Jezusova, angelj naznani pastirjem rojstvo Jezusovo, angelj in pastirji molijo Jezusa v betlehemskem hlevu, Trije Kralji, angelj naznoni Jožefu, naj beži v Egipet, beg v Egipet, božično veselje. Po sodbi slikarja strokovnjaka so podobe tako premišljeno in umetniško dovršeno sestavljene, da jih nobeno gledališče ne napravi bolje, in posebej o Mariji se je izrazil, da bi jo težko tako lepo naslikal. Ker to terja mnogo truda in požrtvovalnosti, zato gre p. i. sodelujočim gospem in čč. sestram polno priznanje na tem vspehu. — Včeraj 28. t. m. na dan sv. Janeza ev. pa je bila božičnica dečkov sirot. V izbranem vspo-
redu so se vrstili: nagovor, pesmi, deklamacije in triglasna spevoigra z deklamacijami: BTekmo\auje mesecev". Konečno je bila živa podoba rojstvo Jezusovo. Dečki so pokazali, da imajo dober Bpomin in krepka grla. Splršno je igranje in petje jako ugajalo, in deklamovanie je vzbujalo mnogo veselja. Petje in godba sta namreč veselo izražala, kar so dečki, predstavljajoči mesece povedali v deklamacijah. Dečke je vadil v petju in ta večer vodil predstavo g. Janko Janežič, učitelj ua II. mestni šoli. Pokazal je z izvrstnim uspehom, v koliko 8e doseže ta po-potrpežljivost in stanovitnost tudi pri skromnih pevskih močeh. Glasovir in harmonij sta bila v rokah preč. gvardijana p. Hugolina Sattnerja in g. kapelana Pr. Ferjančiča, ki sta se kazala mojstra na teh instrumentih. Iz prijaznosti je sodelovalo nekaj mož od sl. godbe 27. pešpolka. K temu večeru so bili povabljeni dobrotniki deškega sirotišča, ki so napolnili veliko dvorano do zadniega kotička. Navzoči so bili prevzvišeni gospod knezoškof, mil. g. stolni prošt Klofatar in več gg. kanonikov ter preč. mestne duhovščine. Od deželnega odbora je bil navzoč ces. svetnik g. Murnik. Iz meščanskih krogov pa smo opazili prve rodbina in tudi strokovnjaki glasbe so počastili to sirotinsko delce. Videli smo gg. dež. sod. svetnika J. Vencajza in prof. glasbe in vodjo koncertov ..Glasbene Matice" gospoda Hubada. Tudi zunanjih dobrotnikov se je mnogo odtrgalo od doma in prihitelo v Ljubljano gledat, kaj delajo sirote. Kakor so bili pač vsi zadovoljni s tem, kar so videli in slišali, bili so še vse bolj srečni otroci, ko so dobili ob krasnem božičnem drevescu mnogovrstnih daril, katera so jim preskrbeli mnogi ljubljanski trgovci. Bog jim vse obilo povrni.	J.
(Korist poroštva za lokalne železnice.) Pri občnem zboru okr. zastopa za Konjice se je pokazalo, da mora okraj za leto 1893 plačati vsled garancije za železnico. Poličane-Konjice obresti 6300 gld., skoraj tretjino vseh dohodkov okrajnega zastopa. Pri tem se nehote spominjamo dolenjske železnice in deželne garancije. Kedo ve, koliko bodo zanjo znašali vsakoletni troški?
(Slovensko gledališče.) Včeraj so v slov. gledališču ^vikrat peli znano opero: „Marta". Splošno se je predstava posrečila, v posameznostih pa bo treba še mnogo vaje, da bo opera zadovoljevala vsestranski.
(Občinski svet ljubljanski) ima v soboto, dne 29. dan decembra t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. Oznanila predsedstva. 2. Finančnega odseka poročilo o prošnji vodstva dekliške trorazrednice v Lichtenthur-novem zavodu za prispevek gradnji novega šolskega poslopja. 3. Stavbinskega odseka poročilo a) o V. Zeschkovih dedičev prošnji za spremembo razdelitvenega načrta glede njihovih zemljišč poleg stare deželne bolnice; b) o Antona Dečmana prošnji za gradnjo in otvoritev dveh cest na njegovem parce lovanem posestvu na Poljanah. 4. Personalnega in pravnega odseka poročilo o peticijah zaradi domovinskega zakona. 5. Poročilo odseka za olepšavo, mesta o uredbi sveta okoli »Narodnega doma". 6. Šolskega odseka poročilo o računih mestnih ljudsko-šolskih vodstev glede porabe dotacij v šolskem letu 1893/4. Tajna seja.
(Umrl) je č. g Jurij Purgaj, župnik v Sto-percah, v 49. letu R. I. P.
(Za slovensko šolo v Velikovcu) darovala je vesela družba slov. katol. delavskega društva pri Vipavcu 1 gld. 50 kr. — Pri društveni veselici slov. katol. delavskega društva se je nabralo 4 gld. 50 kr. Bog plačaj!
(Konju jezik izdrl.) Poštni hlapec v Žireh je 19. t. m. konju, kateri je bil nemiren med snaže-njem, izdrl jezik iz gobca. Konj je bil vreden okoli 100 gld., a so ga morali oddati konjedercu. Take surovosti pa še ne z lepa!
(Daviea v logaškem šolskem okraja.) Izmej 12 na tej bolezni obolelih otrok umrlo jih je do zdaj sedem. Bolezen pojenjava.
(Iz Gradca.) Kakor se nam poroča, nameravajo slovanski dijaki graškega vseučilišča ustanoviti bolniško društvo za vse slovanske visokošolce. Zastopniki vseh narodnostij delujejo po možnosti, da bi se ustanovitev tega blagega društva vresničila. Skrajni čas bi bil tudi, da bi se dosegel ta namen; zakaj v Gradci obstoji sicer za akademike bolniško društvo, a to je samo za Nemce. Slovanov ne sprejmejo sedaj pod nikakim pogojem, dasiravno so imeli to društvo nekdaj skupno, kakor še sedaj na Dunaju.
V kakšnih zadregah so vedno sedaj oboleli dijaki slovanskih narodnostij, posebno pa ubogi, katerih je večina, je umevno iu ni treba povdarjati. Radi tega pozdravljamo to misel, upamo, da se bo delovalo z vspehom, iu priporočamo vsem prijateljem slovanskih dijakov, da podpirajo to društvo, če bi res oživelo.
(I« Škocijana.) 22. t. m. umrl je v naši fari večletni ključar pri podružni cerkvi v Dolu. Rajni je bil pravi vzor krščanskega moža. Z veseljem je človek gledal 821elnega starčka, kako je skoro uro daleč vsako nedeljo prišel k fari po dvakrat svojo pobožnost opravljat. Trpel je celi mesec hude bolečine, toda nikdar nisi slišal, da bi bil kaj potožil. Jedina njegova želja je bila, še jedenkrat obiskati svojo podružnico ali pa vsaj Marijino kapelico, ki stoji blizu njegove čedne hišice. Nad vrata kapelice, katero je vedno sam oskrboval, dal si je napisati rek: „Blagor človeku, ki čuje vsaki dan pri mojih vratih." Trdno upamo, da mu je Marija odprla nebeška vrata, ona, katero je tako iskreno častil«v življenju. Počivaj v miru, blagi mož!
(Dalmatinske novice.) Dalmatinski deželni odbor je pooblastil upravitelja občine šibeniške, naj sklene pogodbo s cerkvenim predstojništvom radi odkupa potrebnega prostora za zgradbo poslopja novemu okrožnemu sodišču. Ob jednem se mu je dovolilo pogajanje s hranilnico v Ljubljani radi posojila 220.000 gld., amortizujočo s 6 odstotki. — Jadralka BP. T. Barnum" je dospela 16. pr. mes. v Filadelfijo iz Alljna Point, Conn. Dne 10. novembra pripetilo se je ladiji nekaj nenavadnega. Velik meteor je padel nanjo in razdrobil križ glavne jar-bole. Cela ladija je bila najedenkrat razsvetljeua z neštevilnimi lučicami. Druge nesreče ni bilo. Samo moštvo se je zelo prestrašilo.
(Zola rodom Hrvat?) V „Obzoru" čitamo: Neki milanski list poroča, da je znani francoski pisatelj Emil Zola, potujoč sedaj po Italiji, prosil nekega beneškega učenjaka, da v kraljevih arhivih poišče natančen izvor njegovega rodu. Učenjak je dognal, da Zolov rod pohaja iz Zadra v Dalmaciji. Stari oče pisateljev, Karol Zolla, in jeden njego" brat sta stopila v službo beneške republike kot ka petana. Oče pisatelja Zole se je že leta 1819 al' 1820 izselil iz Italije na Francosko, kjer se je let, 1840 rodil Emil Zola. Morda je Zola hrvatske krvi' Ali ni njegovo ime Zola v zvezi s hrvatsko besed z o lj a = osa '
(Ruskemu carju Aleksandru II.;) »osvoboditelju" kmetov in Bolgarov, se je večkrat sanjalo, da je videl tri golobe: prvega debelega, drugega medlega, tretjega slepega. Car je popraševal pri modrih možeh, pa nobeden mu ni mogel razložiti sanj. Slednjič najdejo Tartarja (na pol divjaka iz Azije), kateri je potem, ko mu je obljubil car, da se mu nič ne zgodi, ako pove resnico, tako razložil sanje. Debeli golob so tvoji uradniki, ki stiskajo in slačijo ljudstvo ter se pri tem debelijo; medli golob je tvoje izsesauo ljudstvo; slepi golob si ti, o car, ker nič ne vidiš, koliko krivic se godi v tvojem cesarstvu.
(V Prusiji) je še 29 starčkov, ki so se udeležili bitke priWaterloo. Najmlajši je star 93 let, najstarejši 103. Nabirajo zanje darov po deželi.
(Mastne madeže) odpraviš iz svilene obleke, Če pomočiš bombaž v vroč vinski cvet (špirit) in drgneš madež tako dolgo, da zgine. — Madeže iz olja, masti ali petroleja odpraviš: 1. Z gorkoto samo. Na pomazano blago, zlasti svilo, položi na obe strani pivni papir in ga pogladi z vročim železom; pivni papir popije vso mast; 2. z bencinom. Vzemi cu-njico, pomoči jo v bencin in drgni madeže.
Društva.
(Bo žičnica slov. katol. delavskega društva.) Na sv. Štefana večer zbrali so se udje slov. katol. delavskega društva s svojimi družinami v prostorni dvorani rokodelskega doma, katero je društvu za ta večer prepustil gostoljubni predseduik katol. društva rokodelskih pomočnikov profesor J. G n j e z d a , da skupno obhajajo prvo svojo bo-žičnico. Udeležba je bila tolika, da jih na stotine ni našlo prostora v dvorani. Veselica se je vršila z zelo zanimivim vsporedom. Delavci so se precej ta večer skazali kot dobri pevci, deklamatorji in igralci. Vzlasti smo se čudili, da je društveni pevovodja kapelan g. Ferjančič v tako kratkem času tako dobro izuril pevski zbor. Soditi pa povsem nastopu smemo pričakovati pri delavskem društvu prav krasnega pevskega zbora, ako se bodo pevci s tolikim veseljem in s tako stanovitnostjo vadili v petju kakor do sedaj. — To veselico so društveniki tudi porabili, da so počislali z res ginljivimi dokazi iskrene uda-nosti iu ljubezni svojega društvenega ustanovitelja
dr. Jan. Ev. Kreka in društvenega predsednika J. Trtnika povodom njunega godu. Srečkanje, ki se je konečno vršilo, je vzbudilo mnogo smeha in naklonilo marsikomu kak dobitek ter doneslo tudi društvu nekaj grošov. — Upamo, da bo vrle delavce še večkrat po trudapolnem delu v bratski slogi družilo pošteno in veselo razvedrilo.
(Bralno društvo v Gornji Radgoni) priredi v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilui pri „angelju" tombolo s petjem. K obilni vdeležbi vabi odbor.
(Bralno društvo pri sv. Jurju ob Taboru) ima 30. t. m. ob pol 4. uri letni občni zbor.
(Ormoška čitalnica) priredi 30. decembra v svojih prostorih veselico z igro, petjem in tombolo. Začetek ob 5. uri zvečer.
(Kmetijska podružnica v Metliki) bo imela dne 3. jan. 1895 svoj občni zbor. pri katerem bode razgovor o vpeljavi sladkorne obrti na Dolenjskem, o podružnični trtnici in drevesnici. Povabljeni so tudi nečlani.
(Narodna č i ta 1 n i c a v S k o f j i Loki.) Vabilo na Silvestrov večer, katerega priredi narodna čitalnica v Škofji Loki v svojih prostorih. Vspored raznovrsten in jako zanimiv. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Telegrami.
Kralj Frano II.
Arco, 28. decembra. Včeraj popoldne je tukaj umrl neapoljski kralj Franc II. Pri smrtni postelji so bili kraljica, vojvoda Ca-serta, nadvojvode Albrecht, Rajner in Ernest. Zvečer je došla nadvojvodinja Marija Imma-culata. — Z več poslopij po mestu vise črne zastave.
Deželni zbori.
Praga, 28. decembra. V deželnem zboru se je včeraj deželni vrhovni maršal spominjal smrti dr. Schmeykala. — Mladočehi so stavili predloge, da naj se vpelje občna volilna pravica za deželni zbor, odpravi izjemno stanje v Pragi in se deželni zbor posvetuje o davčni predlogi.
Gorica, 28. decembra. Deželni glavar grof Ooronini je včeraj otvorivši deželni zbor naglašal potrebo sloge mej obema narodno-stima. (Kako je pač. da je grof bil na to pozabil, ko je lazil okrog zaradi dvojezičnih napisov. Morda misli, da se s tem pospešuje sloga mej narodnostima, če se jedno narodnost zatira ? Op. ur.) Namestniški svetnik Bosizio je zbor pozdravil v obeh deželnih jezikih.
Kriza na Ogerskem.
Budimpešta, 28. decembra. Uradni list naznanja, da je cesar z odločitvijo dne 23. decembra vsprejel ostavko skupnega ogerskega ministerstva in z izrazom hvaležnosti za skazane usluge odredil, da dosedanja vlada vodi vladne posle do daljne odločitve.
Budimpešta, 28. decembra. Wekerle je ponovil v zbornici poslancev včerajšnjo izjavo, da vlada nima zaupanja krone v tej meri, ki je potrebna za nadaljno vodstvo vladnih poslov in je zatorej dala ostavko. Just od nezavisne stranke je opomnil, da ministerski predsednik ni povedal, zakaj nima več zaupanja krone. To se ne vjema z ustavnostjo. Govornik si pridržuje pravico, da se točneje izrazi, ko nastopi nova vlada. Eotvos
od nezavisne stranke se pridružuje temu, kar je Justh povedal in naglaša, da bode njegova stranka tudi nasproti novi vladi vzdrževala svoja načela.
Budimpešta, 28. decembra. Danes vsprejme cesar več članov gospodske in poslanske zbornice. Avdijence se končajo dne 30. t. m. Ta dan pojde cesar na Dunaj in se semkaj povrne dne 2. januvarija ter potem ostane dalje časa v Budimpešti.
Budimpešta, 28. decembra. Mej drugimi je cesar vsprejel včeraj tudi predsednika kraljeve kurije, člana gospodske zbornice Nikolaja Zabo. — Danes zjutraj vsprejel je cesar kornega poveljnika feldcajgmaj-stra princa Lobkovica.
Budimpešta, 28. decembra, Pri posvetovanju liberalne stranke je Wekerle z obžalovanjem naznanil, da se je prepričal, da vlada nima več popolnega zaupanja vladarjevega in je dal ostavko. Vladar je ostavko vsprejel. Wekerle se je zahvalil liberalni stranki za krepko podporo, da je mogel izvršiti epohalne reforme. Nadalje je naglašal, da se mora nadaljevati valutna reforma. Prepričan je, da potrjeni cerkveni zakoni stopijo nespremenjeni v veljavo in da se ob-drže načela še nerešenih cerkvenih predlog. Liberalci morajo krepko podpirati vsako vlado, dokler je zvesta liberalnemu programu. Ba-ranyi in Csaky sta naglašala zasluge odstopajoče vlade in izrekla priznanje, zaupajoč v vladarsko modrost kraljevo, katera j e tudi v najtežjih časih našla pot do rešitve. Končno so ministrom priredili burno ovacijo.
Potres.
Millazzo, 27. decembra. Po noči se je čutil v več krajih potres, najhujši pa ob sedmih zjutraj.
Reggio di Calabria, 28. decembra. Včeraj ob sedmih zjutraj se je čutil precej močen potres.
Frankobrod, 28. decembra. Bivši blagajnik Rotšildov Jiiger, ki je bil zaradi po-neverjenja obsojen v desetletno ječo in petletno zgubo časti, je v ječi umrl.
Tiflis, 28. decembra. Turčija je pomnožila posadke v Armeniji.
London, 27. decembra. Randolph Churchill je nevarno zbolel.
London, 27. decembra. Sultan je odrekel dovoljenje, da se ameriški konzul Ivett udeleži armenske preiskovalne komisije. Zato je dvomljivo, da se Zjedinjene države sploh udeleže preiskave v Armeniji.
Poslano.
Priporočen od medicinižnih
(621) velmož (30-4) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-4) Glavna zaloga pri lekarnarju
Jos. Mayerju v Ljubljani.
26. deoembra. Feliks Petram, črevljar 34 let, sv. Petra cesta 19, jetika.
26. decembra. Marija Rastohar, posestnikova hči, l1/« meseca, Karlovska cesta 19, bronchltis,
V bolnišnici: 22. decembra. Jernej Slabe, delaveo, 60 let, Emph. pulm. 24. deoemara. Ivan Žitnik, gostač, 52 let, jetika. — Marjeta Zamik, kajžarjeva žena, 52 let, Carcinoma haeputis.
Tujci.
26. decembra.
Pri Maliiu: Paterno z lleke. — Strohheim z Dunaja.
—	Spintre iz Kočevja. — Liensberger iz Inomosta. — Klobučar iz Trebnjega.
Pri Slonu: Kronfeld z Dunaja. — Miiller iz Gradca.
—	Sohlegl iz Beljaka. — Lery iz Kolonije. — Arko iz Po-stojine. — Kroll, Oberwalder iz Domžal. — Moline iz Tržiča.
—	Kronabethvogl iz Kamnika.
Pri bavarskem dvoru: Benedik, K. Strnad iz Vel. Lašič. — Berger iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru: G. Rott, Nina Rott, Haberle iz Srednje Vasi, — Visintin iz Pornasarija.
Pri avstrijskem caru: Žnidaršič, Samsa iz Ilir. Bistrice.
—	Rom, Valentini iz Kopra. — Sehuller iz Krope.
Stanje avstro-ogerske banke
dne 23. decembra 1894.
(Brzojavno poročilo.)
Bankovcev v prometu
gld.	488,421.000 (— 5,154.000)
Kovinski zaklad „	.308,268.000 (4- 422.000)
Listnica „	165,085.000 (+ 1,871.000)
Lombard „	36,326.000 (— 1,003.000) Davka prosta bančna
rezerva gld.	26,960 000 (+ 3,011.000)
Vremensko sporočilo.
a c« O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> S - II i a « a
opazovanja		zrekomera t mm	toplomer« po Celsiju			
27	7. u. zjut. Ž. u. pop. 9. m. »več.	742-9 7401 739'L	—90 —5-4 -6-4	brezv. sl. szap. sl. zapad	megla jasno oblačno	000
Srednja temperatura —7-7° za 4-9° pod normalom.
Ravnokar je zagledal beli svet in se dobiva pri podpisanem upravništvu
»Popotnikov koledar
za slovenske učitelje 1895"
s polnim imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južnem Stirskem, Kranjskem, Primorokem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1894/95.
Cena elegantno v platno vezanemu komadu 1 gld. 30 kr. (po pošti 1 gld. 35 kr.).
Naroča se najbolje s poštno nakaznico.
UpravniStvo „Popotnika",
Maribor, Reiserstrasse 8.

Umrli so:
25. decembra. Anton Birk, železniški nakladalec, 75 let, Kravja dolina 1, Marasmus senilis.
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Protinski cvet
ali
cvet zoper trganje.
Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr.
Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd.
Dobiva se pri 566 9
TJbaldu pl. Trnkoczyju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
B
Lekarna Trnk6ozy v Gradcu.
r> u n a j § k a borza.
Dni 28. deoembra.
Skupni državni dolg v notah.....100	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....100	,
Avstrijska zlata renta 4 %......124	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	99	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . .	98	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .1041	„
Kreditne delnice, 160 gld............403	„
London vista...........123	„
Nemški drž. bankovci zalOO m. nem. drž. velj.	60	„
20 mark............12	„
20 frankov (napoleondor)............9	n
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
kr.
05 10 10 45 10 05
10	„
90	„
80	„
16	. 84'/.,
30	r
84	„
Dni 27. deoembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 "fo zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% ,
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld. 75	kr.
162 „ 75	
196 „ 50	
98 „ 30	
143 „ -	
133 „ 60	
107 „ -	
111 „ 25	
67 „ -	n
98 „ 70	n
223 „ —	
163 „ -	
130 „ 50	
98 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.i Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
200 gld. 147 „ 18 .
kr.
. 23		50 „
. 70		70 „
		60 „
		76 .
. 26		60 „
. 180		75 „
r. 3490		
. 530		
. 106		
. 92		
. 104		50 „
. 165		
. 132	n	87 V,„
JTakup ln prodaja "£& vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitk*. K a 1 a n t n a izvršitev naroftU na boni.
Menjarnična delniška družba
„M E! R C U
Ufollziile it. 10 Dunaj, lariahilfarstrassa 74 B.
66
SiT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekuisoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti PC~ naloženih glavnic.