GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urošalikl te Ml 8. Lm4*k An. OtflM of Fsblkatioai MIT 8os* Lawsdalo Am a. im, Chicago, 111., pondeljek, 22. januarja (Jan. 22), 1934. Ysarty STEV.—NUMBER 15 >1 special I»te of postego prorfctei for te Metioa 110«, Ate «i Oot B, 1WT, aathortsod «a 14, !•!«. Komentafji __ ^aj? - ^tite «»• £ jih hudi« izkorišča! Pariza je pr»la jeat^ da fcmot, bivši francoski mim- K predsednik, za trdno pn- w vojno med Japonsko in J U unijo in Združene dr-bodo pomagale sovjetom. He Herriot rekel v francoski jtponsko-sovjeteko vojno na- , edujejo že dve ali tri leta. uko kvatre ali skoro vsak me-c pride vest, da se Japonci in vjeti pripravljajo na vojno, izbruhne letošnjo pomlad1 ali ,krat letos ali enkrat v bližnji rfočnosti. Iz Moskve je prišlo več »varil, da sovjeti ne maje vojne, so pa pripravljeni, bodo izzvani, h Toki j a tudi >ročajo, da nočejo vojne, a ao di pripravljeni .. . Zakaj so oiboji pripravljeni? ajmanjšega dvoma ni, da so-etska vlada govori resnico. t sija ne bi absolutno nič pri-)ila s kakšnim napadom na kljnjem vzhodu; tudi če Se so-jeti popolnoma odrečejo man-fcurski železnici in prepuste ves ipital te železnice Japoncem, i bila to cenejša pot kakor pa »jna. Na drugi strani je pa isno iz dogodkov v Mandžuri-kaj hoče Japonska, ki že dve ti izziva in pesti Kitajce. Japonski režim je pripravljen i rop teritorija in sovjeti so ripravljeni, da odbijejo ta rop, i Japonska poseže po Sibiriji, ko bo torej Amerika pomaga-Kusiji, bo pomagala pravični vari — vendar je še prezgodaj »ekulirati, komu bo Amerika >magala in če sploh bo komu. • • o Amendment ustave za prepo-Bd otroškega dela je precej na* redovaJ v ratifikaciji zadnje tsece. Dvajset držav ga"je lobrilo in potrebnih je še šest-ijrt. Zdaj je upanje, da bo itos ratificiran. Prišla pa je vest iz New Yor- i, da je kardinal O^onnell »vzdignil svoj protestni glas roti temu amendmentu in iz- ivil, da je amendment za od-ravo otroškega dela nekrščan- ii, ker ogroža "pravice staršev »d svojimi otroci." Kardinal apeliral na newyorško ¿bor- ico, naj ne odobri tega amend- enta." .^j-, Zanimivo je, kako se najvišji »glavarji" katoliške hierarhije Ameriki vsak čas potegnejo za iterese najgrših izkoriščeval-iv delavstva. Amendment ho-' predvsem zaščititi otroke de-v»kih staršev, kajti ameriški patini ne pošiljajo svojih o-«k na mezdno delo; prizadeti > le otroci siromakov, ki gara-1 ** nekaj piškavih centov, do-m njihovi očetje postopajo irog4)rcz dela. (V Ameriki je 1 kapitalistov, zlasti «atUni industriji, ki bi danes »jrajši uposlili le deco in žen- samo da si prihranijo «•zdahv .. __ Mislimo, da ni večje sramote 1 civilizacijo polog komercial-1 prostitucije kakor je mezdno Poslevanje otrok, ki delajo na " ^«tonj- jn znašajo profit !"l«t«-m. Otroci do 18. leta ' "»oran biti v šoli, ne pa pred-m izkoriščanja. ' • «lasi, da je kardina "'»nnell objavil svoj protest ** odpravi otroškega dela ob aMu ha štiritedenske počit. Hahamaško otočje. Ui la «e mpž dobro spočije krepak nazaj v Ame-110 «la Im, lahko nadaljeval boj " "»«-idno suznost otrok, kate-'m privoli počitka in do-'J izobrazi* RUMENA NEVAR-NOSrZAZAPAl-Nl KAPITALIZEM Kulijske plače omogočajo Japonski dumpanje blaga na svetovnem trgu. .Vojna po-ataja bolj in bolj vroča na le« ne j„¡ „a Mu*«olinij. "ho- tyr jan.-Japonski zu 1 'n,ni"t»-r Koki H i rota S 1T,"tri,'ri»l Japonskega pi>- H . Himu, naj opozor ^ " r"ja. da j* njegova (Mus- n ¡ «• » n*d»\ na izjava o "ru „ "«^rnoetr škodljiva ja ak Z ; •jV^'iwskim prijatelj ""i'Majem. CWA ustavila upa-. slevanje brez-po&elnih! Sklad za civilna dela je prazen t Delovnik skrčen ln zaslužek zmanjšan 20 odstotkov! New York. — Zapadna "civilizacija" prejšnjih dni se je tresla pred "rumeno nevarnostjo" vsled priseljevanja Japoncev v njeno območje. Zapadni kapitalizem pa se je sedaj pričel tresti pred to "nevarnostjo" vsled silne konkurence, katero mu je napovedal japonski kapitalizem na mednarodnem trgu, kamor dumpa svoje ceneno blago kljub vsem tarifom in drugim protekcijskim ukrepam. Japonsko-angledka vojna za indijski trg je dobila odmev že tudi v angleškem parlamentu^ kjer je sir Herbert Samuel nedavno žigosal Japonsko vsled "nemoralnih bizniških principov". Sploh je japonsko dumpanje dobilo odmev v vseh kapitalističnih državah — v Franciji, Nemčiji, Italiji in tudi v Ameriki. Anglija je na primer imela največji trg posebno za tekstilne izdelke v Indiji, sploh je imela monopol. Pred par leti jo je pričela oblegati Japonska in poplavila indijski trg s cenenim >lagom. Lansko leto je kljub velikemu carinskemu zidu, ki ,e znašal 75%, uvozila več teks-1 ¡lov v Indijo kakor pa "mati" Anglija. Trgovinska vojna je prišla do točke, da je Indija pod skrbno roko Anglije zagrozila Japonski z embargom, če ne f>ri-tane na nekakšen dogovor. *fe Ani so vesti poročale o sklenitvi dogovora, s katerim se je Japonska obvezala, da bo letno vzelo v Indiji 2,500,000 bal bom->aža, v zameno pa je dobila kvoto za tekstile. Kvota je precej manjša od lanskega uvoza in tu-o carina je bila znižana na >0%, vendar pa je dobila lep kos indijskega trga. Hudo konkurenco vodi tudi v Avstraliji, kjer je že postavila mater" Anglijo na drugo mesto, posebno na tekstilnem trgu. S Francijo in Nemčijo ter tudi z Italijo in Ameriko pa je pričela konkurenčno vojno na i;rgu umetne svile, električnih ter drugih manufaktumib izdelkov. Kljub visokim tarifnim zidovom, s katerim so obdane vse države, Japonska lahko z njimi konkurira na njih domačem trgu in povrhu dela velik dobiček. Neki francoski tovarnar je rekel, da bi on ne mogel prodajati izdelkov iz umetne svile, čeprav bi surov material dobil zastonj in delavcem ne dal nobene plače. ' V Franciji, kar več ali manj velja za vse države, stane surova svila več kakor pa trgovci prodajajo japonsko blago, In to djub carini, visokim transport nim in drugim stroškom. Ita-liji izpodjeda trg v Albesiniji in drugje, kar je Mussolinija zadnjo jesen napotilo, da je dekreti ral znižanje cen in plač, češ, da bo Italija lahko konkurirala na svetovnem trgu. V Ameriki so znane cenene drObnjarije, ki prihajajo iz Japonske. Zadnje čase so pa njeni agentje poplavili tudi Južno in Centralno Ameriko, kjer sU Anglija in Amerika glavna u vozna faktorja. Boj za kitajski trg je atarejši in bolj znan Japonska ga smatra za avoj*ga In ga je pred par leti pričela osvajati naailno. m Vae to ln še več so ae japon ski kapitaliati naučili od "za-padne civilizacije". Naučili ao se gradnje modernih industrij Njene tekstilne tovarne so naj modernejše,na svetu; leta 1913 je imela v njih 2.500,000 vre ten, leta 1932 jih je imela že (Dslj« as 2. «trasi.) Washington, D. C.—Administracija za civilna dela (OWA) je te dni ustavila upoalevanje brezposelnih delavcev. Pol milijona brezposelnih, ki so jih nameravali uposliti zadnje dni, mora počakati 1 Obenem je administracija obvestila vse državne direktorje civilnih del, naj znižajo delovnik s 30 na 24 ur v tednu v vseh mestih z 2500 in več prebivalci, v manjših krajih pa na 15- ur. Vzrok je, ker je zmanjkalo denarja v skladu za civilna dela, kongres pa še ni dovolil nove vsote v ta namen. Chicago.—'Frank D. Chase, direktor CWA v Illinoisu, je zadnji petek po navodilu iz Wash-ingtona zmanjšal delovnik pri civilnih delih na 24 ur v tednu. To pomeni, da se uposlencem pri teh delih zmanjša plača dvajset odstotkov v tednu. Dalje je direktor prenehal z naročili gradbenega materiala. Število federalnih uposlencev pri civilnih delih v čikaškem okraju je bilo znižano na 100,-000. To število ostane, dokler kongres ne dovoli novih stotin milijonov dolarjev za civilna dela. FraMMkl škaadtel Izziva toite Ir dvoboj« Poslanci ae pretepajo in obrne tavajo z najtršimi psovkami Pariz, 20. jan. — Staviskijev bančni škandal, ki je požrl FrAn- cozom 60 milijonov dolarjev, je zdaj izzval besne osebne spore i'n celo vrsto tožb ter napovedanih dvobojev med poslanci. Dva poslanca sta se včeraj pretepala n obkladala z najgršimi psovka mi na hodnikih parlamenta. Ti spopadi izvirajo iz očitkov intimnega prijateljstva s propad-im Staviskim in celo z njegovo ženo, ki je zdaj v zaporu. Poslanec Philippe Henriot je očital prosvetnemu ministru Anatolu de Monzieju, da /e favoriziral ženo sleparja Staviskija. Minister je takoj zagrozil, da pozove poslanca na dvoboj. Neki drugi poslanec je pa pretepel urednika lista "La Liberte," ki Je pisal, da je bil poslanec v zvezi s propadlim bankirjem. VA2HI PROBLEMI ZA KORFEREN CO AIF Načrt rovtlvacije sprejet v nižji zbornici Fašistična kimajoča zbornica razpuščena Rim, 20. jan. — Italijanska zbornica, ki je zadnjih pet let kimala Mussolinlju, je včeraj so glasno odobrila Mussolinijev za-con korporacij, zapela slavo diktatorju in potem izdahnila. Navzočih je bilo 358 poslancev; ostalih 42 je manjkalo, ker so bili Izključeni iz fašistične stranke zaradi raznih prestopkov. V bodoče bo "Narodni svet korpo racij" sklepal zakone za ItaNjo. Trgovinska vojna med Francijo In Nemčijo Pariz, 20. jan.—Francija je včeraj razveljavila trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ko je nemška vlada pred kratkim znižala kvote francoskega blaga za uvoz v Nemčijo. To pomeni trgovinsko vojno med tema deželama Francija namerava v bodoče kupovati blago, ki ga Je doslej dobivala iz Nemčije, iz drugih de žel. Poleg NRA bodo voditeljem unij delala preglavico tudi notranja vprašanja, v glavnem federalne unije Wa»hington. — (FP) — Voditelje unij, ki se ¿berejo na skupni konferenci pod vodstvom ekaekutive Ameriške delavske federacije dne 24. januarja, čaka velika naloga in izredno važni problemi. Eksekutiva je sklicala to konferenco, da zastopniki unij ponovno navedejo stališče organiziranega delavstva napram NRA. Federacija je bila ena glavnih sil, če ne najglavnejša, ki se je z navdušenjem vrgla v naročje "novega deala". V zameno je dobila delavsko točko 7a industrijskega zakona, kar je proglasila za "Carter svobode". Pomena te točke za ameriško delavstvo se ne da podcenjevati, ker mu je vaaj v teoretičnem smislu dala nov status. Odprla mu je trnjevo pot do organizacije in še pred letom umirajočemu unijskemu gibanju vlila novo življenje. Ampak "čarter svobode" je pod valikim palcem administratorja Johnsona in njegovih plu-tokratlčnih kolegov. Stopili sol na prste tudi federaciji ln nočejo nič slišati o akrajšanju de-lovnika na 80 ur v tednu ter u-nijam nočejo dati zastopstvo v pravllnlških odborih. V pogledu zaposlenosti je NRA velik fiasko. Dasl je Jahnson sprvega govoril, da bo koncem zadnjega avgusta zaposlenih pet milijonov brezposelnih, se je to število doseglo komaj do danes. In to ne kot posledica NRA, ampak pod akcijo CWA in ,PWA. Ti agenciji sta pripomogli do začasne uposlitve iltirih milijonov brezposelnih, d pa je te začela pojenjati. V privatnih industrijah, ki morajo biti glavni vir zaposlitve, ao pravilniki in izboljšanje gospodarskega položaja za par kora-tov zaposlili le neznaten del brezposelne armade. Konferenca bo morala nagla-siti novo stališče napram NRA. To pomeni, da se 6o morala federacija podati z njo v boj in iti preko nje pred kongres. Zadnja konvencija je Wla izredno na vdušena za Johnsona in za ves "novi deal", od lanskega novembra pa se je to navdušenje poleglo tudi med voditelji fede racije. Konferenci bodo delale sitnosti tudi federalne unije, ki zahtevajo pravico do formiranja Industrijskih unij v vseh težkih industrijah. 1'oleg tega insistirajo tudi na ustanovitev novega * departmenta v federaciji, ki bi protežiral njih Inte rese. Ce tega ne dosežejo, se med nekaterimi slišijo glasovi, da sploh pretrgajo stike s federacijo In gredo svojo pot. Ka ko daleč bi prišle, Je bnese. Reakcionarni delodajal ci in politiki, ki napadajo in na vse načfne ovijajo NRA, torej delajo proti svčfll volji za revolucijo . . ._ ' 20,000 mrtvih v Indiji! Največja potresna katastrofa v tem stoletju ^ Waahlngton, D. C., 21. jan.— Nižja kongreana zbornica je sinoči sprejela Rooseveltov načrt revaluacije dolarja in podršav-Ijenja zlate rezerve s 360 glasovi proti 40, Za načrt je glasovalo 287 demokratov, 68 republikancev in pet farmer-labo-ritov, proti pa 48 republikancev in dva demokrata. Nasprotniki ao naskočili načrt s dolgo vrato amendmentov, toda solidna demokratska večina je pokopala vae te amend-mente drugega za drugim in načrt, kakršnega hoče imeti Rooaevelt, je bil sprejet brez spremembe, * ^ Načrt gre zdaj v senat, kjer ga čaka hud boj. Najmanjše nevarnosti ni, da ne bi bil tudi v senatu sprojet neokrnjen, ampak aenatna Zbornica ima drugačen poslovni red kakor nlšja »bornlca. Debata tamkaj nI o-mejena, ln če opozicija ne more doaeči drugega, bo vsaj z govori n debatami zavlekla glaaova-nje. Jedro načrta je, tla bo novi dolar vreden največ 60 In najmanj 60 centov prejšnje zlate veljave in da je federalna vlada edini la4ffiik vsega zlata, ki ga potrebuje za denarno kritje. Kalkuta, Indija, 21. Jan.—Po zadnjih vesteh bo število člove ških (žrtev strašnega potresa, ki Je zadnji pondeljek spromenil provinco Blhar v razvaline, na rastlo na 20,000. Obseg kata strofe Je vsak dan večji In groz-nejši. Mrllčev Je toliko, da Jih že tri dni mečejo v reko Ganges ki Jih odnaša v morje. Samo v mestu Monghirju Je 6000 do 8000 mrtvih. Nihče še nima pojma koliko znaša gmotna škoda, toda nekateri Jo cenijo na 38 milijonov dolarjev. Mlakarsha vojna Cena za "cash and carry" Je zda » In 8e. Ameriški odvetnik Izgnaa I Nemčije Berlin, 20. jan.—I»o Gallag her iz 1 xa» Angeleaa, Cal., odvetnik, ki je pomagal zagovomlštvu pri požigalskem procesu, mora zapustiti Nemčijo v treh dneh. Gallagher se je zadnje čase zelo zanimal za bolgarskega komuni-»ta W m i trova ln njegova dva sodruga. ds jim pomaga na prosto in za odhod iz Nemčije. Dva nseijs ubita na Atajerakem Dunaj, 20. jan — V spopadu med avstrijskimi žandarji In hit. lerjevcl na železniški postaji Krieglachu na fltajerskem^ sta bila včeraj dva nacija ustreljena In več ranjenih. Hitlerjevcl so napadli žandarje, ki so peljali njihovega voditelja Wag-nerja V Intemacijski tabor. Chicago.—Cim' Je mlekarsk trust (štiri velik«» družbe In ne kaj manjših) naznanil pred ne kaj dnevi, da j«* cena mleku znl žana na JOc kvort, ki se dostavlja In ik-, kdor ga pride Iskat y mlekarno In sproti plača, so manjši In neislvlsnl mlekarji naznanili, da njihova cena za "cash and carry" )kdor pride ponj In ga UkoJ plača) Je Hi- kvort. Ne. kalerl prodajajo mkko celo po sedem In pol centa kvort. Zlato al vol dtnar! Ljudje ca Mlaj drage volje vra-čajo vladi Chicago.—Zlatniki In zlati cer-tifikati niso za posameznika vredni niči Vsaj kupiti ne moreš nič za nje. O tem so se prepričali mnogi Clkašanl, ki so skušali Izmenjati cekine ali zlale bankovce v prodaj al nlcah, toda nihče Jih nI hotel vzeti, Denarne vrednosti nimajo več l Edino vlada jih še izmenja v papir. Vlada je podaljšala rok za izme-njavo zlatega denarja za nedoločen čas In milostno suspendirala kazen, ki Jo določena za "hoarderje" zlata. Mnogo je takih, ki so priznali, da so držali zlatnike ne zaradi sentimentalnosti, - lemveč zgolj zato, da narsde lep dobiček. Ta račun se Jim nI obnesel, kajti visoka cena zlata ne velja za cekine. Vlada Izplača na primer za petdolar«kl zlatnik p«t dolarjev v papirju in nič več. Ilrundage, bivši generalni pravd* nlk, izvršil aamomor Chicago,—Kdward J. Bruml-age, bivši generalni pravdnik države Illinois in promlnenten republikanski voditelj, ae Je v soboto zjutraj ustrelil v kleti svojega doma v Lake Forsstu. Vzrok samomora Je finančna propast In pa dejstvo, da Je Iruridage imel neke tajne zveze Ca|M>nlJeviml gangeži ln ra-tetlrji, vsled česar Je bil pozvan kot priča v neki raketlrski razpravi pred sodiščem. Anglija M rada sterilizirala .100,000 oseb !>mdon. 20, Jan,—Vladni odbor Je odobril načrt za aterillzi-ranje mentalnih slaMčev. Zdaj pojde pred zbornico. Ce bo sprejet. bo okrog 300,000 oseb pri-i zadetih. \ ___ DolffUMI »pet »vari Hitlerja Dunaj, 20. Jan. — Avstrijski diktator ivdffuss je ob priliki prihoda italijan»kega podtajnl-ka zunanjih zadev Ftilvla Huvl-cha na Dunaj ponovno posvaril Hitlerja, naj preneha z zločin »ko nadjsko propagando v A v strljl, če hoče Nemčiji dobro Svarilo Je Izrekel v p»>zdravnem govoru, s katerim Je sprejel Su-vlcha Hitlerjevcl m namrač hrupno demonstrirali pred hote lom. kjer se je nastanil italljan »ki diplomat. In bili »o »pOpsdi s 1 policijo tar bombne 'eksplozije. Pokaj je prišel Kuvich na Du naj", ni še znano. Hitler ne mara kajzerja nazaj Berlin, 20. Jan,—"Ml nočemo ce»arja Viljema nazaj In bomo kaznovali monarhlstlčno props* gando prav tako strogo kakor komunistično." Tako Je Izjavil Arthur Goerlltzer, pruski držav* ni svetnik, ln njegove »»esede »o veljale monarhlstom, kl prlprav-IJaJo monarhlstlčne demonstrate na kajzerjev rojstni dan. Jagoelovanakl državljan obaojea v Nemčiji Berlin, 20. Jan. — Jakob Hchweigert. Jugo«lovan»kl dr* žavtjan. Je bil včeraj obsojen na leto dni zapora, ker Je davčnim oblastem zamolčal, da ima okrog 600 mark v neki švicarski banki. ' C 'f w " prosvetá PROSVETA THE ENLIGHTENMENT uwuo m LArrwiWA S""""" MASOOKB rODrO«!« JBDNOTB -Mtoto4 to Glasovi iz naselbin Zanimive beležka iz rasnih krajev _____ártoM »i- .M.) to UMi* H M as Uto. M M « «I.M CUM Cl-r. STm «to toto I*.. S» trn Uto UattoS Stoto« tmripu vili m( Mulo m »••. tor »*• il FBOSVETA Mi?-M «a tow^to MUSES or ras reprsATiep rs»»» • IM Domač drobiž Nobi grobovi New York.—Tu je umrl John Skulj, * tur 60 let in doma iz Sv. Krita pri Kostenjevicl. Reading, Ps.-Tu je umrla Mary Cudovan, stsra M let in doms it Boršta pri Podzemlju v Beli Krajini. Zapušča moža, si ns, hčer in seatro. Milwaukee.—Umrl je Andrej Sorčič, star 62 let in doma iz Ks-pelj prt Brežicah. Bil je star naseljenec In zspuščs ženo, tri al nove ter več bratov in aeater. —Dslje je umrl Fr. Bregant, ki zapušča ženo in tri otroke. Cleveland. — Naglo je umrl Martin Berce, samec, atar 49 let in doma is Briganake vasi na Dolenjskem. Tu je bil 24 let in val njegovi aorodniki so v sta rem kraju.—latotako naglo je umrl Ignac Finžgar, atar 60 let in doma z Brezij na Gorenjskem. Tu je bil 28 let in zapušča ženo in aina. Avtna nesreča Milwaukee.—Rojak Tom Vo-denjak je bil pred nekaj dnevi ponearečen v West Allisu, ko ga je podrl neki avtomobiliat ra kri žilču ulic. Bil je težko pobit na desni nogi in dobil Je tudi no tranje poškodb*. Zlata poroka New York.—Anton Vilar in njegova žena Mary, roj. Sonc ata 21. t. m. alavila petdesetlet-nlco avoje poroke. SlavlJenca ata bila poi-očana pri Sv. Jakobu ob Savi in živita deset let v Arne-riki, kamor ata prišla za avoji-mi alnovi in hčerami. Plačal kszen Calumet, Mich.—Rojak Peter Vranič je bil zadnje dni obaojen v planilo $26 kazni, ker Je prete |k»I nekega Žida v biljardnlci. Lewi* imenovan za člana pravil niškega odbora Waahington.—John L. Lewis predsednik UMW, Je po več me aeclh vztrajnega boja bil končno imenovan v pravilnlškl odbor, ki Ima kontrolo nad premogovno Industrijo. Ta odbor ima 17 članov, devet operatorjev In sedem bivših o|H«ratorjev ali izvedencev, ki ao bili uposleni pri velikih kompanljah. Lew!« Je tdl nI, ki za*to|>a delavce—jki svoja Prva seja tega odliora ae Je vršila radi ailne konkurence, k ne je razvila med Pennsylavnijo in Weat Virginljo ter med Indl-nno in llllnoiaom. Vaaka država ne tepe za čimvečlj trg. Med operatorji ae le slišijo glaaovi, da Im» treba plače le bolj znižati. Podpora vojnim pohabljencem xv Mana Washington/ D. Cv—Predsed-nik Roosevelt je nekoliko zmanjšal redukcijo podpor za trajne vojne |M>habljence. Skupna podpora ta pohabljence bo v prihodnjem fiakalnem letu znašala 21 milijonov dolarjev več kakor v prejšnjem. Skupna vaota teh fxslpor in pokojnin bo znašala čas |w»I milijarde dolarjev. I.inčarjl v tallfornIJI »o m\ obodni? San Joss, Cal.—»Veleporota, ki je nekaj tednov vodila zaslišanje glede linčanja dvah ugrabiteljev, je zadnji četrtek zaključila preiskavo t Izjavo, da ne more dobiti "pobenlh dokazov* za obtol-Im». S tem ¿«»stvar zaključena. Spet eden bankir ugrabljen St. Paul, Mlnn.— Neznani zločinci ao zadnje dni ugrabili Edvarda <*. Hremerja. laigatega predsednika- Commerrial Stat? banke, in obvestiti njegovo družino. da zahtevajo tanj $200,000 odkupnine. I>ebeli in suhi časi Mi. OH v«, IB. — Časi se spreminjajo, kakor, vreme. Pred par leti smo Im^l "sedem debelih" let, pa le nekateri, sedaj pa živimo v dobi sedem auhih let. Mnogo ae vprašuje in piše» od kje neki prihajajo te mršave in debele dobe, kajti v tej deželi je pač vsegs v izobilju. Kapitalistična požrešnost je ens prvih vzrokov, drugI ps je nafca neslo- ■ Potres leta 1929 na Wall atreetu je bil prvi znak krize, ki je zajela ves civiliziran svet. Vlada je mirno gledala na špe-kulacijske orgije, kajti sama Je lavci in delavke, ki se zavedate rmrsdttsg» jbflja, ste pro*snf Jn prav uljudno vabljeni, da se u-deležite te prireditve ter pripo-morate k boljšemu napredku. Cisti dobiček js namenjen za razne knjige, časopisje in drugo prosvetno delo. Večkrat se slfci, da smo (tukajšnji aocljalisti v splošnem "kakor kapljica v oceanu". Pomislimo pa, da ocean sestoji iz kapljic. Vsako naše delo v prid delavatva v splošnim, čeprav je še tako skromno in v majhnem obsegu in da je to delo uspešno, je nov kamenček v veliki stavbi bodoče družbe, ki jo zida zaved- ga, če bi veljalo, da le veruje, pa bo sit." Skromnost pomeni revno življenje, Delavci ne smemo troštii denarja za dobro hrano in o- bila del njihovega ustroja. Kri- no delavstvo. Naš klub je rav za pa Je pričela pritiakatl s tako no v prošlem letu kljub depre silo, da je prišel splošen polom. 1 siji prav lepo napredoval v vseh Kapitalisti so jo zavozili tako' ozirih. Seveda, napredek bi bil grdo, da si ne morejo sami po- lahko veliko boljši, da oi smole magati, pa kličejo vlado-na po-! z delom, ker nas ja polovico Jdu- avobodomiselnih'orgar\izacij. zla* sti za SNPJ. Ta društva jim morajo biti všeč ali pa napoti. Tudi načelno izjavo SNPJ znajo članstvu tolmačiti po svoje. Sploh so mojstri v vrtanju od moč, da jih s svojimi posojili reši, da bodo spet izkoriščali ljudstvo. Ničessr ps nočejo sll-šsti o vladni kontroli bank in bovih članov brezposelnih. Tukaj v Canonsburgu je kljub slabim časom še precej življenja pri raznih društvih in klu sov pa še noče biti. Zadovolj-nost pomeni dobro in srečno življenje, da se nam bo dobro godilo. Ki delavci pa vemo, da nismo srečni, zato tudi ne moremo biti zadovoljni. Pametni delavci ne verjamejo kapitalističnim časopisom, katerim je delavska sreča in veselje zadnja skrb. Božič in novo leto izrabijo v svojo ko-rjat ■ — trgovino. Oni čitajo avoje delavske liste, kateri jih učijo, kaj morajo delavci storiti, ako hočejo, da pridejo dobri in srečni časi za vse. Kajti aamo takrat bodo delavci zadovoljni, ako bodo srečni. Zločin je pa zahtevati od nesrečnih delavcev, naj bodo zadovoljni. Ena nezadovoljnih. ===== PONDEUEK, 22. JANU, pridobiti za sv^je načrt* najprej Ženake. Ako je frančiškan mlad in prikupen fant, pohvali otroke, da včaai za vino in pridobi poleg žensk tudi društvene u-radnike na svojo stran, potem pride vse drugo samo od sebe. Taka je frančiškanska taktika. Napredna društva je treba pre-ustrojiti, napredno misleče lju di ukloniti ali pa jih ugonobiti, prijateljstvo v naselbini razdvojiti in tako ustvariti hinavščino in sovraštvo. S tako taktiko so pričeli mlfc-di frančiškani pri nas. Nam pravijo, da smo stari bedaki, a zdi se mi, da se bi od nas lahko mnogo koristnega naučili. Osvajanje slovenskih domov po vadi taktiki ne bo uspešno. Mladina in Slovenci na Mox-Bombardiranje v Johnstownu hftmu! Pevsko društvo Jugosla- Johnstown, Pa. - Br. Lan- viJ» * sola8t"ik SD» * gerholc je nedavno v Prosveti doJ 8Vojih va; ~ Kriza skriila števili HniHJoaarjev Na podlagi plačil dohodni davka je v Illinoisu saa.1 » »».t. ^^^i arm ntuniminjnnnr j(»\ Washington, D. C__Zak department poroča, da Združenih državah še Ramo ( je multimilijonarji, ki »o v 1931 imeli čez pet milijonov] larjev dohodkov. To kažejo] ge . vplačanega dohodnin« davka. Dva od četvorice v New Yorku, eden v Pen vaniji in eden v Illinoisu. Izmed onih, ki ao prijavili! lijon dolarjev dohodkov v 1981, je sedem v Illinoisu, New Yorku, 10 v Pennsyiv in 9 v Michiganu. Samo pet držav je, ki so v omenjenem] imele enega ali več multii narjev. Leta 1929 je bilo čez 500] timilijonarjev v Združenih i vah. industrij. Njim gre za profit,, bih. Vršijo se veselice, igre in vse drugo jih nič* ne briga. Via-j drugi vsakovrstni sestanki. In da mora biti v njihovi sfttžbi v to je po mojem mnenju vesel vseh slučajih. 1 v pojav. Pri takšnih sestankih V tem okraju nam plačujejo delavec malo pozabi vsakdajne po 40c na uro aH $12 na teden, j gorje in dobi vzpodbudo, da čez Kam gredo oni 3 dolarji, katere noč ae ne bo spremenil današnji krivični sistem. Prišlo, pa bo tudi za delavce enkrat! veselo novo leto.* Napraviti psi si moramo to veselo novo leto delavci sami; nihče nam ga ne bo poslal, ker to je nemogoče. Predpustni čas je letos kratek. To je čas, ki nas spominja na ženitovanjske običaje na kipetih v stari domovini. Da pa ne bo ta vesel čas predp usta šel kar tako mimo nas, se bomo u-deležili prireditve našega kluba ter se prav pošteno zabavali v krogu znancev in prijateljev. Uljudno vabimo tudi našo mladino. Na vsaki naši prireditvi je ibila dosedaj naša mladina dobro zastopana, upamo, da bo tudi na tej. Vsi na veselico soc. kluba v soboto, 27. januarja. Veaelični odbor je pridno na delu, da bo zadovoljil vse. Za suha grla bo prav fina kapljica, za srbeče pete pa bo poskrbel orkester. Vam rečem, da bo v resnici luštno. Za klub št. 118, John Koklich. nam odtrgajo, nam nI znano. Nekam sumljivo se nam pa zdi, kajti v drugih krajih plačujejo obljubljeno mezdo,- do katere smo tudi mi upravičeni pri delu na cestah. Tudi s plačilnim dnevom ni prave točnosti, Četudi so rekli, da bo vsako sdboto plačilni d*n. Morda pa mrzi naš okraj governer Horner zato, ker je 100% za progresivno rudarsko unijo. Prav slabo so se izkazali pred božičem s tem, da nam niso dali čekov. Isto se je ponovilo za novo leto. Ceke navadno dobimo v poštnih skrinjicah ob nedeljah. In končno, kako neki naj človek poravna svoje tekoče obveznosti za razsvetljavo in druge podobne potrebščine z $12 plače! Senator Johnson iz Califor-nije baje priznava, da se kapitalizem že trese ter da se bo v bližnji bodočnosti razsul.' On trdi, da je vse prejšnje vlade kontroliral Wall street, sedaj pa upa, da je mož na Čelu vlade, ki se bo nadvlade" otre-sel. Priznati se mora, da se je pod njegovim vodstvom že precej doaeglo, česar prej ni bilo mogoče. Pometll so s prohibici-jo, priznsli so sovjetsko Rusijo in dali pravico do organiziranja. To ao tri precej važne naredbe. Boj PMU se nadaljuje proti našim trinogom — Peaibody-Horner - Lewis. In se bo ns-daUeval do končne zmage. Zmagati ali propasti, naj bo naše geslo! Za enkrat pa smo za eno izkušnjo bogatejši, da bomo vedeli komu oddati naše glasove. Letošnje leto je pomembno za dve organizaciji — 80 letnica SNPJ in 26 letnica 9SPZ, ki sta tako rekoč dve sestri, ene misli in enega duha. Vettna članov pripada k obema organizacija- S^romnost in zadovoljnost Chlsholm, Mlnn. — "Vesel božič In srečno novo leto," se čitu leto za letom v kapitalističnih čaBoptaih.. Ako ai odprl radio, vsaka druga beseda je bila "vesel božič," in "srečno novo leto." Vsa ta voščila nič ne pomagajo. Vsako leto je bolj nesrečno kakor srečno za delavce. Letos smo zraven voščila dobili tudi nekaj nasvetov, katerih se moramo držati, ako hočemo, da naatopijd dobri čaai, kateri baje že prihajajo. ' V nekem katoliškem listu se čita, ako hočejo delavci, da pridejo dobri časi, se morejo držati treh reči: Prva je vera, druga je skromnost in tretja «odo-voljnost. Kdo se ne bi nasme- jal ko čita takšne "nasvete" z« ma, ki ae po svojih močeh pri- delavce? Saj ravno zato so ala-pravljajo za proslavo te redke bi časi, ker ae delavci držijo teh sla\noati. Želeti bi bilo, da tudi ml tukaj v centralnem Illinoisu pokažemo kaj navdušenosti za obe organizaciji. V alogi je moč! Pridite na dan z vašimi idejami! Andrew Maren. treh "točk"; Vera bi bila mogoče dobra za delavce, ako bi bila takšna, kakor je neki pisstelj taplaal: "Veroval bi vaak v bo- opisal frančiškansko ekspedici-jo kakih dvajaetih žena in njih hčera, ki so prišle na sejo di-rektorija &DD, kjer so zahtevale, da se dom prepusti frančiškanom brezplačno, da bodo ti lahko učili mladino cerkvenih pesmi, vodili šolo itd. Ker Stvar ni šla tako gladko, kakor so mislile "spreobrnjene" ženice in dekleta, so bili nekateri direktorji nagradeni z raznimi priimki kot neizobraženci, kvarto-pirci, stari bedaki in tako naprej. Videč, da ne morejo doseči svojega cilja, so demonstra tivno zapustile dvorano in zažu-gale s pestmi. Lahko si mislite "strah" teh direktorjev, ki so bili deležni "lepih" priimkov, pred božjo "štrafengo", ker so nasprotovali mladim kutarjem, v katere so se menda ženske zaljubile v ginjenosti do sv. vere. Človek bi mislil, da je bila zadeva končana, ko je ibila zahteva žensk odklonjena s pojasnilom, da so SDD zgradila društva, katerih člani se lahko svobodno gibljejo in ki stoje nad vsako vero( ali verskim bizni-som. Pojasnjeno je bilo,* da dom solastuje tudi društvo Triglav št. 82 SNPJ, Slovenska Moxham godba in slovensko pevsko društvo Jugoslavija. Ta društva izvolijo 15 direktorjev, a vzlic temu so spet poslali še večjo ekspedicijo nego prvič v nedeljo, 14. januarja, na sejo društva Triglav. Na to sejo je prišlo kakih 30 žensk in kot Članice so zahtevale, da društvo vse tiste direktorje, ki nasprotujejo frančiškanskemu osvajanju, vržejo ven, na njih mesta pa naj postavijo "dobre može". Bojevite Amazonke so bile dobro obložene, kajti nekatere so imele tudi že »preobrnjene slabše polovice na svoji strani. Imele so tudi svojega parlamentarca, ki je nekaj časa krepko vodil njih naskok, toda kmalu je obrnil oVožje proti njim samim. Naglaševal je, da bo bolje zanje, ako se ne pečajo s "farji", ¿Usti pa ne s frančiškani, ki ni-sp še nič dobrega storili, pač pa delali razdor med ljudstvom, ki se prej ni sovražilo. Vse priznanje, John! Da bomo na jasnem, je treba omeniti, da se slovenski franči- škani zelo zanimajo za društva priredb v tem domu, prav tako kot Moxham godba, kajti oboje je bilo ustanovljeno za povzdigo naselbine. Od vas, od tistih, k imajo veselje do petja, pričakujemo, da bost$ nadaljevali z za-početim deloih. Kot posamezniki imate lahko svoje verske čute, kajti ukrasti vam jih ne more nihče, toda lahko ostanemo vseeno prijatelji ne glede na versko prepričanje, ker je to pr olikanih ljudfem postranska stvar. Umetnost je v petju in glasbi in nihče ne sme tega je rabljati v kake posebne namene Frančiškani imajo svojo cerkev, šolo, dvorano, župnišče in druge ugodnosti. To vse so jim spravili skupaj dobri verniki Marsikateri delavec je daroval za cerkev zadnji "groš", sam pa je bil lačen. Ne želi svojega bližnjega blaga, ta zapoved bi morala veljati tudi za frančiškane. SDD obstoji že dolgo let. Postavljen je bil davno prej, pred-no so frančiškani priromali v Johnstown. Zgradili so ga slovenski delavci na Moxhamu s težkimi žrtvami in ga tudi plačali. Ko je bil dom zadolžen, takrat frančiškanov ni bilo blizu. Bratje in sestre, ki smo povečini člani SNPJ, Zavedajmo se naših dolžnosti kot zavedni delavci v obrambi naših društev in organizacij. Gojimo delavsko zavest in pokažimo, da je SDD simbol našega bratstva. ' A. V id rich, 82. Zahvala Witt, III. — Dne 2. januarja je umrl moj skrbni oče Martin Potisek v starosti 86 let Bolehal je samo tri dni. V Ameriki je bil 30 let, toda član ni bil nobenega društva, ker je bil ie prestar za sprejetje, ko je dospel v Ameriko. Na tem mestu se moram zahvaliti vsem, ki so me tolažili ob bolezni mojega očeta in ob njegovi smrti, Slovencem iz naše naselbine, ki so podarili lep šopek cvetlic in društvu Women's Auxiliary iz Carlinvilla, 111. Pokojni zapušča tukaj dve hčeri in enega sina, v Nemčiji pa eno hčer in več sorodnikov tu in v starem kraju. Dragi oče, spavaj mirno in lahka naj ti bo ameriška zemlja. J. Hauptman, hči. "RUMENA NEVARNOSTI ZAPADNI KAPITALU (Nadaljevanja a 1. strni) 7,800,000, na katerih lahko | dUcira več blaga kakor pa glija z osemkrat večjim lom vreten. i Tudi kakovost japon blaga se je zadnja leta iz la, kar ji je poleg nizkih odprlo svetovni trg. V dveh letih je dvignila svoj§| dukcijo v tekstilni in indu umetne svile nad 25%, v nosti pa za 88% in to padajočim cenam in mani svetovnemu trgu. Poleg moderniziranja pr cije na*stopnjo, ki se laii sa celo z ameriško, so v vse te trgovinske vojne jetno nizke plače, nizek i ski standard in dolg delo Japonska je danes čudna niča modernega kapitali kolonialnega izkoriščanja ziatskega življenjskega darda. Plača najboljšega meha znaša 72c na dan za 10-12m delo. Rudarji zaslužijo po! na dan, v tekstilni indi največ 24c, v rajonski 31e, porcelanasti 47c, steklarji v tovarnah za vžigalice mofti in ženske 19 centov. Otroci i služijo: deklice po tri in poii ta in dečki po štiri in pol cel za 10 do 12 ur dela. To je i plač na Japonskem. Da je živi jen ski standard lijski, je samo ob sebi razum vo. Prgišče riža je že ve< glavno kosilo japonskega del ca. Stanovanjske razmere orientalske — borne kolibe pohištva v našem smislu. Tudi je umljivo, da ob i standardu in plačah japoa kapitalizem nima posebneg» ga na svojem ozemlju. Ima moderne tovarne, ki primi lastnikom tudi v tej svet« krizi izredjjft visoke dividei povprečno okrog 15%. In I japonski kapitalisti nimajo t^ doma, ga iščejo drugje, kd dumpajo svoje ceneno blago 1 sejejo seme — nove sveto« vojne. Veaelica aoc. kluba i anonaburg. Pa. — Leto 1934, ki amo ga naatopili pred tedni, nam ne obeta prinesti nič več veselja hi zadovoljstva kakor žalostno leto ' 19H8. Upam In lelim, da bi v letošnjem letu delavci vseh atrok apoanali in prišli do pn«pričanja. da ao zaauž-njenl. In dokler se sami ne rešijo teh aušenjakih okovov, toliko čaaa nimajo in ne morajo pri čakovati |mmočl ne od zgoraj niti od tdolaj. Vsem zavednim delavcem, ki ae borijo za osvoboditev zatiranih in izkoriščanih. želim mnogoWpče in uape-ha pri njihovem težkem delu v letu 19914. Tukajšnji anrijaltstični klub št. llft JS7. priredi pleano veselico In sabavo dne 27. Januar ja v dvorani društva Postojnska jama M, |:«H SNPJ Pretek ob 7. zvečer, Igral bo Ludvikov orkester Vstopnina 26 centov na oacfco. Zabave dosti. IV Družina sovjetskega poelanika Trojsnovaklja v Ameriki. •Ha prišla s njim v Wi Na dexiri ata njegtva žena in ain, ki a Oljni obtd magna t Sinclair goljufije Tulsa, Okla.—Bogati olji magnat Harry F. Sinclair, B pred leti figuri ral v petrolej»* škandalu za časa Hardingovi predsednifttva in presedel * mesecev v zaporu, je zdaj oH žen sleparije v zvezi s P^P Exchange Trust Co. in proti i mu je bila izdana tiralnica. njim vred je obtoženih Še 24 i gih, ki so bili uradniki prop* družbe. Vsi so obtoženi, di poneverili $23,869,000. Znižana cena mleku v CM" Chicago. — Velike ml»* družbe so naznanile «adnjL tek, da so znižale ceno mM"» odjemalce na drobno na kvort. Prejšnja cens je bila I Smetana ae je tudi scenila i centa. Znižanje je prišlo. M razsodišče, ki rešuje spor * mlekarskimi farmarji in čil» mi mlekarskimi družbami, v čilo ceno $1.86 sa sto mleka, ki ga prodajajo fars« kapitalna < hicaga—W. H. Gree" «j iKidjetnik, js zadnji petek h kozi okno enajstega n " hotela Brevoort In obleisl s* na atranaki ulici. i PONDELJEK, 22. JANUARJA. prosveta \esti iz Jugoslavije J ^^ (Isvirsa pocoflla Is JiiodiviJ«.) u ustrelil d v» brmt«. Človekoljubje do sebe. — 2e v ilobranv ^nj^j druirem dopisu smo omenili naj- VTa*™* -j? ~ rrTk ored božičem moral ta-Je „ti sTletni Alojzij Petek g0annvlv• abtoien je uboja 5 ^ Antona in Franceta flt Dne 12. oktobra rt. nam-prišla k obtoženčevemu ofc-£b?ata Lajh ter Ka napromla, Z bi jima posodil 10M Din. ZriPetek jima ni ugodil,»pač ^ u je pogostil z vinom. Ko ata se Lajha opijanila, sta sa. Svala še žganja, česar jima pa etek ni dal, češ, da sta že do-^fpijan" in da je čas za spa-Lajha sta postala nasilna, Jlbljico sta začela pretepati S7 Petka. Ta je kriča na Loč. Nje^v sin, obtoženi A-ffij Petek je planil iz spanja potegnil v razburjenosti ka-rabinko izpod postelje ter ustre-dvakrat proti Lajhoma ter o-U4l smrtno zadel. Anton je takoj umrl, France pa je podlegel pogodbi čez nekaj ur. Alojzij Pe-£k, skrajno tuberkulozen človek, je dejanje v celoti priznal, zagovarja pa se z dejstvom, da je ravnal v silobranu in da je iivčno bolan. Je namreč že osem let jetičen in zavest, da bo kmalu umrl, mu je razrahljala živce. Sodni senat je upošteval vse te okolnosti ter obsodil Petka na najnižjo kazen, na štiri leta ječe. Gotovo pa je, da bo Petek v jet-nišnici umrl, preden bo potekla njegova kazenska doba. Umor Iz Ivanjkovcev poročajo o u-moru 70 letnega viničarja Antona Balažiča v Malem Brebrov-niku. Dne 22. decembra so ga našli v njegovi viničarski hišici mrtvega. Balažič je bil samec, znal je vse mogoče obrti ter se o svojo pridnostjo stežka prebijal skozi življenje. Kdo ga je u-bil, je za zdaj še nepojasnjeno. Našli so ga mrtvega na tleh, vsega prebitega in poteptanega, s strtim prsnim košem in mnogimi ranami. Ker je iz bajte izginilo tudi razno blago, so sprva sumili, da gre za roparski umor, vendar je skorajda gotovo, da je bil umor izvršen ' iz maščevanja. Policija preiskuje zamotani u-mor. Samomor pod vlakom, — Dne 27. decembra je opazil neki železničar v Krškem, da visi na lokomotivi došlega vlaka del človeškega trupla. Pregledali so progo ter našli ob železniški progi na kilometer daleč raztresene dele razmesarjenega moškega trupla. Preiskava je dognala, da gre za 2;{ letnega brezposelnega pomočnika Milka Bohorča, ki je **dnje čase prebival na Vidmu pri neki svoji sorodnici. Zaradi brezposelnosti in dejstva, da mora živeti na ramenih drugih, namestu od svojih rok, ga je napravilo potrtega, da je pogosto obupaval in trdil znancem, da ni vredno živeti v taki bedi. Govoril je pogosto, da se bo vrgel Pod vlak ali pa v Savo. Zdaj je namero res izvršil. Ce bi zdaj ob ]«>ncu leta sešteli vse tiste, ki so »to« zaradi bede šli v obup in v "prostovoljno" smrt v Jugosla-JJJi »n na vsem svetu, bi dobili številko voč tisoč oz. stotisočev. l>rug i/hod, ki ni izhod. — Ali v «mrt ali pa v zločin, to sta edi-81 dve JK^I današnjih brezposel- ¡»n m bednih. V I^skovcu v Halozah so aretirali orožniki kovala Mihaela Mlakarja iz Male , arnu'e. Kedni kovač mora skr-, 1 '« l*'tero otrok, ženo ima v •¡ni«.bolnicif pred leti so mu pro- nove|šo afero iz Belgrada. Pred meseci ao sami odlični Belgraj-čani ustanovili "Humanitarni klub," katerega pravila so govorila o dobrodelnih namenih kluba, ki naj zbira in deli podpore bednim. Preatolniški listi so porodili o tem dogodku z'veseljem ter naštevali razne ugledne osebe, med drugimi tudi generale, ki so med ustanovitelji kluba. Pa se je čez nekaj mesecev pokazalo, da so v prostorih tega kroga igralnice, hazardne igralnice. V velikih prostorih kluba so «bile urejene igralne mize z ruletami, igrali so sami visoki Belgrajčani za stotake in tisočake. Igralnico sta vzela v najem dva Nizozemca, ki sta plačevala predsedniku kluba vsak dan 3700 Din, najemnina prostorov pa je znašala mesečno 10,000 Din. Za ureditev igralnice ata plačala lastnika oz. zakupnika okrog 110,000 Din, igre so vodili trije Francozi, ki so prejemali po 400 Din na dan, dva služabnika pa sta prejemala po 50 Din na dan. Voditelja igralnice sta upala, da bodo dohodki veliki in da ne bodo samo krili, velike izdatke, marveč tudi donašali masten dobiček. Igralnico je res obiskovalo okrog 300 Belgrajčanov, samih bogatinov in profit je bil velik, čeprav so znašali stroški za vsak veder nad 5000 dinarjev I Pod krinko laži, da bodo zbirali pocfporo za reveže, so se shajali bogatini ha-zardirat za tisočake. Tako je "notranje" življenje notranjega Belgrada. Umrli so: V Merlebachu (Lo-rena, Francija) ae je smrtno ponesrečil v rudnika izseljenec Martin Plot, v Slovenski Bistrici sta umrla 86 letni veletrgovec Albert Stiger in 58 letni gostilničar in mesar Franc Sorčnik, v Ljubljani trgovčeva žena Kar-lina Kneblova, trgovec Ivan Ba-hovec starejši in upokojeni major Teodor Drašček. Dve novi knjigi slovenske lirike.—Tik pred božičem sta izšli dve knjigi slovenske lirike. Tiskovna zadruga je izdala kritično in definitivno izdajo pesmi in proze Josipa Murna-Aleksandro-va, enega od tiste četvorice (Cankar, Murn, Kette, Zupančič), ki jo poznamo v naši literaturi pod imenom "moderna." Od teh štirih je bil Murn čisto svojevrsten pojav, pesnik naše vasi in kmetov, naših polj in škrjančkov nad njimi. Murn je umrl zelo mlad leta 1901, prvo pesem pa je objavil 1. 1896. V teh petih letih, ko se je boril z boleznijo in bedo in s smrtjo, Je napisal toliko pesmi, da bi jih bilo za zelo Obsežno knjigo, če bi zbrali vse. Pred svojo smrtjo je pesnik sam izbral najboljše svoje pesmi za zbirko, ki je pa ni več dočakal. Po njegovi smrti jo je izdal ter opremil z lepim uvodom sedanji univ.' profesor dr. Ivan Prijatelj. Redakcija pesmi je ostala ista, kakor jo je določil pesnik sam. Knjiga je že zdavnaj pošla. "Izbrano delo Josipa Murna Aleksandrova," ki je izšla zdaj, pa je uredila ter napisala obsežen uvod profesori- ca Silva Trdina, ki je v zbirko sprejela tudi mnoge pesmi, ki niso izšle v prvi zbirki. Njen uvod obsega blizu 100 strani, pesmi je za 175 strani, dodala pa je tudi nekaj značilnejše Murnove proze, ki jo je za nad 50 strani. Tako nam ta knjiga predstavlja Murna v mnogo širši podobi in ker urednica vanjo ni sprejela mladostnih, neznačilnih pesmi, nam predstavlja ta knjiga prav za prav vsega Murna. Knjiga je izšla v lepi opremi in stane v platno vezana 95 Din.—Skoraj istočasno je Jugoslovanska knjigarna izdala antologijo slovenske lirike od "moderne" (Cankar, 2upančič, Kette, Murn) do danes pod naslovom "Sodobna slovenska lirika." V nji je zastopanih okrog 40 pesnikov z nad 240 strani pesmi. Izbor pes-mi je uredil dr. Anton Vodnik, obsežen uvod pa je napisal dr. Raj ko Ložar. Knjiga bo gotovo še predmet ostrih kritik, ker go-tovoda ni posrečen niti izbor pesnikov in pesmi, niti uvod. Izdaja je lepa (oprema enaka kakor Jakčeva knjiga o Ameriki) ter stane prav tako 96 Din, vezana v platno. Tujski promet narastel.—Zaradi nizkega stanja dinarja in zaradi nizkih cen v naših letoviških krajih, je tujski promet v Sloveniji letos zelo narastel. Imeli smo več tujcev kakor lani. Skupno se je mudilo letos v Sloveniji blizu 160,000 leto-viščarjev in turistov, ki so plačali okrog 800,000 nočnin. Ce je vsakdo zapravil na dan« samo 60 Din, so pustili ti letoviščarji v naših krajih okrog 50 milijonov Din. V narodnem gospodarstvu se ta številka precej pozna in mnogi kraji so le s to pomočjo lahko kolikor toliko dobro preživeli to kritično leto. Tujskoprometna društva vodijo zadnja leta smotrno organizirano propagando za obisk Slovenije s posebnimi publikacijami, letaki, izleti itd. Več brošuric so izdali v raznih jezikih. Tudi naša planinska literatura, ki je zadnja leta zelo «narasla, ter razvoj fotoamaterstva . prispevata po svoje k dvigu tujskega prometa. Posnetki naših planinskih fotografov so namreč znani po vsej Evropi1 ln evropsko znani alpinist dr. Kugy (iz Trsta) je v razne svoje knjige sprejel mnogo teh posnetkov. Veliko reklamo za naše planine je napravil tudi namiani beležni koledar, ki ga je uredil in izdal eden najboljših naših fotoama-terjev, Cvetko Svigelj, in ki ima na vsakem listu lep posnetek z naših planin. Ta koledar stane samo 30 Di«n in kdor ne pozna lepot Slovenije, naj si ga naroči, pa bo strmel ob pokrajinah, ki so se širšemu občinstvu razo-dele šele zadnja leta. MarkoviČ se je hotel ubiti? — Pred dvema dnevoma na smrt obsojeni belgrajski bančni ravnatelj Mihajlo MarkoviČ, ki je umorM in oropal trgovca inž. StankoviČa, se je hotel v zaporu ubiti. Z rezilom brivskega aparata si je skušal prerezati žile na roki. Stražnik je opazil namero ter mu Jo preprečil. Umrli so: v ljubljanskem zavetišču 88 letna Reza Voglarje-vs "iz' Leskovca pri Krškem, v Gorenji vasi 55 letna Franja Ferlanova, v Podstranjku Anton Svet, v Trbovljah 45 letni rudar Alojz Sarlah. Pismo izOUvelaada Prepovedana češka Igra__Metropola je polna "praacev" in Pire se je postavil sa "svinj-skega pastirja** CeŠki pevski zbor Vojan (naši sodrugi) je nameraval uprizoriti v nedeljo dot 14. t. m. i-gro "Sestre sv. device Klare," ki je bila po zatrdilu s. Martine-ka in drugih igrana več kot stokrat v gledališču Akropol is v Pragi, Cehoslovaška. Toda igrali je niso. Tik pred otvoritvijo se je namreč oglasil v češkem narodnem domu, kjer se je imela vršiti predstava, zastopnik elevelandskega policijskega šefa Matowitza ter sporočil, da je predstava prepovedana. Za-kij? Naš policijski šef, ki, vsaj po tej prepovedi sodeč, boleha na "Hitlerjevem kompleksu", pravi, da sta se oglasila pri njem v soboto "dva vplivna državljana", protestirala proti omenjeni igri ter zahtevala, da jo policija prepove kakor je to nekoč storila čikaška policija. Mato-witz je njuni želji ugodil, dasi mu je vsebina igre bila prav toliko znana ko meni, ki poprej nikdar čul nisem o nji, ter prepovedal Uprizoritev te igre, Češ, "pohujšljiva in nemoralna je." (Meni se zdi, da mora biti omenjena igra kaka satira ali farsa, čije ost je obrnjena proti profesionalnim verskim krogom, vsled česar ni ugajala tukajšnjim Češkim fanatikom, ki ao zato zahtevali prepoved. Kajti človek ne more dvomiti, da bi tista "dva vplivna državljana" ne bila prenapeto verske baže.) Tisoč in pet sto ljudi, ki so prišli gledat prepovedano igro, je bilo vsled nenadne in piškavo utemeljene prepovedi dilno ogor čenih. Tako se je zgodilo, da se je namesto uprizoritve prepovedane igre vršilo protestno zborovanje, na katerem je bila sprejeta ostra resolucija, naslovljena na policijskega šefa in var nostnega ravnatelja Lavello (ki se strinja s svojim poliešefom) Matovvitzev zadevni odlok je v tej resoluciji označen kot izro-dek "verske nestrpnosti in bi gotstva"—in po pravici. Cleve landske varnostne oblasti si pač ne bodo pridobjle ugleda pri pa motnih in svobodoljubnih ljudeh s takimi bedastimi, po hitlerjev stvu smrdečimi ukrepi!.___ • * * Vplivni lokalni dnevnik "Press" je v svoji izdaji z dne 15. t. m. objavil uredniški članek, v katerem povdarja, da se pridružuje zadevnemu protestu elevelandskih Cehov (protest je indorsiralo petnajst tukajšnjih čeških organizacij, med njimi tudi Sokol in Češka legija, več dramskih društev, Češka učiteljska federacija In dr.). "Press" pravi, da mu vsebina prepovedane igre ni znana, da pa bo najbrž držalo, da tudi cleve-landski policiji ni znan tekst te igre. A tudi, če bi ji bila vsebina igre znana, piše "Press", "nima absolutno nobeni legalne pravice preprečiti uprizoritve I-gre vnaprej." "Policija sploh nima nobene pravico pre|>ovedali nobene igre predno je uprizorjena ali kake knjige predno je izdana." Tako "Press", ki v istem članku svetuje uprlzoriteljem prepovedane igre, "naj podvzamojo korake za protektiranjc avojlh dali poamtvo na dražbi, kova- j"va ',Ha ni in ne nese mu to-da bi lahko pošteno prêtai družino. Da bi pa šel v >ut'. Jia to je v njem preveč in preveč ljubezni do o-bi. jim bilo brez njega * k-'.j«', l'a je začel kovati 20 'n:,r H* Bovee. Zanesel je prve-\ trgovino in se ga srečno I rgover je sicer kasneje P >narejeni novec, a ni kdo mu ga je prinesel. Pa \>ri* ! kovač drugič in takrat Prt javit bednega oče- > trg tsH f«r kii I toi. v I \a izal na ''!!!., Art'tiran» kovač <'*an svoje de-voje otroke in <>J« bolpl it.„it lZTQm vJi^anje novcev o-Lf? kovaéa odvedli Kdo «j 1« zdaj z otroki pravj? na sodišču". Ih ni dvoma, da se temu protestu pridružujejo vsi ostali napredni in svobodoljubni elementi v Clevelandu, kajti lokalna policija je to pot šla vendar predaleč, pifoko mej svojega delokroga. Pottoijo imamo vendar zato, da zfctira zlo-činstvo in raketirstvo, ne sato, da vtika svoje nerodne prste v kulturne sadeve. Naj rajši pokaže malo več gorečnosti pri delu, za kfcterega je plačana od davkoplačevalcev l * • • n Vse kaše, da je urednik Ameriške Domovine izgubil slehrno trohico čuta sa dostojnopt in poštenje in da smo popolnoma v pravem, kadar trdimo, da je mož v zadnjem štadiju procesa popolnega mentalnega razpadanja. Mož ae je že tako globoko po-greznil v blato, da vidi v ljudeh le še praace, namreč v vaeh ljudeh, ki niao njegove baše. Tisoč i h pet sto elevelandskih Čehov, ki so posetili po policiji prepovedano predstavo igre "Sestre sv. device Klare", je po njegovem mnenju prav toliko—praace v! In mislite, da pretiravam? Kaj še! V svojem umssanem listu s dne 17. t. m. je komentiral (v uredniškem članku) sadevnl u-krep policšefs Matowitsa. Dasi Lojse prisna, da ve o igri prav toliko kot o katoliških nebesih, je vendar dovolj nepošten ln nesramen, da skula napraviti na svoje čitatelje vtis, "da y igri ne nastopajo nobene device, pač pa navadne droške, ki profanirajo dramatiko v seksualno strast o-sebam, ki nimajo dovolj moralne zavesti, da bi gledale višjo kot gledajo "propadle dovlce", s čemer misli povedati, d* jo o-menjena Igra po njegovejn mnenju nekaj zelo grdega, nespodobnega in sploh nemoralnega! In Lojzetu vsebina igre, nI znana! (Prav tako gotovo ni snana Matowltzu, čeprav Je ta v očeh našega Šampijona nesramnosti "dober Slovak", ki bi po mnenju Lojzeta Pirca moral nekaj vedeti o stvari.) Svoj beznlškl izliv Je Pire zaključil s s|edočl mi besodami: "Policijski poveljnik Matowltz je imel prav In ne prav, ko je prepovedal Igro. Prav je imel imel, ko je prepovedal, da ne bi čistih pripustil k svinjskemu koritu, neprav je imel, ko ni prascem dovolil, da gredo k umazanemu koritu»! (Podčrtan ja moja.) Torej vsi tisti ljudjto — In "Press" pravi, da Jih Je bilo ti-soč ln pet sto—so po Lojzetovem mnenju — prascl! In predstavniki in člani iietnajstih čeških kulturnih, telovadnih in podpor-pornih organizacij, ki so se pridružile protestu zoper policijsko nasilnost, so |>o Pirčevem zatrdilu tudi zgolj—prascl! Tako. Človek, ki je znan med nami vse prej kot čist karakter, ki ga poznamo kot denuncijan-ta, akebskega oglaševalca, zava-jalca, ki sam a svojim umazanim počenjanjem venomer Jzno-va dokazuje, da ne pozna sbso-lutno nobene morale in etike, ki že dolga leta pita svojo uboge čitatelje z gnojnico In blatom, ta človek imenuje prssce ljudi, ki so brez vaškega dvoma v vaeh teh poglodih tako vlaoto nad nJim, da Jih njegove z blatom z^packane oči ne morejo več videti! Hamo en izraz porfriam, ki bo pravično označil Plrčevo najnovejšo ogabnostt svinjarija! • • • Bratje Čehi .naj nam ne zamerijo, ker je Pire slučajho eden Vatli Iz Primorja Številne aretacije v Tržiču radi Špijonaže Trat, decembra.—Potrjuje se vest, da so ustavili delo v ladjo-delnlei in aretirali 16 oseb, med njimi 6 inženirjev. Osumljeni so, da so prodali načrte podmorni-kov neki tuji državi. Aretacije v Tolminu Tolmin, decembra,—V Tolml-nu so aretirali tudi Janeza Kva-čiča in brata Rutarja is čadrga, Mičeta Urbančlča iz Tolmina in Valerijo Fonovo ter Še dve dekleti iz Podbrda. Vsrok ni tnan. ftest obsojenih fantov na do 1 leta ječe Postojna, 10. decembra.—Poročali smo svoječasno o aretaciji iestlh mladenlčev is Košane, ki so bili aretirani radi prepevanja slovenskih pesmi. Kot zgleda Jih je z izredno naglico obsodilo izredno sodišče, kajti is Trstu Jo prišlo poročilo, da so bili obsojeni in sicer: Stradjot Jože, star 28 let, in Martinčič Tone, star 30 let, vsak na 4 leta Ječe. Mau-tinger Anton, star 19 let, Blščak Alois v 19 letu, Pupia Leopold, star 23 let in Adam Jože, star 23 let. vsak po 2 leti Ječe. Vest o tej obsodbi je silno razburila domačine, ki so sicer Že vajeni takih krivičnih obsodb, V spominu jim je še komaj pred nekaj meseci isvršena konfinacija nekega slaboumnega; poleg tega je pa koltanska fara doprinesla že dve na dosmrtno ječe olstojo-nI žrtvi. Aretacije radi slovenskega petja Gorica.— 16. novembra so radi slovenskega petja v gostilni aretirali, po nekaj dneh pa lspu-stili: Jožeta ftorllja, trgovca Podgornika, Jožeta Oratnika, Jožefa Kofola, Jožefa Rutarja Iz Sv.> Lucije In Mirka Krivca, Franca Fortunata, Franca Zla-to|>erja Is Modrejc. Po večini so bili kmalu Izpuščeni, le trljo so ostali delj časa v saporu. O aretaciji Arčona Gorica, decembra 1038,—David Arčon is Renč Je bil obsojen na pet let Ječe radi nedovoljene hranitve orožja. Iz drugih virov doznavamo, da je bil Arčon izpuščen is zapora, ker so je dokazalo,,da mu je omenjeno orožje podtaknil njegov mladoleten brat, ki je zelo vnet pristaš fašizma. Omenjeni primer nam daje sliko o žalostni morali, ki jo posledica fašističnega hujskarn-nja in ki izpodkopava temelju družinskih odnosov in odnosov mod prebivalci samimi. Utrdbe sredi vasi Postojna, deccnVbra. — Kakor so v fit. Petru.zgradili sredi vsn| utrdbe ln Jih dobro prikrili zvedavim očem, grade allčno tudi v drugih krajih. V Oreh k u so zgradili dolg |>od*om«IJskl rov, seveda ne v miroljubno svrhe. Graščaku Dolencu tik zu gradom, prav v njegovem vrtu, ki meji na bližnji hrib, so skopali In zgradili kaverno, Izredno velikega obsega. Kadar I-šče naš kmet odškodnino za vze-to zemljišče in uničena polja, nI niti oblaatva, ki bi mu priznalo škodo, niti denarja za plačilo. Za gradnjo vojaških in drugih o-brambnlh |>odzemelJ*kih in nad-zemeljskih utrdb fašistom ne zmanjka pjkoli, Kako postopajo organi fašistov-ske javne vsrnostl Postojns, decembrs. — Dogo-izmed nas. Ni naša krivda. In dek Jo sicer že stsr In znan |*> prepričani naj bodo, da večina vsaj izmed pametnih in poštenih elevelandskih Slovence v— misli drugače kot ur«dnlk Ameriške Domovine, da se Ves napredni slovenski element v Cls-volandu zgražs nsd Plrčevim o-gabnim, pijanskim Izbruhom in da bi bil vaak ča« pripravljen vsej Pivki, vendar pa Je dobro, da ga zaindežimo irt pokažemo vse lepe atranl fsšlatlčn« milice. Znano Js, ds Je obmejna milica vedno krožila |mi cestah, ustavljala vojake In |>eSce, ki so s« morali, če so naredili več Irtln-motrov dolgo |H»t, tudi |>o S ln večkrat legitimirati. Mnogokrat z njimi vred protestirati proti ao za malenkosti In popolnoma |H>licijski samovoljnosti In pre- brez potrebe sretlrsli ljudi, več- drznosti! Bolni, grdi l*r«»dkl ps ae dobijo povsod, tudi med nami, kot dokszuje Pire, ln ml smo pri tem nedolžni . , . Ivsn Jonler Podgorlčsn, 19. Jih bo preživljal? Prizor Iz slsvke mleksrskih «iseAčini Klgias. čikaskl okolici. Spopsd med plkeli in "skebl* krst «smo zsto, da ao ai preganjali dolg čas. Tako sta dvs ml-ličnlks srečala na cesti pri Ze-jah cigana In ga |s»zvala, da ae legitimira Pri osebni preisksvl ats doliils v ciganovl denarnici Zbadljivi Hhsw j 2000 lir. Moke ata pridržala de- Mlad mož is najvišjih anglc-1 srnico, ciganu pa zaukaza'a ških krogov Je vprašal Hhawa: tiaJ j|m aledi. Ko so prišli v bil-"Ali je r*a, ds ste nekoč l i *irio Kelc ata ga lejs» |»ozdrsvils družbi, ko Je nekdo dejsl, ds sem |n pofiolnoma M|*»*ablla" na dtv bistroumen, rekli, Aa to ni res?" nsrnlco oz. ns obs tlaočsks, C'1-"IzkiJučeno!" odvrne 8hsw Klin j|ma je akrivoms sledil, na-"ge nikdar nisem bil v taki druž- t„ ,,M | na onrfniško,postajo l#i, kjer bi vss Imeli zs biatro- v ftt. Peter, kjer Js vao zadevo umnega. prijavil v razčiščen Js • PR08VETÄ' • >%-t ■ « PONDELJEK, 22. JANUARJA.* ] Naslednjega dopofdneva ava nekoliko mi-nut pred deveto stonlla v plaarno prvega ser-žanta v Fortu MacAVthur. Lonie me Je namreč toliko časa preg<*arjal, da aem šel z njim. Lonie ae je -hotel; baš predataviti prvemu seržantu, ko sta vstopila poveljujoči častnik in njegov pribočnik, za njima pa poročevalci. •»Ali ga Ae ni, teg* moža Burtona, seržant? je vprašal pribočnik. "Se ne, air." , J , "Jaa sem Burton," se j« oglasil Lonie ter izročil svojo zamazano in zmečkano izkaznico. Seržant je pregledal podatke na izkaznici in Izjavil, da ao v redu." " "Ah," ae je oglaail polkovnik, zajeten gentleman srednjih let v lepi uniformi, "Akoda, škoda, Mr. Burton, da niate prišli vsaj nekoliko bolj zgodaj. Mogoče tol ae bilo še dalo kako narediti, da bi vaa bili malo zlikali za to svečano priliko. Lonie »e je nasmehnil. - "Oete ao že zunaj in ddtrobilo je k zboru," je pripomnil pribočnik. "Caa je, da začnemo," in pogledal je na »vojo zapestno uro. S polkovnikom jpa deanici in s pribočnikom na levici je Lonie odšel na veftbaiišče, kjer je le stal razvrščen bataljon, da mu izkaže čast. Okrenil Je glavo in ml pomlgnil, kakor češ: "Sedaj pa le pazi!" "Ostanite tu In mirujte, Mr. Burton," je rekel polkovnik. "Vam bom že jaz povedal, kaj Je treba narediti." ,, i * Slavnost se je pričel* . . . "Odšel sem na vežbaHiče," mi je pozneje pripovedoval Ix>nle, "z odločno namero, da se onesvestim prav sredi ceremonije. Nalašč; da se ponorčujem. To bi nama naredilo reklamo, , sem si mislil . . . Toda ko so začeli častniki pozdravljati drug drugega, me Je takoj prevzelo nekaj tako lahkotnega in vrtoglavega. Strmel aem v polkovnika na avoji deanici, lepega, starega gofeoda, velikega, močnega in zardelega v obraz.'Potem sem se zazrl v njegove bleščeče Škornje . . . Preletel sem z očmi vso razvito črto bataljona od enega do drugega konca; vrste vlakov, ki so s kratkimi gibi odgovarjale na oatro doneča povelja. Potem trobente in godba, |ii je igrala poskočno koračnico. Vse skupaj fpe mi je zdelo čudno smešno, neresnično. lit reklamo in delo sem popolnoma pozabil. Nato zopet goftba — "Over there, 0v4 there!" — Godba Je korakala gor in dol. Kakor v megli sem Aedoločno videl gruče ljudi, ki so stale okoli in me gledale. Videl sem avtomobile, ki so stali v vrati ob ve«ballttu." (Vest roalavi v jutrnjih listih je privabila zelo mnogo ljudi.) "Mislil aem nate — sir in hleb kruha — park — pismo od strica — poročevalci. Potem mi je bilo naenkrat, kakor da slišim glaa tik pred aeboj, kako nekdo nekaj čita z razločnim, govorniškim glasom (bil je pribočnik, ki je čital pohvalo); čital je, kako aem dne H. novembra 1018. na poti v zaledje, ranjen in s plinom zaatrupljen, pobral ranjenega častnika ter ga arečno pri vedel v zavetje, s čimer sem si zsslužil večno veselje in hvaletnost francoske republike. Slišal sem, kako mi je polkovnik šepetal, naj stopim naprej, ae postavim v sredo med njega in pril>očnlka, potem pa naj obstanem in se obrnem. Skušal sem napraviti, kakor mi je bilo ukazano, toda enkrat ali dvakrat aem ae malo opotekel, pa brez šale, malo je manjkalo, olomil In obrnlj ai s f\moi fls-p aem se, xaJK>r si morda opazil, čisto navadno po civiiistofsko. Ce jim ni prav, kako sem premaknil te stare bergle, sem si dejal, lahko kar takoj odpovedo vso ceremonijo; sami pa naj se gredo soliti Skoro bi se bil zasmejal na glas, tako tfnešno se mi je zdelo. Potem mi je bilo, kakor da mi miali zopet uhajajo k delu, ki ga n imava, in skušal sem se domisliti, kaj bi bilo najbolj ,e da ukrenem. Polkovnik je prihajal proti meni. Skoro bi se «bil zopet zasmejal. Kaj bi naredili, če bi rekel temu staremu dečku, naj obdrži križec, in bi odšel? ... ' Stari gospod mi je pripel križec na pral, mi zgrabil roko in mi jo stresal. "Sedaf pa pojdite z menoj," mi je rekel, in zopet svf le vrnila na prejinji mesti. Stopal aem počoaj, toda polkovnik je nekoliko pridrževal korak, Vda bi ne zaostajal za njim. Zmedel se mi je*korak in stari gospod se je prestoplc-nil, da bi iflel moj korak. Ali si ga videl, kako je menjll korak? Skoro bi se bil na gUs zasmejal. Enkrat ali dvakrat sem se zaletel vanj, kakor bi bil pijan ali kaj. Vse skupaj je bila komedija. Potem smo se zopet obrnili s*čelom proti četam. »"Jfimohod!" je zakričal polkovnik in kmalu nato je godba zaigrala novo poskočno koračnico in bataljon se je pričel pomikati v četveroredih. Za trenutek mi je bilo, kakor da letim, se dvigam. Po ušesih ml je šumelo in s težavo sem držal glavo po koncu. Godba je šla mimo. Zdi se mi, da je igrala "K-K-K»y". Glasbila so blestela v soncu, da mi je oči Jemalo. Nekaj časa nisem čutil ničesar več.* Vse v meni je otopelo, onemelo. Potem sem se tt>pet osvestil in videl sem korakati mimo p|vo ftotnijo, črto prečudnih, smešnih postav, rakaj takega kakor vae te fantastične futuristfčne alike. Po ušesih mi je brnela godba. j"K-K-Katy, you'r the only g-g-g-irl that I ooore," . . . Mukoma sem se zaveddl,. kaj se godi krog mene. Začutil sem, kako me vsega zaliva vroč val; potem me je streslo mrzlo. Trudil sem se, da bi sejne onesvestil, toda vse okoli mene ae ~ "o vrteti v sam ne vem koliko različnih kratu in zgrudil aem se kakor od stre- VI pribočnik sta Lonlju naglo od-»vajoč vode in zdravnika, do-fivilnl gledalci zgrnili od vseh strani. Jaz se ntsem posebno trudil, da bi se preril do njega, ker sem bil preverjen, da samo igff, da se hlinl, po zamisli, ki je bil nanjo namignil. Toda časnikarji so že nekako izvedeli, da sem Burtonov prijatelj; izpulili so iz mene zgodbo, ki je izlhi že v popoldanskih časogišj Veliki napisi, Lonie naslikan na ležišču v krožni vojaški bolnici, kamor so ga odneal manjkalo tudi nI slike vojnega križca in m< fotografije. Ko aem okoli poldne prišel v bolnico, sett našel Lonija sedečega v postelji; pogovarjal se je z nekim poročevalcem. "Pomisli," se je obrnil k meni in sam sm« ga je bil, "ponujajo nama sto dolarjev za dvp članka o najinih zadnjih skušnjah na najinem lovu za delom. Dva časopisa v Los Angelesu sta začela pisati o tem, kako najti zaposlitev za vae bivše vojake, ki so brez posla in bi radi delali." Časnikar je rekel, da bo sam napisal Članek, in nama je izročil sto dolarjev. Ko je Lonie v ponedeljek prišel iz bolnišnice, je dobil od strica pismo z denarjem. * (Dalj* šrlhodaJU.) SLAVNI DOBITEK Sličica Po večerji se Jima Je domišljija Ae bolj razvnela. "Ce |M>mli«lim, da bo jutri . . ." je rekel Stefan in oči so se mu zasvetile. "Jutri! . . ," Je vzdihnila Marta. "Sicer pa . . , B«rf.e moj . . . zakaj ne? Saj posktiAava svojo arečo kakor vsi drtiiri! Pa vzemimo. da se nama to |x»t res posreči! Kaj rečeš na to?!" "Tolikšna sreča lahko človeka še ubije ... to rečem!" "l>a ^ . . «al veaelja . . . Prav ImaA ... O. Stefan!" "Najino življenje bi se od da-nes do Jutri popolnoma izpre-menllo." "Nič več dolgov r "Na mestu bi si kupil tucat oblek, tebi pa petnajst." "Preselila bi se." "Pri priči!" "V lepo vilo tunaj menta." "Ne. to bi bilo predaleč. Sicer pa . . . *aj bi imela avto!" "Da. re*. avto! , . . Seveda brr« šoferja! Drugače ne bi bila mirna, čepe bi ti aedel za volanom'" N "K«)|mmU ltn>i im » i ••rja! f Poč*-mu naj tyima neki bo! Samo midva . .. midva čiato sama .. . če i hribe in doline P "Najprej M delala izlete v okolic**" Tja "Potem pa na Špansko! do Gibraltarja . . ." "V duhu že vse vidim pred očmi ... In potem skok v Maroko ..." "In v Alžlr ... In Tunis . . . V Afriki mi ceste menda posebno dobre." "In v Italiji šele!" "V aprilu . . . Italija jc aprila poaebno čudovita." "Toda . . . zdaj sem se "pomnila ... kaj pa tvoja piaarna?" "Vrag jo vzemi! Prostost! Vse leto bo najino!" "Pozimi pojdeva kajpak v Chamonix!" "In na Tirolsko! . . . Potem pa v Nico!" "Pozabiti ne bova amela, da al zgradiva vilo na Rivieri!" "Ali pa na Španskem." "O tem bi ae dalo še govoriti." "In ptičnico bi imela ... In najlepše afriške In ameriške ptičke v njej ... In papige in kakaduje!" "In pse!" "In mačke!" "In akvarij, pa takega, da bo kakor podvodni vrt!" "O, kolike sreče!" Marta je tlenknila i rokama. In oba ae od vseh teh pravljičnih milijonov kar nista mogla pomiriti in sta kar kipela od samih velikih načrtov, ki sta ,jih prereAetavala d«» najmanjših podrobnosti. Drugo Jutro. žrebanje je bi lo opravljeno. Štefan ae še ne upa vprašati, kakšen je iiid; strah ga je. Otročje! Res, katero številko ima prav za prav njuna srečka? "Marta, daj, pokaži mi srečko!" "Srečko? Saj jo imaš vendar ti! Ali Je mar nisi kupil?" "Kaj?! . . . Jas?! To je pa že preveč! Saj menda še veš, da se nisem utegnil prerivati v tolikšni gneči! In da ai rekla, da Jo boš ti kupila!" "O Bog! Tak je niai kupil?" "In ti tudi ne?!" Groza ju je prešinila. Niata več našla beaede. Potem ae je pa obema Izv1l vzdih iz stisnjenih grl. "Izgubljena sva!" je zaješal* Marta. "Kako lahko bi bili zdaj val ti milijoni najini!" "Kaj hočeš! Sanj je konec! Toda vae le še ni izgubljeno r M J»» "Saj sva ai denar za srečko prihranila. In zanj ai lahko tudi kaj privoščiva." "Imenitno! . Pa pojdeva drevl v kino!" V red«! ' Nace. da veš: zvečer, ko bo-mo imeli goste, te bom imenoval Jean'.- "V redu! In kako naj jas vas imenujem?" "Idiot r v"V redu!" \ — Pred petimi leti, — je dejala, — aem bila Pradierova ljubica. Zelo aem ga "ljubila. Življenje ženake on tako vznemirja in ga apravlja v žalost in srečo, da tiste, ki so to mamilo spoznale, ne morejo biti več brez njega. Da fbl dokazal samemu sebi svojo moč, mi je, ne da bi imel zato kaj povoda, vsilil zelo strog red. Bila sem srečna, da sem ga ubogal* Vsako jutro okrog šestih mi je telefoniral- Ob tej uri je moj mož spal in ni slišal iz svoje sobe zvonjenja, ki sem ga razen tega napravila 'fcplj gluhega s tem, da sem dela pod kladvice malo vate. \ Cez nekaj mesecev je to razmerje napravilo sramoto. Moj tast in tašča sta mojega soproga, ki me je oboževal, priganjar la, naj mi zagrozi % ločitvijo, in zaradi svojih otrok sem napo-Šled sklenila, da se svojemu raz-mer ju odpovem. Obljubila sem, da ne bom več iskala svidenja s svojim ljubčkom. Dve leti mi ^bilo tako, da sem mislila, da m<*umrla. Pradier je storil vse, da bi si me zopet pridobil; zapustila sem Francijo; prikrila svoj naslov. Slednjič sem se začutila bolj krepka in sem at. vrnila. Na teh potovanjih sem se zbližala zopet s svojim možem, ki se je bil pokazal nežen in štrpljiv. Ni mi nič govoril o pustolovstvu v in v svetu sva veljala za srečno zakonsko dvojico. Toda jaz sem bila žalostna, življenje ae mi je zdelo brez cilja in želela sem si, da bi se že postarala. Tako sta minili še dve leti. Neko jutro, ko sem spala, sem mislila, da slišim v snu zvo-nenje. Sanjalo se mi je, da mi telefonira Pradier In mi govori tiste zmedene in strastne besede, s katerimi si me je bil osvojil. Zdramila sem se. Poleg moje postelje se je razleglo resnično zvonjenje. Prijela sem za slu-šalo ki zaslišala glas, za katerega se* mi je zdelo, da je prej takšen,- kakršnega inmn^ Jtadar kaj glasno čitamo, In ne, Kakor če navadno govorimo. Zdelo se mi je, da je Pradierov, toda nisem mogla razumeti, kaj pripoveduje. Cez trenutek sem z u mula, da bere. Kar j**4>ral,9e bilo silno lepo. Bila so to pisma zaljubljene ženske. Zdela so se mi presunljiva in vzvišena. Zmislila sem se na Julijo de Lespinasse, portugalsko redovnico. Ko je naposled izustil še neko lepšo frazo, sem vzkliknila: "Pradier, prosim te . . . Prenehaj ... TI ne veš koliko trpim . . ." "Preneham naj ?" je rekel. '^Cemu? Saj čitam tvoja pisma, tista, ki si mi Jih nekdaj ti pisala ... Ali ne spoznaš več svojih misli?" Tedaj sem začutila, različno in povprečno žensko je iz mene po dveh letih napravilo mirno srce. Drugi dan sem se vrnila k njemu. In zopet sva vsak dan skupaj* Morji bo teklo w puščavo •MM—» • > Epohalen načrt angkčkih strokovnjakov L. 1927, so odkrili geografi in geologi komisije za kartogra-firanje Egipta Quattarsko nižino v Libijski puščavi, a danes pripravljajo najboljši «¿rokov-njaki britske države načrt, ki mu v zgodovini človeštva ni para. V Quattarakl nižini, nekaj več nego 200 kilometrov od Kaira, je namreč ozemlje kakšnih 20,-000 kvad. kilometrov do 134 m nižje od morake gladine. To je največja geografaka depresija na semlji — kolikor vemo do dane« — trikrat večja od depresije Sot Melrir v Algiru, 5-krat večja od depreaije Jordanske doline v Palestini (Mrtvo morje t). Seveda imajo druge depresije še večjo globino nego njenih" povprečnih 60 m, s ker je do najbližje morske obale ko-maj 56 km, bi to povsem zadostovalo za napravo prekopa, po katerem bi morje napolnilo ta naravni zemeljski kotel. To je namreč načrt, o katerem smo govorili zgoraj. V eni zadnjih številk londonskega "Geographi-cal Journala" poroča John Bali obširneje o tem načrtu. Predvsem je omeniti, da je tretjina Quattarake depreaije, t j. več nego 5$00 kvad. kilometrov, nedostopna močvara, saba-ka, mešanica peska in soli z vodo. Dolgo časa ao si učenjaki razbijali glave z vprašanjem, od kod to močvirje, ko nimajo neznatni vodni "toki"r ki se iztekajo vanj, cela leta niti kapljice vode in znašajo padavine tu kvečjemu 20 mm na leto. Potem so rešili uganko. Sabako močviri ogromen podzemeljski tok, ki izvira v Enediju, visokogorju Francoske Ekvatorialne Afrike. Ta podtalna reka napolnjuje tudi vodnjake in izvirke velikih libijskih oaz: Karge, Dakle, Tarafe, Sive. V okolici depresije ae prefajta skozi o-gromna ležišča soli — to sol bodo zadeli v kratkem industrijsko pridobivati. Toda sol ne bo edini vir velikih dohodkov in dobičkov v Quattari. Se neprimerno važnejša je »misel, da bi vi$nsko razliko mod njenim dnom in morsko gladino izkoristili za proizvajanje etektričnegp toka! Tehnično je stvar povsem izvedljiva. Prekopu oziroma trem prekopom, ki bi po Ballovem načrtu točili morsko vodo v depresijo, se postavljajo po robu sicer nekateri znatni gorski hrbti, toda njih tvarina je apnenec in peščenec najbolj zrahljane vrste, tako da bi jih bilo mogoče prevrtati. * t 13,500 kvad. kilometrov Quat-tarske nižine leži nitje nego 50 m pod morsko gladino. Jezero s to površino bi bilo 25krat večje od Bodenskega jezeft.'. V} 160 do 160 letih bi se napolnilo, ce bi mu dovajali 656 kub^ metrov vode na sekundo, koUkor bi je bilo treba, da bi se pfaosila izguba vlage zaradi izhlapevanj, ki je pod vročim puščavnim soncem ogromno, 66$ kub. metrov vode na^sekurido pa bi pri padcu 50 m preko turbin dajalo toliko električnega toda, da bi ga bilo dovolj za Kairo in vse Nilsko ustje. 150 do 160 iet pa bi bil efekt še veliko veCjC Afto bi ne bile edine koristi tegajOTontnega projekta. Treba pomAiti, d* bi množina izhla-pe vaj oče vode narastla in s tem bi naraatle padavine. Dvignila bi se končno, tudi gladina talnega vodovja, oaze 4>i dobile več moče, skopali bi lahko nove vodnjake tam, kjer to danes ni mogoče, nastale bi nove oaze. Morje bi se pretakalo v puščavo in med novimi palmami bi žarele električne luči. UMETNOST POClVANJA Neki svetovni potnik je prišel v malo mestece in vprašal meščana: • , "Prosim vas, povejte mi, kaj jf pri vas znamenitega?" "Ničesar," odvrne meščan. "Mar se ni tukaj rodil nobert Veliki človek?" "Ne. V kolikor jaz vem, se pri kakšno^11*8 rodijo samo* otroci." Trikrat po deset minut . dan, to je vse kar potrebuj* da se tudi med dnevnim popolnoma odpočijete. Odločilno je popolna spru-tev duha in telesa. Trikrat, deset minut na dan ae ne da! po ničemer motiti. Sedite vj[ lico tako, da se vam nagne t« za 45 stopinj nazaj. Zaprite« Položite roke na naslonila * lice. Ubranite vsake misli. in takoj boste začutili absoluti sprostitev v telesnem in dufa n#m oziru. Toda ne smete siliti, da bi nič ne mislili. Vi ka prisiljenost sprostitev m da onemogoči. Ce stopi kak« misel ali predstava v vašo 1 vest, ne poskušajte, da bi se krčevito osvobodili. Naj se 1 sel stvori, naj se mirno razvi — šele potem bo izginila saj od sebe. Prve krati se vam ne bo br nadaljnjega posrečilo, da bi popolnoma sprostili. Toda ] nekoliko poskusih se bosta U in duh privadila. In srečni k ste v občutju, kakšen osvežuj vpliv utegne imeti deset mini Če jih pravilno izkoristite. __ RIBE, KI SE TOPIJO Posebnost Bajkalskega je« so tako zvane ribe pajki, ki ] prihajajo po zatrdilu narai sk>vca Pallasa nikoli žive na | vršje vode. Le po silnih viha jih, ki pretresajo jezersko \ dovje do dna, je videti vej množine teh rib — toda mrtri Okrog 1. 1770 so viharji vij baje toliko rib pajkov na sul da ao obrežja na daleč pokris kakor nasipi. V kratkem tm\ se zbrale ogromne jate galebi pelikanov in lisic, da bi se 1 stile z nepričakovano delikata Riba pajk ima še to zanmri lastnost, da se pri pečenju a ognjem raztopi tako popolnoi v ribje olje, da ostane sarooi nje okostje. Križi slamnatega vdovca — Kako se pa počutiš k slamnati vdovec prijatelj? — Presneto slabo, človek 1 muči čez teden dan za dneraP gostilni, v nedeljo, ko bi lah! malo počival, moram pa k ženil kmete. V JUGOSLAVIJI Prako Savn Na Hitrem Ekspreanem Panika ILE DE FRANCE FEB. 3.—MARCA 24. PARIS FEB. 17«-—MARCA 17. CHAMPLAIN FEB. 10.—MARCA 3. Znižaš« ««■• v vse kraje i J^sN Z« pojaaalU In pttat IbU v»nte*t • tJreneh J&ie .10« N. Michigan 123 g. Third St., Are., Chirtf*. I Minneapolift, Nh PRIPOROČILO! r,Uk*" •^•«1 »tranl mmtrn mS fellfc.U.». »r«»* M HrMê * «t*, Prišli«.. tmM ~ ___ MIDWEST STORE 1SS1 Maud Ave., cor. Oageod Ave. Ckiraco. Ill Telefon: Diverscy 4750 Mary Kalkar TISKARNA S. N. P.J OPaCJKMA VSA v tiskarsko obrt »padajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vlzitnice, čsssfl knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvstsk« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in d ml vod8tvo tiskarne apelira na clan8t1 a n. p. j, da tiskovine naboca .. v svoji tiskarni Vsa pojaenJla daje oaijake Pišite po tafevmaelja aa S.N.P.J. PRINTERY 2057-51 Se. Lawmdak A venae