VELIKA NAROČNIŠKA AMCUA QBD Korofka 1 h 4000 Kranj let.' 0412H0 10 M Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev 2H0 10 M, 2H0 10 iO fakt', 04/2X0 10 12 w w wabd u, m /o i-bd j i DOGOVOR, KI DRŽI! Gorenjska y Banka Banka j posluhom NOMINALNE OBRESTNE MERE Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 57 - CENA 180 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 22. julija 2003 Ko se bo izselilo tožilstvo, bo hiša prazna, obnova pa draga. Foto: Gorazd Kavčič Občina slab gospodar? Iz ust opozicijskih svetnikov v kranjskem mestnem svetuje bilo nekajkrat v minulih letih slišati očitek, da občina razprodaja svoje premoženje, kar naj bi bilo slabo. Ko enkrat prodaš, je za vselej izgubljeno, medtem ko denarji od najemnin stalno kapljajo v občinsko blagajno. Je kranjska občina res slab gospodar, res (raz)prodaja? Letna seštevka kažeta, da več kupuje kot prodaja. Prodaja polna, zasedena stanovanja, ker rabi nova, sveža. Prodaja tudi poslovne prostore, zlasti v mestnem jedru, kjer so stroški predvidene obnove previsoki, najemniki pa dostikrat slabi plačniki. Tudi zato, ker mesto tržno menda ni (več) zanimivo. Res je, desetletja po vojni je občina s svojimi prostori v mestu slabo gospodarila. Malo oziroma nič ni vlagala vanje, v stanovanja je naseljevala ljudi s socialnega roba. Danes, po toliko letih, denarja za korenite obnove vseh razpadajočih občinskih hiš, lokalov, stanovanj ni. Vsaj za vse ne. Zato se je pač treba odločiti, kaj obdržati, kaj pa je pametneje prepustiti zasebni pobudi. Plan prodaje je sestavni del vsakoletnega občinskega proračuna, kljub temu pa mestni svetniki o vsaki konkretni prodaji odločajo še posebej. Med letošnjimi bolj opaznimi prodajami je vsekakor občinsko letovišče z razsutimi objekti v Ankaranu na okrog 5500 kvadratnih metrih zemljišča. Kupnina bo prišla prav za druge nujne občinske naložbe, denimo, šole. Svetniki so dvignili roke tudi za prodajo zemljišča in projektov v Gradbinčevi jami, ki jo bo občina kompenzirala z ustreznim številom novih stanovanj. Zavrnili pa so zadnje tri predloge; prodajo hiše na Trubarjevem trgu ob glasbeni šoli, prodajo hiše za občino, iz katere se seli državno tožilstvo, in prodajo več poslovnih prostorov na Koroški 14, v t.i. pokojninskem bloku, ker na tako "elitni" lokaciji najemnine ne bi smele biti problem. Je odločitev pametna ali ne, bo razsodil predvsem čas. Da ga med iskanjem denarja za obnove in oživitve le ne bi minilo preveč. Helena Jelovčan Začetek poletnih razprodaj Kranj - Včeraj, 21. junija, so se začele poletne razprodaje oblačil in obutve, ki lahko trajajo največ tri tedne. Kot kaže, smo se na poletne in zimske razprodaje Gorenjci že dobro navadili in jih željno pričakujemo, saj so bile trgovine že prvi dan zelo obiskane. Kaj ne bi bile, ko pa so trgovci cene večinoma znižali od 30 do 50 odstotkov. Poletna razprodaja poteka po novosprejetih pravilih, ki določajo, da se poletna razprodaja lahko začne najprej tretji ponedeljek v juliju in lahko traja največ tri tedne. Trgovec sedem dni pred začetkom sezonske razprodaje ne sme vršiti drugih oblik razprodaje ali nuditi popustov pri prodaji blaga, ki je predmet sezonske razprodaje. Ta pre- poved ne velja za popuste, ki jih daje trgovec skozi daljše časovno obdobje. V skladu z zakonom o varstvu potrošnikov mora biti med drugim blago na razprodaji označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. V kolikor je popust v razponu (npr. od 30 do 50 odstotkov), mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je v razprodaji. Sankcije za kršitelje so visoke; za napačno označitev cen 200 tisoč tolarjev mandatne kazni, če pa najvišji odstotek znižanja cen blaga na razprodaji ne zajema najmanj četrtine vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji, je zagrožena kazen najmanj tri milijone tolarjev. S.Š. Kokra - To so rane, ki se ne zacelijo v eni sami generaciji, vas Kokra pa ne pod prejšnjo ne pod sedanjo oblastjo ni bila deležna ustrezne pozornosti države, ki bi olajšala življenje v tej razpotegnjeni hribovski vasi. To je bila le ena od misli, ki jo je na nedeljski slovesnosti ob obletnici tragičnih dogodkov v Kokri leta 1942 izrekel predsednik krajevne skupnosti Kokra in podžupan občine Preddvor mag. Stane Bergant. Slovesnost so začeli z mašo za talce, nadaljevali pa s kulturnim programom na vaškem trgu pod lipami ob Kokri. Pelje ženski pevski zbor Kokra, igral orkester Slovenske vojske, dr. Avguštin Lah je prebral svojo pesnitev o Kokri, slavnostni govornik pa je bil predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Svečanost v Kokri ni le nostalgičen trenutek, pač pa imajo taki dogodki globlji pomen, je dejal govornik, saj so priložnost za utrditev zgodovinskega spomina, pomembnega ne le za tedanje in Nemci požgali vas, postrelil sedanje, temveč tudi prihodnje generacije. Kažejo namreč na to, da smo Slovenci uporen narod, ki se zna postaviti za svoje interese. To so znali naši dedje, ki so se pred 60 leti uprli tujemu okupatorju, to so znali njihovi nasledniki, ki so se leta 1991 prav tako zoperstavili tujemu zavojevalcu. To je pomembno za samozavest majhnega naroda, ki bo prihodnje leto postal del Evropske unije in bo moral znati v drugačnih okoliščinah ohraniti Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki o Država pozabila na Kokro V nedeljo so se na slovesnosti v Kokri spomnili tragičnih dogodkov julija 1942, ko so moške, ženske in otroke pa odpeljal v taborišča. 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov. PETROl d.d., I jublj.i PETROL : _>.:^ SJLJ J .Kranjska noč 30 K*J - 2 avgt«5i 2003 www.kranfest.com 9770352666018 Majavi stoli državnih funkcionarjev Konec junija je začel veljati zakon o javnih uslužbencih, po katerem je treba razpisati delovna mesta direktorjev in predstojnikov vladnih uradov. Opozicija se boji čistke. Ljubljana - Zaradi strahu, da bo vlada že med počitnicami izkoristila to možnost za postavitev sebi naklonjenih ljudi, sta predsednika Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije Janez Janša in dr. Andrej Bajuk predlagala predsedniku vlade Antonu Ropu, naj z razpisi in zamenjavami počaka do volitev, saj so lahko po zakonu sedanji direktorji in vodje uradov vlade vršilci dolžnosti. Če bodo imenovani sedaj, bodo zaradi petletnega mandata ostali na položaju tudi pod prihodnjo vlado, ki tako na kadrovanje na te funkcije ne bo imela vpliva. Kot dokaz za nevarnosti kadrovskih čistk navajata domnevna predloga predsednika vlade Antona Ropa in ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca za zamenjavo generalnega direktorja policije Marka Pogorevca in direktorja Sove dr. Iztoka Podbregarja. V uradu predsednika vlade in ministra za no- Marko Pogorevc (desno) s poslancem LDS Blažem Kavčičem iz Škofje Loke, ne bo več kandidiral za generalnega direktorja policije. Občine so siromašne Ljubljana - Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je na konferenci za novinarje poročal o vtisih, ki jih je dobil med obiskom po občinah in po pogovorih z župani in predstavniki gospodarskega ter javnega življenja. Predsednika so povsod opozarjali, da prenaša država s sprejemanjem zakonov na občine vedno nove pristojnosti in naloge, denarja za njihovo izvrševanje pa ne. Najpogosteje so to dogaja pri predšolski vzgoji in varstvu, pri uvajanju devetletke, pri urejanju prostora in zbiranju dokumentacije in socialnih nalogah. Nove naloge zahtevajo na novo zaposlene, denarja za njihove plače pa ni. Na sestankih so opozarjali, da so občine vedno bolj siromašne, daje za razvojne naloge in za naložbe vedno manj denarja in da je naš sistem delitve javnega denarja med državo in občinami neprimerljiv z evropskimi državami. Slovenske občine dobijo le 5,5 odstotka javnih sredstev, v nekaterih evropskih državah pa kar 44 odstotkov, v večini držav pa več kot v Sloveniji. Bogatih občin, ki lahko same zagotovijo primerno porabo, je malo. Večina je revnih in je odvisna od finančne izravnave iz državnega proračuna, drugih virov financiranja pa ni. Zaradi teh težav bi bilo treba sprejeti nov zakon o financiranju občin. Reorganizacija državne uprave krepi državo. Ukinjanje izpostav državnih organov (geodetska in davčna uprava) še posebej povzroča probleme kmetom, gospodarstvenikom in obrtnikom. Storitve državnih organov so težje dostopne. S tem je kršena pravica do enakovredne dostopnosti teh organov za vse državljanke in državljane. Jože Košnjek KOTIČEK ZA NAROČNIKE Naročnina za tretje trimesečje Spoštovane naročnice in naročniki! V teh dneh boste prejeli položnice za plačilo naročnine za tretje letošnje trimesečje: julij, avgust, september. Spet položnica, boste rekli, kako hitro teče čas. Res je, toda teče tudi za nas. Zato smo izračunali, koliko vas bo Gorenjski glas veljal v poletnih mesecih. Letošnji koledar se je nekoliko nenavadno ujel z izhajanjem Gorenjskega glasa v poletnih mesecih, saj bo tako julija kot avgusta in septembra izšlo po devet številk. Po devet številk kar tri mesece zapored. Običajno namreč mesecu z devetimi številkami sledi mesec z osmimi, malokrat se zgodi, da bi se tako zgostile. Obeta se vam torej več poletnega branja, nam pa več dela kot običajno. Sicer pa bo prestavljen le izid avgustovske številke pred Velikim šmarnom, ki pade na petek, Gorenjski glas bo zato izjemoma izšel v četrtek, 14. avgusta. V letošnjem tretjem trimesečju bo tako izšlo 27 številk Gorenjskega glasa, od tega štirinajst torkovih in trinajst petkovih. Skupaj to znaša 6.290 tolarjev in tolikšna je trimesečna naročnina za podjetja, obrtnike. Seveda tudi za vse tiste, ki naročnine ne plačujete redno in imate pri nas dolg. Vsem posameznim naročnicam in naročnikom, ki naročnino plačujejo redno, namreč priznavamo 20 odstotni popust, kar pomeni, da zanje naročnina znaša 5.032 tolarjev. Položnice oziroma računi bodo za podjetja zapadli 19. julija, posameznim naročnikom pa šele 4. avgusta. Vse več se vas odloča za mesečno naročnino, ki za redne plačnike znaša 1.677,60 tolarjev, za tiste, ki imajo dolg, pa 2.097 tolarjev. Položnica oziroma račun vam bo zapadel 21. julija. Za avgust vam bomo poslali novo položnico s prav takšnim zneskom in za september prav tako. Napake se vselej dogajajo. Prosimo, da nas pokličete, če se bo pripetila vam. Pokličete lahko naš naročniški oddelek na številko 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo po telefonu 04/201-42-00. tranje zadeve odgovarjajo, da ne gre za nikakršno čistko, ampak za spoštovanje zakona, ki zahteva razpise. Odločanje ne bo politično ampak strokovno, zato je bil imenovan uradniški svet. Evro čez pet let Konec preteklega tedna sta se sestala guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari in predsednik vlade Anton Rop s sodelavci. Dogovorili so se, da bodo do konca septembra pripravili skupen projekt vstopanja Slovenije v evropski mehanizem deviznih tečajev in v monetarni sistem s skupno valuto evro. V tem obdobju bo denarna politika vlade in Banke Slovenije usklajena. V prvi polovici leta 2005 naj bi se stopnja inflacije, politika obrestnih mer in javnofinančno zadolževanje že približali merilom iz maastrichtske pogodbe, tako da vkjučitev v evro sistem v začetku leta 2008 ne bo problematičen. Prvotni rok prevzema evra kot nacionalne valute se torej iz leta 2007 prestavlja v leto 2008. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je napovedal, da bo znašala inflacija konec leta 2004 3,5 odstotka. Vse pa ni odvisno od Slovenije, ampak tudi od dogajanj v Evropski uniji v prihodnjih dveh letih. Tudi med posameznimi državami, članicami evropske 4 D/V3A monetarne unije so razlike pri stopnji inflaciji velike, celo takšne kot med Slovenijo in povprečjem v Evropski uniji. Tako vlada kot Banka Slovenije opozarjata, da bo treba previdno in razumno napovedovati stopnjo gospodarske rasti. Ministru Bohincu največ vprašanj Pred začetkom parlamentarnih počitnic je generalna sekretarka državnega zbora Jožica Velišč- ek novinarjem predstavila glavne značilnosti in podatke o letošnjem predpočitniškem delu državnega zbora. Poslanci so se sestali na sedmih rednih in šestih izrednih sejah in obravnavali 148 zadev. Sprejeli so 74 zakonov, od katerih so jih pet predlagali poslanci, vse druge pa vlada. Vladi in ministrom so postavili 191 ustnih in 198 pisnih vprašanj. Kar 50 oziroma največ jih je bilo postavljenih ministru za notranje zadeve dr. Radu Bohincu, 37 pa jih je dobil Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo. V poslopju državnega zbora se bodo med počitnicami do konca avgusta nadaljevala obnovitvena dela. Največ jih bo v restavraciji, ki za nove razmere dela, ko bo Slovenija članica Evropske unije, ni primerna. Za obnovo restavracije bodo porabili 83 milijonov tolarjev. Jože Košnjek Neprofitne najemnine bodo enotne Subvencije bodo po novem dodeljevali le na podlagi dohodkovnega položaja najemnikov. Ljubljana - Novi stanovanjski zakon, ki bo v veljavo stopil sredi oktobra, prinaša številne novosti, ki naj bi predvsem olajšale in racionalizirale upravljanje v večstanovanjskih stavbah. Povečal naj bi se tudi obseg novogradenj neprofitnih stanovanj, izboljšalo vzdrževanje stanovanjskega sklada, po novem naj bi bilo laže zagotoviti tudi začasna stanovanja za socialno najbolj ogrožene. Po mnenju ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača bodo z novim zakonom pripomogli k vzpostavitvi razmer na stanovanjskem področju, ki so značilne tudi za druge države, kjer je obseg najemnih stanovanj bistveno večji kot pri nas. Tako naj bi predvsem mlade družine laže prišle do stanovanja. Kopač je ob predstavitvi novega zakona pojasnil, da ta ne pozna več različnih vrst neprofitnih najemnin, in sicer za najemnike pred in po oktobru 1991, po marcu 2000 in za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih. "Te najemnine se bodo poenotile, določljive bodo na enak način. Vsak najemnik neprofitnega stanovanja bo upravičen tudi do subvencije, vendar le na podlagi njegovega dohodkovnega položaja, ne pa nekih okoliščin v preteklosti." Tudi v prihodnje bodo posameznikom dodeljevali neprofitna stanovanja v najem za ne- določen čas, pri čemer pa bodo morali svojo upravičenost do take najemnine dokazovati vsakih pet let. V primeru, da se bo njihov dohodkovni položaj v tem času izboljšal, jim bodo najemnino obračunali drugače. Najvišja dovoljena stopnja neprofitnih najemnin, ki jo uvaja zakon, je 4,68 odstotka vrednosti stanovanja. Pri ministrstvu so pripravili tudi natančen izračun, koliko se bodo zaradi slednjega povečale oziroma znižale najemnine sedanjim najemnikom, in sicer postopoma do konca leta 2006. Povprečno za 22 odstotkov višjo najemnino bo sčasoma plačevala velika večina neprofitnih najemnikov, postopno se bodo najemnine, in to za 84 odstotkov, dvignile tudi za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih. Za povprečno denacionalizirano stanovanje to pomeni dvig najemnine iz sedanjih dobrih enajst tisoč tolarjev na dobrih dvajset tisočakov do leta 2007. Za tiste, ki so neprofitno stanovanje najeli po oktobru 1991 in marcu 2000, pa se bodo najemnine celo znižale za približno osem odstotkov. Novost v zakonu so tudi jasno določeni krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe. Iz nekrivdnih razlogov bo lastnik lahko odpovedal najemno pogodbo le izjemoma in v primeru, da najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje. Dosedanjo pravno praznino so zapolnili tudi na področju varstva kupcev novogradenj. "Nova stanovanja bo mogoče prodajati šele takrat, ko bo gradbeno dovoljenje pravnomočno," je poudaril Kopač. Predvidoma do konca leta naj bi sprejeli še podzakonske predpise, s katerimi bodo podrobneje uredili nekatere vsebine novega stanovanjskega zakona, kot so označevanje stavb in stanovanjskih enot, tehnični pogoji za gradnjo stanovanj, vzdrževanje stavb in podobno. Mateja Rant Na višjih šolah še prosta mesta Kranj - Na višjih strokovnih šolah v Sloveniji je bilo letos razpisanih 1780 mest za šolanje mladine in 4407 mest za odrasle. Po prvem krogu izbirnega postopka je sprejetih skoraj 91 odstotkov vseh kandidatov, manj kot desetina pa je zavrnjenih zaradi premajhnega številka točk za vpis. Za drugi prijavni rok je skoraj na vseh višjih šolah še nekaj prostih mest, vsega 2098, od tega za mladino 238. Tudi na doslej edini javni višji strokovni šoli na Gorenjskem, na Višji šoli za gostinstvo in turizem Bled, je še nekaj prostih mest. Sprejeli bodo še 24 odraslih, za mladino pa so že vsa zapolnjena. Na tej šoli je vpis omejen, in sicer je bilo treba zbrati 12 točk (od 20, kolikor jih je bilo največ možno za višješolske programe). V Sloveniji je sicer 17 javnih višjih šol in prav toliko zasebnih, vpis pa jih je omejilo 13. D.Z. Strankarska novica Socialdemokrati iz Radovljice kritični do sebe in drugih - Svetniška skupina Socialdemokratske stranke v Radovljici je ocenila svoje delo v prvem polletju svojega mandata in delo občinske uprave. Svoje delo so ocenili pozitivno, saj so najaktivnejši med svetniki. V razpravah so bili konstruktivni. S tem so prispevali pomemben delež k sprejemanju dobrih občinskih predpisov in odlokov. Manj pa so zadovoljni z delom občinske uprave. Vodja svetniške skupine Zvone Prezejj pravi: "V SDS smo ravnali konstruktivno, saj smo nekatere dobre občinske naložbe podprli. Najbolj smo zadovoljni, da je župan sprejel usmeritev gradnje centralne čistilne naprave brez koncesionarja, saj menimo, da je samo tak pristop smiseln. Zavedamo se, da bi s podelitvijo koncesije za gradnjo in upravljanje s centralno čistilno napravo največji davek plačali neposredni uporabniki. Po preteku koncesijske pogodbe, ki se običajno sklepa za 30 let, pa bi se ponovno znašli pred dilemo, kako obnoviti oziroma zgraditi novo čistilno napravo." V izjavo je svetniška skupina tudi zapisala, daje največji lanski in tudi letošnji zalogaj obnova Linhartovega mestnega jedra, vendar meni, da vrstni red obnove ni bil pravi, saj bi morali najprej zgraditi obvoznico ter sanirati Cesto svobode, rešiti vprašanje železniškega mostu, šele nato pa se lotiti obnove trga. Najbolj so kritični do stanja v cestni infrastrukturi, kjer se ni naredilo skoraj nič. Najbolj kritični sta cesti Črnivec - Gobovci in cesta skozi Lipniško dolino, ki sta sicer v pristojnosti države, do katere pa je bila občinska uprava premalo učinkovita in odločna. Za največjo napako občinske uprave pa imajo neodgovorno obnašanje v zvezi s podaljšanjem koncesije za kamnolom v Kamni Gorici, saj je Cestno podjetje Kranj dobilo podaljšanje koncesije za novih 20 let. Za avtocestni odsek Vrba -Peračica menijo, da sta bila župan in občinska uprava premalo odločna. Če država ne bo imela posluha za traso, ki jo zahteva občina, napoveduje svetniška skupina SDS možnost referenduma in državljanske nepokorščine. J.K. Manj dela za špediterje Poleg carinskih uslužbencev in policistov bodo zaradi vstopa Slovenije v Evropsko skupnost po prvem maju prihodnje leto bistvene spremembe občutili predvsem špediterji in vsi drugi, ki so kakor koli lokacijsko delovno vezani na državno mejo, ki je v sedanjem pomenu ne bo več. Jesenice - Za špediterje se bodo razmere morda bolj kot za druge spremenile tako rekoč čez noč - 30. aprila prihodnje leto bodo opravljali še vse izvozno-uvozne posle tudi za države Evropske skupnosti, 1. maja pa nič več. Ostale bodo carinske storitve za države tretjega sveta - denimo ZDA, vzhodno Evropo in države bivše Jugoslavije. Na Jesenicah je prisotnih 15 špediterskih podjetij, ki jih bo krčenje obsega poslov različno prizadelo. Intereuropa Slavko Smodiš pogledamo statistiko Gospodarske zbornice Slovenije, vidimo, da se obeta kar veliko število presežnih delavcev v špediterskih podjetjih," pravi Slavko Smodiš, direktor jeseniške filiale Intereu-rope, ki je med največjimi tovrstnimi podjetji v Sloveniji. "Ocenjujejo, da jih bo okoli 40 odstotkov preveč ali, če govorimo v številkah, okoli 1600 na območju Slovenije. V sami lnterevropi bo vseh presežnih delavcev oko- li 300, na Jesenicah, kjer nas je sedaj 101 zaposleni, pa 40 do 50. Na spremembe se sicer pripravljamo, vendar bodo za nas morda bolj boleče, ker prej zaradi narave dela ne moremo v večji meri poskrbeti, da bi bilo odpuščanje tehnoloških presežkov postopno." Letos se je nekaj delavcev že predčasno upokojilo, nekaj jih izobražujejo za druge dejavnosti, predvsem logistične storitve. "V celoti se tehnološkim presežkom ne bomo mogli izogniti, vsekakor pa se bomo trudili, da bi bile številke čim manjše," razlaga Slavko Smodiš. Za Intereuropo je značilno, da veliko vlaga na območje bivše Jugoslavije - podružnice v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju - prisotna pa je tudi v Rusiji, v procesu odpiranja sta podružnici v Ukrajini in Nemčiji. Načrtovano je povečanje prometa s temi državami, kar bi dalo nove možnosti zaposlovanja in posledično morda zmanjšalo število presežnih delavcev. Na meji s Hrvaško že imajo svojo poslovalnico in jo kadrovsko popol-njujejo. "Evropa nam ne prinaša samo težav, ampak tudi prednosti. Mo- goče je ob prehodu država premalo naredila, saj ni nudila nobene pomoči ne špediterjem ne ostalim. Na nas so vezane spremljajoče storitvene dejavnosti (denimo čiščenje, gostinstvo in podobno), kar pomeni še dodatno izgubo delovnih mest. Tudi od pritiskov na državo s strani sekcije špediterjev in skladiščnikov pri Gospodarski zbornici Slovenije si ni obetati uspeha. Razmere moramo reševati sami, saj država nima programov, da bi pridobila evropska sredstva za prekvalifikacijo in prezaposlitev delavcev v tej dejavnosti," meni Slavko Smodiš. Transglob Razmere so podobne, vendar še nekoliko težje tudi za drugega velikega špediterja Transglob z enoto na Jesenicah, sicer pa sedežem v Ljubljani in 180 zaposlenimi v 20 enotah po Sloveniji. S selitvijo schengen-ske meje bodo izgubili približno 70 odstotkov poslov pri carinskem posredništvu. "Podjetje je na žalost pretežni carinski posrednik, kar ob zmanjšanju obsega poslovanja pomeni tudi zmanjšanje potreb- nega števila zaposlenih za okoli 70 odstotkov," razlaga glavni direktor Mihael Lah. "Računamo, da bomo prisotni tudi na meji s Hrvaško, vendar je pogoj, da poleg uresničitve možnega nakupa poslovnih prostorov na mejnem prehodu Obrežje uspemo tudi na predvidenem natečaju - državnem razpisu za najem poslovnih prostorov na preostalih dveh mednarodnih mejnih prehodih (Jelšane, Gru-škovje). Število špediterjev bo glede na predvideno velikost poslovnih prostorov - država za potrebe špedicijskih služb gradi površine v velikosti okoli 200 do 300 kvadratnih metrov -omejeno, verjetno na največ deset, čeprav se po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije s špedicijo v širšem pomenu ukvarja 363 pravnih oseb." Na Jesenicah bo podjetje predvidoma še prisotno, vendar v zmanjšanem obsegu. Ostali bodo posli za države tretjega sveta in organizacija transporta ter vodenje statističnih podatkov. V primeru tako imenovane ukinitve dejavnosti v enoti na Jesenicah delo lahko izgubi vseh 20 zaposlenih. Tudi Mihael Lah potrjuje, da s strani drža- ve trenutno še ni pravega posluha za pomoč špediterjem in ocenjuje, da bo v špediterski dejavnosti prihodnje leto brez dela ostalo lahko celo okoli 3000 ljudi. Kompas MTS Precej bolj optimistično na spremembe gledajo v Kompasu MTS, kjer so s 30 poslovalnicami, združenimi v 9 podružnic, prisotni na mejnih prehodih okoli Slovenije. 687 zaposlenih opravlja vrsto storitev -prodaja v mejnih prodajalnah, gostinska dejavnost in mejno-turistična dejavnost, kamor poleg menjalništva, plačilnega prometa za potrebe carinskih služb, zavarovalništva, vračila davka na dodano vrednost in turističnega posredovanja sodi tudi špedicija. Podružnica Karavanke je z enotama v Ratečah in na Korenskem Sedlu največja in bo tudi po prvem maju prihodnje leto ohranila večino dejavnosti, razen špediterske in ostalega, kar je vezano na carinsko dejavnost. "Pri trgovini je najbolj črno obdobje, ko so se brezcarinske prodajalne morale preoblikova- Kokra je vedno bolj siromašna Krajani Kokre in vodstvo občine Preddvor so Borutu Pahorju predali peticijo s predlogi, kakšno pomoč pričakujejo od države. Kokra - Predsednik državnega zbora Borut Pahor je v nedeljo iz Kokre odhajal s polno belež-nico problemov, ki so mu jih nanizali krajani Kokre in vodstvo občine Preddvor. Izseljevanje v preteklem stoletju, vojne rane, po vojni pa nacionalnizacija in odvzem lovnih pravic so omajali gospodarsko moč kmečkih gospodarstev. Iz doline je odtekalo naravno bogastvo, les, pitna voda, uplenjena divjad, domačini pa od tega niso dobili ničesar, kar bi ohranjalo poseljenost in pripomoglo k razvoju. Elektriko in telefon so si morali zgraditi z lastnim delom in denarjem. Tudi v sedanji državi ni nič bolje, celo slabše, saj se povečuje prepad med mestom in podeželjem, mladi odhajajo, nekdaj kraj s statusom demografsko ogroženega je prepuščen skromnim sredstvom občinskega proračuna, denacionalizacija je odprla nove rane. Zupan občine Preddvor mag. Franc Ekar je opozoril na neustrezna merila za sofinanciranje investicij v občini, saj ne upoštevajo finančnih zmožnosti manjših občin. Tako je sedaj delež države pri obnovi šole 30-odstoten, .občina pa mora zagotoviti vse ostalo, državni delež ji zgolj pomaga poravnati davke. Če ne da država, bodo nemara odprtejših rok avstrijski bankirji? Slišati je namreč za primere, ko severni sosedje financirajo naložbo v šole v Sloveniji, ki jo je mogoče bodisi odplačati bodisi prepisati lastništvo na Avstrijce. V Preddvoru in Kokri takšnim ponudbam seveda ne bi popustili, je pa to namig državi, naj na mejnih območjih malo skrbneje bedi nad tovrstnim narodovim bogastvom. Kmeta Pustotnik in Prodan iz Kokre sta opozarjala na škodo, ki jo povzroča divjad. Plani za odstrel so neživljenjski, pravijo tukajšnji kmetje in svarijo, da se izpolni rek "kokrška dolina bo jelenova planina". Njihove pobude pri pristojnih državnih organih so doslej naletele na gluha ušesa, ena takih je zahteva po vrnitvi po vojni nasilno odvzetih lovnih površin, ki si jih v denacionaliziranih gozdovih in nekaj redkih občinah v Sloveniji prisvaja država. Domačini opozarjajo tudi na slabe ceste dojaztresenih kmetij, na kmetije brez vode, medtem ko na drugi strani to naravno bogastvo brezplačno odteka v dolino, na zaraščanje nekdanjih koše-nin, skratka dovolj razlogov, da mladi odhajajo, v Kokri pa vztrajajo le še starčki. Še več je problemov, ki so jih Kokrjani našteli predsedniku parlamenta, ta pa je obljubil, da jih bo posredoval pristojnim v državi. Krajevna in občinska oblast sta vse strnila v devet zahtev: naj se merila za financiranje lokalnih skupnosti objektivno opredelijo glede na njihovo različnost; naj se kriteriji za sofinanciranje investicij (sedaj 30:70) spremenijo glede na demografske razlike, ki obstajajo med občinami; naj se normativno upošteva, da visokogorska naselja ne morejo biti enakovredna nižinskim; naj se določijo merila in oblike stimuliranja za ohranitev gorske krajine; naj država prednostno poskrbi za obnovo ceste Kranj - Jezersko in pospeši dokončanje odseka Britof - Hotemaže; naj uredi status in financiranje cest, ki vodijo do gorskih kmetij; sistemsko uredi varstvo odtujevanja javnega dobra in omogoči vračanje dela dobička v okolje, kjer se izkorišča; naj omogoči vrnitev lovnih in ribolovnih pravic in naj ozemlje katastrske občine Kokra, ki sedaj pripada sosednji občini, ponovno pripoji občini Preddvor. Danica Zavrl Zlebir, foto: Tina Doki Piše: Mag. Cene Matičič Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let (XXVII. del) Med profesionalci nismo iskali podpisnikov Čeprav smo se vsi trije pobudniki: Kreft, Remc in jaz že tisti-krat jasno zavedali, da imamo med kolegi - profesionalci kar dobršno število somišljenikov in simpatizerjev, pa jih pri zbiranju podpisnikov načeloma nismo upoštevali. "Zakaj...?" Prav gotovo zaradi tega, ker jih nismo hoteli pritegniti v akcijo, za katero smo vedeli, da je zelo nevarna, še več, da je verjetnost njene uspešnosti minimalna. Njim bi torej le škodovali pri uresničevanju politične kariere, ki je bila tistikrat popolnoma odvisna od le nekaj izbranih članov starega in revolucionarno "preverjenega" sestava ZKS. Petrič pri predsedniku Kraigherju Nekaj pred osmo uro sem že v pisarni tajnice predsednika Kraigherja z željo, da me sprejme predsednik. Po pojasnilu, da je pri njem dr. Petrič, ji oddam predlog o kandidaturi s prošnjo in zahtevo, naj ga takoj posreduje predsedniku Kraigherju. Petrič se umakne Prepričan, da me bo kar najhitreje doletelo obvestilo predsednika ali pa osebno sporočilo dr. Petriča, se vrnem v sobo z name- nom, da kar najhitreje osebno obvestim predsednika republiške SZDL Janeza Vipotnika. Komaj pol ure kasneje se že pojavi Ivan Kreft s sporočilom, da soglasja ni, in da Petrič umika svojo kandidaturo. Ne spomnim se več, ali mi je on sam predal odstopno izjavo, ali pa sem jo sprejel nekoliko kasneje. Njegova, (Petričeva) s svinčnikom in lastnoročno napisana izjava se glasi: "Poslanec rep. zbora skupščine SRS tov. Matičič Cene in skupina 20 poslancev. Sporočam Vam, da umikam svoje pogojno soglasje, dano 13.t.m. za kandidaturo za člana predsedstva SFRJ. Kandidaturo oziroma njen sprejem sem, kot vam je znano, sprejel pogojno, t.j., če bi se z njo strinjali tudi ustrezni politični dejavniki v SR Sloveniji. Iz razlogov, ki so meni sprejemljivi in utemeljeni, in ki izhajajo iz konzultacij, na katere sem vezal svoj dokončni pristanek, je očitno, da takega soglasja ni. Zato svojo kandidaturo nepreklicno umikam.Zahvaljujem se za izkazano zaupanje. Lj. 14.7. Petrič Ernest l.r." Oster nastop Andreja Marinca Še med razgovorom s Kreftom, me že kličejo iz kabineta sekretarja CKZKS Andreja Marinca z obvestilom, naj se takoj zglasim pri njem. Njegovi vehementni in zelo ostri očitki so bili naravnani takole: - da se grupiramo na osnovi osebnih zvez, - da delamo zunaj legalnih struktur, - da miniramo slovensko politiko - da delujemo proti interesom Slovenije v federaciji, in - da je zakonska možnost za nas komuniste le goli formalizem. Te, v hudem in grozečem tonu izrečene očitke sem kategorično odklonil kot povsem neutemeljene in neresnične ter izrazil prepričanje, da vidim v tem le jasen namen političnega diskreditiranja nas treh, posebej še mene. Nit tega sestanka, katerega vsebino sem še dopoldne istega dne memoriral in zabeležil, je bila že po nekaj minutah prekinjena in nedorečena, kajti iz skupščine so še med najinim pogovorom zahtevali, naj se nujno zglasim pri podpredsedniku skupščine Marjanu Orož-nu. se nadaljuje Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00 Ema Pogačar ti, že za nami. Lahko potrdim, da je promet Še vedno dober, saj je naša prednost specializirana trgovina s priznanimi blagovnimi znamkami, tako da kupci vedo, kaj je pri nas moč dobiti," pravi vodja podružnice Karavanke Ema Pogačar. "Sicer se bomo pospešeno usmerjali v turistično dejavnost in ustrezno izobrazili zaposlene. Smo prvi servis, ki ga turist vidi ob vstopu v Slovenijo, zato bomo več vlagali tudi v promocijo, namenjeno tako prihajajočim kot odhajajočim potnikom." Koliko bo sprememba režima na sedanjih mejah z državami Evropske skupnosti vlivala na skupek njihovih dejavnosti, še ni povsem jasno. Presežkov delavcev še niso ugotavljali (v treh enotah podružnice Karavanke jih je zaposlenih U4, mejno-turistična opravila pa jih opravlja 14), vendar jih bodo preusmerjali v turizem, saj so tudi doslej špediterji opravljali še druga opravila. Ena od možnosti je na primer, da bi že v Podrožci na avstrijski strani prodajali turistične aranžmaje za Slovenijo. Prav tako si prizadevajo uveljaviti gostinsko ponudbo, da bi jo koristili tudi drugi, ne le tranzitni gostje. S policijo so se že dogovorili, da je možno sedanji prometni režim upoštevati tako, da ni nujen prehod meje, ampak se pri obvezni smeri voznik obrne proti Jesenicam. Mendi Kokot KUGLAŠ Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem). TflhnriŠPP hrP-7 OncnnriaHa Marjeta ohranja tradicijo JL 3 19 \J \JL %A,\. lil Ob tradicionalnem Marjetinem sejmu so na Bohinjsl Beli pripravili razstavi in različne predstavitve. Nekdanje taborišče Ljubelj so leta 1999 razglasili za kulturni spomenik državnega pomena, a doslej niso določili skrbnika zanj. Ljubelj - Nedopustno je, da takega spomenika nihče redno ne vzdržuje, meni višja konservatorka Renata Pamič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Ta ustanova že več let bdi nad sanacijo poškodb osrednjega objekta, kjer so tudi spominske table z napisi koncentracijskih taborišč po Evropi. Tudi južno steno nekdanje taboriščne kuhinje je močno načel zob časa. Tržiški župan Pavel Rupar je opozoril na nevzdržen odnos države do nekdanje podružnice koncentracijskega • taborišča Mauthausen na Ljubelju že med junijsko tiskovno konferenco in na svečanosti ob 58-letnici osvoboditve taboriščnikov. Domačinom se ne zdi prav, da je slovenska vlada leta 1999 spre- IV4%--------- liSifli l-PlliF lilij »TOBIH »OMBUK DRŽAVNIM POMENJ Na tabli ob vhodu piše, da je Taborišče Ljubelj državni spomenik. jela odlok o razglasitvi Taborišča Ljubelj za kulturni spomenik državnega pomena, ni pa določila skrbnika zanj. Posledice takih razmer so opazne ob bežnem pogledu na kompleks v pobočju pod cerkvijo sv. Ane. Koši ob parkirišču so polni smeti, travnik je zaraščen, ostanki taboriščnih objektov propadajo. Le pri nekdanji kuhinji se nekaj dogaja. Tam so že nekaj časa stroji in gradbeni delavci. "Gre za sanacijo južne stene na spominski kleti, ki je objekt osrednjega pomena na kompleksu nekdanjega taborišča. V letih 2000 in 2001 smo obnovili severno steno, lani pa vzhodni del objekta. Zaradi pritiska terena na traverze je nastala vzdolžna razpoka tudi na spodnji steni, ki se je začela nagibati. Ko smo odprli brezino, smo ugotovili, da je objekt brez temeljev. Treba je izdelati drenažo in izolacijo, utrditi vznožje zidu z betonom in s popravili zagotoviti statičnost stavbe. Za to bo komaj zadostovalo 5 milijonov tolarjev, kolikor nam je dodelila Uprava RS za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo po uspešni prijavi na razpis. V desetletju je bilo vloženega že precej denarja v obnovo taborišča, vendar je osnovni problem, da ga nihče redno ne vzdržuje. Država bi morala kot lastnica nekomu podeliti koncesijo ali se dogovoriti z občino za upravljanje spomenika. Zavod ugotJKvlja, da nihče razen nas ne opravi svojega dela. Mi skušamo vsako leto nekaj izboljšati s konservatorskimi posegi, a to ni dovolj. Potrebno bi bilo popraviti stopnice na terasah in poskrbeti za manjša po- pravila na krematoriju. Imamo tudi projekt za postavitev straž-nega stolpa, vendar to ni smiselno pred določitvijo skrbnika," je povedala Renata Pamič iz kranjske enote Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Letošnja obnovitvena dela naj bi končali že julija. Vseeno je nerodno, da je pri spomeniku državnega pomena na začetku turistične sezone še vedno gradbišče. Ni pa nikogar, ki bi naključnemu obiskovalcu razkazal edino taborišče iz druge svetovne vojne v Sloveniji in odprl vrata bližnjega muzeja. Stojan Saje Bohinjska Bela - Na Bohinjski Beli v občini Bled so letos minulo soboto in nedeljo že šestič zapored pripravili tradicionalni Marjetin sejem. Sredi vasi, kjer so trgovina, kulturni dom s pošto in gostilna Rot so postavili stojnice, v kulturnem domu so odprli razstavi, na prostoru pred domom pa so se predstavili predvsem mladi s skeči, člani Kulturnega društva Rudi Jedretič z Ribnega, s katerim krajani Bohinjske Bele in Kupljenka že ves čas sodelujejo, pa so pripravili komedijo Nemški ne znajo. Še posebno zanimiv in bogat je bil letošnji začetek Marjetine-ga sejma, ko so v soboto odprli kar dve razstavi. Prvo, ki je predstavila delo in tradicijo, ki jo nadaljujejo člani društva Oldtajmerji, je pripravil predvsem Jože Zupančič, stric Milene Zupančič, ki si je ogledala tudi predstavo na prostem. mejstvu. Tokrat smo predstavili na razstavi prek 200 različnih predmetov." Oldtajmerji z Bohinjske Bele pa so poznani tudi po svoji godbi. Drugi del razstave so pripravile kmečke žene, katerih organizacijska vodja na Bohinjski Beli je Marica Burja. Zanimivo in zares bogato razstavo so tokrat pripravili, z njo pa so poudarili dogajanja in predmete, ki spremljajo rojstvo, poroko in smrt. Prek dvesto različnih primerkov so predstavili pod mentorstvom Majde Loncnar. "Priznam, da sem bila še sama presenečena, kaj vse imamo doma, kar nam ohranja in bogati naše izvirno izročilo." Z razstavama in predstavami ter različnimi skeči ob stojnicah na letošnjem Marjetinem sejmu obogateno tradicijo na Bohinjski Beli je pripravilo turistično društvo, ki mu predseduje Francka Gregorc. V prihodnje pa bi V spomin Janez Govekar (1949 - 2003) V petek je umrl nekdanji novinar in dolgoletni dopisnik Gorenjskega glasa Janez Govekar, doma iz Stare Oselice. Pri Nedeljskem dnevniku je začel kot študent z zelo odmevno serijo reportaž o slovenskih mamah, leta 1971 pa se je zaposlil pri Gorenjskem glasu. Tudi tu je nadaljeval s serijo reportaž, poznan je bil po zelo lepi uporabi slovenščine. Svojega dela pri našem časopisu se je v jubilejni številki časopisa ob 50-letnici spominjal takole: Ja, staramo se, staramo, zdi pa se mi, da Gorenjski glas postaja vedno bolj mlad, vedno bolj priljubljen med že zvestimi bralci in naročniki. Z Gorenjskim glasom sem praznoval njegov "srebrni" jubilej. Že dolgo je od takrat, a spomini ostajajo. Franc Perdan - fotoreporter - je bil zame takrat, ko sem prišel v uredništvo - takrat - leta 1971 - le* genda. Bil je prekaljen novinarski maček, jaz pa zelenec. Pa sva se odpravila v Lučine pisat reportaže o krajih na meji treh občin. Vikal sem ga - seveda. Toda France tega ni prenesel. Če me ne boš tikal, te pustim prav tu in peš boš šel doli do Gorenje vasi. Začel sem ga tikati in s Francetom sva še danes velika prijatelja. Imel pa sem tiste čase ob sebi tudi kar strogega odgovornega urednika - gospoda Albina Učakarja - ki kot slavist ni prenesel nekaterih izrazov, kijih v Poljanski dolini znamo uporabljati. To je bila seveda zanj "majhna hišica". "Če je hišica, je že tako ali tako majhna," mi je vedno pojasnjeval. Kaj pa velike hiše in veliki bloki... o tem pa nič! Janez Govekar ni bil dolgo pri Gorenjskem glasu. Odločil se je za drugačno pot, za pot večnega popotnika. Ljudje, ki so ga srečevali in h katerim se je zatekal, so ga poznali le kot novinarja. Mnogi so celo pozabili, kako se piše, konec tega tedna so ljudje, kjer se je gibal in so zvedeli za njegovo smrt, znali povedati: "Umrl je novinar. " Pogreb bo v četrtek ob 15.30 uri v Stari Ose-lici. Uredništvo Čipke v Železnikih Železniki - V nedeljo so se z viškom prireditev končali letošnji, že 41. po vrsti, Čipkarski dnevi v Železnikih. Poleg predstavitve starih domačih obrti in kulinarike ter pestrega kulturnega programa je imela ves prejšnji teden glavno besedo čipka. V galeriji Muzeja je potekala prodajna razstava čipk, v Plnadi pa razstava čipk "Klekljane mojstrovine iz Železnikov". Razen teh so obiskovalci lahko opazovali številne klekljarice na ulicah Železnikov, nekateri pa so tudi navijali na tradicionalnem tekmovanju klekljane in klekljarjev vseh generacij ob plavžu. Etnološka prireditev v Železnikih je tudi tokrat uspela, boj Turističnega društva Železniki za ohranitev čipke pa bo še dolg. Čipka je v Železnikih zapisana z velikimi črkami, saj je bila po ugasnitvi plavža eden glavnih virov sicer skromnega zaslužka. Takrat so klekljali pravzaprav vsi. Tako kot v nedeljo. Boštjan Bogataj Ana je praznovala Zabreznica, Radovljica - Med občani, ki letos v žirovniški občini praznujejo častitljive življenjske jubileje, je tudi Ana Zupan, doma iz Zabreznice, vendar je zadnjih pet let nastanjena v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici. Do 7. julija letos je naštela 96 pomladi, večinoma izpolnjenih z delom na kmetiji in v gostinstvu, kot je bilo razbrati, ko je obudila spomin na mlajša leta. Rojena je bila v kmečko družino s štirimi otroki, dve sestri in brat so žal že pokojni. Mama je menila, daje za dekle dobro, če se česa izuči in so jo dali v uk za kuharico in delo v gostilni, učila pa se je tudi šivanja. Z 18 leti seje poročila v Zabreznico, na domačijo, kjer so poleg kmetije imeli gostilno Vrbanov, mesarijo in frizerijo. "Veliko je bilo treba delati, tudi ponoči in nobenega prostega dneva ni bilo," se spominja Ana Zupan. Po drugi svetovni vojni jih je nova oblast postavila pred izbiro kmetija ali gostilna, ker da je oboje preveč za eno družino. Odločili so se za kmetijo, saj je bilo veliko obdelovalne zemlje, redili so po 12 glav živine, 10 prašičev in tri konje. Prvi mož ji je umrl leta 1960, vendar se je pri 63 letih poročila še v drugo in pred 13 leti ponovno ostala vdova. Ima sina Darka, hčerka Dragica pa je žal tudi že pokojna. Po sinu sta vnuk in vnukinja in od vsakega po dva pravnuka, po hčerki pa vnukinja in pravnu-kinja. Za rojstni dan sojo obiskali in ji čestitali domači, dan kasneje pa tudi žirovniški župan Franc Pfajfar s sodelavko Marijo Mrak in Edo Kavčič, Ivanka Sodja ter Jerca Tičar iz društva upokojencev. Mendi Kokot Zanimivo razstavo so pripravile kmečke žene pod mentorstvom Majde Loncnar. "Doma na podstrešju imam ničkoliko starih smuči in orodja ter drugega gradiva. Hkrati pa s tem Oldtajmerji, ki delujemo od 1987. leta, nastopamo po različnih krajih doma in tudi v za- v občini veljalo razmisliti, kako bi tako Marjetin sejem s prireditvami kot Blejske prireditve povezali v Blejsko poletje. Andrej Žalar Proti kamnolomu Kamnik - Občinski svet na zadnji seji ni podprl predloga odloka v tako imenovani prvi obravnavi o ureditvenem načrtu Rudnik. Odbori (delovna telesa občinskega sveta) sicer niso imeli nasprotujočih si mnenj, vendar svetniki in svetnice predloga, da bi uredili dobrih 5 hektarov veliko zemljišče v k.o. Volčji Potok za pridobivanje dolomitnega agregata za gradbeništvo, niso sprejeli. S sprejetjem odloka bi omogočili postopno sanacijo kamnoloma, ki bi bila končana v petnajstih letih. Prevladali pa so pomisleki, da bi to pomenilo pravzaprav legalizacijo črnega kamnoloma in daje vrsta razlogov, med njimi tudi varovanje arboretuma, da se ta odlok ne sprejme. A. Ž. Tudi Janja Zaplotnik z vsemi točkami Kranj - Med slovenskimi maturanti, ki so na letošnjem zrelostnem izpitu dosegli vseh 34 točk, je še ena Gorenjka, Janja Zaplotnik s Trate pfi Cerkljah, sicer dijakinja Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. Na njen dosežek so nas opozorili starši, kajti iz evidence zlatih maturantov, ki sojo novinarjem dale na voljo šolske oblasti, ni jasno, od kod je doma kateri od odličnjakov. Kakorkoli že, veseli smo, da smo med maturantsko smetano odkrili še Janjo in tako imamo letos med najboljšimi, ki jih je v vsej Sloveniji 12, Gorenjci kar četrtino. Čestitke tudi Janji Zaplotnik, ki ta teden še uživa na končnem izletu. D.Ž. Poravnava za streho Kamnik - Pred devetimi leti se je začela zgodba o nekvalitetni izvedbi strehe na osnovni šoli Šmartno v Tuhinju. Zdaj sta se občina Kamnik in Graditelj Kamnik sporazumela za izvensodno poravnavo. Graditelj bo streho telovadnice, ki je zaradi neustrezne kritine razpadla, popravil na podlagi reklamacije. K tej 22 milijonov tolarjev vredni naložbi bo občina primaknila 8 milijonov tolarjev iz proračunske rezerve, ostalo pa bo prispeval Graditelj, ki bo dal tudi desetletno garancijo na streho. Za izvensodno poravnavo sta se občina in Graditelj odločila, ker se sodni postopki preveč vlečejo, izida pa vnaprej ni moč predvideti. Še naprej pa bo občina vztrajala pri tožbi projektantske organizacije Slovenija projekt. A.Z. Rodio Tf 19lov Prvi 9I0/ Gorcnj/kc®- Pivi gla/čk Gorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj Rad se vračam v Kranj Patrick Bore se bo za županski stolček ponovno potegoval marca naslednje leto. Kljub temu, da je La Ciotat obmorsko mesto, ima kot vsa manjša evropska mesta podobne probleme. Eni so rešljivi, drugi ne. La Ciotat - La Ciotat je francosko pobrateno mesto z mestom Kranj. Ker letos mineva 45. leto tovrstnega pobratenja, je bilo obeleženje obletnice še toliko bolj slovesno. Med glavnimi francoskimi predstavniki mesta La Ciotat, ki so sprejeli obisk kranjske delegacije in predstavnike društva prijateljev pobratenega mesta na čelu z županom mestne občine Kranj Mohorjem Bogatajem, sta bila župan La Ciotata Patrick Bore in ena izmed podžupanj, predstavnica francoskega pobratenja oziroma pooblaščena za evropske zadeve v La Ciotatu Mireil-le Benedetti. Pri vzpostavljanju stikov je največji problem Kranjčanom predstavljal jezik, saj župan La Ciotata govori le francosko, njegovi uslužbenci pa le redki polomljeno angleščino. S pomočjo prisotne Marije Vreček, ki je v La Ciotatu ravno v času obiska kranjske delegacije počitnikova-la z gorenjskimi srednješolci, ki se učijo francoščino, smo z županom Patrickom Borejem spregovorili nekaj besed. Danes ste v slavnostnem govoru veliko omenjali in poudarjali Evropsko unijo. Iz nagovora smo razbrali, da ste zelo navdušeni, da bo tudi Slovenija postala del unije. "Strinjam se z odločitvijo Unije. Sam sem pripadnik de Goul-love politike, ki je trdil, da se mora Evropa združevati." Zupan Kranja Mohor Bogataja in La Ciotata Patric Bore sta razrezala slavnostno torto. Kranjčani smo v La Ciotatu zelo zadovoljni. Ste vi Kranj že videli? "Ne še, bil pa sem že večkrat povabljen. Moja priljubljena točka niso ravno potovnja, v bližnji prihodnosti pa se bom gotovo enega udeležil. Župan sem šele dve leti in pol. Prej sem bil farmacevt, delal sem v lekarni in praktično sploh nisem vedel, kaj pomeni biti župan. Vsaka stvar pa potrebuje svoj čas. Tako sem tudi jaz potreboval čas, da sem se privadil na delo župana. Potem pa počasi pridejo na vrsto tudi druge stvari." La Ciotat je obmorsko mesto. Kaj pomeni županovanje v ta- kem mestu? Je usmerjeno samo v turizem? Stremite le k temu? "La Ciotat ima dve posebnosti. Prva je že ta, da je eno obmorskih mest, ki spadajo v regijo združenja 18 različnih obmorskih mest. Vse skupaj zajema približno sto kilometrov obale. Druga posebnost pa je, da se je moral La Ciotat preusmeriti, saj je bil včasih izključno industrijsko mesto. Glavna panoga je bilo ladjedelništvo. Ker pa to ne deluje več, smo se morali odločiti, usmeriti v nov projekt, ki bo stremel predvsem k razvoju turizma, k razvoju vseh mogočih aktivnosti v dobrobit občanov in turis- tov mesta - tako v smislu zabave, kot tudi sprostitve obiskovalcev in turistov mesta." Župani (največkrat) preden so izvoljeni, kako stvar svojim volivcem obljubijo. Kako je s tem pri vas? Ste voline obljube izpolnili, izpeljali, jih boste izpeljali, ali ste ostali le pri besedah? "Moja filozofija glede politike in volitev je sledeča: ko si izvoljen prvič, potem druga izvolitev, drugi izbor pokaže, če si res že prvič zmagal na volitvah kot župan, če si upravičil svojo zmago. Pri drugih volitvah se bo šele videlo, če sem obljubljeno izpolnil, če so bili ljudje zadovoljni z mojim županova-njem. Naslednje leto v marcu bodo že nove volitve in ljudje do takrat lahko razmišljajo, Če so ali niso zadovoljni." Francozi oziroma predstavniki La Ciotata so obiskali Kranj. So se domov vrnili s kakim sporočilom? "Vedno so se vračali s čudovitimi spomini, vedno zelo zadovoljni, kar dokazujejo tudi ponovna vračanja v Kranj. Lani sem prvič uspel spoznati kranjskega župana, prisoten pa je bil tudi župan mesta Siengen, ki je tudi pobrateno mesto La Ciotata in zanimivo je, da smo vsi ista generacija in vsi razmišljamo podobno, imamo iste interese in želimo pobratenje ohraniti." Alenka Brun Blejski dnevi dobro obiskani Na blejski noči 15.000 obiskovalcev. Milijon tolarjev za ognjemet, na jezeru 20.000 lučk. Prihodnje leto Blejski dnevi v znamenju tisočletnice. Bled - Bled je minulo soboto doživel svoj vrhunec. Že pozno popoldne se je po Betinskem klancu vila kolona vozil in ko se je zmračilo, je bil gorenjski turistični biser preplavljen z vozili in tisočimi obiskovalci. Po promenadi se je premikalo po polžje, polne so bile tudi vse zelenice ob jezeru. Dobre tri ducate stojnic z izdelki domače in umetnostne obrti so na blejski promenadi postavili že v petek, mojstri in mojstrice so prikazovali kova- nje, brušenje stekla in kleklja-nje, vse tri popoldneve je igrala gorjanska godba, otroci pa so se zabavali ob igricah. Obiskovalce so v petek zabavali an- Gorenjci v Snoviku Snovik - V petek smo v Gorenjskem glasu pred odprtjem novih bazenov in dejavnost^ v Termah Snovik (uradno jih bodo odprli ta četrtek) pripravili srečanje za Gorenjce. Kopalnega dneva se je od 55 povabljenih oziroma uvrščenih na seznam, saj letos Gorenjski glas beleži 55-letnico izhajanja, udeležilo 50 naročnikov iz različnih krajev Gorenjskega. Med kopalci pa so bili tudi številni drugi. Na začetku srečanja in prireditve z glasbenimi skupinami nas je pozdravil najprej kamniški župan Tone Smolnikar, ki nam je vsem tudi v prihodnje zaželel prijetno srečanje in kopanje v termah v Snoviku. Prokurist Term Snovik Ivan Pristovnik, sicer tudi direktor občinske uprave občine Kamnik, pa je napovedal, da bodo v prihodnje Terme Snovik poskrbele tudi za tako imenovane redne goste in za zdravstvene storitve in programe za obiskovalce. Zadovoljen, da se je uresničila zamisel o termah v Snoviku in da je po devetih letih od prvega poskusnega bazena danes že dobila podobo sred-njevelikih term pa je tudi domačin Srečo Urankar, ki je med delničarji sedanjih term, saj je celotni kompleks na njegovem zemljišču. Potrdil je, da je bila ves čas njegova misel in želja, to pa je tudi zdaj, da se v tem delu občine in Tuhinjske doline ob naravnih danostih razvije turizem. Andrej Zalar Blejska noč je v soboto na Bled privabila 15.000 obiskovalcev. sambel Supernova, Ant Pupet in Hepa, v soboto je za dvig razpoloženja in temperature skrbela Nuša Derenda z ansamblom Kristali, v nedeljo zvečer pa so na svoj račun prišli ljubitelji narodnozabavne glasbe, saj so igrali Gregorji. Nekoliko manj domiselna je bila kulinarična ponudba, za domače jedi so poskrbele blejske kmečke žene, od blejskih hotelov je edino hotel Krim obdržal svojo stojnico, manjkala pa je Pri-stavčeva stojnica s kotlom in domačimi žganci, kije bila minula leta zagotovo ena najbolje obiskanih stojnic. Vrhunec tridnevnih Blejskih dnevov je bila sobotna noč s čudovitim ognjemetom. Jezersko gladino pa je osvetljevalo 20.000 lučk, ki jih je iz jajčnih lupin tudi letos izdelal domačin Andrej Vidic. Po podatkih organizatorja prireditve LTO Bled je bilo v soboto na Bledu 15.000 obiskovalcev, v treh dneh pa so na Blejskih dnevih našteli več kot 25.000 obiskovalcev. Letošnja prireditev je stala 9 milijonov tolarjev, od tega ognjemet, zanj je poskrbelo vrhniško podjetje Hamex, 1 milijon tolarjev. Prireditev je za nas velik zalogaj in zahteva večmesečne priprave. S tradicionalno prireditvijo se je še posebej ukvarjala Dia-na Šebat, naša prednost pa je, da delamo prireditev z že znanimi poslovnimi partnerji. Trudimo se, da bi ustregli različnim okusom, je pa res, da hrup še vedno koga moti. Vendar moramo poskrbeti za živahnejši poletni utrip kraja," je povedala direktorica LTO Bled Eva Štravs Podlogar. Dobro so svoje delo opravili tudi občinski redarji, delavci blejske Infrastrukture so poskrbeli, da je bil Bled v nedeljo zjutraj spet čist, jezero pa so očistili blejski potapljači. Prihodnje leto bo rdeča nit Blejskih dnevov, ki bodo hkrati tudi vrhunec praznovanj, tisočletni-ca prve pisne omembe Bleda. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki V Gradbinčevi jami dva nova bloka Projekt za bloka s po šestnajstimi stanovanji, kotlovnico, garažno hišo in zelenico nad njo pripravljen. Mestna občina ga bo skupaj z zemljiščem in sedanjimi stavbami 11. avgusta ponudila na javni dražbi. Kranj - Mestna občina Kranj je lastnica zemljišča, na pol podrtega montažnega objekta, v katerem še stanuje veččlanska družina, v drugem delu pa je zatočišče zasvojencev in preprodajalcev, ter dela poslovne stavbe, v kateri je bil nekdaj Gradbincev obrat družbene prehrane, še pred dobrim letom pa tudi skladišče in trgovina Allimex. Ljubljanski Allimex je lastnik dobrih 422 kv. metrov poslovne stavbe, medtem ko ima občina 608 kv. metrov. Vse skupaj je videti precej borno, Zlatopolj-čani iz sosednjih blokov pa so zahtevali od občine odločne poteze predvsem zaradi motečih zasvojencev in preprodajalcev drog, ki so si že pred leti poiskali zatočišče v sosednji stanovanjski montažni stavbi, bolje rečeno baraki. Mestna občina Kranj je od Gradbinca v stečaju odkupila, kar je bilo njegovega, in v soglasju z Allimexom pridobila projekt za novogradnjo. Na prostoru bosta zrasla dva manjša bloka s po šestnajstimi sta- novanji, kotlovnico, ki bo ogrevala tudi obstoječe sosednje bloke, med blokoma bo podzemna garažna hiša, zgoraj pa park z otroškimi igrali in parkirišči ob robu. Svojo lastnino in projekt z enotnim gradbenim dovoljenjem bo mestna občina Kranj poskušala 11. avgusta prodati na javni dražbi. Kupec bo kupnino poravnal z 230 kvadratnimi metri stanovanj v novih blokih. Občina bo kupnino terjala po enem letu od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, v nasprotnem primeru ji bo moral kupec odšteti 99,8 milijona tolarjev. Helena Jelovčan Matičkov sejem v Radovljici Radovljica - Linhartov trg je bil sobotno dopoldne sejemsko prizorišče. Radovljiško turistično društvo (TD) je pripravilo 1. Matičkov sejem, ki je obiskovalcem ponujal srečanje s preteklostjo. Na devetnajstih stojnicah so ljubiteljski zbiratelji starih predmetov ponujali stare razglednice, knjige, čipke, prte, klobuke, nakit, orodje, posodo, slike in celo pohištvo. Poleg domačinov so na sejmu^odelovali tudi zbiratelji iz Tržiča, Ljubljane, Škofje Loke in iz Brežic. "Za ime Matičkov sejem smo se odločili zato, ker je povezan z Linhartom, naše mesto pa je Linhartovo mesto. Želeli smo popestriti sobotno dopoldne na Linhartovem trgu, ki je sedaj lepo urejen, za zbiratelje starih predmetov pa smo se odločili zato, ker nismo želeli bolšjega sejma, kot ga imajo drugje. Najem stojnic je bil simboličnih tisoč tolarjev, saj želimo ljudi spodbuditi k sodelovanju. Trg poleti ne bi smel samevati, ampak bi mo- ral vrveti od življenja. Nenazadnje je to lahko tudi priložnost za dopoldansko srečevanje ljudi," je povedala tajnica TD Radovljica Nadja Jere. V društvu so pripravili vabila na sejem v štirih jezikih in jih razdelili v radovljiških lokalih ter gostom v avtokampih in blejskih hotelih. Prodajalci na stojnicah so bili zadovoljni, prvi tovrstni sejem je imel tudi precej obiskovalcev, za dobro vzdušje pa so poskrbeli mladi glasbeniki Kruhkove-ga seksteta, ki jih vodi glasbeni pedagog Blaž Trček. Jeretova upa, da bo Matičkov sejem imel nadaljevanje in bo postal stalnica, tako kot je to uspelo celodnevni srednjeveški tržnici, ki jo pripravijo ob začetku festivala stare glasbe, letošnja bo 10. avgusta. Renata Škrjanc Stojnice s starimi predmeti so bile paša za oči radovednih obiskovalcev in so vzbudile spomine na minule čase. V prihodnje cesta Tunjice - V krajevni skupnosti Tunjice v občini Kamnik so letošnji krajevni praznik, ki ga vsako leto praznujejo 19. julija v. spomin na ustanovitev društva samopomoči, obeležili s tradicionalno proslavo in strelom iz možnarja. Društvo samopomoči v Tunjicah je bilo ustanovljeno pred 107. leti in predstavlja danes začetek zavarovalništva pri nas. Društvo, ki deluje še danes, vedno pomaga domačinom ob nesreči, največkrat ob požarih. V kulturnem programu ob prazniku so nastopili mladi Tunjčani, gasilci pa so proslavili delovni jubilej. Predsednik krajevne skupnosti Valentin Zabavnik pa nam je ob prazniku povedal, da si bodo v prihodnje prizadevali, da bi čim bolje uredili cestno povezavo s sosednjo Komendo. A.Ž. Prazniki in godovi ~Y7~ • v j £* ~~w~ m mm A Krištof, Jakob in Ana Krištof je predvsem zavetnik čolnarjev in splavarjev, Jakoba častijo klobučarji, kmetje pa imajo takrat največ dela, Ana pa je Marijina mati. Danes, 22. julija, je praznik Marije Magdalene, spokornice v Jezusovem času, in opata Me-nelija. Za Marijo Magdaleno pravijo, da je bila doma iz kraja Magdale ob Genezareškem jezeru. Zaradi tega ime Magdalena. Spremljala je Jezusa do groba in je bila prva, ki je po vstajenju srečala Jezusa in povedala to novico njegovim učencem. Jutri, 23. julija, bosta godovala Brigita Švedska in škof ter mučenec Apolonarij. Brigita Švedska (1302 - 1373) je bila pomembna zgodovinska osebnost in je delovala v cerkvi in politiki. Pokopana je v Vadstenu ob jezeru Vattern, kjer je ustanovila samostan in Brigitin red, katerega prva prednica je bila njena hči Katarina. Brigito Švedsko častijo tudi protestantje. V četrtek, 24. julija, se katoliška cerkev spominja mučenca Krištofa ali Krista, device in mučenke Kristine, duhovnika in minoritskega redovnika Šar-bela Maklufa in mučencev Borisa Kijevskega in Gleba. Med vsemi naštetimi svetniki je v Sloveniji najbolj znan Krištof, ki je kot orjak z Jezusom na rami narisan na mnogih cerkvah. Je priprošnjik zoper hitro smrt in zavetnik Čolnarjev, splavarjev, nosačev, voznikov in romarjev. Življenje je končal kot mučenec. Doma naj bi bil iz severnega dela Palestine in je po legendi s splavom spravljal potnike preko reke. Nekoč je vzel na rame dete, ki je postajalo vedno težje. Težko je, kot bi nosil ves svet, je potarnal. Dete pa mu je odgovorilo: Še več. Nosiš tistega, ki ga je ustvaril. Jaz sem Jezus Kristus. Krištofu naj bi bilo najprej ime Reprobus ali Zavrženec, po krstu pa je postal Krištof (Chris-tophoros - Kristonosec). V petek, 25. julija, bosta praznovala apostol Jakob starejši in vdova OHmpya. Katoliška cerkev pozna dva Jakoba, v petek pa ima god prvi, ki ga je Jezus izbral za apostola in mu je zato dodatek "starejši". Jakob je imel brata Janeza, ki je tudi šel za Jezusom. Jakob je bil prvi apostol, ki so ga obglavili. Njuna mati Šaloma je bila sestra Jezusove matere Marije. Jakob je v Sloveniji spoštovan. V njegovo čast so zgradili 68 cerkva. Jakob je zaradi klobuka, ki gaje nosil, zavetnik klobučarjev, kasneje pa tudi mornarjev in voskarjev. Čas okrog Jakoba je zelo bil zelo pomemben za kmete, ki so imeli včasih takrat največ dela. Zato so rekli, daje sv. Jakob hud gospodar. Pregovor pravi, da je moralo biti do Jakoba seno že pokošeno, pšenica požeta, ajda pa v zemlji. V soboto, 26. julija, bo praznik Joahima in Ane, staršev Marije, in škofa Valuka (Valensa). Za Ano pravijo, da je bila trikrat omožena in da sta z možem Joahimom srčno želela otroka. Ana je spočela Marijo zgolj s poljubom moža. Tako je bilo rojeno edino človeško bitje, ki je bilo že ob spočetju obvarovano izvirnega greha. Ana in Joahim sta bila potomca Davidovega rodu, ime Ana pa pomeni v heb-rejščini milost, ljubezen in molitev, k njej pa se zatekajo za srečno poroko, plodnost, srečen zakon in za srečno zadnjo uro. Ana je v Sloveniji med najpogostejšimi imeni. V nedeljo, 27. julija, bo Krišto-fova nedelja v spomin na Goraz-da, klimenta in nauma ter druge učence Cirila in Metoda. Božena ali Natalija. V ponedeljek, 28. julija, bo praznik mučenca in papeža Viktorja. Jože Košnjek Največji oratorij v Sloveniji Šenčur - V nedeljo se je v Šenčurju končal oratorij, tedenski program, ki ga katoliška cerkev vsako poletje pripravlja za osnovnošolske otroke po vsej Sloveniji. Tako kot že zadnja leta, je bil šenčurski oratorij zelo obiskan, saj gaje obiskovalo kar 310 otrok. Klemen Balažič, vodja oratorija, je po koncu dejal, da je bil šenčurski oratorij s takim številom sodelujočih otrok in s 70 animatorji najverjetneje kar največji oratorij v Sloveniji. "Otrok je bilo še več lani. Vreme je bilo ves teden lepo, tako da smo program izpeljali v celoti," je dejal Balažič. Poleg aktivnosti na letošnjo temo oratorija - ljudskega lika Kekec - so za otroke vsako popoldne pripravili tudi zabavo; od kopanja, iger brez meja do enodnevnega izleta v Kranjsko Goro. S.Š. Sedmi Ambrož, srečno dete Minula sončna sobota je bila hvalnica življenju. In slednje je bilo razlog za praznovanje na Selu in v Ribnem. Ribno - Dobro razpoložen je bil tudi ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, ki je med večerno mašo v polni ribenski cerkvi krstil trimesečnega Ambroža. Sedmega otroka Francke in Mira Cebašek s Sela pri Bledu. Devetčlanska družina Cebašek, botra Nežka Jenkole in Štefan Cebašek ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode in ribenski župnik Roman Kušar. In kot bi se zadovoljstvo in mir zbranih v cerkvi prenesla na malega Ambroža, ki se ni niti najmanj vznemirjal zaradi pozornosti ljudi. Nadškof Rode je v pridigi poudaril pomen velikega dogodka, rojstva sed- mega otroka, in odprtosti družine Cebašek za življenje. Ambrož se je rodil sredi aprila, Čebaškova pa imata še dva sinova in štiri hčerke. Devetnajstlet-ni Jure bo jeseni postal študent ljubljanske Fakultete za šport, Križ mladih v Sloveniji Jezersko - Danes, 22. julija, ob 16. uri bo na mejnem prehodu Jezersko slovesnost, na kateri bodo mladi katoličani iz Avstrije predali križ svetovnih dnevov mladih slovenski mladini. Križ bodo nato ponesli do cerkve sv. Andreja na Jezerskem ob cesti proti mejnemu prehodu, kjer bo ob 18. uri ljubljanski škof Alojz Uran daroval mašo. Svetovni dnevi mladih so največja srečanja katoliške mladine. Zadnji dve srečanji sta bili v Rimu leta 2000 in v Torontu v Kanadi leta 2002. V Rimuje bilo skoraj 2 milijona mladih, v Torontu pa okrog 800.000. Križ svetovnih dnevov mladih je poseben križ, ki gaje papež Janez Pavel II daroval mladim leta 1984. Križ je potoval po mnogih državah. Običajno potuje križ po državi, kjer bo naslednje srečanje mladih. To bo leta 2005 v Kolnu v Nemčiji. Nemci so se odločili, da bo potoval križ po vsej Evropi in tako prispeval k sožitju in sodelovanju med evropskimi narodi. J.K. 17-letni Matej se šola za av-tomehanika, 14-letna Alenka je končala 7. razred, leto dni mlajša Helena šestega, 9-letna Jerneja bo šla jeseni v 3. razred, 6-letna Barbara pa je končala 1. razred devetletke. "Oba z možem izhajava iz velikih družin in več otrok je za naju nekaj povsem samoumevnega. V devetnajstih letih zakona se nama jih je rodilo sedem. Pri nas domaje bilo sedem otrok, v moževi družini pa šest. Ambrož je 23. vnuk mojima staršema in 17. vnuk moževima," je povedala Čebaškova. Čebaškovi sprejemajo novo življenje z odprtimi rokami in veliko dobre volje. Petinštiri-desetletni Miro dela v kranjskem podjetju VGP, moti pa se vsak, ki misli, da ima 38-letna Francka preveč dela že s sedmimi otroki in skrbi le za dom, saj dela na blejski pošti. "Starejši otroci včasih priskočijo na pomoč, sicer pa pri nas ni panike, če ni pospravljeno vse perilo in pomita posoda. Kljub sedmim otrokom si vzamem čas zase, zelo rada namreč pletem in kvačkam," je dejala Čebaškova. Skupaj gredo od doma bolj redko, saj imajo starejši otroci že svoje poti, zadnjič pa so bili vsi na morju pred tremi leti. Spomini so lepi. Družina Čebaškovih je prava družina, izjemna za današnje čase, in posebna sta tudi botra otrok. Franckina sestra Nežka Jenkole in Mirov brat Štefan Cebašek sta namreč botra vsem otrokom, tudi malemu Ambrožu. Svoj delež pa je k slovesnemu krstu prispeval tudi ribenski župnik Roman Kušar, ki je poskrbel, da je za sedmega otroka Čebaškovih izvedel tudi nadškof Rode. Na praznovanju na Selu se je zbrala stotnija sorodnikov, prijateljev in sosedov. Sedem je pravljično število. Popolno. In sedmi Ambrož je srečno dete. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Luksemburški skavti v Bohinju Kranj - Zveza tabornikov Slovenije je organizirala v povezavi z Luksemburško nacionalno organizacijo skavtov in vodnic mednarodni tabor, ki poteka od 17. do 27. julija v Ribčevem Lazu. Tam se je zbralo 397 pionirjev - raziskovalcev, starih od 14 do 17 let. Kot je povedal Jure Tihelj iz rodu Močvirski tulipani, mu pri organizaciji pomaga 9 tabornikov iz Ljubljane, Domžal, Medvod, Postojne in Slovenj Gradca. Po postavitvi tabora so soboto in nedeljo izkoristili za izlete do planin v Triglavskem parku, prva skupina pa se je ob pomoči planincev lotila obnove poti na Komno, kjer bodo štiri delovne akcije. Vmes se bodo s kajaki vozili po Savi Bohinjki in z gumijastim čolnom po Savi Dolinki, ogledali si bodo slap Savica, dolino Mostnice in Blejski Vintgar, obiskali pa bodo tudi Ljubljano. Dejavnosti v taboru bodo prikazali 26. julija ob dnevu odprtih vrat, ko bo tudi sklepna slovesnost. Večina skavtov iz Luksemburga je prvič v Sloveniji, zato je tabor zanje posebno doživetje. Stojan Saje Križev pot Josipa Pongraca v cerkvi sv. Ane naCjubelju. Foto: J.K. Piše: Mira Delavec Josipina Urbančič - Turnograjska IV. del Josipina je želela napisati čimveč povestic, zato je od oktobra do božiča 1850 napisala povestice: Sprava, Očetova kletev, Sodba Bratislavova, Lep izgled ljubezni do sovražnikov, Nedolžnost in sila, Nikola Zrinji, Musa izdajnik, Nesrečen prepir. Te ji je najprej pregledal Pintar, nato jih je prepisala in poslala v oceno še Tomanu. Na njegovo spodbudo seje odločila, da bo povestico Nedolžnost in sila poslala Antonu Janežiču, ki naj bi jo v Bčeli objavil. 9. januarja 1851 je glede tega Tomanu pisala: "Danes sim "nedolžnost in silo" prepisala - upam da bode še ta teden k "bčeli" potovala in v februarju danek zagledala." To seje tudi zgodilo, saj jo je že čez dva dni, 11. januarja 1851, poslala Janežiču in zraven priložila pismo, v katerem je zapisala: "Častiti gospod! Slave dan je veselo zablišal. Nje sinovi hite ji vsak dan svoj darek prinesti, vsaki ji hoče po svoji moči pokazati, daje nje vreden sin. In zakaj bi tudi njene hčerke iste želje ne imele? Ta misel mi je vzrok, da sem tudi jaz poskusila kaj v milem svojem jeziku pisati, - da se predrznem eno poves- tico iz svoje nabirke na beli dan poslati in vas prositi, da bi jo v svojo pridno BČelo vzeli. Ljubo bi mi bilo, da bi že v februarskem zvezku natisnjena bila in sicer ako je le mogoče, brez da bi se oblike popravile. - Josipina Turnogradska naj bo moje ime, ker je Turnski grad moj dom. - Ako bode ta prva poskušnjica mladiga nevajeni-ga peresa dopadla, hočem še nekatere njenih sestric vaši marljivi Bčeli poslati. Spremite pri-poročenje iskrene Slovenke Josipine Urbančič." Ni vedela, kakšen odgovor bo dobila, zato je Lovru 16. januarja pisala: "Nedolžnost in sila je mende že v Celovcu. Že pred nekoliko dni sim to povest odposlala. Naj ljudje rečejo, kar čejo, delo je nevajeno roke in tedaj, tudi ne pričakujem hvale - zabavljane bi-me tudi ne žalilo!" Anton Janežič ji je še isti dan, torej 16. januarja, odgovoril: "Blagorodna domorodkinja! Ne moremo Vam popisati veselja, kterega smo občutili prebravši Vašo izverstno povestico. V tako gladkej slovenščini je pisana, da bi jo človek koj bral. Berž v prihodnem zvezu bode natisnjena brez vsake premembe. Pri Bogu Vas prosimo, nam še enkrat kak sostavek iz Vašega peresa poslati. Le tako bo nam mogoče tudi Vaše slovenske sestrice zbuditi ter jih z ljubeznijo do predrage naše domovine navdahnuti. Bodite jim izgled, kterega naj posnemajo. Besede iskrene Slovenke bodo največ izdale. Torej Vas še enkrat živo poprosimo na tem potu še dalje napredovati! Slava in hvala celega naroda bo Vam od vsih strani donela. Sprejmite moj srčen pozdrav. Če majhnega daru ne zavržete hočemo Vam našo doslej slabotno "bčelico" pošiljati. Z Bogom Vaš iskreni prijatelj Anton Janežič učitelj slovenščine." Prvega februarja 1851 je povestica izšla popolnoma nespremenjena in Janežič jo je še spodbujal k pisanju z besedami: "Blagorodnej gospodični J. Turnogradskej: Z izverstnim delom ste stopili v kolo naših pisateljev. Ne opešajte na potu nastop-ljenem. Bodite zvesta predhodnica in vzgled našim dragim slovenskim sestricam." Josipina in njena mati sta v tem času obiskali Langusove in teto ter njenega moža v Ljubljani. Tomanu je sporočala: "Kako veselje mi je bilo pri ljudeh, ki cenijo slovenski jezik, ki spoštujejo in zastopijo dela sinov naše '^Slovenije", ki čutijo z vašimi pesmicami, z vami, z menoj. In kaj smo delali? Brali smo in si eden drugimu tožili čez za-teranje uboge "Slave" in čez napihovanje nemšku-tarjev v Ljubljani. Pač hudo se tam Slavi godi! Ali saj so njeni nasprotniki v Ljubljani večidel červo-jedni, bodo že počas poginuli, ako Bog da!!" Ravno v tem času je pisal Trdina literarno kritiko Pretres slovenskih pesnikov in pisateljev. V njem je med drugim negativno označil Tomanove pesmi. Tomanaje to zelo užalilo in Josipina gaje tolažila z besedami: "Ali ta si, da je Terdina sam taj Pretres pisal, da ne pišete za njega, da pišete za slavo in ne dajte se strašiti od eniga samiga, kte-rimu je' nevošljivost, gotovo nič druziga kot nevošljivost, pero vodila." Nato je Trdinov Pretres prebrala in 24. januarja 1851 še dodala: "Pot, ktero hodi Terdina ni prava. Vsaki, ki bode taj Pretres bral, mora viditi, da le zavist v Pretresu govori, in to gotovo ni v Terdinovo čast, tudi gotovo mu to ne bo kaj veliko prijatlov naredilo!" Medtem so dnevi tekli in njuna vez je bila vedno močnejša. Josipina ni skrivala besed. Kipele so ji iz srca. Na Tomanovo vprašanje, ali ga ljubi, mu je odgovorila: "Saj ni besede, da bi vam popolnoma povedati mogla kako! Vi ste mi življenje prestvarili, vi ste mi dali druge oči, s katerimi jaz zdaj življenje - revno gledam. Vaše serce mi je biser, ki mi je dražji kot vse drugo - in kaj bi potem poskušala moj občut v mertve besede zaviti - občut, ki se le čutiti - ne povedati da." (se nadaljuje) Novi Vigenjc in razstava Rudniki nekoč življenje, danes zgodovina Nova številka Vigenjca in zanimiva razstava o zemeljskih bogastvih Upniške doline. Kropa - V sklopu prireditev ob Kovaškem šmarnu, ki ga v Kropi tradicionalno pripravljajo ob krajevnem prazniku v začetku julija, je bila v tamkajšnjem Kovaškem muzeju odprta razstava Zemeljska bogastva Lipniške doline, predstavljena pa je bila tudi tretja številka muzejskega glasila Vigenjc. Ducat avtorjev je pripravilo nekaj zanimivih tekstov o krajevni zgodovini in zemeljskih raznolikostih kraja in okolice. Leta 1883 seje zadnji kroparski rudar Valentin Kavčič pisno odpovedal pravicam do rudarjenja. Simbolično je bilo s tem letom konec kroparskega rudarstva, pa tudi načina življenja naselja, ki je več kot 500 let dihalo skupaj z Jelovico, njeno rudo in gozdovi. O življenju in delu rudarjev vemo prav malo. Ostali so zapisi rudarskega prava, nekaj rudarskega orodja in le še nekaj ohranjenih rudnih jam in rovov. Tako prebiramo v uvodnem zapisu k novi, tretji po vrsti, številki Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja Kropa. Vigenjc je sicer periodična publikacija, ki izhaja enkrat letno ob Kovaškem šmarnu, ko Kropa praznuje krajevni praznik. Lani so Vigenjc posvetili 50-letnici ustanovitve Kovaškega muzeja, letošnja številka pa je sledila pobudi geološkega krožka Bo-bovec z OŠ Staneta Žagarja v Lipnici, da širši javnosti predstavi geološko podobo Lipniške doline in izpostavi pomen nekdanjega rudarstva na tem območju. Urednica številke, kus-todinja Kovaškega muzeja Saša Florjančič je k sodelovanju povabila tako strokovnjake posameznih področij kot ljubiteljske raziskovalce tamkajšnje zgodovine, domačine, sodelavce iz drugih muzejev in geologe. Domačin in ljubiteljski raziskovalec zgodovine kroparskega železarstva Janez Šmitek pod naslovom Rudne jame in rudarski rovi Jelovice predstavlja povzetek raziskovanja ostankov rudarstva na Jelovici iz leta 1955, pri katerem je sodeloval tudi sam. Kustodinja Gornje-savskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič predstavlja razvoj rudarskega prava in ohranjene zapise rudarskih re- kem, pri tem sta posebnost najstarejša tiskana geološka profila na Slovenskem, in sicer iz okolice Krope. Temi je pripravil mag. Franc Cimerman, sodelavec Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Drugi del Vigenjca je posvečen geologiji. Po obširni slikovni prilogi geologijo Lipniške doline s člani geološkega krožka Bobovec na OŠ Staneta Žagarja predstavlja vodja krožka in absolvent geologije Peter Urbanija. Kustos Prirodo-slovnega muzeja v Ljubljani dr. Miha Jeršek obravnava raznolikost kristalov kalcita z območja Peči pri Kropi, o kamninah in fosilih iz kamnoloma Kamna Gorica pišejo dr. Drago Sk-aberne, dr. Spela Goričan in prof. dr. Jože Car. Geološki del zaokrožuje prispevek dr. Simona Pirca z Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani, piše pa o mineralnih surovinah za gradbeništvo v Lipniški dolini in njihovem gospodarskem Večji del avtorjev tokratnega Vigenjca na razstavi v Kovaškem muzeju. pomenu. V zadnjem članku dr. Jožica Škofic predstavlja zemljepisna in lastna imena Krope in njene okolice. Kot je povedala Saša Florjančič, tokratna številka Vigenjca tako dediščino rudarstva na zanimiv način povezuje z naravnimi danostmi Lipniške doline. "Izpostavili smo pomen železove rude v preteklosti in mineralnih surovin, ki so pridobile na gospodarskem pomenu v današnjem času." V prostorih Kovaškega muzeja v Kropi pa je odprta tudi razstava, ki na nek način vsebinsko povzema vsebine, objavljene v Vigenjcu. Tako se s svojimi zbirkami kamnin, mineralov in fosilov ter primeri železove rude predstavlja geološki krožek Bobovec, primere mineralov kalcita z enega najlepših nahajališč te kamnine v Sloveniji na območju Peči oziroma kamnoloma Brezovica pa predstavljata zasebna zbiralca Davorin Preisinger in Vili Rakovec iz Kranja. Slednji predstavlja tudi zbirko oligocenskih fosilov z bližnje Poljšice. Slikovno gradivo za razstavo so avtorji večinoma pripravili sami, del fotografij pa je posnel geolog in fotograf Miran Udovč. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič Glasilo Vigenjc postaja stalnica Kovaškega muzeja. dov, kustodinja gorenjskega muzeja mag. Tatjana Dolžan Eržen in oskrbnik ter vodič Jože Eržen pa pišeta o rudarjih in pomenu njihove dediščine. Zanimiva sta tudi prevod pisma in zapis iz 19. stoletja na temo železovih rudnikov na Kranjs- Glasbeno poletje v Bohinju Evropski koncertni trio Srednja vas v Bohinju - V četrtek ob 20.30 uri bo v okviru Glasbenega poletja v Bohinju na tradicionalnem mestu v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi drugi koncert letošnjega cikla. Nastopil bo Evropski koncertni trio. Erženovi belokranjski motivi... Kranj - V prostorih nedavno odprtega Podjetniškega centra Obrtne zbornice Kranj in Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC poslovno podporni center d.o.o. Kranj) svoja dela razstavljata slikarja Vinko Tušek in Jože Eržen. Kiselfest z Balinkuglo Kranj - V okviru letošnjega otroškega poletnega festivala Kiselfest 2003 bo v četrtek, 24. julija, ob 18. uri na vrtu gradu Khislstein na sporedu lutkovna predstava Dogodivščine indijančka Vikija v izvedbi Lutkovnega gledališča Balinkugla. Včasih se zgodi, da lutka noče nastopati v predstavi in lutkarju ne preostane drugega, kot da se igra z njo. In ker v tokratni predstavi nastopa tudi indijanček Viki, bodo otroci spoznali tudi, kako se igrajo indij ančki. I.K. Člani zanimive komorne zasedbe, ob harfistki in kitaristu je tu še instrumentalist na ustni harmoniki, nam bodo tokrat predstavili znana dela G.P. Tele-manna, J.S. Bacha, W.A. Mozarta, F. Chopina, F. Foureja, M. Turnierja, M. Ravela in J. Iberta. Trio bo predstavil tudi skladbo Vladimirja Horvata, ki je hkrati tudi vodja zasedbe. Horvat, ki je sicer na ljubljanski akademiji končal študij violine in igra celo vrsto instrumentov, kot koncertni solist v zadnjih letih intenzivno koncertira z ustno harmoniko in z mandolino. Veliko nastopa v ko- V Beltince dve folklorni skupini z Gorenjskega Beltinci - Prihajajočo nedelo bo v Grajskem parku v Beltincih potekal že 33. mednarodni folklorni festival, v okviru katerega se bo odvijalo tudi Državno srečanje odraslih folklornih skupin. Gorenjsko bodo zastopali FS Društva upokojencev Naklo in FS Triglav s Slovenskega Javornika. Na Slovenskem danes deluje preko 250 odraslih folklornih skupin, v katerih vodje skupaj s člani poustvarjajo elemente slovenske ljudske dediščine in s tem skrbijo, da igre, plesi, pesmi in druge vsebine iz naše duhovne dediščine ostajajo žive med ljudmi. Na letošnjem državnem srečanju se bo predstavilo devet folklornih skupin, ki so bile za nastop izbrane na letošnjih območnih in medob-močnih srečanjih, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Nastopile bodo: FS Breznar Tonček Korena, FS KUD Kebelj, FS Brkini, Šaleško folklorno društvo Kole-da Velenje, FS KD Alojz Žuran Podgorci, FS Razor Tolmin, domača FS KUD Beltinci, Gorenjsko pa bosta letos zastopali kar dve skupini, FS Društva upokojencev Naklo in FS Triglav Slovenski Javornik - Jesenice. Medtem ko se bodo nakelski upokojenci, po letu 2000 jih bomo v Beltincih tokrat videli že drugič, predstavili s spletom Ofiranje v okolici Kranja (vodja skupine in avtor odrske postavitve je Andrej Košič), pa bo ena najboljših gorenjskih folklornih skupin Triglav pod vodstvom Malči Možina in z odrsko postavitvijo Bojana Knifica, predstavila ples Stari in mladi (Plesi zahodne-Stejerske). Folklorna skupina DU Naklo je bila ustanovljena leta 1996 in trenutno združuje preko štirinajst parov, od katerih le še dva nista upokojena. Povprečna starost plesalcev je 64 let in je ena redkih upokojenskih skupin, ki vsako leto znova ustvarja nov program in se z njim uvršča na območna, medobmočna in tudi državna srečanja folklornih skupin. V svojem programu imajo nekaj odrskih postavitev gorenjskih plesov, poustvarjajo pa tudi plesno izročilo Koroške. Folklorna skupina Triglav je bila ustanovljena leta 1991 in deluje na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah. Združuje preko petdeset članov različne starosti, ki poustvarjajo plesno in glasbeno dediščino večih slovenskih pokrajin, poudarek pa dajejo poustvarjanju ljudskega izročila alpskega dela Slovenije. Skupina se lahko pohvali s kostumi različnih pokrajin, ki prikazujejo oblačilni videz različnih slojev prebivalstva na Slovenskem v 19. in začetku 20. stoletja. Vsi izbrani programi bodo na letošnjem državnem srečanju predstavljeni prvič in ustrezajo merilom kvalitetnega poustvarjanja ljudskega izročila. Slavnostni, govornik na prireditvi bo vrhunski slovenski etnokoreolog, preučevalec plesnega izročila in avtor številnih knjig in člankov, v katerih obravnava slovensko plesno dediščino, Mirko Ramovš. I.K. mornem triu, s simfoničnim orkestrom, posnel pa je tudi več avdio in video posnetkov. Z njim v triu sodeluje harfistka Sofia Ristič, ki je študirala na konservatoriju v Udinah in je prejela že več prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih, veliko nastopa samostojno in kot solistka po Italiji, Bolgariji, Švici, Franciji, Nemčiji in Sloveniji. Sodeluje tudi s simfoniki RTV Slovenija. Tu pa je še italijanski kitarist Paolo Pego-raro, kot učenec Tommasa De Nardisa je z odliko diplomiral na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah, za katerim je prav tako že uspešna glasbena kariera, polna številnih nagrad in nastopov na prestižnih koncertih in festivalih klasične glasbe. I.K. Piše Eva Senčar Samostojni kulturni ustvarjalec Jože Eržen, leta 1970 je pri profesorjih Zdenku Kalinu, Dragu Tršarju in Marku Pogačniku na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost končal študij kiparstva in grafike, se tokrat predstavlja z 20 deli, predvsem platni, ki jih je ustvaril v zadnjem obdobju. Med njegove najljubše slikarske motive sodijo pejsaž, marina, veduta, tihožitja, različni detajli... kot je v besedilu k razstavi zapisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik, pa so zanj značilne krepke, široke poteze čopiča, likovno ploskev pa pogosto dopolnjuje tudi z risbo, črtami, lisami. Jedro tokratne Erženove motivike so utrinki s krajinskega parka Lahinja, Dra-gatuša, porečja Kolpe in pa Cerkniškega jezera. Razstava bo odprta do 15. septembra. I.K. S knjigo o Kdo je napravil Vidku srajčico, Fran Levstik, ilustrirala Roža Piščanec, Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, zbirka Cicibanov vrtiljak, 18 str, 3.490 sit. Te dni je slikarka in ilustratorka Roža Piščanec, med drugim tudi dvakratna Levstikova nagrajenka (1954 za Heidi in 1961 za slikanico Medenjakova hišica), praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Študij slikarstva je končala leta 1950, slikarsko specialko pa dve leti kasneje pri Slavku Pengovu. Njeni prvi stiki z ilustracijo so bili že v času njenega študija na takrat ravnokar ustanovljeni Akademiji za likovno umetnost; k sodelovanju jo je najprej povabila Ela Peroci, takrat urednica Pionirskega lista, dolga leta je likovno opremljala tudi Cicibana. O likovni opremi knjig pa Piščančeva razmišlja takole: "Knjiga je ena velika celota, še posebno če gre za daljše delo; v njej je bilo najprej potrebno razbrati prevladujoče razpoloženje. Po branju teksta sem se odločila za izbor motivov, treba pa je bilo upoštevati tudi enakomerno porazdelitev ilustracij, vendar ne v monotonem, pač pa v izmenjujočem ritmu toplejših in hladnejših barvnih rešitev. Takratni sodobni pisatelji, kot Ela Peroci ali Branka Jurca, so pogosto pisali lirično, ponavadi v aktualnem vzdušju takratnega časa, kar je bilo za ilustratorja težje, namreč epske oprijemljivosti ni bilo, in vendar je bilo treba dojeti čustvo. " Ilustrator v slikanicah pogosto prevzame enakovredno ali celo dominantno vlogo nad tekstopiscem, tako je tudi v Kdo je napravil Vidku srajčico, Levstikovi pripovedi o fantičku, ki kot najmlajši vedno nosi potrošeno oblekico, na koncu pa dobi povsem novo s pomočjo svojih dragih živalic. Da je omenjena pravljica med otroci zelo priljubljena, kaže tudi osmi ponatis v MK. V radovljiški Galeriji Šivčeva hiša je med stalno postavitvijo originalnih knjižnih ilustracij na ogled ilustracija Vidka in njegove srajčice, ki jo je Piščančeva zasnovala za drugo izdajo (prva je izšla v zbirki Čebelica s črnobelimi ilustracijami deset let prej) leta 1965 v zbirki Cicibanova knjižnica. Deset let kasneje je za Vidka dobila plaketo Zlatamslikanica, ena izmed ilustracij je bila razstavljena na prvem Slovenskem bienalu knjižne ilustracije leta 1993, kjer se je med obiskovalci govorilo, da je njen Videk prava uspešnica. Zanimivo je, da je prav 'radovljiški Videk' (tempera, 30 x 23,5 cm) umetničina, zaenkrat, zadnja ilustracija; v predalu je kot osnutek, ki ni prišel v dokončni izbor za tisk, čakala več kot dvajset let, slikarka pa jo je dokončala na prošnjo umetnostne zgodovinarke Maruše Avguštin. Zmago odločili centimetri .Lepo vreme in ugodna klima na Jezerskem je v nedeljo privabila številne gledalce. In imeli so kaj videti! Zmago v kategoriji elite je odločil fotofiniš. Jezersko - Športno društvo Jezersko je tokrat pripravilo že 12. dirko za pokal Jezersko 2003, tokrat nadvse zanimivo državno prvenstvo kolesarjev v krosu ob Planšarskem jezeru. Dirka ima eno najdaljših tradicij v Sloveniji, saj že od leta 1991 tu poteka ena izmed klasičnih dirk. V prejšnjih letih je štela za državni pokal, letos pa so orga- nizatorjem zaupali izpeljavo državnega prvenstva. V kategoriji elite je zmago odločil šele fotofiniš. Le za nekaj centimetrov je namreč član ekipe Energija Domžale Robert Vrečer v ciljnem šprintu premagal Grega Mikliča. Anže Bizjak (Završnica) je med mlajšimi premagal Miha Šolarja, Nina Homovec (Črni vrh) pa Blažo Krog pred ciljem se je izoblikovala zmagovalna trojica Robert Vrečer, Grega Miklič in Anže Bizjak. Klemenčič. Presenetljiv je predvsem poraz Klemenčičeve, ki se je pred tem ves teden pripravljala na Jezerskem. Člani elite in do 23 let so tokrat startali le z minutnim razmakom, tako da je bilo zelo napeto. O zmagi so v zadnjem krogu odločali le še trije kolesarji - Vrečer, Miklič in Anže Bizjak. Slednji je na zadnjem klancu zaostal, prva dva v razvrstitvi pa sta napadala vse do ciljne črte. Dobesedno! Na koncu je vendarle slavil Robert Vrečer. Tehnično proga ni bila pretirano zahtevna, kljub temu pa ne dopušča počitka. "Tekmovalcem je takšna proga všeč, saj poteka po lepem ambientu, v naravnem okolju okoli Planšar-skega jezera," je povedal vodja tekmovanja Iztok Tonejec. V najboljših časih je bilo na tej tekmi prijavljenih več kot 200 kolesarjev, letošnjega krosa pa seje udeležilo 150 tekmovalcev, med njimi tudi nekaj tujcev. "Razlog za manjše število tujih tekmovalcev je v istočasno izvedenih državnih prvenstvih v so- Zmagovalec Robert Vrečer. sednjih državah," so povedali v organizacijskem štabu. Ti so lahko zadovoljni tudi z obiskom gledalcev, ki so na najbolj atraktivnih delih proge lahko uživali kot na tekmah najvišjega ranga. Svoje je seveda prineslo tudi sončno vreme in zmerna vročina na Jezerskem. Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič Alenka Kejžar ATLETIKA_ Alenka blizu finala Kranj -V nedeljo dopoldne so bili v slovenskem plavalnem taboru v Barceloni izredno zadovoljni. Alenka Kejžar je z odličnim plavanjem v "njeni" disciplini na 200 m mešano dosegla 4. čas v predtekmovanju. V popoldanskem finalu je Alenka čas in uvrstitev s slabim plavanjem pokvarila. Na končuje s časom 2.15,15 osvojila 12. mesto, kar je daleč od njenih pričakovanj. Emil Tahirovič je v dopoldanskih kvalifikacijah priplaval državni rekord in s tem uvrstitev med 16 najboljših. Tega je kasneje še izboljšal za 8 stotink, čas pa je bil dovolj za 13. mesto. Peter Mankoč, Blaž Medvešek, Bojan Zdešar in Matjaž Markič so se pomerili še v štafeti 4x 100 m prosto. Mankoč se je kot prvi član štafete izkazal z državnim rekordom na 100 m prosto, sicer pa je štafeta zasedla 24. mesto. Bojan Zdešar je z osebnim rekordom na 400 m prosto osvojil 21. mesto, "Američanka" Anja Čarman pa 22. na 400 m prosto. Izreden uspeh je v soboto dosegel Igor Majcen, ki si je priplaval odlično 4. mesto na maratonski, 25-kilometrski preizkušnji. Boštjan Bogataj ALPINIZEM_ Humar dosegel drugi tabor Kranj - Slovenski alpinist Tomaž Humar že četrtič poskuša z aklimatizacijo v Messnerjevi smeri na gori Nanga Parbat. Sporočila na njegovi spletni strani so tokrat spodbudna, saj je 19. julija 2003 dosegel tabor 1. Boštjan je sestopil v tabor ABC in naprej v bazo. V nedeljo, 20. julija, sta se Tomaž in Stipe kljub zmehčanemu snegu odpravila proti taboru 2. Tomaž ga je dosegel zelo hitro, kakšno uro za njim pa tudi spremljevalec. Kot je sporočil Humar po telefonu v bazo, so razmere v steni obupne. Šotor je bil povsem zasut, raztrgan in poln vode, zato sta potrebovala več ur za njegovo ureditev. Napovedala sta tudi, da se bosta skušala vzpeti naslednji dan na nekaj čez 6000 metrov. Uspeh bo odvisen od vremena, saj visoke temperature povzročajo številne plazove. Stojan Saje ODBOJKA NA MIVKI Strast do odbojke več kot nagrade Kranj - Igor Grilc in Sandi Pivk sta večkratna odbojkarska prvaka Kranja. Najprej sta igrala dvoransko odbojko, nato sta se seznanila z odbojko na mivki. Na najvišjem nivoju sta igrala lani in letos na turnirjih Agensa. Njun največji uspeh do sedaj je tretje mesto na turnirju Nivea Sun Beachvolley Cup 2002. Nazadnje sta bila uspešna na drugem letošnjem mastersu Nivea Beachvolley Cup, ki je bil pretekli vikend v Portorožu, z uvrstitvijo v polfinale. Pivk in Grilc sta bila presenečenje lanske sezone. Oba sta člana odbojkarskega kluba Astec Triglav, ki'je lani sodeloval v prvi slovenski odbojkarski ligi. S tem se ukvarjata deset let, na mivki pa resneje trenirata od lani. Konkurenco na Nivea Beachvollev ocenjujeta kot vedno močnejšo. Grilc dodaja: "Organizacija je dobra, za igralce je poskrbljeno, vse skupaj ustreza kvaliteti igre." "Prav gotovo me ne vleče denar. Igram za zabavo, rad imam odbojko in tekmovalnost med kolegi," je na vprašanje, kaj ga vleče v igro, odgovoril Sandi Pivk. Z igro do polfinala, na koncu morda celo do avta. Igor Grilc pa meni, da gre predvsem za sprostitev, saj imata oba kar zahtevni službi: "Odbojka na mivki se mi zdi bolj atraktivna kot dvoranska. Ob uspehih doživljam tudi notranje zadovoljstvo, sicer pa me na turnirjih najbolj privlači vzdušje." Ali ju favorizirani odbojkarji ustrašijo ali ju stimulirajo v smislu, da se pOsebej potrudita? "Proti boljšim ekipam ponavadi igrava boljše. Pod pritiskom sicer rada narediva kako napako več, a gotovo ni več daleč dan, ko bova z nekaj sreče katero od njih tudi premagala," odgovarjata Kranjčana. Kako gresta skupaj odbojka na mivki in delo mladega raziskovalca na področju umetne inteligence, smo za konec vprašali Sandija Pivka: "Delo raziskovalca je dokaj naporno. Potrebno je veliko samodiscipline, študija in raziskav. V športu mije odbojka ljubezen že od rane mladosti. Roboti pa so stvar prihodnosti. Če bo šlo tako naprej, potem obstaja možnost, da bodo čez kakih petnajst let kje tudi že humanoidi igrali odbojko. Zakaj pa ne?" Boštjan Bogataj KOLESARSTVO_ Tomi Jerše zmagal Gorenjski kolesarji so se odlično odrezali na kolesarskem kriteriju v Kostanjevici na Krki, poimenovanem 1. nagrada dolenjskih Benetk. V kategoriji starejših mladincev so člani Kolesarskega kluba Sava Kranj odnesli kar dvojno zmago. Z odlično taktiko trenerja Mirana Kavaša je zmagal Tomi Jerše, drugo mesto je osvojil Vanja Piljojči, uspeh Savčanov pa je s petim mestom dopolnil Gašper Švab. Naslednjo zmago je v kategoriji dečkov A osvojil Nejc Rakuš, član kolesarskega kluba Perftech Bled. Med dečki B je tetje mesto osvojil Tomaž Šer-nek. Med dečki C je zmagal Mark Džamastagič z Bleda. B.B. Alič postavil nov rekord Na vzponu na Stari vrh je bil letos najboljši domačin Simon Alič, pri dekletih pa je bila znova najhitrejša lanska zmagovalka Neža Škrlep (KD Mengeš). Poljane nad Škofjo Loko - Kolesarska sekcija Indu Team AP Sečnik je pred tremi leti prvič organizirala nekdaj že tradicionalno dirko iz Poljan na Stari vrh. To soboto so tako organizirali že tretjo dirko na Stari vrh, ki je štela tudi za občinsko prvenstvo občine Gorenja vas - Poljane. Okrog 135 tekmovalcev je štartalo pri poljanskem pokopališču in po prvem bolj ravninskem delu napadlo klanec. Najhitreje je 10 kilometrov dolgo progo prevozil zmagovalec prve dirke in lanski drugouvrščeni Simon Alič, ki je gledalce na cilju razveselil tudi z novim najhitrejšim časom. Za ta uspeh je dobil pokal za prvo mesto v kategoriji juniorji in denarno nagrado za nov rekord, ki je sedaj 26 minut in 37 sekund. "Občutek je, kot ponavadi po zmagi, zelo dober, čeprav je bilo težko," je kmalu po prihodu v cilj povedal zmagovalec. Tekmovalcem je letos še največ preglavic povzročala vročina, kljub temu pa je Alič pričakoval uvrstitev med prve tri, poti-hem pa tudi nov rekord, saj je bil, kot je dejal, dobro pripravljen. Pri ženskah je bila letos znova najhitrejša Neža Škrlep iz Mengša, ki po prihodu v cilj ni skrivala veselja nad novo zmago. Povedala je, da je vedela, da lahko tudi zmaga, saj je bila konkurenca nekoliko manjša, a še vedno dobra. Na letošnjem vzponu na Stari vrh so prvič lahko nastopili tudi otroci. Tekmovali so na krajši progi s ciljem v Dolenčicah. Pet kilometrov je pri najmlajših (do 11 let) prevozil Matic Masterl, v kategoriji do 15 let pa sta bila naj- Simon Alič Neža Škrlep hitrejša Lea Krmelj in Samo Vovk. Rezultati: dečki A: 1. M. Masterl (Šk. Loka); dečki B: 1. Vovk (Postojna), 2. Bauman (Kranj), 3. J. Masterl (Šk. Loka); deklice B: 1. Krmelj (ŠD Poljane - Indu Team); mladinci: 1. Kolenc (Žiri), 2. Lovše (Radenska Rog), 3. Hab-jan (KD Kamikaze); kadeti: 1. Virant (Ljubljana), 2. Ikič (Etiketa Žiri), 3. Cotar (Šk. Loka); juniorji: 1. Alič (ŠD Poljane -Indu Team), 2. Legat (Završnica), 3. Vračič (Sokol Tivoli); seniorji: 1. Kožuh (Grmada), 2. Čibej (Pro M Team Racing), 3. Sedej (ŠD Peklenk); veterani: 1. Ropret (Sokol Tivoli), 2. Baje (Izvir Vipava), 3. Frelih (Sovodenj); gentlemen: 1. Car (Sokol Tivoli), 2. Lindič (ŠS Strahovica), 3. Rajgelj (Kranj); super gentlemen: 1. Gartner (Železniki), 2. Kotnik (KD Mengeš), 3. Saksida (Nova Gorica); ženske A: 1. Škrlep (KD Mengeš); ženske B: 1. Mrak (Gorenja vas); MTB moški: 1. Pustoslemšek (Calcit Kamnik), 2. Pogačar (Završnica), 3. Za-kotnik (Ogrevanje Gaber); MTB ženske: 1. Gaber (Ogra- vanje Gaber); občinski prvaki: dečki A: Lavtar (ŠD Poljane -Indu Team); dečki B: Nediža-vec; deklice B: Krmelj (ŠD Poljane - Indu Team); mladinci: Oblak (ŠD Poljane - Indu Team); kadeti: Mlinar (KŠPD); juniorji: Alič (ŠD Poljane - Indu Team); veterani: Frelih (Sovodenj); super gentlemen: P. Čadež (ŠD Marmor Hotavlje); MTB moški: M. Čadež (Gorenja vas); ženske B: Mrak (Gorenja vas). Barbara Todorovič, foto: Gorazd Kavčič Športni teden v Železnikih Železniki - V okviru 41. Čipkarskih dnevov v Železnikih so potekala številna tekmovanja. V krajih pod Ratitovcem so športniki iz vse Slovenije pomerili moči v kolesarjenju na Soriško planino, streljanju z zračno puško, balinanju, tenisu ter in nogometu. Med kolesarji sta se najbolje odrezala Aja Opeka iz Vrhnike (2. Jelka Rakuša, Bled; 3. Ksenija Justin, Žirovnica) in Andrej Herešič iz Ljubnega ob Savinji (2. Simon Alič, Gorenja vas -Poljane; 3. Simon Čotar, Šk. Loka). V konkurenci do 15 let je zmagal Samo Volk pred Rokom Lazarjem in Sebastianom Baumanom. Dirka je štela tudi za pokal Kamikaz. Pri moških je zmagal Matjaž Habjan, pri ženskah pa Irena Gartner. V streljanju z zračno puško je zmagala Jana Kokl iz ekipe Vr- tičkarji (2. Ivanka Prezelj, 3. Jožica Rant) in Damjan Burja iz ŠD Kamnik (2. Jure Ugovšek, 3. Jure Sodja). Ekipno so zmago odnesli strelci iz Športnega društva Kamnik. V kegljanju je pri moških zmagal Mileno Prezelj pred Mihom Pintarjem in Janezom Benedičičem, pri ženskah pa Jožica Demšar pred Matejo Košmelj in Olgo Gole. V nogometni tekmi med ledig in oženjenimi so se bolje odrezali samski fantje, saj so zmagali s 6:4. V balinanju so se pomerili tekmovalci zadnji vikend. Prvo mesto je osvojil Janko Anžič, za njim pa Simon Možina in Miha Tomše. V tenisu je zmagal Miran Šturm, drugo mesto je osvojil Aleš Cankar in za njim Tine Benedičič. Pri ženskah je slavila Andreja Mlakar, ki je premagala tudi Majo Tušek in Martino Zgaga. Boštjan Bogataj Omerzel po naslovu v ZDA Kranjčan zaradi odhoda v Atlanto ni podaljšal pogodbe s Teniškim klubom Triglav. SMUČARSKI SKOKI Kranj - Matic Omerzel je zadnjo junijsko soboto postal teniški državni prvak v konkurenci posameznikov. 19-letnik je dosegel uspeh kariere kljub temu, da je bil od januarja, ko je izstopil iz TK Triglav, brez uradnega trenerja. Konec avgusta se odpravlja študirat v ZDA, velika želja je uvrstitev med najboljših 200 na lestvici ATP. Z osvojitvijo naslova je zadovoljen. "Igral sem, kot sem si zadal," pravi. K uspehu je pripomogla dobra psihološka pripravljenost, v najtežjih trenutkih je ostal miren. "To mi daje še več zadovoljstva, kot osvojitev turnirja," danes ocenjuje Omerzel. Že januarja letos je skupaj z moštvenim kolegom Boštjanom Ošabnikom postal državni prvak v konkurenci dvojic. Enak uspeh je z Matjažem Pogačnikom dosegel tudi leto poprej. Zadnja dva državna prvaka prihajata iz Triglava - letos vi, lani Ošabnik... "Razmere v klubu so urejene, dela se dobro. Ekipo odlikuje skupinski duh, s katerim smo odpravili marsikatero pomanjkljivost. Igralci smo skupaj že od prvih teniških zamahov, družimo se tudi izven teniških igrišč. Posledica takšnih odnosov so kvalitetnejši treningi." Telesno ste dobro pripravljeni. O tem govori finalni dvoboj, ko ste nadoknadili zaostanek dveh nizov. "Triglavani smo med slovenskimi tenisači fizično najbolj pripravljeni, saj smo preteklih nekaj let v klubu na to dajali veliko poudarka. Zadnje pol leta sem brez trenerja, saj sem se namesto dveletne pogodbe raje odločil za študij v ZDA, Potem ko sem zapustil klub, mi je na pomoč priskočil Aleš Filipčič, poleg tega sem po programu skrbel za ohranjanje kondicije. Prav zaradi nastalega položaja sem na DP-ju igral bolj sproščeno, želja po zmagi pa je bila večja." Konec poletja torej čez Atlantik. Koliko bo to pripomoglo k tvojemu teniškemu napredku? "Zelo sem zadovoljen, da sem se odločil za odhod, kjer trenutno študira okoli 30 slovenskih tenisačev. Konec avgusta se odpravljam na univerzo Georgia v Atlanti na študij menedžmenta. Izmed šestih ponudb sem se za to univerzo odločil zato, ker je poleg športnih dosežkov tudi akademsko uveljavljena. Če bom tam toliko treniral, kot sem v Kranju zadnja dva, tri mesece, bo napredek vsaj takšen, kot bi bil, če bi treniral pri nas. Povsem tudi sedaj ne mirujem, saj mlajše poučujem igranje tenisa. S pravimi treningi nameravam začeti konec julija. V ZDA se želim odpraviti čim bolj pripravljen, pri čemer mi bo še naprej pomagal Aleš Filipčič." Jaka Vukovič, foto: Tina Doki Gladka zmaga Rusinj v Portorožu Portorož - Četrtfinale Fed cup pokala pretekli konec tedna kljub optimizmu naše ekipe ni prinesel uspeha slovenskim igralkam. Brez izgubljenega niza so slavile Rusinje z rezultatom 5:0 in si tako zagotovile mesto med najboljšo četverico svetovnih teniških reprezentanc. Že sobotna dvoboja sta pokazala, da ruske igralke niso zaman veljale za favoritinje. Vse štiri so na svetovni lestvici uvrščene visoko pred našimi igralkami, čeprav so Katarina Srebotnik, Maja Ma-tevžič ter Tina Pisnik v prvi petdeseterici igralk na svetu. Anastazija Miškina je po slabšem uvodu povsem nadigrala Majo Mat-evžič, ki nikakor ni uspela prikazati prave igre in je po dobri uri klonila proti prvi igralki Rusije. Povsem drugačna je bila naslednja tekma, ko sta se pomerili Elena Dementijeva in Katarina Srebotnik. Kljub temu, daje naša igralka prikazala dobro igro, ji nikakor ni uspelo ustaviti silovitega napada fizično precej močnejše nasprotnice. Gostje so tako po prvem dnevu vodile z dve proti nič, naslednji dan pa je na veliko presenečenje namesto njihove prve igralke Miškine nastopila Elena Bovina, ki slovi po svoji višini (189 cm). Ta dvoboj je bil prav gotovo najbolj zanimivo dejanje obeh dni, še posebej prvi niz, ki gaje v podaljšani igri dobila Bovina in tako žal pokopala še zadnje upanje domače ekipe in navijačev. Z malenkost več športne sreče na strani Katarine bi se rezultat kaj lahko obrnil in s tem tudi nadaljevanje. Preostala dvoboja posameznic in dvojic sta prav tako zasluženo pripadla gostjam. Kljub visokemu porazu naših igralk ostaja sijajna uvrstitev med osem najboljših ekip Pokala federacij ter s tem sodelovanje v prestižni skupini tudi v naslednjem letu. Kaj lahko bi po besedah selektorice Mirne Jaušovec uspeh slovenskih teniških igralk primerjali z udeležbo nogometašev na lanskem svetovnem prvenstvu ter obenem še dejala: "Res je, da smo morda pričakovali oziroma vsaj želeli pokazati več, vendar so Rusinje dokazale, da so svetovna teniška velesila. Že to, da smo prvič sploh zaigrali v pokalu federacij, je lepa spodbuda za naprej. Drugo leto si želimo dokazati, da nismo naključno med najboljšimi ter da sodimo v ožji teniški vrh." Obisk dvobojev je bil še posebej v soboto izjemen, saj so bile vstopnice (1300) razprodane že dan pred začetkom. Lahko le upamo, da bo sijajen rod naših mladih tenisačic (letnik 1981) še naprej uspešen in složen na tovrstnih tekmovanjih, obeta pa se nam tudi prvi WTA turnir prihodnje leto v Portorožu. Rezultati: Matevžič : Miškina 4:6, 1:6; Srebotnik : Dementijeva 1:6, 3:6; Srebotnik : Bovina 6:7, 2:6; Matevžič : Zvonareva 1:6, 2:6; S rebotn i k/Križan : Miškina/Dementijeva 2:6, 3:6. Barbara Mulej Ciljajo na uvrstitev med deseterico Reprezentanca Slovenije v hitrostnem rolanju se odpravlja na svetovno prvenstvo v Padovo, ki se začne 26. julija. Na prvenstvu tudi Urban Markič iz Kranja. Kranj - Svetovno prvenstvo v hitrostnem rolanju v Padovi se bo začelo 26. julija s tekmami na parabolični stezi, 30. julija in 1. avgusta bodo na vrsti cestne preizkušnje, dan kasneje pa še maraton. Izmed Slovencev bodo nastopili Kranjčan Urban Markič in Pirančana Jernej Letica in Manuel Letica. Selektor Aleš Gros napoveduje boljše rezultate na cestnih preizkušnjah: "Vrsto let se že udeležujemo cestnih preizkušenj v Padovi za veliko nagrado, tako da tamkajšnje razmere dobro poznamo." Urban Markič in Jernej Letica, ki sta se predstavila novinarjem, sta v članski konkurenci komaj leto oziroma dve. "V mladinski konkurenci sta oba dosegala odlične rezultate, manjkajo pa jima leta in s tem vzdržljivost. Razlika med člansko in mladinsko konkurenco je namreč ogromna," je povedal selektor. Kljub temu Aleš Gros računa na izboljšanje najboljše slovenske uvrstit- Urban Markič in Jernej Letica intenzivnimi pripravami. Sledijo še lažji treningi, opravili so tudi testiranja. Nastopi naših: Jernej Letica bo nastopil v dveh disciplinah, Urban Markič na 500 metrov, skupaj z Manuelom Letica pa bodo nastopili še v štafeti. Pričakovanja? "Letos se še uvajam v člansko kategorijo, na svetovnem prvenstvu pa pričakujem uvrstitev med 15. To so realna pričakovanja," je povedal Markič. Tudi Letica je prvo leto med člani: "Tudi jaz se uvajam v članski konkurenci. Tudi jaz pričakujem uvrstitev med 15 najboljših na 5000 metrov." Na mladinskem in kadetskem evropskem prvenstvu v hitrost- ATLETIKA nem rolanju, ki je potekal na Nizozemskem pred dobrim tednom dni, so slovenski reprezentanti osvojili kar tri uvrstitve med prvih 10. Glavnino reprezentance sestavljajo Gorenjski. V kadetskem delu sta nastopila Nastja Gradišar in Gašper Koprivec, v mladinskem delu pa Jasna Vidic in Nino Batagelj. Vrhu seje najbolj približal Kranjčan Gašper Koprivec z 8. mestom na 500 metrov in 9. mestom na 3000 metrov na točke. Selektor Aleš Gros napoveduje, da bo slovenska članska reprezentanca v naslednjih letih postala izredno močna. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Hitri prsti najhitrejši Prvi mednarodni turnir v "paintballu" v Sloveniji je bil v Ribnem na Bledu. Minil je v znamenju slovenskih barv, saj je med trinajstimi ekipami domači paintball klub Fast Fingers iz Lesc osvojil prvo mesto. Ribno - Prvi mednarodni turni v "paintballu" je minil brez zapletov. V športnem paintball klubu Fast Fingers iz Lesc so se odločili, da se bodo bolj posvetili športni, ne toliko rekreativni plati paintballa. Klub več časa nameni treningom in izpopolnjevanju njihove ekipne igre. Ze v lanskem letu so osvojili naslov državnih prvakov, kar jim 'je prineslo kopico dodatnih obveznosti. Veliko so investirali v opremo in tako so edini klub v Sloveniji, ki se lahko pohvali z napihljivim (sup-air) poligonom za igranje paintballa. Hkrati pa so tudi prvi slovenski klub, ki je ustanovil žensko ekipo in ima ta tudi svojega trenerja. Klub se udeležuje turnirjev v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, Nemčiji, na Češkem, Slovaškem. Letos so organizirali mednarodni evropski turnir, ki je eden izmed petih turnirjev za Central Euro-pean League in je potekal minuli vikend v Ribnem na Bledu. Mednarodnega turnirja se je udeležilo trinajst ekip: štiri slovenske, dve madžarski, hrvaški, tri slovaške in dve češki. Dekleta ekipno niso sodelovala, so pa bila sestavni del dveh tekmujočih ekip. Aleš Gros ve, to je 9. mesto Aleksandra Grosa na 500 metrov s svetovnega prvenstva iz leta 1998. V preteklih dneh so tekmovalci, Urban in Jernej pod strokovnim vodstvom selektorja, Manuel Letica pa samostojno, končali z Tina Čarman tretja Kranj - Na mednarodnem atletskem mitingu v Hamburgu v nedeljo, 20. julija, je nastopila tudi Kranjčanka Tina Carman v skoku v daljino. S preskočenimi 634 cm je zasedla 3. mesto je čeprav z daljavo ni bila preveč zadovoljna, ji bilo v tolažbo, da so nekatere močne tekmice tokrat ostale za njo. B.B. Eva in Špela zelo uspešni Kranj - Na mednarodnem mitingu v Trstu, ki je potekal v soboto, je nastopilo tudi nekaj članov Atletskega kluba Triglav. Na stopničke za zmagovalce sta stopili samo Eva Prezelj in Špela Kovač, obe v skoku v daljino. Eva je bila 2. (532 cm), Špela pa 3. (523 cm). B.B. Langerholčeva lažje poškodovana Kranj - Nesreča nikoli ne počiva. Kljub temu, da jo je izsilil neprevidni voznik, pa seje sobotna prometna nesreča Brigite Langerholc srečno končala. Vse kosti so kljub čelnemu trčenju ostale cele, ostale so le bolečine v vratu in rebrih. B.B. Paintball izhaja iz Amerike, v Slovenijo pa je prišel v devetdesetih letih. Velikokrat so paintball označevali kot militaristi-čen šport, tako da si je pri nas pridobil bolj negativen predznak. Danes postaja vse bolj športna disciplina, kar so Fast-Fingerjevci letos na tekmovanju tudi dokazali. Skupni cilj igre namreč ni ubiti nasprotnika, temveč ga le izločiti, tako da se osvoji zastava na strani nasprotnikovega tekmovalnega poligona. "Poudarek je na hitri, dinamični, ekipni igri. Imamo sicer dve veji paintballa: rekreativno in športno. Športna se vse bolj uveljavlja, se razvija. Ekipo sestavlja pet članov, igra traja sedem minut, igra se za točke in več kot ekipa zbere točk, boljša je njena končna uvrstitev. Pri športnem igranju je poraba kroglic večja, pravila določajo način igre in tudi oblačila igralcev. Igralčevo obleko sestavlja triko, nevtralne hlače, zaščitna maska, marker, zaščitnik za vrat in rutica. Kroglice z barvo, kijih igralec uporablja, so narejene iz morskih alg, tako da so bio razgradljive in niso strupene. Pri športni igri in nasploh pri paintballu ni nujno, daje igralec vrhunski strelec. To sploh v končni fazi ni pomembno. Kroglice niso čisto okrogle, so nekatere tudi ovalne in letijo vedno različno. Igra temelji predvsem, kot sem že omenil, na ekipnem delu, potrebno je sodelovanje in pogovarjanje med samo igro," je razložil Igor Mali, predstavnik športnega paintball kluba Fast Fingers. Poudaril je še, da je pri igri varnost zelo poudarjena, okoli igrišča je razgrnjena zaščitna mreža, zgornja hitrost kroglice pa je lahko 94 m/s. Tekmovanje je potekalo dva dni in na koncu so v skupini "amateur" prvo mesto zasedli Fast Fingers iz Slovenije s 537 točkami, drugi so bili Devil iz Slovaške s 403 točkami in tretji češka Troja s 322 točkami. V drugi skupini, v skupini "novice" pa so bili prvi Hrvatje, klub Zap Croatia s 405 točkami, sledila je madžarska Tigra s 395 točkami in tretje mesto je pripadlo slovaškemu Alex Sil-verju, ki je dobil 298 točk. Alenka Brun, foto: Tina Doki Praznik Roblekovega doma Illhj|pj rri (\\etra ti S k j ll f?2SlIC6V Radovljiški planinci so julijsko srečanje posvetili 70-letnici " ""*^t| £9 ilkJllV %✓ T Radovljiški planinci so julijsko srečanje posvetili 70-letnici doma, avgusta pa bodo zabavne prireditve. Radovljica - Na zahodnem pobočju Begunjščice stoji na 1657 metrih Roblekov dom, ki ga je radovljiška podružnica SPD odprla 30. julija 1933. Nekaj nižje so že leta 1909 postavili prvo kočo, ki so jo poimenovali po predsedniku dr. Janku Vilfanu. Nov dom je dobil ime po pobudniku planinstva na Gorenjskem Hugonu Rob-leku. Leta 1943 je bil požgan, zato so planinci in domačini zgradili še tretji dom, ki so ga odprli leta 1946. Večje prenove je doživel v letih 1975, 1987 in 1991. Letos je PD Radovljica popravilo ograjo okrog doma, povečalo pa bo tudi solarni sistem. Za bodoče načrtuje tudi manjše povečave in notranjo ureditev, saj je oprema stara pol stoletja. Kot ugotavljata oskrbnika Franc in Zlatka Dežman iz Kranja, ki sta tam peto sezono, se planinci radi ustavljajo pri njih. Na voljo je 36 ležišč, kjer so letos prenočili okrog 50 gostov. Med tednom jim postrežejo predvsem enolončnice, konec tedna pa imajo še bolj pestro ponudbo hrane. Okrog dvesto ljudi seje pri Roblekovem domu zbralo prvo julijsko soboto na dnevu radovljiških planincev. Tam jih je pozdravil predsednik PD Radovljica Miro Pogačar, kije predstavil društvene dejavnosti. Med več kot 1700 člani je precej vnetih za gospodarsko delo. Letos končujejo obnovo tovorne žičnice do Pogačnikovega doma na Kriških podih in obnavljajo ostrešje Valvasorjevega doma pod Stolom. Njihova prizadevanja so pohvalili podpredsednik PZS Adi Vidmajer, predsednik MDO Gorenjske Jože Stanonik in radovljiški župan Janko S. Stušek. Srečanje so popestrili "Škratki"*. Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana je praznovalo 110-letnico svojega obstoja. Nov gasilski avto in obnovljen dom. iz radovljiškega vrtca, sveta maša pri križu pod domom in družabni program. Še bolj veselo bo 2. avgusta od 12. do 15. ure, ko bo tam glasbeno planinska prireditev z naslovom "Na Roblek bom odšel" ob 50-letnici glasbe bratov Avsenik. Pri Roblekovem domu bo 23. avgusta še koncert Pihalnega orkestra Lesce. Praznovanje bodo sklenili 29. avgusta s tradicionalnim planinskim plesom v Radovljici, kjer bo tudi koncert pihalnih orkestrov in prvenstvo v bal-vanskem plezanju. Stojan Saje Mojstrana - S parado, gasilsko vajo mladine, slavnostno sejo, gasilsko sektorsko vajo in parado so gasilci iz Mojstrane proslavili častitljiv jubilej - 110-letnico prostovoljnega gasilstva v Mojstrani. Na slavnosti na Prodih so podelili tudi gasilska priznanja. Ob tej priložnosti so dobili nov sodobni gasilski avtomobil, ki je veljal 32 milijonov tolarjev in za katerega je večinoma denarja prispevala občina Kranjska Gora, nekaj je iz požarnega sklada, četrtino denarja pa je zbralo društvo samo s prispevki občanov, sponzorjev, lastniki gozdov so darovali smreke ali 180 kubičnih metrov lesa, ki so ga gasilci sami posekali. Gasilsko vozilo je na Prodih blagoslovil dovški župnik Franc Urbanya. Organizirano gasilstvo na območju Dovjega in Mojstrane sega v leto 1889, ko so Dovžani in Mojstrančani skupaj ustanovili požarno brambo na Dovjem - bila je prva gasilska organizacija na območju zgor-njesavske doline. Za ustanovitev samostojne gasilske organizacije v Mojstrani je poskrbel ustanovitelj Jože Košir - Lipnik, ki je leta 1893 organiziral svojo gasilsko četo. Gasilci so zgradili lesen gasilski dom, nabavili ročno brizgalno in opremo, svoj prapor pa razvili leta 1897... O zanimivi in pestri zgodovini moj stranskega gasilskega društva priča tudi posebna spominska soba, ki jo imajo v gasilskem domu, v kateri so pokali, fotografije, zapiski, hranijo pa tudi še vse tri društvene prapore. Gasilski dom so v minulih KranFest 2003 je že pred vrati Na prireditvi tudi letos ne bo manjkalo zabave; na kar dveh prostorih, pri Gimnaziji in na parkirišču pri Čebelici, bosta postavljena zabaviščna parka, v višave pa se boste lahko popeljali tudi z balonom. Pridite in se prepričajte od 30. julija do 2. avgusta, vsak dan in vsako noč. Na letošnji prireditvi ostajajo stalnice lanske prireditve kantavtorski oder izpred Prešernovega gledališča ter medijski oder na Glavnem trgu, odkoder bo Kranfest vse dni prenašal v živo Radio Kranj. Grad Khisl-stein bo mednarodno obarvan, na Pungartu pa bomo gostili gledališko predstavo in raznoliko folk glasbo. Na Maistrovem trgu si boste na vrtovih tamkajšnjih gostincev privoščili užitek in zabavo ob glasbi različnih izvajalcev, pozabili pa nismo niti za najmlajše, ki bodo uživali v delavnicah in seveda zabavnem programu izpred kranjskega McDo-naldsa. Za počitek je namenjeno prizorišče na Plečnikovih arkadah, kjer bodo ljubitelji elektronskih ritmov uživali ob dobrih cocta-ilih, največje prizorišče pa ostaja Slovenski trg, kjer se zbere tudi do 2O.000 obiskovalcev Kot novost bo letos v športnem delu prireditve organiziran Masters turnir v odbojki na mivki, ki se bo odvijal v vseh dneh festivala na ploščadi pred stavbo MOK. Športna zanimivost pa je zagotovo Petrolov karting grand prix, ki bo trajal celih 12 ur. Prvi dan pa bo kot vsako leto potekal mednarodni boksarski turnir, ki bo najštevilčnejši doslej. V juniju smo pričeli z izborom para za Gorenjsko poroko, ki se bo poročil na prireditvi z blagoslovom župana MOK Mohorja Bogataja, mladoporočenca pa bosta prejela tudi bogata darila za skupno življenjsko pot. Več informacij dobite tudi na spletni strani www.kranfest.com. petih letih popolnoma obnovili. Na njegovem pročelju pa je zdaj slika sv. Florjana, ki jo je ob obletnici podaril kranjskogorski župan Jure Žerjav. Predsednik PGD Mojstrana Peter Močnik in poveljnik Franci Zima pravita: "Društvo šteje 123 članov. Redno se udeležujemo tekmovanj, še posebej uspešni so veterani, ki so lani osvojili pokal gasilske zveze Slovenije in so že pet let v samem vrhu. Tudi članice so zelo uspešne, saj so bile lani na Gorenjskem prve, letos pa druge. Mi smo tudi edini, ki smo med slovenskimi udeleženci opravili mokro gasilsko vajo na Koroškem, ki je nekoliko težja in ima štiri zahtevnost-ne stopnje. Redno sodelujemo na srečanju gasilcev treh dežel." Za gasilstvo v Mojstrani okoli 70 do 80 gasilcev in občanov Za sodobni gasilski avto je največ prispevala občina Kranjska Gora. letno opravi pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. Vsako leto je poleg požarov dovolj akcij, od poplav, do neurij, kjer humano priskočijo na pomoč in rešujejo premoženje in ljudi, ki so v stis- ki. Častitljiv jubilej so proslavili skupaj z občani in gosti, ki so prišli iz sosednjih društev, iz gasilske zveze Slovenije in iz gasilske zveze občine Kranjska Gora. Darinka Sedej Priznanja in prapor ob stoletnici Srčnost in pomoč v nesreči sta bili vedno glavni vrlini gasilcev v Vodicah. Vodice - S slavnostno akademijo in podelitvijo priznanj v petek ter s slovesno parado skozi Vodice ter razvitjem novega gasilskega prapora v soboto so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vodice ob koncu tedna proslavili stoletnico delo- tako pridružilo nekaterim krajem na Gorenjskem, ki so takrat tudi že imeli ali ustanavljali društva za varstvo pred požari. V sto letih, ko so se opremljali in usposabljali, so imeli v Vodicah 160 požarov. Med večjimi je bil požar pri Tavčarju 17. avgus- Spominski trak občine Vodice je k novemu praporu pripel župan Brane Podboršek. vanja. Najvišje priznanje Gasilske zveze sta ob tej priložnosti prejela PGD Vodice in Franc Sodnik, Florijana Erceta pa so proglasili za častnega predsednika društva. Pred sto leti, 1. marca 1903, je 30 mož in fantov v Vodicah ustanovilo Požarno brambo in se ta 1916, ki so ga gasili dva dni. Danes ima društvo prek sto članov in članic. Ob opremljanju pa skrbijo tudi za usposabljanje. Društvo je razvrščeno v tretjo kategorijo in je tako osrednje društvo v Gasilski zvezi Vodice, ki združuje skupaj šest društev. V skrbi in organiziranosti za za- ščito ljudi in premoženja se društvo tudi opremlja, najnovejša pridobitev pa bo novo gasilsko vozilo GVC 16/15, ki ga morajo že nadgraditi. Tako na akademiji kot na svečanosti pred šolo po paradi, ko so razvili nov prapor (boter je bil Martin Stanonik, blagoslovil pa ga je vodiški župnik Franc Mervar), se jim je med drugim zahvalil za delo in prizadevanja še posebej tudi župan občine Vodice Brane Podboršek. Občina je k opremi namenila 15 milijonov tolarjev. "Vendar v gasilstvu ni pomembna le oprema. Nič manj pomembni nista strokovnost in usposobljenost. Največja vrednost organiziranega delovanja v gasilstvu pa je srčnost. " Ob stoletnici so podelili tudi društvena priznanja in zahvale članom. Gasilska zveza Vodice je podelila priznanja tretje in druge stopnje, Gasilska zveza Slovenije pa odlikovanja in plamenice. Značke gasilskega veterana sta dobila Vinko Blažič in Andrej Novak. Posebna priznanja pa je predsedniku društva Bogomiru Novaku, poveljniku Damjanu Jagodicu in PGD Vodice podelil tudi župan občine Vodice Brane Podboršek. Andrej Zalar Odločeni za novo kočo Planina za Liscem - Planinsko društvo Bohinjska Bistrica je minulo nedeljo pripravilo srečanje svojih članov in drugih planincev na slikoviti planini pod Črno prstjo. Na kraju, kjer so julija 1894 odprli Orožnovo kočo, je predsednik Lovrenc Vojvoda obljubil, da bodo postavili novo zavetišče do 110-letnice tega pomembnega dogodka. Koča, ki je pogorela leta 1944, je bila namreč prva postojanka Slovenskega planinskega društva. Dosedanji poskusi za postavitev nove koče so spodleteli, tokrat pa upajo, da bo imelo društvo z okrog 280 člani ob podpori domačega okolja dovolj moči za uresničitev načrta. Helikopter Slovenske vojske je že pripeljal nekaj materiala na 1346 metrov nadmorske višine. Prihodnji mesec bodo tam naredili temeljno ploščo, drugo leto pa bo stavba pod streho. V njej bodo poleg planincev našli prostor tudi udeleženci planinskih taborov in šol v naravi, saj ima domače društvo močan mladinski odsek. Med srečanjem je starosta bohinjskih planincev Janko Lapajne od- kril informacijsko tablo o Orožnovi koči, ki jo je darovala uprava TNP. Drobce iz planinske zgodovine sta brali Anica Bajt in Stanka Zupan, zbrane pa sta razvedrila glasbenika Rado in Anton Kravanja. Stojan Saje Suha struga potoka Belca v Predosljah spet pokazala svoje "bogastvo" Zemlja pogoltnila Belco Prejšnji teden je voda v potoku od konca Suhe do izliva v Kokro spet poniknila. Luknje v strugi bodo zamašili, na trajno rešitev pa bodo Predosljani očitno še morali čakati. Predoslje - Med vasema Suha in Predoslje so pod zemljo ponekod pravcate dvorane. Potok Belca, ki z Brda teče skozi Suho, Predoslje in Britof, kjer se zlije v Kokro, se v daljših sušnih obdobjih, ko pade nivo podtalnice, skozi luknje izgubi pod zemljo. Včasih, ko so se v vasi še vrtela kolesa šestih mlinov, so luknje v strugi potoka mašili mlinarji sami, zdaj je sanacija podorov prepuščena agenciji za okolje oziroma izvajalcu javnemu Vodno gospodarskemu podjetju Kranj. Luknje je nazadnje mašilo lani. Prejšnji teden pa je potok Belca spet poniknil. Zadnjemu brdskemu mlinarju, ki si je dolga leta prizadeval za trajno sanacijo struge, je z enako zahtevo sledila tudi krajevna skupnost Predoslje, ki je pobudo naslovila tako na mestno občino kot na ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter njegovo agencijo za okolje. Ob lanski presahli strugi je že padla obljuba o projektu trajne sanacije, ki naj bi jo agencija in Vodnogospodarsko podjetje predvidoma izpeljala letos. No, letos je struga spet prazna, o projektu in sanaciji pa ne duha ne sluha. Dušan Čop iz republiške agencije za okolje v Kra- Ribe, ki so sicer doma v zgornjem delu potoka, kjer voda je, včasih zaidejo tudi navzdol, kjer jih v suhi strugi čaka zanesljiva smrt. KRATKE KRIMINALNE Kradla za droge Jesenice - Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so prijeli vlomilca, ki naj bi 29. maja dopoldne vlomila v stanovanjsko hišo K. L. na Jesenicah. Iz pisarne naj bi odnesla za 6,5 milijona tolarjev gotovine v tolarjih, evrih in hrvaških kunah. Kaznivega dejanja velike tatvine so ovadili domačina T. V. in K. M., potem ko so opravili tudi hišno preiskavo najetega stanovanja. Osumljenemu K. M. so zaradi zdravstvenih razlogov sklep o pridržanju odpravili, medtem koje preiskovalna sodnica okrožnega sodišča v Kranju 13. julija za T. V. po zaslišanju odredila pripor. Osumljenca sta povratnika, večkratna storilca premoženjskih kaznivih dejanj. Večino ukradenega denarja sta porabila za nakup prepovedanih drog in tehničnih izdelkov. Pograbil blagajno in stekel Jesenice - Za dokaj drznega tatu se je pokazal 23-letni Jeseničan V. M., kije 17. julija prišel v frizerski salon. Vpričo frizerke je s police pograbil manjšo prenosno blagajno in stekel ven, proti zdravstvenemu domu, kjer je odprl blagajno, iz nje vzel 9500 tolarjev, blagajno pa odvrgel. V njej je bil tudi ček in bankovec za 5000 tolarjev. Po kraji je odšel domov, denar izročil prijatelju, ki je odšel po heroin in skupaj sta se prepustila omami. Iz garaže odpeljal skuter Cerklje - V noči s četrtka na petek je neznanec iz garaže pri stanovanjski hiši v Cerkljah odpeljal skuter piaggio gillera runner 50, črno modre barve, z registrsko tablico KR J1-404, vreden 300,000 tolarjev. Ukane - V isti noči pa je nekdo na parkirišču nasproti avtokampa Zlatorog v Ukancu z dvigalko dvignil osebni avto seat ibiza nizozemske registracije ter ukradel vsa štiri lita platišča s pnevmatikami vred. Turista, ki si bo verjetno za vselej zapomnil dopust v Bohinju, je oškodoval za 146.000 tolarjev. Oblačila skril v drvarnico Kranj - Napovedano sezonsko razprodajo si je neznani lopov očitno predstavljal po svoje. V noči s petka na soboto je vlomil v trgovino Elkroj na Glavnem trgu v Kranju ter nabral za okrogle štiri milijone tolarjev suknjičev, hlač, srajc, bluz, nogavic različnih znamk. Oblačila je odnesel do bližnjega dvorišča in jih skril v nezaklenjeno drvarnico. Komisija urada kriminalistične policije jih je našla in vrnila lastniku, za neznancem pa možje postave še poizvedujejo. Škof ja Loka - Drugemu tatiču, ki je v isti noči vlomil v drogerijo na kapucinskem trgu v Škofji Loki, pa je tatvina uspela. S seboj je vzel predalnik registrske blagajne, v katerem je bil denar in različna kozmetika. Škode je za 650.000 tolarjev. Lopovi niso na dopustu Gorenja vas - Reteče - Daje čas poletnih dopustov nepreklicno tu, priča tudi primer vloma v stanovanjsko hišo v tem kraju. Neznanec je v noči s petka na soboto prišel v prazno hišo, jo natančno preiskal, zanimal pa gaje samo denar. Našel je 63.000 tolarjev. H. J. Ko voda v Belci presahne, se pokaže svinjarija. Pošiljka iz hišnega kanalizacijskega odtoka. nju je priznal, da projekta še ni in da je način trajne sanacije struge potoka Belca, bodisi z betonom ali folijo, po eni strani drag, po drugi pa sporen z naravovarstvenega vidika. Luknje bodo tudi letos zamašili s skalami oziroma ilovico, ki bodo zdržale do naslednje suše, ko se bo zemlja pogreznila na kakšnem drugem koncu. Gotovo bosta morali krajevna skupnost Predoslje in mestna občina Kranj - ta morda tudi z obljubo denarne soudeležbe -odločneje "pritisniti" na državo in zahtevati trajno rešitev tega problema. Res pa je tudi, da sanacija prejkone sovpada z gradnjo kanalizacije v Predosljah. Kranjska Komunala jo trenutno gradi v vzhodnem delu Britofa, krak skozi Predoslje, Orehovlje in stari del Britofa pride na vrsto kasneje. Dotlej bodo iz hiš ob potoku Belca kanalizacijske vode še tekle v strugo. Kakšna je te dni, ko vode v njej ni, verjetno ni treba posebej razlagati. Smrdeča, polna odpadkov. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič Dražji odvetniki Kranj - Pred dobrim tednom je začela veljati nova odvetniška tarifa. Skupščina odvetniške zbornice Slovenije jo je sprejela že aprila, soglasje k njej pa je nato dal tudi minister za pravosodje Ivan Bizjak. Tarifa na novo opredeljuje temeljne pojme, kot stranka, odvetniška storitev, izdatki, stroški, elementi za vrednotenje storitev, cena storitve in dolžnost uporabe tarife, na novo pa ureja tudi vsebino pogodbe, ki jo odvetnik s stranko sklene o zastopanju in plačilu stroškov. V posebnem tarifnem delu odvetniška tarifa -podobna kot velja pri sodnih taksah - spodbuja odvetnike, da že pred začetkom sodnega postopka stranke usmerjajo k poravnavanju. Zato so nagrade za začetna oziroma prva dejanja v postopku sorazmerno višja kot kasnejša, kar naj bi preprečilo tudi interes nekaterih odvetnikov za zavlačevanje postopkov. Zato je uvedeno posebno poglavje tarife, ki ureja meditacije in poravnave. Sklenitev poravnave v predsodnem ali začetnem sodnem postopku je posebej stimulirana, zniževanje nagrad za nadaljnja odvetnikova dejanja pa je zdaj uveljavljeno tudi pri zastopanju v kazenskem postopku. S tem naj bi zmanjšali stroške kazenskih postopkov, v katerih odvetniki zagovarjajo obtožence po uradni dolžnosti. Pri posameznih tarifnih številkah v posebnem delu tarife so določene nove ali spremenjene tarifne postavke v zvezi s sistemskimi spremembami, predvsem na področju delovnega in gospodarskega prava, tako da nagrade ustrezajo zahtevnosti opravil in zamudi časa. Če strnemo po ljudsko; vsako odvetniško dejanje je ocenjeno z določenim številom točk. Točka je bila doslej vredna 100 tolarjev, po novem pa je 110 tolarjev. H. J. NESREČE Motor prehiter, avto izsiljeval Železniki - V četrtek, 17. julija, zjutraj seje na regionalni cesti med Železniki in Rudnem pripetila prometna nesreča, v kateri se je huje ranil motorist A. K.. Kot so ugotovili policisti, je ta s kavvasakijem GPZ 500S z neprilagojeno hitrostjo peljal proti Rudnem. V desnem nepreglednem ovinku je z dovoza stanovanjske hiše z osebnim avtom zapeljal na prednostno cesto J. K. ter motoristu izsilil prednost. Motorist seje sicer umikal v levo, vendar-je trčil v avto. Obležal je kakšnih deset metrov stran na travniku ob cesti. Voznika osebnega avta čaka kazenska ovadba, motorista pa predlog sodniku za prekrške. Med prehitevanjem zbil kolesarja Podbrezje - 51-letni B. Z. iz Krope je v petek, 18. julija, ob 17.45 z osebnim avtom R clio vozilpo regionalni cesti proti Podbrezjain. Približno sto metrov pred ostrim levim nepreglednim ovinkom je začel prehitevati avto pred seboj, takrat pa je nasproti pravilno pripeljal 27-letni kolesar K. Z.'iz Krope. Avtomobilist je čelno trčil v kolesarja, ki gaje prek avta vrglo na cesto. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v klinični center. Mopedist pobegnil Kranj - V soboto, 19. julija, ob 20.40 se jft v bližini kulturnega doma na Kokrici zgodila prometna nesreča z gmotno škodo, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in mopedist. Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti prosijo mopedista, da se oglasi na kranjski policijski postaji, morebitne priče pa lahko pokličejo tudi po telefonu na 113. Usodno kolesarjenje proti morju Divača - V soboto, nekaj po deseti dopoldne, je na stari cesti med Divačo in Kozino pod oplovo omego umrl 23-letni kolesar P. J. iz Škofje Loke. Skupaj s še dvema kolesarjema je vozil proti Kozini in pri odcepu za Kačiče zavijali levo na stransko pot. Tedaj je za njimi z avtom pripeljal 40-letni R. K. iz okolice Kozine in zahupal. P. J., ki je bil zadnji v skupini, se je vrnil nazaj na pas za vožnjo naravnost, prav pred omego. Oba je po trčenju zaneslo s ceste, avto je kolesarja, ki je umrl na kraju nesreče, prevozil. H. J. V Stari Oselici gorel hlev Stara Oselica - V petek, 18. julija, popoldne je v vasi zagorelo gospodarsko poslopje, last E. L.. Ogenj, ki je začel uničevalni pohod v zgornjih prostorih hleva, kjer je bilo spravljeno seno, je prvi opazil gospodar. Poskušal ga je sam pogasiti, vendar neuspešno. Ogenj se je razširil na vse ostrešje. Posredovali so gasilci iz društev Sovodenj, Trebija in Gorenja vas. Zgorelo je ostrešje, pet ton sena, koruza in nekaj električnih aparatov. Škodo cenijo na tri milijone tolarjev. Vzrok požara je bil kratek stik na električni napeljavi. Podane - Naslednje jutro, v soboto okrog šestih, pa je ogenj uničil bager, kije bil parkiran v leseni lopi pri Martenkovi žagi, naslonjen na plohe. Ker je bil motor ob parkiranju še vroč, so plohi začeli tleti, akumulator se je pregrel. Kislina, ki je iztekala, je ob stiku s tlečimi plohi sprožila požar, ki je zajel ves bager. Škode je za poldrugi milijon tolarjev. H. J. S Potoške na vrh smreke Mlaka - "Ravnokar je priletel s Potoške. Malce je imel smole in seje zapletel v vrh smreke,"je komaj dušil smeh kranjski poklicni gasilec in reševalec, ko sva s fotografinjo obračali avto sredi glavne ceste v smeri iz Naklega proti Dežmanu in hiteli na kraj dogodka, kjer so prvi mimoidoči radovedno ocenjevali položaj zapletenega padala v smreko. Pa na srečo ni šlo za nesrečen padalcev pristanek, temveč le prikaz reševanja padalcev. Po besedah vodje takratne izmene Mateja Kejžarja imajo gasilci vso opremo za tovrstno reševanje in jo morajo znati tudi uporabljati. Sploh pa lahko pri resničnih tovrstnih pristankih, na zapletenem terenu v sodelovanju z gorsko reševalno službo dosežejo boljši, večji učinek pri reševanju. Alenka Brun, foto: Tina Doki Milošević v Sloveniji nima premoženja Znana je resnica, da so kriminalci vedno korak ali dva pred preganjalci. Zlasti prednjačijo z idejami o načinih in oblikah kriminalnih dejanj. Generalna državna tožilka gospa Zdenka Cerar priznava, da jim v tej raboti tožilci niso kos. V javnosti so se pojavile govorice, naj bi se vam položaj generalne državne tožilke majal. Je v teh govoricah kaj resnice? "Obžalujem, da si nekdo dovoli takšno dezinformacijo za javnost, ki prava ni vešča. Pravno je povsem nemogoče, da me razreši neka politična stranka. Razreši me lahko samo državni zbor, kjer pa o moji razrešitvi ni bilo razprave. Menim tudi, da za mojo razrešitev ni prav nobenega razloga." Vzrok za vašo razrešitev naj bi bilo slabo delo tožilstva. Kako komentirate tovrstne očitke? "Kot povsem neresnične in neutemeljene. Delo tožilstva v^s čas spremljam. Tudi sama veliko delam. Je pa tako, da tožilstvo javnosti težko sproti polaga račune. Pomembneje kot to je, da je delo narejeno. Sem pa ob koncu letnega poročila kolegom priporočila, da poskrbimo tudi za našo javno podobo. Danes namreč ni več dovolj, da si dober, ampak moraš to tudi pokazati." Kaj za tožilstvo pomeni biti dober? Je to število vloženih kazenskih ovadb oziroma obtožnic ali število dobljenih zadevna sodišču? "Navadno nas javnost sodi po odmevnih primerih. Kot predstojnica pa moram seveda gledati celovito. Lahko se pohvalim, da smo edina pravosodna ustanova, ki nimamo zaostankov. Pri nas se trimesečnega roka za rešitev zadeve držimo. Pri težkih in obsežnih zadevah se sicer zgodi, da ta rok prekoračimo, še zdaleč pa to ni pravilo. Našo uspešnost lahko dokažemo tudi s številkami. Lani smo vložili več kot štirinajst tisoč obtožnih aktov. Vložili smo nekaj čez štiri tisoč zahtevkov za preiskavo in tri tisoč petsto sedem preiskovalnih dejanj. Udeležili smo se slabih trideset tisoč obravnav. In še bi lahko naštevala. Sto petinšestdeset tožilcev in triindvajset pomočnikov "pokriva" štiriinštirideset okrajnih in enajst okrožnih sodišč. Verjemite, da tega ni mogoče opraviti drugače kot z dobrim delom. Naj ob tej priložnosti navedem predsednico društva državnih tožilcev, ki je na občnem zboru rekla: na eni strani doživljamo zelo hude kritike, na drugi strani pa tožilci še nikdar nismo tako trdo delali, kot zdaj." Tožilstvo dela s polno paro, kriminala pa je čedalje več. Odmevni primeri, štirikratni umor v Tekačevem in Makoter, na sodni epilog še čakajo. Kje nastanejo težave? "Tako primer Kamenik kot tudi primer Makoter, sta na sodišču. Tožilec ne more soditi. Ko pripelje obtožbo na sodišče, je za nadaljnji potek odgovoren sodnik. Od tu naprej lahko tožilec samo še predlaga in sprašuje, ali mu predsednik senata dovoli. Sojenje je v rokah sodišča." Vendar je sodni epilog odvisen tudi ali predvsem od kakovosti kazenske ovadbe. "Pred očmi je treba imeti, na eni strani kazensko ovadbo, na drugi pa ob-. rambo, ki je zelo močna. Na sodišču gre za spopad dveh nasprotnih strani, za katerega ni mogoče pričakovati, da se bo hitro končal. Ne rečem, da sodniki ne delamo napak. Delamo jih; tako pri obtoževanju kot tudi pri drugih procesnih opravilih. Poglejte, lani smo imeli osem tisoč tristo sedem sodb. Od tega je bilo sedem tisoč štiristo štirideset obsodilnih. To je tista prava celostna podoba dela državnega tožilstva. Samo videti je treba hoteti. Je pa res, da je odmevnih primerov odstotek in prav ta odstotek je za celotno podobo odločilen." Usodni začetek V zadnjih desetih letih se je v kontekstu privatizacije veliko govorilo o kraji nekdanjega družbenega premoženja. Obsojen ni bil domala nihče. " V procesu lastninjenja smo po naši sistemizaciji zabeležili štiristo devet primerov oziroma subjektov kraje družbenega premoženja. Pri čemer pa je treba vedeti, da je bilo lahko v neki zadevi tudi do dvajset obdolžencev, v neki drugi pa morda en sam. Prav zdaj državnemu zboru o teh zadevah še enkrat poročam. Leta 1999, ko sem svoj mandat nastopila, je vlada od mene prvič dobila poročilo, v katerem smo predstavili vse postopke lastninjenja. Pred tem ni o tem poročal nihče. Ve se, da je bilo obsodilnih sodb osem-inpetdeset. Glede na obseg opravljenih dejavnosti, je to resnično malo. Vendar, tisti, ki na gospodarski kriminal gleda strokovno, ve, da je bila do leta 1993 zakonodaja povsem neurejena. Dejstvo je, daje bilo do takrat zelo veliko olast-ninjenega, ker pa ni bilo zakonodaje, tožilci morebitnih kriminalnih dejanj nismo mogli "zagrabiti". Pozneje so bile zadeve že nekoliko odmaknjene in ni bilo tako intenzivnega pristopa. Ko sem mandat nastopila, smo se odločili, da bomo počistili tudi te zaostanke. Kar se tožilstva tiče, imam mirno vest, saj smo to poglavje tožilci dokončali. Je pa res, da je nekaj zadev še na sodišču. Vendar, tega je zelo malo in na tožilstvu smo že odprli novo stran zgodovine. Dohitevati poskušamo nov gospodarski sistem. Recimo zlorabo notranjih informacij. Glede na spremenjen gospodarski sistem se je spremenil tudi gospodarski kriminal." Že od nekdaj so kriminalci korak pred organi pregona. So slovenski tožilci dovolj usposobljeni za prepoznavanje in razkrivanje vedno novih oblik takšnega in drugačnega kriminala? "Žal, niso in tega se tudi zavedamo. Zato se v vsakem posameznem primeru posvetujemo s strokovnjaki. To možnost nam daje tudi zakon. Vsekakor se tožilci trudimo, da bi storili čim nanj napak. Ker so lahko začetne napake tudi usodne. Včasih se zadeve vlečejo tudi zato, ker dokazni začetek ni bil tako dober, kot bi lahko bil." V zadnjem času je na "tapeti" domnevni kriminal povezan z nakupom in prodajo Slovenske investicijske banke. Zoper dva nekdanja člana uprave banke je kazenska ovadba že na tožilstvu. Se vam ne zdi, da je brskanje po tem, kaj je počel prodajalec banke, ne pa tudi po tem, kaj je počel njen kupec, nekoliko premalo? "Najprej naj poudarim, da imen ovadenih oseb nisem nikdar omenila. Očitno ste novinarji bolje obveščeni kot sem sama. Sicer pa kazenska ovadba zoper dve odgovorni osebi banke, nista edini. To je le del, ki ga je v tem primeru policija zaključila. V predkazen-skem postopku pa je še en obširen del, v katerem so pod drobnogledom še druge osebe in druga kazniva dejanja." Pred časom sta šli v stečaj dve hranilno kreditni službi: kranjska hranilnica in ljubljanska Sicura. Kako v teh primerih stojijo zadeve? "Po mojih informacijah se v primeru Sicure predkazenski postopek zaključuje. Čeprav je zadeva izredno obširna lahko rečem, da kazensko ovadbo pričakujemo v kratkem. Za kranjsko hra- nilnico pa v tem trenutku ne morem reči, v kakšni fazi je. Rečem pa lahko, daje bila policija v vseh primerih, koje bila zaradi oškodovanja s strani državljanov dana pobuda za preiskavo, zelo dejavna." Premile kazni O nameravani dekriminalizacije prostitucije me zanima dvoje: je Slovenija po vašem mnenju dovolj pripravljena na posledice; bo s tem manj trgovine z belim blagom? "Kar se trgovine z belim blagom tiče, bi veliko naredili že, če bi bili pozor-nejši pri ilegalnih prehodih meje. Malokdo se vpraša, ali so otroci v teh skupinah res s straši ali so namenjeni za prodajo? Tudi glede žensk bi se morali vprašati, ali gredo čez mejo prostovoljno, torej v lepšo prihodnost, ali pa so namenjene za prostitucijo. Vsekakor se bomo morali o resnični vsebini večkrat vprašati. Do zdaj smo se bolj posvečali storilcem, ki z revščino služijo. Odgovora na to, kaj se bo zgodilo po nameravani dekriminalizaciji prostitucije, pa nimam. Za nas je ta pojav nov, zato se ga moramo lotiti postopno. Najprej moramo žrtvam zagotoviti primeren položaj. Mi, denimo, težko poskrbimo za zavarovanje prič; v tako majhnem okolju je težko nekoga skriti tako, da bi bil varen." So po vašem mnenju kazni za spolno zlorabo otrok dovolj velike? "Menim, da so kazni za te primere premile. Tudi zato, ker je zaradi nizke kazni nizek tudi zastaralni rok, otroci pa nekaj let ne povedo, kaj se jim dogaja. Moram pa reči, da smo na področju spolnih zlorab otrok naredili velik korak naprej. V primerjavi s preteklostjo odkrijemo smo bistveno več kaznivih in bistveno več je tudi obsodb. Tudi veliko manj je pogojnih obsodb, kot jih je bilo v prejšnjih letih." Imajo organi pregona dovolj na očeh ljudi, za katere je znana tovrstna izprijenost? "Moram priznati, da te pozornosti ni dovolj." V primeru obtoženega Slobodana Miloševiča je bil pred haaškim sodiščem zaslišan tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Kam prispe vabilo na zaslišanje? "Kdo je vabilo dobil, ne vem. Domnevam pa, da ga je dobil gospod Milan Kučan osebno. Po naših dosedanjih izkušnjah so vabila osebna." Kako pa sicer sodelujete s haaškim sodiščem? "Včasih dobimo od beguncev, ki so k nam pribežali, glasove ali opise zločinov, storjenih na področju nekdanje Jugoslavije. Vse, kar smo na ta način dobili, smo haaškemu sodišču tudi posredovali. Nekajkrat so nas tudi zaprosili, če lahko ugotovimo, kje se določena oseba nahaja. Zadnji primer je bilo prijetje v Kranjski Gori. Poleg tega smo na našo pobudo preko preiskovalnega sodnika ugotavljali, ali imajo Slobodan Milošević in soobtoženci na področju Slovenije premoženje, ki bi izviralo iz kaznivih dejanj." In kaj ste ugotovili? "Da tega premoženja v Sloveniji ni. To smo preverili preko vseh bančnih ustanov. In izkazalo seje, da na ta imena denar ni naložen." V primeru Petek so v eni od zadnjih številk revije Mag napovedali aretacije na Koroškem. Iz napisanega je bilo razbrati, naj bi aretirali sina podjetnika Janka Zakeršnika, kar pa se ni zgodilo. Kako daleč je ta zadeva? "V primeru Petek sem ves čas zelo zadržana. Je pa dejstvo, da je v nekaterih primerih storilca zelo težko odkriti. Še zlasti, če se o primeru v javnosti nenehno piše; če se pojavljajo podatki, ki so lahko točni ali pa tudi ne. Vsekakor to početje odkrivanje zavira. Policija je bila v tem primeru izredno ovirana. Da o tožilstvu, ki je bilo ves čas pod nekim pritiskom, niti ne govorim. Kljub tem pritiskom, pa smo ves čas delali in precej napredovali. Zato tudi moj optimizem. Da pa bi lahko kar koli napovedovala, tega pa ne morem in niti ne bom. Ni namreč dovolj samo vedeti, kdo je to storil. Za to je treba imeti tudi dokaze. Najbolj bi bila vesela, če bi dali policiji in tožilstvu možnost, da svoje delo opravimo v miru." Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič Piše Ahmed Pašić Islam in muslimani v Sloveniji xxii. Poleg pokopališča še danes stoji spomenik, ki predstavlja gorskega strelca in infanterista Bošnjaka, ki se ozira proti Rombonu. Na zloglasnem vrhu je bilo najhuje od 16. do 18. septembra 1916, ko je I. bataljon 4. BH polka ubranil več zaporednih napadov petih italijanskih ba-taljanov. Bošnjaki so iz svojih utrjenih skalnih položajev dobesedno zdesetkali napadalce, ki so imeli 1.600 padlih in ranjenih. Ko se je 18. septembra jalovo končal še zadnji napad, je nadporočnik poslal v polkovni štab samo še kratko sporočilo: "Italijani spet postavljajo svoje žične ovire. Telefonske povezave pretrgane na najmanj desetih mestih! Drugače nič novega. Skrbi so odveč! Nič izgub. Razpoloženje moštva zelo dobro." In, kaj se je zgodilo z mošejo? Moše-ja bi bila danes vsekakor neprecenljiv kulturni spomenik in prvovrstna turistična atrakcija. Obstajata dve razlagi. Tomaž Ovčak v svojem članku MOŠE-JA V LOGU POD MANGARTOM na spletni strani www.soskafronta.com trdi, da je bila mošeja trn v očesu italijanski upravi, saj so se Italijani bali Bošnjakov huje od hudiča. Obstaja verjetnost, da so jo zaradi maščevanja podrli prav oni, po drugi strani pa Igor Černuta pravi, da so jo podrli domačini, ko so se vrnili iz begunstva, pa ne zato, ker bi jih motila. Mošeja je bila lesena (?), vaščani pa so potrebovali drva za ogrevanje. 3.5.5. Miklova Zala -povest iz turških časov Miklova Zala je povest, ki je nastala na osnovi pripovedovanja Jakoba Unre-sta, župnika v Teholici nad Porečami ob Vrbskem jezeru. Umrl je najbrž leta 1493. Unrest je sam doživel boje s Turki in je o njih tudi pisal. Dne 26. malega srpana (julij) 1478 so Turki prišli na Koroško. Pri Kokovem blizu Trbiža so se jim v bran postavili kmetje, ki pa so se deloma razbežali od strahu, deloma pa so jih potolkli Turki. Po tem incidentu jim je bila odprta pot v srce Koroške. Razdelili so se v več oddelkov in tako so prišli tudi v Rožno dolino. Bil je to najhujši turški vpad na Koroško. Na osnovi tega pričevanja in ljudske pravljice, ki se še danes prenaša iz roda v rod na Koroškem, je povest napisal Jakob Sket, pripoveduje pa o pogumnem dekletu Zali, ki so jo ujeli Turki med svojim pohodom in jo odpeljali v suženjstvo. Kasneje ji je uspelo zbežati in se vrniti v svojo domovino. Po vrnitvi iz Carigrada je gospodarila v Rožni dolini s svojim možem Serajnikom. Povest opisuje grozodejstva, ki jih je doživel slovenski narod od "nevernih Turkov", po drugi strani pa govori o pogumu kmeta in trdoživosti slovenskega naroda. Ko govorimo o turških vpadih, turški vojski in Turkih nasploh, je treba pojasniti, kaj ti pojmi v resnici pomenijo. Beseda Turek se je uveljavila kot kletvica ali kot ime za človeka, do katerega ne Čutimo naklonjenosti. Že v 15. stoletju so začeli besedo Turek nadomeščati z besedami, kot so dedni sovražniki, grozoviti tirani, krvoločni in stekli psi, roparski ptiči, malharji in požigalci. Zanimivo je, da so kmetje z izrazom KRŠČANSKI TURKI označevali plemiče in gospodo, ki je živela v gradu. Med vojaškimi oddelki, ki so večinoma prihajali iz Bosne, je bilo malo osmanskih Turkov orientalskega porekla. V turških vpadnih četah so bili večinoma Slovani z Balkana, med katerimi so bili v začetku številčno močnejši kristjani, z islamizacijo pa se je razmerje spremenilo v korist muslimanov. 3.5.6. Balade in romance Antona Aškerca Anton Aškerc, najizrazitejši pesnik slovenskega realizma in predvsem nenadkriljiv mojster balad in drugih epskih pesniških zbirk, seje rodil 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Izhajal je iz skromnih kmečkih okoliščin, po gimnaziji pa je vpisal teologijo v Mariboru. Zanj seje odločil v prepričanju, da bo tako najlažje prišel do dna najglobljim resnicam, znašel pa se je pred novimi vprašanji. Odgovor nanje je skrivaj začel iskati v islamu in budizmu, saj je verjel, da je tudi sam potomec turškega vojaka. Pozneje je veliko potoval po slovanskih in orientalskih deželah; moral je biti nadvse varčen, da sije lahko privoščil kaj takega. Ker je zavračal čudeže in dogme, so ga kar šestkrat premestili in celo posta- vili pred cerkveno sodišče, toda zlomili ga niso. Zadnje življenjsko obdobje je Aškerc preživel kot mestni arhivar v Ljubljani. Pri branju njegove poezije sem opazil dve vrsti poezije: prve govorijo o turških vpadih in grozodejstvih, ki jih je doživljal slovenski narod v tem času. To so pesmi Vaška lipa, Kralj Matjaž, Pred cesarjem, Mea kulpa in Janičar. Druge opisujejo islam in muslimane z določeno mero simpatije. To se najbolj vidi v pesmih, ki jih je napisal na potovanjih po islamskih deželah. O muslimanih celo govori kot o bratih (Slovanih), ki so drugačne vere. Te pesmi so: Čaša nesmrtnosti (začne se s suro iz Korana), Dvorni norec, Sopotnik (napisana v Maglaju), Mohamedanki (Sarajevo), V Husred-begovi džamiji (Sarajevo), Mujezin (Sarajevo), Na mohame-danskem grobišču (Sarajevo), Na Ga-latskem mostu (Carigrad), Na hribu Bulgurlu (Mala Azija), Na vrtu pred Hagijoj Sofijoj (Carigrad), Haremski roži (Carigrad), Po Bosporu (Carigrad), Selamlik (Carigrad), Firduzi in derviš, Našli so rokopise, Kaznovani paša in Bajramska legenda. (Se nadaljuje) S konzorcijem do novih potnikov Potem ko je poskus sodelovanja z lokalnimi turističnimi organizacijami propadel, je Aerodrom Ljubljana ustanovil konzorcij, s katerim bodo na Brnik pripeljali enega od nizkocenovnih letalskih prevoznikov in s tem dodatne potnike. GOSPODARSKI KOMENTAR Brnik - Letalski promet je v zadnjem obdobju v precej nezavidljivem položaju, veliki letalski prevozniki, kot je bil primer Swissaira, so v velikih likvidnih težavah, svoje je dodal 11. september, kasneje še sars... Po drugi strani po svetu vznikajo novodobni letalski prevozniki - nizkocenovni, ki s svojevrstno poslovno politiko, v katero vključujejo lokalne oblasti z območij, na katera letijo. Le-ti so za potnike občutno pocenili potovanje z letali. Kdaj bo eden izmed cenenih prevoznikov, kot sta Ryanair ali Easy-Jet, priletel na brniško letališče? Brniškemu najbližja letališča v Trstu, Gradcu in Celovcu so že pred časom privabila tudi nizkocenovnega prevoznika in na ta način Aerodromu Ljubljana ukradla že prenekaterega potnika. Tudi na Brniku že nekaj časa razmišljajo v tej smeri in, kot kaže, se bo ideja kmalu tudi uresničila. Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može o tem pravi: "Na Brnik bo prišel tudi nizkocenovni prevoznik, sami smo bili prepričani, da se bo to zgodilo že letos spomladi, a se je vse skupaj nekoliko zavleklo." Ceneni letalski prevozniki so v letalskem prevozu potnikov "izumili" izredno zanimiv pristop. Najprej se obrnejo na lokalne oblasti in jim predlagajo, naj sponzorirajo prevoze potnikov na njihovo letališče. Njihova razlaga je povsem enostavna: izračunali so, da pripeljani potnik potroši približno sto evrov na dan, zato od lokalnih oblasti pričakujejo, da za vsakega povrnejo del teh sredstev in tako prispevajo k nadaljnjemu trženju potnikov za njihovo območje. "Gre za poslovno logiko, ki se izplača obema stranema. Nizkocenovni prevozniki to počno pri vseh lokalnih oblasteh po svetu, s tem da so nekateri prevozniki bolj židovski od drugih oziroma postavljajo večje zahteve. Lokalne oblasti v Trstu, Gradcu in Celovcu so pristale na njihovo ponudbo in so pripravljene vlagati velika sredstva, da Ryanair leti na njihova območja. Velika sredstva vlagajo, da Ryanair na svojem območju marketinško obdeluje trg za prihod potnikov v te regije. Izkazalo se je, da je tako sodelovanje koristno. Te regije so živahne, dobro obiskane, potniki oziroma turisti tam tudi trosijo. Pri nas tega na žalost še nimamo," razmišlja Može. Aerodrom Ljubljana je v preteklosti že poskušal oblikovati konzorcij z lokalnimi turističnimi organizacijami na Gorenjskem. Te so bile sicer nad njihovo idejo navdušene, zataknilo se je tam kot vedno -pri denarju. Aerodrom seje zato kasneje obrnil na tukajšnja podjetja in z njimi podpisal konzor-cijsko pogodbo. Prvi učinki Vinko Može V tujini smo bolj zapravljivi Kranj - Na vrhuncu poletne sezone je državni statistični urad objavil rezultate o turističnih potovanjih Slovencev v prvih treh mesecih letošnjega leta. Ta je pokazala, da se je v prvem četrtletju poslovnih ali turističnih potovanj udeležila slaba petina prebivalcev - okoli 326 tisoč prebivalcev Slovenije. Delež turistov na potovanjih se je znižal za 0,6 odstotka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Na preko 479 tisoč zasebnih potovanj je v prvih treh mesecih Slovenci pozimi večinoma letujemo doma. Kaj pa poleti? odšlo 286 tisoč oziroma 16,9 odstotka prebivalcev. Večina od njih (60,1 odstotka) je potovalo le po Sloveniji, 36,2 odstotka jih je potovalo le v tujini, slabe štiri odstotke pa tako v Sloveniji kot v tujini. Na poslovno potovanje je v tem obdobju odšlo 63.646 oziroma 3,8 odstotka prebivalcev. In koliko Slovenci trošimo na potovanjih? Kot je pokazala anketa, povprečen prebivalec Slovenije na zimskem dopustu v svoji državi potroši 5.862 tolarjev dnevno, na potovanju v tujini pa 15.289 tolarjev dnevno. Poslovni turisti doma povprečno porabijo 23.419 tolarjev na dan, v tujini pa 60.137 tolarjev. O potovalnih navadah Slovencev v poletnih mesecih letos, bodo rezultati znani po koncu sezone. S.Š., foto: T.D. EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. tfco oil= 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Na Aerodromu Ljubljana želijo tudi preko cenenega letalskega prevoznika na svoje letališče pripeljati čim več potnikov. novonastalega konzorcija naj bi bili tako vidni že letošnjo jesen. "Namen konzorcija ni le pripeljati nizkocenovnega prevoznika v Slovenijo, temveč je širši. Želimo aktivno marketinško tržiti na skandinavskem, angleškem in ruskem tržišču. Od tam vendarle prihajajo najboljši gostje, ki največ trosijo, poleg tega pa radi prihajajo k nam, predvsem Skandinavci. Angleži že tradicionalno radi potujejo in so že v preteklosti radi zahajali4 tudi na Gorenjsko. Rusi so vse bolj odprti, njihovo gospodarstvo in turizem sta vedno bolj odprta in zato tudi vedno več potujejo, hkrati.pa so tudi zelo dobri gostje," je pojasnil Može. V konzorcij so vključena različna podjetja, a direktor brniškega letališča o imenih ni želel govoriti. "Ko bo čas za to, bomo tudi javno spregovorili o konzorciju, do tedaj pa želimo, da najprej pokaže, kako je učinkovit." Simon Šubic, foto: Tina Doki Direktorji manj črnogledi Kranj - Skupni kazalec gospodarske klime v Sloveniji ostaja pri nizkih -17 točkah, kar je najnižje po marcu 1999, s tem daje bilo razpoloženje med direktorji slovenskih podjetij ta mesec nekoliko boljše kot prejšnji mesec, porabniki pa so bili bolj pesimistični kot mesec prej, je pred dnevi objavil državni statistični urad. Proizvajalci pričakujejo boljše pogoje za svojo proizvodnjo in višja skupna naročila v naslednjih mesecih, čeprav se jim po drugi strani povečujejo zaloge. Porabniki še bolj črno kot prejšnji mesec gledajo na skoraj vse anketne kategorije. Tako porabniki menijo, da trenutno ne vladajo primerni pogoji za večje nakupe, slabo so ocenili tudi svoj finančni položaj. S.Š. Turistični devizni priliv raste Kranj - Devizni zaslužki iz turizma v letu 2003 še naprej rastejo, ugotavljajo v Združenju za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Po njihovih podatkih so turistični delavci v prvi tretjini letos s tujskim turizmom zaslužili 320 milijonov 418 tisoč tolarjev evrov ali 74,6 milijarde tolarjev, kar je tri odstotke več kot lani v enakem obdobju. Od tega so turistična podjetja in igralnice zaslužila pet odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. S.Š. Maja manj brezposelnih Kranj - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je maja znašala 10,9 odstotka, kar je za 0,4 odstotka manj kot aprila, so sporočili z državnega statističnega urada. Stopnja anketne brezposelnosti, ki se izračunava po metodologiji Mednarodne organizacije za delo, ki jo statistični urad izračuna za vsako četrtletje, pa je bila v prvem četrtletju 7-odstotna. Maja je bilo registriranih 95.262 brezposelnih oseb, kar je za 1,8 odstotka manj kot aprila in za 5,7 odstotka manj kot maja lani. Pri moških je bila brezposelnost 9,4-odstotna, pri ženskah pa 12,7-odstotna. Maja je bilo v podjetjih, družbah in organizacijah zaposlenih 633.617 oseb, kar je za 0,1 odstotka več kot aprila in za 0,3 odstotka več kot maja lani, pri samozaposlenih osebah pa je bilo zaposlenih 66.576 oseb ali 0,7 odstotka več kot aprila. Samostojnih podjetnikov posameznikov je bilo 43.447, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, je bilo 6.446, kmetov pa 29.224. Slednjih je za 17,9 odstotka manj kot maja lani. S.Š. Zadnji hrošč Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Zgoditi se je moralo prej ali slej. Po izdelanih 21 milijonih avtomobilov je padla še zadnja in dokončna zavesa za volksvvagnovega klasičnega "hrošča". Mehiška podružnica nemškega avtomobilskega velikana je objavila, da se je ta mesec končalo obdobje hroščev. Zadnja in omejena serija tega klasičnega avtomobila s celo vrsto modnih in drugih dodatkov je prišla na trg pred dobrimi desetimi dnevi. Novica, ki je v začetku meseca prišla iz. edine tovarne, kjer so še izdelovali klasične hrošče, je mogoče za ostali svet presenetljiva, saj se je le-ta že pred desetletji nekoliko oddaljil od za oko in uho specifičnega "ljudskega vozila". Zadnjega hrošča sb v Evropi izdelali leta 1978. A v Mehiki se je skorajda sveta navezanost ljudi in hroščev nadaljevala. "Vocho", kot Mehičani imenujejo hrošča, je bil tako popularen, da je, kot pravijo pri Volkswagnu, predstavljal več kot tretjino vseh avtomobilov, prodanih v Mehiki. In celo danes se po ulicah mehiške prestolnice Mexico City vozi celih 80.000 hroščatih taxijev, k temu pa je potrebno dodati še okoli 90 zbi-rateljskih in ljubiteljskih klubov ter revijo, katere naslov bi se v prostem prevodu glasil "Hroščetnanija ". Ciniki poudarjajo, da je priljubljenost hrošča v tej srednjeameriški državi prej posledica katastrofalnega stanja mehiških cest, kot pa kakšni posebni odličnosti in udobni vožnji v vozilu. Medtem ko je v bogatem svetu hrošč dosegel status kultnega avtomobila, s katerim se naokrog prevažajo razni "uporniki brez razloga " in ostali somišljeniki alternativne kulture, je v državah kot je na primer Mehika ohranil svoj čar zaradi svoje kvalitete, ki se kaže v trdnosti in zanesljivosti. A tudi klasični hrošč se je moral v zadnjem času podrediti globa-lizaciji in drugim krutim tržnim silam. V preteklih letih se je proizvodnja v veliki Volkswagnovi tovarni v Puebli na obrobju mehiškega glavnega mesta skrčila na vsega 53 avtomobilov dnevno. Od leta 1994 in začetka Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko se tudi mehiški potrošniki dobesedno utapljajo v večji izbiri na avtomobilskem trgu. Tako jim ameriška General Motors in Ford ponujata avtomobile v hroščovem cenovnem razredu, ki pa so bolj udobni, manj hrupni in z več dodatne opreme. Celo sam Volkswagen se čudi dolgoživosti svojega avtomobila, ki je od svojega prvega modela iz daljnjega leta 1937 ostal praktično nespremenjen. Poleg volkswagnovega modela Jetta tovarna v Puebli zdaj proizvaja tako imenovanega "novega hrošča", a so jih lansko leto v Mehiki prodali le 5.000. Navkljub svojemu zvenečemu imenu pri Volkswagnu pravijo, da je ta model namenjen povsem drugemu trgu kot klasični mehiški vocho, saj jih večino izvozijo v Evropo. Dirka za novimi kupci novega hrošča se v Mehiki šele pričenja. Za tiste nostalgike, ki ne bodo prenesli ločitve od svojega dobrega starega hrošča, pa še dobra novica. Tovarna bo izdelovala rezervne dele še naslednjih deset let. Za ponedeljek napovedujejo stavko Križe - Delavci podjetja Noric Tec v Križah so zagrozili s stavko, ker jim podjetje neredno izplačuje plače in dolguje regres. Plače že lep čas izplačujejo z ostankom, tako da podjetje 22 zaposlenim sedaj dolguje plači za maj in junij, razen tega pa zahtevajo tudi poplačilo polovice regresa za leto 2001 in poplačilo regresov za leti 2002 in 2003, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Že decembra lani se je vodstvo podjetja s posebnim dogovorom zavezalo, da bo postopoma mesečno izravnalo izplačilo plač, ki jih zaradi finančnih in likvidnostnih težav ni zmoglo izplačevati sproti, enako je obljubilo za regres. Pozneje so na obljubo še večkrat opozorili, tudi s pisnim opominom, vendar zaman, dolg do delavcev pa je narasel, zato se je tamkajšnji sindikat odločil za zaostritev zahtev. V petek, 18. julija, so predstavniki Sveta gorenjskih sindikatov, ki zastopajo sindikat podjetja Norik Tec, zastopniku delodajalca Radu Metljaku osebno izročili napoved stavke. Stavko napovedujejo za ponedeljek, 28. julija, če dotlej ne bo prišlo do sporazumne rešitve spora, pravita predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Jože Antolin in pravna zastopnica Veronika Potočnik. Vsekakor ima podjetje, ki je pred leti nastalo na območju ene od Isker na Laborah, od napovedi naprej dober teden časa, da poravna zaostale plače in regrese. D.Ž. POSEZONSKA RAZPRODAJA 00 40°/c MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE OBUTVE • ••• * 3*S** 2003 Naš potrošniški kredit je še vedno najcenejši! EUR + 5,9 % s fiksno obrestno mero je še vedno Ljubljana: zmagovita kombinacija. Vendar se bo potrebno kar MarJbor obrniti, saj so količine kreditov omejene. ceije: Kranj: Koper: www.volksbank.si Primerjalni izračun je narejen po javno dostopnih podatkih o potrošniških kreditih s fiksno obrestno mero na dan 1. 7.2003. Efektivna obrestna mera za kredit v protivrednosti 1 mio SIT z ročnostjo 36 mesecev na dan 4. 7. 2003 znaša 6.58%. 01/5307 584,5307 590 01/2306 362,23 06 366 J 02/2380 342,2380 340 | 03/42 87 810,42 87 802 04/2013 890,2013 884 .05/66 34 870,66 34 862 | ršUfe VOLKSBANK f T ZAUPANJE NAS POVEZUJE. Napake pri naložbah Investicijske odločitve se sprejemajo v kompleksnem in negotovem okolju, kjer intuicija pogosto odigra pomembno vlogo. Pri tem investitorji delamo določene napake, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo in tako sprejemamo nepotrebna dodatna tveganja. Ena izmed takih napak je pretirana samozavest. Vprašajte se, kakšna bo vrednost indeksa SBI20 čez en mesec. Nato izberite najvišjo in najnižjo vrednost, ki naj bi jo indeks dosegel čez en mesec z 99-odstotno verjetnostjo po vaši oceni. Če ste upoštevali navodila, potem ste določili 98-odstotni osebni verjetnostni interval za vrednost indeksa čez en mesec in strokovnjaki pravijo, da je takšen način razmišljanja pravi, ne pa da ugibaš točno vrednost. V kolikor ste investitor z vsaj nekaj izkušnjami ali pa imate zelo dobro intuicijo, potem bo vaša ocena zelo verjetno prava. Žal pa večina raziskav kaže, da se dejanske vrednosti pojavljajo v 15 do 20 odstotkih osebnih verjetnostnih intervalov ljudi, namesto v predvidenih 2 odstotkih, kar je posledica pretirane samozavesti pri postavljanju ocen. V neki raziskavi med tisoč poslovneži so anketarji želeli, da anketiranci postavijo 90-odstotni verjetnostni interval glede teže praznega Boinga 747, glede razdalje med zemljo in luno in še osem drugih podobnih vprašanj. Rezultat je bil, da so dobili v povprečju od 4 do 7 napačnih odgovorov. Pri tem anketirancev ni nič omejevalo pri določitvi verjetnostnih intervalov in bi jih lahko npr. določili med ena in eno milijardo. A očitno jih je strah pred priznanjem nevednosti vodil k pretirani samozavesti in napačnim ocenam. Ta fenomen so nekateri strokovnjaki raziskovali tudi tako, da so testirali, kakšno verjetnost lahko v povprečju pripišejo določenemu dogodku, če je nekdo prepričan, da se bo dogodek zgodil z 99-odstotno verjetnostjo. Ugotovitev in splošno priporočilo na osnovi te raziskave je, da gre takemu dogodku pripisati le 85 % verjetnost, da se bo udejanjil. Za postavljanje čim realnejših ocen morajo biti izpolnjeni trije pogoji: vsak dan se je potrebno srečevati z enakimi problemi, ocene morajo biti eksplicitno zapisane, obstajati mora povratna informacija o dejanski vrednosti, na katero se je ocena nanašala. Le v tem primeru je mogoče znižati ali celo izničiti vpliv pretirane samozavesti pri postavljanju ocen. Ti pogoji so praktično izpolnjeni le pri finančnih strokovnjakih in izkušenih investitorjih, ne pa tudi pri nepoučenih investitorjih, ki so še posebej nagnjeni k pretirani samozavesti. Pri vlaganju v vrednostne papirje se pretirana samozavest pogosto kaže v bolj aktivnem trgovanju, ko ljudje pogosto menjajo vrednostne papirje, čeprav za to ni utemeljenih razlogov. Nekatere analize so pokazale, da taki investitorji v povprečju dosegajo precej nižje donose od pasivnih investitorjev. Kakšno bi lahko bilo torej priporočilo za sprejemanje boljših investicijskih odločitev? Potrebno se je zavedati tveganja naložbenih možnosti, smiselno je voditi osebno evidenco primerov, ko smo zaradi pretirane samozavesti zgrešili pri oceni, nikakor ne dovolite, da kdo od vaših sorodnikov, prijateljev ali znancev prenese pretirano samozavest na vas. In najpomembneje, vašo investicijsko odločitev je smiselno preveriti pri vašem borznem posredniku! Goran Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si Hipoteka nad Zbiljskim gajem Pravne naslednice podjetja Mebles IMS, ki je gradilo naselje Zbiljski gaj pri Medvodah, so v stečajnem postopku. Bodo kupci prišli do svojih varovanih stanovanj? Medvode - Potem ko je podjetje Mebles iz Goričan pred leti pri Medvodah zgradilo dom starejših občanov, seje kasneje odločilo ob njem zgraditi še naselje Zbiljski gaj s preko 80 stanovanjskimi hišicami, od katerih naj bi bile nekatere družinski domovi, ostale pa so prodajali kot varovane hiše, nekakšno so- dobno obliko doma za ostarele. Naselje bi moralo biti letos že zgrajeno in poseljeno, a danes kaže podobo opuščenega gradbišča, saj je Mebles v stečajnem postopku, nad zemljiščem pa visita hipoteki Abanke in Zveze koroških bank, ki sta sofinancirali gradnjo. Mebles, podjetje družine Re- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC GRADBENA DELA; d. č. 5 mes.; do 25.07.03; AB-DULLAHI REXHEP S.P., STRUŽEV0 3/A, KRANJ POMOŽNI DELAVEC POMOČ V KUHINJI; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 22.07.03; HOTEL KRIM, LJUBLJANSKA C. 7, BLED SOBARICA; d. č. 3 mes.; do 29.07.03; GADJE D.0.0., RIBČEV LAZ 50, BOHINJSKO JEZERO OBDELOVALEC KOVIN STRUGAR-REZKALEC; d. č. 6 mes.; kat. B; do 25.07.03; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A. KRANJ POMOŽNI MONTER 6RAD. K0NSTR. MONTAŽA KONSTRUKCIJ; d. č. 2 mes.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 22.07.03; EMX LESCE D.0.0., FINŽ-GARJEVA UL. 5, LESCE MIZAR PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 25.07.03; JELOVICA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA STRUGAR STRUGAR-REZKALEC; d. č. 6 mes.; kat. B; do 25.07.03; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ AVT0MEHANIK DELO V MONTAŽI-PRIPRAVNIK; d. č. 3 mes.; kat. B; do 25.07.03; AGROMEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ DELO V MONTAŽI; d. č. 3 mes.; kat. B; do 25.07.03; AG-, R0MEHANIKA D.D., HRASTJE 52A, KRANJ TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE TISKANJE; d. č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; do 22.07.03; ETIKETA, INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI FRIZER FRIZER; ned. č.; 3 I. del. izk.; delo z bazami pod. -osn.; kat. B; zaželjeno znanje ličenja; do 02.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO TESAR TESAR; d č. 3 mes.; 21, del. izk.; do 22.07.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA ZIDAR ZIDAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del izk.; do 22.07.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA ZIDAR; d. č. 12 mes.; 31, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 22.07.03; REŠET D.0.0., HUJE 9. KRANJ VOZNIK AVT0MEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA, VLAČILCA; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., hrvaški j. - gov.; kat.: C,E; do 02.08.03; KPR D.0.0., BREZNICA 43, ŽIROVNICA VOZNIK KAMIONA; d. č. 12 mes.; 31, del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; kat. B.C.E; do 22.0703; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA; ned. č.; 2 mes. del. izk,; kat.: B,C; do 20.08.03; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE PRODAJALEC SKLADIŠČNIK; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - osn,; tečaj za vozn. viličarjev, tečaj iz varstva pri delu; kat. B,C; do 25.07.03; ALPET0UR ŠPEDICIJA IN TRANSPORT D.D., KIDRIČEVA C. 56, ŠK. LOKA KUHAR KUHAR ZA POSADKE; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 29.07.03; AIREST CATERING D.0.0., ZG. BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM NATAKAR NATAKARICA V DNEVNEM BARU; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 24.07.03; BLAŽIČ ZDRAVKA S.P., MOSTE 49, ŽIROVNICA LESARSKI TEHNIK PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 25.07.03; JELOVICA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA STROJNI TEHNIK REZILEC ZA AVT0GENI RAZREZ; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; izpit za avtogeno rezanje; do 22.07.03; DIN0S D.0.0., SAVSKA LOKA 24, KRANJ TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVSKI POSLOVODJA; ned. č.; 21, del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; do 25.07.03; KGZ Z.0.0., FUŽINSKA UL. 1, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2 GOSTINSKO TURISTIČNI TEHNIK VARNOSTNIK RECEPTOR; d. č. 3 mes.; angl. j. - gov.; delo z bazami podatkov - osn.; kat.: B; do 31.07.03; VARNOST D.D., BLEIVVEISOVA C. 20, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK RAČUNOVODJA; d. č. 12 mes.; 21, del. izk.; angl.j. -gov.; urej. besedil - zaht., delo s preglednicami - zaht.; poznavanje slov, računovod. standardov in zakonodaje; do 25.07.03; BASING D.0.0., ŽELEŠKAC. 11A, BLED NABAVNI REFERENT; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; angl.j. - gov. in pis., nem. j. - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov - osn.; kat. B, do 25.07.03; KLADIVAR D.D., INDUSTRIJSKA UL. 2, ŽIRI PRODAJALEC V TRGOVINI REPR0MAT.; d. č. 6 mes.; 6 mes del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 01.08.03; KMET. ZADRUGA, SLOVENSKA C. 2, CERKLJE NA GOR. UPRAVNI TEHNIK ADMINISTRATOR; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl.j. - gov. in pis.; urej. besedil - zaht., delo z bazami podatkov - zaht.; kat. B; desetprstno pisanje na rač.; do 25.07.03; RAZDRIH & C0„ D.N.O., KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA Nujna posodobitev čistilne naprave Mengeš - Nedvoumne in nesporne so analize, da na iztoku iz centralne Čistilne naprave Domžale - Kamnik tekočine ne ustrezajo evropskim zahtevam in norrhativom. Zato bo centralno čistilno napravo v Domžalah treba posodobiti in sedanji negativen rezultat odpraviti. Za posodobitev bo treba zagotoviti okrog 1,5 milijarde tolarjev. Zato o teh ugotovitvah že razpravljajo po posameznih občinah, ki so povezane s to čistilno napravo. Minuli teden so o tem razpravljali v Domžalah, pred tem so takšno ugotovitev in sodelovanje podprli tudi že v Trzinu, nekaj pomislekov na začetku razprave pa je bilo v Mengšu.Seveda so se vsi strinjali, da mora biti centralna čistilna naprava v vseh pogledih kvalitetna in iztoki iz nje neoporečni. Vendar so se spraševali, kaj če glavni Uporabniki le-te, to pa je industrija, ne bodo sprejeli takšnih zahtev zaradi stroškov. Direktorica centralne čistilne naprave je na seji občinskega sveta pojasnila, da bo strošek sicer res precejšen, vendar zagotovo, ne glede za katero možno posodobitev (na voljo je namreč več možnosti) se bodo odločili, nobena ni stroškovno takšna, da bi morda vzbudila razmišljanje o lastni čistilni napravi tega ali onega podjetja. Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik zato nedvomno še vedno ostaja glavni objekt in projekt, ki ga je treba zdaj posodobiti in uskladiti z zahtevami in normativi podobnih naprav v Evropi. zar (direktor je Andrej Rezar), je preko oglasov kupcem varovanih stanovanj, ki so namenjena starejšim in invalidnim osebam, obljubljal celotno domsko oskrbo, tj. prehrano v domski restavraciji, pranje, čiščenje in vzdrževanje stanovanj, v okviru doma naj bi bila kupcem na voljo tudi zdravniška oskrba, fizi-oterapevt, delovni terapevt in socialni delavec. Cene takih stanovanj so bile seveda ponudbi primerne - za okoli 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje je bilo treba odšteti skoraj sto tisoč evrov. Lastniki bi morali ključe svojih stanovanj prejeti že pred meseci, a večina nanje še čaka. V Zbiljskem gaju živijo le redki, saj so ostale hiše bodisi nezgra-jene bodisi neopremljene. Pa še tista peščica vseljenih lahko o zdravniški oskrbi le sanja. Zakaj seje v primeru Zbiljske-ga gaja zataknilo? Razlog je pravzaprav za Slovenijo povsem običajen - proti investitorju, podjetju Mebles IMS oziroma PREJELI SMO njegovim pravnim predhodnikom in naslednikom (Industrija-import, Metro avto servis, Me-tro avto in Mebles) je namreč junija stekel stečajni postopek na ljubljanskem okrožnem sodišču. Le dober teden dni po uvedbi stečaja je stečajni senat ugotovil, da zgoraj omenjene družbe nimajo nobenega premoženja, zato je mnenja, da bo potrebno proti vodilnim zaradi "čudnih" finančnih in premoženjskih transakcij vložiti kazenske ovadbe in tožbe. Stečajni senat prav tako še meni, da je treba oblikovati skupno stečajno maso štirih podjetij, iz katere bodo poplačani upniki. Le-ti morajo svoje terjatve prijaviti ponovno, tudi če so jih že proti družbi Mebles IMS, ki je bila prejšnji mesec izbrisana iz sodnega registra, vendar pa takim ne bo potrebno plačati sodne takse za prijavo. Narok za preizkus terjatev bo 15. september. Simon Subic, foto: Gorazd Kavčič INŽENIR FARMACIJE FARMACEVT-PRODAJALEC; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl.j. - gov.; delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; opravljen strok, izpit; do 06.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO EKONOMIST KOMERCIALIST; d. č. 6 mes.; 31. del. izk.; slov.j. - gov. in pis., angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 16.08.03; KMET. ZADRUGA, SLOVENSKA C. 2,CERKLJE NA GOR. VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK VIŠJA MED.SESTRA; ned. č.; 11, del. izk.; slov.j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., delo z bazami podatkov - osn.; do 01.08.03; H0LMEO 0.0.0., KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST VODENJE FINANČNO RAČ. SLUŽBE; ned. č.; 101, del. izk.; delo s preglednicami - zaht., delo z bazami podatkov - zaht.; do 25.07.03; PLUS ORBITA D.0.0., VRTNA UL. 24, KRIŽE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST SPECIALIST UČITELJ EKONOMSKIH PREDMETOV; ned. č.; UR/TEDEN: 32; do 22.07.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA, KRANJSKA C. 24, RADOVLJICA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA V 0PB; d. č. 12 mes.; UR/TEDEN: 20; slov. j. - gov. in pis.; do 22.07.03; OŠ, ZGORNJE GORJE 44A, ZGORNJE GORJE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA DUŠEVNO MOTENE SPECIALNI PEDAGOG; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov.j. -gov. in pis.; strok, izpit; do 01.08.03; VZG. VARSTVENA 0RG., C. CIRILA TAVČARJA 21, JESENICE PROFESOR ANGLEŠČINE UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; ned. č.; UR/TEDEN: 20; slov. j, gov. in pis.; do 22.07.03; OŠ ZGORNJE GORJE 44A, ZGORNJE GORJE UČITELJ ANGLEŠČINE, d. č. 12 mes.; UR/TEDEN: 20; do 22.07.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA, KRANJSKA C. 24, RADOVLJICA UČITELJ ANGLEŠČINE; ned. č.; do 22.07.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA, KRANJSKA C. 24, RADOVLJICA DR. MEDICINE ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU; d. č. 12 mes.; 21, del. izk.; opravljen strok, izpit;; do 22.07.03; BOLNIŠNICA GOLNIK KLIN, GOLNIK 36, GOLNIK DIPL. MEDICINSKA SESTRA (VS) DIPL.MEDICINSKA SESTRA; ned. č.; 12 mes. del. izk.; UR/TEDEN: 13; kat. B; do 22.07.03; VPD D.0.0., BOHINJSKA BELA 98B, BOHINJSKA BELA DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. - pis.; delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; do 02.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO; Andrej Žalar Nastala je nova veriga - veriga podjetnikov S tem naslovom je bil dne 4. 7. 2003 v Gorenjskem glasu objavljen članek o nastajanju, razvoju in delovanju Poslovno industrijske cone Veriga Lesce. Poleg naštetega smo se dotaknili tudi sodelovanja z Občino Radovljica. Z današnjim člankom bi radi s strani PIC Veriga Lesce obvestili bralce, da so se pričeli po objavi omenjenega članka z zgornjim naslovom odnosi med Poslovno industrijsko cono Veriga Lesce in Občino Radovljica razvijati v zadovoljstvo obeh strani. Na željo Občine Radovljica je bil dne 7. 7. 2003 sklican sestanek v Poslovno industrijski coni Veriga Lesce, ki sta se ga s strani občine udeležila direktor občinske uprave g. Boris Marčetič in podžupan za področje gospodarstva g. Jože Kapus. Na sestanku so potekali pogovori o želji po skupnem sodelovanju med Občino Radovljica in PIC Veriga Lesce. Pri tem bi se občina aktivneje vključila in skušala v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti pomagati pri reševanju nerešenih problemov, ki.so še prisotni v PIC Veriga Lesce, s skupnim ciljem, da postane PIC Veriga industrijsko inovativna cona s čim večjim številom stalno zaposlenih delavcev in prijazna do neposredne okolice. Na koncu sestanka je bilo dogovorjeno, da bomo pogovore in dogovorjene realizacije nadaljevali v jeseni tega leta. Franc Novak, Poslovno industrijska cona Veriga Lesce, upravni odbor Javni razpisi v sadjarstvu V Uradnem listu RS št. 65/2003 so bili 4. julija 2003 objavljeni javni razpisi za dodelitev podpore za izvedeno napravo nasadov jagod in špargljev ter obnovo sadovnjakov in oljčni-kov. Za napravo nasadov jagod ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letošnjem letu namenjenih 18 mio SIT sredstev, za napravo nasadov špargljev 2 mio SIT ter 230 mio SIT za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov. Podpore se nanašajo na že posajene nasade v letošnjem letu oz. v primeru sadovnjakov tudi na nasade, ki so bili posajeni jeseni v lanskem letu. Višina podpore znaša pri napravi nasada jagod 450.000 SIT/ha in pri napravi špargljišč 700.000 SIT/ha neto površine, medtem ko je pri obnovi sadovnjaka višina podpore odvisna od števila točk, ki jih pridobi posamezen nasad glede na tehnologijo in pogoje pridelave s tem, da vrednost točke znaša 7.000 SIT pri jablani in 5.000 SIT za ostale sadne vrste. Za pridobitev sredstev je potrebno, da je kmetija vpisana v register kmetijskih gospodarstev, da ima intenzivni nasad vpisan v register intenzivnih nasadov, predpisana je tudi minimalna obnovljena površina (0,15 ha za jagode, 0,1.0 ha za šparglje, 0,2 ha za jablane, hruške, breskve in travniški sadovnjak oz. 0,4 ha v primeru prve obnove ter za ostale sadne vrste 0,2 ha, razen za češnje in višnje, kjer je minimalna površina 0,06 ha). Med pogoji je tudi zahteva po zastopanosti sort, ki so uvrščene v sadni izbor za Slovenijo. Vloge za dodelitev sredstev se dobe na enotah Kmetijsko svetovalne službe ali na inter-netni strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vlogi je potrebno priložiti kopijo odločbe o vpisu v register pridelovalcev sadja v intenzivnih nasadih, originalni račun za nakup sadik, fotokopijo veljavnega transakcijskega računa, kopijo katastrskega načrta, zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme MS PRODUCTION Miklavž Zornik s.p. Pot na Lisice 17, 4260 Bled Objavljamo naslednja prosta delovna mesta: PLASTILEC POLIMERNIH SNOVI V ODDELKU AVTOKLAV (najmanj 6 prostih delovnih mest) Čas dela preko študentskega servisa je 3 mesece. Pisne prijave zbiramo do 25. 7. 2003 na gornji naslov. biti starejši od 6 mesecev, v primeru da vlagatelj ni lastnik zemljišča pa tudi kopijo pogodbe o zakupu zemljišč oz. soglasje solastnika. V primeru naprave špargljišča je potrebna tudi lokacijska informacija za površino, na kateri poteka obnova ter izjava upravičenca, da bo nasad špargljev obdeloval s skladu z dobro kmetijsko prakso. V primeru obnove sadovnjakov in oljčnikov pa je poleg vseh že naštetih prilog potrebna še odločba o priglasitvi del oz. lokacijsko dovoljenje, v kolikor gre za poseg v prostor ter izjavo MOP o presoji vplivov na okolje, v kolikor gre za obnovo nad 4,0 ha. Rok za oddajo vlog za napravo nasadov špargljev, sadovnjakov in oljčnikov je 1. 10. 2003, za napravo nasadov jagod pa 30.10. 2003. Vlogo skupaj s prilogami je potrebno poslati na AKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. Za pripravo dela dokumentacije in podpis vlog so na kranjskem zavodu, ki pokriva območje Gorenjske, zadolžene kmetijske svetovalke: Ana Ogorelec za napravo špargljišč ter mag. Olga Oblak in Andreja Brence za napravo nasadov jagod in obnovo sadovnjakov in oljčnikov. Pripravila: mag. Olga Oblak, univ. dipl. inž. kmet. KGZS - Zavod KR Skoda hitreje kot popravila Cesta v Jelendol je komaj prevozna zaradi udora v Dovžanovi soteski. Projekt obnove so dobili, o denarju pa se še dogovarjajo. Tržič - Predstavniki občine Tržič, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, tržiške enote zavoda za gozdove, kranjske enote Zavoda za varstvo narave, podjetja EGOLES in KS Jelendol -Dolina so se zbrali na sestanku o obnovi lokalne ceste Slap - Jelendol. Znan je način obnove, glede na predloge o sofinanciranju pa je verjetno še daleč do uresničitve projekta. Lokalna cesta Slap - Jelendol je namenjena prevozu okrog 250 domačinov, odvozu lesa iz gozdov in dostopu v zavarovano območje Dovžanove soteske. Občina ne more zagotavljati urejenosti ceste za tako velike obremenitve, kot jih povzročajo težki tovornjaki z lesom, je ugotovil Izidor Jerala iz tržiškega urada za urejanje prostora. Kot je navedel, so imeli v treh letih za 30 milijonov tolarjev naročil za obnove ceste na več delih v Dolini. Razen tega so porabili že 12 milijonov tolarjev za delno sanacijo udora v Dovžanovi soteski. Že prej so omejili dovoljeno težo vozil na 5 ton, zaradi udora pa so jo zmanjšali na 3,5 tone. Žal tega vsi ne upoštevajo, zato nastajajo nove in nove poškodbe. To je potrdil tudi občinski svetnik Janez Meglic iz Jelendola. Ocenil je, da glede na nastajajočo škodo obnove potekajo prepočasi. Po njegovem mnenju je nujen dogovor o vzdrževanju ceste, sicer bo ogrožen tako prevoz za domačine kot transport lesa. Zamisli strokovnjakov za obnovo odseka z udorom ceste sta predstavila Ivan Lunar in Darko Derlink iz projektantskih birojev. Problem je moč rešiti s podporno konstrukcijo iz pilotnih stebrov in kamnite zložbe ter obnovo vozišča s kvalitetnejšim asfaltom. Zaradi Cesta v Dolino je na zoženem delu komaj prevozna, a promet je živ. Suša zmanjšala pridelek Na Gorenjskem bo pridelek pšenice kljub solidnim povprečnim hektarskim donosom do polovice manjši. Tržnih pridelovalcev je manj, čemur je kriva tudi odkupna cena, ki pa bo v evropskem kmetijstvu najbrž še slabša. Kranj - Letošnja poskusna žetev pšenice, ki jo na njivi KŽK Kmetijstva v bližini Orehka v sodelovanju s slovenskimi seme-narskimi podjetji že več let pripravlja svetovalna enota Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj (KGZ), je pokazala, da bo suša krepko oklestila tudi to poljščino, saj bo ponekod pridelek tudi za polovico manjši. Na Gorenjskem je zaradi živinorejske usmerjenosti sicer najbolj cenjena pšenica z višjo vsebnostjo slame. REZULTATI POSKUSNE ŽETVE PŠENICE DNE 16. 7. 2003 sorta pridelek v kg /ha % vlage PEGASSOS 4365 13,5 PROFIT 4236 13 RENAN 4146 12,7 SOISSONS 4117 12,7 LUDVVIG 4107 13 ORNIL 4067 12,2 PAJERO 4002 13 SIDERAL 3991 12 LARA 3803 12,1 LUNA 3740 12,5 ISSENGRAIN 3714. 12,5 BRUTUS 3680 12,7 ORNICAR 3670 11,4 TORONTO 3571 13 LENTA 3535 12,4 SUPERŽITARKA 3294 12,5 JUSTUS 3290 12,4 obeta nič boljšega, subvencije bodo namreč v prvih letih 85-odstotne, kasneje morda tudi višje. Zato bo od pšenice težko živeti, medtem ko cene ječmena in koruze rastejo". Gorenjska v slovenskem kmetijstvu sicer predstavlja od 6 do 7 odstotkov, pri pridelavi pšenice pa okoli desetino. Na Gorenjskem se je število tržnih pridelovalcev pšenice v zadnjih desetih letih zmanjšalo, največji je še vedno KŽK Kmetijstvo. Izračun koeficienta ekonomičnosti kaže, da je bil v letu 1999 1,07, leto kasneje celo 1,18, medtem ko bo letos pod 1. Zaradi suše, ki tudi na Gorenjskem ni obšla pšenice je namreč pridelek občutno zmanjšan, ponekod tudi do polovice, nekoliko bolje je na tleh s težjo zemljo, ki je bolje zadržala vlago. Pridelovalci so v času zorenja izvedli potrebne ukrepe, ki so jim jih priporočile kmetijsko svetovalne službe (dognojevanje v času rasti in dvakrat škropljenje), vendar s tem niso mogli ublažiti posledic suše, ki se je začela že v spomladanskih dneh. Visoke temperature in pomanjkanje padavin so izničile potrebno akumulacijo vlage in pripravke, rastline so dosegle nižjo višino rasti, kot sekundarna okužba pa se je na nekaterih sortah pojavila tudi sajavost, ki pa ne vpliva na kakovost. Čep rav so bili pred poskusno žetvijo 18 sort pšenice pričakovani donosi okoli 3 tone na hektar, so to količino presegle vse sorte, med najboljšo in najslabšo pa je bilo več kot tono razlike. Kljub sorazmerno ugodnemu hektarskemu donosu pa so posledice letošnje suše vseeno vidne. Zrnja je manj in so manjše velikosti in tudi vlaga ni dosegla želenih 14 odstotkov. Matjaž Gregorič varnosti je smiselno hkrati sanirati tudi spodnjo serpentino in razširiti ožino nad udorom. Izračuni upoštevajo možnost prevoza z vozili do 30 ton teže. Vrednost projekta je vseeno zmerna, saj jo ocenjujejo na 51,5 milijona tolarjev. Kot se je pokazalo na sestanku, bo največji problem prav denar. Zakon sicer ne predvideva vlaganja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v vzdrževanje lokalnih cest, vendar so pripravljeni prispevati 10 milijonov tolarjev, je zagotovil Franc Nabernik. V tržiško območje so v zadnjih osmih letih že vložili okrog 11 milijonov tolarjev. Bojan Baj-želj iz podjetja EGOLES je pohvalil, daje bil njihov prispevek večji. Ob kritiki občine, da ni zavarovala škod na cesti, je skušal zvrniti del krivde na druge uporabnike, tudi na tovornjake z občinskim lesom. Kot je povedal, bo odveč okrog 60 ljudi, tudi 20 Tržičanov, če ne bo popravila ceste. Zato bodo dali 6,5 milijona tolarjev. Dvom o teh obljubah je izrazil Izidor Jerala, saj zaenkrat niso podpisali pogodbe o sofinanciranju obnove. Celo nasprotno, zaradi odločb o omejitvi obremenitev cest so tožili občino, odločb pa ne spoštujejo niti po izgubljeni pritožbi na vrhovnem sodišču. Za krajane je najbolj pomemben točen datum obnove, je med drugim poudaril predsednik KS Jelendol - Dolina Filip Bence. Kako uresničiti projekt, je zaenkrat težko odgovoriti, je priznala direktorica občinske uprave Marta Jarc. Letos ni denarja za obnovo udora, za vse investicije pa bo prihodnje leto na razpolago okrog 200 milijonov tolarjev. Koliko ga bodo namenili, bo stvar jesenske razprave o proračunu za leto 2004. Kot so predlagali udeleženci sestanka med ogledom poškodovane ceste, bi kazalo iskati možnosti financiranja še iz drugih državnih in mednarodnih virov, saj etapna obnova ni smiselna. Stojan Saje, foto: Gorazd Kavčič Festival Carniola Poletje v Kranju good/vear junij-seprember-2003 Skupina SzilP!cs "Pri letošnji pšenici je pozitivno, da so stroški pridelave narasli manj kot je znašala inflacija, odkupna cena bo verjetno 32 tolarjev z vsemi subvencijami oziroma 26,79 tolarja za standardno kakovost," je na predstavitvi sort pšenice in poskusni žetvi povedala Marija Kalan iz KGZ Kranj. "Kljub porastu odkupnih cen pa bo iztržek zaradi upadanja subvencij manjši. Tudi po vstopu v Evropsko unijo se pridelovalcem vsaj v prihodnjem letu ne V nedeljo srečanje mlinarjev Bistrica ob Muri - Prihodnji konec tedna bo na prireditvenem prostoru Kantine ob reki Muri (Krajevna skupnost Bistrica) tradicionalna turistična prireditev Mlinarski dnevi. V nedeljo, 27. julija, bo v okviru prireditve tudi 5. srečanje slovenskih mlinarjev, kamor so vabljeni tisti, ki se še ukvarjajo s to dejavnostjo. Udležbo lahko sporočijo na telefonsko številko 041/958-596 (Anton Kolenko). M.G. Stari stroji v Jablah Jable pri Mengšu - V Centru za razvoj kmetijstva in podeželja v Jablah pri Mengšu se bo 26. julija ob 11. uri začelo 6. slovensko srečanje stare kmetijske tehnike. Stara tehnika bo predstavljena v delovanju. Za stare traktorje in traktorske priključke je minimalna starost 30 let. Vsak udeleženec bo prejel priznanje in spomin za udeležbo, majico in malico. Za kritje stroškov bo letos prvič uveden prispevek 2000 tolarjev. Prijave bodo sprejemali do četrtka, 24. julija. Pojasnila dajejo vsak delovni dan po telefonu 01 28 052 62 in 01 28 051 00. J.K. Grad Khislstein, petek, 25.7. Harshovv Sor Grad Khislstein, sobota, 26.7. predstava, Hip hop koncert nastop +fcweakdar»cp skuoine Son skupine Sonit force Crew Maestro -1 ADB? Tear Ijlfi Gledališke improvizacije Grad Khislstein, četrtek, 24.7. Poulično gledališče Grad Khislstein, petek, 25.7. www.FGsrivalCarniola.com Največ smrti po prvem piku Alergijo na pike žuželk ima 0,5 odstotka ljudi. Vsako leto 300 novih bolnikov. Slovenija po smrtnosti primerljiva z Evropo. Učinkovita imunoterapija. Drugi pik ni hujši od prvega. Golnik - Marta po pikih čebel in os nikoli ni imela težav. Do letošnjega poletja. Ko jo je pičila čebela. Na mestu vboda se ni pojavila le rdečica, ampak je tudi zelo oteklo. Slabo se je počutila, lotevala se je je omotica in težje je dihala. Poiskati je morala zdravniško pomoč. Zdravnik je potrdil alergijsko reakcijo na pik. In Marta se je pridružila 0,5 odstotka Slovencem in Slovenkam, ki so alergični na pike žuželk. V Sloveniji je med odraslimi vsako leto 300 novih bolnikov, alergijske reakcije pa letno odkrijejo tudi pri 100 otrocih. Po številu bolnikov spada Slovenija v evropsko povprečje, enako velja tudi za število smrtnih primerov. Piki žuželk zahtevajo približno eno življenje letno. Nedavno so tak smrtni primer zabeležili v Kamniku. Večina ljudi po pikih Čebel, os, sršenov in čmrljev nima večjih težav. Začutijo bolečino, na mestu vboda se pojavi rdečica, ki v nekaj urah zbledi. Pri nekaterih ljudeh pa beljakovine v strupu žuželk spodbudijo tvorbo protiteles. Alergija ni posledica delovanja strupa žuželke, ampak je odziv imunskega sistema na strup. Po prvi alergijski reakciji lahko pričakujemo težave tudi po drugem in vseh naslednjih pikih. Strupa čebele in čmrlja sta podobna, podobnost velja tudi za strupa ose in sršena. Nevarno je, če žuželka piči v usta ali vrat, saj oteklina oteži dihanje in lahko povzroči celo zadušitev. Če pa človeka piči več kot 100 žuželk, lahko pride celo do sistemske zastrupitve. Oteklina na mestu pika kaže na alergijsko reakcijo, ki lahko ostane več dni, sistemska reakcija pa se pojavi nekaj minut po piku, simptomi pa so lahko: srbež, izpuščaji, otekanje okrog oči, krči v trebuhu, ali celo omotičnost, dušenje in izguba zavesti. "Strah ljudi, da bo reakcija po naslednjem piku hujša, je večinoma odveč, saj je naslednja reakcija enaka ali blažja od prve," je povedal specialist internist in namestnik direktorja Bolnišnice Golnik, doc. dr. Mitja Košnik, dr. med.. Ljudje, ki so alergični na pike, se morajo izogibati vnovičnemu piku in imeti zdravila za samopomoč pri sebi. Možnost pika žuželke zmanjšamo tudi tako, da ne hodimo bosi po travi, ne prijemamo trhlih panjev in skladovnic drv, pri delu uporabljamo dolge hlače in srajce z dolgimi rokavi, ne pobiramo preveč zrelega odpadlega sadja, pazimo na čistočo posod za odpadke, žuželke privabljata tudi znoj in vonj deodorantov, če se približuje osa ali čebela, ne delamo sunkovitih kretenj, alergičen čebelar pa mora opustiti čebelarjenje. Zelo učinkovita zdravila za zdravljenje alergijskih reakcij so antihistaminiki, Claritine in Flpnidan se dobita brez recepta, primerna sta tudi za otroke po 12. letu starosti, pri majhnih otrocih pa uporabimo sirup. "Pri alergičnih osebah mora biti set za samopomoč vedno pri roki in doma je dobro Pik žuželke je povzročil hudo reakcijo: oteklino ustnice in jezika. Če se slednja razširi v grlo, lahko pride do zadušitve, ki je najpogostejši vzrok smrti zaradi pika. imeti antihistaminik. V naši ambulanti se letno oglasi 300 bolnikov, približno 100 s težjimi reakcijami in potrebujejo specifično imunoterapijo," je pojasnil dr. Košnik. S to terapijo naj bi zmanjšali tveganje pri vnovičnem piku in spodbuden je podatek, da kar 90 odstotkov bolnikov po njej nima več reakcije po piku, pri ostalih pa je blažja. Pri imunoterapiji bolniku vbrizgavajo prečiščeni strup, odmerek potem ponavljajo v čedalje daljših intervalih, učinek imunoterapije traja 3 do 5 let, če pa z njo prenehamo prej, se alergija povrne. Omenjenega zdravljenja zdravniki ne uporabljajo pri otrocih mlajših od 5 let, izvajajo pa ga lahko tudi med nosečnostjo. "Zadnja leta so tudi osebni zdravniki čedalje bolj ozaveščeni in poučeni o težavah, ki jih povzročajo piki in o zdravljenju,, saj v naši ambulanti na Golniku opažamo, da so bolniki, ki pridejo k nam, v prvi fazi, zelo dobro zdravljeni, kar jim olajša težave po piku in prepreči morebitne zaplete," je dejal dr. Košnik. Renata Škrjanc Boljše spremljanje razširjenosti drog Ljubljana - Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije je končal projekt Phare namenjen učinkovitejšemu spremljanju stanja prepovedanih drog v Sloveniji. Evropska unija je za projekt namenila 195.000 evrov. Slovenija že uvaja evropske standarde za zbiranje in analizo podatkov o uporabi prepovedanih drog, velik napredek pa je postavitev Informacijske točke, ki skrbi za sodelovanje z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti v Lizboni. Uporaba prepovedanih drog je v Sloveniji podobna stanju v sosednji Avstriji. Kanabis je v obeh državah najbolj prepovedana droga, saj je kar 25 odstotkov mladih v obeh državah že poskusilo marihuano ali hašiš. Slovenija ima manj smrti zaradi akutne uporabe prepovedanih drog kot Avstrija; leta 2001 je pri nas zaradi drog na 100.000 prebivalcev umrlo 1,35 prebivalca, v Avstriji pa 1,73 prebivalca. Tudi stopnja HIV epidemije je v Sloveniji nižja kot v Avstriji; pri nas je nižja od 1 odstotka, v Avstriji pa je nižja od 5 odstotkov. R.S. DRUŽINSKI NASVETI Samozavesten otrok (4) Damjana Šmid "Za preživetje potrebujemo štiri objeme na dan. Za vzdrževanje potrebujemo osem objemov na dan. Za rast potrebujemo dvanajst objemov na dan." (Virginia Satir) Ne vem, koliko objemov na dan bi bilo priporočljivo za samozavestnega otroka, vsekakor vsaj dvanajst. In da ne bo kakšne panike, da pretiravam z objemi - objamemo ga lahko tudi s pogledom, s prijazno besedo. Najboljše nam bo to šlo od rok, če bomo vedeli, da imamo na razpolago samo danes. Kajti čakati na jutri, da bomo nekoga objeli, je tvegano. Garancijskega lista za jutrišnji dan nima nihče. Zato jih objemimo, pokličimo po telefonu, jim povejmo nekaj lepega - kar takoj. Sicer pa je še vedno beseda o spoštovanju do telesa. Naš odnos do otrokovega telesa pogojuje njegov odnos do telesa. Pri tem imejmo pred očmi tudi razliko v višini, kadar se pogovarjamo z majhnimi otroki. Pri pogovoru je višina sogovornika zelo važna, zato odrasli rajši počepnimo ali se sklonimo, namesto da se zviška pogovarjamo z otroki. Poleg tega, da otrok razvija in spoštuje svoj "telesni jaz", pa ga čaka še veliko dela na čustvenem, vedenjskem, intelektualnem, socialnem in ustvarjalnem področju. O čustvih je bilo na tem mestu že kar nekaj napisanega, naj poudarim pomembnost prepoznavanja, razumevanja in izražanja čustev. Otrok ima pravico občutiti vsa čustva, tudi strah, ljubosumje in jezo. To niso negativna čustva, tako kot so mnogi prepričani. Kar je negativnega pri čustvih, je njihovo neustrezno izražanje, način, kako jih pokažemo in koga pri tem prizadenemo. Zato bo otrokovi samozavesti v pomoč, če mu bomo čustva priznali, mu povedali, da je to normalna reakcija in da se lahko nauči čustva obvladovati. Kajti otrok, ki mu ni dovoljeno, da je jezen, se bo naučil čustvo potlačiti ali pa ga bo kazal z neustreznim vedenjem na drugih področjih. Takšen otrok ne bo zaupal svojim občutkom in njegova samozavest bo pogojena z reakcijami drugih ljudi. Tako se začne začaran krog vedenja, ko nekdo želi na vsak način ugajati drugim, pozabi pa nase. Otrok se mora v družini počutiti varnega. Karkoli naredi in karkoli se mu zgodi, ne sme biti pogojeno z našo ljubeznijo. Seveda je lepo imeti uspešnega, prijaznega in urejenega otroka. Kaj pa, ko je otrok nagajiv, neuspešen, moteč? Kdo bo imel rad takšne otroke? Vedenje otroka ni merilo tega, ali imamo otroka radi. Tudi ko nam njegovo vedenje ni všeč, mu moramo dati vedeti, da ga imamo radi. Miren odziv, potrpežljivost, postavljene meje, ljubkovanje, igra, poslušanje, sočutnost so tiste sposobnosti, ki nam pri tem pomagajo. Prvi mediatorji za reševanje sporov Sredi junija so v Ljubljani podelili diplome prvim družinskim mediatorjem v Sloveniji, dva od njih sta iz Tržiča. S pomočjo mediatorjevega vodenja konstruktivne komunikacije do skupnega dogovora se sprta partnerja ali partnerja v ločitvenem postopku izogneta reševanju spornih vprašanj na sodišču. Po mnogih letih spet na Krvavec Cerklje - Marko Bolka iz Cerkelj, ki je že dolgo na invalidskem vozičku, je v svojih mladih letih, pred hudo poškodbo hrbtenice, na Krvavcu preživel veliko lepih dni v vseh letnih časih. Kranj - Mediacija je v slovenskem prostoru relativna novost, ki pa se v prvih svetovalnih centrih v Mariboru in Ljubljani že uporablja in ima že pozitivne rezultate. Zdenka Kodek iz Kranja, samostojna svetovalka, mediatorka in predstavnica Centra za mediacijo v Ljubljani, sicer pa socialna delavka na Centru za socialno delo v Kranju, ima na področju zakonskega, družinskega in ločitvenega svetovanja že dolgoletno prakso. Trenutno je tudi edina oseba, ki v Ljubljani profesionalno vodi celoten postopek družinske mediacije, svoje delo in mediacijo pa je predstavila tudi Okrožnemu sodišču v Kranju in v Ljubljani, ki njeno mnenje ob morebitni obravnavi na sodišču tudi upoštevata. Pojasnila nam je, da mediacija pomeni pomirjujoče posredovanje in dogovorno pot pri razreše- vanju spornih vprašanj. Partnerja sta v postopku enakopravna, mediator pa s svojo prisotnostjo in uporabo mediacijskih tehnik med njima ustvarja dinamiko konstruktivne komunikacije. S Zdenka Kodek tem pomaga pri procesu razreševanja sporov, do katerih pride po ločitvenem postopku, ko se morata bivša partnerja dogovoriti o skrbništvu za otroke, o delitvi skupnega premoženja in podobno. Ob podelitvi diplom prvim slovenskim mediatorjem si v svojem navdušenju nad pomembnim poslanstvom me-diatorjev želi, da bi se mediacija ukoreninila tudi v Sloveniji: "Center za mediacijo smo ustanovili pred dvema letoma v okviru Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij s sedežem v Ljubljani na Povše-tovi 37. Vsi mediatorji smo se izobraževali in zaključili program študija splošne, družinske, ločitvene in rekonstruktivne mediacije." Prva izobraževanja so potekala v Mariboru pod vodstvom Marie Marshall, uveljavljene družinske mediatorke in predstojnice munchenskega instituta za mediatorje ter Franca Udovica, pionirja mediacije v Sloveniji. Zdenka je z njim zasnovala projekt in v sodelovanju s Socialno zbornico Slovenije, ki je financirala dveletni program izobraževanja ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, ki je program usposabljanja potrdilo, sta izvedla prvi program izobraževanja in usposabljanja mediatorjev. Sredi junija smo tudi Gorenjci dobili dve mediatorki, ki sicer delata na Centru za socialno delo v Tržiču. Zdenka meni, da bodo prav pozitivne izkušnje strank samih tiste, ki bodo vplivale na razvoj in uveljavljenost mediacije tudi na Gorenjskem. "Posebnost mediacije je v tem, da obe stranki, ki se zatečeta po pomoč pri reševanju spora, v celoti vplivata na končno odločitev glede njunega spora," pojasnjuje Zdenka. "Ne konča se tako, da je eden poraženec, drugi pa zmagovalec, saj imata skupni cilj. Včasih se v sodnih postopkih zaradi tekmovalnosti pojavlja občutek sovražnosti, ki se le še stopnjuje in zaostruje. Posledice tega nosita oba, posredno tudi otroci, ki se znajdejo v takem negativnem vzdušju, ki vlada med staršema. Mediacija je za partnerja res veliko manj stresen postopek in je hitrejši od dolgotrajnih postopkov na sodiščih, pa tudi stroški so znatno manjši. Se posebej je primerna za področja, ki so čustveno izrazita in kjer odnosi med sprtima partnerja še trajajo (družinska problematika, obdobje pred razvezo, po razvezi ali ločitvi v zunajzakonski skupnosti). Vsi, ki bi se radi lotili reševanja spora na miren način, pokličite Center za mediacijo v Ljubljani: 01-540-19-14. Katja Dolenc Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /LriPadte) 041944944 ®Z5>94£ Kranj - Radovljica - Jesenice Internet; www.rodiotop.net Marko Bolka Kar nekaj let je tudi minilo, odkar mu je prijatelj Janez - Kepa predlagal zimski izlet na Krvavec. Danes to ni več tako enostavno, kot je bilo včasih, zaradi Markove invalidnosti in pogostih bolezni so izlet prelagali kar nekaj let. Letos pa je podvig vendarle uspel, Marko pa ga je opisal v pomladnem glasilu Doma starejših občanov v Preddvoru, kjer živi od svoje nesreče naprej. "Zal so izginile stare planšarije, nadomestili so jih vikendi in penzioni. Seveda je Krvavec že dolgo časa eno najbolj urejenih in obiskanih slovenskih smučišč," so bili Markovi prvi vtisi po dolgih letih odsotnosti s Krvavca. Tja se je odpravil med zimskimi počitnicami v družbi prijateljev Janeza in Zdravka ter brata Staneta. Prijazni šef žičnice gospod Markič jim je dovolil z avtom zapeljati čisto blizu gondol, nato pa so Marku pomagali vkrcati se v gondolo, namenjeno posebej invalidom. "Moram priznati, da meje stisnilo pri srcu, ko se je gondola začela premikati. A če sem preživel polet s helikopterjem na Kredarico, si upam tudi to. Kljub pogledu na globoke prepade sem že po nekaj trenutkih začel uživati v mirni in tihi vožnji nove gondolske žičnice," je zapisal Marko, ki je na Krvavcu doživel enega najlepših zimskih dni. Smučal res ni, zato pa se je druščina podala na vožnjo z motornimi sanmi, ki jo je naš potnik doživel kot ježo na razjarjenem biku, voznik in lastnik penziona * Florjan pa je trdil, da je vozil zelo mirno in počasi. Pri njem so si privoščili kosilo, nato pa ponovno na vožnjo. Tokrat so spremljevalci Markov voziček bolje privezali in tako so potniki brez poskakovanja uživali v mirni vožnji. Ustavili so se še v brunarici pri Rozki, kjer je Marko presenetil svojo sestro Marijo, ki tam honorarno dela pozimi. Še dolgo potem ni mogla verjeti, da se je brat znašel na Krvavcu. Po spustu vdolino so se ustavili še v gostilni pri Stiroh v Olševku, kjer so se izletnikom urni kazalci vrteli še hitreje kot ponavadi. "To so res dnevi, ki se ti vtisnejo v spomin za celo življenje," je zapisal Marko Bolka v glasilu, kjer se je iskreno zahvalil vsem, ki so pripomogli k temu lepemu dnevu. Danica Zavrl Zlebir Lepo darilo ob zlatem jubileju krvodajalstva Škofja Loka - Na območju občin Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri so se nedavno uspešno končale krvodajalske akcije. V Škofji Loki se je junija odzvalo 608 krvodajalcev, v Železnikih julija 728, v Gorenji vasi 235, v Žireh 491, kar je 151 več kot lani. Tudi sicer se je v tem letu že doslej odzvalo več občanov, kot se jih je v vsem preteklem letu. Na škofjeloškem območju so tako znova krepko prekoračili število tri tisoč in s tem potrdili visoko človekoljubno zavest. Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka se skupaj z ekipo Zavoda za transfuzijsko medicino iskreno zahvaljujejo vsem občanom, ki so darovali kri v poletnih akcijah ali katerikoli letos. Tak zaključek pomeni lepo darilo ob 50-letnici prostovoljnega krvodajalstva. D.Z. Mandale - pot do razsvetljenja Mandala pravzaprav pomeni krog, ki pa je kompleksno narisan in včasih postavljen tudi v kvadraten okvir. Je strnjena podoba sveta ter predstavitev in aktualizacija božanskih sil. Tistega, ki jo opazuje, lahko pripelje do razsvetljenja. Marsikdo je že videl različne okrogle in kvadratne mandale, ki so zaradi zanimivih skladnih barv ali naslikanih geometričnih podob pritegnile k pozornemu ogledovanju ali celo za-strmljenemu opazovanju. Njihov namen je bil s tem dosežen. Narisane so sistematično in v svoji notranjosti nosijo svojevrstno prostorsko manifestacijo. Znane so predvsem v tradicijah vzhodnih kultur, doma tudi na zahodu. Lahko služijo kot okrasni predmet, vendar pa njihova vibracija, ko je enkrat v prostoru, prav tako deluje, tudi če je ne opazujemo. Chevalier - Gheerbrantov Slovar simbolov opisuje tradicionalno hindujsko mandalo kot določen sakralni prostor - oltar in tempelj, ki predstavlja božjo navzočnost v središču sveta. Njihovo shemo, kije razdeljena na manjše kvadrate, od katerih ima vsak svoj pomen, je najti tako v tlorisih indijskih tem- pljev, kakor tudi zunaj Indije. Tantrična mandala je izpeljana iz iste simbolike. Naslikana, narisana kot podpora meditaciji ali začrtana v tleh za inicia-cijsko obredje je kvadrat, obrnjen k štirim vratom, napolnjen s krogi, lotosi, božanskimi podobami in simboli, skozi katere se človek prebija do Budovega središča, ki je posebno stanje duha. Japonski budisti poznajo slikane mandale v obliki lotosa, katerega središče in cvetni listi nosijo podobo Bude ali Bodhisattve. Pogosta je tudi dvojna mandala, ki predstavlja nemanifestiran diamantni svet in manifestiran maternični svet, katerega sad, ki se bo rodil, bo sad osvoboditve. Njihove koncentrične mandale predstavljajo dva enaka vidika najvišje resničnosti - vidik izvirnega razuma in vidik končnega spoznanja. Za Tibetance je mandala namišljeni in začasni vodnik me- ditacije, ki predstavlja s pisano kombinacijo krogov in kvadratov tako duhovni in snovni svet kot tudi dinamiko razmerij, ki ta svet združujejo na kozmični, človeški in božanski ravni. Deluje kot podpora božanstva, katerega kozmični simbol je. Tibetanska mandala je sestavljena iz petih velikih koncentričnih krogov, ki ovijajo na primer lotos z osmimi cvetnimi listi, v središču njega pa je palača iz več prepletenih kvadratov, ki so na vsaki strani odprti s štirimi vrati, ta pa gledajo na štiri strani neba. Dvanajst figur Bude meditacije znotraj obdaja drug kvadrat, vanj pa je začrtan krog. V središču tega kroga je zopet lotos z osmimi cvetnimi listi, v središču katerega sedi božanstvo. V mandali je mogoče razločiti tudi simbole bliskov, ognja in oblakov. Okoli velikih krogov stojijo pred oza- djem iz oblakov in plamenov zaščitniška ali nevarna božanstva in živali. Zaradi magije svojih simbolov je mandala tudi podoba in gonilo duhovnega vzpona: jaz poveže v vsem, vse poveže v jaz. Znani zahodni psiholog Carl G. Jung opisuje mandalo kot simbolično predstavitev psihe, katere bistvo nam je neznano. Po njegovem se uporabljajo za utrjevanje notranjega bitja ali za spodbujanje poglobljene meditacije. Marsikoga opazovanje mandal razvedri, sprosti in mu zbudi občutek, da je življenje spet dobilo smisel in red. Učinkovanje mandal pa naj bi bilo dvojno: ohranjale naj bi ravno to -psihični red, če obstaja in ga obnavlja, če je izginil. Se posebej pa mandale navdušujejo, ko jih lahko pobarvate sami, s čimer jim daste povsem oseben pomen. Katja Dolenc Biseri Ta priljubljen spremljevalec ženskega nakita ima tudi zdravilne lastnosti: varuje zobe in kosti, aktivira prebavne organe, regulira telesno težo in po daljšem nošenju krepi duhovno rast. So osebni, zato jih nikar ne posojajte drugim ljudem. Lepi in svetleči biseri so naključne tvorbe, ki nastanejo pri nekaterih školjkah le, če vanjo zaide kakšen tujek in se začne tvoriti lamelirana biserna plast. Okrog peščenega zrna, na primer, se začenjajo izločati tanke plasti biserovine. Cenjen je po čudovitem odboju svetlobe, sestavljen pa iz 82 do 92 odstotkov aragonita, ki smo ga že predstavili, okrog 10 odstotkov conchyolina in vode. So različnih oblik in barv, odvisno od školjke: bele, srebrne, rožnate, sive, modre, zelene, črne in celo zlate barve. V indijski tradiciji so z biseri zdravili zlatenico, zastrupitve in zaustavljali krvavitve, v Evropi pa padavico. Na Orientu so verjeli da, položen v krsto, obnovi celo mrliča, saj ga vključi v ciklični kozmični ritem. Za stare Grke je bil simbol ljubezni, v srednjeveški Evropi pa so verjeli, da človeka poduhovi in da je simbol angelske popolnosti. Tadej Pretner v knjigi Minerali opisuje, da njegova vibracija človeka sprošča in sproti mehča dražljaje iz okolice in naš odziv nanje: "Na površino izvabi naše najbolj skrite želje in nevidno ustvarja okoliščine, ob katerih jih lažje realiziramo. Obenem je tudi nosilec vseh vibracij, ki so značilne za tipične kamne elementa vode, zaradi kemijske sestave pa koristi zobni sklenini, kostem in krepi spomin. Zelo ugodno vplivajo tudi na rast rastlin." Ljudmila C. Štele, ki se s kristali ukvarja že več let, pa je o biserih zbrala naslednje znanje: "Zodiakalno ustrezajo raku, tehtnici, ribam, črni biser kozorogu, rumenkasti devici. Vplivajo na temensko čakro. Pomagajo tudi očem, mišicam in na-dledvični žlezi, pri kroničnih glavobolih, temperaturi, alergijah in aktivirajo prebavne organe. Ogrlica iz biserov regulira telesno težo! Na duhovnem nivoju povečuje občutljivost in krepi iniciativo. Po daljšem nošenju krepi duhovno rast, osvobaja notranje blokade in pomaga reševati proble- me, saj jih spoznamo vnaprej." Zanimiv je podatek, da ogrlica opozarja na nevarnosti lažnih prijateljstev. Nikoli naj se jih ne posoja drugi osebi, ker je osebni biser! Ko spremeni barvo, ga je potrebno prazniti v morski soli, sicer je priporočljivo praznjenje enkrat mesečno. Hranjenje v škatli v temnem prostoru ni priporočljivo, saj začne izgubljati svoj sijaj in moč. Biser simbolizira tudi znanost srca. Gotovo poznate tisti rek, ki pravi, da naj ne mečemo biserov svinjam, kar pomeni, da naj dragocenega znanja ne izročamo nepremišljeno tistim, ki ga niso vredni. Biser je torej res pravi biser! Katja Dolenc Hotna mm najbolj športna trmkvenca Nazca, inkovska ali iz vesolja Pred nedavnim je pri založbi Učila izšla knjiga z naslovom Nazca - Najmogočnejša uganka človeštva. Nazca je manjše perujsko mestece ob vznožju Andov na robu puščave, v svetu znano po skrivnostnih podobah in neskončnih črtah, tako imenovanih geogli-fih, ki si jih dandanes turisti na veliko hodijo ogledovat. Iz zraka seveda. Pajek, kolibri, opica, riba, spirala, kot z ravnilom potegnjene ravne črte, glave, ki jih obkrožajo svetlobni venci ... so motivi, ob katerih se človeštvo vse od takrat, ko jih je leta 1941 prvi iz zraka odkril zgodovinar dr. Paul Kosok, sprašuje: So jih pred 2000 in več leti ustvarili Inki ali so ti nastali s pomočjo kakšne druge civilizacije iz vesolja, druge nezemeljske sile? O tem obstaja cela vrsta teorij, celo znanstveniki si niso povsem enotni, uradna razlaga pa prej ali slej odklanja kakršnekoli "posege" od zunaj. Dognanja avtorja knjige Nazca - Najmogočnejša uganka človeštva, Ericha von Danikena so drugačna. Že več kot 35 let buri domišljijo in znanstvenikom dela sive lase. Njegova odkritja o Nazci so drugačna in pomen skrivnostnih sporočilih geogli-fov gre iskati v vesolju. Knjiga je posodobljena izdaja tiste iz začetka sedemdesetih let, kot taka pa je aktualna še danes, z vedno novimi spoznanji o vesolju se aktualnost celo povečuje. Mogoče se vam bo ob branju knjige zazdelo, da skozi Danikena znanstvena fantastika postaja znanost ... Knjiga je vsekakor napisana tako, da prevzame in mogoče celo prepriča, kdo bi vedel. Bomo vedeli takrat, ko se bodo ameriški vesoljci vrnili z Marsa in rekli - It's O.K., buddy? Igor Kavčič Bomo kmalu govorili z roboti? Če nam bo dolgčas ali bomo hoteli, da kdo kaj postori namesto nas, si bomo za družbo morda kmalu lahko izbrali robote. ASI-MO, najnaprednejši humanoidni robot bo namreč te dni začel izobraževalno turnejo po 15 ameriških mestih, kjer bo med drugim prepričeval mladostnike, naj se odločijo za studij znanosti in robotike. ASIMO (Advanced Step in Innovative Mobilitv) je nastal v razvojnih oddelkih japonske Honde, razvijati pa so ga začeli že davnega leta 1986 in ga v letih 1996 in 1997 krstili v dveh prototipnih izvedbah. ASIMO je postal ljubljenec Hondinih inženirjev, zdaj pa bo s svojo robotsko prikupnostjo začel navduševati najprej Američane in nato še Evropejce. Med drugim zna hoditi, premikati roke in opravljati nekatere enostavne gibe. Njegovo humanoidno oblikovano telo tehta 43 kilogramov, visok je 120 centimetrov, hodi s hitrostjo do 1,6 kilometra na uro. Vmes zna prijazno obračati glavo, migati z rameni, iztegovati roke in podobno. Le govoriti še ne zna, ampak najbrž bodo zagrizeni strokovnjaki nekoč razvili tudi komunikacijsko tehnologijo za robotizirani govor. In še eno prednost ima ASIMO v primerjavi s človekom; če se ga naveličamo, gaje mogoče izključiti, saj so njegovi pogonski sklopi mehanični, energijo pa mu dobavljajo baterije, ki jih je potrebno polniti. M.G., foto: Honda RENAULT Habljtrnu vozila RAZPRODAJA LETNIH PNEVMATIK iz zaloge* Semperit, Sava, Goodvear, Debica, Fulda MlnVKVK [i^^ »akcija velja do razprodaje zalog Razprodaja ALU platišč vihomko kakovost • ipjd.rf.no 155/70/RI3 d.SlS 225/45/R17YV102 42.430 I45/70/RI3 7.712 235/45/«17 Y V102 44 233 175/70/R13 770« 205/55/R14 W V102 35.436 I75/45/R14 9.442 225/55/RI4WV102 42.931 1I5/40/RI4 9.909 195/50/R15 V V102 14.580 I95/50/R15 9 443 I95/45/R15MVS00 20 225 195/43/« 15 13.155 185/40/R14 H A539 14.384 205/55/R14 19.983 I85/45/R14 HA539 14.324 Popust do 35% AVT0M0T1V RADO d.0.0. Stegne 33. LJubljana tel. 01/5810114; 117 www.avtomotJv-rado.sl AVT0HIŠA ODAR, podružnica UUBUANA, Stegne 33, tel. 01/58 10131 AVT0HIŠA ODAR KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27, tel. 02/32 08 016 AVT0HIŠA ODAR, podružnica CEUE, Dečkova 43, tel. 03/42 54 370 AVT0HIŠA ODAR, podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525 mT mmm Cjr S. rabli »Tjena vozila - NOVI IVIEGANE ze na zalogi po ugodni ceni (04) 201 50 25, (04) 201 50 39, (04) 201 50 38 Alpetour Remont d.d., Kranj, Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj Tel.: (04) 201 52 40, Faks: (04) 201 52 11 VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU odprto: 7°° - 19°" sobota: 800 - 13°° http://www.alpetour-remont.si »v/ xr\ 'RKNAULT TO, JI Test: Alfa Romeo 147 1.9 JTD 16V Distinctive Lepotica s kačjim strupom v krvi Trenutno najmanjša alfa je v svoji hiši in tudi v avtomobilskem svetu že od svojega prihoda na ceste veljala za lepotico. Mičnost njene atletsko grajene karoserije je očitno še vedno tolikšna, da apeninskim stilistom še ni potrebno misliti na osvežitvene poteze ali celo "kirurško" nategovanje pločevine, zato pa se toliko več dogaja v njenem podkožju. ***** Zunanjost: Alfa 147 je za svojo zunanjost povsod požela sama priznanja, saj so oblikovalci harmonično združili športnost in prestiž te avtomobilske znamke, ki so se ji pisali že precej boljši časi kot v zadnjih letih. Tudi na nostalgijo niso pozabili, saj ozka trikotna maska hladilnika, ki se zajeda v odbijač, spominja na Alfine slavne čase, kompakten kombilimuzin-ski zadek pa nakazuje, da gre za avtomobil, ki ima v sebi precej več športne krvi kot pa družinske pripadnosti. ***/*& Notranjost: Dinamične poteze zunanjosti se nadaljujejo tudi v potniški kabini. Pred voznikovimi očmi je armaturna plošča s tremi ločenimi vdolbinami, kakršno je bilo mo- goče najti v Alfinih športnih ku-pejih v njihovih najboljših letih, grafika na merilnikih je podložena z belo barvo, kontrolne lučke pa so tudi zato vidne nekoliko slabše. Na športnost opozarjajo tudi reže za dovod zraka v kabino, medtem ko imitacija brušenega aluminija poudarja prestižno plat tega avtomobila. Športno je pričakovano dokaj utesnjeno sedenje za volanom, oprijemljivost in nastavljivost prednjih sedežev pa si zasluži pohvalo. Izbor materialov je prestižnosti (in ceni) avtomobila primeren, prevladuje kakovostna nagrbančena plastika, sedeži so prevlečeni z žlahtnimi tkaninami. Petvratna karoserijska različica (odpiralne kljuke zadnjih vrat so prikrite v ALFA ROMEO 147 1.9 JTD 16V in bližnji tekmeci model maloprodajna cena AUDI A3 2.0 TDI 5.654.796 SIT BMW 320ti Compact 5.345.093 SIT MERCEDES-BENZ C220 CDI SC 6.637.020 SIT črni plastiki) na pogled videti nič manj dinamična od trivratne, omogoča pa lažji dostop do zadnje klopi. Tudi potniki na zadnji klopi niso deležni kakšnega posebnega prostorskega razkošja, prej obratno, še enkrat se pokaže utesnjenost, ki žal onemogoča udobnega sedenja. Nič bolje ni s prtljažnikom, ki je z 280 litri bolj pri dnu tega avtomobilskega razreda, nekoliko si je mogoče pomagati z zlaganjem deljivega naslonjala zadnje klopi. ***** Motor: Filozofijo "cu-ore sportivo" pri Alfa Romeu oziroma pri matičnem koncernu Fiat od bencinskih uspešno prenašajo k dizelskim motorjem. Na novo obdelani 1,9-litrski turbo-dizel je dobil 16 ventilov, dve odmični gredi, nov neposredni vbrizgovalni sistem in novo nadzorno elektroniko. Rezultat je iskrivih 140 konjskih moči skoraj orjaški navor. Pospeški so zato ne samo športni, ampak skoraj dirkaški, po komaj občut- ni turbo luknji pa pogonski stroj ob pritisku na plin dobesedno podivja. Kroti ga šeststopenjski ročni menjalnik, ki bi bil lahko TEHNIČNI PODATKI Vozilo:........................................kombilimuzina, 5 vrata, 5 sedežev mere:.............................................d. 4,170 š. 1,729, v. 1,442 m medosna razdalja:.............................................................2,546 prostornina prtljažnika:...............................................280/1080 I teža praznega vozila:.......................................................1444 kg dovoljena skupna teža:....................................................1964 kg motor:................................................štirivaljni, turbodizelski, 16V gibna prostornina:........................................................1910 ccm moč:............................................103 kW/140 KM pri 4000 v/min navor:.....................................................305 Nm pri 2000 v/min najvišja hitrost:............................ ...............................206 km/h pospešek od 0 do 100 km/h:...............................................9,1 s poraba EU norm.:.......................................8,0/4,7/5,9 1/100 km maloprodajna cena:...............................................4.971.025 SIT zastopnik:....................................................Avto Triglav, Ljubljana za odtenek bolj natančen, šesta prestava je namenjena pretežno varčevanju z gorivom, ki ga motor tudi pri zahtevnejši vožnji popije le kakšno kapljo nad 8 litrov. ****/*m- Vozne lastnosti: Čvrsto in natančno vodeno podvozje je zagotovo ena od najbolj prepričljivih lastnosti tega avtomobila. Tudi športne vožnje nevešči vozniki z upravljanjem tega avtomobila nimajo večjih težav, v hitro voženih ovinkih je potrebno upoštevati le željo zadka po rahlem zdrsavanju, kar pa je mogoče skoraj igraje rešiti z dovolj naglim odvzemanjem volana in pravočasnim popuščanjem obremenitve na stopalki za plin. ****/*■& Končna ocena: Alfa 147 je očitno v dobri kondiciji, kar se za atletinjo v najboljših letih tudi spodobi. Z novim turbodizelskim multijetom so njene športne lastnosti skoraj bolj prepričljive kot pri različicah z bencinskimi motorji. Cena se meri s primerljivimi tekmeci, kar je tudi glavni vzrok za manjšo množičnost. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično ****-wdobro * * * -fr povprečno * * -fr iziz zad ovo I j i vo *&■&■&-frslabo / vmesna ocena BMW ambiciozno pošilja na ceste novo limuzino serije 5 Poslovni razred v športni obleki Osveženi Peugeot 406 Coupe Po kar dolgem čakanju so pri bavarskem BMW-ju končno postavili na cesto tudi novo limuzino serije 5, za katero pravijo, da je poslovni avtomobil s športnim navdihom. Novinec je nov od koles do strehe, oblikovno bolj dinamičen od svojega predhodnika in podkovan z vso najsodobnejšo tehniko, ki jo premorejo v miinchenski kovačnici avtomobilov in motociklov. Posebej izrazit je sprednji del nove limuzine, ki zaradi svojega mišičastega videza bolj spominja na športne kupeje kot na uglajene limuzine. Novinec je v vse strani pridobil dodatne centimetre, nekoliko večji je tudi prtljažnik, medtem ko je aluminijasta šasija pripomogla k temu, da je nova serija 5 v primerjavi s predhodnikom v povprečju shujšala 65 kilogramov. Modernizirana armaturna plošča vsebuje drugo generacijo komunikacijskega sistema iDri-ve. Nastavitve pomembnejših avtomobilovih sistemov so tokrat nekoliko manj zapletene, saj se osrednji okrogel gumb pomika samo v štiri smeri, k lažjemu upravljanju avtomobila pa pripomore tudi ponovno običajna namestitev prestavne ročice menjalnika na spodnjem delu sredinske konzole. Med vožnjo se najbolj čuti aktivni volan (Ac-tive Front Steering) z ohranjeno mehansko povezavo med krmilnim mehanizmom in kolesi, ki ob asistenci elektromotorja znatno izboljšuje voznikovo občutenje povratnih informacij s ceste in posledično vpliva na varnost in zanesljivost. Ta noviteta je z drugimi inovativnimi sistemi večinoma na doplačilnem seznamu. Tovarna med drugim ponuja tako imenovani head up display (posebno vetrobransko steklo, na katerega so med vožnjo projicirani podatki potovalnega računalnika) in smeri vožnje prilagodljive žaromete, ki, osvetljujejo širše območje cestišča. V začetku sta pogonu namenjena dva bencinska in en dizelski motor. V različici 520i je 2,2-litrski (170 KM) in v 530i 3-litrski bencinski šestvaljnik (231 KM). Družbo jima dela 3-litrski šestvaljni turbodizel (218 KM), z drugo generacijo visokotlačnega vbrizga goriva po skupnem vodu, ki se v tem trenutku zdi najbolje pisan na kožo novi limuzini. Oktobra bo motorna paleta dopolnjena še z 2,5-litrskim šestvaljnikom (192 KM) v različici 525i in s prestižnim 4,4-litrskim osemvaljnikom v 545i, ki bo limuzino poganjal kar s 333 konjskimi močmi. Ročni ali samodejni menjlanik z možnostjo elektronsko nadzorovanega ročnega pretikanja (slednji je na voljo za doplačilo) sta šeststo-penjska. Prodaja nove serije 5 se je že začela tudi na slovenskem trgu, kjer bo zastopnik Avto aktiv skušal letos poiskati 15, prihodnje leto pa 250 kupcev. Ceni za modela 530i in 530d sta izenačeni in znašata maloprodajnih 11,2 milijona, medtem ko bo 520i, ki pride nekoliko kasneje, na voljo za 9,4 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič Vse od svojega prihoda leta 1996, je peugeot 406 coupe veljal za enega najlepših avtomobilov med sebi podobnimi. Obleko so mu skreirali v znani italijanski oblikovni delavnici Pi-ninfarina, zdaj pa so poskrbeli tudi za nekaj osvežitvenih potez. Prenovljeni elegantnež ima še bolj mačji izraz na nosu, ki ga poudarjajo izrazitejša maska hladilnika in spremenjena žarometa, največji delež pa prispevajo zajetne reže za dovod zraka v motorni prostor. Nekaj sprememb s ciljem večjega udobja je tudi v potniški kabini, za varnost pa meddrugim serijsko skrbi elektronski sistem stabilnosti ESP. V motorni paleti sta dva bencinska stroja, in sicer 2,2-litrski štirivaljni (116 kW/160 KM) in 3,0-litrski šestvaljni NA KRATKO * V češki Škodi so pred kratkim iz proizvodnih dvoran tovarne v Mladi Boleslavi zapeljali octavio z zaporedno številko 900.000. Avtomobil je bil v limuzinski različic predstavljen jeseni leta 1996, leto kasneje je bila nared octavia combi, kasneje pa tudi štirikolesni pogon in športna različica RS. Octavia, ki je za Škodo simbol regeneracije, bo predvidoma prihodnje leto zamenjana z novim modelom. * Iz proizvodnih dvoran v francoskem Hambachu je pred nedavnim zapeljal polmilijonti smart. Ta mejnik je tovarna, kjer izdelujejo vse bolj zanimive štirikolesne malčke dosegla v svojem šestem letu obstoja. Hkrati so pri DaimlerChryslerju najavili, da bodo smarte začeli pro- (152 kW/210 KM), pridružuje se jima še 2,2- litrski štirivaljni turbodizel HDi (98 kW/136 KM). Pri Pininfarini, kjer poteka proizvodnja, je dnevno narejenih 32 avtomobilov, od maja dajati tudi na avstralskem trgu, do konca leta pa bodo tudi avtomobili na voljo že na 30 trgih. * Renault in Nissan bosta v okviru svoje strateške naveze v madžarskem mestu Gybr, ki je oddaljeno 60 kilometrov od Bratislave in 100 kilometrov od Dunaja, zgradila novo skupno skladišče nadomestnih delov, iz katerega bodo oskrbovali svojo mrežo v srednji Evropi. * Nemški koncem Volkswa-gen napoveduje, da bodo s 1. oktobrom začele veljati nove pogodbe z njihovo pooblaščeno prodajno servisno mrežo za znamke Volksvvagen, Volksvva-gen gospodarska vozila, Audi in Seat. Pogodbe so usklajene z novo evropsko regulativo, oziroma s tako imenovanimi skupinskimi izjemami. leta 1997, jih je bilo izdelanih 97.506. Pri Peugeotu Slovenija so cene 406 coupeja kljub osvežitvi pustili nespremenjene, gibljejo se od 6,23 do 7,78 milijona tolarjev. M.G., foto: Peugeot * Med dobitniki vseh petih zvezdic na neodvisnem preizkusnem trčenju Euro NCAP sta po novem tudi renault espace in volvo XC-90. Espace je kot prvi osvojil najvišje število točk (35 od skupnih 37), medtem ko je XC-90 sploh prvi športno terenski avtomobil, ki se lahko pohvali z najvišjo varnostno oceno. * Michelinov sistem pnevmatik PAX, ki omogoča do 200 kil metrov vožnje s prazno pnevmatiko, je prejel zlato medaljo na izboru Siemensove nagrade za inovacije. V izboru so sodelovala številna ugledna podjetja iz različnih dejavnosti, med njimi IBM, Air Liquide, Sodexho, Credit Lvonnais in ostali. M.G. Odvoslift vstop pvvpmr&dG.® Zaključna ekskurzija V sredo zjutraj smo šli na Blata. Takoj smo se odpeljali v tehnični muzej v Železnikih. Najprej je bilo dolgčas, ker je vodič samo govoril. Potem je bilo šele dobro, kako je bilo v starih časih pred 101 letom. Potem smo si šli ogledat še plavž. In ob njem še jedli. Ko smo pojedli, smo šli v avtobus. Šofer je prižgal televizijo. Na televiziji je bila Matilda. Potem smo prišli na Soriško planino. Tam smo malo pojedli in si kaj kupili. Potem smo šli na kratek sprehod. Šli smo na avtobus. Odpeljali smo se v Bohinj. Tam je bilo jezero. Šli smo na sprehod in nazaj v avtobus. Sli smo k slapu. Ko smo šli nazaj, smo kupili, kar smo hoteli. Potem smo šli domov. Bilo je lepo. Upam, da bomo kmalu spet šli. Timotej Vodopivec, 3.b., OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas JAKA KREGAR in ZALA PETERNEL: ljudska glasba in Game over Zala, danes imaš izpit iz klavirja. Imaš kaj treme? Malo. S sestrično bova igrali štiriročno skladbi Postopač in Laj nar. Zanimivo je, da oba rada pomagata staršem pri delu. Navadno otroci tega ne marajo. Zala: Jaz pomagam mamici pri kuhanju. Jaka: Jaz pa pri delu na vrtu. Jeseni veliko grabim, ker imamo velik vrt. Jaka, praviš, da ti je zelo všeč nemščina. Bolj kot angleščina? Ja, bolj. Pravkar sem zaključil tečaj iz nemščine in upam, da bom obiskoval še nadaljevalnega. No, kratek preizkus. Kako se reče: Jaz sem Jaka in sem zelo priden? Ich bin Jaka. Ich bin sehr brav. Zgodba Čarobni tempelj Divja vožnja po reki Ko seje tok reke upočasnil, so priplavali k bregu. Nekaj časa so omotično strmeli predse, nato je Ana vprašala: "Kje sploh smo?" "Ne vem. Počakaj, tuje zemljevid!" je rekel Aljaž. "Ali ne bi moral biti moker?" je rekel Jakob. "Dal sem ga v vrečko," je povedal Aljaž. "Poglejte, tu je meja in če se ne motim, smo mi tu," je ugotovila Nina. "Zdaj imamo priložnost poiskati tempelj," je rekel Jakob. "To se mi ne zdi preveč pametno," gaje zavrnila Ana. "Se bojiš?" jo je vprašal Aljaž. "Ne," mu je odgovorila Ana. "Zakaj potem nočeš iti?" jo je vneto spraševal Aljaž. "Saj sem že povedala." "Glasujmo," je predlagal Jakob. Aljaž, Jakob in Nina so rekli, da bodo odšli iskat tempelj, nato pa se jim je pridružila še Ana. UJETI! Pustolovci so naredili načrt, kako bodo odšli iskat tempelj. Prebresti so morali reko Chenab, čez reko Ind pa so morali plavati. Ko so tako hodili, je naenkrat pred njih skočil človek podoben polhom. "Ana, ali si ti videla take živali ali ljudi?" je vprašal Aljaž in se počasi pomikal ritensko. "Saj je samo eden," je rekla Ana. "Ozri se, pa boš videla - povsod so," je povedal Jakob. Nina Bečan, 5.a., OŠ Jakoba Aljaža Zares dobro znam .... Zala: matematiko Jaka: SND Nimam pojma o... Zala: tujih jezikih Jaka: kemiji V šoli prav zares sovražim ... Zala: SND Jaka: slovenščino Največja otroška neumnost: Zala: Kojem sladkarije in zraven gledam TV, vedno vse popackam. Jaka: Enkrat sem toliko časa šaril po električni vtičnici, daje bila vsa hiša brez elektrike. Na vaši šoli ste pred kratkim naredili izdelke za razstavo na temo MORJE. Kaj sta naredila vidva? Zala: Na leseno podlago sem nalepila mivko in školjke, narisala sem modro nebo in morje ter morskega ježka. Jaka: Mi pa smo risali na kamne. Narisal sem zeleno rastlinje, morsko zvezdo in morje. Pri glasbi pa imata zelo različen okus. Kaj poslušata? Zala: Večinoma Shakiro, pa tudi Bepop. Jaka: Najbolj všeč mi je ljudska glasba. Znam veliko ljudskih pesmi in všeč so mi predvsem zaradi lepih besedil in zato, ker so vesele. Na primer Na planincah sončece sije - taje zelo lepa. Pa poješ tudi v kakšnem pevskem zboru? Jaka: Ne, tja me pa ne vleče. Za turizem je potrebno znanje S programom Znanje, mladi in turizem želijo razširiti krog turističnih delavcev z mladimi, izobraženimi kadri. Ljubljana - Znanje je ključnega pomena pri razvoju turizma, so prepričani snovalci programa Znanje, mladi in turizem. Z njim želijo pospešiti pomladitev in širitev kroga turističnih delavcev z mladimi, izobraženimi kadri. Pri tem so posebej izpostavili projekt Več znanja za več turizma, ki bo povezal mlade v srednjih šolah. V program naj bi se vključili še vrtci, osnovne šole, višje in visoke šole ter mladi v turističnih organizacijah, pa tudi lokalno prebivalstvo v posameznih krajih. Omenjeni program je nadgradnja projekta Turistične zveze Slovenije (TZS) Turizmu pomaga lastna glava, ki ga že izvajajo v osnovnih šolah. Dejavnosti in projekte bodo zdaj razširili na otroke v vrtcih, srednješolce in mlade, izobražene kadre v turističnih organizacijah, pa tudi širšo javnost. "Na podlagi novih znanj in na tej podlagi razvite inovativnosti in nove ustvarjalnosti želimo postopoma dvigniti turistično dejavnost na novo kakovostno raven," je dejal predsednik koordinacije programa Dominik S. Černjak. Tudi na področju turizma bi radi uveljavili kulturo vseživljenjskega učenja. V srednjih šolah bodo izvajali projekt Več znanja za več turizma. "Interes za turistične poklice, predvsem za kuharje in natakarje, se v zadnjih letih zmanjšuje. Skozi omenjeni program zato želimo te poklice približati mladim, da bi zanje postali tudi ekonomsko zanimivi," je poudaril predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Ob tem je še dodal, daje turizem dejavnost, ki sega v vse poklice, saj povezuje kulturo, dediščino, šport, promet in še mnogo drugega. V dveh letih izvajanja programa naj bi mladi predstavili svoje pobude in ideje na to temo, pripravljajo tudi tur- istični forum mladih o strategiji razvoja mladinskega turizma. Ta se po besedah Jerneja Zajca iz Slovenske turistične organizacije vse bolj razvija, vse več je tudi ponudnikov turističnih storitev za mlade. Prav zaradi tega so mladinski turizem uvrstili v smernice programa trženja slovenskega turizma za prihodnje leto. "Predstavlja nišni, a zelo perspektiven turističen proizvod za Slovenijo," meni Jernej Zajec. "Počitniški cilji, kjer mladim ne posvečajo dovolj pozornosti, že počasi propadajo," je ob tem opozoril Igor Jurišič iz Popot-niškega združenja Slovenije. Meni, da so mladi tisti popotniki, ki se bodo, v državo, kjer so se dobro počutili, vračali tudi kasneje. Mrežo slovenskih mladinskih hotelov ta čas sestavlja 18 prenočišč po vsej državi, število nočitev pa se iz leta v leto veča. Veliko mladih popotnikov je tudi z druge strani oceana, njihovo število se je po 11. septembru, ki je sicer pomenil velik udarec svetovnemu turizmu, prej povečalo kot zmanjšalo, je poudaril Jurišič. Poleg zagotavljanja cenejših prenočišč ši v združenju prizadevajo tudi, da bi mladim pomagali pri spoznavanju držav, kultur in običajev ter preko tega spodbujali Poletni debatni forum Ljubljana - Pod geslom Debata za ljubezen, mir in povezanost se je včeraj začel 9. tradicionalni Poletni debatni forum, na katerem sodeluje 250 dijakov in dijakinj iz 33 držav. Na forumu bodo v naslednjih desetih dneh obravnavali dve debatni trditvi, in sicer "Države sveta bi morale okrepiti Mednarodno kazensko sodišče" ter "Ločevanje med javnim in zasebnim škoduje pravicam žensk". boljše razumevanje med ljudmi. Opozoril je še, da veliko oviro pri promociji Slovenije predstavlja ukinitev popustov za mlade popotnike iz tujine pri Slovenskih železnicah, vendar naj bi bili pogovori o njihovi ponovni uvedbi v sklepni fazi. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Forum, ki poteka v okviru programa združenja IDEA (International Debate Education Association), je največje izobraževalno mednarodno srečanje debaterjev in debaterk na svetu. Organizator je vsakokratna država gostiteljica, namenjen pa je srednješolcem, ki skozi diskusije in analizo obeh debatnih trditev izmenjujejo debatna znanja in izkušnje. Vsa diskusija se odvija v angleščini. Udeleženci foruma so praviloma najuspešnejši debaterji iz državnih debatnih programov. Slovensko delegacijo sestavlja 13 debaterjev in debaterk in je tako najštevilčnejša. Najprej se bodo pomerili na debatnem turnirju državnih ekip, zatem pa bodo sestavili še mešane ekipe, ki jih sestavljajo dijaki iz različnih držav in z različnimi izkušnjami. V okviru foruma vse dni potekajo tudi delavnice in seminarji, na katerih svoje debatno znanje še nadgrajujejo. Zvečer imajo udeleženci priložnost za druženje v okviru različnih družabnih aktivnosti, odpravili se bodo tudi na dva izleta po Sloveniji, med drugim bodo spoznali Bled. M. R. Vzgoja otroka: s klofuto ali le z besedo Starše in vzgojitelje prosimo, da nam pišete o svojih pogledih in načinih vzgoje otrok. Kranj - Starši se pri vzgoji otrok pogosto znajdejo v dilemi. Tako je bilo tudi z našo bralko. "Ste že kdaj fizično ukrepali, ko niste več vedeli, kako bi svojemu otroku postavili mejo, mu v napadu ihte in to-gote pomagali?" se sprašuje in obenem poziva starše, naj ji svetujejo oziroma spregovorijo o vzgojnih pristopih, predvsem ko gre za problematičnega otroka. "Ne govorim o pretepanju, govorim o fizičnem ukrepu, ki je na zunaj videti kot udarec, kar pa fizični ukrep še zdaleč ni, saj ga ne spremljajo agresija, jeza in nekontroliran izbruh." pojasnjuje in dodaja: "Rada bi, da se oglasite tisti starši, ki imate take in podobne izkušnje pri vzgoji otrok. Verjamem, da se mnogi starši ob problematičnem otroku srečujete z nerešljivo situacijo, ki jo poskušate rešiti, kakor veste in znate, tudi s fizičnim ukrepom." Meni, da se ob tem pogosto znajdejo v stiski, spremlja jih občutek krivde, saj v naši družbi fizični ukrep ni sprejemljiv. "Vse tovrstne metode se obravnavajo kot fizično nasilje in surovo ravnanje z otrokom." "Kot pedagoginja sem, zaslepljena z navodili permisivne vzgoje, tako kot mnogi starši tudi jaz nežno in mehko vzgajala svojega otroka. Predvsem z dopovedovanjem in prošnjami, vendar mi je hči, kot se reče, kmalu 'zrasla čez glavo'. To pomeni, da ni bilo dneva miru in sožitja, pač pa neprestana trenja, čedalje večje zahteve, togotno veden- je, izbruhi jeze, upiranje osnovnim dogovorom in podobno. Bila sem obupana, saj nisem videla izhoda iz tega začaranega kroga. Nobena beseda, ne lepa ne ostra ni zalegla. V nekem trenutku sem ob njenem izbruhu togote spontano uporabila fizični ukrep in deloval je kot čarobna paličica, umirila se je, se stisnila k meni in sprostila ter postala vesela in razigrana. Zahvalila se mije, da ji pomagam!" Ker je učinkovalo, je ta ukrep uporabila še večkrat. Njun odnos, pravi, se je izboljšal, izpadi togote in nasilnega Vedenja niso več tako pogosti. "Zato, spoštovani starši, bi rada, da o vsem tem spregovorimo, da bo nam in našim otrokom lažje in lepše," še dodaja. M.R. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249 Madžarske toplice od 9.8. do 12.8. in 26.8. do 1.9 Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Banovci: od 21.10. do 24.10.; Šenčur: 251-18-87 K RADOVLJICA Kopališka ul. 9, Radovljica Kopališče Radovljica je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Večerno rekreacijsko plavanje je organizirano od ponedeljka do petka do 21. do 22. ure, vodno aerobiko pa lahko obiščete ob ponedeljkih in sredah od 21. do 22. ure. PK Radovljica organizira v mesecu juliju začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Prijave in informacije na tel.: 04/53 15 770. GLASOV KAŽIPOT 'GOSTILNA i "Pri Jožovcu" Begunje RRSTAVRACIJA GALERIJA Glasbeni program: SREDA, 23. 7. - glasbeni večer z "Igorjem in zlati zvoki" PETEK, 25. 7. - glasbeni večer s hišnim ansamblom "Ekart" SOBOTA, 2. 8. - Planinsko društvo Radovljica in klub Avsenik vabita ob 50-letni-. ci glasbe bratov Avsenik na glasbeno - planinsko prireditev "Na 'Roblek bom odšel" od 12. do 15. ure pri Roblekovem domu na Begunjščici s hišnim ansamblom "Jožovc" in ob 19. uri bo d planinski večer na vrtu gostilne Avsenik z ansamblom "Ekart".^ Vse glasbene prireditve so bo 19. uri. J Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, § fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si. £ Dan breskev Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 26. julija, "Dan breskev". Prireditev bo potekala na Glavnem trgu - pri vodnjaku od 8. do 13. ure. Na stojnicah vas bodo pričakale breskve in razne breskove dobrote. Sejem bodo popestrili še izdelki domače in umetne obrti ter ponudba podeželja. Na pomoč! Virmaše - Sv. Duh - Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše -Sveti Duh vas>v soboto, 26. julija vabi na veliko vrtno veselico, ki bo na Mihelovem travniku na Grencu. Prireditev se začne ob 19.30 uri, za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Čuki, presenetil pa vas bo bogat sre-čelov. Veselica na Hotavljah Hotavlje - Športno društvo Marmor Hotavlje vabi na vrtno veselico s skupino Čuki in bogatim sre-čelovom. Veselica bo v nedeljo, 27. julija, od 16. ure dalje na travniku nasproti gostilne Lipan. Petkovo popoldne v TNP Pokljuka - V petek, 25. julija bo drugo letošnje Petkovo popoldne v Triglavskem narodnem parku. Otroci in odrasli bodo lahko vsak na svoj način spoznavali pokljuške gozdove - z igro, ustvarjalnimi delavnicami, vodenim pohodom in krajšimi predavanji, ki jih bodo vodili zaposleni TNP in Zavoda za gozdove Slovenije ter člani društva Jarina Bohinj. Zbirno mesto bo na Pokljuki, pri Jekli na Goreljku, ob 16.30 uri. Ogled Kranj Kranj - Turistično društvo Kranj vas vabi na brezplačen ogled Kranja - s strokovnim vodstvom. Sprehod po starem mestnem jedru boste pričeli v petek, 25. julija, ob 18. uri izpred gostilne Kot na Maistrovem trgu. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - Jutri, v sredo, 23. julija, ob 21. uri bo na trgu na Gorici nastop kvarteta Opus Quatro v okviru projekta Imago Sloveniae. 25. in 26. julija bodo v Gozd Martuljku potekali Špikovi dnevi. V soboto, 26. julija, ob 20. uri bo na trgu na Gorici koncert pod lipo. Nastopili bodo domači pevci in ruski zbor. Ob 20.30 uri pa bo na trgu koncert skupine Sunart. Pravtako na trgu bo med 9. in 13. uro prodaja izdelkov s kmetij. V nedeljo, 27. julija, ob 10. uri bo spominska slovesnost pri Ruski kapelici. Ob 10. uri bo pred trgovino Prezlc lesarska delavnica Matije Kobola. Med 28. julijem in 10. avgustom bo v Kranjski Gori potekala mednarodna likovna kolonija. Jakobova nedelja na Ratitovcu Železniki - Planinsko društvo za Selško dolini - Železniki, vsako leto vabi vse ljubitelje pohodni-štva, slikovitih vasi in šumečih gozdov na Jakobovo nedeljo, ki bo 27. julija, na Ratitovcu. Ob Krekovi koči bo poskrbljeno tudi za zabavo ob zvokih domačega ansambla. PROSTA DELA ŠTUDENTJE, DIJAKI www.ms-kranl.si Praznik koscev Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj vabi kosce in grabljice, da se čimprej prijavijo na tekmovanje v košnji in grabljenju. Tekmovanje, ki ga vsako leto organizira društvo v Novi Oselici, bo tudi letos in sicer v nedeljo, 27. julija, ob 15. uri. Vsak prijavljeni kosec mora prijaviti tudi grabljico. Število parov bo omejeno. Najboljši trije v vsaki kategoriji bodo prejeli pokale, vsi pa praktična darila. Prijave zbira do 26. julija Zvone Dolinar na telefonski številki 04/519-50-97. Spominska slovesnost Hrušica - 27. julija ima Krajevna skupnost Hrušica svoj spominski dan v spomin na 45 padlih talcev in 42 izgnanih družin s Hrušice v taborišča leta 1942. Zato bo v nedeljo, 27. julija, ob 19. uri pri spomeniku na Belem polju na Hrušici spominska svečanost, posvečena tem dogodkom. Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi v nedeljo, 3. avgusta na spominsko svečanost ob spomeniku prvim padlim partizanom v območju občine Tržič. Spominska svečanost bo ob 11. uri. Do pod Storžiča pa bo od pol devete ure dalje organiziran prevoz, pravtako tudi za povratek. Naklo - Slovesnost, na kateri bodo počastili spomin na 59 umorjenih Slovencev, domačinov in talcev pripeljanih iz begunjskih zaporov, bo v soboto, 25. julija, ob 20. uri v spominskem parku na Bistriškem klancu. Slovesnost pripravljajo Občina Naklo, KUD Tabor Podbrezje in Zveza borcev NOB. Počitniške delavnice Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vas vabi, da si vroče dni krajšate s delavnicami, ki bodo potekale v večnamenskem prostoru knjižnice, vsak dan med 10. in 12. uro. Tretja delavnica bo med 21. in 25. julijem, in sicer Moj akvarij, z mentorico Evo Mar-šič. Četrta delavnica ima naslov Slike iz gipsa, potekala pa bo od 28. julija do 1. avgusta. Mentorica bo Tanja Zalašček Kosmač. Prireditve v Tržiču Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30. avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe,... Z lutkovnimi predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmi in čarovniški-mi shovvi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše. Prireditve na Bledu Bled - Danes, v torek, 22. julija, ob 16. uri bo na Blejskem gradu sprejem pri graščaku z lokostrelskim turnirjem. V cerkvi sv. Martina bo ob 20.30 uri koncert dveh angleških zborov - City of Sheffi-eld Young Choir's in Tidesvvell vo-ice choir. V četrtek, 24. julija, ob 20.30 uri bo v Trgovskem centru Bled natopil ansambel Nagelj. V petek, 25. julija se lahko udeležite pohoda na Stražo. Zbor bo ob 9. uri pred hotelom Golf. Počitniške delavnice Kranj - V sodelovanju s PGD Bri-tof organizira Studio Tango iz Kranja počitniške delavnice za osnovnošolce in mladino pridružijo pa se lahko tudi odrasli. Kaj se bo dogajalo v Britofu: začetna in nadaljevalna delavnica ljubiteljske kitare, plesne, ustvarjalne in delavnice družbenih iger, in sicer od 18. do 29. avgusta v popoldanskih in večernih urah. Predhodno se je potrebno prijaviti po tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 - Lado Likar. Otroške delavnice Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na otroške likovne delavnice, ki bodo potekale skozi celotno poletje na dvorišču gradu Khislstein, in sicer vsako sredo od 17. ure dalje. Delavnice so namenjene otrokom starejšim od treh let. Ustvarjalna delavnica Tržič - Tržiški muzej vabi na ustvarjalno delavnico, ki bo potekala v Kurnikovi hiši, in sicer: od 4. do 8. avgusta, ko bo na sporedu delavnica Življenje kamna v mestnem jedru, vabilo je namenjeno učencem predmetne stopnje (od 11 do 15 let). Mentor bo Janez Šter. nadaljevanje na 21. strani Na sprehodu z lamo in Veliki Klek Reiterjevi imajo vTristachu družinski hotel Dolomitenhof, kjer smo slovenski in hrvaški novinarji preživeli rekreacijski vikend. Tristach - Rekreacijsko obarvan vikend v kraju Tristach na vzhodnem Tirolskem (oddaljen od Lienza štiri kilometre), sploh ni bil mačji kašelj. Aktivne počitnice, kjer te moški, ki so večinoma na "G", razni Gunterji in Gottfriedi ter sem ter tja kak Luckas, popeljejo z raftom, predstavijo veselje v adrenalinskem parku, te spoznajo z ka-njoningom, porinejo kolesarsko karto v roke ter posedejo na kolo z besedami "znajdi se, saj 1 *" Jlt- "No, tam nekje je naša Lucknerhutte," sem razmišljala na tisoč metrih nadmorske višine in študirala, če kje pelje kak avtobus ali če bo morda izza vogala prišla (vsaj) lama. (v ozadju GroBglockner) se izgubiti tako ne moreš", so za peščico novinarjev vedno zanimiv dogodek, ki ga na koncu spremlja prijetna utrujenost. Najboljši del rekreativnega vikenda je bil večer pri družini Kuenz, ki se že vrsto let ukvarja z žganjekuho. Tako je glavni del "rekreacijskega" večera sestavljala pokušina žganja in prigrizek. Poizkusili smo med petnajst in dvajset vrst žganja: iz volčjih češenj, borovnic, malin, hrušk. Številni vonji in grenki ter sladki okusi so nam na lička pričarali rdečico, na usta pa široke nasmehe. Brez Velikega Kleka ne gre Če si v tem koncu Avstrije, potem je ogled Narodnega parka Visoke Ture Velikega Kleka (GroBglocknerja) vsaj od spodaj, nujen. Do Lucknerhausa smo se pripeljali z avtobusom, do koče Lucknerhutte po učni poti pot nadaljevali peš in od tam opazovali svizce po pobočjih okoliških travnikov. Lock-nerhiitte leži na višini 2241 metrov in le še dobrih tisoč metrov više je Veliki Klek. Narodni park je tako za Avstrijce kot tudi ostale obiskovalce priljubljena izletniška točka. Nekateri samo opazujejo okolico, drugim nudi številne možnosti sprehajanja, kot tudi možnost daljših tur, spet tretjim pa pomeni poseben izziv osvojitev tritisočaka. Lame na Tirolskem? Avstrijci včasih res "pogrunta-jo" kako originalno. Kari Peter je nekega dne zaspal pri prižganem televizorju. Ko se je zbudil, je bila na programu oddaja o lamah in človek je dobil idejo, da bi ponudil ljudem, ki radi hodijo v hribe, nekaj novega: treking za lamo. Zadevo je uresničil in preden sem rekla "ne, ne bom vodila lame", sem že imela povodec v roki, na koncu povodca pa me je simpatično opazoval Danilo (ime lame) in čakal ukaz. Razmišljala sem, kako naj se postavim, da me slučajno od razočaranja (saj nisem pokazala nobenega posebnega veselja s povodcem v roki, še manj pa imela željo po ukazovanju) ne bi pljunil. Značilno za lame je namreč, da taka in drugačna nestrinjanja pokažejo tako, da pljunejo ali (nežnejše) kihnejo. Treking ni bil prenaporen, je pa namenjen bolj družinam z otroci, saj je za otroke to večje doživetje, pa tudi več dni lahko traja. Naš "Lamatrekking" je trajal le dve, tri urice, kjer smo se vzpenjali do manjše pravljične koče, kjer je potem stric "Be-danec " postregel s klobaso in kozjim sirom, ter seveda, žganjem, za dobrodošlico. Kolo del tradicije Avstrija je znana po tem, da ima zelo dobro urejene poti za kolesarje. Vendar je to danes že del njihovega vsakdana, tako da so nam med rekreativnimi doživetji vikenda ponudili precej drugih stvari, kolesarjenje pa le kot alternativno možnost. Mestno ali gorsko kolo je na Tirolskem sestavni del družine, življenja posameznika. Zanimivo je tudi, daje okoli Tristacha pol- Na koncu nisi ravno vedel, kdo koga vodi - lama novinarja ali novinar lamo. no naravnih jezer in jezerc in vsa imajo vsaj delno urejena območja za kopanje, razen če niso ograjena zaradi gojenja rib. Tristach navzven izgleda običajno, pa vendar ko odgrneš grmovje ob cesti, lahko na oni strani zagledaš velikansko golf igrišče ali slišiš vrišč otrok iz bazenov ob domačih hišah, ki pa so kar v večini spremenjene delno v KAM V NASLEDNJIH DNEH? hotele, hostle, oziroma ponujajo tak in drugačen počitek morebitnemu gostu, turistu. Tako, da če vas slučajno pot zanese tam mimo, vprašaje po lamah in verjemite, nihče vas ne bo čudno gledal, niti ne primerjal s šerpo, ter vam poskušal razložiti, da ste v Avstriji. Alenka Brun Kitesurfing in kolesarjenje Vsak konec tedna organizirajo šolo kitesurfinga ter kolesarske izlete. Vabljeni so vsi, ki se radi rekreirajo. Več informacij o tem na www.sportpoint.com na telefonski številki 041 672 744. SAM 2003 Klub Trmastih iz Preddvora tudi letošnjo jesen organizira zanimivo športno rekreativno prireditev z imenom SLOVENSKI ALPSKI MARATON - SAM. Maraton bo 13. septembra 2003. Gre za gorski maraton dolžine 50, 35 in desetih kilometrov. SAM 2003 je letos bogatejši za tek na 35 kilometrov: Tržič - Jezersko. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.boltez.si/maraton/ ali po telefonski številki 041/ 647 509 (Iztok Boltez). Pod Homanovo lipo Škofja Loka - Petkovi večeri pod Homanovo lipo, na Mestnem trgu v Škofji Loki, so že vrsto let vzrok za pestro družabno življenje, tako domačinov, naključnih obiskovalcev, kot tudi turistov. V petek, 25. julija, s pričetkom ob 20. uri bo z vami Dalajlajka. Soteskanje po Iški Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v petek, 15. avgusta za vse ljubitelje tekoče vode zanimiv izlet s soteskanjem po Iški. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Dodatne informacije ter prijave: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do srede 13. avgusta. Fužinske planine Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 27. julija na planinski izlet v Fužinske planine - na planini Krštenice in Laz ter na vrh Ogradov. Izlet je primeren tudi za udeležence z nekoliko manj kondicije. Odhod z osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 4.45 uri. Prijave z vplačili in dodatne informacije: stanko.dolensek@celzija.si, 040/20-16-64 (lahko pošljete tudi SMS); v pisarni društva Poslovni center Planina 3 pa jutri, v sredo od 17. do 18. ure, do vključno sobote 26. julija. Italijanski Dolomiti Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi ljubitelje gora na lep panoramski izlet v italijanske Dolomite, ki bo v torek, 5. avgusta. Na Storžič Škofja Loka - DU Škofja Loka -planinska sekcija vabi v četrtek, 24. julija na planinski izlet. Smer pohod bo Škofja Loka - Mače (avtobus) - Storžič. Zbirno mesto bo ob 5.45 uri na sejmišču v bivši vojašnici, odhod pa bo ob 6. uri. V primeru slabega vremena se izlet prestavi za en teden. Prijave zbirajo najkasneje do 21. julija, in sicer v DU, tel.: 51 -20-664 ali 51-85-204-Nežka. DU Škofja Loka vabi Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prijetnega izleta (Kočevje - Kočevski rog - Bela krajina), ki bo v sredo, 6. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave zbirajo v DU od 23. julija dalje. Kopalni izleti Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite kopalnih izletov na Debeli Rtič, ki bodo 30. julija, 13. in 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avto-.busne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v pisarni društva (prijavite lahko tudi družinske člane). Na Menino planino Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na planinski izlet na Menino planino, ki bo v četrtek, 24. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4 do zasedbe avtobusa oziroma do 23. julija do 12. ure. Kolesarski piknik Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj vas vabi v torek, 29. julija na kolesarski piknik. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri na Tomšičevi 4. Cilj izleta je piknik v neznano -pot bo lahka in primerna za vse kolesarje. Pohod slovenskih železarjev Jesenice - Organizacijski odbor planinskih pohodov Slovenskih železarjev Acroni Jesenice orga- nizira pohod slovenskih železarjev na Triglav, ki bo 26. in 27. julija. Odhod avtobusa bo v soboto, 26. julija, ob 6. uri izpred zgornje postaje na Hrušici do Rudnega polja na Pokljuki, kjer bo ob 8. uri zbor vseh pohodni-kov. Prvi dan bo hoje 9 ur, drugi dan pa od 4 do 5 ur. Pohodniki naj bodo opremljeni za hojo po visokogorju. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni PD Jesenice do 23. julija oziroma do zasedbe avtobusa. Na Veliko Krnsko babo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 2. avgusta zanimiv izlet na Veliko Krnsko babo. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Rok za prijave je do 30. julija oziroma do zasedbe mest. Letovanje na Lošinju Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka, 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest. [•15 Pocarjeva domačija vabi Zgornja Radovna - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Ra-dovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure oziroma po dogovoru. Ogledate si lahko muzejsko urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših hiš v parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov, ki poročajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Dodatne informacije po tel.: 57-80-200. Poletni delovni čas knjižnic ' Radovljica, Bled - V Knjižnici A.T. Linharta Radovljica, v času do 31. avgusta, v dveh enotah velja poletni delovni čas, in sicer: Matična knjižnica v Radovljici, Gorenjska c. 27 je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, petek od 8. do 14. ure, četrtek od 10. do 14. ure in sobota od 8. do 12. ure. Knjižnica Blaža Kumerdeja, Ljubljanska c. 10, Bled je odprta: ponedeljek , od 8. do 19. ure, torek, sreda, četrtek od 8. do 14. ure in petek od 14. do 19. ure. Ostale enote poslujejo po nespremenjenem urniku. Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča svoje obiskovalce, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelki odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek in sreda: od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek: od 8. do 15. ure. Ob sobotah so zaprti. Izposojevališča so odprta 1 po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališče Cerklje od 28. julija do 8. avgusta; izposojevališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru od 14. do 25. julija in izposojevališče Naklo od 18. do 29. avgusta. - Pionirski oddelek Osrednje knjižnice Kranj bo zaradi obnovitvenih del ZAPRT od 28. julija do 2. avgusta. Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka sporoča poletni urnik knjižnice v Škofji Loki in v vseh izposojevališčih, in sicer: Osrednja knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure in v soboto zaprto: Oddelek za mladino: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19. ure in soboto zaprto. Izposojevališče Trata: sreda od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek od 14. do 19. ure in petek od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek od 14. do 19. ure in sreda od 16. do 14.30 ure. Izposojevališče Poljane: sreda od 16. do 19. ure. Ocenjevanje urejenosti mesta Škofja Loka - Škofja Loka je že zaživela v pisanih cvetličnih barvah, zato Skupina za lepšo Loko obvešča, da je ocenjevalna komisija pričela s prvim ocenjevanjem urejenosti mesta, ki bo potekalo vse do konca julija. Vabijo vas, da opozorite na lepo urejene in ocvetličene stanovanjske hiše, bloke oziroma stolpnice, stavbe v starem mestnem jedru, kmetije, stanovanjske hiše z obrtno dejavnostjo ali podjetja in da to sporočite Skupini za lepšo Loko po tel.: 04/511-23-90. Kranj - Tudi Kranj je že zaživel v različnih barvah, zato vas Turistično društvo Kranj obvešča, da je ocenjevalna komisija začela z ocenjevanjem urejenosti mesta, ki bo potekalo do konca julija. Sporočite jim, kje so lepo urejene in ocvetličene stanovanjske hiše, stolpnice, stavbe v starem mestnem jedru, kmetije, stanovanjske hiše z obrtno dejavnostjo ali podjetja. Vaš klic pričakujejo po tel.: 236-30-30. Preddvor - Turistično društvo Preddvor je se letos zopet odločilo ocenjevati najlepše hiše in vrtove. Ocenjevalna komisija bo obiskala Preddvor in okoliške vasi v juliju in avgustu, zato opozorite na lepo ocvetličene stanovanjske hiše, kmetije in ostale objekte po vaseh. Če kdo želi, da se fotografira kakšna posebna zanimivost, lahko pokličete v turistično poslovalnico, ki je zopet odprta, tel.: 25-51-023. Planinske postojanke Jesenice - Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so njihove planinske postojanke: Erjavčeva koča na Vršiču, Tičarjev dom na Vršiču, Koča pri izviru Soče v Trenti in Koča na Golici stalno oskrbovane. Vse dodatne informacije lahko dobite v pisarni PD Jesenice, Cesta železarjev 1 ali po telefonu 04/586-60-70. Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela obvešča, da je Kovinarska koča v Krmi odprta in stalno oskrbovana (tel.: 050 631-989), prav tako Prešernova koča na Stolu (tel.: 050 611-366) in Sta-ničev dom pod Triglavom (tel.: 050 614-772). Žive naj vsi narodi Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, če imate na obisku prijatelje iz tujine, na ogled razstave Žive naj vsi narodi, ki je na ogled v Galeriji Prešernove hiše. Razstavljeni so prevodi Prešernove Zdravljice v 23 svetovnih jezikih. Razstave na Bledu Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razgrnitev Prostorskih ureditvenih aktov za Občino Bled bo na ogled do 18. avgusta. Hotel Krim: prodajna razstava g. Vogelnika (akril) in g. Kavčiča; hotel Park: na ogled je razstava avtorice Vesne Sanje Koser; hotel Astoria: v hotelski kavarni poteka razstava Boleslava Čeruja, člana Likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana, na temo Ženski akti. V hotelu pa razstavlja tudi član Fo-tokluba TNP Peter Cvenkelj, na temo Narava; Galerija Vila Nana (hotel Trst): razstavljajo Jože Tis-nikar, J. Peternelj, Mauser, Andrej Prah in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas. V blejskih hotelih (Golf, Park, Jelovica, Kompas, Krim in Astoria), v gostišču Okarina in galeriji Vila Nana so na ogled stalne razstave. Razstava čipk Idrija - Mestni muzej Idrija vas vabi na mednarodno razstavo čipk "Čipkarska šola Beveren iz Belgije", ki je na ogled na idrijskem gradu Gevverkenegg, in sicer vsak dan od 9. do 18. ure -do sobote 30. avgusta. Svet pod Kilimandžarom Ljubljana - V prodajalni Atrij, Slovenska cesta 58 je do 25. avgusta na ogled drugi del barvnih fotografij Svet pod Kilimandžarom -rastline in živali, avtorja Mateja Rupla iz Radovljice. Najstarejše planine pod Triglavom Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, da si v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ogledate arheološko razstavo Najstarejše planine pod Triglavom. Na razstavi je moč videti izbor arheoloških najdb s planin v Lazu, Lipanci, Ovarija, Krštenica in planina za Migovcem. Razstava je na ogled do 30. avgusta. Križev pot Tržič - Tržiški muzej vas vabi, da si ogledate razstavo Križevega pota, v cerkvi sv. Ane na Ljubelju, akademskega slikarja Josipa Rochusa Pongraca. Razstavo so pripravili na pobudo Slovenskega verskega muzeja iz Stične in bo na ogled do 31. avgusta. Slike Marijana Tršarja Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vas vabi na ogled razsta- MALI OGLASI «201-42-47 a201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ore. APARTMA -PRIKOLICE Otok Pag - Zuboviči ODDAM SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. "ff 00385-53-66- 4049 8447 Otok Korčula - Lumbarda, oddam apartmaje, krasna lokacija. H 00 385 9V522- 33-10 9077 APARATI STROJI Prodam kombinirani CIRKULAR, delavni ponk, majhen električni mlin in prešco. w 040/623-416 9241 Prodam MOLZNI STROJ ALFA LAVAL, kosilnico Olimpija 129 cm, siloreznico Eplle 900. «'57-41-128 9243 Prodam ELEKTRIČNEGA PASTIRJA za 240 km ograje, z garancijo, cena 30.000 SIT. H 040/834-563 9246 Prodam SAMONAKLADALKO SIP 19 m3 in pajka na dva vretena. Tt 041 /620-824 GR. MATERIAL Po polovični ceni prodam zaradi prenehanja dejavnosti razni NOV ELEKTRO MATERIAL (kabli, svetila, kabel kanal in drugo). tT 5725-250 9291' Za 30 000 SIT prodam PVC BALKONSKA VRATA in OKNO 90 x 240, 80 x 162 cm z žaluzijami. V 040/399-767 9304 GARAŽE RADOVLJICA: Cankarjeva, 2 garažna boksa, I. 1971, za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 9.600 sit/mesec, možen tudi odkup (1.300.000,00 sit) ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 HIŠE ODDAMO Opremljeno HIŠO na Golniku dam v pod-najem solidnim ljudem in najboljšemu ponudniku, ostalo po dogovoru. Ponudbe na TT 041 /597-029 9074 ve slik akademskega slikarja Marijana Tršarja, ki svoja dela razstavlja v Galeriji Franca Miheliča -v Kašči, in sicer do 31. avgusta. Vzporedni svet in Sočas Kranj - Društvo Pungert Kranj vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na ogled razstave del Zdenke Klevišar Yorke. Avtorica se bo predstavila s ciklusom Vzporedni svet in Sočas. Razstava bo na ogled od 27. julija. Razstave v Tržiču Tržič - Ob 5. obletnici odprtja Informacijske pisarne Tržič, si v Rotundi Abanke lahko ogledate priložnostno razstavo spominkov in raznih daril ter predstavitev dejavnosti Informacijske pisarne. V Galeriji atrija Občine Tržič si lahko do 26. avgusta ogledate razstavo Dragulji našega mesta, slikarke Rozi Žnidaršič. V Informacijski pisarni Občine Tržič je na ogled prodajna razstava raznovrstnih ročnih izdelkov iz gline, kot so: stenske ure, vaze, vrtnice, živalske figurice..., ki so jih izdelali varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, enota Tržič. V Tržiškem muzeju pa so predstavljena dela študentske delavnice Mošenik 2003. Razstavo si lahko ogledate do 8. septembra, vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 15. uro. Dela Vide Soklič Bitnje - Slikarka Vida Soklič razstavlja svoja likovna dela v več različnih tehnikah, in sicer do konca avgusta v piceriji Baron v Spodnjih Bitnjah. Slike Anke Marzidovšek Kranj - Slikarka Anka Marzidovšek razstavlja v restavraciji Sonček na Planini v Kranju, in sicer svoja dela v olje tehniki do konca avgusta. Letovanje na Krku Domžale - Za približno deset otrok je še prostora za letovanje v Domžalskem domu na Krku, ki ga Zveza prijateljev mladine Domžale organizira od 31. julija do 10. avgusta. Letovanje je v prvi vrsti namenjeno otrokom z zdravstvenimi težavami in iz socialno šibkih družin iz domžalskega območja. Starši morajo izpolniti prijavnico in priložiti potrdilo zdravnika. Naenkrat lahko v domu na Krku letuje devetdeset otrok. Cena za domžalske otroke je 24 tisoč tolarjev, za druge pa 52 tisoč tolarjev. "Program letovanja na Krku izvaja podjetje Leštan&Leštan. Za otroke pripravljajo raznovrstne aktivnosti, tako da niso vse dneve samo na plaži," je razložila sekretarka Zveze prijateljev mladine Domžale Jana Grabnar. Na voljo imajo tudi igrišča za razne športne dejavnosti. Poudarila je, daje letovanje namenjeno predvsem otrokom z zdravstvenimi težavami, saj del cene krije zavod za zdravstveno zavarovanje. "Javili smo se namreč na njihov razpis za organizacijo zdravstvenih letovanj." Tako morajo tudi otroci, ki nimajo zdravstvenih težav, priložiti potrdilo zdravnika. M.R. HIŠE PRODAMO Zamenjam starejšo stanovanjsko HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri600 m2 za stanovanje v Kranju ali okolici. tP 041/721-720 8979 KRANJ - Stražišče prodam 1. nadstropno HIŠO, III gradbena faza, 750 m2 zemljišča. •P 041/650-222_goeo ŠKOFJA LOKA - Brode prodamo manjšo stanovanjsko hišo 84 m2, površine tloris 8x7, 158 m2 veliko zemljišče, leta 97 na novo zgrajena na starih temeljih, obsega pritličje ter mansarda, možna tudi menjava za dvosobno stanovanje, cena 15.000.000 SIT. u 50-60-300, Loka nepremičnine 9266 RADOVLJICA: atrijska hiša, 300 m2 stan. površine, parcela 520 m2, podkletena, garaža, za stanovanje v mansardi pripravljen poseben vhod, starost 20 let, obnova man-sarde 2001. Cena: 53.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 Kranj - center: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, z dokumenti za 5 novih stanovanj. Interda d.o.o., tel.: 041 /647-257 LESCE: hiša, 130 m2, parcela 800 m2,1. 1955, pritličje in mansarda, podkletena, terasa in balkon, vrt, garaža. Cena: 29.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radov-Ijica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo. leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886_ PODBREZJE - 2 stan.hiša, 232,30 m2, parcela 1.373 m2, leto izgradnje 1982, cca 35 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleivveiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, 98 m2, parcela 416 m2, l.izgr. cca 1800, cca 19 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLED- prodamo hišo, 30 let, 150 m2, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST- nepre-mičnine 041 626 581 04/ 23 44 080 NAKLO: prodamo NEDOGRAJENO hišo, 10 x 8 m, parcela 400 m2, cena 36 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, 30 let, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581_ VODICE: prodamo hišo 12x10 m, 15 let, parcela 600m2, 58 mio. FRAST-, d.o.o. 041/ 626 581__ NAKLO: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, 27 let, botanično bogato zasajena parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041 / 626 581 CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodru-žinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agent-kranj.nepremicnine.net KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem po dogovoru, CENA: 43.300.000,00 SIT Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno podkle-ten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA:96mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena,1. eta-ža:3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2*spalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogovo-ru.CENA: 50mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.ne-premicnine.net PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodru-žinsko hišo, strao 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Kranj, severni del - vrstna atrijska hiša, cca.135 m2 v etaži, klet, pritličje in mansarda, luksuzno urejena in opremljena, parcela 500 m2, obn. 2001, cena - 63,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 _ Komenda - stan.hiša z* delavnico 30x9 m2, stan.površine 260 m2, delavnica 150 m2, parcela 1300 m2, obn. 70", cena -46,8 m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53_ Kranj, center - stan.hiša stara 100 let, stan.površine 320 m2, parcela 522 m2, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, Škofja loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena = 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV.gr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, bližina centra - stan. hiša vel. 10 x 12 m, stara 100 let, obn. pred 8 leti, tudi večstanovanjska, cena ■ 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj, Primskovo - na odlični lokaciji 1/2 hiše (pritličje), primerna tudi za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena - 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Lipnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 1995, stan.hiša cca. 150 m2, možnost nakupa kmetijske površine 4000 m2, cena ■ 21,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 HIŠE KUPIMO NUJNO KUPIMO VEČ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net Kupim hišo na območju Vodic, Zbilj, Smlednika ali Medvod. Interda d.o.o., tel.: 041/647-257 KUPIM BIKCA simentalca do 400 kg in VRTAVKA-STO BRANO kupim. TT 57-25-254 9271 LOKAL ODDAMO Kranj- oddamo poslovne prostore od 100 m2 -5.000 m2 za obrtno dejavnost, cena zavisi od kvadrature najema. FRAST, d.o.o. 041 / 626 581 Kranj, Primskovo - industrijska cona pisarne 71 m2, 1.90, lasten vhod, cena ■ 1.180,00 SIT/m2, in skladišče 350 m2, letnik 99, cena - 470,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 LOKAL PRODAM V Kranju, 95 m2, gostinski lokal, prodam. «031/88-50-83 9124 Prodamo POSLOVNI PROSTOR v centru Kranja, ki vključuje kino dvoano, gostinske prostore, sanitarije, v skupni površini 820 m2. Inf. na TT 040/377-320 9126 PLANINA 3: PRODAMO trgovski lokal, 17 let, 35 m2 -12,8 mio in 26 m2- 10,7 mio FRAST, d.o.o. 041/ 626 581 NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine. net Kamnik: hiša vel. 11x11 m in delavnica cca 300 m2 na parceli 1600 m2 staro 45 let, možnost nakupa oboje ali posamezno, cena - 35,2 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Kranj: poslovno-stan. objekt, starost 30 let, spodaj trgovina + pisarne velikost 130 m2, zgoraj isto stanovanje, parcela 2.481 m2, cena - 51,3 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 NAJDENO DALJNOGLED na Starem vrhu, najden 21. junija 2003. TT 040/357-800 9233 OBLAČILA Prodam RIBIŠKE ŠKORNJE št. 40-41, malo rabljene. TT 53-14-237 9301 OTR. OPREMA Prodam HOJCO, GUGI, VOZIČEK Peg Perego, avtosedež Havek, ugodno ali komplet. TT 031/219-6733 9227 OTROŠKI VOZIČEK Inglesina, dvodelni, velika kolesa, modro bel, lepo ohranjen, prodamo. TT 031/329-207 9299 PRIDELKI Prodam jedilni beli KROMPIR. TT 031/671-697_9249_ Prodam KUMARICE za vlaganje. TT 041/551-970 9259 PODARIM Podarim dve MUCI, stari 2 meseca. TT 23-24-670_9133 Dobrim ljudem podarimo 2 MUCKA, stara 2 meseca. TT 2521-828 9303 POSESTI KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ALI KMETIJO, kupim. TT 031/54-88-41 aaro POLJANSKA DOLINA - Trebija prodam 2500 m2, zazidljivo sončno parcelo, možna parcelacija. TT 041/682-741 9245 Preddvor, Tupaliče - 1236 m2 zazidljiva parcela, cena - 14.100,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53_ Besnica: zazidljivo parcelo 666 m2, cena ■ 16.345,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 Stražišče - 926 m 2 stavbne parcele za stan.hišo, cena - 17.550,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SITAgent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SITAgent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.0.0., 041/647-257 BAŠEU, prodamo vikend parcelo, cca 400 m2, prevzem možen takoj, cena 11.700,00 SIT/m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net Lahovčt prt Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in fiove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze v pripravi Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222 BAŠEU, prodamo cca 1.000 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj, cena 16.380,00 SIT/m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - PREDOSLJE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, ravna, odprta na SZ. CENA: 32.760,00 SIT/m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net V okolici Bohinjska Bistrica : kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53 KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SITAgent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net Ambrož pod Krvavcem: zazidljiva parcela za vikend 710m2, sončna, pod gozdom, priključki v neposredni bližini Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 750m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini. Bohinjska Bistrica: Pod smučiščem Kobla prodamo kmetisko zemljišče z obstoječim lesenim objektom. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 ŠKOFJA LOKA - Virmaše prodamo zazidljivo parcelo 885 m2, ravna, dostop urejen, priključki pri parceli. TT 50-60-300, Loka nepremičnine 9265 RAZNO PRODAM Prodam okovane GAJBICE. TT 533-15- 49 _8977 Prodam BRUNARICO v Škofji Loki. TT 031/441-381__90M Prodam malo rabljen 60 I KOTEL za žga-njekuho, ugodno. TT 031/631-802 9235 STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJE LOKA - Frankovo, dvosobno stanovanje, obnovljeno, opremljeno, najemnina 60.000 SIT; PLANINA III, enoinpol sobno stanovanje, opremljeno, najemnina 60.000 SIT, predplačilo, oddam. TT 23-15-600, 041/774-101 Pianova nepremičnine 9254 Oddam 1 sobno STANOVANJE 27 m2, ženski, 19.000 SIT/mes. + stroški. Inf. Pi-sek Robert, P.P. 216, 4001 Kranj 9275 KRANJ - oddam opremljeno 2,5 sobno STANOVANJE, 70 000 SIT/mesec. TT 041/570-605, 070/670-605_9293_ KRANJ - STRAŽIŠČE v dvostanovanjski hiši, stari cca 15 let oddamo 2 ss, 60 m2, delno opremljeno; najemnina znaša 60.000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 _ STRAŽIŠČE - 3 sobno, pritličje dvostano-vanjske hiše, 93 m2, opremljeno, samostojen vhod, terasa, vrt, l.izgr. cca 1945, 93.000 sit/mes., Mike & Co. d.0.0., Blei-vveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PODLUBNIK - 2 sobno, 60,75 m2, VI/12, delno opremljeno, l.izgr. 1978, 58.500 sit/mes., Mike & Co. d.0.0., Blei-weisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si ODDAMO: STRAŽIŠČE- TRISOBNO- 92 M2, PLANINA 3: TRISOBNO- 75 m2. FRAST, d.0.0. 041/ 734 198 STANOVANJA KUPIMO KUPIMO: ŠORLIJEVO NASELJE, VODO-VODNI STOLP: dvosobno ali trisobno stanovanje ; PLANINA 3- dvosobno stanovanje + kabinet, l.nad; KRANJ : ENOSOBNO STANOVANJE za stranke z gotovino. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198_ KRANJ -OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 , agentkranj. nepremičnine, net Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 STAN. OPREMA Prodam OMARE za dnevno sobo - nizke. « 23-11-557 9267 ŠPORT Prodam GLISER ELAN, GT 402, z motorjem, avtoprikolico in vso'pripadajočo operno, reg.05. TT 574-01-28 9242 JADRALNO DESKO (surf) s priborom, poceni prodam. TT 202-30-28, 040/534- 39 2 9256 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in celotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Pre-bačevo 34, Kranj TT 031/50-46-42 7698 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi in nasipi. TT 01 /839-46-14,041/680-751 8310 Belit t Hrani 9B.3 MMx Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972 Rad« Belvi. d.0.0., šmanetna 6. 4000 Kranj STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. TT 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE, IZKOPI, STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! TT 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabakovič&Co., k.d., Litijska c. 32, Ljubljana 8594 Nudimo vam vsa SLIKOPLESKARSKA DELA, izdelava novih ter prenova starih fasad ter izdelavo podstrešnih stanovanj, poslovnih prostorov s suhomontažnimi Knauf in Rigips elementi. TT 040/624-078, JR Kranj d.0.0., Golniška 13, Kranj 8921 Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montažo oken, vrat, laminatov, oblog. M.I.T. s.p., Golniška c.25, Kranj, TT 040/839-113 8931 FASADE, strojne in klasične OMETE izdelujemo kvalitetno. TT 041/584-227, Damjan Vajdec s.p., Ul.prvoborca 6, Jesenice Nudimo hitro in kvalitetno urejanje okolice in tlakovanje dvorišč ter izdelavo cokla, škarp, stopnic, stebrov in ostala zidarska dela po ugodni in konkurenčni ceni. TT 041/607-009, Idriz Halilovič s.p., Sorska ul.4, Kranj 9234 STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - Kovorska c., pro-dam 1 ss s kabinetom, 39 m2. TT 031/782-386_6304 GOLNIK prodam garsonjero v izmeri 31,5 m2. TT 041/385-913 od 16.do 17. ure 8790 Nujno zamenjam 3 sobno STANOVANJE v Radovljici za manjše, strogo pritlično z do-plaćildm. TT 031/212-174_9113 PLANINA - garsonjera 30 m2, l.nad., nizek blok, obnovljena, prodam, TT 23-15-600, 041/774-101 Pianova nepremičnine ZASIP pri Bledu: Pričeli smo z novogradnjo, 7 novih stanovanj v prijetnem vaškem ambientu, vsi priključki, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, pokličite nas! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 LESCE: 48,8 m2, 1ss v 2. nadstropju, novogradnja Alpdom, veranda - zimski vrt, balkonska lože, vsi priključki. Cena: 14.250.372,00 sit ALPDOM, d.d. Radovlji-ca, 04 537 45 00, 04 537 45 15_ RADOVLJICA: Gradnikova, 50 m2, 2ss v 4. nadstropju, I. 1976, zastekljen balkon, klet, vsi priključki. Cena: 12.800.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 PODNART: 74,5 m2, 3ss v 3. nadstropju, 1. 1987, balkon, klet, CK, takoj vseljivo. Cena: 14.000.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16 LESCE: 78 m2, 3ss, 1 nadstropje, I. 2002, balkon, klet, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena: 23.700.000,00 sit ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 KRANJ - KOKRICA, bližina Brda, dvosobno stanovanje s kabinetom, 58 m2, zgrajeno 1963, 13,8 mio sit, prodamo, PRO-AGENT d.0.0., 041/622-730 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 www.e-nakup.net TRGOVINA Z NAMENOM išče POSLOVNE PARTNERJE s področja marketinga. Vse informacije 041/795-777 ali e-mail: info@-nakup.org. E-trgovina k.d., Prešernova c. 9, Ljubljana TRZIC - Deteljica, prodamo 1ss, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886_ PORTOROŽ - okolica, prodamo luksuzni apartma (3ss stanovanje), 94 m2, nadstan-dardna oprema, leto izdelave 1999, z garažo, cena je 40,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886 MORAVSKE TOPLICE - apartmajsko naselje Prekmurska vas, prodamo 2 ss apartma tipa TULPIKA, 55 m2, popolnoma opremljen, leto izdelave 2000, cena je 16 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886_ VAUAVĆEVA - mans.gars., 19,90 m2, V. nad., l.izgr. cca 1963, takoj vseljiva, cca 7,7 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 1 sobno, 49,50 m2, VII/7, pregrajeno, l.izgr. cca 1980, cca 12,6 mio. Mike & Co, d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I/7, zast. terasa + balkon, l.izgr. cca 1983, cca 17 mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA I - 2 sobno, 63 m2,111/12, delno obnovljeno, l.izgr. cca 1978, cca 14,7mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.izgr. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si BLEIVVEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, XII. nad., takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, cca 17 mio. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VAUAVĆEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, l.izgr. cca 1963, cca 17,5 mio. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 89 m2, adaptirano 1998, 18 mio, takoj vseljivo. FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE , 88 m2, 2.nad, adaptirano 1997, cena 18,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, cena 17,5 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m.2, 19,5 mio., 22 let, l.nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198 PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, šest stanovanjski objekt z lastnimi parkirišči, števci za hladno in toplo vodo -kalorimetri. Od 265.000,00 SIT do 277.000,00 SIT. Stanovanjske površine od 38 m2 in naprej, vseljiva Januar 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeš-čanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 28,20 m2, 2.nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva takoj, CENA: 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net TRŽIČ - DETEUI-CA, prodamo enosobno stanovanje v 5. Nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, adaptirano pred 12.leti, 48,20 m2, CK, TEL., obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.150.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, staro 16 let, 52,80 m2, prvo nadstropje, balkon, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru, CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 12.let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, prevzem možen takoj, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 27 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net KRANJ - ZLATO POUE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4. leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 65,70 m2, staro 28 let, 3.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo podogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, pritličje/ nizek blok, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net nld o m p I o n družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem pjpjpjpjpj |