Ij)12Sjom
V>AND
NO. 196
Ameriška Domovi na
f^ ^bu
62 c/c/?«
°r]c P/ ■ AM6RICAN IN SPIRIT ’ /V. y • OR€IGN IN LANGUAGE ONLY
*0003
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. OCTOBER 11, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Vodniki narodnostih skupin iičejo podporo vlade za svoj program
Novi grobovi iV Zagrebu razprava
proti glavni trojki
Frances Globokar
Včeraj zjutraj je umrla v Euclid General bolnišnici 65 let stara Frances Globokar z 19192 Komaj je bil končan proces
Zvezni proračunski direktor] ni vključil predloga za ‘narodnostne študije’ v naka-zilni zakon.
Abby Avenue, roj. Gerchman
I v Forest City, Pa., od koder je
prišla v Cleveland 1. 1928, vdova
po lani umrlem možu Johnu,
mati Vincenta J., ki sedaj vodi
„	„ „	„ gasolinsko postajo Shell na
WASHINGTON, D.C. - Kon- £ake shore PB1J ,n MarceIIa
greš je v pooblastilnem zakonu Rd i sestra An,honyja Gerch-za šolstvo v poletju odobril 15 milijonov dolarjev za poseben program študij dediščine narod-
nostnih skupin v ZDA. Narodnostne skupine so se zelo trudile, da so dosegle odobritev tega predloga. Toda to je šele prvi del poti, predlog mora biti odobren tudi v nakazilnem zakonu, zanj je treba nakazati denar, Predno je mogoče začeti izdela-t'ati kak program.
Na svoje precejšnje iznenačenje in na še večjo nejevoljo so tisti v narodnostnih skupinah, ki se zanimajo za usod* lega zakona in programa, spoznali, da zvezna vlada zanj ne kaže pravega razumevanja in še
! mana, pok. Huberta, pok. Ed-munda in pok. Milana Gerch-mana. Bila je članica Pod. št. 14 SŽZ, glavna podpredsednica SŽZ, članica KSKJ št. 191 Pro-gres. Slovenk kr. 3, Kluba slov. upokojencev v Euclidu, blagajničarka pevskega društva Zarja. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto vencev darove za cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd.
John Berganski
Na svojem domu je umrl zadet od kapi 74 let stari John
manj kake podpore. Tako ni ni- Berganski s 320 E. 246 St., mož
Anne, roj. Sedlak, očim Thoma-
li predložila, da bi program vključili v kak nakazilni zakonski predlog. To se pravi, da se hotela pobrigati za denar, ki le potreben za izvedbo načelno °dobrenega programa.
V posebni resoluciji so se zato
sa Ridilla, brat Gertrude Hep-pner. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. Čas še ni določen.
Nicofcna Skalsky V Euclid General bolnišnici je
vodniki narodnostnih skupin,! umrla .58 let stara Nicolena! vo^no prjjeij jn Zaprii 9 članov ko so se ta teden zbrali v Wa-j Skalsky, roj. Sgro v Clevelandu,1 shingtonu na svoj redni posvet, | s 381 E. 152 St., žena Edwarda,
Dbrniii na zvezno vlado in “zah-1 oskrbnika cerkve sv, Jeroma,
proti študentovskim vodnikom, že se j'e začela razprava proti glavnemu vodstvi Matice Hrvatske, ki naj bi bila gnezdo zarote, kot trdi obtožnica.
ZAGREB, SRH. — Pretekli teden je bila končana razprava proti glavnim študentovskim vodnikom in objavljena njihova obsodba, ki je do neke mere po splošni misli dosti umirjena. Zdi se, da oblasti hrvaške javnosti le ne marajo preveč razburjati. Ta teden se je začela razprava proti vodstvu Matice Hrvatske' ki jo je sam Tito proglasil za gnezdo zarote.
Za nezakonito protirevolucionarno delovanje, pripravljanje državljanske vojne in delovanje za odcepitev Hrvatske od Jugoslavije se morajo zagovarjati dr. Marko Veselica, bivši član zvezne skupščine, Jožo Ivičevič-Ban-kulic, univerzitetni profesor, in Zvonimir Komarica. Dr. Sime Djodan, ki je tudi med glavnimi obtoženci in vodniki ‘zarote’, bo zaradi bolezni prišel pred sodišče kasneje.
Zdi se, da je to šele prva skupina vodnikov Matice Hrvatske, ki je prišla pred sodišče, sledila bo nemara še druga, ker so pr-
“STJf McGOVERN JE OBJAVIL
demokratom za volitve?
WASHINGTON, D.C. - FBI naj bi dognala, da je poskus vo~j hunjenja
NAČRT ZA KONEC VOJNE
in prisluškovanja v glavnem uradu demokratske stranke v Watergatu bil le del splošnega, obsežnega' vohunskega poskusa republikancev, posebno odbora za ponovno izvolitev predsednika Nixona, kot
poroča Washington Post.	CLEVELAND, O. — Sen. G. v bojih v času predsednika Ni-
Vohunski poskusi naj bi bili McGovern je sinoči objavil svo- xona, in da je v tem času stala proti vsem glavnim demokrat-! je misli in poglede na vojno v ZDA vojna v Vietnamu že pre-skim predsedniškim kandida-i Vietnamu in načrt za njeno kon- ko 60 bilijonov dolarjev in jih tom in naj bi predstavljali del Čanje. Demokratski predsedniški stane še vednc vsak teden ne-
Demokratski picdsedniški kandidat sen. McGovern je objavil sinoči v polurnem govoru preko televizije vsej deželi svoj načrt končanja vojne v Vietnamu. Načrt je enostaven, pcmeni sprejem rdečih zahtev v zameno za vrnitev vseh ameriških vojnih ujetnikov in prepustitev Južnega Vietnama njegovi usodi.
^vali pojasnilo” za tak posto-E)ek z njihovim programom.
Čas je kratek in vlada se bo Wrjetno pobrigala zdaj, da bo dosegla na kak način odobritev denarja za študij preteklosti na-•^dnostnih skupin v tej deželi, *°da v vrstah narodnostnih sku-fdn se je vzbudil sum, da Nixo-d°vi vladi resnično za narodnostne skupine ni dosti, naklonjenost je bolj trenutna, ker je
°ristna v sedanji volivni bor-bi.
Peking je počastil San Marino enako kot ZDA
PEKING, Kit. — Kitajska jel ^stekli teden počastila zastop-nika republika San Marino v . anji prav enako slovesno, kot j]6 Počastila predsednika Nixo-a 2 banketom v Veliki ljudski korani.
Enako svečan banket, govor Vnanjega ministra pred kakimi ^ ^ gosti. Godba ljudske arma-je zabavala goste. Kitajska lt) ,krez dvoma hotela dejansko * azati, da postopa z vsemi e-£ °, naj bodo veliki ali mali. ^aVopnik San Marina, ki ima jh 20,000 prebivalcev, je v ^cJem govoru povedal odkrito, jjj njegova država v mednarod-Politiki ne pomeni veliko, Vpliv j® bolj moralen kot
ntičen.
Arabska liga se trudi
^ mir med Jemenoma
je^ElRUT; Li,b_ _ Arabska liga
jnebre^ekli teden posredovala Par °bema Jemenoma, ki sta že lij 'j;ednov v nenapovedani voj-°bt0-emenska vlada v 'Sani je Va a Južni Jemen, da njego-naPaJaj° obmejno o-Riž ^ n* cta imajo njegove obo-o^116 sEe še vedno zasedeno ^ eJno mesto Qataba. o^Prnki Arabske lige so Ptjp 6 _ v Sano in v Aden, da bja avij° obe vladi do konča-ce ^°Vražnosti, ki bi utegnile, ^aPet 86 n adal j e vale, povzročiti skl in spore v sami Arab-
mati Patricie Ann Himes in Richarda, stara mati Billyja, hčerka Angele Sgro in pok. Vita, sestra Anne Salvaggio, Mary Salvaggio, Leonarda, Alberta in Jamesa. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45, v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na Ali Souls pokopališče.
Vremenski prerok
njenega glavnega odbora. Tito sam je govoril o odboru “pede-setorice”, ki naj bi bila na čelu “vsenarodnega pokreta” za neodvisno Hrvaško.
splošne strategije republikancev. Vohunjenje naj bi vodil odbor za ponovno izvolitev predsednika, delno pa tudi nekateri uradniki v Beli hiši, .Zastopnik odbora za ponovno izvolitev predsednika je navedbe Washington Post označii ne le za izmišljeno zgodbo, ampak naravnost za “nesmisel”. V podrobnosti se ni maral spuščati.
kandidat je dejal, da je že 9 let. kako 250 milijonov.
Peron dopolnil 77 let
MADRID, Sp. — Juan D. Pe-
proti tej vojni, četudi je znano, da je glasoval za Tonkinško resolucijo, na temelju katere je posegel predsednik L. B. Johnson v J. Vietnam s polno vojaško silo ZDA. Po njegovem je vojna v Vietnamu državljanska vojna med Vietnamci, v katero se ZDA ne bi smele vmešavati. Za njeno končanje je predložil načrt 7 točk, ki pomeni v glav nem sprejem zahtev Hanoia.
, ,	..	1 McGovern bi takoj po vme-
ron, nekdanji argentmsk, d.kta-1 stitvi 2a predsednika Javil v£e
tor, ki živi tu v---•L—1-----
Ob koncu je zavzgl .tudi stališče do vojaških beguncev. On bi jim omogočil vrnitev domov ko bi bila vojna končana in bi bilo poskrbljeno za vojne veterane. Če bi bil on eden izmed njih, bi se prostovoljno javil za dve leti na kako javno delo ob zmanjšani plači, da bi pokazal, da se “ni umaknil vršitvi svoje dolžnosti do ZDA”.
McGovernov načrt so nekateri demokrat j e pohvalili, republikanci pa odklonili. Zanimanje zanj je bilo na splošno majhno. McGovern ni v svcjem govoru povedal nič novega, le da je svoja stališča nekaj bolj omilil in spustil točke, ki jih je javnost najodločnejše odklanjala.
Iz Clevelanda in okolice
Večinoma sončno, na noč po-l
Senat potrdil napredovanje generala
A„ Haiga in adm. Caina
WASHINGTON, D.C. - Senat je potrdil napredovanje maj. gen. A. Haiga, sedanjega pomočnika dr. H. Kissingerja, za polnega generala s 4 zvezdami, ko ga je predsednik imenoval za namestnika načelnika glavnega stana armade.
Senat je potrdil tudi povišanje Johna M. Caina v polnega admirala, ko je že odšel v po-
irszposelnost se drži m isti ravni: 5J%!
WASHINGTON, D.C. — V septembru je bilo v ZDA 5.5%
oblačitev in možnost dežja. To-j koj s položaja poveljnika vseh plo, najvišja temperatura okoli! ameriških oboroženih sil na Pa-'’O-	-	! cifiku preteklo poletje.
prostovoljnem sovražnosti v Indokini in umak-begunstvu, 3e v nedeljo obhajal nil vse oborožene sile ZDA iz
svoj 77. rojstni dan skupaj s 35 Južnega Vietnama potem, ko bx gost iz Argentine. Med gosti so sporočil nasprotnikorn) da spre_
bili trije poklicni boksarji, ki so jema njihove pogoje za konec se Peronu ponudili za osebno vojne. Za pospešeno vrnitev stražo, če bi se vrnil domov. vojnih ujetnikov in ureditev Vlada predsednika gen. La- podrobnosti bi poslal podpred-nusse mu je obljubila varno; sednika ZDA v Hanoi. Istočas-vrnitev in svobodo, če se vrne v, no bi obvestil vse prizadete, da Argentino. Noče le, ■ da bi po- vr)A r,e bQdo VSq posegale v novno osebno segel v politiko.1 notranje zadeve Vietnama.
Peron na to po vsem sodeč ni] Ameriške oborožene sile iz pristal in	je	odločen	ostati v Tajske in	vojno	brodovje iz |	brezposelnih, torej nekako toli-
Madridu,	kjer	se	mu	sicer kar j vietnamskih	voda	bi umaknil1	ko kot že štiri mesece. Preje se
odlično godi.	šele, ko bi	rdeči	vrnili vojne	je brezposelnost trdo sukala
Tn/wsJ uietnib;e in	pojasnili zadovolji-	pol drugo leto okoli 6%. Gospo-
•1 c* l •	1 vo US0J° pogrešanih Amerikan- darski strokovnjaki vlade napo-
t s ** lsc“erJCm	! cev.	.vedujejo, da se bo do konca leta
MOSKVA, ZSSR. Boris McGovern misli, da ZDA Spassky, ki je v boju za svetov-^ Vstrajajo sedaj v Indokini samo no šahovsko letošnje poletje v za to, da bi ‘'rešile obraz politi-Rejkjaviku na Islandiji podle-1 kov ZDA in da bi ohranile na gel ameriškemu šahovskemu; oblasti Van Thieuja, ki onemo-prvaku Bobbyju Fischerju, je geča Južnemu Vietnamu, da bi izjavil, da bi se rad s Fischer- si izbral svojo lastno vlado”, jem ponovno pomeril.	j McG^vernu ni za reševanje
Spassky trdi, da Fischer ni obraza, on hoče začeti “reševati nepremagljiv in da se bo on u-1 dušo” in ZDA “osvoboditi Viet-deležil zato tekmovanja, ki naj nama”. Svoje poslušalce je opo-privede do novega boja za sve- zoril, da je 40'% vseh padlih v tovno prvenstvo v letu 1975.	| Južnem Vietnamu, bilo ubitih
Se bo Kongres odrekel svoji ustavni pravici v korist predsednika!
WASHINGTON, D.C. — listava naše republike deli vrhovno oblast v tri ločene veje, v zakonodajno, izvršno in sodno. Zakonodajna je v rokah Kongresa, ki edini določa in odobrava tudi dohodke in izdatke zvezne vlade, ki napoveduje vojno in sklepa mir.
Predsednik ima v svojih rokah izvršno oblast, on vodi deželo v okviru zakonov, ki jih Kongres sklene, in s sredstvi, ki mu jih ta daje na razpolago za določene cilje. Predsednik je odgovoren tudi za vodstvo zunanje politike, pa mora vse važne odločitve, pogodbe in dogovore predložiti v odobritev Kongresu. Vrhovno zvezno sodišče razlaga ustavo, odloča v sporih, ki lahko nastanejo med zakonodajo in izvršno oblastjo, pa je tudi najviše sodišče v vseh kazenskih in civilnih zadevah na zvezni ravni.
Predsednik predloži Kongresu vsako leto v začetku zasedanja Kongresu v razpravo in uzakonitev načrte, ki se mu zdijo nujni in koristni za vso deželo, posebej pa seveda proračun dohodkov in izdat-
kov zvezne vlade. Kongres je tisti, ki te dohodke in izdatke odobri. Šele, ko so odobreni in je tako proračunski predlog postal zakon, ima predsednik pravico, te v skladu z njim rabiti.
Proračun je bil kot vselej predložen tudi letos. Kongres je izglasoval dostikrat za posamezne namene več, kot je predsednik predložil. Pri tem ni vedno gledal, da bi večje izdatke kril tudi z večjimi dohodki. Take neodgovorne gospodarske politike se je že kar nekam navadil, saj se je precej letnih zveznih proračunov končalo s primanjkljaji, nekateri kar z zelo velikimi. V zadnjih štirih letih so ti prešli daleč preko mere, kot je se to dogodilo ?e tudi pod predsednikom L. B. Johnsonom. V dobri meri je tega krivo prepričanje, da si bogate ZDA lahko privoščijo istočasno “topove in surovo maslo’ ali po domače, vojskovanje in ugodno življenje.
Ker predsednik L. B. Johnson ni takoj, ko je posegel v velikem obsegu v Vietnam, u-vedel posebnega davka za kritje teh stroškov, kot je to
storil na primer predsednik H. S. Truman v času korejske vojne, je sprožil inflacijo, ki je postala vedno hitrejša in močnejša. Ko je skoraj zdivjala, se je šele lani predsednik Nixon odločil za zamrznitev cen in plač in nato za njihovo nadziranje. Ker je bila dežela v gospodarskem zastoju, ni nihče maral niti misli-; ti na povišanje davkov, da bi bilo mogoče kriti zvezne izdatke. Predsednik Nixon se je postavil na stališče, da zvezna vlada lahko brez nevarnosti za nov zagon inflacije izda toliko, kot bi prejela, če bi bilo gospodarstvo v rednem teku in razvoju. Kot znano gospodarski zastoj donos davkov zmanjšuje, gospodarska rast pa ga povečuje.
Predsednikovi gospodarski strokovnjaki so prišli do prepričanja, da skupni zvezni izdatki v tekočem proračunskem letu ne smejo preseči 250 bilijonov, če naj se dežela izogne novemu valu inflacije. Zvezni proračun to skupno vsoto presega in jo lahko preseže tudi za 15 in celo več bilijonov. Predsednik je zato predložil Kongresu, naj mu
da polnomočje, da zvezne izdatke omeji na 250 bilijonov in mu da pravico, da te zmanjša, kjerkoli se mu bo zdelo najmanj škodljivo za deželo.
V Predstavniškem domu je odbor za sredstva in pota predsednikov predlog sprejel in ga predložil vsej zbornici v odobritev. V njej je prišlo med tem do odpora. Preneka-teri kongresniki označujejo predlog za predajo predsedniku, za odpoved Kongresa njegovi temeljni pravici in nalogi. Zahtevajo, da naj predsednik predloži, kje in v koliko bo proračunske izdatke zmanjšal Kongresu do prvega tedna v novem letu in da bo nato Kongres o tem odločil, kot se mu bo zdelo prav.
Enaka razprava je tudi v Senatu. Ker bi obe zbornici radi končali svoje zasedanje čim preje, da bi se njuni člani lahko podali med volivce, Kongresu res ne preostane drugega, kot da zglasuje predsedniku zahtevano polnomočje, toda le v omejenem obsegu, kot to predlaga opozicija V Predstavniškem domu.
brezposelnost zmanjšala na nekak 5'< ali vsaj “blizu” tej številki.
Število zaposlenih je v septembru porastlo za 250,000 oseb, kar naj bi bil dokaz krepke rasti gospodarstva, kot je to trdil Herbert Stein, predsednikov glavni gospodarski svetovalec.
Gospodarski strokovnjak Mc-Governa Arthur M. Okun, nekdanji glavni gospodarski svetovalec predsednika L. B. Johnsona, je označil vladne izjave za preveč optimistične. Po njegovem bo morda brezposelnost padla na 5% nekje sredi ali celo šele proti koncu prihodnjega leta. Okun je opozoril posebej na dejstvo, da je precejšnja brezposelnost med strokovnim delavstvom in tehniki. Ta je skoraj še enkrat večja, kot je bila koncem leta 1968.
Guam postaja glavno vojaško oporišče ZDA v zahodnem Pacifiku
AGANA, Guam. — Združene države izgrajujejo in krepe svoje vojaške sile na otoku Guam v zahodnem Pacifiku, ko umikajo svoje sile iz Južnega Vietnama. Andersen letalsko oporišče je naj večje in najbolj živo oporišče B-52 strateških bombnikov za operacije v Indokini.
Vojaški vodniki tu trdijo, da je okrepitev vojaških sil na Guamu v zvezi z rdečo ofenzivo v Južnem Vietnamu, ki se je začela koncem marca letos, dejansko pa je jasno, da postaja Guam glavno ameriško vojaško o-porišče v zahodnem Pacifiku, ko se ameriške sile dalje umikajo iz Vietnama. Trenutno je tam le še 35,200 ameriških vojakov.
Seja—
Društvo sv. Cecilija št. 37 ADZ ima sejo jutri, v četrtek, 12. oktobra ob 7.30 v šoli sv. Vida.
Raznašalca iščemo—
Raznašalca za Ameriško Domovino v okolici St. Clair Avenue išče uprava lista. Kdor se zanima, naj kliče tel. 431-0628.
Zadušnica—
V četrtek ob 6.30 bo v cerkvi Marije Pomočnice na Neff Rd. sv. maša za pok. Johna Petri-cha ob 1. obletnici smrti.
Župan Perk je sam opazoval delo policije—
Župan R. J. Perk je sam z nekaj prijatelji več tednov opazoval delo mestne policije, predno se je odločil za nujne spremembe. Trdi in odločni ukrepi so potrebni, kajti Cleveland si ne more privoščiti policije, ki ni pripravljena pošteno in vestno delati in vršiti svojo dolžnost.
K molitvi—
Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore k molitvi za umrlo članico Frances Globokar.
Članstvo Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je vabljeno jutri popoldne ob 2.30 v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Frances Globokar!
Nadškof je dal zgled
LONDON, Vel. Brit. — Nadškof Canterburyja dr. Michael Ramsey je ponudil sprejem v svoje stanovanje v Londonu eni azijskih družin, ki so bile izgnane iz Ugande. Doslej je prišlo v Veliko Britanijo okoli 8,000 teh beguncev, pričakujejo jih pa o-koli 25,000.
Skupno računajo, da je Azijcev, ki bodo morali iz Ugande, okoli 50,000; nekako polovico jih bodo sprejele razne druge države, kot Kanada, Avstralija, ZDA, Zahodna Nemčija in nekaj celo Avstrija.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je izglasoval predsedniku ZDA pravico omejitve zveznih izdatkov v tekočem proračunskem letu na 250 bilijonov kljub odporu demokratskih vodnikov Doma. Zmagalo je stališče kong. W. Millsa, ki je svaril, da bi odklonitev predlog lahko privedla do novega Kongresa z republikansko večino v novembru.
PARIZ, Fr. — Ameriška letala, ki so napadala področje Hanoia, so po nesreči zadela poslopje francoskega uradnega zastopništva. Pri napadu naj bi bil ranjen sam glavni zastopnik Francije v Hanoiu in prepeljan v bolnišnico. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je sinoči objavil, da je dr. H. Kissinger podaljšal svoje razgovore v Parizu s predstavniki Hanoia še na danes in se bo šele nocoj vrnil domov. Razgovori so se tako raztegnili na štiri dni in že samo njihovo podaljšanje kaže na njihovo resnost in na možnost sporazuma, četudi obe strani svarita pred vsakim optimizmom.
Okrepljene so bile tudi ame-1 BELFAST, S. Ir. — Včeraj je riške oborožene sile na Okina-j bilo ubitih skupno 5 oseb, med vi, Tajvanu in na Filipinih, J njimi oče z 12 otroci.
/tMERišKA Bomomm
*117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
poti najvišjih ciljev, katere mu je namenila zgodovina, katere mu je namenil Stvarnik od začetka časov.
S. S.
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
BESEDA IZ NARODA




SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20,00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 196 Wed., Oct. 11, 1972
Ljubezen do kulture
Zgodovina je tista velika učiteljica, od katere se lahko posamezniki in narodi nauče hoditi po poti lastne izpopolnitve. Kdor iz te knjige življenja črpa nasvete za svoje delo v družbi, temu se ni bati bodočnosti, pa naj se kaže še v tako temni obliki.
Zanimive stvari nas uči zgodovina. Kaže nam porajanje in izginjanje ljudstev, celotnih kultur. Večkrat se nam dogajanje zdi na prvi pogled paradoksno, saj navidezno ne sledi zakonom življenja. A to je le optična prevara. Zgodovina nikdar ni paradoksna: vsaka stvar, vsako dogajanje ima svoj vzrok in svoje posledice.
Ko brskamo po arhivu človeštva, nemalokrat naletimo na primer, kako veliki in močni narodi sčasoma ali hitro izginejo iz zgodovine, izginejo s površja zemlje. Ob njih so živeli mali narodi, preganjani in tlačeni, ki še danes žive, in se vedno bolj bližajo cilju lastne izpopolnitve. Je morda to paradoks? Nikakor: tudi ta pojav ima svoj vzrok, in iz njega se moremo in moramo učiti.
Pred dnevi je armenski nadškof za Južno Ameriko, v Buenos Airesu žjveči msgr. Papken Abadjan dejal med drugim tole: “Samo ljubezen do kulture je pripomogla, da je Armenija preživela. Sosednji narodi, ki so imeli trdno gospodarstvo in mogočne vojske, so izginili, medtem ko mi obstajamo. Njihova zgodovina je samo še v knjigah, naša se še piše. Zahvala gre ohranjevanju naše kulture, to je naše duše, ki je bila največja skrb Armencev v vseh časih in krajih.”
Važne besede, ki se morajo vtisniti v dušo tudi nam Slovencem. Tudi mi smo v viharjih časov preživeli le, ker smo gojili svojo kulturo. Naši največji možje so ta nauk zgodovine imeli stalno pred očmi in po njem začrtavali narodu pot. Ta nauk pa naj bo nam vsem pred očmi danes, ko naš narod in vse človeštvo stoji na prelomnici časov.
Zavedati se moramo, da četudi majhni po številu, in prav zaradi tega, ne moremo iskati rešitve drugje, kot le v ostvarjenju močne narodne kulture. Narod v domovini, Slovenci v zamejstvu na Koroškem in Primorskem, pa rojaki, raztreseni po vsem svetu, vsi moramo imeti pred očmi zavest, da je le v mogočnem duševnem utrjevanju naša narodna rešitev. Ustvarjajmo močno kulturo, zdravo kulturo brez izrodkov, trdno zasidrano v slovenstvu in krščanstvu. Ne bojmo se zanjo žrtvovati svoje najboljše sile, ker le v njej in po njej bo narodu zasijala lepša bodočnost.
Tu pa moramo temeljito pregledati naše delovanje. Dosedanje in bodoče. Naše skupnosti, naše naselbine po svetu, izpolnjujejo svoje kulturno poslanstvo? Narod v domovini je okrnjen, ker mu brezbožni režim preprečuje polnost zdravega kulturnega izživljanja. Slovenci v zamejstvu junaško bijejo boj za narodni obstanek. Rojaki v svobodnem svetu pa morajo v teh zgodovinskih okoliščinah doprinesti tisti delež, ki jim ga te okoliščine in ta zgodovinski trenutek nalaga.
Naše skupnosti morajo biti otoki kulturnega izživljanja, naši skupni domovi žarišča kulturnega ustvarjanja. Ali izpolnjujejo to svoje poslanstvo? In vsak posameznik, ali ima mirno vest glede izpolnjevanja kulturnega davka narodu? Knjižnice, čitalnice, tečaji, kulturni krožki, študijsko delovanje, to naj bi bili bistveni deli življenja po naših krajevnih domovih. Slovenske knjige, revije in časopisje naj bi imelo odprto pot v vsako slovensko hišo. Glasba, likovne umetnosti, odrsko ustvarjanje naj bi bili naš vsakdanji kruh v kulturnem življenju. Važno je tudi iskanje novih poti v umetnosti, novih načinov izražanja.
Ne mislimo, da je naše kulturno delo drugotnega pomena za narod. Vsaka knjiga, vsaka kulturna stvaritev ima velik, neizmeren pomen. Obogateni s svetom, z domačimi kulturami narodov, med katerimi živimo, zaznamovani s pečatom zemlje, kjer se nahajamo, doprinašamo k narodnemu kulturnemu zakladu bistveni del, ki ga namesto nas nihče ne bo dopolnil. Svet argentinskih pamp; svet ameriških prerij, svet avstralskih planjav, Afrika in Azija, za vso zemljo je prostora v slovenski zakladnici in Slovenci iz vsega sveta morajo vanjo zlivati iz svojih duš trpljenje in veselje, vrisk in jok in pesem.
Če se tega ne bomo dokončno zavedali, če svojega poslanstva ne bomo izpolnili, potem bomo nad lastnim narodom zagrešili strahoten zločin izdajstva, če ljubezni do naroda ne bomo znali preliti v naše otroke, jo posredovati naši mladini, da bo še ona po svojih močeh gradila narodno kulturo v svetu, potem se bomo svojemu poslanstvu dokončno izneverili, potem smo zaman šli v svobodo in svet.
Ali pa bo naše delovanje usmerjeno v dosego tega cilja: vedno rastoča zdrava kultura v narodnem in krščanskem duhu, potem se narodu ni treba bati prihodnosti. Svetla je. V viharju časov bo obstal in se izpopolnjeval na
Duhovne vaje
CLEVELAND, O. — V dneh 10. novembra, 11., in 12. bodo slovenske duhovne vaje v Domu za duhovne vaje na Lake Shore Blvd. Vodil jih bo dr. Pavel Krajnik.
Novembrski čas je že po sebi čas razmišljanja, čas, v katerem se spominjamo mrtvih, večnosti in vrednosti zemskih dobrin, ki imajo vsaka svoj konec. Človek je pač človek, vsak lepi na življenju in njegovih dobrinah in vsak na svoj način odlaga misli na tiste ure, ki na koncu vsakega življenja vendarle pridejo.
Prav je, da se človek v svojem življenju včasih le ustavi, pogleda nazaj in pogleda naprej. V preteklosti sicer ni mogoče nič spremeniti, so pa v njej nauki, ki so nam jih prinesli padci in vstajenja, skušnje, ki jih moremo v tišini in zbranosti prenesti v bodočnost. Zavoljo tega so duhovne vaje.
Kdor bi se duhovnih vaj želel udeležiti, naj se obrne na župnišče pri Sv. Vidu, na Franceta Severja, 1064 Addison Ave., ali na Rudi Kneza, 679 E. 157 St. v Cnlliwoodu.
K. M.
Zahvala
CLEVELAND, O. - Prisrčno se zahvaljujeva vsem, ki so sodelovali ob najini 50-letnici poroke in nam priredili tako lepo slavje. Hvala Fr. Victorju Tomcu, ki je vodil obnovitev obljub, imel slovesno mašo - in lep nagovor. Hvala organistu Ivanu Riglerju in gdč. Ceciliji Valenčič za lepo glasbo in petje. Prisrčno se zahvaliva našim sinovom in hčerki, ki so nama priredili tako lepo proslavo v Slovenskem domu.
Zelo sva bila presenečena, da naju je obiskala tudi nečakinja iz Colorada. Hvala Frankiu Yankovicu in orkestru za veselo glasbo, ki je vsem dvigala pete, in Ray Strumbly, ki nas je pozdravil s harmoniko.
Lepa hvala našim slovenskim kuharicam in strežnicam, ki so pripravile tako okusno kosilo in izvrstno postregle vsem navzočim. Številnim sorodnikom in prijateljem, ki so naju razveselili s svojo navzočnostjo, iskrena hvala! Vse je bilo tako veselo in domače, da nama bo ta dan še dolgo prijeten spomin. Bog vam vsem povrni!
Mr. in Mrs. Anton Grosel
Spornim na
p« Bernarda Ambrožiča oh SfMelnioi
XIV.
EUCLID, O. — Za predočitev vsega, kar je p. Ambrožič storil da bi ljudem dopovedal, kaj SANS zastopa, bi bilo treba dosti prostora. Zgodovinarji bodo, če ima AD shranjene letnike pok. urednika Jamesa Debevca, i ki je toliko doprinesel z Ambro-^ žičevim sodelovanjem, imeli ve-^ liko gradiva, da pokažejo, danes vemo, kako prav sta imela! Predno zaključim njegovo (Am-brožičevo) delo med vojno — saj delno je bilo to natisnjeno, ko je bila nacistična sila strta, po maju 1945, pod zaglavjem “Križem Kraljestva Križa”, ki v kratkih odstavkih objavlja:
“Ljubljanski škof Rožman je že kar skoraj obveljal med nami za nevrednega škofa in nevrednega Slovenca. Propaganda zoper njega je silna in vedno se kaj prime. Tako je podobno, da bo prevladala sovražna propaganda in ne bo mogoče nikoli'
nepristransko presoditi vsega, kar se tam godi. Sovražna propaganda bo skušala še naprej preprečiti, da bi se slišala med nami druga plat zvona. In če se bo kdaj slišala, ne bo dovolj močna, da bi ono prevpila. Tudi katoličani, vsaj nekateri, se dajo brž ujeti v mreže nasprotne propagande. Zdi se jim “nobel”, da se ne dajo voditi splošnemu mišljenju “cerkvenih krogov”. (Ave Maria, feb. 1945, str. 27.)
V nadaljnih številkah istega letnika — v juliju — je vredno, da se ohrani. Citiral je novice, ki jih je AD v dnevniku objavila. Tako je bilo v Ave Mariji natisnjeno:
“V marčevi številki smo napisali, da bomo kmalu izvedeli kaj iz Jugoslavije, če bodo tja pri-puščeni ameriški časnikarji. Drugače bomo morali čakati na poročila kakih beguncev. Dvomili smo, da bodo ameriški časnikarji pripuščeni v Jugoslavijo. Prav tako se je res zgodilo. Jugoslavija je po “osvoboditvi” zaprta pred zunanjim svetom, kot bi bila v ječi. In nič ne dvomimo, da je. Ako bi bilo tam vse tako, kot se izve iz belgraj-skega radia, bi ne bilo treba zapirati poglede . vanjo tujim poročevalcem. Toda tudi od kakih beguncev, ki so se rešili titovske ječe, še nimamo poročil, ko nastajajo te vrstice.
Nekaj poročil je prinesla A-meriška Domovina, ker so bila od človeka, ki je bil sam v Ljubljani ob času “osvoboditve”, vendar samo mimogrede, zato ni dosti vedel. Je pa baje tisti poročevalec iz katoličanom neprijaznih krogov, torej gotovo ni pretiraval. Povedal je, da so partizani zasegli katoliško “Jugoslovansko tiskarno”, največji, zavod te vrste v Jugoslaviji, in začeli v njej tiskati komunistično glasilo “Ljudska Pravica”. Zasegli so tudi tiskarno “Jutra”. Maribor so zasegli po odhodu Nemcev Bolgari in nastopili precej po zgledu svojih prednikov .... Kako so partizani ravnali z ljudstvom in njihovimi duhovniki, ni vedel...”
*
“Da ni bilo nobenega vzroka, zakaj ne bi slovenski katoličani takoj od začetka ne sodelovali s komunisti, je pred nekaj meseci razglašal po radio iz Londona neki Tone Fajfar, slovenski partizan, ki se predstavlja za dobrega katoličana. Škof in duhovščina so ljudi zapeljali in jih nahujskali zoper partizane. Tako je pravil dotični slovenski človek in apeliral na za-padni katoliški svet, naj sprejme informacije o slovenskih katoličanih od njega. Te Fajfarje-ve besede so dofspele tudi v A-meriko in neki tukajšnji katoliški predstavnik je bil tako naivno preprost, da je spravil Faj-farjevo izjavo celo v pittsburški škofijski 1st: Dostavil je, da se v Jugoslavji ne godi nič takega, kar bi ne bilo po papeževih navodilih. Urednik je uglednemu tukajšnjemu katoliškemu . predstavniku verjel in natisnil.. . U-pamo, da zdaj oba že vesta, koliko je sv. oče zadovoljen z ravnanjem partizanov po — “njegovih navodilih.. .”
Kdor je bral v Ameriški Domovini “odlomke” iz knjige o partizanih, je dobil dovolj jasen odgovor na vprašanje, če so imeli slovenski katoličani vzroke ali ne, da niso mogli ne hoteli sodelovati s partizanskimi komunisti, naj vzame na znanje, da so v svoji uradno izdani pesmarici natisnili takole pesem:
“Razpnite čez ves svet vešala!
Naš bog so: rop, požig, umor! Divjajte!
Kri je zakričala!
Glavo je dvignil v nas upor ..
V temelje, oboke bombe, ekrazit!
Hura! Rdeči pionirji!
Skozi slavoloke — novi svet gradit!”
(Pod psevdonimom podpisani Matej Bor)
Če bi bili voditelji slovenskih katoličanov, cerkveni in svetni nič drugega ne zvedeli o partizanih, kot da so zvedeli kakšne pesmi si zlagajo, je bilo pač vsakemu količkaj mislečemu človeku dovolj, da ni mogel odobravati partizanskega gibanja in je moral braniti pametnim ljudem, naj ne vstopajo v partizanske vrste. Slabo, slabo spričevalo bi si bili dali škof in duhovniki, če bi ob taki pesmi ne spoznali, kaj partizanstvo prinaša v deželo. Hvala Bogu, kljub temu, da so partizani na vse načine skušali duhovščino pridobili in se je tu v Ameriko sporočalo, da so jo že pridobili — še danes vemo kaj več, kot za ime enega samega duhovnika, ki je šel prostovoljno s partizani in se podal. Kot rečeno, ne vemo, kaj se je zgodilo s slovensko duhovščino po prihodu partizanov kot zmagovalcev v Slovenijo, toda naj se je zgodilo karkoli, naj so jih obsodili kot “izdajalce” ali jim dali čas za “spreobrnjenje”, gotovo je, da so slovenski duhovniki naredili popolnoma prav, ko so se uprli partizanstvu. Duhovniki so postavljeni za oznanjevanje malo drugačnega Boga, kot so — rop, požig, umor .. . Karkoli se je od strani slovenskih katoličanov neljubega zgodilo, to ni bilo po njihovih krivdah. V to jih je prisililo partizansko postopanje, pa naj kdo še toliko sramoti tu med nami slovensko duhovščino in njenega škofa.” (Ave Maria, 1. 37, julij 1945, str. 25-26.)
(Pride še)
M.T.
Obžai zbor S.I.D, Triglav
MILWAUKEE, Wis. — S. K. D. Triglav je imelo svoj redni občni zbor 1. okt. v parku Triglav.
Iz tajnikovega poročila posnemamo sledeče:
Vsako leto — 22 let že — polaga odbor društva Triglav na svojem občnem zboru meseca oktobra svoj letni obračun. Na prvi seji novega odbora je bil najprej sestavljen načrt dela in določeni dnevi prireditev. Na šestih društvenih sestankih se je delo med člani porazdelilo in načrti izvajali. Po vrsti, kakor se je delo vršilo in odvijalo — je sestavljeno tudi poročilo.
Prvo prireditev — miklavže-vanje — smo imeli na dan 5. decembra ob 3. uri pop. v dvorani pri Sv. Janezu. Za prireditev je še vedno prevladalo mnenje, da se ta naša tradicija o-hranja čim dalje mogoče, ako-ravno ni več veliko otrok — vsaj takih ne —, ki naš jezik razumejo. Prireditev je uspela. O-troci so bili veseli in starši za-dovoljni. Zdi se, da se je še izplačalo. Še pred tem (kar ni bilo predvideno) je društvo Triglav dne 20. nov. zvečer priredilo prijateljski večer svojemu požrtvovalnemu članu in pevovodju g. Ernestu Majheniču in njegovi ženi Rosini — kot poročno darilo — v zahvalo Ernestu za nesebično delo, ki ga je opravil za društvo.
Na drugem članskem sestanku dne 16. jan. je preds. J. Ornik v imenu društva izročil članici Dari Strmšek lep pokal v priznanje za njeno delo, ki ga je dolga leta opravljala — učila mladino in z njo nastopala na društvenih priredit vah. Na istem sestanku je imel predavanje dr. Jože Gole o Palestini. Predavanje je dopolnjeval s krasnimi skioptičnimi slikami. Navzoči so želeli še več takih in podobnih večerov.
Sledila je pustna zabava 12.
februarja zvečer v dvorani pri Sv. Janezu.
Udeležba je bila lepa, postrežba zelo dobra, kar naredi prijetno razpoloženje ljudi. Maske narede take vrste veselico še prav posebej pestro in zanimivo. Med nje je bilo razdeljenih dosti lepih nagrad.
Materinska proslava se je letos vršila v parku 21. maja ob dveh pop. pred kapelo. Najprej so bile pete litanije Matere Božje, nakar je sledil kratek spored materam. Njim na čast je imela zelo lep govor gdč. Marija Kadunc. Tudi ostali del sporeda je bil zelo prisrčen. Franci Coffelt je mojster na harmoniki. Zaigral je nekaj tako učinkovitih melodij, da je moral ponoviti. H koncu — za zaključek — je predsednik J. Ornik povedal resnično zgodbo o svoji materi. Ko je ležala na smrtni postelji, je skli-l voj e otroke — vse že odrasle — in jim naročala: “Moliti nikoli ne pozabite.”
Spominsko svečanost je društvo praznovalo 29. maja. Pričela se je ob 11. uri pred kapelo, kjer je bila najprej sv. maša po namenu praznika in temu primeren govor p. Klavdija, ki je tudi maševal. H koncu maše je začelo deževati, zato se je ostali del sporeda nadaljeval v domu. Najprej je predsednik Ornik pozdravil navzoče, nato pa je Franjo Mejač govoril — iz zgodovinske preteklosti vzeto — o trpljenju in junaški smrti tiso-čev protikomunističnih bojevnikov. F Rozina je h koncu prebral še resnično zgodbo “Kristusova zmaga sredi Moskve”. Sledilo je kosilo, deževati je nehalo in popoldan je bil lep.
Prvi piknik je društvo imelo v nedeljo, 18. junija. Vreme lepo, obisk dober, postrežba — so rekli — odlična. Park Triglav pa v naj lepšem zelenju. Bil je lepo urejen in počiščen, za kar gre vse priznanje upravniku parka I. Bambiču, R. Coffeltu in društveni mladini, ki je pri delu pomagala in delala. Nekateri člani so med tem umili tudi dom in ga na sveže prepleskali, da zgleda kakor nov.
V	mesecu juliju je bilo veliko življenja v parku. 4. julija je bilo najprej žegnanje sv. bratov Cirila in Metoda. Za to priliko je maševal č. g. dr. J. Gole. Po maši je bilo žegnanjsko kosilo za vse. Popoldan je imela mladina svoj sestanek pri polni u-deležbi, ki je bil zelo uspešen. Mladina je dobila korajžo. Zvečer je bilo kresovanje. Spored za to je pripravil g. Ciril Pfaj-fer. Po kresovanju je bil v domu film, ki ga je prikazal C. Pfajfer ml.
Nato je bil 23. julija misijonski piknik ob zelo lepi udeležbi. Maševal je misijonar č. g. Karel Wolbang. Ta piknik sicer ni bila čisto društvena zadeva, ker je organizacija tega bila v rokah le - leznih društvenih članov —	: /sem ge. Mici Coffelt —
in ne odboroya zadeva. Radi tega je bilo tu in tam malo nejevolje, češ, da bo škodovalo drugim prireditvam. Na koncu se je izkazalo, da ta piknik ni naredil nobene škode društvu nasprotno— koristil je. Piknik je dosegel svoj namen finančno, kakor tudi moralno.
Športni dan 20. avgusta je nepričakovano lepo uspel. Da se tak uspeh doseže, je potrebna dobra organizacija. Ta je bila v rokah društvenega športnega vodje Franja Mejača. Tekme v odbojki so med seboj odigrali trije fantovski športni klubi: S. S. K. Cleveland, Chicago in Triglav Milwaukee. Prvo mesto so si priborili Triglavani, drugo Cleveland in tretje Chicago. V finalu je zmagal Š. K. Cleveland nad Triglavom. Pri dekliških tekmah je bilo ravno nasprotno: Triglavska dekleta so premagala clevelandska in prejela prehodni pokal Triglava.
V	septembru je mladina imela svoj sestanek. Predaval jim je dr. Janez Kotar.
Balincarske tekme so bile zelo živahne in “zvočne”. Prvo nae' sto si je priboril Jakob Modic, drugo Franjo Mejač in tretje mesto Ivan Bambič. To je višji oddelek. Na srednjem in nižjem oddelku tekme še niso končali-Ni lahko postati prvak. Za vsako stvar je treba dosti vaje m volje.
Dalje poroča tajnik, da je bil° odposlanih več dopisov v A- ^ o življenju in delovanju društva Triglav.
H koncu svojega poročila je tajnik še dodal: Delo, ki ga ie društvo Triglav opravilo v teku 22-letne dobe, je rodilo veliko uspehov. Ni šlo vselej gladko, a z vztrajnostjo so se v skupnosti dosegali cilji. Vsak posameznik, ki je s svojim delom — umskim in fizičnim — doprinesel svo] delež k skupnosti, je na to lahko ponosen — ponosen, ker je iz polnil svojo dolžnost do skupno sti — kakor pravi slovenski iz rek:	“Ne samo kar veleva mu
stan, kar more, mož je s^ori dolžan.” Zavedajmo se tega tu 1 v bodoče.
K temu poročilu bi rad ko dopisnik tega spisa dodal še to e misel: Kaj bi ne bilo, če ne J Triglav obstojal? V dobi 22 lo ne bi bilo ne iger ne Slovens e šole in ne vsakoletnih MiklaJ ževih večerov za naše slovens e otroke. Ne bi bilo nobenih dru žabnih večerov ne naših tradicij onalnih martinovanj ne petja ne kulturne besede. Ne bi k1 ° tistega lepega koščka naše^ 3 ° venske zemljice — kjer se že ^ let zbiramo. Z drugimi bi s morali tudi mi drenjati po mes nih parkih tuji med tujimi-na vse to dobro pomislimo, ° mo šele spoznali, da se je 3P j čalo delati in še kako izplak °
Blagajniško poročilo je P° ^ blagajnik Frane Menčak- Iz ^ ga poročila je razvidno, da ^ društvo finančno brez dolga ^ ima še denar v banki, kar
znak dobrega gospodarjenja- ^
Po končanih poročilih se ^ predsednik J. Ornik lepo za^V, ^ lil vsem članom in članicam, ^ so s svojim delom doprinos 1 ^ uspehu društvenih prire i e Takoj nato je čestital k sre ^ poroki Karlu in Roziki in Franju in Minki Mejač. OU J ma paroma je izročil v ime društva spominski dar.
Poročilo nadzornega odb°ra^^ podal Frank Mernik. Ker 50 le knjige pregledane in v ^ lepšem redu, je staremu o predlagal razrešnico.
Sledile so volitve novega bora. Predlog za novi °db^ ^
tclj ^
naPreJ’
bil samo eden in sicer stane stari odbor še v Ker je bila vsa večina za to, ^ stari sprejeli še za eno le 0 ^ tem letu bo časa dosti, da se ^ bi nove ljudi v odbor^ ki na -eji z novimi, svežimi močmi pr ^ za delo in nadaljevali de o ^ Iji društva. Na občnem z a smo vsi pogrešili du ov ^ vodjo p. Klavdija <-)^orna?e(jiio društvo Triglav ima on lepo, spodbudo besedo in * ^ korajžo za delo. Bil je zadr
—	žal nam je bilo za to. ^ *j0 Z zaupanjem v Boga
društvo Triglav v novo P^^ no leto z novimi cilji iu
—	novim dnevom nasp1-0^ ^
Ljubosumna sopr°^ja moža pretepla in za v stanovanje
t# i	—-—
RIM — Policija je J ^ letnega Cesara Fioren m ^eSu je imel po glavi in vsem ^ modre podplutbe ter ^etaIl0v3'
je
%
ujetnik v lastnem	,,
Sedem let mlajša	je
vara, zato 8
dni nju. sumila, da jo skušala
cta jo vcu-a, --	. t
.usma prisiliti k Priznan]da bo Pretepla ga je in re ^^jce-
zaprt
Mož
dokler ne pove * jjStek je pod vrati P0^®1^1 prišla
uUA J C	v -L -X
v vežo in obvestil sose	ča-
je policija, ljubosumno z^eSI1e ka sodni postopek žara 1
poškodbe in omejevanja
F. S. FINŽGAR:
SIBIRIJA
Primož je za hip obstal. Nato je srepo pogledal gospodka in kar bruhnilo je iz njega: “Čemu nam otroci? Ce ne za drugo, vsaj za to, da vam bodo razbili vaše umazane čeljusti. Fej!” Zadrleščil je vrata, da so za-šklepetale šipe v oknih, in se opotekel na cesto. Svet se mu je zibal pod nogami, kolovratil je brez cilja, v prsih ga je žgalo, škripal je z zobmi in kar vleklo ga je, da bi planil v kogar koli in ga davil. Ubit in top od gneva in obupa je obstal pred zastavljalnico. Spomnil se je birmanske ure. Varno jo je potegnil iz žepa, jo nastavil na uho in prisluškoval tiktakanju. Kakor na dan birme, ko jo je imel ponoči pod blazino in se je neprestano zbujal, jo poslušal in gledal nanjo. Spoštljivo jo je pobožal po šipici, po pokrovčku — za slovo. Dobil je nanjo pet kovačev.
Ženi je prinesel sladkorja, kave, kruha in moke. Celo lojene zabele ni pozabil. Zvečer so imeli veliko gostijo; tudi Primo-žek je dobil mosljo, napolnjeno z belim kruhom in sladkorjem.
“Spi. Le počakaj,” mu je grozila. “Prav tiho se ti priplazim, te zbudim in potem ti jih napovem!”
Šla je po prstih proti hrastu, večkrat obstala in spet rahlo šumela po travi dalje.
Sedaj je bila pri njem.
“Kako se mi je zamotal! Brenclji so ga klali. Zato mehffa.”
Pripognila se je, prijela za ponjavo in mu jo potegnila z glave.
“Kristus pomagaj!” je zakričala, da je zaječalo po vsem drevju. Mož je bil bled ko stena. Na obeh zapestjih mu je zevala rana v strjeni krvi.
Žena se je vrgla na mrtvega moža, si okrvavila roke in kolena, planila kvišku in kakor blazna drvela k barakam.
“Pomagajte, pomagajte!” je klicala in vihrala med barakami, vila roke in ječala: “Moj mož, moj mož!”
Vsi “državljani” Sibirci so privreli pod hrast in obstopili truplo. Ženske so jokale; tudi možje so skrili kletev in kvante. Celo tisti suhljač s strupenim jezikom je mračno ponovil: “Saj sem rekel, da ne bo za med nas. Predober je bil.” In Ritonj-ka, vsa objokana, je razložila: ‘Zato se je poslovil, revež. Mo-
Tedni so tekli. Žena je silila Primoža v mesto. Primož se ni več ganil. Ženi ni rekel ne bev ne mev. Pod leskovim grmom Zjdl° ^ Je P°SIC je poležaval, strmel kvišku, tešil j imo' ce nas''' otroka, kakor je vedel in znal— in molčal.
“Tako čuden je naš,” je tožila Primoževa Ritonjki. “Kar zmešan se mi zdi.”
“Nič se ne boj! Sibirija je prečudna dežela. Saj se vsakemu spočetka nekam meša. Nazadnje se vsega hudega navadiš.
Ne veš, kakšna sem bila jaz?
, Le premisli: on je imel delo, kvartir smo imeli tak, da je bila zofa v njem. Rečem ti: zares imenitno. Pa so mi pognali moža na cesto in je šlo vse — kos za kosom: zofa, ura, uhani, rjuhe, še zakonski prstani — in ko smo bili goli, smo prijadrali semkaj. In smo tlele. Ali verjameš, da so mi prišle solze, ko sem se ljudem prvič zlagala. Sedaj lažem, jokam, kakor bi stare eape'paral — in živimo. Tako boš tudi ti. Le mene se drži. če ’ttam ti siti vampeži nočejo pri-'komandirati dela, naj nas vse skupaj rede zastonj.”
“Če nas bodo. Naš pravi, da tte. Da nalašč nočejo.”
“Kaj? Morajo. Moj pravi —
Pa ne smeš tega cijaziti drugim babam — da bodo vsi bingljali, be kmalu ne urede.”
Primoževa je ob tolikem pogumu vsa zmedena odšla k možu. Preskočila je jarek in zavila Po stezi proti grmu, kjer je Pri-diož navadno poležkaval.
“O, danes mu jih napovem,”
Je razmišljala. “Le zakaj bi ne imel poguma? Presneto, Ritonj-ka je tiča. Vsi moramo biti tako. Moj pa obupuje in obupuje, da ga ni več moč prenašati. Res, dapovem mu jih in jutri mi pojde za delom — ali za kruhom.—
Od hiše do hiše. ‘Morajo dati/
Je rekla Ritonjka. Kar sama tudi ne bom brusila peta od hiše. bo hiše dan na dan.”
Zena se je bližala grmu. Toda pod grmom je bilo prazno. Primoža nikjer. Vsi naklepi, kako §a bo poučila, so splahnili v nič.
■ooleče jo je presunilo. Kar tre-sti se je začela in zaklicala: Pri-Viož, Primož! Ni se oglasil.
Na me le more tako mučiti!
> napovem mu jih, tudi zaradi tega potuhovanja.” In spet je kcala. Donelo je v tihi Log, iz djega ni bilo glasu. Vse grožnje So izhlapele, živela je le Ijube-ki ji je budila grozo. Ste-a je skozi jelševje, obstala, zadala, tekla dalje in se ozirala na( vse plati.
“Viš ga!” Na glas je vzklik-da, ko ga je zagledala pod hra-°m, zavitega v strgano ponja-, 0> ki jim je bila za streho pod Stanjem.
V.
Ima današnji svet na zapadu še kaj pojma, kaj je vredna svoboda, ko za vsak prazen nič godrnja in razsaja. Bojim se, da bo za vse to bodočnost drago plačala. So pa bile takrat po Ljubljani cerkve nabito polne naroda. Pri frančiškanih je bil blagoslov vsak popoldan ob 4. in je bila cerkev premajhna za vse. V ogromni cerkvi sv. Antona na Viču je bila na praznik sv. Antona Padovanskega celodnevna pobožnost in ob 3. popoldne takšna gneča ob sklepni pobožnosti, da več kot polovico ljudi ni moglo v cerkev.
V Ameriški Domovini berem 80-letni jubilej življenja dveh velikih mož gg. Grdina Jožeta in Novaka Nandeta. Jože Grdina je napisal veliko zanimivih knjig dogodkov iz svojega življenja. Zelo lepo opisuje dogodke v vojašnici bivšega 17. pešpolka, pozneje v Jugoslaviji 40. pešpolka — tik pred izbruhom prve svetovne vojne 26. julija 1914. V spisu pravi Jože: “Med tem stopi med nas četo-vodja Ahačič in pravi: Fantje, ima kdo orglice ter zna igrati na nje. Če prav dobro razumem, je bil ta mož pozneje podpolkovnik g. Ahačič Janko komandant kolesarskega bataljona pri 40. peš. polku v Ljubljani. Krasen mož, tipičen, odkrit, pošten Gorenjec. Njega sem srečal v pisarni 40 peš. polka 1. 1939-40 v Ljubljani in me je prosil, da sem ob večerih kakšno uro pomagal pri njem, ko je bil sam v pisarni. L. 1942 v septembru sem ga dobil z drugimi oficirji v internacijskem taborišču v Chiessa Nouva pri Padovi in leta 1944 se zopet dobiva v domobranski vojašnici pri Sv. Ivanu v Trstu. Tam je bil radi bolezni odpuščen. Ko me je dobro spoznal, mi je začel pripovedovati o svojem vojaškem življenju. “Veš fant,” tako mi je rekel, “zibeenarji, t. j. pripadniki 17. pešpolka, Janezi, to so bili res fantje, vojaki junaki, uniforma, disciplina, ostala urejenost — takšne vojske mi Slovenci ne bomo imeli zlepa.” Mož je bil velik Jugoslovan, je bil pa tudi razočaran in kritiziral je marsikaj pri upravi vojske. Veš, to je še vedno oni stari zanemarjeni korupcijski francoski sistem, je rekel. Včasih je bila kasarna res kasarna, lep, urejen dom in ne
taka podrta bajta in beračija, zanemarjenost kot sedaj ...
Srbi oficirji so tega moža zelo spoštovali. Kaj je danes s tem možem, mi ni znano. Verjetno je že mrtev, saj je imel že v Trstu 1. 1944 blizu 60 let.
Gospoda Nandeta se spominjam še iz časov, ko je bil predsednik Županske zveze bivše Dravske banovine. Res odločen, odkrit, vesel, preprost mož. Ko sem bil 1. 1955-1957 na obisku v Gorici, pok. profesor Mirko Fi-lej ni mogel prehvaliti Nandeta. • Tudi g. Novak je služil med prvo svetovno vojno pri Janezih, saj je pred 10 leti zapisal v Ameriški Domovini: “Sedaj gledam iz Gorice na Sveto goro, med prvo vojno sem gledal pa s Sv. gore na Gorico. Sedem o-fenziv sem preživel na Gori in štirikrat sem bil ranjen.” To so možje junaki in pred takimi je res treba imeti spoštovanje. Torej, draga Jože in Nande, še mnogo zdravih, veselih let! Za vse Vajino trpljenje in junaštvo nekoč pri Bogu večno plačilo!
No, kako še kaj Tone in Jure s hriba? Bog daj, da bi letos na-prešala mnogo zdravega mošta in potem v topli sobi uživala božjo kapljico, dobra Bara pa še napekla dosti potic, krvavih klobas, zarebernih pratic, da bo tako bolj gladko tekla beseda, Tinetu pa lepo teklo pero po papirju, ko bo pisal o lepih Gorjancih in Beli krajini.
Nekako je utihnil Jamrovški
Miha. Vrhenški Tine in Gregor vedno kaj povesta. Odlično povedo Tone Osovnik, Anže in s. Lavoslava. škoda, da štajerski Čeh v Clevelandu več ne piše. Tudi njemu želim, da bi letos “sv. Martina lejs” bogato
BLICAMKI FANTJE IN 3RANGA
Po mnogih slovenskih krajih — zlasti po vaseh je še danes v navadi, da domači fantje postavijo šrango ženinu iz sosednje vasi, kadar vozi balo svoje neve-
obrodil in dal mnogo dobrega, ste- Ta navada je v glavnem
zdravega vinčka. Zanimiva je kronika Sv. Vida v Clevelandu in novice iz Milwaukeeja.
Pisanje je res težko, utrudljivo delo, polno žrtev in vse zastonj. Vse naj bo Bogu v čast in naši slovenski besedi in kulturi z vročo željo, da bi ta živela še mnoga stoletja in se bogato krepila v zamejstvu.
Nazadnje se oglasim pri “Re-gerčanu”. Sedaj je “mejmašni čas med Velikim in Malim Šmarnom”. Včasih in še danes ljudje doma so romali in še romajo ta čas na Zaplaz na Žalostno, Veselo goro in na naši Trški gori Mali šmaren vse to zaključi. Po poročilih od doma letos na Trški gori zopet lepo obnavljajo od znotraj cerkev in očiščujejo in popravljajo lepe slike na stropu cerkve, katere je 1. 1928 lepo umetniško dovršil znani dunajski cerkveni slikar prof. Kleinert. Torej Regerčan in vsi dolenjski rojaki:
Na Trški gori že dan zvoni, na goro romarji gredo!
Le prid’te, prid’te romarji k Mariji po pomoč!
Prav iskren pozdrav vsem pošilja
Peter Selak
povsod ista, le tu in tam se držijo starih običajev, ki so podrobneje povezani z glavnim dogodkom, t.j. s postavljanjem šrange.
Tako je od pamtiveka tudi v vasi Blica. če se nevesta moži v drugo vas, mora ženin plačati zanjo najmanj toliko, kolikor je potrebno za plačilo godcem za glavni fantovski ples na predpustni torek, če ženin tega ne stori, kar pa se ni zgodilo, kar svet pomni, ker bi bila za nevesto velika sramota, če bi imela tako skopuškega ženina — nevestina bala ne more iz vasi. Ob takih priložnostih vaški fantje zaprejo cesto iz vasi z lepo belo ranto, ki jo položijo počez čez cesto na dva v tla zabita ko-
di sam precej napil, je cigaro sprejel. Tedaj pa se pe izkazalo, da ženin ni bil pijan, temveč popolnoma trezen. Slovesno je namreč izjavil, naj domačini šrango takoj odstranijo in pustijo balo iz vasi, ker so svoje že dobili . . .
Po starem običaju namreč domači fantje ne smejo sprejeti od ženina najmanjše stvari, dokler se niso pogodili za odškodnino. Ker je vodja domačinov to pot vzel od ženina cigaro, še preden so se pogodili, so bili s tem domačini odpravljeni. Ranta je zletela pod cesto, ženin pa se je vriskajoč odpeljal naprej.
Vest o tej sramoti vaških fantov je celo stare očance tako zapekla, da so skočili iz svojih zapečkov in se najprvo togotno iz-kašljali nad domačimi sinovi, če so bili zraven pri tej polomiji, potem pa so jo mahnili v gostilno, v kateri so gospodarji že tol
MALI OGLASI
Naprodaj
V fari sv. Vida dve hiši za 2 družini, vsaka na enem lotu. Posamezne javne naprave. V prvovrstnem stanju.
COSIC REALTY 524-8400
________ (197)
NAPRODAJ
‘^Colonial” hiša, severno od Lake Shore Blvd. 2 spalnici, 2 kopalnici, formalna jedilna soba, dodelana klet, dvojna garaža z gorkoto, zaprta veranda. V odličnem stanju. V bližini St. Joseph in Villa Angela višji šoli. Kličite 481-1325
(203)
la, na vsaki strani ceste pa stoji (kli s pestjo po mizah in z nova
DVA RODOVA NA ODRU
. ..
Tatum 0‘Neal, 9 let stara
------ —	oisUlU,
hčerka znanega filmskega igralca Ryana, nastopa prvič v novem filmu “Paper Moon” kot sirota skupaj z očetom.
še majhen mlaj, okrašen s trakovi in zastavicami.
Šrango postavijo takoj, čim se ženin s svatovsko okrašenimi konji pojavi v vasi, da odpelje nevestino balo, in potem čakajo večkrat po ves dan, preden pride ženin pred šrango na pogajanja. Zgodi se včasih, da ženin s svojimi tovariši nalašč zavlačuje odhod iz vasi, da bi se čim bolje pripravil na pogajanja z vaškimi fanti. To namreč ni tako lah ko, zlasti, če gre za bogatega ženina, ki že v naprej ve, da bodo domačini zahtevali tako od domačina kot od ženina namazan jezik in mnogo prisotnosti duha. Da je to res, naj vam pove naslednja resnična zgodbica, ki je blicovske fante osramotila tako, da več let v sosednjih vaseh niso imeli prave veljave.
To pa se je zgodilo takole: Domačini so imeli opraviti z bogatim skopuškim ženinom, ki je prišel po balo že navsezgodaj zjutraj in se je potem ves dan posvetoval s svojimi ljudmi, kako bi vaške fante prelisičil. Ti so čakali in čakali pred okrašeno ranto, pa malo pili in se ga navsezadnje vsi skupaj pošteno nalezli.
Šele v mraku je prišel ženin pred šrango in se začel pogajati. Domačinom se je zdelo, da sta ženin in njegov drug popolnoma pijana. Krohotala sta se na vse grlo, se majala gor in dol ob šrangi in blebetala stvari, ki niso bile v nobeni zvezi s pogajanji za odkupnino. Domači fantje so se zbrali okrog svojega starešine in zbijali šale o ženinu, nevestini bali in podobno, pa je, kar takole mimogrede, ženin voditelju domačinov preko šrange ponudil cigaro. Ta ki se je bil med dolgim čakanjem že tu
pribijali, da se kaj takega nikoli ni zgodilo, ko so oni fantovali in da so dandanes mladi zanič. Potem pa so se znesli še nad ženinom, to gnido goljufivo, skopuško in lačno njihovega kruha. Složno so ugotovili, da se je na nemaren in nemožat način pos-lužil grde zvijače, da bi brez odkupnine odpeljal nevestnino balo iz vasi, namesto da bi se, kot se spodobi ženinu, ki nekaj da nase, pogodil z domačimi fanti za primerno odškodnino in jo izplačal, kot se spodobi.
Toda vse zabavljanje čez ženina ni nič pomagalo in blicar-ski fantje so še mnogo let potem trpeli zavoljo te zgodbe, ki se jih je držala, vsem na očeh, kakor nerodno prišita krpa na suknjiču. Še dandanes je po vaseh okrog Blice navada, da pravijo kakšnemu nerodnežu: “Pripravljaš se, kakor Blicarji, ko šrango postavljajo.”
Svetujem slehernemu popotniku, ki pride v Blico in pozna to zgodbo, naj v lastnem interesu previdno molči, ker o njej v tej vasi še danes ni preveč varno gvoriti.
Iz previdnosti tudi jaz nisem povedal pravo ime vasi, katere vaščani so sicer znani kot prijazni in gostoljubni, da ne bi, če me pot slučajno zanese vanjo, blicarski fantje še mene premlatili.
Hiša naprodaj
3-družinska hiša, opremljena, vse novo znotraj, garaža, lep vrt, na E. 68. pri St. Clair Ave. Dober dohodek. Kličite 881-0164.
—(196)
Posestvo naprodaj 1194 East 60th St. vogal Bonna 3300 kv. čev. - pritličje
CRAGIN, LANG, FREE & SMYTHE, INC.
Realtors	696-6050
(196) V
V najem
Eno-družinska hiša na E. 146 St. in Lake Shore Blvd. 5 sob (2 spalnici), polna klet. Samo zakonci, nič živali. $95 mesečno. Kličite 729-1155.
(198)
Male Help Wanted
Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva
RiSHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
(196)
■A#
What's Going on Here?
Help Wanted
Sheet metal fabricator for lamp manufacturer. Experienced will train. Steady work. Hourly rate. Apply at
Acme Lighting Products 1667 East 40th Street
-(198)

Help Wanted
Woodworker helper for lamp manufacturer. Steady work. Apply at Acme Lighting Products, 1667 East 40th Street.
-(198)
Help Wanted — Female
OcC*'1
55—J
^isiSs
Hišno delo
Iščemo žensko za splošno hišno delo, delni čas, dobra trans-portacija, na vzhodni strani. Kličite 382-7194
-(196)
Restaurant Help
Howard Johnson, 55th & Shoreway, wants day waitresses and day cooks. Full time, experienced only. Apply in person to:
Howard Johnson 5700 So. Marginal Rd.
(198)
MALI OGLASI
Šivalni stroj
Šivalni stroj v dobrem stanju je naprodaj na elektriko.
Kličite 361-7065
_____________________-(196)
NAPRODAJ
Dvo-družinska zidana hiša v blijini Lake Shore Blvd. Zimske okne in mreže, ognjišče, zaprta veranda. $26,500.
WM. T. BYRNE REAL ESTATE
Kličite Millie 261-1182 za več pojasnila.
Naprodaj
Hiša za eno družino. 7 sob, v prvovrstnem stanju na E. 72 St. Kličite 361-0563.
-G97)
FOR SALE
Settling Willowick estate 31821 Dickerson Road 3 bedroom brick ranch home, gas built-ins, new drapes and carpeting, rec. room with wet bar, 20’x20’ brick garage, fenced in yard, 45x140 lot. Many extras, see to appreciate. Move-in condition. Low 30’s. Call for appointment 531-6724.
(198)
V najem
4 sobe in kopalnica, na novo dekorirano, v okolici St. Clair Ave. — Kličite 431-9643.
-(198)
NAPRODAJ
Krasen dom na lepo urejenem lotu, 4 spalnice-glavna spalnica s kopalnico, velika družinska soba, priključena garaža za 2VZ avta, 1% akra zemlje, lepa nova kuhinja, v Timberlake blizu Lake Shore Blvd.—Nekaj čez $45,000.
Del Realty
729-1155
(98)
Naprodaj
Hiša za dve družini 5-6 sob vsako stanovanje, modernizirana, z aluminjem obita. na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. dvojna garaža, greda. Kličite 881-1322 po 4. uri pop.
(2,4,6,9,11,13 okt)
V najem
Oddam odraslim 5 sob in kopalnico, spodaj, plinski furnez, na novo dekorirano, v fari sv. Vida. Kličite 361-5426.
((11,13,17 okt)
Chardon Hill Area
Solid brick bungalow. 2 bedrooms down unfinished second, j WB fireplace nice lot. By ap-! pointment.	481-6140
—(200)
Lastnik prodaja
Parcela, 5 akrov, 33 milj vzhodno od E. 55 St. in Lakeshore Blvd. V bližini Chardon. Za podrobnosti kličite 881-9947 po 5:30 zvečer.
(199)

ČRNA ŽENA
ZGODOVINSKA POVEST

Take in podobne občutke so vzbujali v srcih blejskih kmetov ognjeni žarki, ki so naznanjali, da se čas krvavega ženito-vanja bliža, in opominjali, naj bodo vsi pripravljeni za odhod na ženitovanje.
Po vaseh so se začele razlegati vesele, deloma celo drzne bojne pesmi in vsaki je sledilo glasno ukanje. — V Bodeščah je bilo vse pokonci, ljudje so tekali od hiše do hiše in se zmedeno pogovarjali in pripravljali.
Po cesti je prihitelo nekaj oseb in kmalu nato se je začula godba. Glasovi gosli so doneli po vasi, zdaj tako jasno in drzno, da so navduševali in ojunačili vse poslušajoče, zdaj zopet tako milo in nežno, da so globoko segli vsakomur v srce in vzbudili v njem milobo in sočutje.— Takoj nato so začeli peti trije glasovi:
“2e ognji po gorah žare, naznanjajo veseli dan; k ženitovanju nas bude; zato vsi svatje zdaj na plan!
Močno njih plamen plapola, njih soj obseva nas; in žar njihov naj up nam da, da nam zasije sreče čar.
Naj kruteži še bolj besne, naj z mečem pridejo nad nas; vendar — nam srca govore, da jutri naš je čas!”
Kakor bi škrjančki žvrgoleli, so se razlegali jasni glasovi mladih grl po uhci v noč in navduševali poslušajoče. Po hišah so se odpirala okna in radovedne oči so zrle na cesto, da bi spoznale pevce. Vsaki kitici je sledilo krepko ukanje in nazadnje je bil nekaj časa molk.----------
Toda kmalu so se zopet oglasile gosli; krepko so odmevali njihovi glasovi in vmes je kmalu zadonela milo in nežno, komaj slišno pretresujoča pesem:
“Ah, svoboda zlata, zate mi gori srce — in veli, naj pridem pote, ker ženin te čaka.

Jaz svobodo ljubim; vse moje želje po nji hrepene; nji svoje srce radostno obljubim.
Za svobodo pravo dam rad svojo kri, ki vedno plamti, kot ognji nocoj plamte čez dobravo.”
Pevci so odšli. Glasovi strun so se slišali še nekaj časa, a tudi ti vedno bolj motno in vedno bolj tiho, nazadnje že jedva slišno. Zdaj je naenkrat potegnil veter in še enkrat prinesel v vas vrstice:
“Ah, svoboda zlata, zate mi gori srce----------”
V hišah je potihnilo, a v srcih je gorelo in vrelo dalje in vsakdo je težko pričakoval jutra.
Zjutraj ob prvem petelinjem petju se je naenkrat zaslišal močan, čuden klic, kakor bi kdo zatrobil na močno trombo ali kakor bi zatulila v goščavi od ! puščice zadeta divja zver. Nekaj | strašnega in groznega je imel na sebi ta glas, tako da je šel skozi mozeg in kosti.
Prišel je izpod Kamnjega in se razlegel po dolini proti Bode-ščam in glasil se je kakor dolgo ] raztegnjeni “hoooooo”.
Ko je prišel ta strašni glas do vasi in hiš in ko je zopet ravno tako strašno in grozno odmeval i od bližnjih gora, je vsakogar obšlo neko tajinstveno in skoro neznosno čuvstvo.
In zopet je zadonel isti glas, ali celo več glasov; počasi in strašno je donelo po planjavi: “Čas je!” “čas je!” je odmevalo ravno tako strašno tisočkrat od skalnih sten.
“Čas je!” je šlo zdaj bliskoma od hiše do hiše, od koče do koče, od ust do ust.
Dol in breg sta oživela; povsod so prihajali bojevniki, oboroženi z raznovrstnim orožjem, veselih lic in krepkih rok.
“Danes se začne ženitovanje,” so vpili vsi vprek, “danes začnemo plesati!” Obenem so vsi veseli in navdušeni metali klobuke v zrak in krepko ukanje je pozdravljalo zaželjeno jutro.
Ob istem času, ko so se po vseh vaseh pripravljali in zbirali bojevniki, je korakala po cesti iz Radovljice proti Bledu mala četica dobro obroženih vojakov. Videti jim je bilo, da so že utrujeni, da so torej morali napraviti že dolgo pot. Prekoračili so Bohinjsko in potem obstali, da se nekoliko odpočijejo. Vsi drugi so posedli tik ob cesti in si zakurili ogenj. Le eden se je oddaljil od njih in šel proti bližnjemu gozdiču. Bil je to velik, lep mož z razmršeno črno brado. Večkrat je potegnil z roko po glavi, si obrisal potno čelo in oči in nato močno zmajal z glavo. Kar naenkrat je vstala poleg njega neka črna postava. Mož je hotel hitro skočiti, toda že je ležala na njegovi rami tuja roka in šepetajoč glas mu je dejal:
“Le sedi, Bregar, mene se ti ni treba bati. Saj sva bila pred kratkim skupaj. — Da ste ven-
dar prišli!”
“A, ti, Štefan!” mu je presenečeno odgovoril vojak. Kaj je novega?, Ali je še mirno? Ali ste se ?e uprli? Ali pridemo pravočasno?”
“Že sem se bal, da ne pridete. Zdaj pa prihajate ravno prav; ravno danes smo začeli upor. Kajne, saj je gospod Andrej s svojo večjo četo tudi za vami? — Toda povej vendar, zakaj si tako žalosten! Ali se ne veseliš z nami vred že vnaprej naše! zmage?”
“Seveda se je veselim; in še bolj se veselim, da morem pomagati svojim domačinom ob tako težkih dnevih. — Ali nekaj drugega je, kar me teži. Pomisli, če naletim na Brdih ali kje drugje na svoje prijatelje in znance, potem pride na dan vsa moja sramota in nesreča;— celo Zalka me bo zaničevala.”
“Zalka nima nikakega povoda, da bi te zaničevala. V tvoji zadevi ne vidim prav nobene sramote. Sicer pa, France, nihče te ne bo spoznal, verjemi mi; gosta brada te je popolnoma predrugačila in vojaška oprava tudi.”
“Tako, nihče me ne bo spoznal!” je neverjetno odgovarjal, vojak, “in vendar, zakaj si me pa ti spoznal na prvi pogled?” “Hihihi,” je samozavestno po-kašljeval možek; “kar vidim jaz, tega tisoč drugih ne opazi. Slišim res ne dobro, a vidim pa kakor lisjak. Sicer pa tudi nič drugega nimam, kakor svoje dobre oči. — Toda, France, saj pride Andrej, ne?”
“Seveda pride. Razdelili smo se na dva oddelka. Nekaj nas je šlo naprej kot nekaka pred-straža; Andrej z glavno četo je pa še zadaj.”
France je hotel govoriti še dalje, toda besede so mu zastale v grlu in moral je prenehati. Nekaj časa je molčal, potem je pa nadaljeval otožno:
“Usoda me je odločila v nesrečo. Bog ve, me li Nigana počaka v Krškem! Štefan, nesrečen sem, a ne samo sata, ampak vsakogar, s komur pridem v do-tiko, pahnem v nesrečo.”
(Dalje prihodnjič)
— V sredi petdesetih letih je prihajalo letno v ZDA po nad 200,000 priseljencev.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UN1JSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	431-0628
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE, ODKAR JE UMRL NAŠ SRČNO LJUBLJENI SOPROG, DOBRI OČE, STARI OČE, TAST, BRAT IN STRIC
Matija Rehbergar
Svoje blage oči je za vselej zatisnil 11. oktobra 1970.
Umrl si nam, dragi ata, v tihem grobu snivaš zdaj, za nami je preteklost zlata, ne prideš nikdar več nazaj.
t V miru božjem Ti počivaj, ljubljen, nepozabljen nam, v raju večno srečo uživaj ! do snidenja na vekomaj!
Žalujoči:
žena ANTONIJA sinova MATTHEW in JOSEPH hčerka DIANE SIATKOWSKI vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Willowick, O., 11. oktobra 1972.
m
ZGOVOREN NAČELNIK glavnega republikanskega odbora sen. Robert Dole na govorniškem odru v republikanskem klubu na Kapitalu.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
:	'	j	,	#
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini ia zanesljiv in pri njem
kupu jv*	'
PREGLED VSEGA — Na letališču La Guardia v Neio Yorku pregledujejo potnikom prtljago, predno jih spuste v letalo. Tudi punčko je preglednik potipal, če ne skriva 'O-I
nevarnega.
	i_r
	fjifljfl
AMERICA« HOME,! PUB;,S!llll	
G=3
ŽRTVE VOJNE — Begunčki z bojišč Južnega Vietnama so dobre volje, ko jih je fotograf posnel pri obedu v Vanhanh oskrbovališču v Phu Cuong. Oskrbovališče vzdržujeta budistična univerza Vanhanh v Saigonu inMednarodni begunski odbor. V njem je 105 otrok v starosti 3 do 6 let.
Za vsakovrstna Tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepči Spominske podobice in osmrtnice.
m
V « —
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postre
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE