Ob zasnovah razvoja slovenskih turističnih regij: Opozorila na razvojna neskladja Author(s): Marjan Debelak Source: Urbani Izziv, No. 10, Ob 30. letnici! (december 1989), pp. 38-39 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179850 Accessed: 13-09-2018 12:12 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:12:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms ŒQE5D es 5 S D I Marta in Marjan Debelak: Ob zasnovah raz voj a slovenskih turističnih regij Opozorila na razvojna neskladja V Urbanističnem institutu SR Slovenije ves čas njegovega obstoja posvečamo veliko skrb razvojnim vprašanjem turizma in rekreacije v Sloveniji. Zelo obsežno raziskovalno-aplikativno delo na tem področju poteka v zadnjem desetletju v okviru širšega raziskovalnega projekta Turizem v slovenskem gospodarstvu in njegova vloga v dolgoročnem razvoju Slovenije . Projekt , ki vključuje raziskovalne teme na ekonomskem , prostorskem in pravnem področju, je v prvém petletnem obdobju v ceļoti financirala Posebna raziskovalna skupnost za trgovino, turizem in gostinstvo ter drobno gospodarstvo (PoRS - 8). V pravkar iz- tekajočem se petletnem obdobju pa izdelujemo posamezne naloge pod skupnim naslovom Oblikovanje turistične ponudbe in izdelava zasnove dolgoročnega razvoja turizma v turističnih območjih . Posebna značil - nost tega zadnjega petletnega obdobja raziskovalno - aplikativnih nalog je v tem , da lahko uresničimo raziskovalni program le z znatnim (30-40 odstotnim) sofinancerskim deležem neposrednih uporabnikov študij. Naloga raziskovalcev je torej ne le ta, da pripravljamo raziskovalne programe in pridobivamo podporo Raziskovalne skupnosti, temveč da za raziskavo " uporabnike " tudi zainteresiramo. Vključitev neposrednih uporabnikov pripomore, da so raziskovalne teme aktualne in rezultāti bolj in hitreje uporabni . Opisani projekt v obeh petletnih ob- dobjih izdelujemo skupaj z raziskovalci specialisti za turistična gospodarska vprašanja iz Institūta za ekonomska razis- kovanja in še drugih ustanov ter s posamezniki in poznavalcev razmer v obravnavanih regijah. če so bili v prvém obdobju prispevki obeh inštitucij močneje ločeni na "prostorske" in "ekonomske" raziskave turizma v slovenskem prostoru in gospodarstvu pa je v zadnjem obdobju delo na pros- torskem in ekonomskem področju pri obravnavah turističnih regij popolnoma združeno. V letih 1985-1988 smo opravili naloge za pet turističnih območij oz. regij: Koroška, Podravje, Pomurje,območje ob Krki s Sevnico in Notranjsko. Sedaj končujemo raziskavo goriškega turis- tičnega območja in smo sredi dela za območjeobKolpl. skave so potrdile, da razpolaga Slovēnija s številnimi razmeroma velikimi in še neizrabljenimi turističnimi možnostmi, ki so predvsem bodisi v nepopolno razvitih obstoječih turističnih območjih in središčih ter njihovi sedanji turistični ponudbi. Možnosti pa so tudi na povsem novih turističnih lokalitetah in v novih oblikah turistične ponudbe. V zadnjih raziskavah te ugotovitve poglabljamo in konkretiziramo s predlogi novih zasnov turističnega razvoja in us- meritev ter z nałogami in ukrepi za dol- goročni razvoj turizma v posameznih regijah in njihovih temeljnih elementih turistične ponudbe. V raziskavah ugotavljamo, da so temeljne prvine za kvalitetni turistični razvoj vsepovsod po Sloveniji že močno ogrožene, zato je velik del prispevkov iz omenjenih nalog posvečen razkrivanju te ogroženosti in utemeljevanju turistično- dipl.inž.arh., r nosilec I 30 r - This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:12:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI T7.7TV gospodarskega, turistično-rekreativnega ter kulturnega pomena posameznih ogroženihdelov slovenskegaturističnega prostora. Tako smo npr. v Pomurju raziskali in opozaijali na turistični pomen ohranjanja osrednjega dela slovenskega toka reke Mure s predlogom za oblikovanje murskega krajinsko-turističnega parka z novimi programi turistično-rekreacijske ponudbe na zopet(?!) čisti reki Muri, njenih rokavih in močvirnih logih ter ob novih možnostih razvoja zdraviliškega turizma. V območju ob Krki smo osredotočili raziskave na turistično- rekreacijski pomen reke Krke ob pogojih njene vrnitve v kvalitetnejši razred vodnega vira. Ta vir je že kritično prizadet z in- dustrijskimi in urbanimi odplakami ter je zato ogrožena možnost dopolnilnih in jiovih turističnih programov, neločljivo vezanih na čisté vode in privlačno okolje reke, ki se nahaja tik ob jedrih dolenjske turistične ponudbe, temelječih na zdravil- nosti termalnih voda. Na Notranjskem je še vedno glavno vprašanje, če smo se res dokončno pos- lovili od zamisli o vodnogospodarsko- energetskih ali kmetijsko-melioracijskih posegih v tako edinstveni naravni pojav kraškega nad- in podzemlja, ki naj bi (p)ostal tudi po naših raziskavah ena od najpristnejših elementov slovenske in mednarodne turistične ponudbe. Razis- kana območja ob presihajočem Cerkniškem jezeru in Planinskem polju bodo po ugotovitvah in priporočilih te študije lahko postala razširjeni temelj turistične ponudbe, ki je tako uspešno pričeta v Postojni. Raziskave, ki še potekajo, kažejo, da bo turistični razvoj Obkolpja močno odvisen od razpleta dogovorov med Slovenijo in Hrvaško. Na Hrvaškem želijo gospodarstveniki izrabiti Kolpo za potrebe svojega elektrogospodarstva in vodooskrbe Kvarnerja in ne dajejo před- nosti ohranjanju neprizadetega živega toka te mejne reke za ekološko-kulturne in turistične potrebe. Prav obratno paje zaenkrat v Sloveniji, kjer je za Kolpo vse v čji turistično- rekreacijski in naravovarstveni interes. Závore kvalitetnemu razvoju turizma ugotavljamo od primera do primera v mnogih drugihtočkah v obravnavanih regijah zaradi različnih razlogov, ki jih povzročajo neskladne smeri razvoja različnih, med seboj nasprotujočih si dejavnosti. V mnogih primerih pa vidimo neustrezne razvojne poteze tudi pri turiz- mu samem zaradi nesmotrne in nek- valitetne izgradnje in neurejenosti objek- tov turistične ponudbe. Nesmotrno je, kar opozarjamo tudi od primera do primera v naših opravljenih raziskavah, razvijati v določenih območjih take turistične dejavnosti in programe, ki so v nasprotju s primamo ekološko ali naravovarstveno funkcijo takega območja ali pa obremeniti določen prostor s takim številom obiskovalcev, ki postane moteče in vzbuja nelagodje gos- tov. S ciklusom raziskav v doslej v Sloveniji manj raziskanih turističnih regijah bomo ob pravkar iztekajočem se plánském (in družbenogospodarskem) obdobju pridobili koristne iztočnice za oblikovanje temeljev novih razvojnih us- meritev za obetavno turistično gospodarstvo Slovenije, ki ga bomo še kako potřebovali v novih političnih in ekonomskih razmerah in tesnejše povezanosti z napredno Evropo. Tedaj, upajmo, bodo popustile nepojmljive závore, ki danes povzročajo, da se naši ljudje sredi najprivlačnejših turističnih krajev branijo ukvarjati s turizmom, ker se jim to ne splača. T3 ! l' ©- & P G HH C/3 90 GQ ü This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 13 Sep 2018 12:12:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms