IZHAJA OB PONEDELJKIH« SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: t UREDNIŠTVO 24-75. TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJl 17-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. FOSAMEZNA «5TEV 10 DTN LETO XIV KRANJ, SOBOTA, 17. JUNIJA 1961 5T. 69 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK- V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Investicij Nekateri aktualni gospodarski problemi ir KJE DOBITI 19 MILIJONOV DINARJEV? Na eni izmed zadnjih sej je Zvezni izvršni svet razpravljal I Podobno stanje, kakor v dr/.t.v tudi o gibanju gospodarstva v prvem tromesečju letošnjega lela. ' nem merilu, se kaže tudi v n> Obravnavana analiza je pokazala, da so se v našem spv^orlitrstvd [ okraja, predvsem v pogledu inw pojavile določene pomanjkljivosti. Zato je treba z v' cznimi j ai\c:j. V prvih treh mesecih pre-ukrepi zagotoviti nadaljnji gospodarski razvoj tako. da bo ta teklega leta je bilo v osnovni v skladu z novim gsopodarskim sistemom in družbenim planem. : sredstva vloženih 1057 milijonni Neskladnosti v gospodarskim razvoju se kažejo po vsej državi, j d'nfljrjev, v prvem trome«-tudi v S'.oven'.H, čeprav so iu mno.^o bla'.ic in L"*'i vfklajene s planom. Kot izredno važen problem, ki ga je pokazala analiza, je nesorazmerna rast proizvodnje in potrošnje. V tem, ko proizvodnja ne dosega niti planiranega nivoja, pa istočasno vse oblike potrošnje znatno presegajo vsa predvidevanja. Zmanjševanje izvoza in povečanje uvoza ustvarja v plačilni bilanci stanje, kakršno z družbenim planom ni bilo predvideno. Osebni dohodki rastejo hitreje kakor pa proizvodnja, zato v primerjavi s preteklim letom rahlo upada tudi delovna storilnost. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je industrijska proizvodnja v državi povečala v primerjavi z ustreznim lanskoletnim obdobjem za 10 odstotkov, medtem ko se je ta v prvem tromesečju leta 1960 v primerjavi s prvim tromesečjem leta 1959 dvignila za 18 odstotkov. V istem časovnem obdobju in enaki primerjavi se je letos pove- čala delovna storilnost za 3 odstotke, lani za 8 odstotkov, investicije v osnovna sredstva letos za 35 odstotkov^ lani s?mn za 30 odstotkov, skupni dohodki prelv-valstva so lani porasli za 21 odstotkov, letos pa za 20 odstotkov. Ob počasnejšem porastu proizvodnje pa se ni zmanjšalo zaposlovanje novih delavcev. Dinamika porasta delovne sterilno.'!i je zato upadla, kljub temu pa so osebni dohodki na zaposlenega že presegli vsa predvidevanja. Zaradi navedenih ugotovitev o gibanju gospodarstva je Zvezni izvršni svet že sprejel vrsto ukre- j pov, ki bodo zmanjšali investicije v osnovna sredstva oziroma bodo razpoložljiva sredstva preusmerili za obratne namene. Z novimi ukrepi se bo tudi zmanjšala proračunska potrošnja in povečali depozitivi pri Narodni banki. leta pa že 197G n'..:' nov ernarjev ali za skoraj 87 cd stoikov več. Za obratna src h . pa je bilo iTni v navedenem Kovnem obdobju porabljenih 27' miUjonov, Ic'os na ssmo 148 m-'' Jonov dinarjev aH skoraj pole. v manj. Ob uvajanju ukrepov za slab! lizacija gospodarstva bomo moral; predvsem stališča do investiranja. Po okrajnih podatkih občine in ortUsJj« v leto""Vm letu za : reke In negospodarske love-■>•'■■ približno 19 milijard din (S milijard din več kakor lani). Vprašanje pa je. če smo sposobni te investicije tudi realizirati. O tem pomišljamo :'c sedaj, ko ukreni za omejevanje investicij še niso uveljavljeni. Ob velikem požaru v kranjski »Roleti« Osen; !e neut tnilleno razsajal ŠKODO DOSLEJ CENIJO NA PRIBLIŽNO 20 MILIJONOV DINARJEV KRANJ — 16. junija — Včeraj j gorela njihova tovarna, tam kjer približno ob 13.30 uri so Kranjca ne presenetile sirene. Gasilski avtomobili kranjske poklicne čete so že brzell proti svojemu cilju. Gorelo je, toda nihče ni točno vedel kje. Kasneje smo izvedeli, da gori v kranjski tovarni pohištva »-Roleta«. Tudi mi smo takoj z avtomobilom odbrzeli na kraj požara. Ko smo prispeli tja je bila že vsa streha v ognju. Neusmiljeno je ogenj razsajal tudi v notranjost', predvsem v lakirnici, kjer so bile lahko vnetljive snovi, razni nitro-laki in podobno. Kako se je pravzaprav vse to zgodilo. Nekdo izmed delavcev nam je takole opisal dogodek: -Vsi smo lepo mirno delali, kar so delali vsak dan. KJE SO VZROKI POŽARA? Domnevajo, da je nastal v lakirnici, in sicer ko je neki delavec vrtal cev zračne napel'ave. Pri tem so razžarjeni opilki leteli na vse strani in eden izmed njih je padel tudi v škatlo, kjer so bili še ostanki nitrolaka. To je bilo usodno. Takoj je izbruhnil ogeni-Omenjeni delavec ga je hotel zadušiti, vendar je lil nemočen. Rdeči petelin je bil močnejši. Ti podatki seveda še niso točni, ker a poizvedbami še nadaljujejo. Škodo doslej cenijo na približno 20 milijonov dinarjev, bo pa verjetno večja, ker še ni ligo i ovijena škoda na strojih in Izdelkih, ki so zgoreli. M. 2. PET SKAL JE OBSEDELO POD OBRANCO NA POLJANAH NAD JESENICAMI; KJER SE POGOVARJAJO O SVOJIH BODOČIH AKCIJAH, KOT JESENIŠKI REVOLUCIONARJI V LETIH PRED ZADNJO SVETOVNO VOJNO IN PO NJEJ. SPOMENIK BODO ODKRILI 3. JULIJA NA PREDVEČER VELIKE OKRAJNE PROSLAVE OB 20-L ETNICI VSTAJE NA POLJANAH NAD JESENICAMI. SPOMENIK JE ZGRAJEN PO ZAMISLI PROFESORJA KOBETA IZ LJUBLJANE, NA NJEM PA BODO VKLESANI VERZI MIHE KLINARJA S plenuma Občinskega komiteja ZK Tržič probleme in njihove vzroke OBRATNA SREDSTVA ZA TRŽIŠKA PODJETJA NAJVEČJI PROBLEM V NOVEM NAČINU GOSPODARJENJA In večji, medtem ko se obratna sredstva bistveno niso večala. Podjetja, so si vedno pomagala s krediti, in sedaj v Tržiču ni no- V sredo je bil v sejni dvorani ObLO Tržič nadvse zanimiv plenum ObK ZK Tržič, čeprav so člani plenoma razpravljali le o eni točki dnevnega reda, in sicer o nekaterih nalogah članov ZKS in sploh članov delovnih kolektivov v zvezi z novimi ukrepi v gospodarstvu. Ker za plenum še niso bili zbrani popolni | benega podjetja, ki bi ne imelo podatki o gospodarjenju po podjetjih, je bila razprava bolj ali dolgov. Odslej pa si tudi s kredi-mamj načelna, vendar pa toliko jasna, rta je bilo moš- sprejeti ti podjetja nc bodo mogla več pa-več dokončnih stališč. Konkretnejše pa so o isti zadevi v a.-prav- I magatf, ker kreditov ni več. Ce-Ijali na včerajšnjem skupnem plenumu ObSZDL in ObSS, ker prav pa je problem tako hudo pe-jc bila zato zbrana tudi izčrpnejsa dokumentacija. V razpravi na plenumu ObK ZK so člani prišli do približno naslednjih ugotovitev: Jože Benedičič je v zvezi z novimi ukrepi v gospodarstvu ugotavljal, da bodo le-ti za nekatera podjetja nasploh precej neugodni, medtem ko drugih ne bodo bist-veneje prizadeli. Med zadnje pa lahko uvrstimo Se precej tržiških pod jati J, predvsem pa tista, ki so že zaključila z rekonstrukcijami, medtem ko se je v najtežavnejšem položaju znašla BPT. Poio-v tržiških gospodarskih orga-jijah pa bo v primerjavi z ostalimi Komunami nekoliko lažji, ker v tržiški občini doslej še niso pretiravali z višanjem osebnih dohodkov. To misel je potrdil tudi predsednik ObLO Tržič, Lovro Cerar, ki je dal naslednjo primerjavo. Osebni dohodki v tržiški občini so v primerjavi z lanskim letom porasli za približno 16 odstotkov, medtem ko ta porast za kranjski okraj znaša v povprečju okoli 35 odstotkov. V svoji rapravi pa je tovariš Cerar predvsem poudaril, da se prav sedaj kaže pomanjkljivost v večini podjetij v tem. ker za nove ukrepe niso biLi pripravljeni, čeprav so vsaj približno že dlje vedeli za nove spremembe. Razen tega pa je še poudaril, da bo kljub vsemu v prihodnje še vedno laže investirati kot ustvarjati obratna sredstva. Opozoril pa je pri tem, da bo treba v pri hodne je smotrneje investirati v gospodarskih organizacijah kot doslej. Investirati bo treba le tam, kjer imajo podjetja določene perspektive in ne povsod za vsako oeno, samo da bi se podjetje obdržalo, da bi lahko še nekaj časa I životarilo. Karel Kraucar se je tudi lotil j tega vprašanja. Menil je, da bi bilo treba razmišljati o združitvi j nekaterih šibkejših podjetij in na j ta način utrditi močne gospodar-| ske organizacije, ki bi bile res sposobne za samostojno gospodar-i jenje. ' ►►Z uveljavitvijo novih ukrepov v gospodarstvu bodo vsekakor ■ "večji problem obratna sred-Iva,« je začel svojo razpravo /ladimir Perajč. »Porast proizvodnje je bil doslej vedno večji reč, vendar nimam predloga, kako bi ga lahko rešili. Jasno pa nam mora biti, da bo proizvodnja stagnirala, če ne bo na' razpolago obratnih sredstev.« Iz razprave, v kateri so sodelovali še številni člani plenuma, bi lahko povzeli naslednje zaključke: Zaradi jasnejše situacije po tržiških podjetjih, je potrebno v najkrajšem času izdelati podrobne analize vseh gospodarskih or- ganizacij. O obratnih sredstvih pa naj bi razpravljali tudi kolektivi in ne le računovodje im direktorji kot so doslej in ftot jL» pokazala tudi razprava na sredinem plenumu. Za lažjo uveljavitev novih ukrepov v gospodarstvu v tržiški komuni bi bil priporočljiv tudi skupen posvet zbora proizvajalcev, kluba gospodarstvenikov, direktorjev podjetij, predsednikov delavskih svetov, upravnih odborov in si nd ikri*! m; h podružnic ter osnovnih organizacij ZK. Podjetja naj bi izdelala tudi podrobne analize o lastnih cenah svojih proizvodov In jih primerjala z lastnimi cenami proizvodov inozemskih podjetij, ker bi le na osnovi lastnih cen lo^KO izdelali podrobno analizo < 'umomike gospodarjenja. B. Fajon Tudi v škofjeloški občini Združevanje trg ZDRUŽITEV 1. JULIJA Delovni kolektiv trgovskega podjetja Poljane je na svojem sestanku v ponedeljek, 5. junija, z večino glasov sprejel sklep, da se trgovsko podjetje Poljane priključi k veletrgovini »Loka« v Skofji Loki. O tem je razpravljal tudi svet za družbeni plan in finance ObLO Skofja Loka in navedeni sklep potrdil. Zakaj se bo trgovsko podjetje Poljane priključilo k veletrgovini »Loka«? Tovrstno združitev narekuje več razlogov. Splošno je znano, da je umestno združevati maloprodajno mrežo z grosistično, ker se z zmanjšanjem poslovnih stroškov prihranijo znatna denarna sredstva. Razen navedenega zahtevajo združenje trgovskih podjetij tudi novi predpisi o delitvi dohodka in nekateri razlogi, ki so specifični za vsako podjetje. Samo bi namreč trgovsko podjetje Poljane le težko plačevalo anuitete za posojila, ki jih je najelo za gradnjo nove poslovne bi podjetje dalj časa ne moglo modernizirali ostalih trgovskih obratov, kakor v Javorjah in drugod. Za nakup opreme za novo trgovsko zgradbo v Poljanah • bo potrebno najeli posojilo v znesku 6,453.000 d!carjev. Posojilo bi bilo odobreno iz občinskega investicijskega sklada, poroštvo zanj pa bi prevzel Občinski ljudski odbor Skofja Loka, ve'etrgovina »Loka« pa ga bo odplačvala pod pogoji, ki jih je odločil upravni odbor Komunalne banke v Skofji Loki. Obe trgovski podjetji se bosta združili s 1. julijem. i?k opoldne je izbruhnil v kranjski »Roleti« velik požar. . ,i udoma prileti po stopnicah neka naša uslužbenka nekaj pred pol drugo uro popoldne in zakriči: gori v lakirnici, vsa streha je že v ognju. Vsi sme začeli bežati ven in reševati kar se je le dalo. Ta čas so že prihiteli kranjski poklicni gasilci . . .« Ognja niso mogli zaustaviti, marveč so ga samo preprečevali, da se nc bi razSiril Še na druga okoliška poslopja in na skladišče. Precej so rešili. V notranjosti stavbe pa je kar naprej gorelo. Ogenj je uničeval stroje, gotove Izdelke, skratka vse kar je mogel zajeti. Delno mu jc pomagal še veter in lepo, sončno suho vreme. Vzdušje med delavci In uslužbenci »Rolete« je bilo zelo mučno. Vsi so imeli solze v očeh, saj je S seje sveta za šolstvo ObLO Radovljica imenovanje komisij V sredo, 14. junija, je bil v Radovljici plenum ObSS. Da bi bilo delo sindikalnega sveta čim bolj uspešno, so izvolili sedem komisij in štiri odbore, in sicer komisijo za organizacijsko kadrovska vprašanja, za gospodarstvo, za delavsko in družbeno upravljanje, za oddih in razvedrilo, za socialna vprašanja, za ideološko izobraževanje ter komisijo Svobod in prosvetnih društev. Na plenumu so zadolžili tudi organizacijsko kadrovsko komisijo, da naj izde- la poslovnik za delo ObSS, njegovih komisij in odborov. Plenum je razpravljal tudi o vsebini odprtega pisma, ki ga je naslovila na ObSS simd idealna podružnica Verige iz Lesc v zvezi z gradnjo novega kulturnega doma v Lescah, ker ObLO Radovljica ne izda zaprošene lokacije. Člani plenuma so se strinjali in pozdravili iniciativo Leščanov za gradnjo kulturnega doma v Lescah. POlflUl stavbe. Zaradi tega odplačevanja pri nama za majhno mizico, kjer najtežji problem podjetja — ob- g je bila tudi za njega pripravljena ratna sredstva. Po seji sem se zapletel v pogo- I vor z nekaterimi člani delavskega jH sveta in predsednikom. 7.adn]ega g sem vprašal, kdaj so zadnjikrat g razpravljali o obratnih sredstvih. |§ tradicionalna »turska*. S števil I kami je tako bliskovito operiral 1 pred menoj, da sem mu komaj ji sledil. In res — problem so ob-I ratna sredstva. i Pdpotdne sem "sel na sejo de-: lavskega sveta v istem podctjtt. I Ni! Kako bomo sedal? H Pred dnevi sem obiskal več Za sejo je bil predviden naslednji g podjetij. Povsod sem bil z enakim dnevni red: Realizacija za prejšnji me- eko- H namenom, povs>od zvedel enako H in skoraj za vsa podjetja bi lahko H sedaj uporabil isto ugotovitev. s 2 direktorjem sva se menila o =§ težavah v podjetju. H — Edino, kar nam dela največ g preglavic, so obratna sredstva — g mi pravi. ~~ Medtem je bil It računovodja ga niti kratka, toda tudi pod raz-/J z veliko mapo raznih izračunov no ni bilo nikogar, ki bi načel 1. sec, 2. Delitev dohodka po nomskih enotah, 3. Regresi za dopuste, 4. Razno Seja ni bila niti pretirano dol- Predscdnik delavskega sveta me ■ je z začudenjem pogledal. Takoj I mi je bilo jasno, da kolektiv o I tem "se ni razpravljal in da neka- § teri člani delavskega sveta sploh j niso takoj vedeli, kaj jih sprasu- M jem. Kako bomo sedaj? Nikakor in I tudi nič ne bo, če se razprave o I obratnih sredstvih, najbolj pere- jjf čem problemu večine podjetij, ne g bodo lotili celotni kolektivi. Prav I gotovo pa bo zelo nerodno in se g bo marsikatero podjetje znašlo v I neprijetnem položaju, če bodo g reševali problem obratnih sredstev g le direktorji in računovodje. B. F. I NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA BOJI NA JELOVICI Vsi trije bataljoni Prešernove brigade so se 18. junija 1944 zbrali na Jelovici. Skupno z Vojkovo brigado so zatem v silovitem ju rišu pognali v dolino Save Bo hinjke približno 500 Nemcev In jim prizadejali večje izgube. \ maju in juniju 1944 so enote XXX. divizije večkrat vdrle v dolino, se spoprijele s sovražnikom in postajale vse udarnejše. Nemci so hoteli temu napraviti konec. Zbrali so okrog 500 močno oboroženih vojakov in se podali na »čiščenje-« Jelovice. Niso pa vedeli, da sta tam kar dve partizanski brigadi: Prešernova in Vojkova. Zato so utrpeli še večji moralni udarec in se morali umakniti v dolino. OBLJUBA MLADINE 17. junija 1943. leta je bila končana prva konferenca Zveze slovenske mladine, V pismu, ki so ga takrat mladinci poslali CK KP Slovenije, obljubljajo da bodo se bolj podpirali r ;vobodilni boj za srečno bodoči.^ot mladega rodu. SVEČANOST V ROZU Kmalu po osvoboditvi, 17. junija 1945. leta, so koroški Slovenci v Rožu (onstran Karavank) organizirali posebno svečanost ob prekopu neutrudljivega aktivista in borca za svobodo Matija Verdni-ka-Tomala, ki je tam padel 28. februarja 1944. V velikem sprevodu so ga prenesli iz skritega groba na skupno partizansko grobišče v Svečah pri Rožu. Matija Verdnik, ki je proglašen za narodnega heroja, je bil eden iemed prvih organizatorjev osvobodilnega gibanja na Jesenicah. Zato so ga že maja 1941 zaprli v Begunje. Ko so ga pozneje izpustili, se je še z večjo vnemo vrgel na delo. Tudi v partizanih je opravljal zlasti politične in or-ganizacljoke naloge. Ker «o bili njegovi starši s Koroške, si je moćno želel tjakaj. Septembra 1942 je šel onstran Karavank in z vso vnemo začel tamkaj organizirati odbore OF po Roini t'olini in drugod, vzpostavil je ilegalne zveze do Celovca in bodril osvobodilno gibanje v l* *i, K DELJEN DELOVNI CAS H B tj. |£ KRANJ - Tako kol v dru- g gih upravnih službah bodo ^ B tudi na Okrajnem in občin- |[ g skih komitejih LMS uvedli v Šfc ^ kranjskem okraju deljen de- |£ |i. lovni čas. Na okrajnem ko- Bi |f miteju LMS v Kranju bodo ^ |> razen dopoldanskih uradnih |< B ur, uvedli še popoldanske, In j| teh krajih. Veroval je v zmago pravice in v lepSo pr*hodnost ter r "j t r"w f " -1 ■ • .- • ... ' #r .',--» y nq- slcer v sredo od 14. do 1.8. ure, na vseh občinskih komi- M h£ sicer ob sredah in petkih od M š£ 15. do 18. ure. li ¥■ » >eS Deljen delovni čas m n*| H okrajnem in občinskih komi- ^ P lejih LMS uvedli zato, da g$ |js bodo lahko mladinci prišli na j$ || komite po opravkih tudi po- ^ |f poldne. Tako ne bodo po ne- »jg |j potrebnem zapuščali dela v |£ p tovarni v dopoldanskem času. || I i Začetni korak sodelovanja Jesenice - Člani izvršili odborov kranjske in jeseniške občine so preteklo sredo na skupnem sestanku na Mežakli izmenjali bogate izkušnje, dosežene pri dosedanjem delu. Predsednik Občinskega odbora SZDL Jesenice Roman Tr-žan, je dejal, da jc v jeseniški občini več kot 82 odstotkov volivcev članov SZDL. Nato je poročal o problemih in o načinu dela Občinskega odbora SZDL na Jesenicah. Med drugim je povedal, da so razpisali osemmesečno tekmovanje za vse krajevne organizacije, za najboljše pa so pripravili lepe nagrade. Trenutno so se posvetili problemu družbenega uveljavlianja žena. Zanimiv je tudi njihov način dela po ustanovitvi krajevnih odborov SZDL, o katerem je član IO izčrpno poročal. Tovariš Stane Božič, predsednik Občinskega odbora SZDL Kranj, jc dejal, da so večina svojega dela prenesli na devet konvsij, ki se vedno bolj uveljavljajo na vseh področjih. Nato so govorili 0 problemih zdravstva v kranjski komuni ter o kulturi in presveti. Udeleženci skupnega sestanka izvršnih odborov, so govorili Se o stanovanjskih problemih v ob^n občinah. Vsekakor so taki skupni sestanki koristen način izmenjave izkušenj dveh organov organizacije, ki igra pomembno vlogo v nalo n družbenem življenju. MATIJA VERDNIK cionalnih pripadnostih in postavljenih mejah med državami. Ob napadu na Zapadnokoroški odred in OK KP za Koroško je j bil ranjen v nogo in je izkrvavel, j nraillllllTi......:'-,:,-|iI,!i|!!lllll"lllllllt!!|tillll!lllll!|!l!l!!,i" ■ Ljudje in dogodki Francoske In alžirske delegacijo več ne loči samo švicarsko-francoska državna meja in nekaj kilometrov Lemanskega jezera, temveč globoka nasprotja, ki so po tritedenskih pogajanjih pripeljala konferenco v slepo ulico. Diplomati so se začeli ravnati po zgledu športnikov. Ko jim igra ne gre od rok, zahic-jvao »tirne out«, čas zp razmišljanje in spremembo taktičnih potez. Francozi so na svojo lastno pest prekinili razgovore v Evianu in izvali tako težko nezadovoljstvo v alžirskem taboru, ki ga je Belkasem obrazložil na tiskovni konferenci. Alžirci si to gesto orsavske diplomacije razlagajo kot nezaželeno grožnjo, ki ima namen psihološko vplivati na nasprotnika, da bi popustil v bistvenih točkah alžirskega problema. Toda tritedenski potek razgovorov je pokazal, da je alžirska delegacija enotna v svojih načelih, zrela nalogam za »zeleno mizo« in da ne želi popuščati niti za ped, ko so ogroženi principi sedmih let boja in ogromnih žrtev alžirskega ljudstva. Potek eviansklh razgovorov, ki ima svojstvena zgodovinska obeležja, kajti ne zgodi se to često, da bi nasilci revolucije in tisti, ki nehajo biti gospodarji 'MiiiiiiMiiiiiHiinniiiMPiiiiM iniMiimiimnffmnminirTOimifiimOTttitns Evianske po tuje usode, sedli za konferenčno mizo, kaže da so navzkrižja dejansko enaka kot so bila v začetku konference. Malo je vprašanj, o katerih so do sedaj več aH manj bolj načelno razpravljali, ki bi kazale na zbližanje pogledov. Poleg manj bistvenih zahtev, da so Alžirci večkrat sprožili sodelovanje prvaka alžirskega upora Ben Bclle na konferenci, ki so ga v času evi-anskih razgovorov sicer prepeljali v manj strašen zapor, od koder so mu omogočili telefonske razgovore z alžirsko delegacijo, za katere pa je vsakdo vedel, da jim prisluškuje francoska tajna policija, jc konferenca odkrila številna mesta, ki ne obetajo skorajšnje zagladilve alžirskega spora. Francozi so prišli v Evian, da mešetarijo in da s spretno diplomatsko igro spravijo vroči alžirski kostanj iz žerjavice, Alžirci pa so prišli s prepričanjem, da po drugi poti, poleg oboroženih spopadov in borb, uspešno zaključijo svojo revolucijo. Kajpada so bili spričo tega dosedanji razgovori podobni bolj razgovorom med gluhimi. Alžirci so petkrat na teden preleteli s helikopterji švicarskih oboroženih sil sivozelc-no gladino jezera, da bi spoznali , šolski primer francoske me- Zaradi kupievanfa t tuio valuto, zatajitve davkov in vohunstva ŠTIRI LETA STROGEGA ZAPORA IN 300.000 DINARJEV DENARNE KAZNI Pred senatom petorice Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval predsednik sodišča Ivan Replnc, se je moral v preteklih dneh zagovarjati slaščičarski mojster Jože Pavijič (»Bučar«) iz Kranja. Obtožen je MI kupčevanja s tujo valuto, zatajitve davkov in vohunstva. Obravnava je bila tajna, ker so to zahtevali razlogi varovanja državne koristi. Obtožencu so bila obtožena kazniva dejanja in krivda dokazana. Obravnava je pojasnila, da se je že v letu 1955 povezal s hotelirjem Hansom Langom iz Beljaka, ki je v času okupacije v Kranju upravljal sovražnikovo policijsko kantino.. Dogovorila sta se. da mu bo Lang pošiljal uslužbence potovalnega urada Sprjnger iz Celovca, ki bi prcvzenf.n od njegn dinarsko valuto, ki bi jo obdolženčev sorodnik Ffl'p Fale iz Beljaka pretopljeno v šilinge, nalagal sanj pri Karnlnervolks -banki v Celovcu. Pri teh manipulacijah je zagotovil svojo udeležbo tudi obdolženčev znanec Rikel iz Celovca. Dogovor sta Hans Lang in obdolženec vestno izpeljala in je tako slednji s pomočjo uslužbencev potovalnega urada Sprin-ger in s pomočjo a v to prevoznik a Rlkla spravil v letu 1956 čez mejo skupno 1,250.000 dinarjev našega denarja ter si preko sorodnika Paleta pridobil v celovški banki za to našo valuto naložbo 42.000 šilingov. Vse je šlo po sreči, le enkrat je bil zaloten uslužbenec podjetja Springer, ko jc hotel pretihotapiti čez mejo obdolženčevih «00 tisoč dinarjev. Jože Pavčlč, ki je v zadnjih letih samostojno vršil v Kranju slaščičarsko obrt, jc moral, sodeč po gornjih transakcijah, imeti prav lepe dohodke. Vendar mu življenje tu le ni bilo po volji. Začel je misliti na emigracijo in si tudi preskrbel garancijsko pismo od avstrijskega ■ns***1' Žagarja Is Celovca ter 25. decembra 1956. leta tudi dejanski »,..jalova! v Avstrijo. Tam je skušal dobiti asil in dovoljenje za emigriranje v Kanado, pa mu to, kakor je sedaj povedal, nI uspelo, ker »i imel za izselitev v Kanado, kamor bi želel priti, socialnih po- gojev. Zato se jc odločil, da se vrne v domovino, tujo valuto, ki se mu je nabrala v celovški banki, pa je uporabil za nakup osebnega avtomobila. Za »Volksuva-gen—Karmann«. model 1957,, je odštel skoraj vso naložbo v celovški banki. Sorodnik Filip Fale mu je oskrbel darilno pismo, tako da si je obtoženec prihranil S57 ligo« 670 dinarjev prometnega davka. lla::en lega mu je bilo še dokazano, da jc po naročilu Filipa Paleta v letu 1957 izročil nekim turistom iz Avstrije na račun dolga 2 tisoč šilingov, ki ga je imel pri sorodniku še v zvezi z nakupom avtomobila, znesek 50.000 d naijvV. I p.letu pa je potem pes 900 šilingov na račun dolga, 1 jih je ta založil za nakup razni.' delov za avtomobil, še znesek 2 tisoč 500 dinarjev. Tudi v vseh teh primerih je torej kupčeva! s tujo valuto. Obdolženi Jože Pavičič je v času bivanja v inozemstvu, kakor jc dognala obravnava, dajal neki tuji obveščevalni službi tudi zaupne podatke. Na ta način je zakrivil razen kupčevanja s tujo valuto in zatajitve davkov še kaznivo dejanje vohunstva. Obdolženec je storil težka kazniva dejanja, posebno v primeru vohunstva, za kar določa naš kazenski zakon kazen strogega zapora najmanj treh let. Sodišče je upoštevalo, da jc zlasti kaznivi dejanji kupčevanja s tujo valuto in zatajitve davkov odkrito priznal in se popolnoma tudi zavedal krivde, razen tega pa je upoštevalo tudi to, da ima skrbeti še za dva otroka, deloma pa so dejanja tudi že odmaknjena. Obdolženec je skušal sicer prepričati sodišče, da je bil že od mladih let naprednega mišljenja in da Je podpiral tudi osvobodilno gibanje, vendar je moral tudi priznati, da je pozivnico za partizane nesel na kranjski Gestapo. Sodišče mu je ob upoštevanju težine in družbene nevarnosti kaznivih dejanj ter okoliščin, ki so stopnjo njegove krivde olajševale, odmerilo za vsa kazniva dejanja RTIRI LETA STROGEGA ZAPORA IN 300 TISOČ DINARJEV DENARNE KAZNI. Izreklo je tudi odvzem zaseženih mu tisoč šilingov in osebnega avtomobila »VoIkswajrcn-Karmann«. Sodba še ni pravomoćna. TALEC V Šenčurju bodo za občinski praznik — 9. julij na pobudo tam-kajšne organizacije ZB odkrili spomenik v spomin na dvainšti- rideset talcev, ki so Jih v času NOB nemški krvoloki ustrelili ob cesti Šenčur—Visoko. Spomenik, izdelan iz istrskega marmorja, je delo člana Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije Janeza Gre-gorka, ki že nekaj let prebiva hi ustvarja v Kranju šetarske vneme. Tritedenski izleti čez Jezero so jim omogočili, da spoznajo bistvene razlike. Sahara: Francozi želijo zadržati nad njo kontrolo. Res države »okrog Sahare«, naj bodo soudeležene pri izkoriščanju njenih bogastev, toda dirigentska palica naj ostane v rokah Tarl-za. Dogovarjali naj bi se o odstotkih v udeležbi, bodočih od-nošajih in o ničemer drugem. Alžirci vidijo eno samo možno rešitev. Sahara je sestavni del Alžirije. Predstavlja štiri petine alžirskega ozemlja in je to vedno bila. Pripravljeni pa so dati Francozom gospodarske koncesije za vloženi denar. Vojaška oporišča: Joxe diplomat francoskega kova priznava neodvisnost Alžirije. Zeli pa na alžirskem ozemlju zadržati zdaj to važno letališče, drugič zop00 ležišč. Letošnji turizem vv mesecu maju pa je po splošni*1 podatkih boljši kakor lani. Pr*" mer java kaže, da je domačih g°~ stov nekaj manj, tujih pa več. Izgledi za letošnjo sezono na spi0*"' no niso slabi. Cene so se dvignile za domače goste povprečno za * do 15 odstotkov, za tujce pa za 3« odstotkov. Dnevna preskrba znaj* ša po njihovih računih 1000 o° 2300 dinarjev. P^nOTA, DNE 17. JUNIJA 1961 STRAN GOSPODARSTVO 3 V pripravah za Poljane .................... Sf^:M::;:v:iitl Letošnje mladinske delovne akcije Na Jesenicah, w Radovljici, Tržiču, v Kranju in Škofii Loki Sodelovalo bo nad 2.200 mladincev NA JAMNIKU IN V GORJAH ŽE UREJENO ZA PRENOČIŠČA — RAZGOVOR Z BIVŠIM KOMANDANTOM PREŠERNOVE BRIGADE, KI BO VODIL LETOŠNJI POHOD Po vsej Gorenjski se pripravljajo za množični pohod na Poljane v začetku julija. Pod zastavami in vodstvom nekdanjih borbenih partizanskih enot bodo takrat preživeli borci, člani športnih organizacij in društev, zlasti pa mladina, počastili spomin 20-lctnice naše revolucije. V hod Kranju se pripravljajo za po-okviru Prešernove brigade. Na čelu brigade bo bivši komandant Prešernove brigade, Karel Leskovee, ki je od sredine 1944, leta pa do osvoboditve v tem svojstvu vodil veliko odločilnih boje\ po jelov.ških in trnovskih gozdovih, okrog Zirov, Idrije in Cerknega. Nemalokrat je s svojo organizacijsko sposobnostjo in osebno hrabrostjo odločal o izidu posameznih akcij ali pa tudi o usodi svoje partizanske enote. Pričakujejo, da se bo pohoda udeležilo približno 400 udeležencev. Preživelih borcev oziroma članov ZB bo verjetno kakih 100. Njim se bo pridružilo še približno 180 članov predvojaske vzgoje. 30 do 40 planincev in tabornikov, kakih 40 članov telesnovzgojnih in športnih organizacij itd. Naslednji dan, zlasti pa zadnje jutro v Gorjah, se bo brigada pridružilo še več takih, ki niso sposobni trodnevnoga pohoda na 100 kilometrov — starejši borci, invalidi itd. Na pot bodo krenili v nedeljo, 2. julija, in sicer skozi Pševo do Jamnlka. Tam bo tisti večer miting, domačini pa že sedaj pripravljajo vse potrebno za udobno prenočišče. Naslednji dan se bo brigada razdelila v dve skupini. Prva bo krenila čez Jelovico, in sicer preko Mošenjske planine in Martinčka na Kodrasti vrh, Vošče, Brdo do Kupljenika. Druga sku-pipn pa bo iz Jamnika krenila v Kropo, skozi Kamno Gorico, Lan-ovo in od tam na Kupljenik, kjer bi se popoldne znova združili obe skupini. Iz Kupljenika bo skupna brigada krenila skozi Bohinjsko Belo do Zgornih Gori j, kjer bo znova miting in prenočišče. Tretje jutro pa bodo slavnostno korakali proti Poljanam. TAKRAT NA PASJI RAVNI.. Tovariš Leskovee je danes kot polkovnik na odgovornem službenem mestu v Ljubljani. Obiskali smo ga. Pobarali smo ga, kako tečejo priprave za pohod njegove nekdanje enote — Prešernove brigada. Prijazen in razpoložen kot je zmeraj, je bil kar brž pripravljen na razgovor. Največ pa je govoril o posameznih dogodkih te briga-gade. Kljub toliki zaposlitvi v službi ter mnogemu postranskemu delu v družbenih in političnih organizacijah, je zadnja leta zbral in napisal obširno delo o spominih iz Prešernove brigade. To delo bi lahko izdali kot posebno brošuro. Na letošnji pohod pod njegovim poveljem upa, da se bo zbralo kakih 400 udeležencev. Seveda, v glavnem mladina. Na Jamniku in drugih znanih partizanskih krajih bodo skušali obiskati in pozdraviti nekdanje partizanske družine. ►►Kot je znano, ste kot komandant Prešernove brigade zmeraj zelo pazili tudi na borce, skrbeli za njihova življenja in kadar j bil kdo ranjen, vas je hudo prizadelo. Tako pravijo nekateri bivši vaši borci. Kdaj ste bili najbolj v skrbeh za svoje borce oziroma kdaj je bila vaša enota najbolj »v škripcih« kot se temu po domače pravi?« Tako smo ga vprašali. Zatem je povedal dogodek, kjer se je res bal za usodo svojih ljudi. Bilo je to 30. septembra 1944. na Pasji ravni pod Blega-šem. Njegova brigada, ki je bila na Zirovskem vrhu, je dobila radio telegram, naj krene v Dolomite, da bi v sklopu XXXI. divizije sodelovala v bojih z belogardisti in Nemci, ki so se bili z velikimi silami vrgli v te kraje. To-'a brigada je imela takrat samo Iva bataljona — kakih 300 borcev. Krenili so na pot. Bilo je kislo vreme z dežjem. Okrog pol enajstih dopoldne so se na Pasji ravni srečali s sovražnikom. Veliko belogardistov je bilo tam. Prešer-iiovci so zavzeli koto 1030. Vnel se je hud boj. Belogardisti so šli na j uriš. Prišlo je do boja prsi ob ;>rsi. Nekemu našemu borcu ob minometalcu je bomba presekala togo, tako da se je držala samo e z neko žilo. Z nožem je sam drezal še to in se zavlekel h a rt ižanski glavnici. Boj je bil dit. Na srečo so partizani odkrili vražni načrt. Tam v bližini so -:li telefonsko žico, ki je povezala belogardiste z Nemci v ijanski dolini. Priključili so Isluševalni aparat ter poslušali Atimška povelja. Partizane naj bi spravili samo na eno mesto ter jih potem tam z artiljerijo s Črnega vrha uničili. Ob pol štirih popoldne je začeli glavni boj. V boju je ušel tudii neki kmet, domačin, ki je bil tisti i dan kot vodič v Prešernovi briga-1 di. Nemcem je izdal vse, kar je; vedel o partizanih. Stanje je bilo, kritično. Prešernove 1 so imeti že^ 7 mrtvih in 14 ranjenih. Boj se jm{ nadaljeval do poznega večera. 8ur i vražnik je sklenil obroč in priti- Te dni je odšla na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti« letošnja prva gorenjska mladinska delovna brigada »Rezke Dragarjeve«, ki jo sestavljajo dijaki in dijakinje Tehnkske tekstilne šole iz Kranja. Brigada bo ostala na delovišču avtomobilske ceste mesec dni. Za njo bo na avtomobilsko cesto odšla iz kranjskega okraja še XVI. gorenjska MDB »Lojze Ke-be«. Sestavljali jo bodo srednješolci iz Škofje Loke in z Jesenic in bo štela 120 brigadirjev. Na delov išče avlomobiJ«ike ceste pa bo iz kranjskega okraja odfala še skal z vseh strani. Ob pol devetih zvečer sta oba} tretja letošnja mladinska delovna bataljona krenila navzdol proti f Hirgada, ki se bo imenovala »Can Lučam v Selško dolino. Treba je bilo najti izhod, se prebiti. Ko so prišli v dolino, so nenadoma zve-, deli, da so se Nemci tam umaknili že ob 8. uri zvečer. Pot je bila torej prosta! Oddahnili so se in mirno šli z ranjenci proti Martinj vrhu. Velika nevarnost je bila za njimi. »Tisti boj je bil najbolj srdit in takrat smo bili v največji nevarnosti. Se danes se čudim, kako smo se takrat lepo rešili brez hujših posledic,« je dejal polkovnik Leskovee, ko je pripovedoval o tom dogodku. Potem je pravil, ■< kakšno težavo so prenašali ranjence preko Postojne na Dolenjsko in podobno. Veliko, veliko zanimivih dogodkov se spominja in udeleženci bodo na pohodu gotovo imeli priložnost slišati nove in nove resnične zgodbe, ki se danes zdijo le še kot pravljice. 1. c. o Jesenice POL N E Boh.Bela o Radovljica karjev bataljon«. Brigada bo kadrovska in jo bodo sestavljali mladinski delavci iz asnevnih organizacij kranjskih tovarn in vasi. Razen zvezne mladinsloe delovne akcije na avtomobilski cesti, bo gorenjska in druga mladina sodelovala tudi pri številnih lokalnih delovnih akcijah v kranjskem okraju. Na Jesenicah so že ustanovili štab mladinskih delovnih brigad, ki bo v teh dneh pripravil vse potrebno za lokalno mladinsko delovno akcijo na Jesenicah. Jeseniška mladina bo gradila športno igrišče pri novi osemletki in urejevala okolico novega kopališča na Jesenicah. Pri vseh teh delih bo sodelovalo okoli 200 brigadirjev v treh brigadah sestavljenih iz mladincev in mladink jeseniške komune. Na Hrušici pri Jesenicah bo domača mladina nadaljevala delo pri vodovodu, gradnji športnih igrišč in doma kulture. Razen stalnih brigad, bodo pri l6kalni mladinski delovni akciji na Jesenicah sodelovali tudi ostali Jeseničani v popoldanskem času po delu v tovarni. V tržiški občini bodo organizirali lokalno mladinsko delovno akcijo v Križah, kjer bodo gradili športna igrišča. Računajo da bo pri teh delih sodelovala ena mladinska delovna brigada, ki jo bodo sestavljali mladinci in mladinke trži-ške komune. V škofjeloški občini bo mladina delala na lokalni delovni akciji pri izdelavi 3 milijone kosov opeke. Okrog 2 milijona kosov opeke bodo prodali in denar potem porabili za izgradnjo športnih objektov. 1 milijon opeke pa bodo porabili pri gradnji doma TVD »Partizan«. Pri tej lokalni mladinski delovni akciji bo sodelovalo okoli 400 brigadirjev v treh brigadah. Brigade bodo sestavljali mladinci in mladinke iz Purja, Murske Sobote in Škofje Loke in bodo delale dva meseca. V Kranju bo. 8 mladinskih delovnih brigad v juliju in avgustu lotos nadaljevalo z gradnjo centralnega športnega stadiona. V juliju bodo najprej delale 4 brigade, in sicer iz Maribora, Celja, Ljubljane in Kranja, v avgustu pa bodo delale prav tako štiri brigade, in sicer iz Celja in Maribora po ena, medtem ko bosta it Kranja dve. Vsaka brigada bo imela po 51 brigadirjev in brigadi rk. V radovljiški komuni bodo organizirali občasno mladinske delovne akcije, in sicer največ pri gradnji raznih športnih in komunalnih objektov. Med poletnimi počitnicami bosta sodelovali pri urejanju struge Savinje dve srednješolski kranjski brigadi, skupaj okoli 100 brigadirjev in brigadirk. Tako računajo, da bo letos sodelovalo prj lokalnih mladinskih delovnih akcijah v kranjskem okraju nad 2200 mladincev in mladink z Gorenjske in iz drugih krajev Slovenije m Hrvatske. M. Z. z u g d e l i smo... Pot po kateri bo šla Prešernova brigada V počastitev 20-Ietnice vstaje Tip mm 100 km partizanski pohod UDELEŽENCI MLADINA IN PREŽ I VELI BORCI — SKUPNI CILJ NA POLJANAH V počastitev 20-letniee vstaje jugoslovanskih narodov bodo na Gorenjskem razen drugih slavnostnih manifestacij organizirali tudi 100 km pohod. Udeležila se ga bo mladina, razvrščena v partizanske enote, v vse tiste, ki so obstajale na Gorenjskem v časn NOB. Občinski odbor UROPJ v Kranju bo vsakemu udeležencu tega pohoda podelil značko in diplomo kot priznanje in v spomin na 4. julij Dan borca in 20 letnico revolucije. V programu je predvideno, da bodo vse enote šle po partizanskih stezah, z namenom, da se mladina seznani s pomembnejšimi akcijami in dogodki iz časov NOB, z uspehi posameznih enot, da spozna kraje, kjer so se borili in prelivali kri gorenjski borci. Vsi tisti, ki bi se radi udeležili tega pohoda, vendar tako dolge poti ne bi vzdržali, se bodo lahko priključili koloni na različnih točkah, skozi katere bodo šle partizanske enote. To bo posebno prikladno za stare borce, saj se bodo tako lahko sestali s svojimi starimi tovariši v istem vodu, četi ali bataljonu. Za mladinec predvojaske vzgoje pa je udeležba na maršu obvezna. Praktično bodo preizkusili vse vaje, predvidene v njihovem učnem programu. Partizanske enote bodo odšle na pot 2. julija ob 7. uri in prispele na cilj 4. julija v Poljanah nad Jesenicami, kjer bo centralna proslava. Osnovali bodo partizanske enote, ki so se v času NOB najbolj proslavile, in sicer: 1. KOKRSKI OURED - komandant bo rezervni major Janko-Stanko Prezelj - Jo krenil iz Tržiča v smeri, Spodnja Bela, Zgornja Bela, Pavše, Sleparska vas, Poljane, Gojzd, Svarje, Gorice, Sebenje, Križe, Lcše, Srednja vas, Begunje, Žirovnica, Dobrava, Poljane pri Jesenicah. 2. PREŠERNOVA BRIGADA s komandantom polkovnikom Karlom Leskovcem bo krenila v smeri: Tšcvo, Javomik, Bezovnica, Lajše. Leva kolona bo šla naprej po poti: Jamnik, Mošenjska planina, Martinjček, Plazgoljev rog, Kodrasti vrh, Vošče, Breda. Kupljenik. Desna kolona pa v smeri: Sv. Jera, Podblica, Kropa, Upnica, Lancovo, Na pečeh in Kupljenik, kjer se bosta obe koloni srečali in nadaljevali pot preko Bohinjske Bele, Rčitna, Krnjice, Zg. Gorij, Mevkuš do Poljan. 3. ŠKOFJELOŠKI ODRED s komandantom majorjem Janezom Lušinom se bo sestal v Škofjl loki in šel v smeri: Mlaka, Rovt, Martinj vrh, Zeleznlkf. Podlonk, Prtovč, Ledina, Rovtarica, Soteska, Bohinjska Bela, Zg. Gorje do Poljan. 4. CANKARJEV BATALJON in VDV bataljon (vojska državne varnosti) bosta skupno odšla na pot pod vodstvom komandanta polkovnika Tončka Dežmana - narodnega heroja. Cankarjev bataljon se bo sestal na Jesenicah, VDV bataljon pa v Radovljici. Prvi bo odšel po poti: Dobrava, Bled, Ribno; drugi pa: Lesce, Bled, Ribno, od tu pa združeni odred po poti I.ancavo, Kropa, Jamnik, Dražgošr, Rovtarica, Tamarije, Kupljenik, Bohinjska Bela, Tratovec, Kmjica, Zg. florje do Poljan. 5. BOHINJSKO-JESENISKI ODRED s komandantom majorjem Ivanom Lebnom bo odšel iz Bohinjske Bistrice v smeri: Zlan, Laški janež, Stara Fužina, Srednja vas, Češnji ca, Koprivolk, Mrzli studene«, Pokljuka, Krnji ca, Poljšica, Rečica hn rovt, Sv Gorjuše, Poljane. Občinski odbor UROP ki odbor ZB v Kranju sprejemata prijave vseh gorenjskih preživelih borcev za omenjeni pohod. Bilo bi prav, da vsi tisti, ki se še niso prijavili, store to v najkrajšem času. 40 v u..v^,uf ueiavUiCfl invalidne mladine v Kamniku, je v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger razstava učencev obeh kamniških ceemletik pod naslovom »MOJ KRAJ VČERAJ«. Prikazane so razne risbe, makete, priloženi pa so še prosti spisi dijakov s takšnim naslovom. Zelo lepo so posebno makete prejšnjega Kamnika. Otroci so skušali ponazoriti svoje mesto pred leti, tako kot so si ga zamislili, oziroma kot so slišali pripovedovati od odraslih. O Člani KO SZDL Leskovica sp že vložili 600 ur prostovoljnega dela za gradnjo ceste, ki bo povezovala okoliško prebivalstvo s Poljansko cesto. Vsi prebivalci tega okoliša so se zelo navdušili za to akcijo in so se obvezali, da bo vsaka hiša opravila 100 ur prostovoljnega dela. Krajevni odbor hna pri tem le težave z denarnimi sredstvi. ObLO Je namreč znižal kvoto za gradnjo te ceste. ^ Skoda v tovarni »Svit« v Kamniku ob požaru, ki je uničil pol tovarniškega poslopja, še ni dokončno ocenjena, vendar znaša že po dosedanjih cenitvah nad 24 milijonov dinarjev. Na pogorišču Delo sindikalnih svetov m podružnic Še vedno o ekonomskih enotah ŠE TA MESEC OBČINSKA POČITNIŠKA SKUPNOST f Pretekli teden je na Jesenicah zasedala komisija za organizacijska in kadrovska vprašanja pri ObSS Jesenice. Člani komisije so izdelali in sprejeli program svojega dela. V program so vnesli predvsem tiste točke, ki določajo, da je treba organizirati sindikalne podružnice v takem smislu, da te ne bodo ovirale nadaljnjo decentralizacijo delavskega samoupravljanja in uvajanje ekonomskih enot. Organizacijska komisija bo morala v prihodnje tesneje sodelovati s sindikalnimi podružnicami in jim nuditi vso pomoč pri uvajanju novega gospodarskega sistema, skratka, komisija mora spremljati delo sindikalnih organizacij ter o tem poročati predsedstvu ObSS. V četrtek, 8. junija, pa je zasedala komisja za oddih in rekreacijo. Razpravljali so o ustanovitvi občinske počitniške skupnosti ter sklenili, da bo ustanovna konferenca te skupnosti predvidoma 23. i junija. Na konferenco bodo pova-(I bili vse predsednike sindikalnih j I podružni ter referente za šport, 11 predstavnike SZDL, zastopnike 11 gostincev in sveta za turizem pri a ObLO Jesenice, kakor tudi vse 4 ostale zainteresirane organizacije. DELO PO KOMISIJAH Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka je na svoji prvi seji razpravljalo o organizaciji dela Občinskega sindikalnega sveta. Sklenili so, da bodo ustanovili pet komisiji; politično - gospodarsko, komisijo za delavsko samoupravljanje, za šport, za HTZ in organdzacijsko-kadrov-sko komisijo. Te bodo same zbirale problematiko o njej razpravljale in tudi sprejele ustrezne osnutke sklepov za plenarne seje. V vseh petih komisijah bo sodelovalo 45 članov. NAJAKTIVNEJŠA SINDIKALNA PODRU2NICA V TOVARNI PEKO Občinski sindikalni svet Tržič pripravlja analizo o gospodarstvu v preteklem letu. Iz do sedaj zbranega materiala so razvidna prizadevanja za povečanje proizvodnje, razvidno pa je tudi gibanje osebnih dohodkov. Analiza vsebuje tudi prikaz stanja upnikov in dolžnikov ter nekatere aktualne probleme tržaških podjetij. Razprave o uvedbi ekonomskih enot so sedaj najbolj živahne v tovarni Peko. Tu Je bila sklicana razširjena seja sindikalne podruž- nice, katere so se udeležili tudi predstavniki OBSS, kjer so udeleženci ugotovili, da so sedanje obračunske enote že prava osnova za formiranje ekonomskih enot Peko je najbrž tudii eno izmed redkih podjetij, kjer tudi vodilni uslužbenci pomagajo političnim organizacijam v kolektivu pri decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Večina delovnih kolektivov v tržiški občini je že sprejela sklep, da 3. julija po možnosti ne bodo delali. Prav tako so tudi sklenili, da se občinski praznik praznuje kot dela prost dan. Bled ni samo turistično središče Na Bledu poteka od 4. maja do 23. junija tečaj za vodilne uslužbence v računovodstvu. Tečaj bodo v jeseni nadaljevali in zaključili s pismenimi izpiti. Učni načrt predvideva 380 ur predavanj, ki obravnavajo predvsem delo v knjigovodstvu in splošne gospodarske predpise. Ta tečaj organizira Združenje knjigovodij Slovenije sedaj ze tretje leto. so že odstranili ruSeviiie) tovarno pa bodo obnovili po novem načrtu. ZABAVNI VEČER NA BLEDU Bled, 14. junija - Sinoči Je Turistično društvo z Bleda priredilo v kazinski dvorani pisan večer v plesnem ritmu. Ta zabavna prireditev Je zamišljena za tuje in domače goste, ki so na Bledu na počitnicah in jo bodo v letošnjem letu še večkrat ponovili. Prireditev vodi plesni mojster Simon-čič iz Maribora. Na prireditvi Je bilo veliko število domačih in tujih gostov, ki so z veseljem sodelovali v programu. Hniiiiiiitiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiitiniiiiiiiiiinmir I Gospodarske vesti! g Center za izobraževanje v == H Novi Gorici. V Novi Gorici I H so pred kratkim ustanovili M H izobraževalni center poni- I H št verne industrije, ki bo spr- §= = va zajemal območje goriške- §§ I ga in koprskega okraja ter |§ ■ del Notranjske. Pohištvena I s industrija zaposluje na tem I I območju približno 3 tisoč de- j| H lavcev. Po predvidevanjih se I I bo ta center razvil v repu- jg H bliško in morda celo v zvez- || I no izobraževalno ustanovo. I {§ Jugoslovanska podjetja na jj§ H sejmu v Poznanju. 11. junija 11 I so odprli v Poznanju 30. ju- || H bilejni mednarodni sejem, ki || I se ga udeležuje 57 držav, §§ I med njimi tudi Jugoslavija. Ij I V jugoslovanskem paviljonu H §§ je letos razstavljena večja iz- & H bira blaga kakor v prejšnjih §§ I letih, zlasti še blaga za širo- II I ko potrošnjo in tehničnih § §jj predmetov. ščj Nov most na jadranski m a- s g gisirali. V Omišu so prete- I H klo nedeljo odprli nov most §§ I čez reko Cetino, ki je dolg H 100 metrov, njegova železna H konstrukcija pa tehta 370 ton. j Z dograditvijo tega mostu je H dokončana etapa jadranske š magistrale med Splitom in H Omišem. p Letos štiri nove tovarne I sladkorja. — V Peći so pred I E kratkim zaključili dvodnev- a I no posvetovanje strokovnja- ff g kov sladkorne industrije Ju-I goslavije. Na posvetu so stroji kovnjaki potrdili domneve, I da bodo že letos začele obrali tovati štiri nove sladkorne I tovarne in to v Serati, Kovi-§ nu, Sramski Mitrovici in m Peči. I Ribiške ladje za Tunizijo. = H V ladjedelnici »Crvena zvi- g I jezda« v Pulju bodo prihod- s g nje leto pričeli graditi 5 veli- ■ I kih lesenih ribiških ladij za gj gtundzijsko ribiško ladjevje. §§ OBVEŠČEVALEC SOBOTA, DNE 17. JUNIJA" 19«! m a L i o g l n s i PRODAM Gelec Royale - Matični mleček, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« 1214 Prodam motor DKVV 175 nem, letnik 1955. Ogled vsak dan popoldne in v nedeljo dopoldne. Vilfan, Zasavska 16, Orehek, Kranj 23S5 Prodam 2 mopeda »Colibri« po zelo ugodni ceni in rollcr 125 ecm. Naslov v oglasnom oddelku 2406 Poceni prodam trofazno električno črpalko za hišni vodovod In oljno stikalo. Ogled v Elektrotehničnem podjetju na Jahačevem prehodu v Kranju 2410 Prodam motor »Vespo« 125 cem s prevoženimi 6000 km. Vrtačnik, Rupa 19, Kranj 2301 Prodam dobro ohranjen levi vzidi jiv Štedilnik na 2,5 plošči, hladilnik za 3. t. Chenrolet in kabino. Polzve se; Reševa fl, Primsko-vo, Kranj 2401 Prodam 40-litrski Tobljev pralni stroj. Šenčur 16 2402 »Škodo« 1100, v odličnem stan)u prodani po ugodni nizki eenl. Ogled možen vsak dan. Puštal 84, Skofja Loka 2440 Prodam avto »Topolino B« in moped »Colibri«. Jelenčeva 23, Pri makovo 2404 Prodam kompletne zavore, bobne, 16 eolske. Naslov v oglasnem oddelku 2441 Prodam nov dvosedežni moped »Svrča« po ugodni ceni. Avguštin, Godešič 42, Skofja Loka 2442 Prodam gozd, travnik In njivo ob cesti Šenčur—Voklo. Poizve se V Šenčurju 214 2443 Prodam enodružinsko hlSo v Piranu ob morju, primerno za počitniški dom. Ponudbe oddati v Oglasni oddelek 2444 Prodam kravo s prvim teletom. Voklo 63, Šenčur 2445 Prodam NSU Primo 175 ecm. Zirkelbaeh, St. Rozmana 1/5. Kranj 244G Prodam 2 omari, kuhinjsko kredenco, pomivalno mizo !n pohištvo za samsko sobo. Naslov v oglasnem oddelku 2447 Prodam žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku 2448 Prodam dobro brejo kravo. Jeglič, Podbrezje 86 2149 Prodam štedilnik, kredenco, pomivalno mizo in električni kuhalnik. Cerklje 90 2450 Prodam 7 tednov brejo svinjo. Zg. Brniki 37 2431 Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Mače 2, Preddvor 2452 Prodam nekaj lepih tesanih tramov za ostrešje. Srednja vas št. 61, Šenčur 2453 Volksvvagen zamenjam za dobro motorno kosilnico aH prodam. Naslov v oglasnem oddelku 2451 Prodam krojaški šivalni stroj. Ran t Alojz, Tavčarjeva 51, Kranj 2455 Prodam lepo ohranjeno Lam-bretto LD 150 emm. Smlednik 53 245(5 Prodam motorno kolo (DKW RT 1755) novejše izdelave. Spodnji Otok 22, Radovljica 2457 Prodam zelo lepega, 4 mesece .starega bika za rejo. Sp. Duplje 23 245.3 Prodam avto Fjat 1100, dostavni voz (lifervagen). Naslov v ojdns-nem oddelku 2177 Prodam dobro obranjeno iz'.oS-heno okno in vrata z železnimi roletami. Savs Ciril, Preddvor 6 2478 Prodam vodno črpalko (Fligel-pumpo) št. 4 in kitaro. Naslov v oglasnem oddelku 5470 Puch, avstrijski, črne barve, 250 cem usodno prodam. Mrak Frane. Cankarjeva 16. Kranj 2480 Prodam bel emajliran štedilnik. Tekstilna 18, Kranj 2481 Nujno ugodno prodam NSU Primo, 150 ecm s prevoženimi 15.000 km. Cena 190.000 din. Ogled Likozarjeva 4. Kranj 2482 Prodam odličen »Dttrkopp Dia-na« roller. Naslov v oglasnem oddelku 2403 KUPIM Vofičine in čcbelnl vosek, pristni odkupuje po najvišjih dnevnih cenah Zavod za čebelarstvo, Ljubljana, Miklošičeva 30 2450 Kupim Fiat 1100, novejši, tip 57, 58, 59, v dobrem stanju. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gotovina« 2460 Kupim 16 eolski gumi voz ali dromeljne. Naslov v oglasnem Oddelku 2401 Kupim enostanovanjsko hišo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku ME 2462 Kupim enostahovanjsko hišo, novejšo ali pa večsobno stanovanje v Kranju. Ponudbe pošljite pod šifro »VselJivo« z opisom objekta 2418 Kovinsko podjetje »ATMOS« Maribor, Strossmavcrjeva ul. 3 IZDELUJE: stavbeno opremo, balkonske ograje, stopniščne ograje, ter ograje okrog stavb, razne konstrukcije, železne dimnike itd. POPRAVLJA: vse vrste parnih strojev (tudi mla-tilniške), parne kotle, žage (gatre) in druge naprave. VARI: vse vrste kovin, vključno odlomljene dele iz sive strojne litine. VSA DELA OPRAVLJAMO POCENI, KVALITET-NO IN HITRO. — ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČAMO'. »Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj« razpisujet J. delovno mesto TAJNICE Tehniške tekstilne šole v Kranju. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja in po možnosti stenografije z najmanj 3 letno prakso. Zaželjena praksa v vodenju personalnih zadev; 2. delovno mesto POMOŽNEGA USLUŽBENCA - kurirja v upravi ObLO Kranj za mesto Kranj. Pogoj; osnovno šolska izobrazba. Prednost imajo kandidati iz območja mesta Kranj. Kandidati za razpisani mesti naj vlože pismene ponudbo taksirane s 50 din takse, « priloženim življenjepisom, dokazili o šolski In strokovni izobrazbi In o dosedanji zaposlitvi na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj v roku 15 dni po objavi,-« Upravni odbor Trgovskega podjetja »LUBNIK« SKOFJA LOKA RAZPISUJE MESTO POSLOVODJE ZA SAMOPOSTREŽNO PRODAJALNO. Pogoj: Visokokvalificiran trg. delavec z večletno prakso. Ponudbe poslati do 25. t. m. na upravo podjetja. Industrija obutve »Planika« v Kranju razpisuje naslednji prosti delovni mesti: 1. STENODAKTILOGRAFA * > z znanjem stenografijo in desetprstnim -slepim pisanjem. 2. DAKTILOGRAFA z dokončano administrativno šolo. Osebni dohodki po dogovoru. Nastop možen takoj. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja ali se osebno zgla-siti. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Enoslanovanjsko hišo, lahko nedograjeno ali zazidljivo parcelo v okolici Kranja kupim. Naslov v oglasnem oddelku 2484( OSTALO Društvo Išče hišnika. Pogoji usodni. Stanovanje preskrbljeno. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 2431 Trgovsko podjetje Knjigarna »Simon Jenko« Kranj obvešča vse cenjen«, odjemalce, da bo zaradi beljenja poslovnih prostorov trgovina zaprta 23. in 24. junija 1961. Istočasno obveščamo, da bo trgovina zaprto tudi v dneh 29. in 30. junija ter 1. Julija 1901 zaradi polletne inventure. Prosimo vse gospodnnske SrganiZACije, ustanove, podjetja in ostalo potrošnike, da si pravočasno nabavijo potrebne: predmete 2432 Podjetje »Modna oblačila«, Ljubljana, Titova 43, sprejme trgovskega poslovodjo, več trgovskih pomočnikov in snažilko zs novo trgovino v Kranju. Interesenti nnj vložijo pismene ponudbe na tajništvo podjetja 21G" Novi skladiščni prostori v centru Kranja se oddajo v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Skladišča« oddati v oglasni oddelek 2461 ^ Sprejmem vajenca za orodno kovnfttvo. Lampe. Sp. Brni Id 2465 V rejo dam 2 kravi s teletom a. Nnslov v Ofltlasnsm oddelku 246o Dne 12. junija sem našla usnjeno moško desno rokovlco. Rozman, Ljubljanska 4, Kranj 2467 Po prihodu nevarnega napadalca čez Karavanke PREPLAH NA ZAPLATI Medved potepuh, ki je v zadnjem času uničil 45 ovac - Kmetje iz Preddvore, Bašlja in okolice prignali čredo z Zaplate - Lovci pred veliko nalogo - Kod hodi medved? Po Jezerskem, po Kokri in okrog Predvora zadnje dni ljudje j se bo znova pojavil nekje na veliko govorijo o nevarnem medvedu, ki kolovrati po okolici ljudje zaskrbljeni pazijo svojo živino, zlasti ovce, zapirajo hleve in celo v prevelikem strahu prisluškujejo in bdijo vse noči. Pobarali smo na Okrajni lovski zvezi, kako jc s to stvarjo. V -rl:v-nem je vse to res, kar govorijo ljudje. V resnici se tu okrog potepa neki nevaren medved. Prišel jc preko Karavank oziroma preko Jezerskega vrha, ?.c onstran meje. v dolinah Bele In Lubnika n:id Železno Kapljo so kmetje javili, da jim je zmanjkalo 10 ovac. Granlčarji so tega orjaka opazili pri prehodu čez mejo. Na Jezerskem je brž tiste dni izginilo pet ovac, oj katerih so tri raztrgane tudi na^li. Pred dnevi pa se je divjak pojavil na Zapluii. V Dolgi dolini, kjer imajo kmetje iz Preddvora, Barija in okolice svoje paznike, je že izginilo kakih 30 ovan. Nastal je pravi preplah med čredo, a tudi vznemirjenje med oskrbnim osebjem. Zanimivo 9>pa je, da divjak večino ovac samo Zatekla se je mlada črna pslcaiuniči. To so opazili na trinajstih - volčjak. Lastnik jo dobi v go- J najdenih žrtvah. V večini jim je stilni »Turist«, Begunje 2468 i samo iztrgal vime - verjetno za- Iščcm sobo v Kranju ali bližnji i radi mleka, okolici. Ponudbe oddati v oglas-J ni oddelek 2469 " Našel sem večjo vsoto denarja. Poizve se pri Jakopin Ivan. Maistrov trg 0, Kranj 2470 Podjetje »Surovina« Išče nabavno prodajne^?! referenta za področje Kranj. Nastop službe takoj. Ponudbe oddati na naslov: Surovina. Cesta dveh cesarjev 37 (370). Ljubljana 2471 Dijakmli Iščeta opremljeno sobo za šolsko leto 1961/62. Ilrovat Ljubica, Zalee 94 2472 13. junija sem izgubil na Ga-šie.jskem klancu ferode za avto. Prosim najditelja, na i jih nroti nagradi odda na »A«rosorv',s«, Kranj — Labore 3473 Opremlieno sobo za 2 ali 3 osebe dam takoj v najem. Prednost imajo oni. ki lahko nudim nekaj po-sojiln ni i plačajo zn eno leto vnaprei. ponudba oddati v o slasni oddelek pod »Poseben vhod« 2474 Za drva dam lepo mizo, 4 stole 'n sobno kredenco. Koonliška '"'T. Kranj 2475 Splošno gradbeno podjetje »Sava« Jesenice razprodaja 2 korn.f vprežnih Bani ln 1 konja. Ogled? vsuk dan od 6.—14. ure c centml-f nem skladišču 247(5 r Obveščamo cenjene odjemalce,* da bo trgovina zaradi polletne in- Včeraj so odgnali vso ostalo čredo s te planine. Hkrati pa so imeli ^Iovri v Kranju posvetovanje o tem. Tega se je udeležil tudi upravnik Zavoda za gojitev divjadi »Zlatom/r« tovariš Milan Kcmperlc. Ta zavod jc pred kmeti namreč odgovoren za škodo na Zaplati. Na Jezerskem pa bo morala to škodo poravnati domača lovska družina. Medved je pri nas in tudi v Avstriji zaščiten. Zato so lovci doslej čakali na posebno pooblastilo. Toda včeraj so sklenili, da se ne bodo več ozirali na to, kajti tu gre za posebnega medveda, ki Je že iz prejšnjih let znan kot potepuh, ki se jc pojavil na Koroškem, po Jelovici in celo na Primorski strani in povsod povzroča škodo. Zato so pripravljeni, da naredijo na njega množičen lov. Najvažnejše pa je ugotoviti kje je trenutno medved. Lovci menijo, da se je verjetno pomaknil že dlleč z Zaplate in je možno, da za ponev :rbo in izmišljen rop osem mesecev zapora Vinko Gričar iz Križa pri Sevnici, ki jc nazadnje opravljal službo pismonoše v Podnartu, si je zaželel skoraj kot sleherni fant v današnjih dneh. mol orno kolo. Službeni dohodki so bili za ures-Jničenje te želje preskromni. Za-i to je začel prem!SI jevati, kako bi Apo kakšni drugi poti prijel do i potrebnega denarja. Izmislil si* je i nazadnje fingiran rop, ki naj bi i ga izvršili nnnj. ko je hodil s poleno torbo gotovine med Otočami ■in Podna rtom skozi Zaloskt gozd, trije zlikovci. Eden od teh ga je »pozdravil« k pištolo, drugI pa mu je zpstavU pot z lovskim poženi v roki. Pobrali so mu 332<990 dinarjev, mu ukazali, da je Iejgel pod skalo na tla in mu zabičali, da se od tam ne sme odstraniti do c^rne ure zvečer. Ko se je hotel dvigniti, je pristopil oni z lovskim nožem in ga začel zbadati v prsa. »K sreči« mu je prebodcl na več mestih le suknjič. venture zaprta v dneh 23., 29.. 30 junija in 1. julija. V teh dneh sef Vinko Gričar je moral g!var iz blaga ne bo izdajalo. Zcleznina,*? Peljati do kraja in je zato »rop* Kranj 2485? Javil postaji Ljudske mil!- * zidarja, 1 popravljavca fcoloit^jf^"1 .L^jf "^vezil. da in mopedov, ter 1 radlomehanlkaj80 oJ:,h ™P^i s plenom sele krimmalnih zgodb na sebi sprejmemo takoj. Stanovanjska pozno zvečer v smeri proti Oto-čam. Vendar za njimi ni bilo mogoče ugotoviti nobenih sledi. Vsa zgodba se je zazdela organom vendarle preveč romantična in ko so »žrtev« malo trše prijeli, Je priznala, da je bil rop izmišljen in da je »ugrabljena« gotovina skrta pod insod.no skalo. Miličniki so jo tam tudi res našili. Tako m je Vinku Grieš-rju izjalovil načrt do konca in ga je v zadnjih dneh moral izpovedati le 6c? pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Vinko Gričnr je tudi povedal, da je iz kmečke domačije, k L jo je pa oč<»; potem ko se' je vdal pijači, skoraj vso za pil. Mati je zapustila dom, ko mu je bilo ko-, maj 6 let. Oče se za njegovo vzgojo ni dosti brigal in si je moral že zgodaj pomagati skozi življenje sam. Sodišče mu je glede na njegova ml.nda leta - saj mu je šele 25 let — na dosedanjo neoporečnost in težko mladost, prisodilo za poneverbo in krivo ovadbo skupaj 8 Pokljuki, Jelovici ali drugod. Vsekakor previdnost, zlasti na posameznih pašnikih ni odveč, dokler ne bodo lovci zasačili in uničili tega nevarnega napadalca. Lo. UČENCI RODITELJEM Ob zaključku šolskega leta na osemletki »Simona Jenka« v Kranju Ob zaključku šolskega leta so učenci osemletke »Simona Jenka« v Kranju pripravili svojim staršem posebno prireditev. — V koncertni dvorani Delavskega doma so ob klavirski spremljavi recitirali pesmi mladega študenta, jetnika in partizana Karla Do-stovnika-Kajuha, kateremu je bila prireditev tudi posvečena. — Skozi verze tega mladega revolucionarja so uspeli prikazati potek osvobodilnega gibanja in vse-ljudskega tipora ter tako lepo počastili 20-letnico revolucije. * -I. c Prekitnitev '{ električnega toka Jesenice, IG. junija — Približno ob 0.20 uri je včeraj v obratih jeseniške železarne ugasnila luč, ustavili so se stroji in vse je bilo tiho. To je trajalo približno 35 minut. Vsakdo izmed delavcev se je spraševal, kaj naj to pomeni. Kmalu so izvedeli, da je zaradi nevestnega dela neki obratni električar pokvaril razdelilno transformatorsko postajo in s tem avtomatično izključil električno napetost za 35 minut. Škode je pri tem nastalo za približno 200 tisoč dinarjev. M. Z. Eksplozija na Javor-niku Javomik, 18. junija — Včeraj ob 0.20 uri je prišlo do eksplozije v ncnerator.^kem z.rnkovodu v obratih vnljarne na Javornlku pri J^" senicah. Po netoenih ugotovitvah menijo, da je do eksplozijo prišlo zaradi neveščega ravnanja z ventili pri parnem kotlu. Zaradi tega se je pritisk pare v kotlu zmanjšal pod normalo in plin je zr.čel uhajati v generatorju zrakovod ter povzroči eksplozijo. Škode je pri tem nastalo za približno 200.000 din. Eksplozija pa ni bistveno vplivala na zastoj proizvodnje, ker je mesecev zapora. Vinko Gričar, i danes val jama" normalno obrato-prav gotovo ne bo več preskušal vala v polnem obsegu. M. Z. ukupnost Skofja Loka, Spodnji trg št. 12 2486 Iščem garažo v mestu Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 2487 Frizersko pomočnico in brivskega pomočnika sprejmem takoj. Frizer pri kolodvoru Skofja Lo- ka 2488 objumg OBVESTILO Obrtniški pevski zbor »Enakost« Kranj prosi vse svoje redne in podporne člane društva, da poravnajo članarino za tekoče leto. Članarino sprejema zastopnik društvenega odbora v pisarni sklada zasebnih obrtnikov v hiši obrtne zbornice Kranj, Prešernova ulica 12. Isto tam se sprejemajo rezervacije za letovanje v Povijani - otok Pag. Odbor Amatersko gledališče »TONE CUFAR«, Jesenice — ugodno proda naslednja osnovna sredstva: 1. klarinet B, Bdhm sistem 2. flauto »Lignatone«, novo 3. koncertni klavir »Fr. Ehrbar« zelo ugodna cena 4. tračno žago »Mikro« — rabljena — 2800 obratov brez motorja. Interesenti si navedena osnovna sredstva lahko oglodajo vsako dopoldne v gledališču »Tone Cu-far«, Cankarjev trg 4. Ravnateljstvo Poklicne gospodinjske šole Jesenice razpisuje vpis v I. letnik dvoletne Poklicne gospodinjske šole na Jesenicah za šolsko leto 1961/62. Po končanem šolanju se absolventi šole zaposlijo v kuharskom poklicu ali ekonomski službi v obratih družbene prehrano, internatih, socialnih, zdravstvenih in drugih ustanovah. Poklic je priinoerflBc «i ženske in moifce. Pogoji za vpis: 1, dovršena osemletna osnovna šola, v izjemnih primerih dovršenih 6 razredov ln sprejemni izpit, 2. starost do 18 let. Kandidati iz drugih krajev bodo lahko stanovali v internatu. Vzdr-ževalnina bo predvidoma znašala 8.000 din. Prošnjo za sprejem v internat je priložiti hkrati s prijavo za vpi6 v šolo. Prijavi, kolkovani s 50 din državno takse, je treba priložiti: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. življenjepis, 3. rojstni list, 4. zdravniško spričevalo, 5. izjavo gtaršev ali oskrbnika o privolitvi za vpis in o vzdrževanju, 6. dopisnico s točnim naslovom za obvestilo o izidu razpisa. Rok za prijavo je do 10. julija 1961. Prijave sprejoma ravnateljstvo šole, Jesenice, Titova 4 — Gospodinjski center. Ravnateljstvo 8IBRI1JG PR0BIU M.ST Vft V KRANJU ^ Poročili to ae: Andrej Ccrček, kemijski tehnik, in Marija Seničar, kemijski tehnik; Ivan Hudobivnik, kmečki delavec, in Ljudmila Kern, kmečka delavk*; Miloš Kolarič, delavec, in Dragica čan-der, delavka; Jnne/. Kristan, strojni tehnik, in Gabrijela Baktiič, pletilja. Rodile »o: Marija čim/ar — deklico, Zora A/man — dečka, Rozalija Bitenc — dečka, Stanislava Erbida — deklico, Neža Cvek — dečka, Marija Zupanič — deklico, Ivana Jane — deklico, Rozalija Nadižar — deklico. Kristina čimžar — deklico, Marija Kalan — deklico, Ivana Filipič — deklico, Hedvika Palci — dečka, Marija Rekar — deklico, Bogomila Krvina — dečka, Ann Bre/ar — dečka, Marija Hočevar — deklico, Ana Kolone — dečka, Ivana PlaninSek — dečka, Marija Meglic — deklico, Angela Bla.ško — deklico, Štefanija Oblak — dečka, Marija Jamnik — dečka, Šerifa Aliba-bič — deklico, Marija Soklič — dečka, Marija Frellh — deklico, Silva čeferin — dečka. Umrla Je — Angela Gortnar, gospodinja, stara 63 let. V KRANJU Fižol 80 do 100 din. ajdova moka 100 din, koruzni zdrpb 50 din, koruzna moka 45 din, jeSprcnj 80 din, kala 110 do 130 din, krma za kokoSj 45 do 50 din, koruza 50 din, proso 70 din, oves 30 din, krhlji 40 do 70 din, gozdne jagode 250 din, vrtne jagode 100 din, borovnice 100 din, lisičke 95 do 120 din za liter, sir skuta 120 do 150 din, surovo maslo 600 do 640 din, čebula 100 din, novi krompir 50 do 70 din, ipinnča SO do 100 din. kislo zelje 60 do 70 din, sladko zelje 50 din, solata 80 do 100 din, grah v stročju 80 din, pesa 80 din, čeSnje 100 do 150 din, hru.ške 150 din, breskve 140 do 150 din, fižol v stročju 200 din za kilogram, kokoši 1000 din, niSčanei 300 do 400 din, jajca 25 do 26 din, zajci 400 din, kolerabe 10 din za kos, gobe 60 din, smetana 17 din za merico. Jesenice »RADIO«: 17. ln 18. junija italijansko-franeoski film ANA IZ BROOKLVNA Jesenice »T'LAVZ«: 17. in 18. junija ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE TOMA SPJERA Žirovnica: 17. junija nem. film UGRABLJENA SRF^A: 13. jimij:; nem. barvni film PETROGRAJ-SKE NOCI Dovje: 17. junija nemški barvni film PETROGRA.1SKE NOCI; 18. junija nemški film UGRABLJENA SREČA Koroška Bela: 17. in 18. junija francoski film ZVER JE IZPUŠČENA Kropa: 17. junija italijan, film MOJ DRUGI OCE ob 20. uri; dne 18. junija ameriški film HOLLY- WOOD ALI POGIN ob 16. in 20. uri Ljubno: 17. junija italijan. barv. film PUSTOI^OVSCTNF. ARSENA LUPINA Ob 20. uri; 18. junija isti film ob IG, uri; Italijanski barvni film MOŽJE IN VOLKOVI ob 14. uri Radovljica: 17. junija nem. barv. film TIL ULENSPIGEL ob 20. uri; 18. junija isti film — matineja ob 10. url dopoldne in ob 18. uri francoski barvni film NJENO ŽIVLJENJE ob Hi. in 20. uri Skofja Loka »SOKA«: 17. in 18. junija amoridri film na NABOJU NI IMENA Skof.ia Loka »PREDILEC« 17. in 18. junija argentinski film ALI TE SMEM IMENOVATI MATI Kamnik; 17. junija amor. barvni film ZAKON PRERIJE ob 20. uri; 18. junija isti film ob 17. in 20. uri Kranj »STORZlC«: 17. junija domači film TOVARIŠ PRED-, SEDNIK CENTER FOR ob 16., 18.10 in 20.20 uri, matineja ob 10. url; premiera ameriškega filma ZLOMLJENA ZVEZDA ob 22.20 uri; 18. junija francoski film VELIKI POGLAVAR ob lO.uri francoski fum ZAKLAD Z OBRATA DURANCE ob 13. uri. domači film TOVARIŠ PREDSEDNIK CENTER FOR ob 15., 17., 19. in 21. uri Letni kino »PARTIZAN«: dne 17. junija franco.dri barvni film ZAKLAD Z OBALE DURANCE ob 20.30 url; 13. junija premiera ameriškega filma ZLOMLJENA ZVEZDA ob 20.30 url HiniJlUe -SVOBODA«: 17. Junija francoski barvni film LEPOTICA in cigan ob 13. in 20. uri; 18. junija isti film ob 16., 18. in 20. uri Naklo: 13. junija angleški barvni film KER VETER NE ZNA CITATI ob Hi. in 19.30 uri Cerklje »KRVAVEC«: 17. junija ameriški barv. film DEYVI CRO-cket in GUSARJI ob 20. uri; 18. junija Isti film ob 10. in 19.30 uri Duplica: 17. junija amer. barvni film POJMO V DE2JU ob 20. uri; 18. junija isti film ob 15., 17. & 19. uri \ KULTURA IN PBOSVETA M V ti H M £ Pred dvema letoma je Cen- , tralni komite LMS izdal prikup-J no knjižico -Kaj jc in kaj hoče J ZKJ«. Zanimanje za brošuro jej bilo izredno in je zato tudi kma-Jj lu pošla. V teh dneh pa je bilo* to delo. ki ga je napisala članica » Izvršnega komiteja CK ZKS Vi-J da Tomšičeva, ponatisnjeno in\ ga lahko dobile v naših knjigar-J nah. Vsebina knjižice je: VidaJ Tomšič — Kaj je in kaj hočoj ZKJ, Iz programa ZKJ, Iz sta-\ tuta ZKJ, Tito o liku komunista.? pomembnejši datumi iz zgodovi-* ne ZKJ. 0 Sedma številka letošnjega letnika revije za mladino »Mlada pota* objavlja prozo Marije Cigale (Vise poti od Idrije so strme in prašne) in Borisa Paša (Fant od fare). Pesmi objavljata v reviji Vido Koran (Rojstvo. Ljubezen, Samota) in Janez Ju-van (Ostati do trudnosti, Proti večeru). Poleg tega v rubrikah govori revija o številnih družbenih vprašanjih, objavljaj aktualne beležke in pogovore s\ sodelavci. i £ Jugoslovanski film Nikole^ TanhoferJa »Ha-C« doživlja v^ teh dneh v zanadnn nemških i filmskih kinematografih številne* uspehe. Kritiki pišejo, da karak-J terizira Tanhoferjevo režijo ne- " patetični realizem. gloHji in bolj cisti kot italijanski novi realizem po vojni. Pišejo, da ves film preveva humana dobrota, ki Je vseskozi pretkana s tihim optimizmom. £ Šesta številka mesečnika za umetnost in oblikovanje »Mozaik«, ki ga izdajajo v Novem Sadu. objavlja številne zanimive fn pomembne članke Med njimi je zlasti pomemben članek De-jena Tubinovića - Markn, likovna miniatura. Poleg tega prinaša junijska številka še naslednje članke: Pouka i opomena, Ja ništa ne umem, Dvostruki uspeh. Po reviji amaterskih dramskih skupin Se dvakrat Zagorje Po vseh laskavih ocenah o četrti reviji amaterskih dramskih skupin, ki je bila od 3. do 8. junija v Zagorju, smo povprašali oba direktorja gorenjskih gteđaUM, ki sta sodelovali na reviji, o njunih vtisih in o nekaterih vprašanjih gledališke dejavnosti na Jesenicah in v Kranju. - Na vprašanja: 1. Vasi vtisi z revije amaterskih skupin v ZagfFrju; 2. Kaj menite o uprizoritvi, ki jo je dal vaš ansambel; 3. Kakšni so načrti za prihodnjo sernno, in 4. S kakšnimi težavami se najčešće srečujete, sta Rojan CebulJ. direktor jeseniškega gledališča »Tone Cufar« in Marjan Lombar, direktor Prešernovega gledališča v Kranju odgovorila . .. Rešitev: IZDATNA ADAPTACIJA DVORANE • Pridružujem se splošnemu in razveseljivemu mnenju, da je mi-nula revija ena. najuspešnejših in doslej najkvalitetnejših prikazov amaterskih gledaliških dosežkov v Sloveniji. Začeta pot 7.ver.c Svobod in prosvetnih društev Slovenije, pri izvajanju revi) dramskih sku pin, se je pokazala za pravilno in koristno. Obet' za v bodoče so veliki in vzpodbudni, ob njih pa zahteve vse večie in odgovornejše Ostane samo se tiha želja, da bi bila nekje zagotovljena tolikšna sredstva, ki bi tudi vsem igralskim ansamblom, in ne samo režiserjem, omogočala ogled vseh predstav in pristotnost pri vseh kritičnih debatah bodočih revi]. To bi bila velika šola in koristna izmenjava izkušen; in problemov slovenskih gledaliških amaterjev. • 2e samo razmeroma ugodni P°i°'il, v katerih dela naše amatersko gledališče, njegova dolgoletna tradicija in izkušenos-t igralcev so pripomogli, da se je naš ansambel s svojo uprizoritvijo uvrstil med najboljše. Številna publika, k: je bila pravo in nadvse vzpodbudno odkritje revije, pa je ansamblu kot celoti in vsakemu poedincu posebej dala priznanje, ki smo ga recimo na Jesenicah, nc samo red- Pionirska knjižnica na Primskovem edina v občini Kranj se že nekaj let zaman bori za pionirsko knjižnico, Primskovo pa si jo jc pridobilo že za Novo leto 1958. Temelje so ji postavili pionirji osnovne šole, Id so za svoje plodno delo v pionirski organizaciji prejeli nekaj lepih denarnih nagrad, zlasti od Komunalne banke In tovarne »Sava«. S temi sredstvi so bile kupljene prve knjige. vin knjig. Zanimiva je ugotovitev vzgojiteljev, da pri učencih, ki veliko bero, vidno kačo vpliv na izboljšanje učnega uspeha. I. B. Veliki načrti Pred nedavnim se je sestala grupa za tisk, ki deluje v okviru ideološke komisije OK LMS mesta Kranj. Grupa je razpravljala o svojem programu in ugotovila, pionirji sami le pri nabavi knjig (]a .Q tekajo obBOŽne va]ose< še in pisanju katalogov jim pomaga članica učiteljskega zbora. Nadzorstvo ima članica pionirskega Knjižni sklad šteje sedaj 600 mladinskih knjig in revij. Knjižnica je v posebni sobi v Zadru ž-nem domu. Stalnih obiskovalcev je 233, kar je več kot dve tretjini vseh učencev osnovne šole. Pionirji radi bero vse, zlasti pa partizanske zgodbe, živalske pravljice ln pUStOlOVske novosti. Mlajši bero več kot starejši. Knjižničarsko delo opravljajo starešinskega sveta. Knjižnica si prizadeva, da bi pri pionirjih vzbudila veselje do branja, da bi jih v največjem številu privabila k svojim policam in da bi zbrala kar se da veliko sodobnih mladinskih knjig. To prizadevanje kaže lep uspeh. Sklad se množi, letos že za 54 no- Delavska univerza pred obširnimi nalogami V ponedeljek zvečer je biln V prostorih kranjisko Delavske univerzo redna seia upravnega ocl-bon zavoda. Poleg nekaterih Izrazitih funkcionalnih vprašanj Je upravni odbor razpravljal tudi o vzgojni funkciji Delavske univerze v Kranju na področju etične •n estetske vzgoje. Razprava, ki ie dopolnila predloženi material, bo služila ža širšo razpravo, ki jo v kranjski komuni pripravlja- zlasti na področju dijaškega tiska. Program, ki si gft je grupa zastavila, Je pester in bo ' pripomogel, vsaj tako upajo, k še pospešeni dejavnosti na tem področju. j* Zadnja majska številka »Književne novine« prinaša na treh straneh fragmente ln literarne miniature, ki so jih napisali naši književniki ob svojih srečanjih s tovarišem Titom. t* Pri založbi »Znanje« v Zagrebu je izšla pred nedavnim zanimiva knjiga »Uvod u književnost«. Delo so uredili Branko Boranie, Fran Petre ln Zdenko Skrep. Knjiga obsega 700 strani in stane vezana v platno 3.500 din. V mesecu maju je bil kongres nemških pisateljev. V ta kongresni mesec sodita tudi dve proslavi — sedemdesetletnica življem |a Joha-nesa R. Behera in šestdeset-letnica Volila Bradela. Oba umetnika sta vplivala na današnjo »Mlado nemško književnost«. jo o kulturnem življenju * ^ M bi bir lahko, ,V''.-na zvezda« s sim- ce 110 Di ustvarjalci vlili vanj »RDEČE LISTJE« - Po nekaterih ocenah smo sovjetski film »Rdeče listje« težko pričakovali. Zdaj, ko je mimo, lahko brez pomisleka zapišem, da nd pogledov čez plot povprečnosti. Film pripoveduje zgodbo o poljskih komunistih in njihovi borbi zoper zatiralce v času pred d rupo svetovno patičnirn Audiem Mitrphvem. Na kratko le o dveh filmih, ki sta tokrat prvič na Gorenjskem — »VePki poglavar« in »Rdeče listje«. »VELIKI POGLAVAR« - toliko patosa, pretresljiva slika težkih dni poljskega proletariata, ko se ta osvešea in spreminja iz »razreda po sebi« v »razred zase«, tako pa je ob vsem Izgubil na svoji tehtnosti. Zelo nedo- Naj si bo povsem resnično miselna je tudi kamera; za ali ne, toda Fernandel je po- ves film pa velja, da jo nest al ob vseh filmih, Id smo dinamičen. Skratka »Rdeče jih videli in cb vsem. kar Ustje« ni nič posebnega. Po je bilo v dolgnh letih njero- obeh uspelih filmih, ki smo vega ustvarjanja pred Kamero o njem napisanega, aksiom za prikupen in nasmejan večer. Vedno, kad ar- jih videli — »Letijo žerjavi« in »Balada o vojaku« — zopet majhno razočaranje. P. B. Kranj, 16. Junija — Včeraj popoldne so na šoli »Lutljana Seljaka« v Stražišču odprli okrajno likovno razstavo. Razstavo je pripravil Okrajni odbor Pionirskih iger in prikazuje najboljša likovna de'a. ki so bila že razstavljena na občinskih razstavah. Obiskovalci si v šestih razstavnih prostorih (težko bi našli lepše in primernejše kot so učilnice nove str* žiške šole) lahko ogledajo skoraj 500 del mladih likovnikov iz 36 gorenjskih šol. Vse obiskovalec preseneča tako kvaliteta kot tudi pestra vsebina in najrazličnejše tehnike razstavljenih likovnih del, skratka — obisk te razstave jc prav prijetno doživetje. M. S. s seje Sveta za šolstvo ObLO Radovljica Dovolj učnih moči V Radovljici je bila v torek 1. redna seja novoizvoljenega I načela v praksi pri nameščanju sveta za šolstvo, prosveto in kulturo. Čeprav se je v času zdru- učnih moči še ni bilo moč- dovolj zevanja občin Bled, Bohinj in Radovljica pojavila vrsta vprašanj | upoštevati, ker je primanjkovalo r področja šolstva in presvete je svet na tel prvi seji obravna- j učiteljev. Ze letos pa kot kaže, je val .le neodložljive zadeve, kot so razpisi službenih mest, ocenjevanje prosvetnih delavcev in nekatere zadeve s področja strokovnega šolstva. Ostale probleme, ki so jih člani sveta na tej seji samo nakazali, pa bodo pretresali na prihodnjih sejah. Na prve razpise, kj so Jih obja- ■ moči i.n jih je svet po želji prosi 1- vili trije dosedanji sveti, se je prijavilo zadostno število učnih 1'IH 1 S NOVICE knjižne police ki je žo kot sivolas starec odšel v boj za domovino. Po do« od a j že dveh iz i šli h de- Hotel Park pripoveduje o znamenitem začetku vstaje v Nišu. Avtor, ki je bil v tistih dneh leta 1941 med atentatorji, ki so ]ih Viharni časi, se tokrat aro- 1 vrgli bombo v hotel Park, zbira- čujemo z novo knjigo - vendar š Hšče nemških oficirjev, pri po- z razliko, da ta ne obsega po- j vedujo svojo zgodbo zanimivo in natisnjenih radijskih oddaj »Se i O nrvi zbirki knjii ljubljan- druga kronika makedonskega vseskozi sveže. Slika, ki jo avtor pomnite tovariši«,, empak naj- | I ske založbe »Borec« smo pred ustvarjalca Koče Urdina. Ze leta naslika, je verna podoba tistega bolj uspele članke, objavljene v i 1 kratkim že pisali. Tokrat je pri- 1953 je objavil kroniko Narodno \ ko 80 nemški zavojevalci zadnjih desetih letih v reviji § 1 šla na naš knjižni trg nova edi- osvobodilne vojne za jugovzhod- Pl««". ™P*\x m morili pri nas. »Borec«. Nova knjiga, ki jo jc ■ I eiia ki obsega pot knjižnih del; no Makedonijo. Delo »Ljubezen » pa««««, ueu izreemo p.o- llro 1 kroniko Ko'V-Urclina Ljubezen za rešetkami« je izšlo pred pe- dovitoga m popularnega hrva- brž prav tako kmalu razoroda- I 1 za rešetkami Aleksandri Voji- tirni leti, v slovenskem prevodu Poruka Vladim.rja Na- na, kot obo prP, ,7iSli dpli. | I novici - Hotel Park, Vladimir- pa delo dobivamo pri nas šele zorj«. dobivamo ob dvajsetino,- Mcd druc,iml RO objavi krni v de- g i ia Nazoria - S partizani. V letos. Kočo Urdin se je rodil le- ci ljudske vstaje jugc^lovansk.h hl scstavki Tfmetn Sušicršiča, | 1 kniižni zbirki »Dokazi« pa do- ta 1930; ko pa mu Je bilo dva- narodov, v prevodu Cvetka Za- Ančke Križaj, Borisa (Todničn, i i Svinu) pri isti založbi tokrat najst let, je odšel v partizane. Kakega, tudi v slovenskem jc- Jožcta SlfikCi Vinka Hafnerja, g 1 novo delo »Begunje«, ki ga je Po vojni Je dokončal gozdarsko Zlku. Alojza Ravberja. Toneta Feren- g 1 napisal dr Janez Gerčar. V srednjo šolo, a se kmalu zaposlil Nazorjevl zapiski številnih en, Vojka Novaka, Josipa Ribi- ■ § zbirki je izšlo tudi delo »Vihar- v novinarstvu. Nekaj časa je bil srečanj z našimi voditelji v času čiča in številnih drugih. M nI časi« Uredil ga je France sourednik makedonskega h um o- narodnoosvobodilne vojne, opisi V knjižni zbirki »Dokazi« pa je g 1 Sušteršič; obsega pn najuspelej- rističnega lista »Osten.« Knjigo bojev na Sutjeski in drugod, so izšlo delo dr. Janeza Drčarja e S 9e sestavke objavljene v zad- je v slovenski jezik preverila največji dosežek našega memo- »Mučenlškc Begunje«. Kljub te- p ji n«irl dcSetih letih v reviji »Bo- Nada Dragan-Carevska, opremil arskega pisanja zadnjo svetovne mu, da je knjiga skromna po g I -JLj pa jo je MilogoJ Dominka. vojne - pa ne samo to - so obsegu, odkriva številnn zverstva g H Ljubezen za rešetkami Je že Delo Aleksandra Vojinoviea slika časa in predanosti avtorja, fašističnih krvnikov v Begunjah, g cev namestil na različne šole razširjenega radovljiškega območja. Največ so jih sprejele, -šolo bivše radovljiške občine, nekaj šola v Gorjah, medtem ko bo za šolo Biod spričo nekoliko spremenjenih razmer, svet naknadno razpisal nekatera si u ž j ena mesta. Posebej pa bo treba proučiti možnost nadaljnjega obstoja šole na Corjušah. Tamkej sicer so materialni pogoji, .šoltika zgradba je dobra. Ie š^oobvczrie mladine je tako malo, da bi bilo vzdržovnnjc šole v tem kraju zv\o drago. Navzlic temu bodo šolo v tem kraju verjetno z novim šolskim letom spet odprli. Nadaljnji obstoj šolo na Gorjušah bi Tnl v prihodnje zagotovljen le v primeru, če bi Gozdno gospodarstvo gradilo na Mrzlem studencu stanovanja t.,i družine gozdnih delavcev. Ker se je na letošnji razpis prijavilo razmeroma zadovoljivo število prosilcev, se j'e svet zedinil v tem, da imajo pri nameščanju prednost le tisti učitelji, ki so zarefl dobri pedagogi in družbeni delavci. To merilo bo potrebno dosledno upoštevati tudi pri nameščanju v prihodnje, zlasti še, če bo več prosilcev kot potreb. Doslej tega stanje v tem pogledu malce drugačno. I^e na ta način, če bo kadra končno dovolj, se bodo posamezne šole lahko potegovale le za najboljše moči. Pri tem pa bodo imeli prvo besedo šolski odbori in učiteljski zbori na šolah. Svet za šolstvo jo imenoval na tej seji še komisije za ocenjevanje učiteljstva, obravnaval možnosti za ustanovitev novega šolskega centra za kovinsko stroko v Radovljici in sklen.il, da bo po predhodnem posvetit s predstavniki gospodarskih organizacij u-sfanovil šolo tehniške stroke v Radovljici. SRZEJ Nk PROSTEM Skofja Loka - Te dni so prenesli znano Skoparjevo hišo iz Puštala na vrt škofjeloškega muzeja. To jc tipična majhna lojena kmečka hiša, ki ima razen ostalih značilnosti hiš iz začetka 18. stoletja še smučna okenca. Skoparjeva hiša je prvi muzejski objekt na prostem. Uprava škofjeloškega muzeja namerava v prihodnje ob || hiši postaviti šo kozolec ln ^ čebeljnak, prav tako iz ča- f p sov. ko je bila zgrajena Sko- f (I parjeva hiša. f STRAN RADIO • ZANIMIVOSTI ROBOTA, DNE 17, JUNIJA 1961 nagih teles Velemesta zahodnega tipa iščejo razburljiva zadovoljstva. Mnogim Parižanom ali recimo poslovnim ljudem iz Londona, Hamburga, Milana in Chicaga z razpu-ščenimi čustvi in utrujenimi živci, je potrebno razburjenje da bi lahko občutili življenje. Za svojo zabavo so iznašli striptes, spretnost v kateri ženske na javnih mestih razkazujejo telesa. Industrija ženskih teles ima v francoskem gospodarstvu častno mesto. Francoski tisk je pred kratkim objavil podatke, ki kaže- no povej že, prihaja kdo? jo kako važna veja narodnega gospodarstva so ženska telesa. Iz teh statističnih podatkov izvemo, da so dobički neprimerno večji kot v industriji in trgovini z gramofonskimi ploščami. Ministrstvo za finance je objavilo, da je prejšnje leto 1,250.000 Pariža-nov obiskalo nočne lokale »veselega Pariza«, v katerih dekleta kažejo ljudem »izvirni greh«. Za tujce so takšna gostišča postala bolj znana kot zgodovinski spomeniki, pariški muzeji in knjižnice. Od polnoči do zore, od Mont-martra do Montparnaga hitijo ljudje, ki si želijo čustvenih in moralnih potresov. Zanimivo je zapisati, da ima industrija nagih teles tudi med izo-braženstvom široki krog zagovor-irikov. Nekateri smatrajo, da je vse to prehodna navada, ki se menja kot plima in oseka. Ali ni sentimentalna seksualna zvestoba čisto relativen pojem? Dokaz: za Tibečanko je čast, da služi številnim možem, medtem ko Eskimi na skrajnem severu prepuščajo Domača kozerija Mileni zajec Šef Berti je zelo priljubljen človek. Seveda kadar gre vse prav. Kadar pa ni razpoložen! Uf, kakšen je! Takrat navadno ni nihče niti bolan. Kdo bi si pa upal do njega po listek? Nekega jutra je Berti začel praviti o ekonomski enoti. Stvar jc močno zanimiva. Kot je pripovedoval Berti jc zaslužek doslej šel vse drugam kot bi bilo treba. Zdaj zmeraj nekaj ščipljejo stran V pisarni. Iz občine so bili že dvakrat tu, za zdravstveni dom terjajo, za cesto, za neki spomenik. A oni v pisarni in tudi v delavskem svetu so radodarni, seveda z denarjem, ki ga zaslužijo prav oni tukaj ob strojih. Zdaj pa bo drugače. Oni bodo sami, sami in samostojni. Delavci so kar zijali od presenečenja. Ob malici pa so se raz-govorili med seboj. Same prednosti so se obetale. Naslednje dni so znova govorili s šefom. Ta je imel beležnico, v beležnici pa polno številk. Do pičice je zračunal koliko so v njihovem oddelku naredili in zaslu- zili prejšnje mesece in koliko bi bili lahko dobili, če bi bili, sami, samostojni in svobodni. Kakšne plače bi lahko imeli! Celo v sosednjem podjetju bi si grizli nohte od zavisti. Izboljšali bi plačo Tonetu, Tratarjevi bi dali več, ker stalno prosi . . . Vsi bi imeli več, najmanj polovico več kot sedaj. Razprave so postajale vse bolj zanimive. Delavci so že lahko z gotovostjo računali s tem. Berti se nikdar ne zmoti in tudi v upravi se ne pusti kar tako. A s tako plačo kot bo sedaj se pa že da! Šimen bo končno prišel do motorja. Mihaela, uboga Mihaela je odklanjala poroko zgolj iz kompleksov manjvrednosti, ker ni imela rjuh. Zda) si je ie ogledala kje in kakšne bo kupila brž po prvi večji plači. A na jesen ...! Vse bo povabila! Vsak je imel polno načrtov in potreb in stare, neizpolnjene želje so kar vrele na dan. V začetku so o tem govorili bolj sramežljivo v menzi, zjutraj, ko so čakali preden je zapiskalo m svoje žene za prvo noč potniku, da bi mu izrazili gostoljubnost in dobrodošlico. Se manj dokazov obstoja, da bi bilo razkrivanje ženskih teles nespodobno in nemoralno. Zbrali so precejšnjo kopico zgodovinskih dejstev, ki kažejo, da so se ženske od vsega začetka pred ljudmi slačile. Arheologi so baje odkrili v Avstraliji pećinske zidne freske stare 28.000 let, ki dokazujejo, da je že pred-zgodovinski človek poznal striptes. Crčija se tudi ni sramovala ženskih teles. Mar ni znani »ples v tančici «omogočil nagi Sabi, da je zapeljala modrega Salomona? V Franciji, pravijo zagovorniki ženskega telesa, je naga ženska imela v srednjem veku vse meščanske pravice. Za nage manekenke ni nobenih šol in plesalke striptesa se izbirajo preko časopisnih oglasov in »priporočil«. Mnoge tajnice in prodajalke zapuščajo svoje delo, da bi e slačenjem na javnem prostoru več zaslužile. Največ ponudb prihaja od 16 do 17 leta sta- opoldne, ko so se vračali domov. Potem pa so kar vse dopoldne kramljali o tem. Zakaj pa ne bi! Saj je to vendar njihova najvažnejša življenjska stvar! Če se že gre za standard, za ljudi! Nekdo K prinesel prospekt lepe spalnice. Prav oreh, samo 135.000 dinarjev! Vsi so se zbrali okrog tega, ugibali so, ocenjevali in svetovali. Drugi dan so se vnele razprave o mopedih .. . Tako je šlo. Razpoloženje je bilo na visku in tudi Berti si je ves zadovoljen tri roke, kJjti delavci so ga tudi spoštovali. On-dan pa je bil sestanek. Pravzaprav prvi sestanek delavcev v tem oddelku. Prišel je nekdo iz računovodstva, iz upravnega odbora in... V zadnjem mesecu, kot so povedale neke številke, so v oddelku naredili precej mani kot prej. Veliko manj vijakov! Ne vijakov pač pa menda čevljev, platna, litine ali kaj že. Ker pa so manj naredili, bodo tudi manj dobili. Nastalo je nezadovoljstvo, razočaranje, jeza! Bertovi obeti in računi so torej prapadH. Očitali so mu to. On pa je zabrusil nazaj: zakaj pa niste več delali, vsak dan ste kramljali, se zbirali in klepetali po oddelku. Prodajali in med seboj so si torej deUU neustreljenega zajca. Zdaj pa pravijo, da je tam že vse drugače. Tudi Berti menda ne nosi več beležnice. Mart rih deklet, ki zavestno prodajajo svojo telesno lepoto. Industrija ženskega mesa ima svojo hierarhijo. Začetno stopnjo predstavljajo dekleta, ki se običajno slačijo pred občinstvom. Za to stopnjo ni treba nekega posebnega znanja. Glavno je, da ženska tekoče sleče obleko s sebe. Druga stopnja zahteva že več spretnosti. Znati morajo med slačenjem izvesti še kakšno repliko Mnogo težje pa je biti naga pie salka. To zahteva že šest do se dem let vztrajne vaje. Neobičajne pa so usode takšni, deklet. Med njimi je veliko deklet, ki vzdržujejo pet do šestčlanske družine. Neka pariška deklica je prišla v nočno zabavišče zato, da bi lahko vzdrževala svojega brata, ki študira na univerzi. Neko drugo dekle je imelo »na grbi« pet bratov in sester. Velik šlevilo plesalk je na drugi stran, našlo v zabaviščih svoje zakonce. Precejšnje število mladih deklet prihaja v nočna zabavišča zarad želje, da bi se prebile v gledali šče ali pa k filmu. Po statisti r nih podatkih jih samo 5% uspe na tem področju. Okrog 25 % de klet najde zakonce med občinstvom, 70 % pa jih zapušča ta poklic več ali manj razočaranih. Malokje je industrija ženskega mesa tako razširjena kot v nočnih zabaviščih Rima in Milana. Med Italijani uživajo največji ugled Francozinje. Pariška dekleta v teh mestih lahko zaslužijo za eno noč tudi do 80.000 lir. Tudi v Angliji so mlade Francozinje zelo iskano blago. Ni odveč, če na koncu povemo, da so mlada naga dekleta glavno izvozno blago nočnega Pariza, '«** Izgleda, da se ia stara »pošast« noče umakniti s ceste. Na Bledu ni redko, da si kakšen turist zaželi popotovaii v tej »kočiji sanj«, ki ga spomni na dobre stare čase. Beograjsko sejmišče je v nekaj letih postalo svetovno znan razstav* 1 jalni ppostor. Po svojem zunanjem izgleda je to prav gotovo svoje« vrstna arhitektura. Letos je bilo v teb prostorih že nekaj vrhunskih športnih prireditev (evropsko prvenstvo v košarki in boksu), pa bodo odprli prsi letošnji sejem tehnik« Šolanje staršev Sociologi in pedagogi so končno sprevideli, da so starši zato slabi vzgojitelji, ker sami niso vzgojeni, namreč za vlogo star-; šev. V Zahodnem Berlinu skušajo sedaj starše na hitro vzgojiti. Vsi starši—prostovoljci se enkrat na mesec udeležijo »krožka za igranje«, kjer se uče za otroke primernih iger, enkrat na mesec se uče deških ročni'h del, enkrat na mesec imajo diskusijski večer o vzgojnih vprašanjih, enkrat na teden pa »družinsko« pevsko vajo, kjer pojejo skuipaj z otroci. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 22., 23. in 24. uri in radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22., 23., 24. in radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 18. junija 6.40 Majhni ansambli v vedrem ritmu 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe 8.00 Mladinska radijska igra 8.40 Iz albuma skladb za otroke 8.55 Pet minut z orkestrom Manto- vani 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.48 Iz zapuščine mladega skladatelja Francija šturma 10.00 Se pomnite tovariši 10.45 V tričetrtinskem taktu 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1 13.30 Za našo vas 13.50 Veliki za avni orkestri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II 15..10 Melodije, ki vam ugajajo 16.00 Igramo za vas 17.00 Športno popoldne ali Radijska igra 20.00 Zabavni zvoki za vse 21.10 Življenje velikih romantikov 22.15 Plesna glasba 23.05 Valkira in Somrak bogov Richarda VVagnerja PONEDELJEK, 19. junija 8.05 Zbor primorskih akademikov »Vinko Vodopivcc« 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča 9.00 Dopoldanski spored opernih melodij 10.15 Zvočna mavrica 11.00 Po svetu jazza 11.30 Od Ipavca do Savina 12.00 Nastopajo Beneški fantje 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jaka Ferjanc: Kako kažeta vzreja in prodaja prašičev 12.25 Melodije za opoldne 13.30 Naši narodni zabavni ansambli 13.55 Koncert za violino in orkester 14.30 Prireditve dneva 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.40 Iz filmov in glasbenih revij 16.00 Naši popotniki na tujem 16.20 Virtuozi nastopajo za vas 17.15 Šoferjem na pot s SP OD NEDELJE 7. JUNIJA DO SOBOTE, 24. JUNIJA 1981 18.00 Sopranistka Victoria de Los Angeles v vlogi Manom 18.40 Kulturni globus 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melodij 21.00 Koncert zagrebških solistov 22.50 Literarni noktucno 23.05 Plesna glasba 8.05 8.30 9.00 9.40 10.15 11.00 11.15 11J5 12.00 12.15 12.25 13.30 14.00 14.30 14.35 15.40 16.00 16.20 17.15 18.00 18.10 18.45 20.00 20.30 21.20 21.25 22.15 23.05 TOREK, 20. junija Trije operni baleti Oddaja za otroke Zvoki za prijetno razvedrilo Planinski oktet iz Maribora Imate radi Brahmsa? Pevka Lola Novakovič Branje za vroče dni Violinist Ali Dermelj Trio orglic Andreja Blumauerja Kmetijski nasveti — Pavla Janež: Kmetijskemu proizvajalcu osvežilne pijače Melodije za opoldne Nekaj odlomkov iz Smetanove opere Poljub S popevkami po Evropi Prireditve dneva Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Tri pripovedke za klarinet in klavir Blaža Arniča Počitniška zgodba Pevci Majda Sepc, Krsta Petrovič, Gabi Novak, Rafko Irgolič, Anica Zubović, Marko Novosel in plesni orkester Max Greger Skladbe, navdihnjene s folkloro Človek in zdravje Od plesišča do plesišča Ljudski parlament Pevski zbor »Slava Klavora« Radijska igra Scherzo Zvočni kaleidoskop Lepe skladbe iz treh stoletij Plesna glasba SREDA, 21. Junija 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Ritmični intermezao 9.00 Vsaka ura ima svoj zven 10.15 Zabavni potpun 11 JO Deset minut iz naše beležnice 11.40 Tretji koncert za violino in orkester 12.00 Ansambel in solisti p. v. Milana Stanteta 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Hočevar: Tudi peso je treba dobro poškropiti 12.25 Melodije za opoldne 13-30 Igra Pihalni orkester JLA 13.55 Glasbeni desert 14.19 Bosenski pastorale 14.30 Prireditve dneva 14.35 Glasbena medigra 14.40 »Veje zelene« slovenske narodne pesnil 15.40 Vlaški plesi 16.00 Radijska univerza 16.15 Koncert po željah poslušalcev 17.15 V sredo popoldne pri radijskem sprejemniku 18.00 Iz operetnega sveta 18.30 Venček narodnih in domačih 18.45 Sport in športniki 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi zvoki 22.15 Zaplešite z nami 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni koncert ČETRTEK, 22. junija 8.05 Klavir in violončelo ' 8.30 Oddaja za cicibane 9.00 Naš zvočni magazin 10.15 Od arije do arije 11.00 Zbor RTV Beograd 11.15 Branje za Mroče dni 11.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba 12.00 Poslušajmo Vaški kvintet 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Janez Batis: Zdravljenje vnetij vimena 13.30 Pol ure glasbene geografije 14.05 Radi jih poslušate 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Dvajset minut s Kvintetom bratov Avsenik 16.00 Veliki plesni orkestri 16.20 Trije slavni operni dueti 17.15 Četrt ure z orkestrom in zborom Ray Conniff 17.30 Turistična oddaja 18.00 Jazz na koncertnem odru 18.15 Glasbene miniature 18.45 Poletni kulturni zapiski 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Glasbena medigra 20.50 Literarni večer 21.30 Suita v d-daru 22.13 Nočni akordi 22.45 Iz Milhaudovih »Sandades de Brazil« 23.05 Plesna glasba PETEK, 23. Junija 8.05 Glasba ob delu 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.45 Trije odlomki iz baleta Giselle 9.00 Iz oper Giorđana, Cilsc in Leoncavalla 10.15 Ž melodijami ob obalah Sredozemskega morja 11.00 Diverlimento za klarinet, violončelo in klavir 11.13 Danica Sadnikova in Drago Lipušček zapojeta nekaj samospevov 11.25 Spomin na Češko 11.40 Otroci pozdravljajo 12.00 Bosna — venček 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Korošec: Nasmukajmo semena domačih trav za posebne namene 12.25 Klavir v ritmu 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Veseli planšarji s pevci 13.55 Dva prizora iz opere Faust 14.30 Prireditve dneva 14.35 Popevke na tekočem traku 15.40 Nastopa Slovenski oktet 16.00 Športni tednik 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli 17.15 Koncert za vas 18.00 Hitri prsti 18.15 Ameriške narodne in ponarodele pesmi 18.45 Iz naših kolektivov 20.00 Zabavni orkester Helmut Zacharias 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Iz del Antonina Dvoraka 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Pri jugoslovanskih skladateljih SOBOTA, 24. junija 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.30 Pionirski tednik 8.50 Hammond orgle 9.00 Med barokom in sodobnostjo 10.15 S sprejemnikom na dopust 11.00 Po svetu jazza 11.30 Popevke se vrgtijo 12.00 Kvintet Harijski bratje 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Lojze Hrček: Naša kvalitetna vinska proizvodnja ima vso prihodnost 12.25 Igra Kmečka godba 12.45 Četrt ure z našimi pevci 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe 14.00 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphacle 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Suita za godala 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Orkester Johnv Douglas 16.40 Mešani zbor »Slavček« iz Trbovelj 17.15 Harfa in orglice 17.30 Po kinu se dobiva 18.00 Dva odlomka iz Verdijeve Aide 18.20 Vrtimo ploščo za ploščo 18.45 Okno v svet 20.00 Slovenske narodne pesmi 20.20 »Bila je dobra šala« 21.20 Melodije za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesna glasba Televizijski spored NEDELJA, 18. Junija 9.30 Donosna vendar delikatna proizvodnja — oddaja za kmetovalce 16JJ0 Velvet — serijski film za otroke Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Celovečerni igrani film PONEDELJEK, 19. Junija 18.00 Medic — serijski film 18.30 TV pošto 18.45 Dokumentarni film 19.00 TV pregled 19.30 Plošče, ki živijo — glasbena oddaja 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Sojenje Mary Dagan — TV drama TOREK, 20. Junija 17.00 TV za otroke 18.45 Simfonični koncert 21.00 Zabavno reklamna oddaja 21.15 Sen Linde Jason — T V film 22.05 Magični trenutek — glasbena oddaja SREDA, 21. junija 17.00 Sestanek ob šestih — za otroke 18.45 Dokumentarni film 19.00 Cas, ljudje in dogodki 20.00,TV dnevnik 20.30 TV magazin 21.30 Portreti in srečanja ČETRTEK, 22. junija 18.00 Izlet v ledeno dobo — razgled za mladi svet 18.30 Cannonball — serijski film 19.00 Narodnoosvobodilna borba 19.30 TV obzornik «* 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Koncert orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom B. Adamiča PETEK, 23. junija 17.00 TV za otroke 19-.00 Magazin vsakdanjih skrbi 20.00 TV dnevnik 20.15 Program jugoslovanske kinoteke SOBOTA, 24. Junija 18.00 Filmi za otroke 18.45 Nevarnost je moj poklic — serijski film 20.00 TV dnevnik 20.20 Filmski pregled 20.30 Blok v sončni ulici — zabavno glasbena oddaja 21.30 Jaguarjev prijatelj — del zabavno glasbene pddaje 0732 D R U " '! S K ' "OM5NKI Ni pomoči! Ros? V prvem nadstropju aionadstrop-ne hiše je se vse razsvetljeno kljub pozni uri. Sem pa tja se skozi okno vidita dve silhueti: mož in žena; pet otrok menda že spi. Verjetno pa imajo slabo spanje, saj se prepir in skoraj zverinski udarci moža slišijo tudi na cesto. Boleči vzkliki žene ob udarcih zaboliJo tudi tistega, ki jih sliši. In vsak spremlja le od zunaj. Toda vsi sosedje vedo, kaj se takrat dogaja za vrati, v že skoraj opustošeni sobi. 2ena in mati petih otrok stoji, ali zaradi udarcev obleži pred podivjanim, največkrat piianim možem. Sredi sobe pa kmalu zabrli maihen ogem — mož ji je pokuril obhko. Da bi se kaj vnelo v sobi, resda ni nevarnosti, saj je mož že v prejšnjih podobnih primerih zmetal vse skozi okno in ostalo je le še tisto, kar so spet otroci znosili v stanovanje. In ker je mož invaBd, naj družina tudi od njega ničesar ne pričakuje. Zjutraj Pusti doma 100 dinarjev, žena lahko z njimi kupi le dva litra mleka, dvanajst dinarjev drobiža pa mora vrniti možu, ki že tako ali tako vse pusti po gostilnah. In žena? Prenekatero noč ie že prespala pri sosedih, v gozdu, na dežju in mrazu, če ji je uspelo pravočasno Pobegniti, pred pijanim možem. Takrat se vsaj nekoliko spočije in ima občutek svobode — nihče ie ne bo te Pel. Rada bi se zaposlila in imela denar, da bi lahko otrokom in sebi kaj dala. Toda ne more se zaposliti! Ne zato, ker za delo ne bi bila sposobna ali ker ga ji nihče ne bi dal. Nc more se zaposliti zaradi moža! Kako pa naj mati petih otrok dela v tovarni, če bo morala ponoči namesto počitka prenašati zverinske udarce moža, ki jc vse, kar mu lahko da ženska, »dobil* že prej pri neki drugi? Včasih pa kakšno priležnico pripelje kar na dom! lena mora takrat ali gledati početje svojega moža s tujo žensko ali pa počakati pred zaklenjenimi vrati. Je lahko ta resnična pripovedka s"e bolj grozna kot je? In ali se vse to pri nas sploh lahko dogaja? Na žalost se! Da! In podobni prizori se ponavljajo vsak teden nekajkrat že nekaj let. ?.ena je iskala pomoč že povsod, celo na sodišču že nekajkrat. Pomagali so ji tudi nekateri drugi. Toda udarci in nečloveško zmerjanje moža se še vedno ponavljajo. Na oddelku za zdravstvo in socialno varstvo Pravijo, da oni sami ne morejo nič pomagati, čeprav zadevo dobro poznajo. Moža dobro poznajo tudi na postaji LM, vendar pravijo, da so tudi oni brez moči m če ga takrat, ko razgraja ohladijo z dvanajsturnim sedenjem v zaporu, že naprej vedo, da bo potem še huje, ko ga bodo spustili. Na sodišču dobi pogojno kazen. Torej le toliko, da nekaj je, čeprav za takšen primer nič ni. Nekateri ga zagovarjajo in pomiluJejo, češ invalid je. Pa kaznovan je bil že tudi, saj so ga izbrisali iz organizacije 7.K. To pa ie tudi vse in v tem smi'lu se kolo vrti že nekaj let. In k^o bo potlej kriv, če bo žena Podlegla moževim udarcem. Kdo bo skrbel za otroke, ki jim manjka tako potrebna vz»oja? Sami si bodo težko pomagali, saj že sedaj z največjo težavo »rinejo- v šoli. Zato naj tu zapišemo obsodbo, vsi tisti no krivi, da se lahko sploh kaj takega dogaja, ki bi morali narediti temu konec. Če se bo kaj hudega zgodilo, za kr'n>cc že vemo vnaprej. Mo-ž ne bo kriv, ker mu nihče noče pomagati. Če je bolan ali podvržen alkoholu ali pa nameren v tvojih početiih, ga je treba takoj pozdraviti, sicer bo lahko prepozno. In če bo Prepozno bodo ljudje lahko obsodili precej hudi. To pa bi bilo neprijetno, mar nc? n. n. Po naših trgovinah te je pločevina drsga V prejšnji številki Glasa smo že pisali o lem, kaj lahko kupimo v naših trgovinah za hitro pripravo sladic, danes si oglejmo, katere mesne jedi nam nudijo. Izbor ni posebno bogat, tudi cene so dokaj visoke, zato si s kenser-virano hrano pomagnmo le takrat, ko mora biti knfdlo ali večerja res hitro pripravljena. Seveda pa konservirnna hrana, ki jo je ireba le pogreti, pride zelo prav tudi na taborenjih in daljših i/letih. Dokler bodo sveže zelene papriko še po 500 dinarjev kilogram, se bo še marsikatera gospodinja odločila za nakup konserviraoih polnjenih paprik. Cena konserve je okoli 160 din in z dodatkom doma pripravljene omake dobimo tudi za veččlansko družino dovolj okusne jedi. Nove igrače V prihodnjih mesecih bodo nekatera naša trgovska podjetja prvič uvozila Igračke, katerih nakup so priporočili pedagogi — zastopniki ljudske tehnike in zavoda »Družina in gospodinjstvo«. Prvič pri nas pri nakupu igračk sodelujejo tudi pedagogi. Kupljene so bile na mednarodnem sejmu igrač v NOrnbergu; med njimi bodo elektronski roboti, radarske naprave, miniaturne otroške kuhinje, električni štedilniki, šivalni strojčki itd. Seveda si vsi želimo, da vse te igračke ne bodo imele astronomskih cen, saj bi bilo potem sodelovanje pedagogov popolnoma brez učinka. Otroška modna revija ZagrebSka modna hiša v Praški ulici v Zagrebu je starše prijetno presenetila z modno revijo otroških oblek. Modna hiša tako spoznava kupce z zalogo otroških oblek, obenem pa vsakomur omogoča, da si ogleda, kakšni so videti kosi oblek na otrocih. Take revije bodo odslej vsak drugi mesec. Prav tako lahko z demaro omako močno izbolj<"ar"!o vampe iz konserve (cena 150 din), saj jih konservirajo predvsem v nekaterih srbsk'h in hTvptsk'b ,,•,,-(■-. živilske induslr'je in so za naš okus mogoče nekoliko preveč papricirani. Med konservami je največ taki!', ki so polnejnc z raznimi gO-lar.i. Tako lahko dobimo svinjski golaž (270 din), manjšo konservo z mešanim gelnžopi (00 din), srbski goveji golaž (160 din), goveji golaž (150 din). Tu bi morda omenili še stisnjeno govedino v soku, ki je kenservirpna v nekoliko večji konservi in dr>j velike /a-I loge in žel'am kupcev hitro lahko ustrežejo, se v marsikaleri družini radi oskrbujejo s premogom v poletnih mesecih, C o vi iega ;e niste fdorili, vam svetujemo, da pohitite z naročilom, saj bo premog mogoče kupiti ronejo le še poldni g meisec. V kranjskem podjetju »Kurivo« so nam povedali, da imajo na zalogi zadostno količine pre-mo"i vseh vrst, primanjkuje jim le lesnega velenjskega lignita. Tega namreč v Velenju ročno zbirajo in je zato produkcija zelo majhna. Izračunali so, da bi vsega lahko porabili samo ljubljanski potrošniki, dobavljajo pa ga v vsa večja slovenska in v nekatera hrvatska mesta. Pri »KuriviJ« eo letos ugotovili, da so v primerjavi s prejšnimi leti letos kupili zelo malo premoga prebivalci Kranja in neposredne okolice; nasprotno pa so z nakupom zelo pohiteli v oddaljenejših krajih, kamor bo predvidoma že v nekaj tednih dobava zaključena. Boljša embalaža V naših hladilnicah sedaj ovijajo sadje in zelenjavo v polieti-lensske vrečke, ki pa ne morejo vedno zadržati aromo in svežino. Zato bodo začeli uporabljati novo, boljšo embalažo — kartonske škatle, obložene s parafinom in celofanom. 2e ta moRcc jih bodo uporabili v Beograjski hladilnici za pakiranje jagod, malin, stroč-jega fižola in drugega sadja in Zelenjave. Dosedanje zmrzovanje sadja in zelenjave in pakiranje v polietilenskih vrečkah ni bilo vedno najboljše, zato so bile dokaj pogoste pritožbe zaradi slabe kvalitete teh prehrambenih artiklov. Malica iz avtomata Pred zagrebško železniško postajo in še na nekaterih mestih v prometnejših ulicah, . predvsem pri vhodih v večje trgovske hiše, so postavili avtomate s hrano. Za 20 ali 50 dinarski kovanec, ki ga jc treba vreči v avtomat, je mogoče dobiti eno od štiridesetih jedi: od bonbonov pa do čokolade in sendvičev ter sadja. Avtomati imajo posebne hladilne- naprave, da se hrana ne kvari. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI 28 Vreme je zadnje dni nekoliko lepše, vendar še vedno ne moremo biti povsem gotovi, da nas ne bo presenetilo slabo vreme. V takih dneh so nepogrešljiv del nage garderobe bluze vseh vrst. Te na naši sliki so namenjene zmerno toplim poletnim dnem in večerom, aaradi daljših rokavov pa nam bodo dobro služile tudi ob svečanejših priložnostih v jesenskih in spomladanskih mesecih AUSCHWITZ Dnevnik taboriščnega zdravnika Pogled na te nebogljene, neme postave je žalosten. V njihovih očeh trepeče smrtni strah. Tudi oni vedo, kaj pomeni, če se za kaznjencem zapro vrata krematorija. Dam jim roko in se jim predstavim. Tudi oni izjec-Ijajo svoja imena. Prvi je dr. Denes Gorog, univerzitetni docent in obdukcijski zdravnik državne bolnišnice v Suboti ci. Majhen, suhoten, kakih 45 let star mož z debelimi očali. Simpatičen se mi zdi in že sem prepričan, da bova sodelovala prav skladno. Drugi, Adolf Fischer, je bil dvajset let anatomski sluga anatomskega instituta v Pragi. Debel petdesetlet-nik, majhne postave, ukrivljenega hrbta. Kot češki Jud jc že pet let v koncentracijskem taborišču. Tretji je dr. Jožef Kblner, zdravnik iz Niče, tri leta v Auschvvitzu. Molčeč, izobražen mlad mož pri tridesetih. Dr. Mengele jih je poslal iz barak taborišča D meni, da mi bodo v pomoč pri mojem delu, ki raste iz dneva v dan in mu sam že nisem več kos. Izrecno je poudarjeno, da ostanem še nadalje vodja obdukcijskega oddelka in je moja dolžnost objavljati vse izvide in izpolnjevati protokole. Oba zdravnika mi asistirata pri obdukcijah,• medtem ko Fischer pripravlja trupla. Prežaguje lobanje, izloča dele telesa, ki jih moramo preiskati in jih kon-servira. Po obdukciji odstranja trupla. Razen tega urejuje secirno in študijsko sobo. Na povelje dr. Mengeleja moram deliti svojo sobo z novimi tovariši. Soba, ki je bila za samca obširna, je za četvorico stanovalcev dokaj tesna, vendar mi je všeč, da nisem več sam. Bivanje s tovariši v usodi napravi naše življenje, omejeno na štiri mesece, vendarle znosnejše. Na obisku sem pri svojih bolnikih, kakor vsako v jutro. V štirih krematorijih je obrat v polnem teku. Danes ponoči so sežgali židovsko prebivalstvo grškega !otoka Krfa, eno najstarejših verskih skupin Evrope. Sedemindvajset dni so bili na poti. Najprej na malih obalnih parnikih, potem v plombiranih živinskih vagonih. In ves ta čas so dali tem ljudem komaj kaj 4 jesti ali piti. Ko so v Auschvritzu odprli vagone, ni bilo f nikogar ven. Več kot polovica potnikov je bila mrtva, ostali so umirali. Ves transport so prepeljali v krematorij II. Vso dolgo noč je krematorij bruhal ogenj. Zdaj, zjutraj, je od Judov s Krfa ostal le velik kup cunjastih oblek, ki jih na dvorišču krematorija izpira dež. N Pogled mi obtiči na mogočnem dimniku. Strelovodi a na vseh štirih vogalih so upognjeni — skrivila jih je vročina gorečih človeških teles. Pri svojem današnjem obhodu naletim v krematoriju IV. na tragičen primer, ki spravi mojo vest v nenavadno hudo zagato. Kurjač »Posebne komande« Sp je skušal umoriti in jc zaužil tablete luminala — v krematoriju najnavadnejši način samomora. Luminal najdejo ljudje »posebne komande« pogosto v zapuščini žrtev v slačilnici pred plinsko celico. V nezavesti je. Strup, ki ga jc zaužil pred nekaj urami, je začel delovati. Toda njegovo stanje nikakor ni še smrtno nevarno. Ljudje »Posebne komande« me šepetaje prosijo, naj mu ne branim umreti, naj gre kapitan svojo pot in naj ničesar ne ukrenem. V nekaj tednih je tako termin, ko vzame slovo od življenja vsa 12. »Posebna komanda«. On in mi vsi... Poslušam njihove besede in jih vendar ne slišim. Zdravnik sem. Že petnajst let! Petnajst let se ne da tebi nič meni nič izbrisati. Tudi v Auschwitzu ne. Teh petnajst let, v katerih sem poznal eno samo nalogo: reševati in ohranjevati človeška življenja. J Ob bolnikovi postelji stojim, kakor sem v teh letih jj stal ob neštetih posteljah. — Gledam v njegov trpeči ) obraz. Moram pomagati! Kajti zdravnik sem. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac 32 »Palcmbang?« sem vprašal. Prikimala je. Pluli smo mimo ogrodij zbombardiranih tn zgorelih ladij, ki so žalostno molele iz vode. Na trupu neke obalne ladje sem prebral ime »Perak«. ,Bow' je krmarila čoln na drugi breg: pristali smo v mehkem produ in se izkrcali. Potlej smo sledili ,Bow* skozi redko džunglo do majhnega železniškega izo-gibališča. Odvedla nas je k tovornemu vlaka, ki so ga sestavljali predpotopna lokomotiva in kakih petnajst do osemnajst nizkih tovornih vagonov, pokritih s težkimi, nepremočljivimi plahtami. Ob enem izmed vagonov je obstala in nam s kretnjami velela, naj se povzpnemo nanj. Skobacali smo se na ploščad, ona pa nas jc pokrila z gumijevimi zvitki, dokler nismo bili dobro skriti. »Prijatelji bodo kmalu prišli!« je zašepetala. Potlej smo zaslišali njene zamolkle korake po kamnu: odšla je. Pod zvitki smo ležali kako uro; naglo smo se začeli potiti, ko je son^e prodrlo skozi meglo In žgalo naše pokrilo skrivališče. »Prek glave imam vsega tega!* jc zagodrnjal Don. Ze smo nameravali dvhtniti težko plahto in tvegati pogled naokrog, ko smo ujeli ob progi živahno govorico, značilno po ostrih gollnikih: obilno Japonci. V našo grozo so glasovi postajali Čedalic močnejši. Koraki so se bližali po gramozu in obstali ob vagonu. Negibno in brez diha smo ležali. Nenadoma so se bose noge uprle ob vagon in med kletvami ter godrnjanjem so možje splezali po stranici vagona na plahto ln se koničiU nad nami. Živahno so klepetali v indonezijačini in na srečo, ne po japonsko. Možje nad nami so utihnili, vlak pa se je cvileč in škripajoč počasi jel premikati. Dtišilo nas je In zdelo se nam je, da smo Izgubljeni; a ganiti se nismo drznili. Potlej nisem več mogel prenesti negotovosti, kdo so naši sopotniki. Sila previdno sem odgrnil kraj plahte. Jarka svetloba se je razlila po ploščadi in neki glas je zaše-petal v javanščini: »Počakaj!« Znova sem pritrdil platno. Javanci! Ccz čas se je plahta hreščeč odvila in v nas je butnila slepeča sončna svetloba. Nad nami pa se je rc??Io kakih ducat Javancev. Pretcgnili smo si otrple ure. domačini pa so nam ponudili nekaj riževih kolačev, zavitih v liste, in skrbno zvite cigarete. Stlačili smo se v gugajočem vagonu, jaz pa sem jih jel spraševati. Ali so vedeli, da smo v vagonu? In kam se peljemo? Toda pogovor je tekel s težavo, kajti njihova govorica mi je bila tuja, tako da smo se lahko sporazumeli samo v spakedrani malajščini. »Mar ste vedeli, da smo v vagonu?« »Smo.« »Kako ste to vedeli?« »Povedali so nam.« »Kdo?« Domačin je skomignil z rameni: »Ni pametno toliko spraševati.« Prcmolknili smo. vlak pa je sop»h;m ugibal, bo še prenesel neprestane tresljaje? Obrnil sem se k nekemu Javaneu. »Kam gremo?« sem ga vrašal. »V Oasthaven.« Oasthaven je ležal na južnem koncu Sumalre. »Je mnogo Japoncev tam?« »Mnogo.« »Nam boste pomagali, da se bomo skrili pred njimi?«] \^ Skomignil je z rameni. Ura se Je vrstila za drugo v neznosni vročini. Rov si je položil roke na trebuh v krčeviti bolečini. »Ne bom vzdržal tega,« je zastokal, ko se Je vagon posebno močno stresel. »V redu,« sem rekel. »Ugotovil bom, kje smo.« Znova sem se obrnil k Javaneu in ga vprašal. »Cez nekaj minut bomo v Oasthavnu,« jc odgovoril. »Se bo vlak ustavil, preden bomo prišli tja?« Znova je skomignil z rameni. Nagnil sem se k Donu In mu zacepetal: »To ml ni všeč. Mislim, da je bolje, če jo pobrišemo.« »Kaj pa Nang Sen in njegovi prijatelji? Mar niso obljubili, da nam bodo pomagali?« »Morda so nas pustili na cedila in skrbe za svojo kožo.« Skoraj se Je zvecerilo, pa smo že v mraku ugledali obrise čedalje številnejših raztresenih kolib In tu pa tam kako zidano poslopje. Vlak je vozil počasneje. Zdaj sli nikoli! »Pojdimo!« sem vzkliknil. Javanci so nas mirno opazovali, ne da bi se zmenili, ko smo se drug za drutrim spuščali z vagona na progo. Rov se je zganil prvi In ko sem •vis'al jaz, sem tekel nazaj, kicr se je Roy trudil, da hI vstal: zvit od bolečine je ležal v dve gubi. »Je vse v redu, Roy?« sem zaklical. »Da, Mae. Hvala. Dobro mi je; vesel sem, da smo se spravili z vagona.« Skupaj smo odkorakali v gosto, visoko travo In grmičevje, ki jc obrobljalo železniški tir. Cez nekaj minut smo prišli na majhno jaso, poraslo z nizko travo pod košatim vejevjem: tukaj smo polegli In ko smo prišli do sape, tuhtali, kaj bi storili. Odločili smo se, da bomo prespali noč, jaz pa se bom naslednje jutro odpravil v Oasthaven. Prej ko se je popolnoma znočilo, smo se razkropili naokrog in se oskrbeli z običajno hrano — sadeži, bambusovimi poganjki In durianom, ki je bil v zadnjih šestih tednih naša poglavitna dietna hrana. Vodo pa smo isicedili iz paftnovca, kol nam je bil pokazal Nang Sen, čudno pa je bilo. da jc bil Roy edini, ki ga je neprestano žejalo. Ko pa je poslednja sled uneva zginila s tropskega neba, so nas napadli komarji. Le stežka smo zaspali in v vlažnem ozračju *mo se venomer vročično premetavali. Ta noč je bi?a glasnik enomesečnega trpljenja, ob katerem so vse tegobe, ki smo jih bili do zdaj preživeli, povsem obledele. 7. poglavje V zgodnjih jutranjih urah sem se zbudil, premočen od potu in ves drhtet« Spoznal sem, da ne bom ta dan niti kdaj prihodnjič pohajkoval po cestah Oastha"na. Zi malarijo sem že prej zbolel, toda nikoli se me ni še tako silovito lol>la kol zdaj. Trebuh sem imel trd in neprestano sem bruhal. — Srce ml je divje udarjalo, po hrbtu pa me je mra-zllo, ko da bi ležal na ledu. Tri dni sem se komajda zavedel. Kot v me>rli se spomnim, da je bil tudi Don bolan, Roy pa tako slab, da se je le stežka premaknil. Spomnim se tudi, da nam je Skinnv skrbno slregel. mi skušal vlivati vodo skozi stisnjene zobe, me pokrival s širokimi listi pred dežjem, ki je vztrajno, uro za uro kapljal skozi veje nad nami. Četrtega dne je vročica iznenada jenjala. Skinnv me je zavlekel k drevesu in mi povedal, knj se je bilo pripetilo.'Jaz sem bil, je rekel, v deliriju. Uro dolgo sem v blodnjah govoril o Pat, o najini hčerki In »VVakcfieldu«. Trdno je verjel, da umiram. Tudi Don je zbolel, čeprav njegova malarija ni bila tako huda kot moja. Royeva griža pa je bila kdaj pa kdaj tako strašna, da je Skinny vsak hip pričakoval, da bo izdihnil. Zdaj, ko jc kazalo, da se z Donom popravila, se jc Skinny spet režal usodi v brk. Prihodnja dva dneva sva z Donom že po malem vstajala, pa se počasi sprehajala okrog jase, vtem ko je bil Skinn.v bolniška sestra, kuhar in tisti, ki služi kruh. Polagoma se nama jc povrnila moč ln ko je minil drugi teden, sem predlagal, da znova krenemo na pot. Roy je bil še vedno usmiljenja vreden, toda vseeno jc dejal, da bo hodil, kot b« najbolje mogel. Janez Teran piše za »Glas« o najpomembnejšem srečanju na državnem prvenstvu v namiznem tenisu v Sarajevu Ukradeno prvenstvo? OČIVIDCI MENIJO, DA SO VIDELI BIŠČANA, KAKO JE PREMIKAL MREŽICO NA MIZI IN SI S TEM IZBOLJŠAL POGOJE ZA IGRO V predzadn' 'evitki zagrebške revije »Arena« je bil objavljen obširen čl« . »OBTUZENI ŠAMPION«, v katerem je poznani namiznoleniški reprezentant Zdenko Uzorinac razkril ozadje Biščanove zmage na državnem prvenstvu za posameznike v namiznem tenisu v Sarajevu. V članku mu je očital, da je premikal v odločilnih igrah mrežo proti svoji strani in s tem sebi zmanjšal polje, nasprotniku pa povečal. Mreža ni bila več v sredini mize in igre so niso odvijale v enakih pogojih. Ker jc bila najpomembnejša igra za naslov državnega prvaka v namiznem tenisu med menoj in Biščanom, bom skušal v kratkem opisati svoja zapažanja iz tega pomembnega srečanja, kakor tudi ostale okoliščine. mu nisem pripisal nobenega pomena. Drugi set sem tudi izgubil sedaj že tesneje 19:21, toda še vedno mi je precej žog udarilo v vrh mreže in odšlo v out. ostalih, nenavadno veliko zadrževal pri mreži? Ali je bila mreža v četrtem setu, ko sem jo našel premaknjeno 2—3 cm na nasprotnikovo stran res slučajno v nepravilnem položaju? Iz vsega sem potegnil zaključek, da je Biščan stvarno premikal po vsakem setu mrežo na mizi proti sebi in si s tem izboljšal pogoje za igro, meni pa poslabšal. V tem bi lahko V finale, kjer smo igrali vsak Z vsakim, smo se uvnstili Biščan, Osmanagič, Zele in jaz. Prvo igro sem igral z Osmanagičem, ki mi je bil na papirju najnevarnejši nasprotnik in gladko sem ga premagal z 3:0. Bil sem zadovoljen s svojo zmago, še bolj pa s svojo dobro igro in sem bil popoln opti-timist za obe naslednji igri. Oba naslednja nasprotnika sem do tedaj vedno premagal. Cez dobrih 20 minut sem igral naslednjo igro z Biščanom. Prvi set sem gladko izgubil z 9:21. Bolj kot poraz me je prizadelo dejstvo, da mi je večina udarjenih žog udarila ob vrh mreže in odletela preko mize. Kdor pozna namizni tenis ve, da je to neprijernejše kot če udariš žogo dva metra preko mize, ali pa jo zabije« v dno mreže. Tedaj vsaj veš za vzrok. Pri prej omenjenem primeru sam ne veš kaj bi spremenil, postane"; nezanesljiv in ne moreš tako nadaljevati igre kot sicer. Ko sva z Biščanom zamenjala strani po prvem setu sem opazil, da se je Biščan nenormalno veliko zadrževal pri mreži, toda te- n m u Tržič — Jutri, 18. junija, bo v spomin na obletnico SKOJ veliki MITING V JELENDOLU. Ob 11 uri bo svečani del, popoldne po družabna zabava. Prevoz v .Telendol bo od 7. do 10. ure z avtobusne postaje v Tržiču. Bela pri Preddvoru — Krajevna organizacija ZB na Beli je za danes in jutri pripravila številni prireditve v počastitev 20-letniec Vstaje. Danes ob 16. uri bo športno tekmovanje društva Partizan Bela — Preddvor, ob 20.30 pa kinopred-6tava na prostem na Zgornji Beli. Jutri ob 10. uri bo razvitje prapora ZB NOV Bela in odkritje plošče padlemu borcu NOB Andreju Nag-liču z Zgornje Bele. Ob 14. uri bo na Zgornji Beli partizansko rajanje. Na dopoldanskem svečanem delu bosta razen recitatorjev nastopila pionirski pevski zbor osnovne šole Preddvor in godba na pihala DPD Svoboda iz Kranja. Primskovo — Tamkajšnja organizacija ZB priredi jutri ob 15. uri pred Zadružnim domom na Prim-skovem veliko vrtno veselico. Ples bo v veliki dvorani doma. Kranj — V soboto ob 16. uri se bo na igrišču za Projektom pričela republiška liga v tenisu. Pomerili se bosta ekipi Triglava in Elana. Bled - Jutri se bo pričelo V. atletsko prvenstvo Gorenjske, in sicer s pri četkom ob 7.30. Kranj - Terenski odbor Zveze borcev NOV Gorenja Sava v Kranju, bo v soboto 17. t. m. ob 19. v prostorih delavskega sveta »Iskra« razvil svoj prapor. Po pestri proslavi bo v rostavraciji družabni večer s plesom, za katerega bo igral »Tončkov kvintet ljane. V TRETJEM SETU SEM ZNIŽAL REZULTAT V tretjem setu sem znižal rezultat na 1:2, nakar sva po pet minutnem odmoru pričela četrti set. Takoj v začetku sem" domneval, da mreža ni na sredini mize. Sel sem do njo in stvarno ugotovil, da se je nahajala 2 do 3 centimetre na Biščanovi strani. Ker se često dogaja na turnirjih, da sodniki ne uredijo točno mrež, se nisem preveč vznemirjal zaradi tega in nadaljeval dvoboj. Konec je poznan. Biščan me je premagal s 3:2, nato še Osmana-giča in osvojil naslov državnega prvaka. KAJ SE JE ZGODILO V BUFFETU Po končani igri sem odšel v buffet pri dvorani in tam srečal Biščanovega klubskega tovariša Stenclja iz zagrebškega Tekstilca. Dejal mi je: »Dobro ti je premikal mrežo«. Sprva nisem vedel zakaj gre, potem pa mi je Sten-celj pojasnil, da je Biščan po vsakem setu premikal mrežo proti svoji strani. »-To se je zgodilo,« je nadaljeval -tudi meni v drugem kolu in Joži Vogrincu v če-trtfinalu.« Tedaj sem začel resno premišljevati in primerjati Stencljevo pripovedovanje z mojimi vprašanji. Zakaj se je Biščan, ne samo tožiti, da je delal prekrške v igri z menoj, ker ga nisem videl, kako je prestavljal mrežo. Toda iz mojih opazovanj in pripovedovanj drugih, to lahko rečem. NATO SE POMISLIL NISEM Med vso igro nisem sploh pomislil, da bi Biščan kaj takega storil, ker si enostavno nisem mogel predstavljati, da se lahko športnik na tako pomembnem tekmovanju poslužuje tako podlih redstev. Mnenja sem, da nosi veliko :rivdo, da ie prišlo do te »afere«, udi skupina zagrebških igralcev, ki so vso igro med Biščanom in ti enoj vedeli za prvakove pre-topke. Oni bi morali takoj po ;rvem setu vso stvar prijaviti vodstvu prvenstva, to pa bi ukrenilo vse potrebno. Polemika o tem se je šele razplamtela. Biščan vztrajno zanika vse in pravi, da je samo »popravljal« mrežo. Očividcev za njegovo nešportno potezo je veliko in če jim bo uspelo dokazati Biščanovo krivdo, bo to vsekakor velik madež zanj in za ves jugoslovanski lamizni tenis. Janez Teran Okrajni nogometni finale za pokal Jugoslavije Triumf pred „consko" JESENICE : TRIGLAV 7:1(2:0) Jesenice, 15. junija - Nogometaši Jesenic, ki se pripravljajo na kvalifikacije za Slovensko consko ligo, so danes na svojem igrišču visoko premagali kra niski Triglav. Tekma je bila finalno srečanje za pokal maršala Tita na območju kranjskega okraja. Na prvi gol ni treba dolgo čakati. Ze 4 minute po začetnem sodnikovem žvižgu ga je s strelom iz enajstmetrovke dosegel srednji napadalec jeseniškega moštva — Lilo Klinar, potem ko je bil zrušen v kazenskem, prostoru. V nadaljevanju sta pokazala nekaj bravur slabi sodnik in razigrani Norčič. V 20. minuti je vratar iz Kranja izvedel odlično parado in odbil žogo, ki bi zanesljivo našla pot v mrežo tik pod prečko v desnem kotu. Dve minuti pred koncem prvega polčasa je Dagarin skočil za žogo, bil jo prekratek in ker je bil strel desne zveze Hribarja dobro pomer-jen, je žoga po tleh mimo leve vratnice priletela v mrežo. V drugem polčasu so domači nogometaši zaigrali še bolje kot prej, čeprav so bili že prvih 45 minut za razred boljši od nasprotnikov. Napadi na Triglavo-va vrata so se vrstili drug za drugim. V 47. minuti so Trigla-vani po kombinaciji Stular—Kra-šovec lepo prodrli pred domača vrata, vendar je bil zanesljivi Volarič tudi tedaj na mestu. V 54. minuti je domačin Pestotnik močno zadel vratnico Tri glav anov, le minuto kasneje pa se je danes že drugič vpisal med strelce Klinar, ki je najprej na 11-metrovki zrušil Brezarja, nato pa ukanil vratarja in zvišal rezultat na 3:0. — Tudi četrtič je bil uspešen. Klinar, tokrat po Tišlerjevi zaslugi, ki je našel »luknjo« v kranjski »»liram-bi in podal srednjemu napadalcu, da je ta hrez težav s 15 metrov dosegel gol. — Na vrsti so bali Kranjčani., Krašovec je pet minut po četrtem zadetku vodil žogo kakih 20 metrov, nato pa pre-igral vratarja, ki se mu je vrgel pod noge in znižal na 1:4. Cez dve minuti je za Jeseničane dosegel gol Hribar, ki je s šestnajst metrov po tleh streljal v levi kot. V 66. minuti pa je rezultat 6:1 postavil Zupevc, levo krilo Jesenic, s 5 metrov, potem ko sta s Hribarjem ukanila obrambo gostov. Zadnji gol so domačini dosegli iz enajstmetrovke (mladi Dagarin je z roko ubranil strel Klinar j a), ki jo je zanesljivo realiziral Hribar. Jeseniški nogometaši so tekmo in pokal v podzvezi dobili res zasluženo, saj je vsa enajstorica delala brezhibno. S tako igro se tudi v nedeljo na kvalifikacijski tekmi proti mariborskemu Kovinarju nimajo ničesar bati. J-2. JANEZ TERAN našel tudi rešitev, zakaj mi je toliko udarcev odšlo od vrha mreže preko mize. Ce namreč treniraš leta in leta pod enakimi pogoji, potem mora imeti taka razlika v oddaljenosti mrežice kakšne posledice. Morda drugega seta, ki se je zaključil 21:19 za Biščana ne bi izgubil pod normalnimi pogoji. SREČANJE Z VOGRINCEM Ko sem srečal Vogrinca mi je dejal, da je tudi njemu Biščan premikal mrežo in da so oni vedeli že pred mojo igro za ta Bi-ščanov trik in - so celo v igri z menoj opazovali Biščanova početja z mrežo. Pri vsem tem sem res uvidcl, da sem izgubil prvenstvo v nee- po prvem setu, marveč tudi po nj^j borbi. Biščana ne morem ob- Avtobusna zveza s Pokljuko RADOVLJICA - Škofjeloško avtobusno podjetje »Transiurist« jc v četrtek, J5. junija, uvedlo novo poletno avtobusno progo Radovi j jca-Bled—Pokljuka, in sicer vsak dan z odhodom avtobusa iz Radovljice ^b 7.25 uri in s prihodom na Pokljuko ob 8.45 url. PovraTc istega avtobusa bo ob 17. uri s Pokljuke s prihodom v Radovljico ob 18.20 uri. Avtobusi bodo na tej progi vozili do 15. septembra. Prav tako bo »Transturist« iz Škofje Loke uvedel tudi v zim- skem času avtobusno progo Radovljica—Bled—Pokljuka, in sicer od 15. septembra do 30. marca prihodnjega leta. V zimskem času bo odhod avtobusa iz Radovljice ob 7.25 uri s prihodom na Pokljuko ob 9.05 uri. Povratek s Pokljuke bo ob 16.40 uri, s prihodom v Radovljico ob 18.20 uri. Nedvomno bo nova avtobusna zveza s Pokljuko v letnem in zimskem času precej pripomogla k še večjemu obisku Pokljuke. M. Z. Jutri priče tek kvalifikacij za vstop v SCL DESET DNI VESTNIH PRIPRAV V PRVI KVALIFIKACIJSKI TEKMI SE BODO JESENIČANI SREČALI Z MARIBORSKIM KOVINARJEM MEZAKLJA v sredo popoldne, dan pred okrajno finalno tekmo za pokal Jugoslavije med Jesenicami in Trig^avom To, da so jeseniški nogometaši po izenačeni borbi s tremi rivali osvojili naslov prvakov Gorenjske za leto 1961, že vemo, vemo tudi, da bo moral dosedanji predstavnik Gorenjske v republiškem ligaškem tekmovanju — kranjski Triglav zapustiti ligo, če prvaku Mariboru ne uspe vstop v višje tekmovanje, še vedno pa ne vemo, ali bomo imeli Gorenjci pri hodnjo nogometno sezono v republiški družbi svojega predstavnika ali ne. Približno sliko o tem si bomo lahko ustvarili jutri, ko se bodo pričele kvalifikacijske tekme, dokončno pa bo stvar jasna čez teden dni, ko bodo moštva, ki »odločajo« o gorenjskem predstavniku v Slovenski conski ligi, odigrala povratne tekme. Med temi moštvi je tudi enajstorica Jesenic, ki je s tem, da je postala prvak podzveze, napravila že pr- mariborskega Kovinarja. To moštvo, ustanovljeno po razpadu Branilka (z večino Branikovm igralcev), je še pred nedavnim premagalo moštva II. zvezne lige, medtem ko mu jc malokatero slovensko moštvo delalo večje preglavice. Žreb je odločil celo to, da se bodo Jeseničani pomerili s Kovinarjem že v prvem kolu — na domačem igrišču. V tej skupini sta še Branik iz Nove Gorice in Izola. Tako kot prvi dve enajstorici, se bosta tudi slednji pomerili med seboj dvakrat; boljši bosta nato igrali še dve tekmi, po katerih se bo zmagovalno moštvo uvrstilo v SCL. Tak sistem bo tudi v drugi skupini, kjer tekmujejo podzvezni prvaki Ljubljane, Murske Sobote, Novega mesta in Celja. Jeseniški nogometaši so bili pred pomembnimi srečanji v okviru kvalifikacij na 10-dnevn"1!) skupnih pripravah na Mežaklji, razen tega pa so odigrali nekaj I pokalnih tekem in seveda tudi vi korak k republiški ligi. Jutri } uspešno končali prvenstvo Go- čaka Jeseničane odločilnejše srečanje, takrat že v okviru kvalifikacij. Zreb pri tem ni bil ravno naklonjen, saj so se »uvrstili« v skupino, kamor so izžrebali tudi Iz naših društev in organizacij Kaj ne gre v Predosljah UPOKOJENCI O DELU SVOJEGA DRUŠTVA — ČIGAV JE PISALNI STROJ — OCENA POSLOVNIH STROŠKOV Med upokojenci v Predosljah v zadnjem času nekaj ne gre. Staro m novo vodstvo tega društva sta si v laseh in v nedeljo, 18. junija, je napovedan množični sestanek članstva, kjer naj bi ocenili stanje in napravili konec medsebojnemu trenju. Na občnem zboru, ki je bil fz Ljub- 7. maja letos, so izvolili novo vod-Istvo. Prejšnji predsednik jc po AMD Radovljica ob 20. obletnici ljudske revolucije v Organizator propagandne vožnje z Gorenjske PROTI LJUBLJANI, KI BO 16. JULIJA S STARTOM NA JESENICAH V praznovanje 20. obletnice ljudcikc revolucije, se je aktivno vključila tudi AVTO-MOTO Zve-aa Slovenije in prav sedaj pripravlja veliko manifestativno prireditev, v katero bodo vključeni predvsem člani, AMD iz vse Slovenije in tudi drugi. Prireditev se bo odvijala pod naslovom: »Zvezdna vožnja ob 20. obletnici ljudske revolucije«, in sicer 16. julija. Vozniki z avtomobili bodo startali v petih krajih Slovenije, skupni cilj pa bo v Ljubljani na Trgu revolucije. Tu bodo podelili tudi 35 nagrad v vrednosti od 5 do 50 tfSOČ dinarjev najboljšim voznikom avtomobilov na tej vožnji. Start avtomobilov bo v naslednjih krajih: na Jesenicah, v Mariboru, s priključkov iz Murske ' voznikov. Sobote v Kopru, v Dolenjskih Toplicah in v Brežicah. Organizacijo vožnje z Jesenic, katere se bodo udeležili gorenjski tekmovalci, je AMZ Slovenije poverila AMD v Radovljici. AMD v Radovljici je' že ukrenilo vse potrebno, da bi privabilo k sodelovanju čimveč voznikov-posamez-nikov kot tudi nekih iz delovnih kolektivov, ki morajo šteti po pet avtomobilov. Start gorenjske vožnje bo na Jesenicah, nato bo pot vodila proti Kranjski gori čez Vršič v Trento, kjer bo v Logu pred hotelom »Orel« kontrola. Potem bodo vsi nadaljevali vožnjo proti Ljubljani in bo med potjo'e nekaj kontrol J in preizkušnja spretnosti vseh polnih devetih letih moral odstopiti to mesto drugemu. Morda ga je to prizadejalo ali kaj, da ni bil najbolj naklonjen novemu vodstvu. To je pokazal zlasti s pisalnim strojem. Pred leti so kupili pisalni stroj za potrebe društva. 107 članov je takrat prispevalo za nakup 24.135 din, razliko do 29.000 din, kolikor so v celoti dali za stroj, pa naj bi kasneje poravnali. Toda ob izvoli Ivi novega vodstva stari predsednik ni hotel izročiti stroja, tako da je nov odbor moral stvar posredovati preko sodišča in ljudske milice. Hkrati nekateri negativno ocenjujejo izdatke prejšnjega vodstva, ki je redno mesečno beležilo poslovne stroške po 5007), a zadnje čase celo po 6000 dinarjev. Stvar samega članstva je, da pravilno oceni stanje in prepreči razdor v društvu, kar bi samo škodovalo skupnemu delu. 1. c renjske. Obkskali smo jih v domu jeseniške Železarne in ljubljanske Univerze na Mežaklji nad Jesenicami, da bi iz razgovorov izvedeli, kako potekajo priprave in kakšno je razpoloženje med igralci. Po celodnevnem treningu smo jih dobili pri večerji. Na vprašanja sta prav rada odgovarjala vratar Korani ar. ki ga poznamo tudi izpred mreže jeseniškega hokejskega moštva, in levi krilec Medja, ki ga uvrščajo med najboljše jeseniške nogometaše in ki je nastopil že v gorenjski re- j prej prezentanei. Povedala sta nam, da so na pripravah, ki jim jih je oskrbela Železarna, naslednji nogometaši: vratarja VOLARIC in KORANTAR. branilci REKAR, BRA.TC in ROZMAN, krilci CR-NOLOGAR, LUZNAR, SABAC, PESTOTNIK, Ivan JAN (tudi hokejist) in MEDJA ter napadalci ZUPEVC, TISLER (najboljši hokejski strelec v državi), KLINAR (državni hokejski reprezentant). HRIBAR, LAVTIZAR, RADOVIC in Bogo JAN (prav tako hokejist). Skupna torej kar 18 nogometašev; bojazni, da bi jim zmanjkalo tekmovalcev, Jeseničani ne poznajo. — Kakšni so vaši treningi v teh dneh ko ste na Mežaklji, smo vprašali Med jo in Korantar ja. »Zjutraj imamo lahne kondi-cijske treninge. Včasih tečemo na Jeseni ce, kjer igramo mod seboj, igramo pa tudi tu, na odbojkarskem igrišču. Predvsem vadimo tehniko obvladanja žoge. Precej časa posvetimo tudi teoriji. Bas smo krepko zaposleni ves dan, le zvečer gremo zgodaj spat,« sta dopolnjevala drug drugega. — Ali se boste uvrstili v Slovensko consko llfiro, smo hoteli zanesljivo prognozo! »Čudno! Na to pravzaprav nismo mislili! To je le bolj stvar posameznika. Kot moštvo smo zelo optimistično razpoloženi, upamo pa seveda na najboljše.« Tako Korantar, medtem ko Medja meni: »Jutri bomo videli, če zaslužimo sodelovainjc v republiški ligi, ko bomo igrali pokalno tekmo s Triglavom. To moramo odločiti v svojo korist, zlasti še, ker smo zadnjič proti Skofji Loki tako lepo zaigrali. Tedaj smo dobili z 12:0, v drugem polčasu pa smo poizkusili tudi sistem igre, ki ga želimo igrati tudi v kvalifikacijskih tekmah. Mislimo, da so te kvalifikacije zadnja možnost, da spet pridemo v SCL in jo bomo zato na vsak način skušali izkoristiti.« — Kdo jc najboljši nogometaš jeseniški ekipi, smo vrtali na- Odličen je Viki Tišler, ima pa to napako, da ne upa streljati na gol, čeprav je sam pred vratarjem. Sicer pa obvlada žogo kot malokdo,« pravi Medja, m od tem ko Korantar pohvali Klinarja, Cmologarja in Medjo1. Tudi trener Djordja Jovanič", bivši igralec beograjskega Metalca (sedaj Radnički), je zadovoljen s svojimi fanti in prav tako upa na uspeh. Enkrat pač morajo pokazati to, na kur se že dofgo pripravljajo. J. Zontai ^KiHtii^iiiitinitinatm naš RRZGOUOR Avtodronta še ni »Smolo imamo!« mi je 6 pre- načrte. Razen tega pa smo še cejšnjo nejevoljo odgovoril Tone pravočasno odkrili majhen stu- Jurjevčič, sekretar AMD Tržič, denec, ki bi tamkajšnje zeml ji- ko sem ga pred dnevi vprašal o šče stalno namakal. Zaradi tc,«u prvih rezultatih in delu na pio- se nam je gradnja zavlekla, po- nirskem avtodromu v Tržiču, višali pa so se tudi stroški. so nenehno motili gostje. Samo v nekaj minutah so se zvrstdi štirje kandidati za amaterske šoferske izpite. — »Kaže, da imate z izpiti tudi pri vas precej posla?« sem ga vprašal. »Največkrat preveč«, mi jc pmeje odgovoril tovariš Tone. »Tržičan menda sploh ne bi bil Tržičan, če nc bi znal šofirati. »Upam, da bo spet bolje, kol je bilo lani. Vsaj tako bi moralo biti, saj imamo letos spet nekaj novih izkušenj. V zvezi z dirkami pa je imel pripravljalni odbor minulo sredo že šesto sejo. S pripravami pa bomo kmalu prešli v zadnjo fazo. saj se nam avgust bliža z neverjetno hitro- Tečaji so že nekaj let kar drug gtjo. Zanimanje za letošnje dirke drugem v Sloveniji. »Vse smo imeli dobro pripravljeno in prepričani smo bili. da bomo najmlajše že ob Dnevu mladosti razveselili z novim objektom -pionirskim avtodromom. Toda deževje nam je pokvarilo vse Potrebnih je bilo še novih milijon dinarjev. Predvidevamo, da ne bomo imeli nobenih ovir ske avto-moto dirke. Zatorej je za drugim, kljub temu pa imamo še vedno od tečaja okoli 100 kandidatov »na zalogi«, ki bi imeli radi šofersko izkaznico.« Tržičani pa 60 že dlje s precejšnjo vnemo pripravljajo tudi za letošnje tradicionalne ljubelj- več in da bo otvoritev avtodro- bilo tudi ma približno čez poldrugi mesce.« Najin pogovor v pisarni AMD vprašanje v zvezi s tem razumljivo. — »In ljubeljske dirke? Kako bo kaj letos z njimi?« je med tekmovalci skoraj neverjetno. Kandidatov, ki bi radi startali, je precej več kot prejšnja leta in odločitev, kdo bo lahko starta] in kdo nc, ne bo nič kaj prijetna. Prav zaradi tega pa še ne bi hotel imenovati nikogar, ki se bo letos spustil z »jeklenim konjičkom« po nevarni ljubeljski strmini.« n. n. c z. iiiiniiiiBi>TOiii)iiwiiniM^