Travatka »L »77. 1. aaiatr. (aa* «krW Udi M r».f.UU»-Je llai»). »e planil* vaakariaa *y)iMlh Ia4i * aealevcnakaaa jaaika. »•i* ao 'M vaaka maUaae vrele » •t|lL,i« aa (latiil« aaaaa o« krat aa-llaaa, Se dvakrat, 8 aeU., dE« trikrat, a. t. a. - Pa vrh (■(» ia vaak krat SO a. Hi iieaapal,. V Gorici, ▼ pttek % aprila 1869 domovina. TEČAJ HL LI8T13. Izhaja vaak petah. Vefla pu poMt aeiiljasa m aala lata S («14., M pal l«U 1. (ali. M> a., m žalrt lata BO «. Kdor t mm po-t^o pa-ii\ju, pla/a aa orla let« mm« X (. M a., a»- l/O I, f (. 00 a., a* fletrt I.TOs. Narasli aa plaaaa i- raklaaaaaV« maj ae paliljaja rredalllvH Peaamai liali ae pr«d knjiiico brezplačno. Društvena svečana hIiiž ha lložja bo v salioto i O, U m« pri čč. Uršuliiiarieab. II. zvečer ho napravi za družbenike primerna nlaviiost. Občo znanega in spoštovanega g. kanonika Jan, Novak-u je zadel 25. marcu mrtud, jia gro že na boljo. Za deželno zburucgn poslanca, nameHto rujneo-ga profila Kosa, za krai^ski, tr/.iški in loški okraj na Uorcmikom priporoča odbur narodnega društva „Slove-liijo" slavnega narodnjaka g. dr. Jakoba Razlaga, advokatu v llrcžicah na Stajarskom, ki ium ]ia posestva iu jo občiuar tudi na Kranjskem. Ta možak bi bil run neprecenljiva pridobitev za kranjski zbor. -- Umrl jo 24. marcev Malivasi lastnik grajščino Muleviiško, kranjski (narodnij deželni poslance itd. g. Sitni o 'IVeo. — V 20. soji lanskega deželnega zbora Kranjskega osnovani poutavi o jeziku sloveuskem v ljudskih in srednjih šolah pridjano želje, naj bi so v Ljubljani n-stanovila za pravoznanstvo akademija a slovenskim jezikom, ministerstvn bogočaatja in nauka, kakor pravi odpis od 10 t. in., tako dolgo nc moro rešiti, dokler ne bodo dognano razpravo, ki jih ravno zdaj ininister-stvo ima z učiteljskimi zbornicami pravo-in drŽavoslov-nimi, v kterih grč za to, kako n^j ao vpriliodnjo o-Biiovajo učilišča prava, in ali ho v ta šolski organizem dajo vmostiti take više apecijalnc učilnice, ktere dozdaj niso navadno bile v deželah, ki bo zastopane v dunaj-skom državnem zboru. Potem šo lo, kedar bo lo vprašanje po omenjeni poti v principu rešeno, moro mini-storstvo enoglasno izrečeno željo kranjskega deželnega zbora v provdarok vzeti.— menH^ so po tem takem no motimo, ako mialimo, da jo—ifc bo akadomije za pravoznaiiBtvo. Dunajski profcBorJi bojo rokli: vseučilišče ali pa nič, in potem tudi mi dobimo--nič- Saj smo tega žu vajeni. ^Nov." Na Reki jo izvoljon za poslanca v ogerski zbor v PeŠti g. Ciotta, kandidat zmernojšo stranke. Njegov program jo: varovati aulonomijo Reko (pod ogorsko krono), poapeševanjo železnic in, kolikor jo moč, poraz-umek b llrovati. Ogersko. — Volitve za državni zbor ogerski bo najvažnejša dogodba, ki jo imamo povedati danes, in to zato, ker to, kar so godi unkraj [Litave, ima velik upljiv na porazumek z našimi deželami. Deakova stranka je grozno potrta; imela bo sieor šo večino, ali - zclO siromaško ; nasprotna stranka bo zastopana po Ohilem številu, in glavarji njeni: Ohyzy in Tisza, kte-rima so delegaciji in skupim uiiniatcratvo hud trn v pfiti, in pa Madaras, ki noče nobene stojne armade in še 30 procentov ne dovoliti našim 70 procentom, bili so enoglasno voljeni. To ho čudna znamenja ogerske mu in našemu miniateratvu I Vladni kandidati so le po strašni sili zmfigli; „ Zukunft" dokazuje, da 1) v ve-čih mestih so zmogli le po Nemcih in jndih, ki So zanje glasovali; zmfigli so 2) v žnpanijah Slovakije, kjer je vlada volilce grozno strabovala; zmfigli so 3) t ta eih krajih, kjer ao Magjari pomešani t. Srbi, Nemci in Humani, z isto Bilo, jn 4) na Erdcljakem, kjer »o so Jlumuni zdržali volitev. Povsod drugod padli «OjlWi kovoj. in c«16 v Pešti sta bila lo 2 izvofienna li stranke vladi hudo nasprotne. Koliko bode enih, 'koliko družili v zhorq, se danas Se ne vč, ker izid volitev i* vpeli krujoy šo »»I V nanje države. Rm, Sila tigoov je bilo ie za veliko noč v večnem mestu, šo več no Jih pa nabere za papeževo zlato m h Ao | j. ui,,-tt. , Zdaj ae štojo io voč ko 60 Oslič vnalijih. - • vi - - v hi v . .. - iMtuiou. Juko važuo stvar je obravnala poslanska zboruioa angleškega parlamenta (v 4 sejah) 24. iiiar-ea Državna (t. j. protoslan lovska anglikanska) cerkev ua Ir-kein je odpravljena in katoliška vera iu cerkev je OpJfilIi Iz Brd. Za posledici list m Dom." '.uam jo 'loliel prepozno obširnlši posuutek obravnavo zastran liriske ga taborja v Itiljani (21. maroa). Maj dopolnimo danas uul pot prlobčeni dopis v tem, kar so tiče programa in osnovalnega odbora. Itazgovaijal se je Biljauski zbor o teh le točkah, ktere so torej točke programa: 1. ^laj se napravi za Urda posebna okrajnasodni-ju, in naj se pridružijo Župauije BiUena, Medaua in Dolenja polit, okraju Goriškemu. (Zdaj so pod Gradiščem FrJ). 2. Vse slovenske pokrajine naj se zedinijo veno kronovino „ Slovenijo'' z enim samim deželnim zborom. 3. V vseh javuih uradnljab na Slovenskem bo ima uradovati v slovenskem jeziku.. 4. V vssh javnih šohh aa Slovenskem naj se po-dnČuje v Slovenskem jezika in naj se aspravi v Ljubljani visoka pravna šola. b- Tabor priporoča vladi, naj bi potrdila železnico, fo« Predel po Sočki dolini. . ■'•';■ V odbor so izvoljeni; h> Brd: y,a Mcdano gosp. žnpan Franoe Zuchiatti, , Ivan Toroa in nčenik Jože Hoban; - za Biljano proč. rosp. župnik Alojzi Fabjani, gosp. Ivan Sflligoj žnpan, Blaž Sfiligoi in Vendarmin Jožef; — sa Smartin-Kvi-Ško d.r Žigon Anton, Jožef MnŽič Žnpan, Jož«?f Jukon-cič, Jožef Boja, Jožef Zimčič in Karol Kumar; — za Sfc Ferjan gosp. Knez župan, Terknč Ivan, LenardiČ Anton;—za Dolenjo gosp. župan Jakončič, Krsetič Karol in Čast g. vikar AndrejJuh;—zaPodgoro gosp. župan Amlr. Koejančič in čaat. vikar Št. Maverski g. Jos. Mašera. — Iz drugih krajev na Ooriikem, in aieer, za Gorioo dr. Tonkll, dež. poBlanee;—za Goriško oko-lieo goap. Matija. Doljak, župan v Solkana ; za Ajdovski okraj dr. LavriČ;—za Bovški Okraj g. Matija Jon-kajr-rza-rCerkljanski okraj preč. g. župnik Kacin v SebroUab;—za Tominskt okraj g- iopan Mih. Kacafu-r* 5 - j*, Kanalskiokraj g. Ernest KJaviar;—za Ko-menskf okjaj goap. Anton Šuo, žnpan v Pliskovici; za Sežanski okraj g. Jožef Živie, predsednik čitalnice v Skopem. — Zunaj Ooritkega, in sicer: za Kranjsko g. Miroslav Vilhar, župan na Pivki, in g. Jožef Nofi, pravnik v, LJubljani;-r-za Štajersko dr. Vošnjak, dež. poslanec, in g. Knpus, trgovce v Celji; za Koroško preč. g. župnik Matija Majar in dr. Pavlič, odvetnik v Velikovjcu, in za Tržaško okolico g. Ivan Nabergoj, dež. poslanec. ;•■• -.- Prošnja zadovoljenje — kakor je„Dom-" že nni pot povedala — se je že izročila o. k. okr. glavarstva v, Gradišči Za tabor odločeni dan jo nedelja, 18. aprila, ob 2 urah popoldne. Kraj: pod Dmovkom v Biljanski županiji, dobro uro od italijanske meje, na Benožeti, ktero so v ta nameu radovoljno in brezplačno prepustili gg. Blaž, Janez ib Jožef Sfiiligoi-i iz Drnovka. Kaj ycč o skupščini in o razgovorih, zarad tabora priobčimo .prihodnjič. Zu dauca naj omenimo le to,>du. veseli po- zdravljamo U tabor na italijanski meji, kajti 'on be očiles dokaz našim sosedom, da-_ *ndl, kar nas je ia ampak . . brati na oelom SloVenskom in dosledno ostati zvest: državljani mogočne Avstrije. . Dodatek vredniHtva. Goriška ,-Bfda" O©- um**? ' * figt***". f*» *fl> „ il Coglio," po furUmeki „il (bdi")iio tajska deielien med Sočo, Goriško-Vidomako Železuioo in, Idrije ("Ja-drl )t t. j. mejno rečino, proti Italiji (oziroma prčtf Benečiji). Človek ai ne .norc mislili loplib vinskih gorlo, kakor so naša Brda, ktera se razprostirajo tadi čez Idrijo jtfe proti pividaia na Benečanako. Na desni strani žijlezuloo, je razun Karmina (Cormons) le ie par laških vasi, zatorej, smemo imeli železnico ob podnožji brd za mejo med alovsaskimi _ Brlci",(tako Jlui demo mi namesti . Brdoi") in ^ 1-alii M ali avstrijsko Furlanljo. |»roti severju pa se konča ime in podoba „ Brd M tam, kjer so začuojo - flore," namreč proti jugo - zahodu od Kanala ( na "Soči). — Glaval; pridelek Briški je viuo in satBe. Dasi šteje deieliea mnogo bogatih posestnikov, ali velikaisv, sploh vendar ni bogsta i tlači jo prekletstvo kolonizmn. Opomogli s•< se kolikor toliko naši Briei v poolednjik 20 letih, odkar-tare ravnico grozdna Mezen. V Brd i h ni bilo namreč do teh let nikakega sleda te bolesni, poslednja leto se je tč pa tam, v miavabl prikazala. Kap vina, ki je bil poskočil poprejšnjih let na 20 -BO gold., padel je zdaj na 10 gld. — Med domačimi (slovenskimi J velikaii so naj glasovitejii: Žigon, Mužič, Sfiligoj, Jakončič, Krzctič, I^enardič, Fiogelj itd^ med vnanjiml, U> je, meščani Goriškimi ali drssimi (tudi benečauskimi): Cat-Urini, grof Attems, bnron Forme u tisi, bar 00 Taeeo ia drugi. Glavnih slovenskih vasi (t dašaimi oskrbniki) štejejo Brda U iu ako jim prištejemo tndi 4t vasi oh Soči (tik desnega brega) 18. dtevilo daš v pravih Brdih znaša 10 tia«Č 861, in, ako privsamemo tndi Podgoro, Pevmo, Št. Maver ia Podsabotia,. 13 tisač 101. — V politiškem ozira spada severai del Brd pod Gorioo, nižni pod . Gradišče; v aodnijskeur južni pod Karmin, severni pod Gorioo; v cerkvenem ena dnhov-nija pod Karmin, 3 pod Gorico, vse druge pod Loče-nik. " Iz TrtU 27- marca. — x — (SLovenci o bivanji cesarjevem v Trstu. Volitve v okolici) V petek 19. maroa zjutraj oh 6 je odrinilo 8 Lloydovih parnikov, na kterih je bilo več tiao£ Hudi, s tremi drugimi manjimi privatnimi parnimi,vred it naše Inke, da sprejmejo na morji cesarja, tor da ga sprevodijo v Trst., Pod Piranom se razstavijo parni ki v dve. vrsti, vzamejo kiieaje „buišu v sredo parnik ^Greif", na kterem je bil eesar, jn dru^e ž njim prišle \ ladijs: i vsa aprelepa flotilja spremlja zdaj za naj lepšega jutra. Nj.. .veličanstvo v luko, v ktero dojde ob osmih i pol, Cesarjevo ladijo obsuje tn stotina čolpov, med njimi itiri, ladijs; «;Bar-kole in iz liojana, v. kterih je vse nabito kmetov okoličanov, ki kličejo stoje pod svojimi v zroku vihrajoči- * mi slovanskimi zastavami: Mirviott vladarja! Ko stopi cesar na kopno, odveslajo ti čolni z okoličani domu. O bivanji ceaarjevem v Trstu je prinesla ^Domovina* vže popis posnet po drugih-časnikih, aaj povem tedaj jez o tej dogodbi za. njene, čitatelje samo še to, kar se tičo tukajšnjih Slovencev. Vrli dalmatinski mornarji po kupčijakih ladijah so klieali cesarja le svoje „živiol"; na eni teh ladij se je vila zraven druzih tudi hrvaško -alovanaka zastava, Taka j c. vi brala tadi a« Sv, Peterskem trgu prod atolom neke branjevke. Ni je msnibi nasadila ondo ona sama iz domoljobja, ampak dal, ji jp je menda kak DalmatmeO: jn ona jo je razvila, kakor bi bila razvila kitajBko, pa nokaj vredno je že (of da se ni nikdo tvegal inznltovati tega slovabskega prapor j a. — Ko se jo cesar opoldne odpejsl pogledat Tonello-vo ladjarni-co, spremljalo ga je tje po Skedenjski ,oesli čez 300 lepih kočij; v oni sta sedela tudi dva poslanca iz okolice. Da bi pokazali neki potepuhi, da je to pravi ^korso^ začnejo metati »konfete", to jo debelo kamenje, zlasti v omenjeni voz. Kdor , hoče videti tak našima zastop- ni koma vržen kamen, naj ne potrudi k enemu teb poslancev- Cesar ho je peljal do zvrati pod dkednicm. ftkedonjci ao ga pozdravljali ae streljanjem i z dialog po In ob zaliva Miljskem doncčiint Bšivio!"— Popoldne istega dne jo pobodil cesar tndi novi J*azarot, na nasprotni struui mesta, da jc videl kako zasipljejo tu morje i stavijo ključe (zidane pomole v morje) aa noro Juko. Šel je, utopi vAi iz !>azareta, ludi mimo eestozidja, ki loči Kojnn od mcala; pod lom zidom ga dočakajo ltojanci »o svojimi slovanukimi i eesarskimi zastavami ter ga čestijo s navdušenimi „ži"ioJ-: oesar veselo ud' zdravlja. — V saboto, 20. marca, so bilo avdijeneijo. Pravijo, da so skušali nekteri izmed okoličanov dobiti dovoljenje priti prod cesarja, pa da niso bili puAčoni niti posamezni, niti kot koiporacija. Vstavljal da se jc vzlasLi o. namesliiik, ki tudi ni neki pustil njih bataljona v mesto, poslavit prihod cesarjev, da ne bi ae tu kalil javni mir, dokler jc cesar v Trstn. Dobili ao pa okoličani dovoljenje, da sme pozdraviti kompiuiija njih bataljona eeaarja na Brožiui. Zalo prido po njihovo v moatni hiši hranjeno zastavo oddelek regimenta „ llar-tuug "-a ter jo neae v Itojansko čitaluioo, kamor so prišli popoldue okoličani po-ujo. Cvet alovonsko o-kolice jo bil (»opoldno lu zbran, da je prevzel ono *a-slavo, pod ktero jo doživela okolica toliko veselih i ža* lostuili časov, pod klero jo lolikrat »kazalu zvealoho do coHarja i domovino, pod ktero je lolikrat v uaj hu-jih časih potrdila hrabro, junaško srce, zastavo, klero jo mila cosarioa Elizabeta okraslila z lastnoročno vodenim trakom, i ktero so morali vžo skoro loto i (lan skrivati pred svetom, kakor skrivajo |N>morski razbojniki krvave avoje prupnrjo prod ka uujočimi oldaatmil Zalo jo pa tudi zbudilo sprejemanje le zastave gmljiv, nepopiHljiv prizor. OkoličmisKi vojaki vzdignejo zaata-vo, godba udari—v očeh okoličunov oboroženih in ohi lo zbranega naroda igrajo solzč; tu zavpije nekdo: „ živeli vrli okoličani I " „ živela zastava slovenskega bataljona!" i „ živio I" zagrmi iz grl vse zbrane množico iii habrih vojakov slojurukega slovenskega regimenta „ Hartuug " a, ki sunejo vsi na okua kaaarne. Vse plače i vrišče, godba godi popotnico, možnarji pokajo i spremljajo pokajo okoličane odhajajoče na Bro-žino. Ljudje so zgrinjajo po vaeh vaseh, inemo kterih so tnoruli vojaki ili, ter pozdravljajo z navdušenimi „ Živio " svoje vojake i avoj o zastavo. — V tem jc bil vžo cesar v Sestjani (glej ponlodujo „ Domovino " t) i so jo vrnil v Miraniar, ud koder se je imel odpeljati v Meč. Na Ifiramarski poslajici je čakalo p »Ino meščanov i sila domačih Ijodi Nj. veličanstva ter ga poslavljalo tudi Lu „ živio "-klici. Dekleta v krasni narodni obleki so mu trosila pomladanske credioo do vagona, kjer mu pokloni ena prekrasen šopok, v klorom je bilo razun druzih rož 50 katnolj. Cesarja je sprcjclcv sila ginila in podaril je tej dekliei 4 cekine. Hlapen odhaja in zopet no razlegajo daleč po okolici „živio," s ktcriini jemlje zvest narod slovo od cesarja. — Cesarjev vlak prisopo na postajo Nabrožinsko, kjer ga žo čaka v vojaškem rodu slojoču kompanija okoličanska in trna kmetov i kmetic iz bližnjih vasi O navdešeni lukajšni Bprcjetvi Nj. veličanstva je vže donesla _ Domovina" dopis- Cesarjeve milosUjive besede: „ Veseli me, da vidim vsaj en oddelek mojega bataljona" i jasno njegovo lico pri pogledu teb naših junakov—vso ie radostno prešinilo zbrano Ijndslvo, vzlasti pa vojake. Vračanje okoličanov v mesto je bilo podobno sprejetvi vojakov došlih domti iz vojsko po slavno dobljeni bitvi: v sv. Križi in na 1'roseku jim je vse vrelo nasproti in jih pozdravljalo ač še bolj navdušoniini „ živio I" kakor popoldne. Sami ao pa tudi klicali „ živio Prane Jožef! živio cesar!" spotoma notri do mesta i šo po mestu daljo do domu. Take vdanosti cesarju, kakoršna So jo kazala ta večer na lici i v besedi okoličanov, nisem šo videl I— Da so nekteri izmed ouo bore Tržačanov, ki so se klatili tisto dni pO Krasu, po Istri i po Beneškem, Češ, da ustavijo (I) slavnosti na inenjone ccsarju v Trstu, neradi zopet videli v mostu okoličane i šo bolj neradi slišali njih klieanjo: „ živio Franc Jožefi ", si lahko mislimo. Tudi se no bodo nik-do čudil, da so tem vojakom žvižgali i za ujimi kamenje lučali. Klicanje v Trstu: wživio Franc Jožefi" jo tem ljudom, kakor trdijo po svojih časnikih, zabavljanje, kaljenje javnega mirt, — provokacija I Vpitje „ viva Oaribaldi I "ne bi Jim bilo gotovo provokaeija.— Pozno po noči dojdejo v mesto še trije zapozneli okoličani, oboroženi; kam So pa imeli doli orodje? —ter otopijo s eivlluim goapodom vred spit Črno kavo v Ferrari-jevo kavarno, iz k lere ao bilo lani jalija incocoa napadene okoli tonsko straže. I>a ni bilo od njih to pametno, mi vMakdo pritegne, posebna pregreha pa tudi ni bilo. Da ne bi se vnel kak prepir, hiti za njimi gospod Cognar, ki jih je videl pit nakljutbi od daleč vliajatil Ko pa vidi, da ao mirni, i da so stopili v kavarno, ker so v nji samo kaki 4 l|Udjo, priaeae k njim, da Jim priporoči, da naj odidejo li tega brloga. Tu vatopi i pristopi iioznun mož, ter jih proei, naj bi brž ko morejo odšli (1 Cegnar ga mirntt vpraša: „ Kdo pa ste vi?" Mol odgovori, da civilni stražnik ; g. Cognar reče na to: „ Mola poutavo rudi i koj nluftanio. " On i vojaki kavo izpijejo in mirno odidejo. Kavarnar pa liiti brl v rodakni|o „( httadinn" o vaj al goap. Zora kot kalltelja Javnega nn rn, ker ao j. i vogal nlopiti v njegovo kavarno za tromi od sprevoda cesarjevega prišliml vojaki I Pomoto v imenu jn „i Mladino" meer vže popravil, pomoto v stvari sami pa no šo. Ilo-uio videli, kako se stvar konča. — Tako se je končalo za okoličane bivanju Nj. voličanalva v našem mealu; kako nantopke bo liuelo za naš bataljon, bodočnost od krije V nedeljo 21 niarea ho bile roUte po okolici. Čudno no pa vam bo zdel-i, da ne jih jo vdeletila aaino kaka tretjina vneli voliveev. TihI« deloma neso dobili ■mikov, i nemi več ateguili jih reklamovati, ker je bil obrok za reklarnovaujo tako |H>nlavljeu, da neso zanj akoro imeli čana, deloma so soglnnili s tistimi, ki mo Ali ponjo. Veruj 11 mi, tla ao t iti naapnttniki priporota-nih mtti Hi po oolibte lii tke. Mestna Hlranka je delala na vae pretepe, da bi spravila vsaj onega ali drutega Mvojih privržencev iz okolice v zbor: toda izpodletclo ji Jo povsod. Med seboj neso tu pa lam volivci popolnoma noglasili, pa z mestno stranko jih jo šlo izmed v-kcIi 600 volilcev komaj kakih 60. Tako je dobi) mestni protikandidat Cegnarjcv, g Oasparini, lo Seat glasov; Nabrgojcv, g. Itnscoui, le m glas; samo kandidat te alranke gosp. Pahor, kaplan Trebenakj, jo dobil do 40 glasov proti 111 narodnega kandidata g. Primožiča. Naddesotnik v Križi je odstopil i prepustil mesLo po okoličanskili zaupnikih poslednje dni priporočenemu g. Jutiezo-Mariji Starec-u. Križanom i Prosečenotn čostita-ino k tej volbi. Oosp. Starec je pošten, prebrisan možak, Barkolan, ki si jo prigospodaril s pridnimi rokami i bistro glavo lopo premožen jo; govori, (da si bodi v kratkih klačah, ktero jo malo po šolskih klopeh trgaj);/ lepo slovonski, dobro laški i nemški. Njegov glas bodo veliko zdal pri okoličanih, vzlasti pri praktičnih zadevah okolice. O njem smo prepričani, da bo vestno spol* noval po želji svojih volivec? posoI, kterega sc jo dolgo branil, naposlod h led občno zaupnosti pa vendar prevzel. Oslali izvoljenci so Žo dovolj znaui. — Zakaj jo silil gosp. Pahor ljudi svojo kaplanijo, naj njega volijo, i zakaj jim jo lastnoročno zapisal svoje imo na volilne listke tor jim grozil tako jo šla v nodcljo i v ponedeljek sploh govorica, mi pa tega skoro no verjamemo da-jih bode nisnvnievalu I (raztolmačite si sami besedo), ako bodo koga druzega a no ujega volili, lo sam Bog vedi. Ako ludi ne verjamemo, kakor sem rekel, da je hotel svojo ljudi „izinaševatitt, vsaj smemo misli ti, da je vodo), da kot kaplau ne more biti voljen za poslanca, ter da je hotel narodu i njegovim kandidatom samo zabavljati. Sploh Jo njegovo javuo politiško ravnanje dokipelo do vrhunca, i čas je, da ga slovenski časniki gledč lega delovanja zavrnejo. V sredo, 31. t- m. večer, se bodo v prvo zbrali novi poslanci: na dnevni red pridejo sporočila o posameznih volitvah. Bog daj dobro srečo od začetka do konca! V Trstu, 29. marea /Tabor) Okoličani žolč, da bi sklicali novnizbrani poslanci i drugi okoličanski zaupniki, brž ko se bode dalo, taltor, da se na njem porazumo okolica so svojimi zastopniki o programu, po klorom bi imeli ravnati v zboru pri vprašanjih, ki zadevajo okolico. Poglavitna vprašanja, o kterih hi so imeli sukali govori, imela bi liiti la-le: 1) Ali se ima ločiti okolica od mesta / 2) Kaka nai bo ta ločitev? 3) Ko liko poslancev zahoteva okolica za v doželni zbor? 4) Kakih i koliko šol pptrebuje okolic«? 6) Ali jo ros* da plačajo okolica po krivem všiioino? — itd- — Tabor jo iiva potreba aa poalauee, da zaslišijo^ mnenj« avojih voliloev, ter da bode imelo njih dalovanje vspeb. _ Progreoao"- vci selo Šuntajo ljudi zvlaati KOper gosp. Cegnarja i Zora, ter jima skušajo nakopati na vrat med okoličani nasprotnikov. Ti nasprotniki i Progrea-sovoi utiknoio, ko bodo videli, da ravnata ona dva kakor oslali štiriju poslanci po misli vse okolice. Upamo tedaj, da bomo imeli v okolici »tabor* I Iz Devina^ 30. marca. — Po navadni Žalostni tridnovnici — o ktori ni druzoga teleti, nego da lii se povaod spodobno obhajala ter da bi se jo ljudje v prav obilucm številu vdeloževali pa pomenljivo molitve lu šego tudi umeli — je uapočilo velika sabot*^ sate« lena slehcrjieuiu srcu, aloro ima čut za gin^ivi prestop iz roMnohuoati in tužuosti prejšnjih dni v velikonočno veaeljo. O mraku tuga predvečera, naj veličaslni^šega mod kršanakimi prazniki, je pri nas B vstajenje." l>o tu pa nisem povedal šo nič novega. Novo, kar aom hotel povedali, jo to da je bil slavni tukajšnji grad knefje rodovine liouonlolio ako letos nenavadno lepo razo vi t -Ijen. Ne lo okna voličanskoga poslopja, kakor druga leta, kedar ui kuogiujo tukaj, bila so rasvitljena, tim več ludi z halonov jo sijalo čarobna rudeČo-raineu-kasta avitloba, menda |M> rimski šegi napravljena, da ac nam je zdelo, da nc hodimo po pravili tleh za pro-coaijo, ampak, kakor zamaknjeni, po- kakih nMifkib ulicah. lUzsviiljnuo ao bilo po zmožnosti tudi drage hišo. Ilotuarji so neprenehoma pokali. Bolj j>o šo, ko atreljanjo ia krasna razavošava, je povoličovala procesijo knežja rodovina saiua. Kneginja vdova c obema kneievičema s svečami v rokah so Šli prvi ca prav. R. Telesom. Tako ao se vdeližili te svečanosti tudi tukajšnji uradni oblaatniki in vsi, ki so v kakoršnih koli viših ali nižih službah v knežjem gradu. Kako ta |m bolni zgled Duviučano spodbuja, ni mi treba praviti, I tog nam daj nčakati io' veliko tako sijajnih „ vstajenj "1 Še druga alavnost so — kakor slišimo — v tukajšnjem gradu pripravlja. 11. dan L m., dan ulat* papet*tve m« te, hoče knežja rodovina na poeebuo ai jajcu način nlaviti. Povabljena sta na obed med drugimi, imenitnimi goali tadi Njo ekaoolenciji naš knez-nad-škof, dr. Gollmajr, in Tržaški škof, dr. Jern. Legat. Doma6i novinar. (Goritka deputacija « Trstu in tehtnica Predelska.) V novičarji poslednjega lista ^Dom." smo že nekaj o-mcnili zastran novic, ki jih jcpnnesla U deputaclja v že-lezničnih zadevah iz Trst* Danas imamo Še nekaj dostaviti, oziroma, popraviti. Bila je deputacija ne le pri Nj. veličanstva, temnč tudi pri vseh treh v Trsta na-zočib ministrih. Povsod, od vseh strani se je povdarja-lo, kako važna da Je Tredelska železnica ue samo Tur* našo deželo, tem več za vso državo. Kazalo se je res na finančne {cžavnosti, na stroške, pa vendar sta Nj. vel. presv. cesar sam in soeebno minister za kapčijstvo, pl. g. Plener *), v čigar področje želesnioe spadajo, zagotovilo, da se bode naše podvsetje goreče podpiralo in pospeševalo. Pravijo oelo, da je cesar v tej ude vi že nekaj Rloril. Po tem takem ne bi stale naše reči tako slabo, kakor so mislili nekteri, ko so dotično vest t poslednji številki „Dom." brali. vihra visoko zo-sUvo opravičenega našega upanja. Toliko sa. zdaj ia zanesljivega vira. (Pravda g. Wmkler-jeva). Potrdila je tndi nor. viša sodoija na Danaji razsodbo više deželne sodn^je v Trstu. Zapadli so torej kazni zatrdno advokat Ma-ruBsich in bar. Delmcstrl iz Karmina in vrednik Tržašk. sCittadino"-o. Toženi in obsojeni so zarad razžaljenega poštenja. (Glej r Dom." meseca decembra 1868) (liaron Honar ova ali, kakor m prav za prav zdaj pite, O. Roeban ova mata) se je na velikonočni ponedeljek zopet izvrševala pri sv. Ignaciji. Peli so jako dobro vodja mestnih Šol (duh.) g. AnL Kamor; cerkveni pevec, g. Figar, in dileltonta, gg. Giovanelli in Kurinčič- Prihodnjo (belo) nedeljo se jim pridružijo šo drugi gospodje. Navduševal je gladko petje t izvrstnim orglanjem žo omenjeni g. Avg. Leban. m) Uni pot m Je bilo pero zaletelo, ko en>o g. Planerja S-nančnr-ga miniatra imenovali. Vr. INmreSa na Soči). \ torek, 90, marea, aa je »-topil Si Andreža nasproti en blapee- Goriškega zidarskega mojstra, g. Koesita. Mika **g«» 44 le« star, ože^ njen. Vozil je s parom konj pesek-a das naga brega na lovi. Tik lega kraja je zašel v globočino, ker je bil« voda, med temkosln on in ip drugi. _feJapQQ drugim vozom pesek spravljala, enmajo zrastjain torej motna. Zdajei je voda kopje iu voz navzdol sasaknil*. Nekaj časa jo vse skup plavalo: mož je kakor pojeati kopje držal sodeč na vrhu voza, ali zadevši na skale, prekucne ao voz, komi ae jcomotajo, hlapec pade med oje i« v malo minutah je bil mrtev on in oba konja. Uni hI* . peo, ki je uasipal pesek u* (desne mj produ, spravil je pozneje s pomočjo svojih konj vse na sulmfkor jebda zanos I a voda voz in trupla oa plitvo blizo deonego brega). ____• Gospod/irsko stvari, PROGRAM '.'"i zastran raudeljenJa daril *a r^jo goveje tivine na Ooriikem. B šp. dopisofa od 27. avgusta lanskega let* it. I871>; 1121) jo dovolilo vil. miuistorstvo sa kmetijstvo tieuh (IOO(i) goldinurjev sa darila, ki aaj bj so pode lila rednikom goveje tisi** v poknežaoi grofiji Goriški in GradiŠčanski in aieer, 800 goldinarjev an okraj* Bovški, Tominski in Cerkljanski, 200 gold- aa politiiki okraj Goriški, 200 gold. aa Kras in 300 g. sa loška okraje. G. kr. kmetijska drnžba (Goriška) je poz vedela, kaj poddrnžnioe zaatran razdelitve teh daril miolijo ter je določila v, dosego blagega namena to-le: /. Podeliti t* imajo: V OmdMi ti. maja i. L • 1 darilo 60 gold. z* naj lepšega biku, 2 darili po 30 gold. s* dve, ako mogoča breji kravi, ako ne, pa kravi a teletom. ' 2. darili po 46 gold. za nar lepši par delavnih volov. 3 darila po 30 gold. sa 3 nar' lepie pare pit*-nib volov. ■ - ' i'- V Betoni 3. maja t. L 1. darilo od 00 gld. za nar lepiega bika, 2 daril po 40 gld. za dve kravi io broji ali ie e teletom. • ■>>■ i? . 2 daril po 30 gold. za drugi dve taki kravi. V Tominn 16. aprila t. L 1 darilo od 60 gld. za nar lepiega bika, 2 darili po 40 gld. zadrnzega nar boljieg* bik*, 2 j, po 40 gld. s* dve molzni'kravi, 2 „ po 30 gld. z* drugi dre molzni kr*vi, 2 „ po 30 gold: s* 2 nar lepša para delavnih volov. V Ooriei 29. aprila t.. 1. 1 darilo od 60 gold. sa naj lepiega bik*, 2 darili po 40 gold. za dve nar raji breji kravi, ali pa kravi« teletom.--------—"— " ~ • " 2 darili po 30 gold. aa nar boljša dva para delavnih volov. IT Poganjati ae sme sa darilo samo taka goveja živina, kterv je v naši deželi rojena in ki jo ima rejec-vaaj eno leto v tistem okraji, kjer boče ktero tU razglašenih daril dobiti. Kar se pa tiče pitonih volov, ni treb«, da ao v deželi rojeni. Da jo trviao res domača, bo treba dokazati a spričevali (certifikati) od dotičnega županstvo. III. Biki, ki niao ie poldrago leto stari oli pa stariši ko 3 leta, ne morejo dobiti darila. Vozni voli morajo biti 2 do 6 let stori, krove pa 2 do 6 let. IV. V vsokem kraji, kjer se bodo.rozdelovala darila, bo sostovljena določeni dan komiaija zvedenoev, kterim bo predsednik en pooblaščence e. k. kmetijske družbe. Ta komisijo ogleda prignano živino, razsodi pje vrednost in se bo lotila potem zdajei razde I o von jo prisojen ib daril. V. Ko bi pa komisijo v kakem okraji ne našlo toliko darila vrednih živin čet, kolikor je daril s* tisti okraj odmenjenih, ima