TRS t, v četrtek 14. maja Id08 Tečaj XXXIII M* IZHAJA VSAKI DAH • b nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ah 9. zjutraj t »mične Številke se prodajajo po 3 avfl., (6 stotink) t mnogih tobakarnsh t Tratu in okolici, Ljubljani, Gorici, <;>;nja, £t Petru. Beiani, Nabrežinl, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokorti ene tolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« 20 at mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot, beseda, najmanj pa ill atot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek oprava idinofit^. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč ! NAROČNINA ZHAftA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oiirs. larotilia m »tiillilo liasije .Edliojil' itais rctioletio K 5-20, pol leta ji ee Vsi dopisi naj se pofiiljajo na nredniStvo lista. Nefrankovaai pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na upravo lista UREDNIŠTVO: al. Glorffio Galattl 18 (Karodnl dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcli* lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. — PoStao-hranilnlčni račun št. »11*632. - T«l*fon it*v. Iia7 - BRZOJAVNE VESTI. Proračunski odsek. DUNAJ 13. Na današnji predpoludanski &eji je proračunski cdjek vsprejel dodatni kredit za iijiniattrstvo javnih del. Dunavsko - jadranska železnica. DUNAJ 13. „N. Wiener Tagblattu 'poroča iz Rima, da je vprašanje prekobalksns^e železnice med Francijo, Italijo, Srbijo in Rusijo definitivno rešeno. Železn'ca zaključi v Sv. Ivanu v Medui. Od ruske Ktrani se je črnogorskemu knezu zagotovilo, da se z glavno progo zgradi luđi postranska proga Medua—Bar. Nemški poslanik v Budimpešti. BUDIMEŠTA 13. Nemški poslanik pl. Tschirokv je posetil ministerskega predsed nika dr. Weker!a. Danes priredi ministerski predsednik na čast poslaniku obed, na kateri so povabljeni nemški generalni konzul, knez Schonburg, ministra Košut ia AppoDyi, predsednika magnatske in poslanske zbornice itd. BUDIMPEŠTA 13. Nemški poslanik pl. Tscliirskv je prišel danes v poslansko zbornico, kjer si je ogledal vse prostore. Štrajk. RIM 13. Štrajk izvoščekov je končal. Boji ob indijsko afganski meji. SIMLA 13 Piva in druga brigada je oišla v ozemlje Mobmandsor, Maroški odposlanci v Berolinu. BERO LIN 13. Odposlanci Mulej H&ttda &o prišli danes v unanji urad, kier jih je vsprejel legacijski svetnik baron Langwert. Odposlanci so izročili avtentično pismo Mulej Hafida. Proti poljskim šolam. BEROLIN 13. „Voss. Zeitung" poroča iz Varšave: V Kielski gubtrniji je dala vlada zapreti 40 šol. Okolu 4000 otrok je brez pouka. Cikloni. LONDON 13. rDaily News" poročajo iz New-Vorka, da 60 v Ar z Dni in Illinoisu cikloni opustošili več vasi in pristav. Letina je uničena. Ubito je bilo nad 40 oseb, več bto pa ranjeno. OMAHA 13. Včeraj je tukaj razsajal silen ciklon, 12 ljudi je bilo ubito, mnogo na ranjeno. To je bil eden najhujih ciklonov, ki je kedaj razsajal na vztoku države Nebraske. Upor jetnikov. JEKATERINOSLAV 13. Včtraj je bilo - tukajšnji gubernijski ječi ubito 29 kažnjen cev, ko 60 poskušali pobegniti. Razun tega •e bilo 28 kaznjencev ranjeno, med temi 16 težko. SIMFEROl'OL 13. Jetniki tukajšnje mestne jetnišnice so si preskrbeli orožje ter bo poskušali pobegniti. Ravnatelj je bil ranjen, njegov pomočnik, dva paznika in jetaiški zdravnik pa ubiti. Ni še znano, koliko jetnikov da je pobegnilo. Legar v kijevski ječi. PETROGRAD 13. V kijevskih ječah je polovica jetnikov obolela za legarjem. V ifctniški bolnišnici je nad 500 bolnikov. V enem mesecu je za legarjem umrlo 200 oieb. Avstrijska poslanska zbornica. Nujni predlog za povišanje voj škega kontin genta sprejet. DUNAJ 13. Zbor niča je nadaljevala vitve, ki sem sodeloval od prvega začetka i razpravo o n ujnom predlogu glede povišanja do velikega razvoja in ki si domnevam, d rekrutnega kontingenta. Minister za deželno - - . ... brambo Georgi je naglaš-jl, da je mnenje, češ da bi to povišanje bilo z czirom na Ogrsko nevarno popolnoma reosnovana ker sta obojestranski instituciji popolnoma neodvisni. Minister je dokazal, da Avstrija zaostaja za Ograko toliko glede rekrutaega števila, kolikor tudi glede proračuna v svrhe deželne brambe. A obe deželni brambi se bosta, kadar bo treba, ramo ob rami bojevali za državo. Minister je potem z vso odločnostjo zavrnil napade posl. Klofača na častništvo. Nato je bila debata zaključena. Zbornica je po daljši debati z 280 proti 136 glasom priznala nujnost predlogu posl. grofa Kolowrata glede povišanja rekrutnega kontingenta za deželno brambo. — Nato je zbornica pričela meritorno razpravo nujnega predloga Prihodnja seja v petek. — Danes odpotuje večina poslancev Prago na otvoritev češke jubilejne razstave. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA 13. Predlog, da dnevne seje za časa debate proračuna daljša na 8 ur, je bil vsprejet z večino se ponad 150 glasov, kakor predpisuje to poslovnik. Seje se bodo vršile torej od 10. ure zjutraj do 8. ure zvečer, z 2 urnim odmorom od 2 do 4 ure popol. Zbornica je nato nadaljevala generalno j je ta centrala slovenskega narodnega proletarijata, vsekakor premalo stvarno razpravlja potom tiska, dovolite meni — enemu izmej njih, ki so občutili potrebo te ustano- in da precej dobro poznam potrebe slovenskega delavstva v Trstu — dovolite torej meni, da na vse neslane verzije in govorice, ki se jih poslužujejo klevetniki, podam nepobiten in defioitiven dokaz o — ničnosti njihovih „razlogov", in to ne le s političnega, marveč tudi s stvarnega, to je: socijalnega stališča. Ako motrimo politične vzroke postanku „Narodne delavske organizacije", prihajamo do zaključka, da naš narod, ki nekaj dece-nijev sem dela naravnost stoletne skoke na političnom, a prav v zadnje čase tudi na go-spodarskem polju, in ki v našem mestu sestoja po tričetrtinski večini iz samega proletarijata : di ta naš narod v svojem sicer vojevitem, ali vsekakor zdravem razvoju absolutno ni mogel slediti „internacijonalni" v resnici pa za naš narod raznarodovalni politiki Učekar-Pittonijeve takozvane „socijalno-demokratične* stranke, prežete od vse drugega nego internacijonainega duha, katerega pošteno smer priznavamo tudi mi, kolikor nam je to možno kakor narodu, ki je politično in gospodarsko še vedno slabo situiran. Zistem potajevanja narodnega čuta v srcu slovenskega delavca, a umetno izrabljanje duše njegove, dremajoče v nirvani internacionalizma — ta zistem je hipno zadovoljeval voditelje socijalnodemokratičnih vrst; PODLISTEK. 76 KAZAKI. Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Olenin, ki je bil stopil za njim na stopnice, je gledal molč^ na temno zvezdnato nebo v smeri, kamor sta blisknila strela. V hiši pri gospodarjevih je svetila 1'ič in razlegali so se glasovi. Na dvorišču so se drenjala dekleta pri stopnicah in pod okni in tekala iz shrambe v vežo. Nekaj kazakov je planilo iz veže in niso se mogli zdržati, da ne bi na pesem strica •Jeroške in njegove strele divje zavriskali. „Zakaj nisi tudi ti na zaroki ?" je vprašal Olenin. „Bog jim odpusti, Bog jim odpusti!" je odgovoril stari, ki so ga bili tam očitno z nečem užalili. „Ne morem jih trpeti, ne morem jih trpeti. Jej, kaki ljudje so to! 1'ojdiva v hišo. Naj bodo sami za-se veseli, midva pa za-se." Olenin se je vrnil v sobo. „Kaj pa Lukaška, ali je vesel ? Ali ne pride nič k meni je vprašal. debato o proračunu. Posl. P o p o v i e (Hrvat) ' ali predvidjati se je moglo, da te vrste je govoril madjarski. Izjavil je da ne more „uspavanih" niso stalne vrednosti. Kajti izla-glasovati za proračun vladi, ki hoče uvesti v.sti v naših krajih, poplavljenih tudi z itali-Hnratski absolutizem. Ban bi moral zapustiti ijanskim elementom, protežiranim, žal, tudi od svoje mesto, ker 6e mu ni posrečilo spraviti! socijalno demokratične stranke, zove duh časa v sabor niti enega privrženca. S tem ab3olu- domačega delavca, naj se orga-tističnem postopanjem vlade se krši ogrsko jnizuje na najtrdneji, na narodni hrvatska nagodba. Položaj na Hrvatskem je p o d 1 a g i — v najpopolnejši obliki, ki je niso postal vrlo kritičen, poojstren še s tem, da mogle in je ne uničijo še tako spretno in je bil sabor odgodjen, ne da bi bil odobril i zlobno zasukane teorije svetovnih socijalistič proračun. ! cih filozofov ! Pa saj ti filozofi navadno niso Posl. Milan Roje (Hrvat) je govoril j direktno nastopali proti nacijonalizmu, da-si hrvatski ter izjavil, da odklanja proračun.; ga — da varujejo videz svetovne nepristra-Kritikoval je hrvatsko politiko vlade rekši, da ! nosti — tudi priporočali niso mogli, ako so v državnem zboru izjavlja vlada vedno, da hoteli svoje teorije spraviti v sklad s prakso, stoji na podlagi nagodbe, v Hrvatski pa j potom katere se zamore socijalno demokra stremi za tem, da bi vrgla nagodbi prijazne j tična stranka uveljaviti kakor svetovna stranka strankarske skupine, izlasti koalicijo in da To pa le potom premišljene, s skrajno strp-bi iz strank sestavila večino, ki sploh nočejo, nostjo in poštenimi sredstvi izvajane k o m -n česar vedeti o nagodbi. Govornik je potem promisne politike. — Ako se hoče odločno obsodil Rauchovo vladanje ter pred j socijalna demokracija uveljaviti pod geslom : ložil resolucijo, v kateri zahteva, naj se pro-, D el a v c i vseh dežela, združite se! — račun stavi z dnevnega reda ter pozove mora se to zgoditi na lahko umljiv način, ki vlado, da vloži poseben ogrski in poseben ga zamore vsprejeti delavstvo vseh narodov, hrvatski proračun. — Proti proračunu sta Rekli smo: v najpopolnejši, v narodni zatem govorila še dva govornika nakar je obliki — ker smo uverjeni, da razredni bila razprava prekinjena. j b o j, ki je gonilna sila socijalno-demokratič- Po&I. Mezcffj je interpeliral vlado v ' nega dejanja in nehanja, ni nič druzega, nego stvari splošne volilne pravice. Seja je bila pripomoček, s katerim naj se povspeši raz-zaključena ob 2. uri popoludoe. Prihodnja voj le k glavnemu cilju socijalne demokra | cije: k revoluciji, h komunizmu — k vsem tistim bolnim pojavom današnje dobe, o : katerih bo vesten pozneji zgodovinar pisal, jda so bile bolezen današnje dobe, ki je ho-tela prehitro doseči konečne cilje človeškega blagostanja, a ki si ni izbrala pravega sredstva v to : ne vpoštevajoča vseh kast Človeške družbe, ampak le razrede toliko seja jutri. Narodna delavska organizacija. Razmišljanja. (Slavoj Skerlj.) I. Mnogo nepotrebnega hrupa in šuma se je dvigalo do zadnjih dni radi vprašanja: da-li je „Narodna delavska organizacija" potrebna ali ne? Ker se o toli važni ustanovi, kakoršnja , mogotcev kolikor proletarcev, ki pa morejo dosezati le sebi, ne pa obstoječi družbi, za katero gre tu in potom katere se hoče dosezati vspehov, ki pa absolutno ne morejo biti trajni. To pa radi nemirnosti „Kaj Lukaška! Njemu, so se nalagali, da ti jaz dovajam Marjanko," je šepetaje povedal starec. „No, in dekle ? Ta je najna, kadar hočeva. Le veliko denarja daj — pa je najna! Jaz opravim to za-te, res." „Ne, stric, denar ne opravi ničesar, ako ona ne ljubi. Rajši ne govori o tem." „Jaz in ti, midva oba sva nel j ubijena ; siroti sva !" je naenkrat rekel stric Jeroška in znova zajokal. Olenin je pil več nego po navadi, poslušajoč starčeva pripovedovanja. „Zdaj torej je moj Lukaška srečen,- je premišljeval; a pri srcu mu je bilo hudo. Starec se je ta večer tako napil, da se je zvrnil na tla in je Vanjuša moral poklicati vojake na pomoč, da so ga zvlekli vun. Vanjuša je pljuval pri tem od jeze in je bil tako ogorčen na starega zaradi njegovega grdega vedenja, da niti po francosko ni govoril več. XXIX. Bilo je v avgustu. Več dni zaporedoma ni bilo oblačka na nebu; solnce je pripekalo neznosno in od ranega iutra je vel gorak veter, ki je na prodovin in po cesti vzdigaval oblake vročega peska in ga raznašal po zraku tja čez bičevje, drevje in vasi. Travo in listje na drevju je pokrival prah; pota in slana močvirja so bila izsušena in zveneče trda. Voda v Tereku je že davno vpala in hitro odtekala in vsehala po jarkih. Ob bajerju pri vasi so ležali od živine razhojeni ilovnati bregovi zdaj goli in ves dan se je razlegalo po vodi pluskanje in vpitje dečkov in deklic. V stepi so se bili prodi čisto posušili, takisto bičevje, in živina je po dnevu mukaje tekala na polje. Divjačina se je bila umaknila v daljno trstje in v gore za Terekom. Gosti oblaki komarjev in mušic so stali nad nižavami in vasmi. Snežniki so se zavijali v sivo meglo. Zrak je bil redek in osmrajen. Slišati je bilo, da so prišli Abreki čez plitvo reko in da se klatijo po kazaškem bregu. Solnce je tonilo sleherni večer v ognjeno-rdečo zarjo. Bil je čas največjega dela. Vse prebivalstvo vasi je mrgolelo na njivah, kjer so bile dozorele melone, in v vinogradih. Vrtovi so bili vsi zarasli z gosto-zaplete-nim zelenjem in so dajali hladno senco. Povsodi se je izza širokega, polprozornega perja črnilo težko, zrelo grofije. človeškega duha, ki sili k prisvojevanju gotovih sredstev, od katerih se zamore neodvisno in nemotjeno živeti po prilagodenem načrtu. Iz tega sledi, da bi se socijalist i č n e s u ž n o s t i človeštvo kmalo naveličalo in povrnili bi se zopet časi lastnine, ki bi zopet padla v naročje tistim, ki so bolj — kakor se to dandanes krivo označa — pridni, to je, ki bodo znali nav-stalo situvacijo bolje izrabljati! Tu gori označene okolščine, katerih pa naša delavska celota še ne umeva, in ki bi bile s svojega svetovnega stališča morda vredne, da se radi njih tisoče in tisoče slovenskega delavstva v Trstu vrže v žrelo mo-lohu svetovnega socijalizma ; in potem v.sti druzih dogodkov in dejstev je dovelo do ustanovitve naše „Narodne delavske organizacije", Tako n. pr. na stotine „bogov", ki jih je ustvarila socijalna demokracija se svojim — nesocijalističnim nastopanjem ter dokazala s tem, da ni nič druzega nego rdečo pobarvana — stara camorra, ki je smatrala za svojo glavno nalogo, da uničuje slovanski živeljv Trstu! Ta odijozni posel je nadaljevala italijanska socijalna demokracija — a ta jedina je odločilna — ter je s tem le camorri olajšala nalogo ! Potem pa je tudi kolikor toliko delovala čvrsta zavest nekaterih mož med našimi delavci, ki so se našemu gibanju postavili na čelo. Največ pa je pripomoglo do ustanovitve „Narodno delavske organizacije;< bedasto vedenje socijalne demokracije cb posamičnih dogodkih, n. pr. ob volitvah in v druzih slučajih, ki so v zvezi z našim splošnim narodnim interesom. Vse to je naravnost izzvalo postanek „N. d. o.", ki ga socijalisti že sedaj toli težko prebavljajo, a ki ga naše zavedno delavstvo toli navdušeno pozdravlja ! K situaciji. Posvetovanja v proračunskem odoeku so se — post pot diserimina rerum — pred včerajšnjem definitivno zaključila. Težek porod je bil to, in pa dolg! Neštetokrat so posvetovanja obstala ob kaki nevarni točki, izlasti ob posvetovanju o naučnem in justič-nem proračunu. Tudi mnogoštevilni drugi incidenti politične naravi v tem odseku so večkrat spravili vlado v nevarnost in so še šir.li glasovi o krizah. Karakteriz*cija tega proračunskega odseka, prvega po tolikih letih proračunskih provizorjev, obstaja v tem, da so bile debate strašansko dolge in da si je ta odsek sploh prisvajal pravice parlamenta, tako, da smo tekom štirih mesecev imeli nekak parlament v parlamentu, ne pa kak priprosti parlamentarni odsek. Sedaj je torej ves proračun pripravljen za razpravljanje v plenumu. Seja predsednikov parlamentarnih klubov se je tudi bavila z vprašanjem, kako bi se dalo požuriti plenarno razpravljanje. V to svrho se določi vsaki stranki gotovo število ur v razmerju z njeno nume-rično silo; govorniki pojedinih btrank bodo torej smeli porabiti vsi skupaj le svoji otranki odkazani čas. Na ta način misli se, da se razpravljanje proračuna reši v 24 ali k ve-čemu v 3® sejah. Pred vsem bo razprava o nujnosti, potem glavne in detaljne debate. Ker so predsedniki izjavili željo, da bi se poletno zasedanje zaključilo dne 24. junija, bo do tedaj vsaj dober del proračuna pod streho. Napetost je bila te dni obrnjena na nujni predlog glede povišanja sedanjega kontingenta novincev za 5000 mož. To povišanje zahteva vojna uprava v jubilejnem letu, da Po prašni cesti, vodeči k vrtovom, so se pomikali škripajoči vozovi, do vrha nn-loženi s črnim grozdjem. Na prašni, od koles razkriti poti so ležali grozdi. Dečki in deklice v svojih od soka jagod pomazanih srajčkah so z grozdi v rokah in v ustih tekali za materami. Na potih si sre-čaval neprestano razcapane delavce, noseče na močnih pleča h košare z grozdjem. Dekleta, obvezana do oči z rutami, so vodila vole, uprežene v vozove, visoko naložene z grozdjem. Vojaki, ki so srečali voz, so prosili kazakinje za grozdje, in kazakinja je zlezla na voz, pograbila grozdja z obema rokama, kolikor ga je mogla, in ga stresla vojaku v naročje. Na nekaterih dvorcih so že mečkali grozdje. Duh tropin je napolnjeval zrak. Pod šu-pami si videl krvavo-rdeča korita in po dvoriščih nogajske delavce v navihanih hlačah in z rdečimi nogami. Prašiči so kruleč hrustali izžete luščine in se valjali v njih. Ploščnate strehe shramb so bile na »osto naložene s črnimi in ko jantar rumenimi grozdi, ki so se sušili na solncu. Vrane in srake so se zbirale okoli streh, letale s kraja v kraj in kradle jagode. (Dalje.) Stran II >EDINOST« štv. V Trstr, dne 14. maja 190$ bi m.gla apr»polniti organizacijO nekaterih oddelkov deželne brambe. Nein^ke strank-3 in z njimi tudi Poljaki so proglasili takoj na začetku razpravljanja o tem nujnem predlogu, da oddajo svoje glasore za nujnost. O socijalnih dem kratih je bilo tudi takoj znano, da bodo glasovali proti nujnosti sku-p&i z radikalnimi strankami. Zanimivo in odločujoče ie bilo stališče češkega „Narodnega kluba*. V tem pogledu so se vrš:la živahna pogajanja med vlado in „Narodnim klubom". Zdi ?e, da sta oba češka ministra postavila klub pred alternativobiti ali ne biti? češ da bi ona dva v 3lučaju glasovanja proti nu;nosti morala odstopiti, kar bi bilo ozTom na predstojeći jezikovni načrt narodni stvari jako škodljivo. Na tak način je pridobila vlada veče stranke za nujnost, ali še predvčerajšnjim je vladi manjkalo 25 glasov za dvetretijnsko večin}. Mioisterski predsednik Back se je zato pogajal z maujšimi strankami in pridobil za se 5 Malorusov iz Bukovine. Bila so potem živahna pogajanja z zaupniki obeh jugoslovanskih klubov, od katerih je bila torej odvisna usoda nujnega pred ta g a. Včerajšnje brzojavke so nam pa sporo čdle, da je bila na včerajšnji seji nujnost Kolowt*ato?ega predloga sprejeta z 280 glasov proti 23(i. Soditi torej smemo, da je vsaj del Jugoslovanov glasoval za nujnost. Smelo bi se pa vedeti, kake garancije je dobila jugoslovaoska deputacija za to svoje glasovanje ? Ali pa sploh : je bil to političen čin ali pa čin... uljudnosti V Povspeševanje industrije v Dalmaciji. Kakor doznajemo pripravlja vlada akci;o za povspeševanje industrijelnega razvoja Dalmacije. da se bogati naravini zakladi dežele do'edejo do industrijalnega izkoriščanjn. Pred vsem nastopi po nalogu ministerstva za trgovino ta;nik dunajske trgovake in obrtne zbrrnice dr. Rihard Riedl informacijsko po-' sranje po Dalmaciji, da temeljito prouči predpogoje za industrijdne naprave. Vspehi teh prizade.anj se potem priobčijo industri-jelniiu krogom, da se jih pridobi za udeležbo na tej akciji. Na jesen se ntimeruje potovanje členov indu trijalnega sveta kakor tudi odličnih c>eb iz fir.ancijein h in industrijelnih krogov ped vodstvom ministerstva r.a trgovino v Dalmacijo, da na licu mesta prouče praktično izvedljivost projektov. Novi gališki namestnik o Malorusih. No\i gališki namestnik dr. Bobrz3 iiski je v sprejel te dni pokiomtvo poljskih društev in korporacij in tudi zastopstva maloruskih zt-vodov ia društev. Namestnik je rekel, da bo v kulturnem in g03p >darskem pogleda podpiral maloruski narod. Maloiuse je neprijetno dirnulo, da ni namestnik ničesar govird o političnih interesih Malorusov. Nezaupnojt Malorusov do novega namestnika je umevna. Saj je bil dr. Bobrzyn-ski znan kakor okorenel pristaš konservativne Malorusom sovražne struje v poljski politiki. Kdo bi mogel zameriti tem poslednjim, ako ne verujejo, da ne bo tudi namestnik B;br-zinsky hotel uveljavljati tistih čutov kakor jih je gojil politik Bobrzynski. Trebalo bo nedvomnih dejanj, ki uvenjo Maloruse, da delovanje namestuika ni pod sugestijo politika. Samo besede ne dajajo nikakega jam otva za pravičnost in objektivnost, ta dokaz morajo podati dejanja. Ogrska. Nova politična stranka na Ogrskem. V političnih krogih ogrskih sa razširja gias. da v strankarskih razmerah madjarskih nastane v kratkem velika sprememba. Mini-sterski predaedsednik dr. Wekerle namerava baje z velikim šterilom členov u3tavne stranke prestopiti v stranko neodvisnosti. Ta nova združena stranka bo morala izdati nov konsolidiran program, ki bi «dg07arjal obema strankama; poleg tega bi si morala nova sti nka nadeti tudi svoje ime. Sirauka bi 6e imela zvati: „Madjarska stranka'4. 54 spomenikov Lajošu KoSutu. Stranka neodvisnosti je dosedaj postavila Lajciu Košutu, očetu sedanjega ogrskega trgovinskega ministra Frana Košuta, nič manje nego ~»4 spomenikov. V nedeljo je bil v Pečuhu odkrit 54ti spomenik in to v navzočnosti ministra Frana Košuta in njegovega brata Ludovika Teodorja Košuta in 3u poslancev stranke neodvisnosti. Fran Košut ie imel govor, v katerem je povdarjal. da je prišel na odkritje v trojnem svojstvu, kakor predsednik stranke neodvisnosti, kakor sin navdušenega boritelja za svobodo in kakor minister. Drago m a je, da so skoraj povsem brez sledi izginili predsodki proti stranki. Ministrom se ni treba več skrivati, da se uradno udeležujejo sličnih slavnosti. Košut je zaključil, da ideje stranke neodvisnosti se v Ogrski čim dalje bolj ukorenjujejo. Konstatira je potem, da je njegovomu učetu postavljen že — 54ti spomenik! Drobne politične vesti. Škofovsko posvečenj e. Dne v sarajevski stolnici posvečen tamkaj in je ga metropolitan- 28. t. m. bo škofom kanonik ! skega kapitelja dr. Ivan Sarić. Dr. Sarić bo I pomožni i'vereinM, v katerem je dopisnik v ostrih besedah grajal preziranje slovenskega jezika na vabilih na veliko veselico, ki jo priredi omenjeno društvo prihodnjo nedeljo v Gorici. Z3 vče raj smo pa prejeli ter smo zvedeli, da so prejeli tuii mnogi drugi si >venska vabil i. S tem je omenjeni odbor popravil kolikor toliko s preziranjem slovenskega jezika storjeno krivico ter se nadejamo, da se v bodoče ne pozabi več na državni železnici, da v Trstu bivajo Slovenci v takem številu, da j h ni moči ni smeti prezirati. In posebno obletnica državoozborskih volitev na katerih so slovenski kaniidatje dosegli pivko 8100 glasov, a italjanski kandidatje le 300 glasov več, katero obletnico praznujemo danes, najbi spominjala gospode na državni železnici za vedno na to. Bolnišnica pri Sv. Mar. Magd. in „Lavoratore". Neka bolnica pritožila se je v ponedelj3kem „Lavoratoru", kako slabo se jej je godilo sko?.i dva meseca, ko je morala bivati v bolnišnici pri Sr. Mariji Magdaleni. Omenjena bolirca pripoveduje, kako malo ume vaj o postrežnice dolžnosti svojega poklica, kako da gledajo za napitnino, ne izvršujejo trčno predpisov zdravnika, ne napravljajo potrebnih injekcij (dosta slabo £e se to delo prepušča nevednim postrežnicam!) Hrana je pomanjkljiva g'edi kakovosti in kolikosti, kdor se pritožuje, tega zavrača postrežnica odurno ali s kakim očitanjem. Dalje pripoveduje gori omenjena bolnic kako strežejo postrežnice vse le po simpatijah in to če=to kaj očito, in da postrežnice včasih tudi preveč kadijo. — Tako opisuje torej neka bolnica to žalostno stanje in ravnanje v bolnjšnici pri Sv. Mariji Magdaleni. In kdor je imel priliko bi vati tamkaj, oziroma zahajati v to bolaišnico, I mora pritrditi, da je vse to nekaj obče?na ' nega, a za „Lavoratora" tako neverjetnega, da ie priobčil pritožbo omenjene bolnice le z reserro. Nu, ..Lavoratore" se je pa kmalu skesal tega svojega poročila in ga skuša v svoji včerajšnji številki popraviti s tem, da je priobčil nasprotujoče poročilo iz očevidnega namena, da zavrne navedena ečitanja. Da bi mu to vspelo, hvali pred vsem one lepe moderne stavbe pri Madaleni in oni krasni trikotni vrt pred vhodom v pravo bolnišnico, ki ga pa bolniki niti ne vidijo, oziroma ne smejo pehnjati! Kako je v ostalem vse pusto in brez sence, tega'oni posebni informator ..Lavoratora pa niti opazil ni, ker se ni mogel prečuditi, Lako v sobani difterije trem otrokom strežejo kar tri 6trežnice. Pohvalno vsklika tedaj, tu pač ni možno verjeti, ; da primanjkuje postrežbp. A v ostalih paviljonih ki so polni bolnikov, tam oni nepristranski razsojevaUc ne šteje več števila po-strežnic, ne, tam raje omenja kako sladko (!) odločno zabranjujejo vbod one Človekoljubne varhinje. Vsa o s* a1 a prej omenjena očitanja one bolnice zavrača Lavoratorov porcčevalec s kaj zanesljivimi pričami: neki stari njegov prijatelj mu zagotavlja, da je brana zadostna in izvrstna in jo bolniki radi izobilja pogo-' atoma celo mečejo preč. A glede ravnanja j post rež Di c v sprejema brez najmanjega pridržka izjavo neke načelnice, da le neposlušni bolniki se pritožujejo, da strežnice vsprejemajo le redko kedaj r dobro roko" ako jim jo so- rodniki bolnikov prav vsilijo, ter da so one z vsemi enako skrbne. Nato sklepa oni strogi razi skovalec svojo kaj površno poročilo s slavospevom na one požrtvovalne delavke in na prekrasni raz gled ki se ga vživa z terase bolnišnice na istrsko obrežje z daljnogledom, najbrže ker noče videti prašne caste pred seboj, po kateri se premikajo vozovi na pokopališče ! In „Lavoratorett misli, da je s tem dokazal resnico, dasi se je *saj mnogo tržaikega in i izventržaškega občinstva o nasprotnem prepričalo na svojej koži in na svoje oči. Repperimus. „Tako ni prav Ia Na včerajšnjo notico I pod tem naslovom smo prejeli: Dopisnik včerajšne notice je gotovo slabo poučen o vzrokih suplenture I.b razreda na tržaški družbeni šoli pri sv. Jakobu. Da pa ne bo tudi javnost napačno informirana o tej stvari, hočem dati nekoliko pojasnila. Ko je vodstvo družbe javilo, da gre g. razrednik I.b-razreda na Muto, prevzela sem jaz nadomeščanje v tem razredu iz vzroka, ker sem že v začetku šol- leta in potem vse četrtletje, imela vse otroke v enem razredu ; torej poznam otroke bolje nego kak nov suplent (če bi se ta sploh mogel dobiti za dva meseca), ki bi moral šele otroke spoznavati. Učni načrt predpisuje za I. razred 18 ur ; da bi torej otroci mogli imeti čim več pouka, razdelila sem ure tako, da ima vsak razred po 15 ur pouka ia 1 uro veronauka. Na ta način izgubljajo otroci samo 2 uri na teden, kar je seveda bolje, nego da bi združila oba razreda v enega, ker s tem bi na-rastlo število otrok na 140. Pri takem številu bi bili učni vspebi slabeji za tretjino, čeprav bi imeli zahtevano število učnih ur. Za izgubljeni 2 uri so se okrajšali manje važni predmeti; zato pa dosežejo otroci vseeno predpisani učni smoter. — Kriva je trditev g. dopisnika, da trpe radi tega namestovanja drugi razredi, kajti sama eem prevzela vseh 30 ur na teden u I. razredu. Sedaj pa še o premeščenju g. Petrovca. Ni mi nam^n. da bi branila osrednje vodstvo v Ljubljani, ampak pribiti hočem samo dejstva. Naša družbi ima na skrajni slov. meji na Muti (Štajersko) ravno tako eminentno važen zavod kakor je naš tržaški. Doslej so tu poučevale čč. šol.sestie, a so odpovedale do Ve), noči. Za to mesto je potem vodstvo imenovalo posvetnega učitelja, ki pa radi sedanje službe ni mogel nastopiti masta ob zahtevanem času. V 3 1 e d tega ostali bi vsi tamošnjiotroci brez pouka in upisati bi se morali v nemško šolo!! Kaj poreče k temu g. dopisnik V Ali ni bilo torej umestno, da se na zavodu, kjer je 7 učnih močij, odvzame za 2 meseca edna in se jo dodeli na tudi zelo važno postojanko, kjer sploh ne bi bilo drugače slov. učitelja?! Ali ni morda hotelo osred. vodstvo pokazati s tem simpatije tržaških zatiranih Slovencev .o istotako zatiranih bratov na Štajerskem? ! Saj tuk. deca ne zamudi ničesar ; pomagalo se je pa drugim obmejnim bratom. Zato smatram vrstice g. dopisnika pre nagljeni i i in menim da jih je pisal brez natančnih informacij. Upam pa, da je stvar s tem pojasnjena. Mira EngeimaR učiteljica I.a in I.b razr. Svetoivanskim rodoljubom. Prejeli smo : Kakor povsod po spodnji okolici, tako se je zadnja leta naselilo tudi v sv. i;anskem okraju mnogo tujcev. V Rojanu, v Skednju in Rocolu so domačini skrbeli, da |so privabili v svoje kroge vse, kar je slovanskega, oziroma, kar se je dalo privabiti. S'', ivanski okraj, osobito pa Federigo*ec in zag. S. Ci-lino, sta po večini obljudena po slovenskih naseljencih in |domačinib, med katerimi je precejšnje število L^hov. Ako si zašel v omenjene kraje, boš slišal otroke, kako kramljajo med seboj po — laško! In vendar je narodna šola v neposredni bližini! Kaj je vzrok temu prodiranju laščine v okraj, ki je bil vselej najbolj narodno probujen ? Moje mnenje je, da so domačini precej krivi širjenju tujih jezikov v njih okraju. Navadni izgovori, češ, tu in tu so „Kranjci", ki sc pačijo med sabo in z otroci v tujem jeziku, dečim — domačini so in ostanejo narodni — taki izgovori ne veljajo- Dolžnost nas vseh je, da delujemo toliko med domačini, kakor med onimi brati, ki so prišli od zunaj, ter da te in one svarimo pred skupnim sovražnikom. Bagateliziranje rKranjcev" je že mar sikje imelo žalostnih posledic ne izključivši sv. ivanskega okraja, zato bi bil čas, da se neha delati razliko med — brati ene in i*te narodnosti. Skušajmo, da nevedne poučimo, in ako so zašli na kriva pota, da jih rešimo iz tujih krempljev. Vabimo k sebi slehernega j ki je naš brat po krvi in jeziku in ne odbi-ijajmo ga od sebe z neumestnimi „Kranjci", : Čufarji i t. d. V mestu samem napredujemo in ni redek slučaj ko se v sredini mesta sliši tropo otrok, kako kramljajo v slovenskem jeziku. Tem več boli človeka ako mora v okolici poslušati, kako otroci domačinov in naseljencev podlegajo sovražnemu tujcu. Prosimo vas, storite vse možao, |da se popravi, kar se da popraviti, da ne bo prepozno. Pa — brez zamere! Sitnez. Premeičenje v gozdnarski stroki. Premeščeni bo : Gospod Emil Puppis, c. k. gozdni nadzorni komisar iz Sinja v Tolmin, g. Viktor P r e s 1 c. k. okrajni gozdar i i Postojne v Tolmin, g. Anton Kome 1, c. k. okr. gozdar iz Tolmina v Gorico, in g. Hubert I) i Centa, c. k. gozdar iz Gorice v Postojno. Nemška nevarnost. — Loterija „S«d-marke" bo dala Siidmarki, kakor poročajo nemški listi, 70.000 kron čistega dobitka. Ta veliki vspeli tega agresivnega drušrva daja mnogo misliti tudi nam Slovcncem. In to ne le na severni naši periferiji, ampak tudi v naših primorskih pokra;inah. Kdor si ne zat ska očes, vidi, kako se nemška infiltracija vrši nepreitano in postaja jača od dne do dne. Le en obisk po tržaških boljih javnih lokalih, ali pa en večerni spreho po naših javnih šetališe h more uveriti vsakogar, da ce vidimo strahov ob belem dr.cvu, da ne pretirujemo, marveč da je gola resnica to, kar smo rekli. Ta neprestana infiltracija naua mora biti umevna, ako uvažujemo, da so voditelji te nemške ek^panzivnoBti jako spretni v nabiranju denarnih sredstvih, ako vemo, kako železno vstrajen in zistematičen je Nemec na izvajanju ter da ima pri tem vel-ko zaslombo po raznih vplivih svojih naklepov z Nemčije doli, in ako vpoštevamo. da nad vsem tem delom nemške ekspanziv-zivnosti drži svojo roko - zaštitn co in povspe-ševateljico tisti prosluti avstrijski vladni zistem, tako, da govorimo le o notoričuem dejstvu, ako pravimo, da je Nemcem na doseganju njih dalekosežnem in po naši narodni lasti eezajočem delovanju in snovauj« ushT-ben ves državni aparat. Neodpustna, naravnost zločinska laltco-mišljenost bi bila torej od naše strani, ako bi hoteli omalovaževati, ali celo prež rati zistematičco akcijo Nemcav, da širijo na naš jug svojo gospodarsko silo in s tom tudi svoj politični vpliv. Nemški pritisk na naš jug ima svoj iz*'0r tam geri na nemškem sevt.ru, svojo op:ro na Dunaju in neštevilo svojih emisarjev tu na jugu — tako, da moremo govoriti o resnični nemški nevarnosti za našo naro\cem nudila vsako ugodnost. Za podjetje potrebni kapital jC nabran brez vsake agitacije med uglednimi slovanskimi trgovci, a uprava o poverjena uglednim trgovsk m veščakom : G j u r i V u č k o v i ć u, Anti Bogdane-viću in J. VasiljeviOu. S poslovanjem začne družba 1. julijam t. ). in mi upamo, da se je bodo poduževali tudi vsi naši sloven^k; in hrvatski trgove*. Beg iz Amerike. So vedno nadaljuje ogromni povrat izseljencev iz Amerike, dokaz, da se tam še vedno čuti posledic j nedavi o gospodarske kriz«1. Bodi to tudi v svarilo vsem onim, ki bi se hoteli sedaj izseliti v Ameiiko. Včeraj zutraj je piiplul v naši pristanišče novi parnik ,.Au3tro-Američane" „Martha \Vashington* 14.000 ton, pod po v ljništvoui kap. G rtlimicha. V Ne\v-Yorku je vkrcal 1136 emigrantov na povratku in 21 razrednih pasažirov. HIH emigrantov iu 8 pasažirjev se je izkrcalo v Napolju. V Trst je dospelo 10 avstrijskih državljanov, vsi drugi so cgr^ki oziroma hrvatski državljani. Slovenski knjigovez v Trstu. »S prihodnjim mesecem otvori v Trstu ulica < -cilia št. 9 novo knjigoveznico g. Anton R-j-penšek, dosedaj vodja Gaberščekovo kajigo-veztice v Gorici. Priporoča se slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Eventuelno zaželjen t pojasnila daja in vspre-jema že sedaj naročila vodstvo tiskarne „Edinost*1. Družbi sv. Cirila in Metodija — dve novi pokroviteljnini. Narodna tiskarna v Ljubljani je nakazala družbi 200 K za ustanovitev nove pokroviteljnine; zastopnika bo volil odbor „Narodne Tiskarne'1. — V proslavo spomina vzor rodoljuba, inženirja Viljema Polaka nabralo je omizje ,.Z* plotom"* v hotelu pri „Južnem kolodvoruu (A. Seide!) pokroviteljnino 200 K izvajajoč geslo : „Pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti mu enak". Zastopnik te pekroviteljnine je g. Vojteii Vidmajer. Računske listke sv. Cirila in Me- todja so naročile nadalje Bledeče fira e: Podrekar Nežika, „Narodni dom* Ljubljana; Ivanka Komec pri Lipi, Ljubljana; M. Lončar Tržič; Al. Luzer, Šmarna gora; N. Sckrey V Trstu, dne 13. maja 1008 -EDINOST« štv. 132 Stran Hi restav. pri Fiiiriku. L;ubljana; Jerica Petkov-§ek ,.B umauer" kolodvor, Ljubljana; gostilna ri Županu", Ljubljana: A. Fajdiga, Sodra-žica; restavracija rMrak ova", Ljubljana; Ivan Ukmsr, Dutovlje na Krasu, Ivan Vrščaj za moško podr. Trst; Josip Wiedernik gostilna pri „Solncu", Metlika; Hotel „Seidel*1, Ljubljana; Nemec Franjo. Nabrežina; Hotel „Llovd", Ljubljans; Ivan Jamnik, Karlovska cesta, Ljubi ana; gostilna Tralnik, Ljubljana; Frančiška I>ežman, gost. Lovrica; Franjo H^astja, Savije; Auton Kališek gostilna .Fužine". Pozor na družbine nabiralnike! Družba sv. Cirila in Metodija opozarja vae lastnike nabiralnikov, da te skrbno čuvajo in hranijo, kajti v kratkem času sta bila dva nabiralnika ukradena. Prosimo tedaj pozornosti, da ne bo družba trpela škodo! Poroke, rojatva in umrljivost. Od 3. do 9. t m. se je v tržaški mestni občini po-r čilo 24 parov. Rodilo se je 130 otrok, in t»,:er 72 moških in 58 žensk; od teh 25 ne-zak.:nikih. Umrlo je 84 oseb, in to 47 moških in 37 žensk; od teh 17 izpod enega ieta. Tržaška mala kronika. Otroci z nožem. Včeraj zvečer ob 7 uri ;i pol je prišel na zdravniško postajo dijak Josip Baučer, star 12 let, ki je imel precej t-žko sečno in urezno rano na levi lopatici. Pjvedal je, da ga je ranil z nožem neznan mu deček. Poslali so ga v bolnišnico. Požar. Sinoči ob 91/4 zvečer se je razvil uiai požar v hiši Tarabocchia v ul. Chiozza s:. 72. Ko so prišli ognjegasci na lice me .ta, e bil ogenj že pogašen. Nezgoda na ladiji. Martin T>jbnč, star 17 let, mornar na nekem trabakiu, zasidranem o.) rivi 'jrrumula. je včeraj dobil močen udarec na lica od kljuke ročnega valjarja. Vsied udarca je pal na tla na tak način, da 3j se mu pretresli možgani in se je pobil po ifilem telesu. Z ambulantnim vozom prenesli so ga v bolnišnico. Poneverjenje. Ju?t Zavagna, star 31 let, privatni uradnik, stanujoči v ul. Boschetto 19, je bil prediiuočnjein aretiran v svojem stanovanju, ker si je samovoljno pridižal zne-Bek K 480, last svojega gospodarja Jo3ipa Opeka iz Štednja 196. Zginili SO. Predvčerajšnjem je Ivan Tak, stanujoči v S/. M. M. zg. št. 256, šel ni policim namanit. da se je njegov tast Andrej Cunja, star 82 let, od laljil z doma ž* od 11. t. m, ne da bi S3 več povrnil. Mehanik Matej Lučič, stanujoči v Sv. M. M. zg. št. 328, je naznanil policiji, da sta so 11. t. m. ob 4. uri pop. njegova pastorka Marija Lustar. stara 20 let, dainarka, in n egvv sin Peter Lučič, star 13 let, dijak tds!a z dem i brez njegovega dovoljenja. On iLisli, da Ma se podala v kranjsko Novo Mesto, kjer se nihaja njuna mati. Emeinioa. C! o s p o d i aja: Kaj pomenja -o^poJ profesor, da se jc moja mačka na vse zgodaj deževnice napila' — Profesor: To po menja prvič, da je po noči deževalo in drugič. i'i je bila mačka žejna. Koledar In vreme. — Danes: Bonifacij muv-. — Jutri: Sofija muć. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 24* Cel.s. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za F rlmorsko Hotno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Društvene vesti. Pevcem in pevkam društva „Kolo" =' uaznanj?. da bo prihodnja vaia v nedeljo :> 2. uri popoludne, v prostorih Tržaškega podpornega in bralnega*4 društva ul. Scadion št. 19. I. ndstr. Vaje se bedo ršiie vsako sredo od 8. do 10. ure zvefer in v&ako ne del j o od 2. do 4, ure popol. Tg. petci in pevke so naprošeni, da pr.čnejo zopet re In.o zahajati k pevskim vajam. Spre-j( majo se nove pavske moči. Akad. fer. društvo ,.B&lkana ima nocoj cb 8. uri izreden sestanek z važnim predavanjem ("ani se pozirljajo. naj prid'jo gotovo. Tržaško podporno in bralno društvo v Trstu naznanja svojim udom, da vsied t dborove^a sklepa odpade v poletnih nedeljah rdravniška ura pričeaši z dne 17. t. m. Na mejto ive nahajal se bode gosp. društveni zlravnik ob sobotah cb 6 uri in pol zvečer v društvenih prostorih ulica Stadion 51. 19 v.n razpdbgo b)ln:m in novim članom. ..Čitalnica' pri sv. Jakobu opozarja g.ce pevke in gg. pe»ce na pevsko vajo, ki te bo mršila danes v četrtek, in ca vajo z ovkestr m. ki se bo vršila jutri v petek ob * uri in pol zvečer. Veliko vrtno veselico s petjem, godbr, it*vo, šaljivo tombolo in pošto in plesom pri red: „Čitalnica" pri sv. Jakobi na vrtu rKon \ društva" v nedeljo dne 17. t m. Ta . t veselica bo nudila izrednega užitka In zabave, posebno, ker se na občo željo ponove trije veliki pevski zbori izza zadnjega koncerta. Ob tej priliki se otvori novi gledališki oder, ki ga je zgradila rČitalnica" na vrtu „Kons. društva", na katerem namerava prirejati ob poletju več raznih zabav in predstav. Nadejamo se torej da bo si. občinstvo vedelo ceniti trud in žrtve te vrle mladine in da bo posetilo nje veselico v čim večem številu. V mladini je naša bodočnost ! Zato vspodbu-jajmo jo k čim vstrajne.šemu delovan u ! ! „Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju na znanja, da se vrši nje II, redni občni zbor i v soboto dne 16. t. m. v prostorih restavracije „zura Magistrat" (I. Lichtenfelsstr. > 2.). Začetek točno ob 7 uri in pol zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli! i Vesti iz Goriške. Nov list. V Gorici je začel izhajati nov kmetijski list pod imenom „Kmetov prijatelj". Izhajal bo dvakrat na mesec in bo btal na leto 2 kroni. Pevsko in bralno diuštvo „Kraški slavČek" v Kobjeglavi priredi dne 8. junija t. j. binkoštoi ponedeljek veliko veselico, na kateri budo iSodelovala tudi nekatera druga društva iz okolice. Program, ki bo jako zanimiv, se objavi svoječasno. Toliko na znanje prijateljem lepa pesmi. V Brjah na Vipavskem je Se nad 300 hI izvrstnega, največ po novem sistemu napravljenega vina na prodaj, cena za hI 34— 36 K. Tuk. vinarsko in sadjarsko društvo radevolje posreduje v tem oziru vsakomur. Vinski kupci, obrnite se v Brje. x Otroško zavetišče, ki «3 sklenili napraviti Lahi v Gorici, ni našlo ugodnih tal, kakor kažejo razni pojavi. Oklica za prispevke ni priobčil niti „Eco del Litorale", čeravno je jeden korar predsednik odbora; magistra-tovo glasilo pa vse stvari niti omenilo ni; „Gazzettino popolare" se pritožuje, da ni bil povabljen na nobeno zborovan e in da se mu je oklic doposlal še-le potem, ko je bil že več časa nalepljen po mestnih zidovih. Kakor se vidi, slaba znamenja. Ideia za ustanovitev zavetišča je županova ; z njo si miali vgladiti pot do deželnega glavarja ; Pajer pa zopet upa, da ostane na mestu s tem, da snuje deželno razstavo. Pristaši Pajerja torej gotovo ne bodo prispevali k ustanovitvi zavetišča, kakor tudi ne stranka dr. Faiduttija, ki snuje za Farianijo enak zavod. x Oberdankov revolver. Konec zadnjeg* tedna (dneva se ne more določili) hoteli s) iz narodnega muzeja v Vidmu nepoznani vkrasti revolver. k[ ga je imel Gugliel-mo Oberdank, doma i z Seinpasa, pri sebi. ko ga je leta 1882 aretirala žendarmeri:a v Ron-kah. Zlikovci so bili že prerezali steklo omare, v kateri se hraoijo poleg revolverja še drugi spominki na obešenega, nezakonskega Šem-pasca. Sodi se, da je pregual tatove čuvaj muzeja, ki po noči večkrat prehodi vse sobe. Vodstvo muzeja je določile, da se morajo za-naprej Oberdankove relikvije strožje nadzorovati. x Dopolnilne volitve za mestni zastop. j Prihodnjo soboto se bodo vršile dopolnilne •volitve iz 3. razreda, a o morebitnih kandidatih se ne ve še nič. Dejstvo je le to, da se Faiduttijevi pristaši ne vdekža volitve, ker |je, kakor )e njih glasilo oznanilo sub rosa, < grozdje še prekislo. Liberalni volilni odber, , čegar členi so pr vsem nepoznani je imel ljudožerske pojedine. O poedinih vaseh na vzhodu otoka Rongainvilla ve Parkinson popolnoma natančno, da so prirejale redne love na ljudi v notranjem delu in prodajali plen, živi in mrtvi, v oddaljene kraje. Parkinson popisuje pa poedine običaje Ijudožerstva, o čigar obsegu pričajo lobanje razstavljene kakor troieji v piramidah in ostanki kosti na mestu pojedin. Začetkoma so sovražnika pojedii le v njega sramoto in iz radosti na zmagi. Stvar pa je potem poitala grda navada. Ljudsko meso je za mnoge vro-]ence najboljši užitek. Evropejski vpliv ni dosedaj popolnoma nič pomagal proti kanibalizmu. Mladeniči, ki so služili tri leta v francoski vojski in bili dobri in zanesljivi delavci, so se takoj, čim so prišli domov, zmenili za lov na ljudi, da si preskrbijo dolgo pogrešani užitek. Perkinson e nekdaj presenetil urojence pri kanibalski pojedini. Isti so zbežali, toda njegov spremljevalec; iz plemena Buka se je slastno vrgel na nnso in je bil jako razjarjen, ko mu Parkinson ni do olil jesti ostankov ljudskega mesa in je z&ioredal naj pokoplje ostanke. Kanibalizem -e glavni vzrok medsebojnih bojev, Najboljše sredstvo proti Ijudožrshti bi bila kolonizacija belcev, katerih se urojenci strašno bojijo. II jngoslov&nsko umetniško razstavo v Zagrebu je v torek posetil ban Rauch iu sporočil odboru, da bo nakupil za tesarja Frana Josipa več slok za znesek tiOOO kron. Zruiil se zvonik. V Nagy-Baranyi na Ogrskem se je zrušil 30 metrov visoki zvonik Tamošnje grško-katoliške cerkve. Ranjenih je bi o 8 delavcev, eden njih težko. Nadvojvodaka posestva na pro daj ? Kakor javljajo iz Rima nameravata nadvojvoda-Fran Ferdinand in Josip Ferdinand prodati svoja obsežna posestva na To-^kanskem in Benečanskem. Kralj Viktor Kmanuel se pogaja baje radi oakupa posestva %ile „Este" v Tivoliju. Grozen potrea. Iz Meksike javljajo, da so pokrajino Sinalov tekom osmih dni potresi skoro popolnoma uničili. Od 1800 hiš mesta St. I)imas je skoro tretji del razrušen V luki Agiolumpo je bilo poškodovanih mnogo ladij, ena brazilijska jadrnica se je potopila. Stavka koČijažev. Vsi kočijaži v Rimu so stopili v stavko. Stavkati so pričeli raradi tega, ker je neko privatno društvo dalo štiri avtomobile v javno vporabo. Izseljivanje preko Bremena v Ameriko je padlo od 28.600 v aprilu lani na 3000 v istem mesecu letos. Zaradi tega so družbe odpustile mnogo uslužbencev. Češka gimnazija v Opavi praznuje letos 25-letnico svojega obstanka. Ustanovila jo je ,.Ustredni Matice Školska"' Odkritje Košutovega spomenika. V nedeljo so v Pečuku odkrili spomenik Lajošu Košutu. Na slavnosti je bil tudi minister Fran Košut in državni tajnik Szterenvi. Napad na madjarskega urednika. V nedeljo je 16 mladih Italijanov napadlo urednika rMagyar Tenger-Parta", Oskarja Fodora radi tega, kar je nedavno napisal članek o nemoralnih razmerah na Reki. Pa-santi so komaj iztrgali urednika iz rok napadalcev. MALI OGLASI. Pri ©v Ivanu Je na ProdaJ hi*ica z rT' lil »fi I VOHU tom z štirimi prostori. — Naslov pri „Ins. odd. Kdin.u 701 H'KIPUBi Ugodna prilika. Siogerovi šivalni stroji. Na novo vpo-lano blago. 1'rcprodajalcem daje se odbitek. Ulica Caterina '.), dvorišče, skladišče 1 A. Zaloga oglja Josip Turkovich TRST, ulica delle Mura štev. 12 Oglje sladko 25 kg K 2 20 Premog Briquettes & Cocke. Skladišče lesa. Izvrši se takoj vsako naročilo — brezplačno na dom. droserija Josip Zigon m • FILIJALKA NA PROŠEKU ŠTEV. 140 I W Izbor drog1, barv, čopičev, pokostl, parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vode voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa, tamarlnda. malinovca Itd Itd. T hkmšr' Vsakovrstne slamnike E«™ i gg. trgovcem Fran C e r a r. tovarna slamnikov v Stob p Domžale Kranjsko. Cenik na zahtevo poštn. prosto. Ctne primerne, postrežba točna. 580 Di*nH*lin CD obleke in površniki za moSke in rrUUdJU dečke na tedenske ali mesečne obroke. Ulica Caserma 12/1- Išče zvestega psa-Čuvaja. Naslov pove In-S6 seratni oddelek Edinosti. 701 |A Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JOSip OMJIlsft Belvedere štev. 8, izvršufl vsakovrstna mizarska dela. 38 Naznanilo. linam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno krčmarjem na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke. Ne manj od IO hektol. po gld. 1050. S. H. ŠKERL Sv. Ivan pri Trstu. f.pcrtot urar priznai: kakor najbolj.* In ueprekosljl-va vrsta vaeh gumijevih higijenitn h >5?. predmetov in ribjih uiehurjer — DVELETNA GARANCIJA — -T t Tr3t, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najbolj lih tovaru Najnovejie stenska ure. izbor ur za birmo darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ZZ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. 1 cermak » j. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nadst. M. Gal — £rst, Corso 4. Poiiljatve po gM- *, 3> 4> Oelalnloa pasov, kilnih pasov, e ast e-nlh nogavic, o&vez, ravnođriajav, oar-gelj In bldet. lri8ator]l ođ fll.l 2Qnipr»J. Toplomeri za vročtoo K 2, nav. K — 5C . f*i Jrgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Trst Barriera vecchia št. II Velika izbera belih in barvanih moških srajc, ovratnikov, za-pestnfkov, ovratnic. Nov dohod pletenin za pomladno sezono. „Tržaška posojilnica in hranilnica u registrovana zadruga z omejenim poroštvom. P?azza della Caserma št. 2, I. 11. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po W 4 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—na menjice po 6%, na zastave po 5V8% i" na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice. s katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. Poštno - hranilnični račun 816 004 Rnton Perhauz. klepar TRST, ulica Ponziana P. st. 628 (Sv Jakob) sprejme vsako kleparsko dele po zmernih cenah, v/v^ >33000000000: Nad 40-letan vspeh PASTIGLIE PRENDINI • A ogolnojea* alfcdk« ikorj« znajdlttlj In izdajatelj P. PRENDINI v Trati Poćaičeno s kolajnami ia dipUmo Zdravniško priporočano pri grlobot«, kalija hrlpavoatl. Kataru. Padeljnjajo pevcem In govornikom čl«t flaa. Zaloga v lekarni PflENDlNI Ia v vaah boljših lekarnah v Trata ia Evropa. Patiti jt na ntpašUna ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIfiLlE PRENDINI". Poreška klet. Opčinah na 176 Podpisani prodaja naravna vina lastne^ < deika iz lastnih vinogradov, nahajajočih se v lici Poreča. CENE : Ccran vsodih5Sa« po 16 k r. liter Vino belo izffit: „ 20 „ „ 3omaci tropinovec „ 60 „ „ Za trgovce cene po dogovoru. Razpošilja se po povzetju. — Vraču njene -se jemlje nazaj, ako so nepokvarjeni in [ prevoza' Ivan Stanich veleposestnik v Is'.r Mi ipiiit iosefo Krous0 sM on Delniška družba v Osjeku. imm Qlavno zastopstvo za Trst, okolico, Istro, Goriško in Dalmacijo friderik Schvarz, Jrst ulica Valdirivo št. 3 TELEFON 945 Proda]alniea jestvin Peter peternel, Zvs ulloa Giulia 76. Prodaja: kavo, rlž, testenine, sladkor, moko. maik milo. olje, aveie b suho sadje,kostanj, otrobi, sočlvj- PoStae pošiljatve na deželo od 5 kg uspre Otrobi, moka. ove9 na d.-obno In dobelo po konku renčnlh cenah Vsak dan sveže bla^o. ZALOGA. POHIŠTVA tOVARM ' ^ 1 vGorici-Solka« ^ Trst Vlfl DEIRETT0RU (ROSflRlO) ANTON SKERL mehanik, z&plaeženl izvedenec TRST, Carlo Goldonijov trg štev. i I Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pucli Napeljava in /.aloga električnih rvonOkut, lučj iu prodaja „ inofonor, atonofonor, iu fonr,grafov. Zalogi priprav za toOl'; j lastna delavnica za popravljanje Siv. ftrojtv, ko.'ei, uiotoko - Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. S to znamko preskrbljeni Spljet.Reko paihca nnPLhZi ^t.-A rr : N 'i 1631 sumcci SS1 limonadni bonboni 7. Dialinovim. limonovim jagodnim fre^nje- • vini in prvenćevim okusom ■1 so najbolji. H Prva češka delniška družba za orijent. in sladkorne izdelke A.Maršner, Kraljevi Vinogradi zastopnik giuseppe faho TRST - ulica Nuova 5, I. Hotel Balkan 70 sok, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Ceno smerne. Počkaj & t.ogl. Hotel Balkan