rwvv"'^ -f


PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v golovuu	<.w. >.
Abb postale 1 gruppo Lt*Dfl 4** *U lil*
Leto XXXVI. Št. 298 (10.818)
TRST, sreda, 24. decembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maj3 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
NA PRIZADETEM OBMOČJU PRIMANJKUJE PRIMERNIH ZAVETIŠČ'
Vedno nove težave večajo trpljenje prebivalstva Kampanije in Bazilikate
Včeraj sta obiskala Karapanijo obrambni minister Lagorio in tajnik PSI Craxi Komisar Zamberletti se je sestal z družbeno-gospodarskimi delavci iz Potenze
NEAPELJ — Mesec dni po katastrofalnem potresnem sunku ki je prizadeP južno Italijo, 256 trupel je še vedno zakopanih pod ruševina mi. že ta podatek lahko prikaže s kakšnimi zamudami je prihajala pomoč in s kakšnim ritmom potekajo dela v porušenih vaseh. Ta podatek prav gotovo, pa ne more izraziti trpljenja prebivalstva Kampanije in Baziiikate, ki se mora soočati v teh zimskih mesecih z osnovnimi vprašanji obstoja. Na prizadetih območjih namreč še vedno primanjkuje potrebnih zavetišč, šotori v slabih vremenskih razmerah ne zadoščajo Tudi Zamberlet.tijev načrt, da bi izselili iz porušenih naselij vsaj otroke in starejše osebe, je propadel. V zadniih tednih se je povečalo število obolenj na dihalih, kljub temu zdravstveno stanje še ni zaskrbljujoče. Zdravstveni delavci, ki so nekaj dni oo potresu začeli razkuževati območje 89 občin, ki jih je prizadel potres. marliivo nadal.urev) z delom. V 50 civilnih in vojaških bolnišni cah stalno nadzoruje'0 možnosti za nastanek epidemij, obenem na seznanjajo prebivalstvo o osnovah higiene. ki je potrebna v takih raz-pierah
Nič manj zahtevno ni delo organov javne varnosti, ki se borijo proti številnim krajam in neupravičenim dražitvam osnovnih dobrin. Včeraj so aretirali dva deželna uslužbenca iz AveUina, ki jih obtožujejo, da so si prilastili večjo količino materiala namenjenega prizadetemu prebivalstvu. Zaradi kraje iščejo še enega uslužbenca, ki je uspel p> begniti. Trije deželni uslužbenci so najeli v bližini središča za delitev pomoči hišo, v katero so spravljali nakradeno blago. Karabinjerji so a-retirali v Salzi Irpini tudi tri trgovce, ki so se skušali okoristiti s tem, da so zelo dvignili cene. Izredni vladni komisar za območja, ki jih prizadel potres, Zamberletti je včeraj obiskal Potenzo, kjer se je pogovarjal s predstavniki krajevnih oblasti in družbeno-gospodarskih organizacij. Na seji z deželnim odborom so 'pregledali položaj na prizadetem območju in so se še posebej zaustavili pri načrtih za obnovo, ki naj bi vsebovali tudi osnove za nadaljnjo gospodarsko rast.
S položajem na prizadetem območju se je včeraj seznanil tudi vsedržavni tajnik socialistične stranke Bettino Craxi, ki se je v Avellinu pogovarjal s pokrajinskim vodstvom PSI. Craxi je po pogovorih obiskal štiri najbolj prizadete občine v pokrajini, pred tem pa se je sestal z obrambnim ministrom Lagoriom. Le ta je odpotoval v Ir-pinijo, da bi prisostvoval zamenjavi vojaških enot, ki že od 23. novembra delujejo na tem območju.
Vojaki so v zadnjih tednih prisiljeni opravljati še dodatne naloge. Nekateri župani so jih namreč celo zaprosili, naj stražijo pred šolskimi poslopji, v katera se nameravajo vseliti družine, ki so o-stale brez strehe. Neapeljska občinska uprava je zaprosila vojsko naj tudi izseli vse družine iz že zasedenih šol in stavb, za katere obstaja nevarnost, da se bodo porušile. Agenti kvesture so včeraj s silo odnesli iz nekega stanovanja dva upokojenca, ki nista hotela ustreči njihovim prošnjam, naj zapustita hišo, ki se je že nagibala. Pol ure kasneje se je del hiše sesul.
torej 50.000 milijardam, ki jih predvidevajo že sprejeti zakoni, dodal še enako vsoto.
Predlagan’ gospodarski program vsebuje tudi ukrepe za zmanjšanje energetske odvisnosti Italije, če se bedo cene energije dvigale vsako leto za 15 odstotkov, bo Italija zanjo porabila v tem obdobju kar 95.000 milijard lir. Ta uvoz pa nameravajo zmanjšati z investiranjem v alternativne energetske vire.
Generalni sekretar sindikata CG IL Luciano Lama je v članku za tednik «Rinascita» podal pregled gospodarskih in družbenopolitičnih degodkov v letu, ki se izteka. Italijansko ljudstvo, delavci in sindikat so letos prebredili veliko težav. Gospodarska kriza, potres, terorizem so samo najbolj pereči letošnji problemi. Obenem pa je Lama {»udaril, da obstajajo tudi pozitivna znamenja. Proizvodnja in dohodek sta se namreč letos v Italiji dvignila več kot v ostalih državah razen Japonske.
Vendar se bo sedaj treba spoprijeti z obnovo območja, ki ga je prizadel potres, obenem se bo tre-
ba tudi soočiti z nevarnim proti-južnjaškim ozračjem, ki se bo lahko pojavilo na severu. Stari krščan-skodemokratski sistem oblasti je kmalu oživel na porušenih vaseh in je prav gotovo glavni vzrok nezaupanja v južno Italijo. Lama je med drugim tudi napisal, da se moramo izogniti vsem ocenam, ki prikazujejo južno Italijo kot coklo, ki zavira razvoj severnih dežel. Obenem pa je treba preprečiti delovanje tistih sil, ki politično izkoriščajo nerazvitost južne Italije. Tudi sami vladni ukrepi lahko krepijo protijužnjaško ozračje, če nadaljujejo z zasovraženo davčno politiko.
K nastajanju protijužnjaškega o-zračja. naj bi po mnenju generalnega sekretarja CGIL prispevalo tudi nezaupanje, ki vodi v egoizem in v zaprtost, med domače stene. Istočasno je tudi ugotovil, da je nezaupanje v sistem oblasti in v klientelizem upravičeno. Za odnravo tega nezaupanja je treba predstaviti stvarne predloge za spremembe in združiti vse sile, ki se resnično zavzemajo za obnovo.
Sunek v Neaplju
BOLOGNA — Fabio De Felice in AntoneUa Monopoli, ki sta bila obtožena pokola na bolonjski železniški postaji, sta od včeraj na začasni svobodi. Sklep so sprejeli bolonjski sodniki, ki vodijo preiskavo o pokolu 2. avgusta.
Minister La Malta predstavil triletni plan
RIM — Jasno načrtovanje je izhodišče za temeljne spremembe državne gospodarske politike. To je bilo razvidno iz včerajšnje tiskovne konference ministra za načrtovanje La Malfe, na kateri je predstavil gospodarski program za naslednje triletno obdobje. Program, ki so ga pristojni ministri izdelali v grobih osnovah, bo ponovno pregledal medministrski svet za cene 30. decembra, preden ga bodo izročili predsedniku vlade Forlaniju, ki ga bo predstavil ministrskemu sv J. Dokument je razčlenjen v dvajset pro-gramov posameznih sektorjev in naj bi uresničeval pet osnovnih go-spodarsko-političnih ciljev: povečanje realnega dohodka, zaposlovanje, okrepitev investicij v južni liliji, omejevanje inflacije in izboljšanj plačilne bilance.
Da bi dosegli te cilje je minister za načrtovanje predlagal, naj se v osnovah spremeni državna gospodarska politika. Država na, bi ne posvečala več glavne pozornosti povpraševanju. ampak naj bi ^merila svoja prizadevanja v krepitev p iivodnje. V ta namen, naj bi rabila
100.000 milijard lir. La Malfa je
MEDTEM KO SE PREISKAVA P0NTI-GUAGUARDO NADALJUJE
Nadaljnje aretacije med pripadniki «?rima linea»
Državno pravdništvo izdalo 20 zapornih nalogov Ne gre za vidne predstavnike teroristične skupine
Potresni sunek je včeraj v Neaplju zrušil poslopje, ki ga je potres izpred enega meseca močno razmajal. Na srečo tokrat ni bilo žrtev
TURIN — «Rdeče brigade so naredile bistveno napako. Skrajno nepremišljeno dejanje je bilo, da je vodstvo prevratniške organizacije zahtevalo premestitev Nadie Ponti in Vincenza Guagliardija iz beneškega voda RB v turinskega. Oba terorista sta bila namreč preveč poznana med preiskovalci*. Tega mnenja so sodniki in agenti Digo-sa iz Turina, ki so v ponedeljek zjutraj v nekem turinskem baru a-retirali bivšo voditeljico beneškega voda RB Pontijevo in člana zgodovinske skupine rdečih brigad Guagliardija.
Zadnja drzna akcija karabinjerjev in agentov Digosa iz Turina pa ni sad pričevanja kakega skesanega terorista, poudarjajo preiskovalci. Veliko je bilo v zadnjih mesecih takih teroristov, ki so olajšali delo sodnikom. Naj omenimo le Pa-trizia Pecija ali zadnjega »skesanca* Micheleja Viscardija.
Po zadnjih »cvetkah* svojih bivših članov pa se sedaj strateško vodstvo teroristične organizacije baje krepi s tem, da ne obnavlja svoje vrste. Kaže, da je prvo pravilo skupine RB to, da je vsak njen član seznanjen le z ožjim krogom svojih pajdašev, nikakor pa ne s samim vodstvom. Iz previdnosti se samo »načelniki* skupin srečujejo med seboj. Kaže, da je do te nadaljnje preosnove prišlo po Pecije-vemu izdajstvu, ko so bili rdeči brigadisti prisiljeni sprejeti strožje varnostne ukrepe. Iz tega torej izhaja, da je res možnost, da Pon-tijeva in Guagliardo ne vesta ničesar o ugrabitvi D'Ursa, ki ga je sklenilo vodstvo RB. Vsekakor pa sodniki nadaljujejo z zasliševanjem upati je, da bosta oba terorista kljub vsemu vsaj delno povedala, to kar vesta.
V zvezi s preiskavo o ugrabitvi rimskega sodnika Giovannija D’Ur-sa so sinoči v košari za smeti pred neko rimsko kinodvorano dobili četrto sporočilo RB. Urednik lista »Vita sera*, ki je po telefonskem pozivu osebno dvignil sporočilo, je o-be natipkani strani že izročil preiskovalcem, ki se morajo šele prepričati, če gre za izvirni tekst ali za ponarejeno in lažno sporočilo. V komunikeju teroristi ponovno poudarjajo, da sodnik D’Urso vsestransko sodeluje z njimi ter da je že razkril vrsto zanimivih imen in podrobno razčlenil več kočljivih dogodkov. Dalje teroristi v sporočilu napadajo inštitucijo posebnih zaporov ter poudarjajo, da je treba ta »koncentracijska taborišča* nemudoma odpraviti. Konkretnih zahtev pa rdeči brigadisti ne dajejo.
Vzporedno s preiskavo RB poteka po vsej Italiji razčiščevalna akcija med terorističnimi vrstami »Pri-ma linea*. V Milanu, L’Aquili in v Brescii so agenti Digosa včeraj a-retirali 17 domnevnih pripadnikov PL (državno pravdništvo iz Milana je izdalo kar 20 zapornih nalogov). Vsi so obtoženi prevratniškega delovanja in sodelovanja pri o-boroženih terorističnih tolpah. Vče-rejšnja racija je nadaljevanje množične aretacije, do katere je prišlo pred približno dvema tednoma po vsej Italiji po že znanem podrobnem opisu »skesanega* Micheleja Viscardija, ki so ga pred dvema mesecema aretirali v Sorrentu.
Imena aretirancev niso še znana.
kaže pa, da ne gre za vidne predstavnike skupine PL, saj so jedro organizacije strli že z aretacijami v Firencah in drugih italijanskih mestih, ko so med drugimi prisilili k predaji tudi Susanno Ronconi.
V Caserti pa je državno pravdništvo izdalo nadaljnje tri zaporne naloge za prav tako domnevne pripadnike skupine »Prima linea*. Kaže, da so pripadali tamkajšnji celici, ki sta jo Ronconijeva in Mar-co Fagiano na novo organizirala.
Med razčiščevalno akcijo, ki je še vedno v teku, so agenti Digosa izvedli tudi več hišnih preiskav ter zaplenili pomembne dokumente, ki se nanašajo na organizacijo PL.
LAGOS — V Lagosu se je začela konferenca o Čadu, ki se je udeležuje deset afriških državnih poglavarjev. Včeraj popoldne je prispel v nigerijsko glavno mesto tudi Hissene Habre, vodja opozicijskega oboroženega gibanja, ki pa ga niso povabili na konferenco. Kenijski zunanji minister .je rekel, da se bo Habre udeležil konference, če se bo za to izkazala potreba.
■■tiiii«iaiiit«>*«ii*««>*iivii**ii>«aii«ii>iii*ii««ti»i«i«>Ml>tiiiiitiiiiaMiiiiiiv«iiiic*AaaiiiiiiiiiiiiiattTiiitiiiiMiiii>iiiiiiiiiiiiviiiiaiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiim«iiitf«iv«itiia«iAaaai«>iiitiiiiiiiiiMiitiit««iiatiiiMaiMM«iiMiMiiti>ii«a«
NA VČERAJŠNJI SEJI VLADE
Sprejeta energetska bilanca Jugoslavije
V prihodnjem letu bo na razpolago manjša količina tekočih goriv
BEOGRAD — ZIS je na včerajšnji seji preučil in sprejel predlog energetske bilance Jugoslavije za leu) VMl.
Po predlogu energetske bilance, o čemer so se najprej posvetovali s predstavniki pristojnih republiških in pokrajinskih organov,’ ocenjujejo, da bo potrošnja premoga v prihodnjem letu 58 milijonov ton, od tega bodo največji del. okoli 41 mi lijonov ton. uporabili za proizvod njo električne energije, okoli 16 milijonov ton pa bo namenjenih za potrebe industrije in široke ootroš nje. Glede na ocenjene možnosti proizvodnje premoga v prihodnjem letu .je načrtovana poraba v industriji in široki potrošnji večja za 1,2 milijona ton. Da bi pokrili to negativno razliko med ocenjeno Dro izvodnjo in porabo premoga, je za zdaj več predlogov. O tem, kateri od njih je najboljši, bodo sklepali na prihodnji seji medrepubliškega odbora za načrtovanje in razvoj, kjer bodo tudi usklajevali stališča o predlogu energetske bilance Jugoslavije v prihodnjem letu.
V zvezi s tekočimi gorivi predlog energetske bilance države za prihodnje leto predvideva, da bo potrošnikom na razpolago skupno 15,5 milijona ton različnih naftnih derivatov, narejenih iz domače ali uvožene nafte. Ta količina tekočih goriv je za 6 odstotkov manjša od količine, ki .je bila na razpolago potrošnikom letos, (dd)
Končal se je kongres MPLA
LUANDA — Izredni kongres MP LA se je zaključil z veliko ljudsko manifestacijo. Vsi angolski časopisi obširno pišejo o ponovni izvolitvi Dos Santosa za predsednika republike in ga opisujejo kot naslednika pokojnega predsednika Neta.
Delegati so soglasno odobrili poročilo centralnega komiteja stranke, ki je pozitivno ocenjeval zadnja tri leta strankarske dejavnosti, kljub mnogim težavam in kljub nekaterim napakam. Med uspehi omenja poročilo dejstvo, da je proizvodnja petroleja dosegla 83 cd sto proizvodnje iz leta 1974, ob kcncu portugalske in kolonialne oblasti.
WASiHINGTON — Ameriško o brambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo v zadnjih 30 letih na področju jedrskega orožja 32 nesreč. Nikoli pa ni prišlo do prave jedrske eksplozije. Do zadnje tovrstne nesreče je prišlo letos septembra, ko je manjša eksplozija uničila podzemeljski silos, kjer je bila nameščena raketa «titan 2», v zvezni državi Arkansas. Nesreča je zahtevala eno smrtno žrtev, 22 oseb pa je bilo ranjenih.
PO HAIGOVEM IMENOVANJU ZA ŠEFA DIPLOMACIJE
Bo prišlo v VVashingtonu do «ideološke» čistke?
Medtem pa komentatoiji še čakajo na imenovanje drugih ljudi v State Departmentu
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
WASHINGTON — Neki upokojeni funkcionar ameriške diplomacije je pisal New York Timesu: »To, kar se dogaja zdaj, je zelo podobno u-vodu v makartizem.* Diplomat opozarja na dve stvari: prvič, po prestolnici ih že tudi po časopisih krožijo seznami osebnosti iz State De-partmenta, ki jih ima menda bodoči režim za nezaželene; drugič, na razne konce sveta so se raztepli ljudje, ki so blizu novi vladi in ki domači publiki brez pomislekov posredujejo stališča, ki so nasprotna s stališčem tamkajšnjih ameriških veleposlaništev.
Upokojen diplomat je dovolj star, da ga prizori spominjajo na zgodnja petdeseta leta, ko so odposlanci senatorja Joeja McCarthyja hodili po svetu in iskali po ameriških veleposlaništvih komuniste, prikrite levičarje ali kratkomalo fukcionflrje, ki tovrstnim političnim pogledom niso bili dovolj naklonjeni. Mnogi Jugoslovani se bodo spomnili, da sta takrat dva prišla tudi v Beograd: zjutraj sta »prečesala* ameriško veleposlaništvo v Rimu, opoldne pa sta nadaljevala v Beogradu in preden sta .zvečer v Parizu sedla na letalo, sta obhodila še dve evropski pre-
....■milil,.................................................................................................................................................................................................................................................................nimiiiiMiiniiiminiia
STATE DEPARTMENT PROUČUJE ZADNJE IRANSKE ZAHTEVE
V Teheranu nestrpno pričakujejo odgovor Carterjeve administracije
Oster protest predsednika vlade Redžaja zaradi papeževih izjav
TEHERAN — Glasnik iranske vlade Ahmad Azizi je v svoji včerajšnji izjavi ponovil, da bodo a-meriške talce predali sodstvu, če bo odgovor Carterjeve uprave negativen. V svoji izjavi za dnevnik «Teheran Times* je Azjzi vsekakor podčrtal, da iranska vlada' še vedno pričakuje ameriški odgovor. Istočasno je zanikal glašove po katerih naj bi bila v I»ndonu v teku pogajanja med iranskimi in ameriškimi predstavniki.
S svoje strani je Hasan Ajat poslanec islamske republikanske stranke, ki ima večino v parlamentu, izjavil, da je osvoboditev ameriških talcev pred 21. januarjem skoraj povsem nemogoča. A-jat, ki ga imajo za ideološkega vodjo svoje stranke, je v intervjuju tudi ostro napadel predsednika republike Banisadra in ga obtožil, da je razbobnal vsebino tajnih razprav, ki so bile v iranskem parlamentu. Teheranski poslanec je mnenja, da gre za prekršek, o katerem izrecno govori iranska u stava. Govoril je tudi h imenovanju ministrov ter dodal, da se mu ne zdi prav, da mora predsednik republike potrditi imenovanja posameznih mihistrov. Državni pogla-
var bi moral po njegovem mnenju le potrditi izbiro predsednika vlade Redžaja. Omenil je tudi dejstvo, da je Iran trenutno brez zunanjega ministra, ker je Banisadr zavrnil vse kandidature, ki jih je predlagal predsednik vlade Redžaj.
O vprašah.iu talcev je govoril tudi teheranski radio, ki je zavrnil ameriške očitke, češ da ameriški predsednik ni pristojen, da bi sprejel pogoje, ki jih je postavil Iran za izpustitev talcev. Pri tem teheranski'radio ugotavlja, da je Carterjeva uprava bila vsekakor »pristojna*, da organizira spodletel poskus osvoboditve talcev, ki se je tragično končal v puščavskem pesku.
Predsednik iranske vlade Ali Redžaj je kritiziral papeža Janeza Pavla n. ter mu očital, da je dal neodgovorne izjave glede vprašanja ameriških talcev. Redžaj je povabil na razgovor apostolskega nuncija v Teheram msgr. Anniba-leja Bugninija, da bi mu izrazil svoje nezadovoljstvo ob papeževem pozivu za osvoboditev vseh oseb, ki jih imajo za talce, tako iz političnih kot iz finančnih razlogov. Janez Pavel II. sicer ni nikoli izrecno omenil vprašanja ameriških
talcev v Teheranu, vendar je Redžaj njegove izjave sprejel kot kritiko na račun Irana. Iranska vlada, je dejal, meni, da so papeževe izjave neodgovorne ter zahteva, da v bodoče izraža svoja mnenja kot se spodobi njegovemu položaju, potem ko bo podrobno proučil iransko stališče ter ga poziva naj svoje izjave spremeni.
Združene države Amerike še vedno proučujejo položaj, ki je nastal po zadnjih iranskih zahtevah. Predstavnik zunanjega ministrstva je dejal, da bodo ZDA vsekakor odgovorile na iranske zahteve, vendar za sedaj je še nemogoče predvidevati, kakšen bo ameriški odgovor. V Ameriki vlada velika zaskrbljenost zaradi zdravja talcev, saj krožijo najrazličnejši glasovi o tem vprašanju, kljub temu, da iranske oblasti trdijo, da se talcem dobro godi. V sedanjem položaju pa je skoraj nemogoče, da bi se vsa 7-adeva s talci končala v prihodnjih štirih tednih, se pravi za časa Carterjeve administracije. Reaganova uprava se bi- tako morala spoprijeti s tem perečim vprašanjem v samem začetku svoje mandatne dobe.
pAmffnkno cimponAcf! KosifljinOITI
stolnici. Evropejce je ta prismuknjena dirka, ki je spominjala na zgodnje hollywoodske filme, takrat zabavala, vendar v Washingtonu vsa stvar ni bila niti najmanj vesela.
Ni dvoma, da v ekipi, ki bo prevzela oblast na področju zunanje politike, pa tudi v tisti, ki bo to storila na področju obrambe, prevladuje nagnjenje k večji čistki. Desničarski komentator William Saffire opisuje spor, ki je v tej zvezi izbruhnil med H6nryjem Kissingerjem, bivšim zunanjim ministrom, in Richardom Allenom, bodočim predsednikovim svetovalcem za državno varnost.
Novica, da bo general Alexander Haig postal vodja diplomacije, je razpravo o obsegu čistke vrnila spet-na izhodiščno točko. General — u-gibajo poznavalci — je osebnost takega formata, da ne bo trpel, da bi ga zagnani Reaganovi ideologi obkrožili s političnimi komisarji. Prevladuje mnenje, da bo zahteval odločilno besedo o tem, kdo naj zasede večino položajev. V tej zvezi napovedujejo, da se bo Haig, kot pravi tudi sam, držal »profesionalcev*, ne pa »ideologov*.
Omenjeni sklep temelji na dejstvu, da general ni bil le namestnik Hen-ryja Kissingerja temveč je ostal tudi njegov politični prijatelj. Bivši minister za zunanje zadeve pa je brez dvoma glavni zagovornik poklicne zunanjepolitične uprave v bitki z Reaganovimi pristaši.
Zato v zvezi z odgovorom na vpra-šrn.ie, bo ali ne bo prišlo do čistke McChartyjevih razsežnosti, komentatorji čakajo na imena ljudi »druge in tretje kolone* v State Departmentu.
Cela zadeva pa že zdaj presega vprašanje, kakšna bo usoda več sto veleposlanikov, namestnikov in pomočnikov vodij diplomacije, pa tudi šefov raznih oddelkov, ki naj bi jih Reaganovi ideologi zdaj spet hoteli preurediti po ddeološki* liniji. Ko je Reaganova ekipa za prevzem poslov na področju zunanje politike javno kritizirala ameriške veleposlanike v različnih državah, se je zelo povečala bojazen, da si bodo o-menjeni derničarski režimi, kot so tudi že storili, razlagali prihod Ronalda Reagana na oblast kot zeleno luč za poboj političnih nasprotnikov.
To se nanaša še zlasti na Salvador, Gvatemalo in iužn^korejske generale, ki upajo, da jim bo botkči režim v IVashingtonu spregledal, če he že odobril, uboj na smrt obsojenega Kirn Džunga.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
MOSKVA — Pogrebne slovesnosti za nekdanjim predsednikom sovjetske vlade Aleksejem Kosiginom no moskovskem Rdečem trgu so trajale dobre pol ure. Šlo je za slo vesno ceremonijo, ki pa so jo najbrž nekoliko skrajšali, da ne bi utrudili, sovjetske voditelje, z Brež njevom na čelu.
Kosigin je včeraj ležal na narah v veliki dvorani Doma rdeče armade, njegovemu spominu Da se je poklonilo na desettisooe Moskovča nov. Njegove posmrtne Ostanke so upepelili v teku noči, žaro s Depe lom pa postavili na topovsko lafe to, ki jo je vleklo oklopno vozilo. Žalni sprevod je šel po središčnih
ulicah do Rdečega trga. kjer je se danji predsednik vlade Tihonov ori sal lik in delo Alekseja Kosigina. Najvišji sovjetski voditelji so za tem prenesli žaro do kremeljskih zidov, kjer so jo položili v nišo. ki so jo pokrili s črno marmornato ploščo s preprostim zlatim napisom »Aleksej Kosigin*.
NEW YORK — član predsedstva CK ZKJ in predsednik zveznega sve-; ta za mednarodne odnose Miloš Mi-I nič je bil na neuradnem obisku pri j generalnem sekretarju ZN Kurtu j VValdheimu. Pogovarjala sta se o mednarodnih vprašanjih,
Miloš Minič je v New York prišel iz Havane, kjer se je bil udeležil kongresa kubanske KP Medtem je že dopotoval v domovino.
LONDON — Skupina britanskih bank bo dala Narodni banki Jugoslavije 400 milijonov dolarjev posojila. Veljal bo sedem let, odplačevati ga bodo začeli po treh letih in pod pogoji, ki zdaj veljajo na mednarodnem trgu kapitala. Pogodbo e tem so podpisali v Londonu.
24. decembra 1980
VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI V PROSTORIH ZALOŽNIŠTVA
Bogata knjižna bera ZTT dokazuje rast in podjetnost
0 predstavljenih 7 knjigah in koledarski zbirki so po uvodnih besedah direktorja ITT in urednika knjižnih izdaj spregovorili avtorji
S SINOČNJE TISKOVNE KONFERENCE GRADBENIH ZADRUG
ULTIMAT K0L0NK0VČAN0M KI BRANIJO SVOJO ZEMLJO
Problem lahko rešijo le napredne politične sile
Predstavniki jugoslovanskih televizijskih luš pri predsedniku dežele Comelliju in pri SKGZ
:	ii
Ob sklepu letošnje jesensko-zim ske sezone .je Založništvo tržaškega tiska priredilo včeraj tiskovno kon ferenco, da bi širši javnosti predstavilo sadove svoje zadnje šest mesečne dejavnosti. Gre za 7 novih knjig, katerim .je treba dodati še knjižni paket Jadranskega kole darja in umetniški koledar za leto 1981, ki ga je izdelal Klavdij Palčič.
Po uvodnih besedah direktorja ZTT Sergija Lipovca in urednika knjižnih izdaj Marka Kravosa, je urednik Jadranskega koledarja Jo že Koren podal kratek historiat tega letnega almanaha v zamejstvu, ki izhaja že vsa povojna leta in ki letno posreduje pregled aktualnih dogodkov v zamejstvu, članke, ki osvetljujejo našo polpreteklo zgodovino, vedno pa seže tudi v daljno preteklost, iz katere razni avtorji marsikdaj izluščijo še neznane do-drobnosti. Zborniku je letos priložena zbirka, ki obsega odlomke iz Titovih govorov in posegov, roman Bena Zupančiča Sedmina, delo a-meriškega klasika Prigode Wesleya Jacksona in umetniški koledar ZTT.
Velikega pomena za pisanje popolnejše zgodovine slovenske kulture bo prav gotovo objava Sloven skih plemiških pisem družin Maren-zi - Coraduzzi s konca 17. stoletja, ki jih je uredil in za tisk Dripravil Pavle Merku. V knjigi je avtor objavil transliteracijo in fonetično tolmačenje 31 pisem in listkov izpred 17. stoletja, ki sta jih v slovenščini napisali baronica Ester Maksimilijano Coraduzzi r. von Priickenthal v Koči vasi, in baronica Maria Isabella Marenzi r. Coraduzzi v Trstu. O pesniško-grafič-ni zbirki Kras, ki jo sestavlja 15 poezij Srečka Kosovela in 15 grafik Lojzeta Spacala, pa je spregovoril Ciril Zlobec, ki je tudi napisal spremni esej. Kosovelove pesmi so prevedena v italijanščino, nemščino ui ul~ocino.
Tudi naslednja knjiga ima za osrednjo temo Kras. Gre za zadnje delo Rafka Dolharja Moji kraški sprehodi. Kot .je sam avtor poudaril, .je v deloma esejistično in de loma literarno napisani knjigi skrito vabilo, da bi vsi ljudje podrobr neje spoznali in cenili naše kraško področje in njegove značilnosti.
Razvoj znanstvene misli, raziskav in prizadevanj Slovencev v Italiji, da kot manjšinska skupnost predstavimo večinskemu narodu našo stvarnost in naše zahteve, pa dokumentirajo štiri knjige, od katerih so tri v italijanščini, ki iihle ZTT izdalo v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Delo Alen ke Rebulo Tute «Narodnostno vpra šanje v Trstu v raziskavi med slovenskimi delavci* je brez dvoma novost v narodno-sociološkem smislu in bo verjetno sprožilo tudi po lemike, saj avtorica z neposrednim prijemom obravnava probleme, o katerih si večkrat ne upamo javno govoriti. Sama je poudarila, da je bil njen namen razgaliti, kako slovenski delavec danes doživlja svoj vsakdan.
«Nočemo več. da drugi točijo solze za nas, hočemo konkretno soli darnost na podlagi smernic in ugotovitev, ki so v te.j brošuri zbrane*, tako je Ferruccio Clavora, ki vodi odsek Slorija v Čedadu, zaključil svojo predstavitev knjige, ki zdru žuje akte posveta »Smernice za preporod in drugačen razvoj Benečije*, ki je bil maja letos v Passa rianu.
Izpod peresa Pavla Merkuja je še drobna brošura, v kateri naj boljši poznavalec terskega narečja predstavlja Analizo nekega dialek ta kot izhodiščno točko za didak tične, kulturne in literarne predlo
V ZVEZI Z RAZŠIRITVIJO TRŽAŠKE ŠPORTNE PALAČE
Ostra protestna izjava občnega zbora ZSŠDI
Na občnem zboru Združenja slovenskih športnih društev, ki je bil v petek v Križu so med drugim razpravljali tudi o položaju pokritih športnih objektov na Tržaškem. V tej zvezi je bila soglasno izgla soVana tudi protestna resolucija, ki so jo poslali tržaškemu županu in odborniku za šport ter generalnemu vladnemu komisarju in v kateri se naglasa, da od 18 društev, ki delujejo na Tržaškem in ki štejejo kar 2500 atletov, ima Ip eno v Trstu svoj pokriti prostor, medtem ko vsa ostala životarijo po raznih šolskih in občinskih telovadnicah ali pa sploh nimajo svojega prostora, Še huje pa je v zgornji tržaški okolici na področju tržaške občine, od Bazovice do Križa.
Ob teh težavah, ki tarejo naša društva, pa je občni zbor ugotovil, da je bila za razširitev športne palače v Trstu odobrena skoraj mi lijarda lir, vsota, s katero bi lah ko zgradili vsaj tri male športne dvorane. «Zato občni zbor* zaključuje resolucija, »protestira proti takšni politiki občinske uprave, ki ne posveča zadostne pozornosti potrebam aktivnih društev, zlasti še slovenskih v zgornji kraški okolici še posebej. Občni zbor zahteva, da se za potrebe le ,teh nujno zgradi pokriti športni objekt, kjer se bodo naša društva pripravljala in tekmovala tudi v zimskih mesecih. Še prej pa je treba popraviti dotrajani telovadnici na Opčinah in na Proseku, sicer bo v najkrajšem času poleg šoloobveznih otrok o-stalo na cedilu tudi 1200 aktivnih športnikov.*
ge. Tudi tu odkriva neznano zgodovinsko resnico, da so Benečani razpolagali s slovenskim katekizmom (in da je torej slovenski jezik na tistem področju imel enoten knjižni razvoj) od srede 15. stoletja do prve svetovne vojne.
Slovenski znanstvenik dr. Ernest Petrič je predstavil delo Mednarodni položaj slovenske manjšine v Italiji, v katerem ugotavlja do katere meje segajo italijanske obveze do naše manjšine — obveze, ki jih je treba po osimskih sporazumih brati v luči mednarodnega
trava. Knjiga izhaja iz teoretskih izhodišč, ki jih je avtor pred leti podrobno predelal v obsežnejši študiji, predstavlja pa trud, da bi zadovoljil potrebe naše manjšine v trenutku, ko se pripravlja globalni zaščitni zakon. Kot je Petrič poudaril, temelji delo na strogo znanstvenem tolmačenju mednarodnega prava.
Ob koncu je Klavdij Palčič kratko spregovoril še o umetniškem koledarju, za katerega je narisal ciklus i2 risb na temo bajeslovnega letalca Ikara.
Kot vse kaže, se «kolonkovska a-fera* nagiba k popolni radikalizaciji problema, ki bi mu kljub umetno navrženim zaprekam pravzaprav mogli biti kos s kančkcm dobre (politične) volje. Radikalizacija pomeni v tem primeru načrtovano zaostritev odnosov med taboroma, ki sta si po nekakšni vseljudski afiniteti več kot sorodna: med taborom vrtnarjev, sadjarjev in siceršnjih zemljiških lastnikov, a ne veleposestnikov, in taborom ljudi in njih svojcev, ki sodijo v delavski razred ter sestavljajo članstvo zadrug ACLI-Casa, G. Fanin, Primo maggio in Trieste ’77. O vprašanju smo že toliko pisali, da ga menda ni treba vnovič razgrniti, pač pa moramo, žal, zabeležiti ustrahovalno vzdušje, ki je sinoči zamorilo tiskovno konferenco v priredbi omenjenih štirih zadrug o kolonkovskem vprašanju.
Prvi je spregovoril Tarcisio Bar-bo v imenu zadrug in umerjeno prikazal dosedanji razvoj «pravde» z vprašanjem, kaj namerava ukreniti tržaška občinska uprava. Odbornik Liste za Trst Alfieri Seri je nato delovanje občine ovekovečil kot čez-’-se korektno in nadvse poslušno glede na potrebe «pravdarjev», ni pa povedal, čemu je moral nadomestiti Rossija, se pravi občinskega odbornika za urbanistična vprašanja, ki bi edini mogel kolikor toliko utemeljeno zagovarjati dosedanje delo občinskih upraviteljev. Član pokrajin-
.......................................................uiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiii.mini
NA PONEDELJKOVI SEJI GLAVNEGA ODBORA
Gospodarska rast celotne skupnosti glavni cilj potrjenega vodstva SDGZ
Za predsednika ponovno izvoljen di\ Vito Svetina in z njim celotni prejšnji odbor - Povzetek sklepov občnega zbora
Glavni odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja se je v ponedeljek sestal prvič po občnem zboru, ki je bil prejšnji mesec v Trstu.
Po skupni ugotovitvi novoizvoljenega odbora je. občni zbor potrdil veliko rast organizacije v zadnjem obdobju, potrdil osnovne usmeritve v prejšnji mandatni dobi, sprejel po-ročila vodstva in načelnikov sekcij, vendar pa tudi preciziral celo-vrsto problemov, ki sp ostali, nerešeni ob zaključku prejšnje mandatne doba. In ravno reševanju tehtne.-, razčiščenih problemov je bilo v zadnjem mesecu posvečenega veliko truda, tako da so sedaj ponovno postavljeni temelji za nadaljevanje dela v duhu in smernicah, ki jih je začrtal občni zbor.
Glavni odbor je nato sprejel okvirni program dela, ki sloni na osnovni ugotovitvi enotnosti in nedeljivosti deželne organizacije, v nadaljnjem
pospeševanju prvenstvene vloge posameznih strokovnih sekcij, v prizadevanju za združevanje v višje o-blike povezovanja (konzorciji, zadruge, družbe), v čedalje uspešnejšem vključevanju v, gospodarsko stvarnost dežele Furlanije - Julijske krajine, v ražvijanju dobrososedskih odnosov z gospodarskimi faktorji matične- domovine, v - trudu za gospodarsko okrepitev slovenske etnične -skupnosti s .pomembnim in aktivnim deležem v, SKGZ. katere član je Združenje, pa.' seveda v sodelovanju z drugimi slovenskimi ustanovami in organizacijami ter sorodnimi strokovnimi organizacijami.
Sledile so voiitve novega vodstva. Glavni odbor je najprej soglasno izvolil Andreja Renarja za predsednika nadzornega ©dbcra, ki ga sestavljajo še Drago Kukanja in Ivan Ter-pin kot efektivni in Franko Miklus kot nadomestni član.
UIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllMIUlllllllllllniiilllllllllllMIIIIMilMIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllllItllin
VČERAJ V ISTRSKI ULICI
Trčenje ob drog usodno za 49-letnega Boljunčana
Tesarja Saveria Mihelčiča so iz skrotovičene pločevine vozila komaj izvlekli - Umrl je med prevozom v bolnišnico
Okrog 19.30 se ie včeraj na Istrski ulici smrtno ponesrečil 49-letni Boljunčan, tesar Saverio Mihelčič.
Mihelčič se je s svojim vozilom ape peljal po zgoraj navedeni ulici, namenjen proti Valmauri, ko je v višini stavbe s hišno številko 135 nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom — verjetno zaradi slabosti — in je trčil v drog cestne razsvetljave.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli reševalci, ki so morali prerezati skrotovičeno pločevino, da so Mihelčiča, lahko potegnili iz ape ja.
Ponesrečenca so prepeljali v glavno bolnico, toda moški je izdihnil že med prevozom, tako da zdravnikom ni preostalo drugega, in to komaj dobrih deset minut kasneje, kot da smrt potrdijo.
V bolnici so ugotovili, da je Boljunčan utrpel močan udarec v gla vo, udarce v prsni koš in trebuh ter zlom reber, poleg tega pa še domnevne poškodbe v trebušni votlini, zlom roke, zapestja, stegnenice in še druge poškodbe.
Zapisnik o nesreči, ki je terjala človeško žrtev, so pripravili karabinjerji iz Istrske ulice in iz Skednja.
skega tajništva KPI Ugo Poli je nato dopolnil Serijeva izvajanja in povedal ono, česar Seri ni. Ne samo, ko je (navzočemu) odborniku Gam-bassiniju očital, da je breme celovitega problema zvrnil na ramena «levičarjev» ,češ da so tako kolon-kovski kmetovalci kakor člani gradbenih zadrug levičarji ter naj zato vprašanje razrešijo levičarji, je Gambassini oholo zapustil dvorano. Očitno iz protesta, drugače pa menda zato, ker ga je Polijev citat spravil iz ravnovesja. Poli je v resnici široko razpel mrežo odgovornosti, ki jih za nastali položaj ima LpT, a posredno jih je nanizal tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je med drugim postavil vprašanje, kaj je z načrtom o stanovanjski uporabiti zgodovinskega središča (Starega mesta), ter zaključil z ugotovitvijo, da je tržaška občina plačala «silos» pri železniški postaji 2,8 milijarde lir, to je po ceni 375.000 lir za kvadratni meter. To je bil jasen odgovor odborniku Seriju, ki je bil naglasil, da občina nikakor ne bo plačala Kolcnkovčanom zemljišč po cenah, ki bi bile višje od tistih, ki jih predvideva zakonodaja. Toda, kaj pravzaprav predvideva zakonodaja, ko pa je ustrezni državni zakon propadel?
Zastopniki gradbenih zadrug so kolonkovskemu prebivalstvu sinoči postavili ultimat: radi vas imamo, razumemo vas kot kmetovalce in kot Slovence, solidarni smo z vami, toda vedite, da si poraza mi (zadru-garji, op. ur.) ne moremo privoščiti. Doslej je bila «pravda» na omikani ravni, taka naj tudi ostane, najbolje pa je, da se takoj neha, sicer ljudje problematike ne bodo razumeli in tedaj ne bo več mogoče nadzorovati položaja.. . Ne samo uiti mat, torej, ampak odkrita grožnja. Kaj menijo o tem napredne politične stranke? (dg)
Iz splošne ugotovitve, da je rast Združenja sprožila vrsto raznolikih problemov, je glavni odbor sklenil kooptirati v predsedstvo vse načelnike sekcij in tajnika goriškega pokrajinskega odbora. Novo vodstvo, ki je bilo soglasno izvoljeno, ima tako porazdeljene funkcije:
Predsednik dr. Vito Svetina, podpredsednik Vilko Nanut, tajnik Karlo Grgič, blagajnik Silvij Tavčar, odborniki Stanislav BoJfe.^ivio Antonič, Dušan Košuta,' Borivoj Šva-gelj, Rado Aridolšek,; ftarlo Guštin, Atili j Brisco,-.Anten Nanut, Viktor Vižintin.
Ob zaključku seje je glavni odbor še določil, da se takoj po novem letu sestanejo odbori posameznih strokovnih sekcij, ki morajo sestaviti podroben program dela. Na osnovi teh programov bo v skladu z možnostmi sprejelo tudi deželno predsed-stvp podrobnejši program dela za novo mandatno dobo.
Člani programskega odbora jugoslovanske radiotelevizije, ki so zaključili programsko srečanje v Lipici, so se včeraj mudili v Trstu, kjer so bili gostje nekaterih slovenskih zamejskih inštitucij ter pri deželni vladi Furlanije - Julijske
krajine. Najvišje predstavnike vseh jugoslovanskih televizijskih hiš je sprejel sam predsednik deželne vlade, Antonio Comelli, ki je izrazil upanje, da bi sredstva javnega obveščanja lahko še bolj pripomogla k zbliževanju in sodelovanju med
NA SEJI POKRAJINSKEGA SVETA
Podprta kandidatura Trsta za evropski sinhrotron
Tržaški pokrajinski svet je sino: či z veliko večino glasov (vzdržala sta se samo svetovalca LpT Mayer in Cavicchioli) odobril resolucijo, ki obvezuje pokrajinski odbor, da se hkrati z drugimi javnimi ustanovami v Furlaniji - Julijski krajini zavzame pri vodstvu Vsedržavnega sveta za raziskave, da bo Evropski znanstveni ustanovi predlagalo kandidaturo tržaškega Krasa — na območju bodočega Centra za znanstvene in tehnološke raziskave — za postavitev tako imenovanega evropskega sinhrotrona. Del seje je. svet namenil raznim tekočim problemom rednega upravnega značaja, o čemer bomo še poročali.
• Tržaška občina sporoča, da bo zaradi božičnih praznikov matičrv! urad odprt za stranke 26. decembra od 9. do 12. ure.

V petek lučanje in Venderigle v Boljuneu
V petek popoldne bo na boljun skem trgu tradicionalno lučanje, ki ga že iz davnih časov uprizarja boljunska mladina in ki se je zadnja leta spet močno ukoreninilo v zavesti vaščanov, da ga morajo kot stari običaj tudi zvesto ohraniti.
Po lučanju je bila od starega navada, da so imeli v vaški dvorani ali gostilni tudi kulturni večer. Tako bo tudi pojutrišnjem in tako se dogaja že nekaj let sem, odkar stoji novi kulturni dom. Za organi zacijo kulturnega programa pa skrbi KD France Prešeren. Tudi kulturni večer poteka po starih tirnicah; vanj je namreč vpleteno pet je, igranje tamburic in pa veseloigra na domačo temo.
Članice in člani društva so za jutrišnjega «štefana» naštudirali zabavno igro VenderigTe n' plače, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turco. Igra teče v sočnem bo-ljunskem narečju, polna je komičnih zapletov in .preobratov.
Kulturni večer bo izpolnil še mešani pevski zbor France Prešeren in tamburaški ansambel, ki ju vodi Drago Žerjal. Za smeh in dobro voljo je torej poskrbljeno!
(ris)
Že v lanskem šolskem letu je srednja šola na Opčinah pokazala, da ni samo ena najštevilnejših šolskih skupnosti, temveč tudi ena najaktivnejših. Izšle so tri zajetne številke šolskega glasila «Leteči zmaj* in dijaki so pripravili tri prireditve na šoli, dve za Radio Trst
IIIIIIIIIIIMIIIIimilllllllllinilllllTIIIIIIIIIHIfllUlllIIIIIIIHlIllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllIlllllllllH
VSAKO LETO JIM PRITIČE 40 MILIJONOV LIR
KDAJ FINANČNA PODPORA OLJČNIM PRIDELOVALCEM?
Pristojna deželna oblast je ustrezni zakonski osnutek izdelala pred letom dni - Kje se je zataknilo ?
Italijo na eni ter Zvezno republiko Nemčijo in Francijo na drugi strani. Italija je važna pridelovalka o-iivnega, čezpirenejska soseda in ZRN pa imata na pretek koruznega olja ter olja iz sončničinih semen. Semensko olje je cenejše od olivnega, ker se obiranje semen odvija s stroji, medtem ko se obiranje oljk razvija ročno in je zanj potrebne kar precej delovne sile. Od tod naval semenskega olja s tujih tal in od tu visoke cene olivnega olja. Da ne bi cene še bolj narastle in da ne bi gojitelji začeli opuščati oljčnih nasadov, je Italija izposlovala od kmetijskega sklada EGS (FEOGA) posebno finančno podporo pridelovalcem:-1 L-Kako je s kmetovalci na Jugu, na vemo, pač pa vemo, da gojitelji oljk na Tržaškem doslej niso prejeli niti pare. Zakaj? To smo vprašali funkcionarja kmetijskega nad-zorništva pri deželni upravi. Pojasnil nam je, da znaša predvidena podpora oljčnim pridelovalcem na Tržaškem 40 milijonov lir na leto. Sredstva bo pa mogoče razdeliti mednje šele tedaj, ko bo deželni svet odobril ustrezni zakonski o-snutek. Kdaj. je, bil osnutek izde lan? Približno pred letom dni. In kdaj pojde pred deželno skupščino? Ne ve se.
Ko bo kdo blagovolil sprožiti vprašanje, bi moral upoštevati enoletno zamudo, kakor tudi potrebo, da se prispevek iz kmetijskega sklada EGS porazdeli prav med vse oljčne pridelovalce, torej tudi med polkmete, sicer bo pobuda izvotle-na svoje prave vsebine, (dg)
Nadaljuje se pomoč žrtvam potresa
V soboto je v občino Ricigliano prispela druga skupina, sestavljena iz tehničnega osebja tržaške občine, podjetja ACEGA in konzorcija za prevoze. Omenjena skupina bo nadomestila ekipo, ki je bila na potresnem območju v občini Ricigliano približno deset dni. Z drugo ekipo je v občino Ricigliano prispela tudi delegacija tržaške občine, ki se je v tem kraju srečala z vidnejšimi predstavniki o-blasti.
Kot smo kratko že poročali, se je po vaseh tržaške občine pred dnevi začelo obiranje oljk. Zlasti živo je v breških oljčnih gajih, pa tudi v miljskih hribih, kjer je pač največ nasadov. V vsej pokrajini se temu opravilu posveča, okroglo vzeto 300 družin, pri čemer odpadejo tri četrtine na polkmete. Oljke mastijo, kot je znano, v boljunski torkli po ceni, za katero so se predhodno domenili s Kmetijsko zadrugo.
V naših krajih prvači med različnimi sortami oljk belica, ki najbolj ustreza tukajšnjemu podnebju, saj je žilavo odporna tako proti mrazu kot proti burji. Nekaj imamo tudi oljk sorte «bombelotto ve-ronese* in «Grljan» («Grignano»). <
Metil bi se, kdor bi mislil, da gojitelji oljk ne poznajo težav, in to ne le v krajevnem, temveč v vsedržavnem merilu. Oljke in olivno olje so se že pred časom znašle srpdi konkurenčne vihre evropskih razsežnosti: v pristojnih forumih Evropske gospodarske skupnosti je izbruhnila bitka med olivnim in semenskimi olji, oziroma med
iiiiiiiMiimuHHtiiimimilliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiHiiiiiiiiiimi
Živahna dejavnost na openski srednji šoli «Srečko Kosovel»
sosednjima državama v osimskem duhu, ki se ne sme omejiti samo na nekatera konkretna in omejena vprašanja, pač pa mora postati vodnik celotnega delovanja obmejnih krajev.
Direktorji, glavni in odgovorni u-redniki osmih jugoslovanskih televizij so se srečali tudi s predstavniki zamejskih Slovencev: po ogledu Kulturnega, doma, jih je predsednik Slovenske kulturno - gospodarske zveze Boris Race seznami s sedanjim položajem manjšine v I-taliji v luči najnovejšega političnega dogajanja. Od informacijskih sredstev matične domovine pričakujemo, da nam bodo s stalnim in; formiranjem jugoslovanske javnosti o naših bojih, težavah in dosežkih pomagali premostiti ovire, ki slovensko nacionalno skupnost v Italiji še ločijo od globalne zaščite na vseh področjih njenega življenja.
Na sliki: predstavniki jugoslovanskih televizijskih hi« i>ri predsedniku dežr!»vga odbora Comelliju.
• Verjetno že proti koncu meseca januarja bodo v mestnem središču na razpolago prvi parkirni prostori (približno 25) za avtomobile invalidov.
Opozorilo avtobusnim potnikom
Ravnateljstvo konzorcija za prevoze sporoča, da bodo na predvečer božiča in 31. decembra avtobusi ' prenehali voziti približno dve uri prej; prav tako bodo na dan božiča in dlje 1,- januarja začeli voziti s približno dvpurno zamudo.
Zaradi slabosti
trčil v tri parkirana vozila
Zaradi nenadne slabosti je 33-letni delavec Roberto Furlan, ki se je pravkar vozil s svojim fia tom 126 po Miramarskem drevoredu, nenadoma zavozil na stran ce stišča in tako poškodoval tri parkirana vozila. Pri tem .je tudi sam voznik utrpel nekaj lažjih udarcev zaradi katerih se bo moral zdraviti i 10 dni.
Saverio Mihelčič
Valpreda izpričuje javnosti svojo nedolžnost
Pietro Valpreda, milanski anar hist, ki je bil obtožen, da ie podtaknil, bombe, ki so povzročile pokol v milanski Kmečki banki, ki je bil na prvem procesu oproščen in ki je danes, po desetih letih, na procesu v Catanzaru spet obtožen pokola, saj zahteva javni tožilec zanj dosmrtno ječo, je včeraj prispel na povabilo tržaške anarhistične skupine v naše mesto, da bi spregovoril javnemu mnenju o neverjetnem poteku te neskončne in še ne do dna razčiščene afere. Pred svojo tiskovno konferenco je bil tudi v uredništvu agencije Alpe Adria, kjer je odgovarjal na razna vprašanja za televizijsko oddajo. No vprašanje, kakšno je njegovo poli tično mnenje o zahtevah javnega tožilca na prizivnem procesu v Ca-tanzaru in kaj te zahteve predstav Ijajo, je Valpreda odgovoril, da te zahteve predstavljajo obnovitev teorije nasprotujočih si ekstremizmov. V letu 1969 smo bili v Italiji priča družbenemu razkolu, študentskemu oporečništvu, vroči sindikalni jese ni itd. Da bi vse to zavrti so eksplodirale bombe na Trnu Fonta i na. Tedaj smo bili priča množični
demokratični mobilizaciji. Skoraj vsa demokratična javnost je zahtevala, da nas izpustijo iz zapora, Danes je v Italiji drugačen političen položaj, kot je bil leta 1969. Ob novih izrazih nasilja ni v de mokratičnih množicah več nekdanje zavesti. Z izgpvorom Rdečih brigad smo danes priča nekakšni neopre deljeni legalizaciji represije, ki bi še pred nekaj leii ne bila mogoča. V takšnem vzdušju je za lavnega tožilca naloga veliko lažja.
O vplivu terorizma Rdečih brigad na preokret v catanzarskem procesu ter na splošen preokret v italijanski družbi je govoril za koprsko televizijo tudi Valpredov spremljevalec Paolo Finzi, član anarhistične skupine iz Milana Pon-te della Ghisolfa, v kateri je bil tudi Pinelli. Tudi po njegovem mne nju je ta vpliv občutiti. V italijan skem demokratičnem gibanju so se sprožile določene reakcije, ki h: pred desetimi leti ne bile mogoče. Tisk je po prvem procesu ocenil izpustitev Valprede kot zmaga napredne družbe, danes so se stvari spremenile. Tudi tisk je postal zelo mlačen v zvezi s to zadevo. Zah
je mnenje anarhistov, da se okrog pokola na Trgu Fontana in procesa v Catanzaru ponovno spletajo dokaj jasni politični načrti. Valpreda je k temu še dodal, da predstavlja v se dan jih razmerah njegova nedolžnost krivdo določenega sistema. Kritizi rati oblast 'bi v teh razmerah po njegovem mnenju pomenilo spet postavljali v dvom kampanjo lega lizacije zatiranja dejanskega ali domnevnega terorizma To bi tudi pomenilo razkol v demokratični fronti, ki se je danes opredelila za podporo oblasti.
Na vprašanje, kaj predstavlja za Valpredo človeka, da ga po desetih letih spet postavljajo v središče pozornosti kot nekakšno človeško zver, je Valpreda odgovoril, da ima kot anarhist že dolgo izkušnjo z zapori in da je v najhujših trenutkih, ko se je njegov tovariš Pinelli pognal skozi okno in so njega zaprli v samico, vedno odločno reagiral in z isto odločno stjo namerava reagirati tudi danes Še naprej se bom boril, je pouda ril, da preprečim vse poskuse se daniega režima, da bi ponovno ure ohranil smer scojih v.apadov.
A in še celovečerno igro, s katero so nastopili v dvorani Prosvetnega doma za javnost.
Letos, po komaj treh mesecih pouka, lahko dijaki pokažejo že kar dve številki «Zmaja» s skupno 80 stranmi, polnimi domišljenih ilustracij. Pripravili so tudi oddajo za Radio Trst A za L januar popoldne in tik pred prazniki so na šoli nastopili z enourno pestro prireditvijo. Na tej je nastopil šolski pevski zbor s 70 pevci ob spremljavi flavt, violine in orffovih inštrumentov pod vodstvom profesorice Marte Repini. Dijaki so povedal' vrsto originalnih voščil, nazadnje pa so uprizorili za to priliko po noveli pisatelja Rebule dramatizirano igro. v kateri je nastopilo dvanajst mladih igralcev. Scene za posamezne prizore pa so narisale ekipe vseh razredov, tretji in drugi razred tudi po več, tako, da je bilo skupno dvanajst velikih, zelo domišljenih in lepih scen ter ena celostenska. Risalo je kar 30 mladih slikarjev. Uprizoritev je vodila prof. Zora Rebula. Pri risanju scen so se najbolj odlikovali Massi-mo Purini, Tatjana Križmančič, Liza Čuk. Klavdij Martinc, Tatjana Sossi, Marija Stocca iz tretjih razredov, ekipi iz obeh drugih raz-dov ter Katja Colja in-Nataša Bizjak iz prvih razredov.
če torej seštejemo sodelujoče, je sodelovala na prireditvi skoraj vsa šola. Razen tega so dijaki pod vodstvom prof. Jugovič izdelali tudi vrsto lepih linorezov - voščilnic. Skratka, dejavnost na šoli Srečko Kosovel ni omejena le na nekaj dijakov, nar več zajema izredno veliko število dijakov in ta množičnost je vredna priznanja.
M. F.
• Ob priliki vsedržavnega srečanja o psihiatriji v zdravstveni reformi je sindikat CGIL poslal ministru za zdravstvo Aniasiju sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi zavlačevanja obnovitve enotne konvencije med vlado in zdravstvenim osebjem. V primeru da bi ne prišlo do obnovitve konvencije, bodo morale stranke od 31. decembra dalje plačevati zdravniške preglede.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 24. decembra
ADAM in EVA
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 19.34 in zatone ob 9.45
Jutri, ČETRTEK, 25. decembra BOŽIČ
Vreme včeraj: na j višja temperatura 8,6 stopinje, najnižja 4,1, ob 18-uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1022,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giuliano Brusi, Stefano Toscan, Marco Barelli, Fa-brizio Tomadin. Mitja Stanič.
UMRLI SO: 86-letna Maria Fa-vento vd. Fontanot, 83-letna Nedda Cipci vd. De Mistura, 74-letna Ce-sira Zorzenon vd. Pettirosso, 86-letni Ottavio Mauro. 87-letni Umber-to Milocco, 74-letni Rodolfo Rakic. 88-letni Matteo Lustica, 67-letna Antonia Fabbri vd. Cislin. 81-letni Mi-chele Antrone, 62-letni Paolo de Mcrdax, 82-letni Antonio Zorzenoni. 52-letni Ferruccio Movio, 77-letni Bruno Miillner, 78-letna Elvira Mo-linaro vd. Scagnetti, 82-letna Ro-salia Castellani por. Garghentini, 50-letni Argeo Coslevaz, 67-letni Ar-mando Filiputti, 60-letni Desiderio Spagnoletto, 89-letna Teresa Micha-lic por. Zanetta. 88-letna Giuseppi-na Carglistto vd. Albertini, 70-letni Silvio Pian, 73-letna Veronica Cher-maz vd. Sabadin, 90-letni Luca Fe-stini, 57-letni Giovanni Pavella, 82-letna Paolina Stekar.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, P. Giotti (Sv. Frančišek) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24.
Sindikat slovenske šole izreka senatorki Jelki Gerbcev! iskreno sožalje ob težki izgubi.
Pred letom dni nas je zapustila naša predraga teta’
ZORA ČOK roj. DRAŠČEK
Vsi svojci sc je srčno spominjajo
Opčine, 24. decembra 1980
25. 12. 1971
25. 12. 1980
Ob deveti obletnici tragične ln prerane izgube se mati, oče, sorodniki, prijatelji ter vsi, ki so ga imeli radi, spominjajo dragega
HERMANA GERLIJA
Boršt, 24. decembra 1980
Kino
Ariston 16.00 «AJlegro ma non trop-
*■ po*. Barvni film.
Eden 16.00 «Shining». Prepovedan mladini pod 14. letom.-
Ritz 16.00 «Flash Gordon*.
Excelsior 16.00 «11 vizietto H.* U. Tognazzi.
Grattacielo 16.00—22.00 «Biancane-ve e i sette nani». Risani film.
Fenice 15.30 «Superman n.».
Aurora 16.30—20.00 «11 bučo nero».
Cristallo 16.00 «Pap’occhio». R. Ar bore, R. Benigni, Le sorelle Ban-diera. Barvni film.
Vittorio Venelo 16.00 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano.
Capitol 16.30—20.00 «L'aereo piu pazzo del mondo».
Moderno 16.00 «Delitto a Porta Romana*. Tomas Milian.
Lumiere 15.00 «Pirar.a».
Volta Danes zaprto.
Jutri ob 15.00 «Kramer contro Kramer*.
f Čestitke
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do -21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunee; tel. 228 124; Bazovica, tel 226-165, Opčine: tel. 211 (Kil; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121, Sesljati: tel. 209197; žavlje tel. 213-137: Milje: tel. 271 124
KD VESNA
se zahvaljuje
MARIU MAGAJNI
za podarjene fotografije o življenju in dejavnosti v vasi.
V TRSTU
Kulturni dom - balkonska dvorana - izven abonmaja
DACIA MARAINI
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
V soboto, 27. decembra, ob 18.30 in v nedeljo, 28. decembra, ob 19. uri.
Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije.
Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
PELL1CCER1A
C E R V O
priporočena trgovina
La vaše nakupe KRZNA - JOPE
elegantni modeli
najboljše kakovosti
NAŠITKI vseh vrst.
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301
OPTIKA - FOTO - KINO
MARUŠIČ
Ulica San Nieolo 33 - tel. 60227
vam nudi
•	Takojšnji in brezplačni pregled vida
•	Recepte za .tove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja.
•	tičala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov
•	Konkatne leče.
Jutri bo IVO KOLARIČ praznoval 8. rojstni dan. Mnogo sreče in zdravja mu želijo družine Tul, Zonta in Smotlak. čestitkam se pridružujejo Iztok, Mitja in Saša.
NADJA ZONTA, raznašalka Primorskega dnevnika v Mačkoijah, želi vsem naročnikom srečno in uspešno 1981.
Danes praznuje v Dolini 14. rojstni dan EDMUND HLABJAN. Vse najboljše mu želijo papa, mama in sestra Elena.
KD KRAŠKI DOM Repentabor
vošči članom, prijateljem ter sorodnim društvom v zamejstvu in matični domovini
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1981
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Razstave
KD Vesna sporoča, da je Litografska razstava Maria Magajne v domu Albert Sirk odprta vsak dan od 18. do 22. ure ob praznikih tudi od 10. do 12. ure vključno do 28. decembra.
Razna obvestila
Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine «Doberdob» vabi člane, da se udeležijo «Lovske-gi krsta* za nekatere lovce, ki bo v gostilni Sardoč v Prečniku, dne 27. t.m., ob 20. uri; Obvezna je lovska uniforma. Lovski zdravo. Odbor.
Društvo slovenskih' upokojencev, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Odbor zveze vojnih invalidov NOV prirejajo dne 29. t.m. ob 17, uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu Ul. Petronio 4 - «Novoletno družabnost*. Vabljeni vsi člani in svojci.
V	spomin na pok. Nado Godina darujeta Nina in Marija iz Pirana 20 tisoč lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Rebule daruje družina Milič (Salež 68) 10.000 Ur za ŠK Kras.
Vesela družba iz Bazovice, ki je praznovala 50. jubilej daruje 10.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Bazovice.
Ob 25-letnici mature darujejo tri prijateljice iz Milana 25.000 Ur za Kasto.
Ob obletnici smrti moža Marjana Medveščka daruje žena Cvetka 10 tisoč lir z% Dijaško matico.
V	počastitev, spomina matere tov,
Jelke Gerbec darujeta Justa in Ru di Blažič,SiOOOJir.aa Dijaško matico
V	spomin na Josipa Rebulo daru je Zofka Osič 10.000 Ur za KD Rde ča zvezda.
Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk darujeta Danilo Pertot 20 tisoč in Marica Sirk 20.000 lir.
OBČINA DOLINA išče uradnika/co za začasno zaposlitev — 90 dni — starostna doba od 18. do 35. leta. Telefonirati na številko 228127 od 8. do 14. ure.
NUJNO iščem prostore za urad, ve-Ukost 70 kv. m na Opčinah aU v okoUci. Telefonirati v večernih urah na štev. 226-369.
UGODNO prodam drogerijo. Telefonirati na št. 722-035 od 20. do 22. ure.
NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bhžini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure.
PRODAM zobozdravniški stol, zidni vrtalni sveder (trapano) ter razne inštrumente in material za zo-bozdravniško ordinacijo. Telefonirati na št. 200-317.
PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Telefon 825286.
15-LETNO slovensko dekle z uspešno dokončano nižjo srednjo šolo išče primerno zaposlitev. Telefon 745,139.
SLOVENSKO -STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA
BRIAN CLARK
ČIGAVO
JE MOJE ŽIVLJENJE?
V	soboto, 27. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; ABONMA RED F - druga sobota po premieri;
V	nedeljo, 28. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C -prva nedelja po premieri; ABONMA RED G - popoldan na dan praznika.
Ker so abonmaji združeni, prosimo abonente redov C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu vsak delavnik, od 10. do 12. ure ah eno uro pred pričetkom predstave. Obveščamo tiste, ki so že dvignili nove številke, da ostanejo te še vedno veljavne
KD FRANCE PREŠEREN.
priredi v petek, 26. decembra, ob 17. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu
KULTURNI VEČER
z nastopom domačega pevskega zbora in tamburašev pod vodstvom Draga Žerjala ter članov dramske skupine z veseloigro
VENDERIG'LE NA PLAČI
v režiji Tatjane Turco.
Ponovitev v soboto, 27.decembra, ob 20.30.
VABLJENI!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
GODBENO DRUŠTVO PROSEK
vabi na
KONCERT
ki bo 26. decembra, ob 16.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava; Gorica, Drev. XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 192
-J ll-^ t ..i .	^	\	pit - J 1*^-0.'.O O ••	.	*	'D.-	—
založba
mladinska
knjiga
VAŠA
KNJIŽNA
ZBIRKA
NOVA SLOVENSKA KNJIGA
vam prinaša izvirna dela priznanih slovenskih pesnikov in pisateljev:
Mate Dolenc VAMPIR Z GORJANCEV
Ta ((fantastična povest* pripoveduje o življenjskih rečeh, ki se dotikajo območja skrivnostnega, podzavesti, bizarnosti in erotike.
282 str., 424 din
Pavle Zidar VEČNO ŽIVLJENJE
Zbirka novel: VRNITEV V KALIFORNIJO. GLASBA GUSTAVA MAHLERJA, NOGE. Pisatelj v njih utemeljuje svoja stališča do življenja in smrti. 125 str., 270 din
Majda Kne
KO BO S ČUDOVITO GLADKIM GIBOM UKAZALA FINALE
V tej zbirki moderne lirike se odraža poseben notranji svet, ki se nam polagoma odstira z besedami, ki ga izpovedujejo.
92 str., 250 din
Miha Remec PREPOZNAVANJE
Ta «bele vdove črni čas» temelji na tistih Ideoloških in tematskih sestavinah, ki so značilne za znanstvenofantastični roman.
279 str., 420 din
r
ujijsj vdrt i
,	-; ' ••	S. P. A.
TRST - ULICA F. FlLZI 40 -
23. 12. 1980
Ameriški dolar r* uril šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski Lorin* Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mah dinar Veliki dinar
920.-
2.185,-
1.760,-
520.-
203.—
28.75 473.-
66,25
770.-
435.—
152.—
209,-
177.—
16,50
26.75 27,-
MENJALNICA
vseh tujih va/ut
UTOK« KAMNIK
vUTOK) KOPER
PREŠERNOV TRG 3
tel. (066) 22-870
Če želite biti oblečeni sodobno in elegantno in pri tem slediti modi. Vam nova trgovina UTOK Kamnik v Kopru nudi bogato izbiro.
ženske, moške in otroške
usnjene
konfekcije,
ženske konfekcije
krznenih izdelkov
in najrazličnejše usnjene
galanterije,
Trgovina je za stranke odprta neprekinjeno vsak dan.
OBIŠČITE NAS!
Proti koncu letošnjega leta so izšla še zadn|a literarna dela Iz zbirke Nova slovenska kn|iga: Andre| Hieng: Obnebje metuljev, Anton Ingolič: Moje pisateljevanje, Gltica Jakopin: Veronika, Miha Remec: Prepoznavanje, Ciril Zlobec: Glas, Majda Kne: Ko
bo s čudovito gladkim gibom ukazala finale, Tomaž Šalamun: Maske
Gitica Jakopin VERONIKA
Roman o sodobni mladi generaciji, katerega glavna junakinja je študentka, z bolečimi dekliškimi doživetji označena mlada ženska.
202 str., 290 din
Tomaž Šalamun MASKE
Pesniška zbirka je odraz izrazito prehodnega obdobja umetniške osebnosti. Pesnika odkrivamo z dveh nasprotnih si strani te poezije.
118 str., 290 din
DOBRA KNJIGA JE LEPO NOVOLETNO DARILO
Ciril Zlobec GLAS
Doživljajske sestavine te pesniške zbirke, spomin na očeta, ljubezen do žene, mladost in Kras prehajajo v pesniško pomenljivo simboliko.
154 str., 320 din
Anton Ingolič
MOJE PISATELJEVANJE
Pisatelj je v tej knjigi na svojevrsten način spregovoril o sebi, o svojem pisateljevanju od srednješolskih poizkusov do najnovejše knjige.
364 str., 520 din
Vse knjige so vezane v platno in obdane z večbarvnim ščitnim ovitkom. Kupite ali naročite jih v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20, Trst
ZAŽELITE SVOJIM NAJDRAZJIM VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU Z DARILI NARAVE - MEDEXOVIMI PREPARATI
SREČN01981
medex
ljubljana, Jugoslavija

PRED ZAČETKOM POČITNIC
Slovesnost ob odprtju obnovljenih prostorov osnovne šole v Rupi
Pozdravni nagovor župana Primožiča in bogat kulturni spored V kratkem bodo končali tudi z deli v prostorih otroškega vrtca
S priložnostno slovesnostjo in z bogatim kulturnim sporedom, za katerega so poskrbeli osnovnošolski otroci iz Rupe in Peči, pod skrbnim vodstvom učiteljic, so včeraj izročili namenu obnovljene šolske prostore v Rupi.
Slovesnosti so se poleg predstavnikov občinske'uprave iz Sovodenj z županom Vidom Primožičem na čelu, ravnatelja goriškega didaktičnega okrožja Milana Brešana ter vršilca dolžnosti ravnatelja dober-dobskega didaktičnega okrožja Slavka Rebca, udeležili in to v velikem številu, tudi starši in družinski člani otrok, ki si bodo v novih prostorih nabirali znanja ter se vzgajali v materinem jeziku in narodnem duhu.
Župan Vid Primožič je v kratkem nagovoru poudaril, kako pravzaprav izroča namenu objekt, za ureditev katerega je v glavnem vso skrb in trud vložila že prejšnja občinska uprava. Do odprtja šole bi moralo priti že prej, je dejal župan, vendar so nastale težave, ki se pri takih delih kaj rade pojavijo.
Župan se je nato zahvalil prej-šhji občinski upravi za prizadevanja, da bi učencem iz Rupe in Peči zagotovili zdrave in lepe ter današnjim zahtevam ustrezne šolske prostore, načrtovalcu ter vodji del arhitektu Jožetu Ceju ter staršem, ki so potrpežljivo in z razumevanjem prenašali nevšečnosti, ki so jih imeli zaradi del na poslopju; ko se je pouk začasno odvijal v Sovodnjah. Ob koncu je župan Primožič zaželel učiteljem kar največ uspehov pri njihovem pedagoškem delu, učencem pa prijetno počutje v obnovljenih prostorih ter da bi v šoli veliko pridobili, tako v znanju kakor v zrelosti.
Kratek pozdravni nagovor je imel tudi dr. Milan Brešan, nakar je sledil kulturni spored s pevskimi točkami in recitacijami. Ob koncu je spregovoril tudi katehet Danijel Pintar, nakar so otrokom in učiteljem razdelili božično potico, dar sovoden.jske občinske uprave. Takega darila so bili deležni tudi o-troci in vzgojitelji v so voden'ski osnovni šoli in vrtcu ter v šoli na Vrhu.
Sledil je ogled obnovljenih prostorov, kjer bo po novem letu, pod skrbnim vodstvom učiteljic Zore Saksidove, Silve Berlotove, Ade Lavrenčičeve in Emilije Kuštrinove redno stekel pouk.
Gradbena dela v šolskih prostorih, so se pričela, kakor smo že’ V nedeljo poročali, marca letos. Strošek za zidarska dela na šoli in v vrtcu, (ta objekt naj bi izročili namenu spomladi), pa bo na osnovi zadnjih izračunov znašal nekaj več kot 76 milijonov lir, kar bo občina v celoti krila iz lastnih sredstev.'
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
POTREBNI SO NOVI NAPORI ZA BOLJŠI ZAŠČITNI ZAKON
Obisk predsednika Mijatoviča v Rimu je imel namen pospešiti izvajanje celotnega osimskega sporazuma
Rupensko šolo obiskuje 36 otrok. Za slovesnost ob ponovnem odprtju šole so se združili v šolski pevski zbor in ubrano zapeli.
Obisk enotne delegacije Slovencev v Italiji pri predsedniku predsedstva SFRJ Cvijetinu Mijatoviču in zaključek delovanja posebne komisije za globalno zaščito sta bili o-srednji temi, s katerima se je na svoji zadnji seji v ponedeljek v Goriči Ukvarjal izvršni odbor SKGZ. Predsednik Boris Race je poročal o namenih in rezultatih obiska predsednika Mijatoviča v Rimu ter s tem v zvezi dejal, da so visoki pogovori imeli za cilj pospešiti izvajanje vseh delov osimskega sporazuma. Kritično so ocenili, kar se še ne uresničuje in kar je s črko in duhom zapisanega v tem sporazumu, . vštevšj, obveznosti o , globalni zaščiti Slovencev v Italiji.
Predsednik Race dejal, da si naša skupnost obeta, da bo italijanska vlada pohitela in zakon spravila z dnevnega reda. Omeni’ je tudi priznanje, ki ga je predsednik Mija-tovič dal delegaciji, ker je znala poiskati enotnost pri skupnem nastope n ju.
V nadaljevanju seje je član posebne komisije Karel šiškovič člane izvršnega odbora seznanil z zaključnim delom te komisije in z nadaljnjim postopkom pri vladi, kateri bo predsednik izročil svoj dokument, da bi vlada pripravila zakonski osnutek. Ko bo vlada začela iz-
dobie, političnega boja -a uresničevanje njihovih osnovnih zahtev.
Izvršni odbor se je natb pogovarjal o organizacijskih vprašanjih zveze in jenih članic na Videmskem. Preučil je sestanek z ZSŠDI in potek občinskega zbora športnega združenja, kakor tudi srečanje s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Kar zadeva nove politične momente na Goriškem po objavi demokristjanskega povabila na preverjanje odnosov ob goriški meji je izvršni odbor po obravnavi tega vprašanja predlog, naj se najprej z njim sooči teritorialni odbor SKGZ za Goriško, nakar se bo o njem ponovno razpravljalo pred izvršnim odborom.
S sinočnje seje pokrajinskega sveta
Sinoči se je na zadnji seji v tem letu sestal goriški pokrajinski svet s predsedstvom profesorja Silvia Cumpete. Podaljšal je mandat pokrajinskemu prevoznemu podjetju APT ter izvolil oziroma potrdil Ita-lica Chiariona na mesto predsed-
JADRANSKI KOLEDAR
s knjižno zbirko je že na voljo vsem naročnikom. Zbirko lahko naročniki dvignejo pri poverjenikih - raznašalcih Primorskega dnevnika. Kdor je zbirko naročil v upravi Primorskega dnevnika v Gorici jo lahko dvigne v uradnih urah.
PROSVETNO DRUŠTVO »OTON ŽUPANČIČ*
priredi v Domu Andreja Buda la v Štandrežu
SILVESTROVANJE
Rezervacija miz vsak večer od 17. do 19. ure v domskih prostorih.
Vabljeni!
nika podjetja ter izvolil člane u-, pravne komisije. O poteku seje bc-delovati svoj zakonski osnutek, se j mo podrobneje poročali v naši pri-za Slovence v Italiji začenja ob-1 hodnji številki.
Razna obvestila
Občinska knjižnica v Doberdobu bo zaprta od 29. do 31. decembra.
V	občinski knjižnici v Doberdobu je še danes ter od 5. do 9. januarja razstava knjig za otroke in sicer vsak dan od 15. do 17. ure. Razstavo prirejata občinska uprava ih večnamensko kulturno središče v sodelovanju s Tržaško knjigarno.
V	Doberdobu nameravajo prirediti dokumentarno razstavo o življenju in delu v vasi. Razstavo pripravlja in gradivo zbira občinska knjižnica, ki prosi za sodelovanje lastnike starih fotografij in starih listin.
UlllllMII|llllllll|IU||||||||ti||||||||||||i«||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||l|l|ll|||||||||||||||i|,,|||||||||||||||||||||,|,||||||||,,||||,|ml||||||||||||||||||||||||||||||||v|||||t(|||||1||||||||/|m||||||t||||||||||||||||||||||,M|||||,|||||||||||||,|||||U||,,|,,,||,|||||,|||||||||||||||||||||
SKLEPNA BESEDA ŽUPANA SCARANA V OBČINSKEM SVETU
NADALJEVALI IN RAZVIJALI BOMO PRIJATELJSTVO OB NAŠI ODPRTI MEJI
Več kot štiri ure je trajala razprava o programski izjavi sedanjega odbora V ospredju zanimanja so bila tudi vprašanja, ki zadevajo slovensko prebivalstvo
»Nadaljevali bomo z odprto politiko soočanja in prijateljstva ob naši meji s prijatelji iz Nove Gorice, ne bomo šli nazaj v tej politiki. marveč naprej. V preteklosti je bilo veliko prijateljskih go vorov, morda pa je včasih manjkala konkretnost. Moramo biti realisti v tem našem prizadevanju, Gorica in Nova Gorica se razvijata ob meji, brez meje se ne bi danes mogli razvijati. V politiki dobrega sosedstva pa moramo postati realisti. Na sestanku s predsednikom obSiNske Skupščine v Novi Gorici sem dejal, da ne bi smele osrednje vlade strest' na obmejno prebivalstvo svojih gospodarskih ali drugih težav, kajti sožitje ob meji se ustvarja brez teh težav*.
Tako je v zaključku več kot štiri ure trajajoče razprave o pro-
•UIIIIIIIUIIIIIIIHHIIHHIIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIHHIIIIMIIItimMnlll
ZBOR ZGODOVINARJEV V NOVI GORICI
Kako so gledali na naša vprašanja angleški diplomati po tej vojni
Prof. Jože Pirjevec je podrobno analiziral dodajanje v svetu okrog naših vprašanj - Zgodovinarji severne Primorske razširjajo svoj delokrog
Člani Zgodovinskega društva zn Severno Primorsko so v soboto ime li redni občni zbor v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici Zborovanje se je odvijalo v dveh delih. V prvem so preučili dosedanje delovanje društva razpravljali o dosežkih in preučevali možnost’ za nadaljnje delo, izvolili nov od bor. V drugem Da so poslušali iz redno zanimivo predavanje pro]. Joža Pirjevca s tržaške univerze o dogajanjih im Tržaškem in v svetu v času kominformovskega najhujšega obdobja, kot je razvid no iz angleških diplomatskih doku mentov, ki so sedaj dosegljivi.
Kar se tiče prvega dela lahko ie takoj povemo da so izvolili enajst članski odbor, ki mu bo uredsedn val Branko Marušič, priznani zga dovinar in ravnatelj Goriškega mu žeja v Kromberku. Tako v poročilih kot v razpravi so ugotovili, da so sicer posamezni člani bili precej aktivni v preučevanju modom ne naših tleh, tudi v raziskovalni dejavnosti v ustanovah v kale rih so sicer zaposleni. Premalo, št-zlasti iz Nove Gorice, pa je med člani profesorjev zgodovine na šo lah. Raziskovalni delavnosti bode morali v bodoče posvetiti več paž nje. Razširiti bodo skušali zanima nje za društvo tudi med zamejske Slovence in med zgodovinarje no Koprskem, dokleh si ne bodo lam ustvarili svojena društva. V zad njem obdobju so bili tudi na poučni ekskurziji na Tržaškem, kjer so si ogledali Rižarno in spomenik v Ba zovici. Sodelovali pa so tudi na drugih zborovanjih. Na žalost pa veliko članov pestijo službene dolž nosti, tako se ne morejo udeleže vati vseh simpozijev zgodovinskega značaja. Poskrbeti morajo tudi v bodoče za zbiranje podatkov o na rodnoosvobodilnem gibanju, memoa rov. kronik posameznih krajev.
Po opravljenih formalnostih so v drugem delu srečanja imeli na vrsti predavanje tržaškega univerzitetnega profesorja ožeta Pirjevca. Ta preučuje v londonskih arhivih spravljene dokumente angleške diplomacije in doslej so bili javnosti odprti dokumenti do konca leta 1949.
Ta dokumentacija je izredno zani miva, saj prihajajo na dan ne samo dokumenti o takratni mednarodni dejavnosti, o odnosih med I ritansko diplomacijo in onimi dru gimi velesilami ter tudi manjših dr žav, marveč tudi podrobne analize o dogodkih v samem Trstu, o dogodkih iz let takoj po vojni, ko je bila usoda Trsta in vse naše dežele v precepu in iz časa ko je pri šlo do kominforma in do razbilvi enotnosti v levem taboru v svetu in na Tržaškem.
Tgke ocene so seveda zanimive, kajti dokumenti odkrivajo ‘u pa tam marsikatere neznano stvar. Prof. Pirjevec je npr. povedal. kako so se po vojni Angleži in Američani bali. da nc bi tudi Italija in Fran cija prišli v sovjetski blok m sla zarad> tega pozabili na vse obljube in želje iz vojnih let. ko so bili do Jugoslavije bolj pozitivno nastro jeni kot do Italije, ker so menili, da
> Trst postal odskočna deska za prodor komunizma v zahodno Evro-r Predavatelj je zatem orisal tudi popolnoma filoitalijansko stališče an gleškega načelnika gen rala Airega, pozive angleškega ambasadorja v Beogradu Charlesa Peacka, ostra stališča novozelandskega premiera, različna stališča zahodnih in sov jetske vlade do tržaškega 1: koro škega vprašanja t r kasneiših sov jetskih poizkusov, da bi SZ po (to spodarski blokadi, tudi diplomatsko izolirata Jugoslavijo. Prof Pirjevec je tudi orisal prve poizkuse razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja med Jugoslavijo ir Italijo, oziroma pozive Angležev in Američanov, Ja se sosedni državi spora zumeta, potem ko je Sovjetska zve za popolnoma odpovedala svojo podporo jugoslovanskim zahtevam.
V razpravo so zatem, še posebej z vprašanji, segli še drugi prisotni. Zanimiva so bila izvajanja dr. Jo že Vilfana o istih vprašanjih, o ka terih je govoril prof. Pirjevec. Iz popolnila sta tako iste točke, saj jih je dr. Vilfan doživljal kot jugoslovanski diplomat, prof. Pirjevec pa jih edaj ocenjuje na podlagi dokumentov angleške diplomatske službe, (mio)
gramskih izjavah novega odbora dejal v ponedeljek zvečer goriški župan dr. Antonio Scarano in poudaril, enako kot so že napravili govorniki iz večinskih vrst, da bo Gorica nadaljevala in poglabljala sodelovanje z Novo Gorico. Župan je tudi dejal, da moramo v našem mestu čuvati posebnost večnarodne realnosti z italijansko večino, treba pa je. da občina in vsi spoštujejo zahteve slovenskega in tudi furlanskega prebivalstva. Glede odnosov v okviru dežele pa je Sca-‘rano dejal, da enotne deželne mentalitete še ni in da jo lahko u-stvari prav Gorica s tem. da združi tržaške in furlanske težnje, seveda ne da bi kdo v tem primeru skušal uničiti gori.ško specifičnost.
Resnici na ljubo moramo reči. da ni bila razprava kdove kaj zanimiva. kajti do nje je prišlp kar tri mesece po izvolitvi novega odbora, tik pred prazniki in najbrž se je vsem mudilo, da bi čimprej sejo zaključili. K besedi pa se je oglasilo zelo veliko svetovalcev, še zlasti iz vrst demokristjanske skupine. Fotem ko so kot prvi spregovorili demokristjana Co!el'a in Fe-leppa. socialdemokrat Gentile in misovec Ccana, se je atmosfera nekoliko razživela ko je spregovoril liberalec Fornasir ter dejal, da lahko po tolikih prišlecih govori kot star Goričan. Seveda so se svetovalci, ki so prej govorili, užalili in pričeli polemiko o Fornasiro vem »rasizmu*. Fornasir je bil kot vedno zelo dolg, dotaknil se je praktično vseh vprašanj Kar se Slovencev tiče je dejal, da je za izglasovanje okvirnih državnih za konov o zaščiti manjšine, nasprotuje pa tihemu kra:evnemu dajanju pravic, ki niso uzakonjene, češ da je to paternalizem.
V	razpravo Je posegel tudi socialist Brunello, ki je dejal, da je sedanji odbor sad novega politič nega dogovora, da ne sme iti po poteh po katerih je šel prejšnji odbor. Komunist Coceani je negativno ocenil celotni dokument odbora, dejal da Manjka večinskim strankam pobuda, tudi s tem. da bi od dežele dosegli morebitno drugo lokacijo mednarodne cone na Krasu.
O vpmšaniih slovenske problema tike sta govorila svetovalca Bratuš in Mermolja. Ta je dejal, da so v programu večine številne obljube, čakati pa bo treba kako jih bo od bor izvajal. Izrazil je tudi zaskrb lenost ) čudnem zakUučku dela rimske komisije za globalni zakon. Bratuš pa je imel obširnejši govor v katerem je orisal stališča SSk do novega odbora, aželei večjo pristojno*, občine tudi na področju sodelovanja s slovenskimi ustanovami in se dotakni) vseh sloven skih vprašanj.
V	razpravi so sodelovali še Pia ni, Cefarin, Tripani, Tuzzi. Ob kon cu je župan vsem zaželel vesele bnžičnp in novoletne praznike
Pisma uredništvu
Niso samo slovesne izjave
Na svoji zadnji seji z dne, 16. t.m. ja goriški odbor Sindikata slo ver.;-ke šol.- razpravljal o slovenski osnovni šoli v Ronkah. Prisotni so izrazili zadovoljstvo, da so se mnoge organizacije odločno in javno zavzele za ponovno odprtje slovensk i osnovne šole v Ronkah in da so tudi številni slovenski in ita lijanski občinski sveti zahtevali od krajevnih in osrednjih šolskih obla sti, naj ugodijo upravičenim zahtevam slovenske narodnostne skup nosti po osnovni šoli v Laškem.
Nerazumljiv pa se je zdel članom odbora članek, ki v Katoliškem glasu z dne 11. 12. poroča o zadnjih razpletih vprašanja. Po mnenju nepodpisanega ii* slabo obveščenega kronista nosi vse zasluge za odprtje omenjene . šole ena. samb oseba (ki naj bi v preteklosti samostojno reševala in ješila še'druga, vprašanja slovenskega šolstva na Goriškem),
medtem ko najdbi bile vs^vostale nje in nudi, tako meni pokrajin
alrr>i io ' > »KI a ffnri	elnuncno iz. cb« F o iničtti« oinriilrolnn forlnraniin
akcije '.«blagodoneče slovesne izjave, s katerimi se večkrat nekate re naše organizacije samoza ovolju jejo*. Tudi prizadevanje našega sindikata naj bi bila, torej, le »pesek v oči*, potem ko je sindikat že od vsega začetka storil vse potrebne korake na raznih ravneh in zainteresiral čimveč dejavnikov v prepričanju, da bomo le z združenimi močmi lahko izbojevali svoje pravice.
Članek je vreden naše ostre obsodbe, kar še ne pomeni, da ne pozitivno ocenjujemo vseh, tudi o-sebnih, posegov, ki nam bodo pomagali odpreti prvi razred osnovne šole v Ronkah. O odprtju pa dejansko še nič uradnega ne vemo: tudi takih netočnosti bi se moral član-kar «Odprte slovenske šole v Ronkah* izogibati.
Sindikat slovenske šole tajništvo Gorica
PRED SKORAJŠNJO OBNOVITVIJO PROIZVODNJE
Po štirih mesecih končno sporazum za Tee Friuli
V finančni družbi, ki naj bi prevzela podjetje, lombardski industrialec Costamagna z dvetretjinskim deležem
Po skoraj štirih mesecih od začetka hude gospodarske krize v kr-minski kemični tovarni Tee Friuli, po skoraj dveh mesecih neprekinjene skupščine delavcev v podjetju ter po neštetih, največkrat brezuspešnih srečanjih s predstavniki Združenja industrijcev ter deželnega odborništva za trgovino in Industrijo, je bil te dni končno le dosežen sporazum glede nadaljnje usode podjetja, ki zagotavlja skorajšnjo, čeprav postopno obnovitev proizvod-
sko tajništvo sindikalne federacije, dovolj jamstev za ohranitev zaposlitvene ravni. V začetku decembra je bil namreč dosežen načelni sporazum o ustanovitvi posebne finančne družbe med Friulio, Finin-dom in žanussijem. ki naj bi po obdobju prisilne uprave, prevzela v neposredno režijo podjetje Tee. Nekaj dni zatem pa je prišlo do nepričakovanega obrata, kajti pojavil se je. do tedaj neznan intere sent v osebi podjetnika Costama gna, ki je lastnik kemijskega podjetja v Vigevano. Na osnovi sporazuma, bo slednji imel dvetretjin-ski delež v novi finančni družbi, ostalo tretjino pa deželna družba Friulia ter Finind. Zanussi pa izpade.
Sporazum predvideva postopno obnovitev proizvodnje, za delavce pa. ki se še ne Irodo vrnili na delo. bo še naprej veljala izredna dopolnilna blagajna.
MLADINSKI KROŽEK - GORICA priredi v slovo staremu letu
SILVESTROVANJE
tradicionalni praznik v dveh dejanjih.
PROGRAM:
KABARET - MODNA REVIJA
F I L M - LOV NA ŠAMPANJEC
in druga presenečenja . .. Začetek ob 20.30, konec ob 10. uri zjutraj
- SLOVESNOST BO V DIJAŠKEM DOMU -
SLOVENSKI MLADINSKI REKREATIVNI KLUB VABI NA
ŠTEFAN O V AN JE
/
ki bo-v petek, 26. t.m., v dvorani LUCKY CLUB v Ronkah, s pričetkom ob 20.30.
Delavci in uslužbenci podjetja Tee Friuli so na skupščini že izrazili soglasje glede takega načina rešitve 'krize.
Koncert v Fari
V župni cerkvi v Fari bo v petek, s pričetkom ob IT. uri. prvi nastop gojencev tamkajšnje glasbene šole ter zbora. Izvedli boao dela Agua-da, Carullija, Plejela, Haendla. Mozarta, Schumanna, Mazasa, Bacha in drugih skladateljev. Koncert bodo sklenili f Elegijo za orkester Rahmaninova
Kino
G urica
VERDI 16.30-20.00 «11 vizietto U*. U. Tognazzi in M. Serault.
Jutri in v petek isti film ob 15.30 in 22.00.
CORSO 17.00-20.30 «Fico dTndia* R. Pozzetto in G. Guida. V1TTOR1A Danes zaprto.
Jutri in v petek 15.30—22.00 «La settimana bianca*. A. M. Rizzo li. Barvni film.
Iršič
PRINCIPE 17.30-22.00 «La locan diera*.
Jutri in v petek isti film ob 15.00 in 22.00.
EXCELSIOR 17.30-22 00 «L'aereo piu pazzo del mondo*
Jutri in v petek isti film ob 15.00
Nora i. urica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Varuh divjine* Ameriški film,
V	petek:	«šampion». Ameriški
film.
SVOBODA 18.00-22.00 »Erotične a vanture Casanove*. Italijanski film.
Jutri: «Razkošje v travi*. Ameri ški film.
V	petek: »Izganjalec hudiča*. A meriški film.
DESKLE 19.30 »Vanda Nevade* A meriški film
Jutri: «Erotične sanje Casanove* Italijanski film.
V	petek: «Varuh divjine*. Ame riški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul Terenziana 26, tel. 44 387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna d’Udine Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
tebi na uslugo, kjer živiš in delaš
Vam želi vesele praznike
zavod
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA
ustanovljen leta 1831
vse bančne operaclfe in usluge
•	služba krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem
•	oddelek za zemljiška posojila
•	avtonomni oddelek za finansiranje javnih del in javnokoristnih naprav
•	banka pooblaščena za poslovanje s tujino
Generalno ravnateljstvo in glavni sedež v Gorici Korzo G. Verdi 104
v' y
SREČEN BOŽIC
želijo
TURISTIČNA AGENCIJA
GOTOUR
GORICA
Korzo Italija 205 Tel. 33-019
vošči vesel božič
Trgovina «AL 59»
DEL FABBRO LOREDANA
GORICA, Travnik 59
Tkanine, pletenine, športna konfekcija
Velika izbira jeans Super Rifle, Folly itd.
RESTAVRACIJA
«Rubijski grad»
BRUNO PETEANI
RUBIJE 5 — tel. 882-034
SOVODNJE
GOSTILNA
SOBAN
<	JAMLJE 50 — tel. 75-044
vošči vesel božič in srečno novo leto
GOSTILNA
DEVETAK
Pristno vino — domač pršut
VRH SV. MIHAELA — tel. 882-005
Dobro znana
.. M’-	r .
Katoliška knjigerna
na Travniku v Gorici
nudi pisarniške in nabožne potrebščine na debelo in na droono, knjige domačih in tujih izdaj ter okraske za novoletno jelko VOŠČI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1981
DROGERIJA - PARFUMERIJA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ
ROVIS
GORICA — Travnik 10 Tel. 84-812
TRGOVINI OBUTVE
KOŠIČ
GORICA
Supermarket obutve BENEDIKI KOSIČ
Ul. Raštel — tel. 851-62
Trgovina čevljev KOSIČ
Ul. Oberdan 7 - vogal Ul. Mameli Tel. 85-520
SLAŠČIČARNA - PEKARNA
ELVIRO JERMAN
RONKE
Ul. Garibaldi 72 — tel. 777-106
želi srečen božič
Najsodobnejše Inštalacije za centralno kurjavo, vodovodno In električno napeljavo. Gorilniki COME1 in TERMOMEC
Bogata izbira štedilnikov na drva
Trgovina z bogato zalogo gospodinjskih stroiev,
črno-belih In barvnih televizorjev radloaparotov. lestencev Itd.
Vence Klanjšček
GORICA — Ul, Duca d'Aosta 35 — telefon 84-258
Za razvedrilo, rekreaciio In oddih obiščite
BAZEN
v hotelu Aigonuvti v NOVI oORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK J02E
skrbi za dobro oskrbo obiekta
Odprto vsak dan od 8 do 13. ure In od 15. do 21. ure
Sprejemamo naročila za skupinske obiske šol Itd
HVALEVREDNO DELOVANJE GORIŠKEGA MUZEJA
Podobe Primorske v preteklosti na razstavi v kromberškem gradu
Razstavljene so stare grafike in zemljevidi
V veži gradu Kromberk, kjer so pred kratkim zaključili razstavo starih razglednic primorskih krajev, je sedaj postavljena občasna razstava «Primorska na starih grafikah in zemljevidih». Celotno gradivo je iz fonda Goriškega muzeja, namen razstave pa je opozoriti javnost tudi na tisti del kulturnega bogastva ustanove, ki je shranjeno v depojih in- ga zato v stalni zbirki ne vidimo. Razstava obsega 59 kosov in je predvsem informativnega značaja, saj gradivo v glavnem še ni študijsko obdelano. Že takoj pa je treba opozoriti, da razstavljene grafike niso vzete iz map, ki bi nastale iz strogo umetniških nagibov in v omejenih nakladah, marveč so bile zasnovane za množične izdaje, kot so npr. potopisne, domoznanske in znanstvene knjige, revije, albumi, grafične mape. Gre skratka za tisto zvrst ilustracije, ki je do prejšnjega stoletja nadomeščala fotografijo in za katero se je ustalil strokovni izraz dekorativna grafika.
Na začetku so razstavljeni listi iz dveh Valvasorjevih del. Slava vojvodine Kranjske (1689) in Topo-graphia Ducatus Carniolae moder-nae (1679). Pozornost bakrorezcev Valvasorjevega kroga je veljala predvsem gradovom, od katerih mnogi danes ne stojijo več, zato so ti listi dragocen dokument kulturne podobe našega ozemlja v preteklosti. Sledijo upodobitve primorskih krajev in naravnih zanimivosti iz 19. stoletja, kjer vidimo, da so posebno zanimanje upodab-Ijavcev vzbujale kraške jame. Tu se na viden način odraža takratna romantična miselnost, ki se je navduševala za vse posebno in nenavadno. Samostojno skupino sestavljajo nabožne podobice iz važnejših romarskih krajev, kot so Višarje, Sveta gora, Marijino Celje, Log pri Vipavi. Značilno je, da na teh tiskih poleg Marijine podobe srečamo tudi vedute teh kraiev, ki so danes v mnogih primerih edini o-hranjeni. čeprav ne vedno najbolj točen, slikovni' dokument njihove zunanje podobe v preteklosti. Avstrijski slikar Franz Goldenstein (1807	1870) je poleg podobice Lo-
ga pri Vipavi (v tem kraju so o-hraniene tudi njegove freske iz let 1842	1844) zastopan še z dve
ma listoma, iz nieaove znane zbir ke slovenskih ljudskih noš. Gre za upodobitvi moške in ženske noše iz okolice Vipave in okolice Prema. Na dveh litografijah Janka Maas-burga, člana vipavske plemiške družine, ki se ie ukvarjal ‘tudi *■ slikarstvom, vidimo stolnico v Pulju in c, kr. pehotno kadetsko šolo v Trstu. V zadnjem delu razstave je prikazanih več starih zemljevidov severne Italije in slovenskih dežel, na katerih lahko preberemo imena tudi številnih primorskih krajev. Posebno dragocen je barvni zemljevid Furlanije iz leta 1573, ze mljevid Ilirskega kraljestva z voj vodino Štajersko iz leta 1830 pa se po izdelavi in točnosti skoraj ne razlikuje več od sodobnih zemljevi dov.
Zanimivo je tudi ugotavliati, odkod so prihajale oz. kje povsod so tiskali grafike z motivi iz naših kraiev. Na posameznih listih lahko preberemo imena tiskarjev v Trstu, Benetkah, Gradcu, na Dunaju, v Karlsruheu, Pragi. Parizu. Razstava je torej povsem kulturno -zgodovinskega značaja in je pomembna za vse vede, ki se ukva-riajo z našo preteklostjo, po svoji likovno ■ vričeva’ni plati pa je mi kavna tudi za širše občinstvo.
M. V.
Zemljevid ledinskih imen na Goriškem
Narodna in študijska knjižnica, o-ziroma njen odsek za etnografijo, pri
pravlja izdajo zemljevida ledinskih imen za Goriško. Zbiranje gradiva se je sicer pričelo že pred dobrima dvema letoma, v zadnjem času pa so se dela lotili z večjim zagonom in predvsem sistematično, z zapisovanjem, zbiranjem in preverjanjem gradiva na terenu.
Pred tem je bilo opravljeno, prav tako pomembno delo v državnem arhivu v Gorici, kjer so sodelavci odseka pregledali stare katastrske mape ter izpisali vsa tam zabeležena ledinska imena ter druge zanimivosti. Pregledali so katastrske mape vseh slovenskih krajev na Goriškem in tudi skoraj vseh krajev na robu slovenskega narodnostnega ozemlja, kjer se, tu pa tam še pojavljajo izrazito slovenska ledinska imena.
Medtem ko poteka zbiranje gradiva v krajih na podeželju brez večjih težav, se je ta naloga pokazala kot zelo zahtevna na območju Gorice, Krmina in Tržiča, kjer bo treba zemljevid «rekonstruirati» na podlagi arhivskih virov.
Doslej so sodelavci odseka precej podrobno obdelali področje goriške-ga Krasa, ravninski del med Krasom in Gorico ter področje števe-rjanske občine. Samo v teh krajih so doslej zabeležili nad petsto ledinskih imen. Na podlagi dosedanjih izkušenj, je pričakovati, da bodo na celotnem ozemlju, ko bo zemljevid povsem dodelan, zbrali vsaj še dvakrat toliko imen.
Zemljevid naj bi dokončali predvidoma do leta 1985.
Za razvedrilo, rekreacijo in oddih obiščite
Gorica v 19. stoletju
ČASTITLJIV JUBILEJ NAŠE PODEŽELSKE GOSTILNE
V sto let stari gostilni «Pri Ušarju» v Sovodnjah so se ustavljali kmetje ob povratku iz mesta
Gostilno je odprl Franc Devetak iz Ušij, že nekaj desetletij pa jo vodi Alojz Tomšič - V hiši so imeli tudi trgovino, ukvarjali pa so se tudi s kmetijstvom in prevažanjem peska - Zbirališče lovčev
Malokatera naša gostilna, pravzaprav malokateri naš trgovski o-brat, se lahko na našem podeželju ponaša s stoletnim nepretrganim vodenjem s strani ene same družine. V ta seznam maloštevilnih lahko vključimo gostilno «Pri Ušarju» v Sovodnjah, prvo na desni strani, ko prideš v to našo dolgo vas po glavni cesti iz štandreža. Nekoč je bila to prva hiša za ljudi, ki so prihajali iz štandreža ali iz Gorice, danes so pred njo ob tej poti in tudi na drugi strani ceste zrastle številne stanovanjske hiše, nedaleč od tod imamo tudi že celo vrsto tovarn.
Mož. ki je tu zgradil pred nekaj več kot sto leti hišo, v kateri so bili gostilna, trgovina, stanovanje, hlev za živino in vse drugo, kar je bilo v zvezi s takratnimi potrebami kmetovalca, je bil Franc Devetak, ki se je tja priselil iz Ušij, majhnega kraja nad Gabrjami. Za to so domačini že od vsega začet-a«Pri U-
šarju* in ta vzdevek se je oprijel vse družine in njenih naslednikov. Franc Devetak se .je poročil s So-vodenjko Petejanovo, ki je bila doma iz Škrlj, naselja na severnem delu vasi. Gostilničarjeva žena je bila iz hiše, ki je bila in je še nedaleč od stavbe, v kateri je še da nes gostilna.
Po cesti, ki je povezovala So-vodnje z Gorico, ni takrat bilo prometa, ki smo ga vajeni danes. Zaradi tega so se ljudje s kmečkimi vozmi ali tudi z lepšimi in udobnejšimi koleslji radi ustavljali ob povratku iz mesta v gostilni «Pri Ušarju*. se tam pogovorili o zadnji dogodkih v mestu, ko so popili kozarček vina ali vrček piva, kdor je bil bolj lačen pa je zaprosil še za krožnik golaža, vam pov ali za domače klobase. V zimskem času so se možje ustavili v notranjih prostorih, poleti pa so posedali pod latnikom pred gostilno. Speljane so bile štiri dolge trte in pod latnikom je bila zares lepa in prijetna senca. Konj pa je čakal, vprežen pred voz na cesti, včasih pa so ga peljali v hlev, stalo, ki je bila za hišo.
Gostilna in trgovina sta bili kar povezani med seboj, kot marsikje na našem podeželju še pred nekaj desetinami let. Čeprav sta bila trgovska lokala ločena med seboj.
S' *	*
"M
Aa sliki so sovodenjski možakarji pred gostilno ’«Pri Usarju« v Sovodnjah sredi dvajsetih let. Slika je bila posneta potem ko je bila hiša, ki je bila med prvo vojno poškodovana, popravljena. Ni znano, za kako priliko je bila slika napravljena, očitno je bilo to na nedeljo ali kak drug praznik v jesenskem času. Ljudje so namreč praznično oblečeni, nad vrati gostilne je lovorjeva veja, ki je najavljala, da prodajajo novo vino. Na koleslju sta Pepi Tomšič - Tonščov, ki so mu pravili tudi šilo in France Cotič • Cenotov. Konja drži Franc Devetak. Gostilničar Rok Devetak pa je s čepico na glavi skrit za konjem
so jih povezovala odprta vrata in gospodar je lahko skočil iz gostilne v trgovino ali obratno, da je lahko postregel radičnim gostom in kupcem. V trgovini so pač imeli vse, kar so ljudje na podeželju takrat potrebovali, v njej so bile velike omare s tolikimi predali in predalčki, na prodajni mizi pa je bila velika stara tehtnica. V trgovini so kupovale domače gospodinje iz Škrlj, marikaj pa je kupil tudi kak možakar, ki se je vračal iz mesta in je hotel z nakupom bonbončkov ali kakega darilca o-mehčati ženo, ki ga je že več ur nestrpno čakala doma.
Očitno pa nista gostilna in trgovina zadoščali za življenje številne družine in tudi Usar, tako so vsi pravili Francu Devetaku, je obdeloval z ženo in otroci tudi nekaj
SPOMINI ANTONA SIMČIČA-DIKE S HUMA
Tajne sestanke so tigrovci imeli večkrat na pobočju Sabotina
Tigrovci so se že leta 1941 vključili v Osvobodilno fronto
Pred nekaj tedni je umrl tigrovec Dike s Huma pri Kojskem — tako smo ga klicali. Rojen je bil 8. 2. 1904. Bil je med tistimi redkimi. ki se je kot zaveden Slovenec in odločen antifašist dolga leta boril proti fašizmu za človeške pravice svojega ljudstva. Živel je v trdni veri. kot vsi pravi tigrovci. da bomo doživeli osvoboditev. Bil je preprost kmečki človek, zato toliko bolj zasluži, da ga zaradi spontane prizadevnosti v borbi proti fašizmu ohranimo v spominu. Vneto je sodeloval v prosvetnem društvu, še bolj pogumno v ilegalni dejavnosti, nato od začetka NOG do kan ca vojne v NOB.
Med obiskom pred dvema letoma
svetnem društvu. še	Vmaizo
predaval njegov sodelavec Zmago Krašna, ki nas je učil in ježira! igre za eselice. Ko so fasisti uki nili prosvetna društva, sem se o-Driiel ilegalne dejavnosti. Krasna ?e 'prinašal razno literaturo in prm pagandni tisk. Predvsem p« sem
dobival literaturo in ilegalni tisk pri Jelinčiču v Gorici, kamor sem sg vozil s kolesom. Delil sem ga sodelavcem po briških vaseh, med njimi Jožefu Gradniku v Medani. Fr. Pahorju v Kojskem, kjer je fa šist D'Ottoni s svojimi pajdaši te roriziral vsa Brda in pretepal zavedne Slovence. Hudo so fašisti pretepli Fr, Draščka, ki je iz strahu zbežal v Jugoslavijo. Udeležil sem se več tajnih sestankov na pobočju Sabotina. Običajno jih je vodil Jelinčič ali Krašna. Nekoč se nas je zbralo 10 upornikov na cerkvenem koru v Vrliovljah. Spodbujal sem pevce s Huma, Kojskega in Snežnatnega, da so se vadili in peli v cerkvi. S petjem so ob raznih prilikah navduševali domačine v odročnih krajih ali gostilnah. Bratranec Lojze Bratuž, s katerim sem bil stalno v stiku, me jg oskrboval z notami zborovskih pesmi. Ko je goriška kvestura lovila Alberta Rejca ii. nanj razpisala nagrado, sem sodeloval pri njegovem pobegu. Skrival sem ga 8 dni pri Antonu Drašeku na Humu. Dalje v Podsabotin ga je vodil Jože Marinič. Po odhodu Z. Jelinči-
ča iz Gorice sem hodil po literaturo k Albinu Valentinčiču v Pevmo ali mi jo je sam prinašal. Po njegovem naročilu sem hodil tudi v Branik, Renče in Bilje, Na pobudo prizadetega sodelavce. Jožeta Ko-žlina iz Biljane smo organizirali množičen izlet članov prepovedanih prosvetnih društev na Staro goro v Benečiji. Domačini so bili zelo veseli slovenskega petja. V Ažli, kjer smo se dolgo zadržali, so nas vaščani [»gostili in se navduševali ob našem petju in slovenski besedi.
Ob pojavu NOG sem med prvimi začel zbirati živila, oblačila in 'denar za partizane. Na pobudo, ki 'je prišla iz Renč, smo decembra 1941 ustanovili odbor OF in v njem :smo bili Ivan Gravner, Anton Simčič in Alojz Pintar. Delal sem na terenu za OF do konca vojne.*
! Da li obudil vse .ijegove spomine, bi ga bil moral še obiskati. En 'sam kratek nepričakovan obisk ne more biti izčrpen. Vendar tudi po teh skromnih Simčičevih spominih 'moremo ovrednotiti njegovo delo, ;da ohranimo spomin nanj.
TONE RUTAR
njiv zemlje za hišo. Tu so pridelovali zelenjavo, krompir, koruzo, nekaj pšenice, kar so pač potrebovali za dom. Marsikaj tega, kar so pridelali, pa so prodali v gostilni.
V hlevu so imeli tudi nekaj konj in pred prvo svetovno vojno si je Devetak omislil tudi voz za prevažanje peska. Imel je štiri sinove, Franca, Roka, Ivana in Kar-lota in dve hčeri, Terezino in Marijo. Sinovi so še v letih pred prvo svetovno vojno, en dan eden, en dan drugi, prevažali pesek iz Soče v opekarno «Zrnožo» v Bilje. S tem poslom, ki ni bil sicer zelo donosen, dajal pa je možnost dodatnega zaslužka kmetom, so se ukvarjali še drugi ljudje v Sovodnjah. Koliko jih je bilo? Na to nam ni znal sedanji gostilničar Alojz Tomšič, ki ima že 82 let, in ki nam je rad pripovedoval o preteklosti gostilne in še druge zanimive stvari o Sovodnjah, točno odgovoriti. Spominja se, da se je s tem poslom ukvarjalo precej ljudi, da so domačini v popoldanskih urah na več kot kilometru dolgem produ pobirali pesek in ga spravljali na voz. Ko se ni še zdanilo, so že šli z doma proti precej oddaljenim Biljam in se vračali domov šele popoldne.
Bralec se bo sedaj vprašal, kako je prišlo do teffa, da se je prvi gostilničar pri Usarju pisal Devetak, sedanji pa se piše Tomšič. Po smrti prvega gostilničarja Franca Devetaka je gostilno prevzel njegov sin Rok in jo vodil precej let. Obnoviti je moral hišo, ki so jo granate precej poškodovale v prvi sveto\ni vojni. Rok Devetak je stavbo popravil in seveda prenovil in stavba je takrat postala bolj ali manj takšna, kot je danes. Takrat so v vseh naših vaseh, torej tudi v Sovodnjah; naši ljudje obnavljali porušene stavbe s pomočjo stanovanjskih obnovitvenih zadrug, v katere so bili včlanim, in te so skrbele tudi, da .ie prišlo čimveč denarja od vojne škode, ki je bila zelo skopa. Hišo pri Ušarju so tako obnovili leta 1923.
Med vojno ni bila poškodovana samo hiša, uničene so bile tudi tri od štirih trt. Latnika tako ni bilo več. Na sliki, ki je priložena članku, vidimo že obnovljeno hišo sredi dvajsetih let in tam je videti samo eno trto, kako se skuša razširiti. Nad vrati gostilne pa je lovorjeva veja, ki so jo v takratnih časih obešali nad gostilniška vrata in s tem opozarjali mimoidoče, da imajo v hiši novo vino. Danes te navade ni več, lovorjpvo vejo o-besijo le pred osmicami.
uredili vhod. V trgovini je Alojzijev sin Milan, ki je tudi sam lovec, seveda pa pomaga očetu v gostilni, še posebej ob tistih urah, ko pridejo k njim na kozarček vina, vrček piva ali prigrizek delavci iz bližnjih tovarn.
V svojem pripovedovanju o preteklih dogodkih mi je Alojz Tomšič pravil tudi, kako je bilo v časih med prvo svetovno vojno, ko je moral kot vojak 97. pešpolka v Galicijo, bil tam devet mesecev, zatem pa bil še dva meseca na Piavi in več kot štiri mesece v Romuniji, kjer ga je doletel tudi konec vojne. V vojni ni bil ranjen, imel je srečo, da ni bil skoro nikoli v prvih bojnih vrstah. Pravil mi je tudi, kako je bilo v vojski večnacionalne države, kakršna je bila Avstrija, kjer so se v posameznih edinicah včasih ločevali Poljaki od Čehov (ti so držali pokonci Avstrijo, mi je dejal nekdanji vojščak), Furlani od Tržačanov, Slovenci od Nemcev. Spominja se nekega Rijavca iz štandreža, 'ki je" bil njegov podoficir v Romuniji, pa še drugih tedanjih dogodkov. V vasi, kjer so bili nastanjeni, so i-mele hiše slamnate strehe in vsako noč je ena hiša zgorela. Nihče ni ugotovil, kako je do tega sploh prišlo. Konec vojne ga je zalotil prav v osrčju Romunije. Peš so šli Italijani, Slovenci in Čehi do Brašova, ki je bil tedaj še na Madžarskem, od tam so prišli najprej z vlakom do Ljubljane, zatem pa do Gradišča ob Soči. Od tam pa .ie naš Alojz Tomšič seveda kar peš prišel domov.
Sto let je torej stara gostilna «Pri Ušarju*. Pred tremi leti so Alojziju Tomšiču na gradiškem gradu podelili priznanje za dolgo in vestno gostilniško delo. Priznanje je .lepo uokvirjeno, razobešeno v glavni gostilniški sobi Alojz Tom šič mi je ob odhodu poveaal, da Sre že v triinosemdeseto, že vemo, da bo danes skrbno prebral to kar je o njegovi gostilni in o njem napisanega, saj je, tako pravijo Sovodenjci, vsakdanji zvest
MARKO WALTRITSCH
Naš Alojz Tomšič, sedanji gostilničar, se je takoj po prvi vojni poročil z eno izmed hčera prvega gostilničarja, z Marijo. Prišel je v hišo, z ženo sta bila v gostilni, žena pa mu je kmalu umrla. Alojz Tomšič je nadaljeval gostilniško, trgovsko in istočasno tudi kmečko delo, nekaj let kasneje pa se je poročil v drugo, s Karlinco Boštjan-čičevo, ki je vedno čila in zdrava in ki ima danes 78 let.
Med pripovedovanjem mi je A-lojz Tomšič nanizal tud: nekaj zanimivih podatkov o drugih sovo-
denjskih gostilnah. Prva je bila ^ ________________
gostilna Mirka Kodermaca, bila je; bralec našega dnevnika, pred cerkvijo. Tam so bile poleg i gostilne še trgovina, pekarna in mesnica. Tam sta danes Cotičeva pekarna in trgovina. Druga na.ista-rejša gostilna je bila ona «Pri Ušarju*, o kateri teče govor v tem članku. Tretja je bila Vukova gostilna, ' i je bila pred županstvom, četrto gostilno je v Sovodnjah odprl Miha Cotič - Pek in sicer tam, kjer je danes gostilna «Pri Miro-tu». Za Cotičem je gostilno prevzel Mirko Hmeljak in gostilna je po njem dobila ime. V času med dvema vojnama pa je France Hmeljak, ki je takrat prišel v Sovod-nje odprl še peto gostilno v vasi, ono, ki. ji danes pravimo «Pri Francetu*. Onkraj Vipave, v Rubijah, pa je bila baronova gostilna.
Med dvema vojnama so se pričeli v gostilni «Pri Usarju* ustavljati domači in goriški lovci, Tam so se zbirali že zjutraj, predno so odšli na lov, tja so prišli po lovu, ki je bil v starih časih tudi uspešen.
Prihajali so tudi lovci iz Mirna in iz štandreža, iz Gorice so prihajali tako Slovenci kot Italijani, tudi nekateri v mestu zelo znani ljudje.
Po uspešnem ulovu so ostali v gostilni do poznih večernih ur in marsikdaj je gospodinja pekla divjačino, klobase, pa še druge dobrote in jih nosila na mizo lačnim, žejnim, trudnim in veselim lovcem.
BAZEN
v hotelu Argonavti v NOVI GORICI ZASEBNI LASTNIK PODOBNIK JOŽE skrbi za dobro oskrbo, objekta
Odprto vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 21. ure
Sprejemamo naročila za skupinske obiske šol itd.
Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje
LA GO RIZI A N A
GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 84-845 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
POHIŠTVO serijsko in po meri
. i
Tl
r——fr
Sedež: ŠTEVERJ4N, Bukovl|e 15 — Tel. 31143 Skladišče: GORICA, Ul. Foscolo 24 — Tel. 31087
Stilno in moderno pohištvo — spolne sobe — otroške In mladiriske sobe — dnevne sobe — sedežne garniture — kuhinje — opreme za kopalnice — pohištvo za urade — vrtne garniture ^
SERVIS — PRAVA KAKOVOST — UGODNE CENE
LESTAN NICOLO
GORICA-ULGARZAROLU 105 TEL81801
STEREOFONIJA HI-FI: M*rant< A R Q€un<»g
Ram Indiana Lina Calostum Akai Vamaha Sanyo
RADIO TV COLOR:NordManda Blaupunkt Schaub Loren«.ITT-Grundlg lowm Opla • Radia Maral« Zoppaa
«Espobsanco»
GORICA-Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPODINJSKI STROJI Bot^vMiala Argo Smug Ariston StltaJ-NAJBOLJŠIH ZNAMK
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
Lr\ n
Ji
GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032
EKNOMEC
ja
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
AUTO SACCHETTI
servis za
Audi
VOLKSWAGEN
PaRSCHB
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo in potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. tet od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - KORZO VEROI 51
TELEFON: 84206-84207-85383 TELEFON MENJALNICE: 83909
TELEX 460412 AGRBAN VSE BANČNE USLUGE - MENJALNICA
Lovci so se zbirali tudi v tem povojnem času. V notranji gostilniški sobi je nekaj lovskih trofej, nekaj nagačenih živali. Na steni pa je izrezek iz časopisa, kjer so v letu 1973 naslikani lovci v neposredni bližini gostilne s številnimi ujetimi fazami, v okviru pa je fotografija petindvajsetih zajcev, ki jih je skupina lovcev, obiskovalcev gostilne «rPri Ušarju*, ulovila 23. oktobra 1953.
Po zadnji vojni so stavbo spet nekoliko prenovili, kajti upoštevati so morali zakonske predpise, ki ne dovoljujejo neposredne povezave med gostilno in trgovino jestvin. Za slednjo so tudi nekoliko pre-
Inter Centro Šport
SOVODNJE (GORICA)
Tel. 30910 - 32731/2/3 MED LETALIŠČEM IN MEJNIM PREHODOM MIREN
S. N. C.
SMUČI
LAMBORGHINI, ROSSIGNOL, ELAN. FISCHER, DYNASTAR,
VITTOR TVA, SPALDING, MAXEL
+ OKOVJE ZA SMUČI
MARKER, SALOMON, LOOK. NEVADA, TYROLIA, GEZE
+ KONFEKCIJA
ELLESSE, COLMAR, GIGI RIZZI. LA FONT, SAMAS, LA COSTE, TACCHINI, PUMA. MAGGIA, E. ZEGNA, SKIP-PER’S, ICEVVOOL
♦ ČEVLJI ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU
CABER, NORDICA, LANGE. GARMONT, ORTLES, MERI-BELL, ORMA
TUTTO ŠPORT
GORICA
CORSO IT ALI A 21 Tel. 83476 - 23733
KOŠARKA
V 1. ITALIJANSKI LIGI
Hurlingham ugnal državnega prvaka Tai Ginseng doživel še en poraz
Pri Tržačanih je vsa ekipa zaigrala zelo borbeno, medtem ko se je pri Goričanih izkazal le Ardessi (19 točk)
Hurlingham - Sinudyne 65:63 (32:36)
HURLINGHAM: Laurel 33 (1:1), Lawrence 14, Baiguera 2, Mina, To-nut 4, Ritossa 8, Meneghel 4, Scoli-n Jacuzzo, Čuk.
SINUDYNE: Caglieris 6, Valenti 4, Cantamessi, Martini 2, Villalta 24, Marquinho 14 (2:3), Generali 2. Porto, McMillian 11 (3:4), Bona-mico.
PON: Bonamico (33).
Hurlingham 1:1, Sinudyne 5:7.
Hurlinghamu je po nepričakovani zmagi v Turinu uspel še en podvig. Tržaška ekipa je namreč povsem zasluženo premagala državnega prvaka Sinudyne iz Bologne.
Lombardijcva vrsta si je zmago zaslužila zaradi svoje požrtvovalnosti in borbenosti: domačini se namreč niso nikoli uklonih, niti tedaj, ko so Bolonjčani vodili že z osmimi oz. šestimi koši prednosti. (18:10 v 7. min ter 40:34 v 22. min). Predvsem pa so znali ohraniti mirno kri v zadnjih minutah, ko so se gostje nevarno približali.
Velik del zasluge gr' nedvomno Laurelu, ki je zaigral res izredno. Pohvalo pa zasluži jo ^udi vsi ostali. od Lavvrenceia. ki se je požrtvo-va'no boril pod košema, do Scoli-nija in Baiguere, ki sta marljivo vodila igro svoje ekipe. Pri Ginu-dvneiu gre omeniti dober nastop Villalte. medtem ko sta nekoliko razočarala Marquinho in McMillian.
Marko
Turisanda — Tai Ginseng 92:73.(42:34)
TURISANDA: Salvaneschi 6, Mot-tini 2, Morse 16, Zanatta, Meneghin 23, Bergonzoni 4. Bassett 16, Men-tasti 22, Vescovi, Prina.
TAI GINSENG: Valentinšig 6, Tu-rel 6, Pcndexter 16, Premier 2, Ardessi 19, Pierič 10, Hayes 14, Anto-nucci, Mottini, Campestrini.
SODNIKA: Garibotti in Graziani iz Bologne.
PM: Turisanda 8:9, Tai Ginseng 5:12.
Tai Ginseng je po predvidevanju izgubil v Vareseju. Goričani so se dostojno upirali prvemu na lestvici, vendar več od častnega poraza niso mogli doseči. Po tem ponovnem porazu so upi za obstanek v družbi najboljših ls še teoretični.
Marko
OSTALI IZIDI 18. KOLA
A-1 LIGA
I&B - Bancoroma
Billy - Antonini
100:92
73:68
67:74
95:77
105:103
Squibb - Grimaldi Ferrarelle - Pinti Inox Recoaro - Seavolini LESTVICA Turisanda 32, Billy 28, Squibb, Seavolini, Sinudyne, Grimagli 22, Pinti Inox, Ferrarelle 16, Bancoroma. I&B, Recoaro, Hurlingham 14, Antonini 10, Tai Ginseng 6.
A-2 LIGA
Magnadyne - Carrera	86:80
Superga - Eldorado	87:77
Sacramor; - Honky	79:84
Mecap - Matece	87:85
Fabia - Liberti	76:94
Brindisi - Rodrigo	103:93
Štern - Tropic	71:68
LESTVICA	
C - 2 LIGA
IZIDI 11. KOLA Gabrielu -	Jadran	78:82
Favaro - Pachera	65:86
Alabarda -	Pagnossin	87:92
3 Garofani	- Spilimbergo 89:81
LESTVICA
Pachera San Bonifacio 20, Jadran 18, Mobilenarduzzi Spilimber-go 14j Pagnossin 10, Gabrielli Cit-tadella in 3 Garofani 8, Favaro 6, Alabarda 4.
PRIHODNJE KOLO Pagnossin - Spilimbergo; Jadran - Pachera (29. 12. ob 20.00 v Dolini); Favaro - 3 Garofani; Gabriel -h - Alabarda.
Correra, Brindisi 26, Superga, Li-berti, Honky 24; Tropic 18, Eldora-do, Matese, Sacramora 16, Fabia, Magnadyne, Mecap 14, Rodrigo, Štern 10.
CIK LOK ROS
lAOrUJA «AL FOGOLAR«
Petelin potrdil odlično pripravljenost
Graziano Barattin, ciklokrosist, ki mu ni enakega na dirkah v Furlaniji za trofejo «A1 Fogolar», ki se bo zaključila v nedeljo v Brazzac-cu, je premočno zmagal, zoperstavljal pa se mu je le mladi in nadobudni Vettorel, ki je zasedel odlično drugo mesto. Dirka v Marti-gnaccu se je odvijala v glavnem na travnatih mehkih tleh, kjer je prišla do izraza izkušenost tekmovalcev.
Na nedeljskem ciklokrosu je na-
stopil tudi član lonjerske Adrie Petelin, ki je zasedel več kot dobro sedmo mesto in potrdil svojo odlično pripravljenost. Četrtega mesta med amaterji pa mu ne odnese nihče več, saj ne bi smela zadnja dirka spremeniti pozicij nastopajočih.
VRSTNI RED:
1. Barattin (Motense EUetronica); 2. Vettorel (Rabuiese); 3. Valerio (Pedale San Vitese); 4. Gottardi (Forti e veloci); 5. Borgobellb (SC Stefanutti); 6. Piovesan (GS Motense) ; 7. Petehn (Kolesarski klub Adria); 8. Bello (Libertas Pratic); 9. Gobbo (Rabuiese); 10. Pettoros-so (UC (Cividalesi).
R. Pečar
TAJNIŠKO POROČILO NA OBČNEM ZBORU ZSŠDI
Soudeleženost vseh društev pri razvoju našega športa
V prvenstvu mladink nastopajo na še sesterke s spremenljivo srečo. Na našem posnetku je prizor s tekme
med Interjem 1904 in Kontovelom
llliaiIIIIIIIIIIIIIII|lll|l|l|||||||||||||ii||||||||||||||||||||||f,|||||||||l|,||||||||||l|||l|||||,|l|||||||||||ff|ll|||||||||||l,||||||l||||||||||||||i|||||||||y||||||||||t||||||||||||||t||1||||l|ill|iltllllllllllltllllllllllllMltltfll1lllllllllllllllllllfllllllllllll
KOŠARKA
V PRVENSTVU DEČKOV
IEPIZMACI BORA INK0NT0VEIA
V prvenstvu kadetov Kontovelci premagali Don Bosco B
PRI TAI GINSENGU NI ŠE KONEC TEŽAV
V Gorici odslovili Mc Gregorja
Condolfi in Di Brezza pa bosta ostala na svojem mestu
Ferroviario — Bor 58:79 (27:43)
BOR: Žnideršič, Kovačič 6, Smo-tlak, Pisani 12, Tavčar 11, Krapež 4, Brandolin 28, Pupulin 4, Gruden 2, Korošec 12.
Borova postava dečkov je v gosteh visoko premagala tržaški Ferroviario. Naši zastopniki so tokrat odigrali res značajno in so že od vsega začetka popolnoma nadigrali nasprotnika, ki nikakor ni mogel zaustaviti razpoloženih borovcev. Junak tekme je bil Brandolin, ki je dosegel 28 točk in je poleg tega ulovil kar 25 odbitih žog pod košema, vsekakor pa je treba priznati, da so vsi igralci zaigrali učinkovito, tako da lahko upravičeno trdimo, da je to prva letošnja tekma, ko so splavi* res dobro izpolnili svojo nalogo.
Cancia
Libertas — Kontovel 89:100 (34:51)
KONTOVEL: Starc 37, Danieli 5, Brischia 23. Emili 26, Pira 4, Per-tot 4, Terčič. Grilanc.
V petem kolu prvenstva dečkov je Kontovel sinoči dosegel svojo prvo zmago. Kontovelci so bili skozi vse srečanje boljši in so končno zaigrali kot znajo. Našprotnik se je enakovredno upiral le proti koncu, ko so gostje nekohko popustih v prepričanju, da imajo zmago že v rokah. Zaostanek pa je bil preveč prevelik, da bi ga lahko nadoknadili. V napadu so se tokrat
Goriški Tai Ginseng v zadnjem času precej preseneča. Ne zaradi svojih uspehov, saj je s 6 točkami na zadnjem mestu, marveč zaradi izredno hitrega tempa, s katerim se prilagaja do sprememb v vodstvu. Pred dnevi smo zapisali o rotresu, ki je doletel goriško društvo, ko sta Gat.dolfi, ki je vodil košarkarski odbor, in Di Bn zza, ki je tehnični vodja, podala ostavko zaradi notranjih nesperrzumov.
Na zadnji seji vodstva, ki je bila v ponedeljek zvečer, a je prišlo do novega potresa. Tokrat je vod stvo ekipe odločilo, da odslovi trenerja McGregorja, ki je prav do ponedeljka užival «prisiljeni» dopust Poleg tega pa vodstvo ni sprejelo odstavke Gar.dolfijr in tehničnega voditelja, tako da sta oba ostala na svojem mestu.
Ekipo t >sta odslej vodila namestnika McGregorja, Bensa in Krainer. Doslej pa ni še znano, kako je na 1 i odločitev reagiraj Mancini, ki v Italiji preds(avlja družbo Tai Ginseng in ki je finančno pod ' ekipo Krožijo namreč vesti, tla je Mancini že pred časom izrazil željo, da bi celotni goriški odbor dal ostavko in da bi sam vodil novi odbor.
Očitno je, da položaj se ni z zad njimi odločitvami umiril Nasprotno. Pričakuje se, da bo iz Milana v najkrajšem času prišel protert. Drugo dejstvo pa je. da tudi v samem goriškem odboru si n': o bili vsi e-dini s sklepom glede odpustitv McGregorja.
(pr)
V ILIRSKI BISTRICI
Nagradili najboljše primorske športnike
V Domu jugoslovanske narodne armade v Ilirski Bistrici so v soboto nagradili najboljše športnike Primorske v letu 1980 na podlagi ankete, ki sta jo napravila Radio Koper in Primorske novice. Vsi trije naslovi so šli v Novo Gorico. Za najboljšo športnico je bila proglašena skakalka v višino Lidija Be-nedetič, najboljši športnik je bil alpski smučar Jure Franko, najboljši športni kolektiv pa atletski klub Nova Gorica.
Svečano razglasitev in podelitev priznanj so obogatili s pestrim kulturnim in zabavnim sporedom, ki je navdušil občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. Slovesnosti sta se udeležila tudi predstavnik ZSŠDI in delegacija smučarskega kluba Devin, ki je ob tej priložnosti še poglobila tesne brat-
ske stike s športnimi delavci smučarskega kluba Snežnik iz Ilirske Bistrice.	B .S.
NOGOMET
izkazali Starc, Emili in še Brischia.	posebno
IZIDI 6. KOLA	
Libertas - Kontovel	89:100
Ferroviario - Bor	58:78
Don Bosco - Jadran	131:30
Inter Milje - Inter 1904	68:83
Barcolana - Ricreatori	62:80
LESTVICA	
i. . IJiMiu NA TV
V zvezi s polemikami med italijansko RAI-TV in zasebno televizijsko postajo «Canale 5», za prenos nogometnih tekem z «mundia lita* v Urugvaju je prišlo do kom promisa. Italijanska državna TV postaja bo predvajala neposredno vse tekme «azzurrov», medtem ko bo lahko milanska postaja posredovala posnetke ostalih srečanj. Za te koncesije pa si je «Canale 5» pridobil vrsto prednosti, med katerimi je tudi ta, da se bo lahko posluževal satelita za prenos mednarodnih dogodkov.
Don Bosco 10, Inter 1904 in Alabarda 8, Inter Milje, Bor, Ferroviario in Ricreatori 6, Libertas 4, Kontovel in Jadran 2, Barcolana 0. Libertas, Ricreatori in Jadran imajo tekmo več.
PRIHODNJE KOLO Kontovel - Ferroviario (3. 1. ob 15.30 na Kontovelu); Bor - Alabarda (4. 1. ob 8.30 na stadionuu «1. maj»); Barcolana - Don Bosco; Jadran - Inter 1904 (4. 1. ob 9.30 na Opčinah); Inter 1904 - Ricreatori. Počitek; Libertas.	1
KADETI
IZIDI 6. KOLA
Bor - Polet	58:70
Libertas - Don Bosco A 37:75
Ricreatori - Servolana 61:136
Ferroviario B - Inter Milje 48:68 LESTVICA
Don Bosco A 12, Servolana 10, Libertas 8, Inter Milje 6, Ferroviario B, Ricreatori in Polet 2, Bor 0.
PRIHODNJE KOLO
Don Bosco A - Ricreatori: Polet -Ferroviario B (4. 1. ob 11.00 na Opčinah); Servolana - Libertas; Inter Milje - Bor (4. 1. 11.45 v Miljah).
B SKUPINA
DON BOSCO B - KONTOVEL 61:81
(33:32)
KONTOVEL: Gulič 30, Kojanec 2, Daneu 6, Štoka 2, Marjan Pertot 4, Aleksej Pertot, Sedmak 2, Rau-ber 27, čuk 5, Pupis 3.
PM: 13:32
Kontovelci so zasluženo premagali na tujem igrišču ekipo Don Bo-sca. Prvi del tekme je bil dokaj izenačen, saj sta se moštvi stalno izmenjali v vodstvu. Za kontovelsko obrambo je bil zlasti domačin Mancini prava uganka.
Drugi polčas je potekal v izraziti premoči naših fantov. Dobro so i-grah v obrambi, čeprav je napad še vedno šepa. Prav tu so se Kontovelci preveč zanašali na so-, lo akcije Guliča in Rauberja ter pokazali premalo lastne pobude. 0-
dločilen je bil Rauber, ki je bil pod koši neustavljiv, poleg njega pa je dobro zaigral tudi Sedmak, predvsem v obrambi.
hi
IZIDI 5. KOLA Don Bosco B - Kontovel 61:81 Ferroviario A - S. Azzurra 100:58 Alabarda - Inter 1904	67:103
LESTVICA
Inter 1904 10, Ferroviario A, Ala barda in Kontovel 6, Don Bosco B 2, Stella Azzurra 0.
PROMOCIJSKO
PRVENSTVO
IZIDI 7. KOLA Grandi Motcri - La Talpa 76:59 Bor - Kontovel	69:72
SGT - CUS	59:45
Dcn Bosco - Ferroviario 46:54 Barcolana - Edera	85:58
Polet - Scoglietto *	n.o. ■
LESTVICA .j
Ferroviario 14, Don Bosco 10, E-dera, SGT in Barcolana 8, Stella Azzurra 6, Bor, Kontovel in Seg-glietto 4, Polet 2, La Talpa in CUS brez točk.	■' > ! - ,.
PRIHODNJE KOLOu Edera - La Talpa; SGT - Grandi Motori; Stella Azzurra - Barcolana; Kontovel - Don Bosco; CUS - Bor; Ferroviario - Polet.
KOTALKANJE
Lepo'priznanje \ za Poletova tekmovalca
Poletova kotalkarja Nikoleta Scs-. si in Mauro Renar sta prestopila kategorijo. Vest je v teh dneh u-radno. potrdila federacija za kotalkanje FIHP oz. njena tehnična komisija, ki je Nikoleta Sossi premaknila iz naraščajniške kategorije v kategorijo državnih mladink, Mauro Renar pa je prestopil iz mladincev v seniorsko kategorijo.
Za oba Poletova tekmovalca je to prav gotovo lepo in zasluženo priznanje. Nikoleta je bila v pretekli sezoni prva v pokrajinskem delu pryenstva in tretja na deželnem, Mauro pa je bil drugi na pokrajinskem, tretji na deželnem in deseti na državnem prvenstvu FIHP. Zanimivo je, da je na državnem prvenstvu prekosil oba tekmovalca, ki sta bila pred njim na dežetoem in se tako uvrstil med prvo deseterico najboljših mladincev v Italiji.
Omenimo naj še, da sta Nikoleta in Mauro uspešno nastopala tudi v dvojicah, saj sta na- pokrajinskem prvenstvu dosegla prvo. na dežel-
SANKANJE
i lViSS&RuČK
Uli Spiess, ki je izredno težko padel med sobotnim treningom v smuku v St. Moritzu, bo moral zaradi operacije na levem kolenu dalj časa mirovati.
V PRVENSTVU C-2 LIGE
ODBOJKA
Brežanke potrdile dobro formo
Predstavnice Kontovela pa so morale priznati premoč svojih nasprotnic in niso osvojile niti seta
Podati tajniško poročilo šestmesečnega delovanja je vsekakor tvegana stvar. Po eni strani letiš polemikam naravnost v objem, v smislu, da ti lahko vsakdo očita, da je bilo v polletnem delovanju premalo opravljenega. Po drugi strani pa bi bilo vsako hvalisanje odvečno, izzvenelo pa bi lahko že vnaprej kot kako opravičilo za morebitne negativne korake.
Ob samem začetku bi se rad zaustavil pri startni točki, kot se temu pravi v športnem žargonu; pomisliti je namreč treba, da so odborniki, ki so letos junija prevzeli nalogo, da za. šestmesečno dobo vodijo odbor Združenja, povsem novi ljudje. Njihova vizitka je ta, da so na terenu pri svojem matičnem društvu zelo agilni, a v odboru Združenja v glavnem niso še sedeli. Povsem jasno je torej, da se je novi odbor znašel v začetnih težavah in res je nekaj časa minilo. preden je stvar zadobila svoje lice in ritem. Novi odbor ali «poletna vladaš, kot so ga na samem začetku nekateri prekrstili, se je znašel pred kopico nagrmadenih problemov, ni pa imel pred sabo neke definirane poti ali neke že zakoreninjene tradicije uspešnega reševanja 'idejnosti našega zamejskega športa. Tudi sprotni problemi niso dopuščali prevelikih in preglobokih analiz in pavz. Res je. z izvolitvijo novega odbora smo junij& nekje rešili vprašanje kontinuitete naše osrednje športne organizacije. Nismo pa rešili bistvenih vprašanj, ki seveda še danes čakajo na odgovor. Pa konec koncev sai to ni bVa naša naloga. Osnovno gibalo, ki je odbor vodilo pri njegovem delovanju, je bilo kolikor toliko uspešno nadaljevati delo in program prejšnjega odbora, v glavnem pa je novi odbor stremel za analizo trenutnega stanja, v katerem se je znašlo Združenje. Največ pozornosti je torej odbor v teh šestih mesecih posvetil prav temu problemu, to se pravi reorganizaciji sedanje, po našem mnenju zastarele in nefunkcionalne strukture ZSŠDI. Načrtali smo teze, postavili temelje za nadaljnjo diskusijo. Sedanji odbor vsekakor vidi samo v osvojitvi teh 'novih načel rešitev, predvsem pa vidi v tem večjo in strokovnejšo raven, na katero se mora naša osrednja športna organizacija povzpeti, če nočemo, da postane Združenje le neko brezplačno uradovanje, odborniki pa izvoljeni ljudje, ki milostno podeljujejo podporo.
Vsa društva so se z načrtanimi Avs rijski smučar i predlogi že seznanila. Vtis, ki ga je sedanji odbor imel na obeh zadnjih skupščinah pa je bil ta, da so društva začrtane predloge osvojila in da gledajo na novo pot, na katero naj bi stopilo Združenje z zmernim optimizmom. In mogoče je prav, da tudi na današnjem.občnem zboru na hitro preletimo posamezne točke dokumenta, ki govori o reorganizaciji. Zato bom ob koncu tajniškega poročila prebral ponovno ta dokument.
Seveda pa se delovanje odbora nikakor ni moglo omejiti samo na to. Nagrmadeni problemi, pritisk društev, da bi se le-ti rešili, so zahtevali velikega napora in dela predvsem zato, ker smo se znašli v nekaki slepi ulici. Prejšnji odbor je namreč pustil za sabo zelo
Breg — Rivignano	3:1
(15:1, 15:4, 11:15, 15:4)
BREG: Daniela in Franka Žerjal, Slavec, Martinelli, Stepančič, Kocjančič, Salvi, Olenik, Trenta, Premolin, Sancin.
Brežanke nadaljujejo s pozitivnimi nastopi in so tudi tokrat potrdile svojo odlično formo. Rivignano ni izredno močna ekipa, vendar je v ključnih trenutkih zelo borbena in igra zelo dobro v obrambi in ima dober sprejem. Svojo borbenost so nasprotnice pokazale predvsem v tretjem setu, ko so izkoristile trenutno apatičnost domačink, ki niso več igrale tako odločno kot v prejšnjih dveh setih. Izkoristile so živč-
..........................................................................................................................................nuiiiiiiiiiui......mi.......mi
NAMIZNI TENIS
V NEDELJSKEM PRVENSTVENEM SPOPADU
CISTA ZMAGA KRIŠKE MLADINE
V zadnjem kolu promocijskega prvenstva pa so domovkč nerodno klonile v mestnem derbiju
Mladina — US Caerano 5:0
Nevo Radovič — Fabio Badoer 21:13, 21:17
VValter Pertot — Mauro Badoer 21:18, 21:19,
Alain Tenze — Giuseppe Danieli 21:15, 15:21, 21:18 Valter Pertot — Fabio Badoer 21:17, 19:21, 21:17 Nevo Radovič — Giuseppe Danieli 21:16, 21:13
Mladina je tokrat na domačih tleh visoko zmagala. Gostje, ki so prišli iz Caerana (Treviso) si niso mislili, da bodo odšli iz Križa praznih rok. Postava Mladine je bila povsem enaka kot prejšnjo nedeljo: Nevo Radovič, Walter > Pertot in Alain Tenze. Čeprav je bila ekipa ista pa je bila igra povsem drugačna. Doma--i igralci so prvič pokazali kar res zmorejo, morda tudi zato, ker jim je domače okolje vlilo večjo sigurnost in borbenost, ki jo nemalokrat izkažejo na treningih in turnirjih.
Igra Radoviča je bila izvrstna in pokazal je odločno igro brez najmanjše napake. Tudi mladi Alain, ki je v prejšnji tekmi slabo igral, je tokrat pokazal z6be nasprotniku in ga z lepo igro brez problemov ugnal,
upoštevajoč navodila, ki mu jih je trener nakazal med tedenskimi treningi. Walter Pertot pa je s svojo igro razočaral prisotne. Kljub temu pa je vseeno premagal nasprotnika.
S to tekmo se je prvi del prvenstva končal in Mladina zavzema sedaj sredino lestvice. V povratnem kolu, ki se bo začelo že 4. januarja, čaka Mladino težka tekma proti prvi na lestvic Legi Nazionale Go-rizia.
A. Sedmak
« • *
V zadnjem kolu prvega dela promocijskega prvenstva je Dom nerodno izgubil v goriškem derbiju z ekipo Lega Nazionale, ki si je tako priborila prvi dve točki v tem prvenstvu. Po zmagi nad Ente Porto so domovke kovale skrito željo, da bi proti zadnjeuvrščeni ekipi dosegle drugo zaporedno zmago. Na ža lost na so bili razplet; na igrišču ravno nasprotni in so naše igralke klonile nasprotnicam s čistim 5:1;. Domovki sta igrali zelo slabo in brez vsakršne volje do zmage in sta brez večjega odpora orepnstili zmago nasprotnicam, ki sta zaigrali bolj odločno. Predvsem Sonja
Lutman je v ključnih trenutkih popolnoma odpovedala in izgubila srečanje, ki bi ga z večjo odločnostjo lahko zaključila v svojo korist (proti Fischerjevi je namreč v prvem setu imela na razpolago set-žogo, v drugem pa je že vodila z 18:12). Delno opravičilo za slabo igro lahko iščemo v tem, da so v zadn.iih časih igralke malokrat trenirale s trenerjem in da je bil slednji v nedeljo odsoten.
S tem srečanjem se je zaključil prvi del prvenstva, domovke pa morajo odigrati še odloženo tekmo z ekipo Begliana. Že dejstvo samo, da je Dom osvojil eno zmago, je pozitivno, saj ne smemo pozabiti, da nastopajo letos naše igralke prvič na kakšnem prvenstvu, medtem ko imajo druge ekipe v svojih vrstah igralke, ki igrajo že vrsto let.
Lega Nazionale — Dom 5:0
Fornasir - Fabbro 2:1 (18, —17 in 8)
Fischer • Lutman 2:0 (20, 20) Fischer, Fornasir - Fabbro, Lul man 2:0 (10, 21)
Fornasir - Lutman 2:0 (7. 18) Fischer - Fabbro 2:0 (12, 15) MAL
nost, ki je prevladovala med domačinkami in tako osvojile set. Vendar so delni poraz takoj popravile ter zmagale še zadnji set.
MRS
CUS - Kontovel 3:0 (10, 9, 3)
KONTOVEL: Ban, Tatjana in Val-nea Cibic, Črnjava, Danieli, Pra-šelj, Regent in Rupel.
Kontovelke so v gosteh klonile proti tržaški šesterki CUS z gladkim 3:0. Tržačanke sodijo med najboljše šesterke tega prvenstva, kljub temu pa bi jiip lahko Kontpvelke nudile močnejši*! odpor, -seveda ;če bi zaigrale tako kot znajo. Tpkrat so zaigrale zmedeno in neorganizirano. V obrambi so bile preveč statične ih jim ni uspelo ustaviti Anoč-nega napada 'nasprotnic,, tako da je bi lporaz neizbežen.
T. C.
Sloga — Kontovel	3:0
SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, Petaros, Vidali.
KONTOVEL: Ban, Cibic, Danev, Pertot, Prašelj, Regent, Starc.
Sloga je tudi tokrat pokazala svojo premoč v tem prvenstvu z gladko zmago proti Kontovelu; Ekipi mi; sta igrali dobro, še posebno Kom tovel, ki se je v prvem kolu odloč-’ no upiral slogašicam in jim odvzel kar dva seta. Negativno pri mladi ekipi Sloge je to, dat je bila že od samega začetka prepričana* v zmago. Zato se ni niti najmanj potrudila in ni pokazala ne požrtvovalnosti ne borbenosti.
L. K.
MLADINKE
Bor — OMA	3:0
(8, 8, 3)
Odbojkarice Bora so v zadnjem kolu mladinskega deželnega prvenstva A, B in C lige zanesljivo premagale v mestnem derbiju Orno po treh setih igre. Premoč borovih mladink je bila več kot očitna in za deželni naslov zaslužijo vso pohvalo. Njihova premoč in prikazana' odbojka pa se; je ,stopnjevala/ iz tekme v tekmo, saj so nasprotnicam prepustile le skromne štiri sete.
V predzadnjem prvenstvenem nastopu pa' ^so mladinci Bora odpravili Solaris s 3:0 (11, 14, 10) in tako {»spravili četrti par točk. (gf)
Inter — Kontovel	1:3
(8, 8, -11, 4)
KONTOVEL: Ban. Tatjana in Val-nea Cibic, Mariza in Nataša Daneu,
Kemperle, Prašelj, Regent in Starc.
Kontovelke so v svojem zadnjem nastopu z lahkoto odpravile tržaški Inter. Po prvih dveh setih pa so nekoliko popustile, nasprotnice so takrat zaigrale zelo dobro, posebno v obrambi in so zasluženo osvojile tretji set. V nadaljevanju pa so se Kontovelke zbrale in zasluženo zmagovale. Zmagovalec prvenstva je Breg, ki ima sicer enako število točk kot Kontovel, ima pa boljšo razliko v setih.
T. C.
BOKS
uiiiiiiuttiitiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiimitiii
Joe Louis spet v bolnišnici
HOUSTON — 66-letnega Joea Louisa, bivšega svetovnega prvaka težke boksarske kategorije, so spet prepeljali v bolnišnico.
Louisa so že pred tremi leti operirali na ožilju.
Zadnji dan vpisovanja za trnovski maraton
V Črnem vrhu nad Idrijo bo v nedeljo 6. trnovski maraton za smučarske tekače. Za sodelovanje na tej tekmi veljajo-že prejšnje prijave, novi interesenti pa se lahko javijo na uradih ZSŠDI še danes, 24. t.m.
Delovanje ZSŠDI
Seminar za nogometne trenerje' -	’]
Sobotnega celodnevnega seminarja za nogometne trenerje, ki ga je v Ljubljani priredila Zveza nogometnih trenerjev Slovenije, so se udeležili tudi štirje zamejski trenerji in Sicer Križmančič in Primožič (Zarja), Vremec (Primorec) in Čuk (Breg). Visoko kvalificirani strokovnjaki sp zelo strokovno obravnavali tri predvidene teme in za vse udeležence je bil ta seminar zelo koristna izkušnja pri izpopolnjevanju nogometnega znanja. Na koncu se je referent za nogomet pri ZSŠDI Dario Vremec zahvalil organizatorjem za vso pozornost in zaželel, da bi se tudi v bodoče nadaljevalo tako tesno sodelovanje med nogometnimi trenerji ZSŠDI in Zvezo nogometnih trenerjev Slovenije.
B. S.
NOGOMET
Italijanska reprezentanca za «mundialito»
Selektor italijanske nogometne reprezentance je za «mundialito» v Urugvaju, ki bo trajal od 30. decembra tl. do 10. januarja 1981, zbral naslednjih 18 igralcev:
Altobelli, Ancelotti, Antognioni, Bagni, Baresi, Bordon, Cabrini, Conti, Galli, Geptile, Graziani, Marini, Oriali, Pruzzo, Scirea, Tar-delli, Vierchovvood, Zinetti.
Kot je razvidno iz tega seznama, je Bearzot pustil doma Clollovatija in Baresija in s tem rešil zelo napetega vzdušja italijansko nogometno zvezo, v zameno pa je poklical v izbrano italijansko moštvo mladega branilca Coma Vierchowooda, .kar .je vsekakor presenečenje. U-‘pati je' le, da bo končno zaigral tudi 'srednji napadalec Rome Pruzzo, ki je po našem mnenju nedvomno najboljši italijanski napadalec.
OBVESTILA
ŠPORTNA
ŠOLA
TRST
Sporoča, da odpade pouk telovadbe vseh oddelkov in na vseh šolah ter vrtcih do 5. januarja 1981. • « «
ŠD Breg
obvešča, da sprejema rezervacije za silvestrovanje. Vpis v mlekarni pri Lauri Kofol v Boljuncu. Pohitite!
* . • • «
ŠK Kras
obvešča, da zaradi božičnih počitnic ne ho otroške telovadbe do
5. januarja 1981.
« • •
SK Devin
obvešča vse člane, ki so se vpisali za 6. trnovski maraton, ki bo 28. t.m. v Črnem vThu pri Idriji, da lahko dvignejo startne številke eno uro pred startom pri klubskem kombiju.
medle, nejasne, predvsem pa kopico nenapisanih dogovorov, ki so sedanje odbornike spravljali v neprijetne situacije in velike težave. Nedvomno je razočaran tudi tisti, ki je upal, da bo ta odbor kar v šestih mesecih kot s kako čarobno palico odpravil vse nevšečnosti težave. Delu na terenu bi bilo treba namreč posvetiti veliko ur, } društvi bi moral potekati temeljitejši in pogostejši razgovor, vendar ;,e bilo to za sedanje odbornike le prevelika naloga, ki je odbor ni mogel rešiti iz enostavnega razloga, da so sedanji odborniki vsi, brez izjeme, prostovoljci, to je,}:. n-dje s tako vsakodnevno zaposlitvijo, ki ne daje možnosti prostovoljnega odhoda s službenega mesta. Kljub temu pa smo kljub poletnemu premoru uspeli načeti razgovor z vsemi društvi, se vsaj bežno seznaniti s posamezno problematiko, ki je značilna' za vsako društvo; lahko smo pretehtali delavnost vsakega odbora, vsakega našega športnega društva. Pri tem pa bi želel poudariti, da nismo pri vseh članicah zabeležili vedno optimalnega in konstruktivnega sprejema. Predvsem zaradi nepoučenosti in neinformiranosti so marsikje letele na Združenje neutemeljene kritike, večkrat sad hodničkih polemik. Naloga novega odbora bo tudi ta. da s članicami naveže konstruktivnej-ši dialog, članice pa se bodo morale zavedati, da biti član Združenja nalaga, društvu tudi določene obveznosti in dolžnosti.
V tem šestmesečnem delovanju moram omeniti tudi osrednji športni trenutek, do katerega je prišlo konec septembra, ko je bila pri nas v zamejstvu na obisku delegacija osrednjih športnih forumov is Slovenije — Telesnokulturna skupnost in pa Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenve — ki jo vodil predsednik TKS Rajko Šugman, Delegacija se je v zamejstvu stvarno soočila z vsemi elementi, ki sestavljajo našo zamejsko tele-snokulturno stvarnost, v pogled P« je dobila vse naše delovanje ter se podrobno soočila s pestro problematiko, ki tare naš šport. Iz plodnih razgovorov in medsebojnih ustnih obvez, je sedanji'odbor dobil pozitivno mnenje, v pričakovanju pismenega dokumenta pa trdno upamo, da bo naša športna stvarnost deležna še večje pozornosti pri vseh organih v matični domovini.
Nadaljevali smo z že ustaljenimi stiki v matični domovini. Tako velja omeniti srečanje med našim Združenjem in med predstavniki obmejnih občinskih telesnokulturnih skupnosti in Zvez. Prisotni smo bili tudi na srečanju slovenskih športnikov obmejnih dežel, ki je bilo na Ravnah na Koroškem. Prišlo je tudi do igralno - športnih stikov med predstavniki zamejskih Slovencev iu matične Slovenije. Tudi letos smo organizirali plavalni tečaj za naše najmlaiše v Lipici, prvič pa je tudi prišlo do podobnega tečaja na Goriškem, kjer najmlajši redno o-biskujejo bazen v Novi Gorici-ZSŠDI je tudi soorganizator Kolesarjenja prijateljstva, ki zajema občini Gorice in Nove Gorice.
Glavna teža terenskega dela je slonela na že ustaljenem sistemu dela po komisijah. Tako sta odbojkarja in namiznoteniška sekcija premagovali sprotne težave ter, mislim, v celoti izpeljali začrtani program. Tudi v nogometnih vrstah je prišlo do vrste novih pobud, med katerimi bi omenili največjo, ustanovitev nogometnih centrov. Delovala je tudi planinsko - smučarska komisija z osvojitvijo vrste stališč, ki so bistvena za to švortno zvrst. Na Goriškem je v okviru komisije za otroško telovadbo prišlo do pomembnega tečaja za vaditeliice. Sad dela komisij je tudi ta, da imamo Slovenci svoje predstavnike v raznih pokrajinskih športnih zvezah. Z resnim pristopom k stvari, se bo ta naša prisotnost lahko še povečala.
Tudi v Beneški Sloveniji opažamo pozitivne premike. Tako je prišlo do ustanovitve komisije, ki bo skrbela za organizacijo smučarskih tekmovanj.
Združenje je imelo kot osnovni načrt tudi to, da bi vzpostavilo delovanje po komisijah tudi tam, kjer te še niso delovale. Marsikje se je poskus iz enega ali drugega razloga ponesrečil. Vsekakcr smo mnenja, da imajo komisije pri terenskem delu, pri izpeljavi skupnih razvojnih idej in pri svetovanju odboru ZSŠDI novih smernic za bodoče globalne akcije, nenadomestljivo vlogOi Te vrednosti In te vloge komisije bi se morala društva zavedati. Zelo negativen je namreč bojkot ali pa neodgovorna odsotnost nekaterih društev na sestankih komisije. Vsi bi se morali zavedati, da s takim početjem ne bemo daleč prišli, da ozko gledanje samo na lastno društvo, na druga sorodna pa ne, lahko privede samo do osamljenosti, predvsem pa do nerazumevanja. In končno: zavedajmo se, da je marsikje športni razvoj prehitel zmogljivost enega samega društva, da je marsikje prišlo do povsem novih gledanj na razne športne probleme. Samo v medsebojnem iskremu mnenj bomo lahko nadaljevali z razvojem in uspešno stopali vzporedno s športnim razvojem. Napačna zaverovanost samo v lastne moči je povsem zgrešena, lahko pa pripelje do skrajno negativnih korakov.
Ob koncu' bi rad še poudaril, da je ZSŠDI kot svetovalni organ na voljo vsem. da so bili in da so naši uradi odprti za vsakogar, delo naših tajnic na raznolago za vsako uslugo. Sedanji odbor, ki je na podlagi šestmesečne izkušnje prišel do novih pogledov glede u-stroja Združenja samega, je pripravljen to akcijo tudi terensko in stvarno izpeljati, čakamo kritiko, čakamo predloge; besedo imajo društva.

slovenski denarni zavodi na Tržaškem in Goriškem
vi
vi
• ' . • . .	,
vam želijo
' ■■ 'V ' , . .
vesele božične praznike
.	•.	'Z	'	’ ’	-	'	■	'	‘	' *
srečno in uspešno novo leto 1981
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA
Sovodnje
, 0r'h^r	■' ./*



t "ilv
I'
I
vi
S
Cvetlice FLAVIA |
, .	.	. ,r	.	.•	%
V .	'
S na pokritem trgu v Trstu
VESELE
V i
želi vsem svojim odjemalcem vesel božič in srečno novo leto
■I
JI
TORBICE
vi
ANITA
'• * j; 'i ,..	4
TRST - Ul. Oriani 1 Tel. 794-592
I
BSŽIČNE PRAZNIKE
želijo
>il¥;:
|
Ig:
|1
I I;I;

iv '
|
Iv
$
Iv
CAMBIOVALUTE
di BRUNO GIUBBANI
Neprekinjen urnik od 8. do 17. ure
TRST - Trg Ponterosso Tel. (040) 60-308
Iv
I
Vesele božične praznike in srečno novo leto

$
$
£:
i:
M-«
::l;
ČASA
VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH OBLOG IN TAL,
SANITARIJ IN PRIKLJUČKOV
TRST - Ul. Gambini 4/2 Tel. 764-385
LUČE E TECNICA
di Nitti & Cascella
LESTENCI
ELEKTROGOSPODINJSKI
STROJI
ELEKTRIČNI MATERIAL
TRST — Ulica della Guardia 1 tel. 744-700
Ulica S. Marco 4 - tel. 762-428
praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo
■
EHMOHU
Zastopnik kuhinj
TRST
tfefcmorczhjzzo
Ul. Baiamonti 3 — telefon: 820766 Ul. Di Vittorio 12 — telefon: 813301
' ČISTILNICA - PULISECCO
LftitripU
rrtiiiic,
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA
Nabrežina
KMEČKA BANK A
Gorica
HRANILNICA IN POSOJILNICA
Opčine
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA IN HRANILNICA
Doberdob
BANCA Dl CREDITO DI TRIESTE s. P. a.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Trst
VILMA
?!
S
I;I;
Iv
DOLINA 190 — tel. 228-530 BAZOVICA - Ul. Gruden 27
vi
*:
?:•
Si
?:
?:
želi vesel božič in srečno novo leto 1981
TRISPAN
želj svojim odjemalcem vesel božič
in srečno novo leto
PELLICCERIA
CERVO
KRZNA
ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
V.le XX Settembre 16/111 Tel. 796-301
JESTVINE
S
Š!
I
Kos Eleonora
por. Pecarz
DOLINA 172 Tel. 228-178


R3GUTTI
veste tutti...
Ul Mazzini 43 Tel . 65-642
::::
?•
I

HOTEL FERNETTI MENJALNICA NADOMESTNI DELI
želi svojim gosioin in odjemalcem vesel božič in srečno novo lelo
FERNETIČI 3	Tel. 221-797
DOMINIQUE
ŽENSKA OBLAČILA


I
X;
il
I ELEGANTNA OBUTEV
imm erricnier
me.
di Mario Cescutti succ.
TRST
UL. IMBRIANI 10 TEL. 631-763
:?
1
Korzo Italia 10 — tel. 65-840

St
;!;!
vi
CLF.VA
BRUNO
Import - Export Ul. Slataper 22 Tel. 750-291
Flipper - Willam’s
-	Gottlied’s - Zaccaria - Novi in rabljeni juke box -
Rock Ola (ZDA)
-	N.S.M. (iz Nemčije)
Galleria COCCI
Vsi artikli
TRST — Ul Ugo Polonio 7 Tel. 728-352
vošči svojim odjemalcem vesele praznike
chibcd
od dude do posteljice
Vesel
I	v ® v
božic
MENJALNICA
MLADINSKI KROŽEK PROSEK -KONTOVEL
GEI
vošči
vsem članom vesel božič
in vaščanom
PD PROSEK - KONTOVEL
vošči svojim
odsekom in vsem vaščanom vesel božič
SPD «lgo Gruden» in ŠD «Sokol»-Nabrežina
želita vesel božič
in srečno novo leto vsem članom,
prijateljem ter vsem
slovenskim kulturnim
in športnim društvom v zamejstvu
RIBJA RESTAVRACIJA
v!
|
■v!*
X;
!v
S
g vošči vesele božične
in novoletne praznike
URAD ZA TURISTIČNE INFORMACIJE
TRST - Pomol Audace 1 Trg Goldoni 4 Tel. 768-875
BRIVSKI SALON
DEVETAK
STANKO
NABREŽINA 156
želi vesel božič
in srečno novo leto
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
DA ANITA
BAZOVICA, Ul. I. Gruden 68
Att::*x::::v::x-:vx*:*:*xs:'x*x*::xv>x:>>x:x^
- •'	s
I I I I
S:
;X
l!
iv
1:
I :¥ S
PRODAJNA GALERIJA KRAŠKE UMETNE OBRTI
Bogata izbira izdelkov iz lesa in keramike ter ročnih del s kraškimi motivi, primerni za vsakršno darilo
•j
S
S
$!
»
I
1
s
■i:
5 :*
jiji
l
•X
5:
iš
:Š
-L
I
6
I
I
I
.v
I
;Š
•v
I
cesta NABREŽINA-ŠEMPOLAJ
loom po železniškem prehodu

Trg Goldoni 5 — VOSCI VESELE
TRST — tel. 793-666 BOŽIČNE PRAZNIKE
brother VigorelliO?
POHIŠTVO
DARJO
vošči vsem klientom vesel božič in srečno 1981
KONTOVEL 97
HOTEL
RESTAVRACIJA
VALERIA
OPČINE — Ul. Tel. 211-204
Nazionale 156
ti k*
JUvubic
TRST — Ul. S. Cilino 38 Tel. 54-390
vošči vsem odjemalcem, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo leto 1981
dl M. Schart
34133 TRST Ul. F. Severo 20 P.O. Box 989 Tel. 040/60516 Telex 460636 STAC
PROIZVAJA IN IZVAŽA V 20 DRŽAV:
ELEKTRIČNE VODNE ČRPALKE - HIDROFORJE - ELEKTRIČNE, BENCINSKE IN DIESEL KOMPRESORJE
vošči prijateljem in klientom vesele božične praznike jn srečno 1981
/»£V li»vi /	i,t.v±
-HV	'v- -y
_ j:;!
GOSTILNA
LEBAN
BAZOVICA Ul. I. Gruden 53 Tel. 226-129
želi svojim klientom In prijateljem vesel božič In srečno 1981
I
X;
v!
|
;X
X;
MARUŠIČ
Ulica San Nicold 33 - tel. 60-227 VAM NUDI
—	Takojšnji in brezplačni pregled vida.
—	Recepte za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja.
—	Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov.
—	Kontaktne leče.
I
r
m
di FRANCO ŽAGO
TKANINE - OBLAČILA
TRST - Largo Barriera Vecchia 6
Tel. 90-730
mm.

PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
<OienicaUJ^
vošči vesel božič in srečno novo leto
PRIMO ROVIS
X;
I
S.
I
I
;X
I
1
I
I-
GOSTILNA
«PRI POŠTI»
Liliana Bontempo
vošči vsem klientom vesel božič in srečno novo leto
BAZOVICA — Ul. I. Gruden 56 Tel. 226-125
OBRTNIŠKO PODJETJE
MARMOR «ZIDARIČ»
želi svojim klientom in prijateljem vesel božič in srečno 1981
ŠEMPOLAJ 4/B
VALETIČ IVO in KARIS JOŽITA
V TRSTU ULICA BUONARROTI 6
1
Si
Yt
»v.
xi
|
I
š
I
¥i-
;s
j;:
I
Si
Ji
I
S
I
STROJI
ZA OBDELAVO LESA IN MIZARSKO ORODJE
Mario Bevilacqua
TRST - Ul. Conti 9 Tel. 793-071
Centro Raccolta Valute
MENJALNICA
TRST
Telet. 37-344 Ul. Dante 6
62-475
GOSTILNA
|
Ši
1
SARDOČ
vošči cenjenim klientom vesel božič in srečno novo leto
Vesel božič in srečno novo leto 1981
PREČNIK 1/B Tel. 200-871

ZANIMIVI REZULTATI OBŠIRNE ANKETE
«Hrošč» za dva predsednika
Fordov «scarab», svojevrstno vozilo, ki ga vidimo na posnetku, je b> last kar dveh predsednikov, najprej Eisenhowerja, potem pa De Gaulla. Izdelali so ga konec tridesetih let, v zamisli načrtovalca pa bi moral služiti kot premični urad. In v resnici je imel Eisenhouer med vojno v tem avtu svoje poveljstvo, dokler ga ni podaril generalu De Gaullu. Po koncu vojne je vozilo šlo v pozabo, odkrili pa so ga komaj trideset let kasneje, ko je bilo skoraj popolnoma uničeno. S potrpežljivim delom so ga obnovili in sedaj je «scarab» razstavljen v muzeju v St. Dizieru
Kdo se poslužuje avtocest?
Večina šoferjev se vozi po avtocesti na delovno mesto ali pa potuje iz službenih razlogov ■ Med počitnicami so potovanja po navadi daljša
RIM — Kdo potuje po italijanskih avtocestah? Zadnje ankete so nekoliko spremenile ustaljeno mnenje, češ da se Italijani poslužujejo avtocest predvsem v obdobju počitnic, ko se odpravljajo na daljša potovanja. Po avtocestah se torej vozijo predvsem uradniki ali podjetniki, v avtu pa imajo ponavadi še drugi dve osebi, medtem ko prevozijo poprečno manj kot sto kilometrov dnevno tako za delo kot v turistične namene: odločajo se za avtocesto predvsem zato, ker je tam mogoče voziti hitreje in terej prihranijo na času.
Poglejmo kakšfrf "šo odgovori na , anketo (anketiranih je bilo kar 155 tisoč avtomobilistov, medtem ko je 82 tisoč šoferjev odgovorilo na postavljena vprašanja po pošti):
1.	kubatura: 65 od sto šoferjev vozi avte, ki imajo med 1000 in 1600 kubičnih centimetrov.
2.	Poprečno se v vsakem avtu, ki pelje po avtocestah, vozi 2.6 potnika. Gre pa poudariti, da je to odvisno od tega če je praznik ali delavnik. Med prazniki je namreč ta koeficent mnogo višji in znaša poprečno 4 potnike n^ avto, medtem ko ima v delavnikih 37 od sto avtov samo šoferja, od teh se 87 odst. pelje na delovno mesto ah z njega, medtem ko je 51 odst. šoferjev na službenem potovanju.
3.	Kdor se poslužuje avtocest je v veliki večini ali uradnik, ali podjetnik ali pa profesionalec. Te tri kategorije predstavljajo več kot polovico uporabnikov avtocest.
4.	Frekvenca potovanj na avto-
cestah je mnogo višja kot so mislili pred anketo, da se večina u-porabnikov avtocest skoraj vsakodnevno ali vsaj večkrat na * teden poslužuje teh prometnic. 17 odst. šoferjev se vozi vsak dan po avtocesti.	.
5.	Dolžina teh potovanj je ponavadi krajša od 100 kilometrov, 80 odst. znaša manj kot 200 km, 90 odst. pa manj kot 300 km, To kaže na dejstvo, da se šoferji vozijo največ za delo. Daljša potovanja so namenjena predvsem turističnim namenom, ob teh priložnostih pa je v avtu večje število oseb.
6.	število potovanj v turistične namene in potovanj za delo je približno enako, čeprav je turističnih potovanj, kot je logično, več med prazniki, službenih potovanj in potovanj na delovno mesto pa je več nrd delavniki. Kdor potuje za, delo se poslužuje ponavadi inoč-nejšega vozila, če je na službenem potovanju pa prevozi več kilometrov, kot če se vozi ^samo na delovno mesto. Gre sicer za zelo predvidljivo dejstvo.
7.	Velika večina avtomobilistov se odloča za avtocesto ker je hitrejša in prihranijo na času. Zelo pogosti pa so tudi drugi odgovori: ker je avtocesta udobnejša, kor je krajša, ker je varnejša, ker je lažje dosegljiva. Marsikdo pa vozi po avtocesti preprosto zato, kor-nima nobene druge alternative. Odgovori onih, ki potujejo po avtocestah iz turističnih razlogov so nekoliko različni: tu gre predvsem za večjo varnost in pa za dejstvo, da so oznake na avtocestah mnogo bolj jasne kot na drugih prometnicah.
Sproščen uvoz avtov v Nigerijo
LAGOS — Nigerijski senat je sklenil odpraviti prepoved uvoza avtov. Gre za odpravo protekcionističnih ukrepov, ki jih je sprejela nekdanja vojaška uprava, da bi zmanjšale konkurenci za domače tovarne, ki montirajo osebna
vozila po tujih licencah. Najvišja cena uvoženih avtomobilov bo približno 20 milijonov lir, carino pa bodo računali na podlagi tovarniške cene in ne več po ku-baturi.	/
DETROIT — Predstavnik ameriške tovarne Chrysler je zanikal govorice, po katerih naj bi ji japonska avtomobilska hiša Mitsu-
bishi posodilo 100 milijonov dolarjev, da bi premostila sedanjo hudo krizo.
DETROIT — Tovarna Ford je dobila 725 milijonov dolarjev posojila, s katerim bo vrnila 500 milijonov dolarjev, ki sta ji posodili pred časom Fordovi tovarni v Zvezni republiki Nemčiji in Veliki Britaniji.
‘V*	T*
Tagora—Talbotov ponos
Tagora je trenutno najmočnejši avto, ki ga proizvaja francoska tovarna Talbot
Pomoč pri splošni ohladitvi
Na naših pomorskih potepih in križarjenjih ne moremo načelno izključiti, da bomo prej ali slej naleteli na brodolomca, ki kaže znake splošne ohladitve. Ob tem moramo seveda poznati nekaj osnovnih pojmov pri nudenju pomoči tovrstnim ponesrečencem, saj bi z nepravilnim pristopom brodolomcu lahko bolj škodili kot koristili.
Da, bo lažje razumljivo, zakaj lahko le pravilna pomoč reši življenje splošno ohlajenemu, moramo navesti vsaj nekaj splošnih - značilnosti, ki nastajajo v človeškem organizmu, ko se postopno ohlaja, že zadnjič smo navedli, da obstajajo razne jaze postopne ohladitve, smrt pa nastopi šele, ko pade telesna temperatura pod 27: stopinj. Ohlajevanje pa ne poteka v telesu enakomerno. Človeško telo skuša smotrno nadoknaditi postopno ohlajevanje in usmeri vso toploto k notranjim organom (jedru) žrtvuje pa periferijo in okončnine (lupino). To se pravi, da smrt nastopi, šele ko pade temperatura jedra pod 27 stopinj, saj je lupina dosegla to temperaturo že v prvih fazah postopnega ohlajanja. Tako uravnavanje nam med drugim omogoča, da zaznamo prVe znake postopnega ohlajanja, ko lahko še brez problemov ukrepamo, seveda če se prostovoljno namakamo, brodolomec nima take možnosti, zato se bo proces ohladitve nadaljeval brez premorov. Ob tem ne bo odveč, če omenimo, da v telesu nastajajo tudi zapletem kemični procesi, med drugim se kri v končnih fazah že kisa.
Ko bomo torej splošno ohlajenega brodolomca potegnili na krov. moramo predvsem paziti, da bi se hladnješa kri lupine (roke, noge, koza in mišice) mešala s toplejšo krvjo jedra (možgani, srce, pljuča, jetra, ledvice, želodec, drobovje, vranica. . .), saj (n v nasprotnem primeru neizogibno nastopila smrt. V poštev torej pride samo tako nudenje pomoči, ki zviša temperaturo jedra. V prvi vrsti ponesrečenca čim manj premikamo. Z nožem ali škarjami prerežemo vrhnjo obleko od vratu do spodnjega dela' trebuha. Na perilo položimo v vroči vodi namočeno rjuho, šele nato ponesrečenca preiudno zavijemo v odeje, še prej bomo seveda ugotovili, če brodolomec sploh še diha, ali ima celo znake zadušitve. V takem primeril bomo takoj ukrepali. Umetno dihanje je treba izvajati z usti' in ne v drugimi metodami, saj bomo, le tako uvajali v pljuča topel zrak. Po eni uri bomo topel obkladek na prsih in trebuhu ponovili, seveda bomo postopoma brodolomca tudi slekli premočenih oblek.
To je vse, kar lahko napravi počitniški kapitan, ki naključno mleti na brodolomca. Vseeno moramo še enkrat ponoviti, da bi bi(a vsaka masaža udov. premikanje in nudenje toplih pijač lahko usodna. Ponesrečenca je treba čimprej prepeljati v bolnišnico, kjer bodo lahko preprečili nadaljnje komplikacije, ki mstajajo pri ogrevanju.
■ Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel, (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina
Mesečno 5,000 lir — vnaprej plačano celotno 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 9	24. decembra 1980
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 cADIT* DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 43 mmj
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
.	Član italijanske
IZTT	zveze časopisnih
1 Trst	založnikov FIEG
OB OBISKU KENIJSKEGA PREDSEDNIKA MOIJA V SUDANU
Kenija in Sudan izpričala privrženost načelom Organizacije afriške enotnosti
Kmalu ministrski Sestanek med Etiopijo, Kenijo in Sudanom, na katerem naj bi razpravljali o miru v afriškem rogu
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
NAIROBI — Obisk kenijskega predsednika Daniela Arapa Moija v Kartumu pomeni korak naprej v prizadevanjih za spodbuditev sodelovanja med tremi sosedami v severovzhodni Afriki, to je med Ke ni jo, Sudanom in Etiopijo. Tako so napovedali, da bo na začetku prihodnjega leta v Adis Abebi ke-nijsko-sudansko-etiopsko ministrsko srečanje, vrhu tega pa naj' bi se «v najkrajšem možnem času* se stali tudi voditelji treh držav.
Obisk kenijskega predsednika Moija v Kartumu je bilo že tretje v seriji državniških srečanj treh vzhodnoafriških držav: v novembru je sudanski predsednik Džafar El Nimeiri obiskal Adis Abebo in se dogovoril o normalizaciji odnosov med Sudanom in Etiopijo, ki ju je v preteklosti razdvajalo eritrejsko vprašanje, v začetku decembra oa je etiopski voditelj Mengistu Haile Mariam dopotoval v Nairobi in sklenil vrsto sporazumov o tesnejšem gospodarskem sodelovanju med Kenijo in Etiopijo. Tem trem dvo stranskim' srečanjem naj bi zdaj sledilo še trojno srečanje voditeljev Kenije, Sudana in Etiopije, na katerem naj bi postavili temelje no vemu «vzhodnoafriškemu trikotniku*.
V ta namen naj bi čimprej ustanovili trojni, kenijsko-sudansko-etiopski ministrski posvetovalni komite, ki bi se sestal v Adis Abebi da bi razpravljal «o miru na rogu Afrike*. Kenija sicer zanika, da bi bil ta novi vzhodnoafriški trikotnik
TOLMIN - V torek je bil v Tolminu sestanek članov komisij za mednarodne odnose pri OK ZSMS severnoprimorske regije (Tolmin, Nova Gorica, Idrija in Ajdovščina), katerega je sklical novi predsednik za ta vprašanja v regiji Drago Podobnik.
Sestanek v Tolminu je bil take vrste; na katerem so se člani vseh štirih občinskih konferenc ZSMS zavzeli za enotno in usklajeno delovanje na tem mednarodnem področju. s posebnim pogledom na sodelovanje z mladimi iz zamejstva.
V samem začetku sestanka so se dogovorili o delu komisije za mednarodne odnose v severnoprimorski regiji in planih dela komisije za mednarodne odnose pri RK ZSMS. O delu severnoprimorske regije je podrobneje spregovoril Drago Podobnik, kateri je orisal dosedanje delo in glavne pobude, ki jih nova komisija namerava izpeljati v kratkem času. Pri tem se je dotaknil stikov z mladimi iz Benečije (smučarsko tekmovanje na Matajurju v mesecu januarju), ter akciji, ki jih nameravajo izvesti po obmejnih občinah z namenom, da se še v večji meri seznanijo mladi o stanju slovenskih narodnostnih skupnosti, ki živijo v Italiji, Avstriji in Madžarski. Nato pa je član komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS, Samo Krivic, podal glavne smernice dela RK ZSMS in pri tem podčrtal pomen bnost, ki jo RK ZSMS polaga sodelovanju z zamejci. V zaključku te prve točke pa so še posegli člani vseh štirih prisotnih OK, ter podali lastne programe in možnosti razvoja mednarodne dejavnosti v vsaki občini. Med poglavitnimi sklepi pa naj omenimo, da je prišla do izraza želja, da bi večkrat v letu vse severnoprimorske občinske konference priredile enotne akcije, v katere naj bi se vključili tudi mladi h Benečije in goriške pokrajine.
Druga točka dnevnega reda pa je Predvidevala razpravo o položaju Slovencev v Italiji ter o delu mladih v Benečiji. Gorici in Trstu, o čemur je poročal predsednik mladinskega odbora SKGZ Igor Komel. Komel je predočil trenutno stanje v zvezi z bojem Slovencev v Italiji za globalno zakonsko zaščito ter obnovil razvoj obmejnega mladinskega sodelovanja, ki polagoma zado-biva svoio namensko obliko.
Kot smo že v samem začetku povedali je bil to prvi sestanek v taki sestavi, na katerem so bili prisotni .Sani komisije za mednarodne odnose vseh štirih severnoprimor-skLb regij. P e splošnem mnenju je to ponoven korak k razvivanju stikov in enotnih pogledov na obmejno mladinsko sodelovanje; kar pomeni IV> drugi »tram tudi zainteresiranje večjega števila mladih o tem pomembnem vDfsšanju.
BOGOTA — Kolumbijska policija je v severnem delu države zaplenila 40 ton marihuane in aretirala 24
«vojaški pakt*, uperjen proti Soma liji; in predsednik Moi je posebej poudaril, da želi izboljšati odnose z Mogadišem. Kolikor bi se le-ta odpovedal svojim «ekspanzionistič-nim ambicijam*, toda dejstvo je, da sta se Kenija in Etiopija začeli tesneje zbliževati po tistem, ko sta se obe čutili ogroženi od somalijskih ozemeljskih zahtev do etiopske pokrajine Ogaden ter do kenijske severovzhodne pokrajine. Vrhu tega se zdi, da je tri dežele zbližal tudi skupni strah pred izoliranostjo Ke nije v vzhodni Afriki, Etiopije na afriškem rogu in Sudana v arabskem svetu, in da so. zato premagale obstoječe ideološke razlike med njimi.
Toda skupno sporočilo o Moijc-vem obisku v Sudanu se ne omeju je zgolj na novo regionalno sodelo vanje treh držav, temveč hkrati iz raža vso podporo novemu ugand skemu predsedniku dr. Miltonu Oboteju in poudarja željo, da bi se «ponovno okrepile zgodovinske vezi bratstva, sosedstva, prijateljstva in sodelovanja med Kenijo, Sudanom in Ugando*. Dr. Obote je že naDO-vedal. da si bo prizadeval spodbu diti stike s Kenijo in Sudanom, toda 'vse doslej je za kaj takšnega predstavljala oviro tanzanijska : vloga v Ugandi, ki so jo bib javno obsodili tako v Nairobiju kot v Sudanu. Kenijski in sudanski predsednik sta v preteklosti terjala takoj šen umik tanzanijskih sil iz Ugande kot pogoj za kakšno; koli vzpostav ljanje sodelovanja v vzhodni Afriki.
Med obiskom kenijskega predsed nika v Sudanu sta se oba voditelja zavzela tudi za takojšnje srečanje držav z območja Indijskega oceana, na katerem bi razpravljali «o poslabšanju razmer na rogu Afri-
oseb. Vrednost zaplenjenega mamila naj bi znašala po ocenah kolumbijske policije približno ’ 4 milijone dolarjev. Tihotapci šo nameravali mamilo poslati na tržišča .severnoameriških držav.
COSENZA — Sedem oseb je včeraj izgubilo življenje v dveh prometnih nesrečah, ki sta se pripetili v pokrajini Cosenzi.
PARIZ — Francosko sodstvo je o-mejilo gibanje voditelju vseevropskega neofašističnega gibanja FA NE, Marcu Fredriksenu., Sodstvo je sicer že 3. septembra letos razpustilo njegovo gibanje.
ke*. Pri tem sta pouaarila, da je «vamost v Indijskem oceanu sestavni del celotne varnosti v Ev ropi, v Sredozemlju, Rdečim morju in v Afriki*. Zato naj bi se vodi telji držav s tega območja sestali, da bi razpravljali o «Indijskem o-ceanu kot območju miru*. Takšno srečanje držav Indijskega oceana je svojčas že predlagal uredsednik Madagaskarja Ratsiraka, vendar ga zavoljo nasprotovanja nekaterih iz med njih niso mogli organizirati.
Čeprav je Kenija pred pol leta odobrila vojaške olajšave za ame riške vojne ladje in letala v svoji luki Mombasi ter na letališčih Em bakasi in Nanyuki, pa je njen pred sednik med obiskom v Sudanu nou daril svgjo privrženost načelom Or ganizacije afriške enotnosti ter neu vrščenega gibanja. V kenijski pre stolnici Nairobiju bo namreč prihodnje leto vrhunsko srečanje Or ganizacije afriške endtnosti in pred sednik Moi bo za leto dni prevzel funkcijo voditelja Črne celine, kai bo nedvomno povečalo vlogo Kem je v razreševanju žgočih hfriških problemov.
Prav zato skupno sporočilo o Moljevem obisku v Kartomu toliko poudarja potrebo, da morajo biti afriške države dosledno privržene Or ganizaciji afriške enotnosti, ki da je «življenjsko pomemben inštrument- za razreševanje dvostranskih in regionalnih sporov*, hkrati pa opozarja, da je «.potrebno afriške probleme razreševati po mirni poti. v skladu z načeli OAE in v afri škem okviru*. Kenijski in sudanski predsednik sta zahtevala «takojšen umik vseh tujih sil iz čada ter vzpostavitev premirja, tako da bi s političnimi pogajanji razrešili čadski spor po mirni poti*. Libijske sile v skupnem sporočilu niso naravnost omenjene, toda Sudan, ki .je sosed Čada, je že poprej nasprotoval vmešavanju Tripolija v čadske zadeve, medtem ko je Kenija v preteklosti izražala pomisleke do libijskih prizadevanj za širjenje vpliva na Črni celini.
Ne nazadnje pa Moijev obisk v Kartumu izpričuje željo kenijskega voditelja, da odigra vidnejšo vlogo na afriškem in mednarodnem pri-žorišču. Po končanem obisku ie izjavil, da je napočil čas, ko bi afriški voditelji morali «okrepiti svoje ideale za ustvarjanje združenega kontinenta*. Rekel je, da je, «ke-nijska politika prijateljstva z drugimi narodi* že pritegnila pozor nost v svetu in da je prejel povabila, naj obišče Nigerijo. Indijo in Avstralijo. Skratka, Moi že doka zuje, da želi biti skrajno aktiven prihodnji predsednik Organizacije afriške enotnosti.
TIT DOBERŠEK
DOHA — Eksplozija v saudskem letalu, ki je letelo iz Dahrana v Karači, je ubila dva otroka, tri pa ranila. Novico je sporočila katarska letalska družba, ki je k temu dodala, da je letalo pristalo na letališču pri Dchi.
miiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiMiiniiiiimi iii iiiiiimiiit iiiiii im m niiiiiiiiii uiniini
NOVOROJENČEK V ŽIVALSKEM VRTU
londonskem živalskem vrtu imajo novorojenčka. Mali antilopi, ki prišla na svet pred tednom dni, jc ime Ivy, kar v swahilijskem iku pomeni »Mogoče*. Živalica pa se počuti dobro, saj jo skrbni čuvaji vsake Miri ure hranijo s steklenicami niicka.
■iiiiiliiii umu imii iiiiiiiimiii iiiiiiii m iiiiuiu minulimi mi* H',,,ii ii*ii n im»'i mm •m* ini'iiniuiim umili
SESTANEK MLADINE SEVERNOPRIMORSKE REGIJE
Za tesnejše sodelovanje z mladimi iz zamejstva
0 stanju manjšine je poročal predsednik MO SKGZ igor Komel
SREDA, 24. DECEMBRA 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Ludwig van Beethoven
13.00	Arte citta
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK 1
14.00	šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar
14.35	Partridgeva družina
15.00	Dragi Bing, glasbena oddaja
15.55	Pet letnih časov
17 00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2. 1. . . stik!
18.00	Šolska vzgoja:
Obletnice
18.30	Problemi gospoda Rossija
19.00	Dnevnik — Kronike I9.2c La lunga caccia, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK 1 20.40 Serpico
21.35	Igre pod božičnim drevesom
22.30	Božični« koncert z Lucianom Pavarottijem
23.45	Razmišljanja o božiču
23.55	Božičnica — maša polnočnica
Drugi kanal
12 30 Dnevnik 2 — Za in proti
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Maring
14.00	Popoldan
14.10 Edvvard VII., vvaleški princ
15.25	šolska vzgoja
16.30	Tolpa petih
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Popoldan
18.00	Šolska vzgoja:
Otrok in psihoanaliza
18.30	Dnevnik 2 — Športne vesti 18.50 Peter
19.05	Planet Toto Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI ' STUDIO
20.40	Cristo si e fermato a Eboli
21.40	Glasbena komedija:
Aggiungi un pošto a tavola
Tretji kanal
16.45	30 let popevk iz Sanrema
17.35	«Disko» v Sanremu
18.35	Sto italijanskih mest:
Gubbio
19.00	DNEVNIK 3
19.30 Risanka
19.35 Corpo 12: Edda '
20.05	Večerna glasba
20.45	I verdi pascoli — film Režija: Wil|iam Keighley in Marc Connelly; igrajo: Rex Ingram, Oscar Polk. Eddie Anderson, . .
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.20 in 10.00 TV V ŠOLI 17.20 Poročila
17.25	Z besedo in sliko
17.40	Ukročeno oko
18.05	Na obisku
18.40	OBZORNIK 18.55 Ne prezrite
19.10	Risanka 19.24 TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Film tedna:
Jeremiah Johnson
21.50	V znamenju
22.05	Pohorske glažute
Koper
17.30	Predsednik nogometnega kluba, film (ponovitev)
19.00	Visoki pritisk, zabavnoglasbena oddaja
19.30	Aktualna tema
20.15	Stičišče
20.30	Moj oče monsignor — film
22.00	Danes
22.10	Klic gora — dok. oddaja
Zagreb
15.50	Rokomet Medveščak - Željezničar
17.45	Mali šlager
18.15	Danes v skupščini
18.45	Dokumentarni film
19.00	Venerina pahljača, dok.
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Prosta sreda
21.30	Pop šarada
22.30	Dok. film
ŠVICA
18.00 Program za mladino 19.05 La piccola fiammiferaia
19.20	Angenda 80/81 20.35 Risanke
23.15 DNEVNIK
23.20	Concerto d'organo
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po
naše: 8.10 Jutranji almanah: Cvetje hvaležno odklanjamo; 9.00 Gla sbena matineja; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti ir, omika Nadiških dolin; 12 30 Melodije od vsepovsc '	13.20
Zborovska glasba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Giovan-ni Guareschi: «Don Camillo in Peppone* — 3. del; 15.00 Nove plošče; 16.30 Po poklicu jazzar; Chick Webb; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci; Pevska revija «Cecilijan-ka 1980» v Katoliškem domu v Gorici; 18.00 - 24.00 Božično pričakovanje v glasbi in besedi; 20.00 Božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu, ki je bil v tržaški katedrali sv. Justa 7. januarja letos; solisti so Ljuba Berce - Košuta, Marta Valetič, Bruno Kralj in Aleksander Žerjal, združeni zbor Zveze vodi Zorko Harej;
21.00	Mirko Mahnič: «Večno žarenje*, izvaja Radijski oder, režija avtor; 24.00 Polnočnica iz župne cerkve na Repentabru.
KOPER
(Slovenski program)
6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Zapojmo pesem: mladinska zborovska glasba; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon. . .;	16.30 Primorski
dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. .	10.10 Otroški koti-
ček; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.35 Samo glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima z zanimanjem in simpatijo; 14.10 Mala diskoteka; 14.33 Jugoslovanski motivi; 15.45 Mini juke box; 16.00 Besede, ki jih poznamo in ki jih ne poznamo; 16.55 Pismo iz; 17.00 LP; 18.15 Orkester in zbor Chuco Valdes; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00, 8 00, 9.00, 12.00, 13.0'k 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.25 Božične zgodbe; 7.25 Razmišljanja; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dnevni variete: 12.03 Vi in jaz; 13.25 Glasbeno-govorni program; 14.03 Garofani rossi; 14.30 Knjiga — diskoteka: 15.03 Rally; 15.30 Errepi - 1; 16.30 II colpo di glottide, pavratek pesništva v Italiji; 17.03 Patchvvork; 18.30 Carlo Gozzi in družina; 19.30 Radio anch'io; 11.00 Dnevi' varie-
drama; 21.03 Premio 33; 21.30 Check-up; 22.00 Lirika; 23.00 Bo žič v sedmih notah: 23.55 Mašg.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
8.45	Dnevi; 9.05 Amore quotidiano; 9.32 Radio 2 — 3131; 12.45 Corrado 2; 13.40 Sound-Track; 15.00 Radia 2 — 3131; 15.32 Disco club; 17.32 Skupina MM; 18.32 Besede na pesku, radijska drama; 20.40 Prostor X; 22.00 - 22.50 Nottetempo.
LJUBLJANA
5.00. 7.00. 9 00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.20 Rekreacija; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutru otro ci!; 8.08 Z glasbo v dober dan: 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb;
9.05	Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo. ..; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 «Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost: 18.30 Kaj radi poslušajo: 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!;
19.45	Minute z ansamblom Toneta Kmetca; 20.00 Koncert za besedo — Zima; 20.25 Slovenske narodne pesmi v priredbah skladateljev Danila Švare in Janka Ravnika; 21.50 Giacomo Puccini; Odlomki iz opere Madame Butterfly; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.35 Iz naših sporedov; 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Jazz pre/ polnočjo;
20.05	- 4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 25. DECEMBRA 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Romanticismo
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja 12 20 Risanke
13.00	Dan za dnem 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Cammina non correre
15.50	Koncert:
Riccardo Cocciante
16.30	Dnevnik 1 — Flash
16.35	3, 2, 1. . . Stik!
17.35	Bandarjeve dogodivščine
19.00	Dnevnik 1 — Kronike 19.20 La lunga caccia, 2. del 19.45 Almanah in vremenska slika 20 00 DNEVNIK 1
20.40 Flash
21.55	Ziegfeld e le sue follie
Ob koncu DNEVNIK 1 in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Risanke
10.30	Vesel božič, otroci!
10.50	Trnjulčica — balet
11.50	Trije poizkusi za tatu
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Popoldan
14.00	Ljubimec gospe Maighet
16.30	Dnevnik 2 — Flash
16.35	Popoldan
17.05 £ simpatico ma gli romperei il muso — film
18.50	Planet Toto Vremenska napoved
19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 Starsky e Hutch
2135 Moj prijatelj Pietro Germi
22.35	Celentano;
Paura di un trionfo DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
Tretji kanal
16.35	Lahko vam povem zgodbo; Vittorio Podrecca in otroško gledališče
17.30 Beseda in ogenj
18.50	Teatro aerobati
19.00	DNEVNIK 3
20.00	«Superbabica» na pomoč
20.05	Večerna glasba
20.45	Glasba v barvah
22.25	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 in 16.10 Šolska TV
17.10	Poročila
17.15	Poljudno znanstveni film 17.55 Zeleni oblaki:
otroška nadaljevanka
18.25	OBZORNIK
18.35	Na sedmi stezi
19.10	Risanka 19.24 Zrno do zrna
20.00	Tretja razsežnost
21.35	Odprto za ustvarjalnost
22.15	V znamenju
Koper
17.30	Moj oče monsignor, film (ponovitev)
19.00	ODPRTA MEJA
19.30	Jazz na ekranu
20.00	Risanke
20.15	Stičišče
20.30	Streli maščevanja, film
21.50	Danes
22.00	Don Juanove vroče noči, film
Zagreb
17.45	Ptičje strašilo
18.15	Naša obramba
20.00	Meridiani
20.50	Kvizkoteka
22.05	Ali se med seboj dovolj poznamo?
ŠVICA
15.30	Risanke
18.50 H monello — film
19.40	Nel silenzio della neve 20.35 Lupi e pecore — film
22.10	Sanje — balet
22.40	L’albero , dei soldi, TV film
• . ---------------
TRST A «
8.00; 13.00, ,14.00. 19.00 Poročila;
8.20	Božič v svetu; 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pianist Ronnie Aldrich; 10.00 «Veseli-te se, ljudje*, božična ljudska o-pravila in opasila; 10.30 Radijski koncert pastoralne glasbe; 11.00 Mladinski oder: «Jaslice v gozdu;
11.30	Beležka; 11.40 Miša Paname-ricana; 12.00 Drugačni božiči;
12.30	Glasba po željah -- I. del;
13.20	Glasba po željah — II. del;
14.10	Mladi pred mikrofonom; 14.45 Poje Bing Crosby; 15.00 - 19.00 Božično popoldne; 15.00 Slovenske zborovske pesmi; 15.35 »Večno žarenje*; 16.30 Orkestri lahke glasbe; 17.00 Božični koncert Zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu, ki je bil v tržaški katedrali sv. Justa 7. januarja letos; solisti so Ljuba Berce - Košuta, Marta Valetič, Bruno Kralj in Aleksander Žerjal, združeni zbor Zveze vodi Zorko Harej; 17.40 Orkestri lahke glasbe; 18.00 Božič v slovenskem pesništvu; 18.20 Simfonična glasba na temo: Georges Bizet: Preludij iz Arležanke — Nikolaj Rimski -Korsakov: Božična noč, suita.
KOPER
(Slovenski program)
6.30 ip ,7.25 Poročila: 6,00 Glasba •„ za dobro jutro; 8.00 Val 202; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi iz-
vajalci; 14.00 Koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Do godki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9 30. 10.30, 11.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poro-
čila; 7.00 Dobro jutro .v glasbi: 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Zmaj — otroški kotiček; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.35 Razni motivi; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.45 Popevke 16.10 Poje skupina Santa Esmeralda; 16.55 Knjige v izložbi:	17.00 Poslušajmo jih;
17.32 Klavirske skladbe; 18.00 Jugoslovanska pop glasba; 18.32 Na koncertu; 19.15 Poje Gianni Bella; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
8.00. 13.00, 17.00, 19.C0 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.00 Božična glasba; 9.00 Zvezda sc je u-stavila. . .; 10.45 Maša; 15.00 Ral-ly; 15.30 Errepi 1; 16.30 Opereta; 17.05 Patchvvork; 18.35 Glasba;
19.30	šofer: 21.03 Glasbena Evropa; 21.50 Šport; 23.00 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30.	8.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30.
15.30,	16.30 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 0.05 Amore quotidiano; 9.32 Poezija in glasba. na praznični dan; 12 45 Radijski pogovor; 13.41 Sound -Track; 15.00 Glasba; 15.35 Radij-
ska drama: 16.32 Disco club; 17.32 Skupina MM; 18.32 Potovanje; 19.50 šolska vzgoja; 20.10 Prostor X; 22.00 in 22.50 Nottetempo.
LJUBLJANA
5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila: 4.50 Dnevni kole-
dar; 5.30 Jutranja kronika — obvestila; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutjo, otroci!; 7.30 Iz naših spor&dov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za. .	11.35 Znano
in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13.30 Priporočajo vam. ..; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert: Čajkovski: Labodjo jezero; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. . .; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 18.35 Tele-mann in Corelli v priredbah in v domači izvedbi: 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Poročila — Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05 - 4.30 Nočni program.
PETEK, 26. DECEMBRA 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.00	Romeo in Julija — balet
11.45	Risanke
12 20 Yellow magic orchestra
13.00	Agenda časa
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Umberto Tozzi, koncert
14.40	L’esprešso sottomarino
16.10	3, 2, 1. „ ! stik!
17.10	Dnevnik 1 - Flash
17.15 Come sposare una figlia, film
18.50 Dnevnik 1 — Kronike
19.20	La lunga caccia — 3 del
19.45	Almanah
in Vremenska slika 20 00 DNEVNIK 1
20.40	Ping-pong
21.30	In nome di Dio — film DNEVNIK 1 in Vremenska slika
Drugi kanal
10.00	Risanke
10.25	Le monellerie di Tom Saw-yer — film
11.55 Harold Lloyd show
12.20	Risanke
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Popoldan
14.00	Ljubimec gospe Maigret
15.00	Je bogata, jo poročim, nato jo umorim — film
16 45 Tolpa petih 17.10 Dnevnik 2 - Flash 17.15 Popoldan
18.30	Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Planet Toto
Vremenska slika 20.40 Portobello
22.00	Aggiungi un pošto a tavola, glasbena komedija
Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
Tretji kanal
15.45	Kronika koncerta Francesca Guccinija
17.55 Vlak v gozdu — 1. del
18.40	Sto italijanskih mest, Videm
19.00	DNEVNIK ?
19.30	«Superbabica» na pomoč
19.35	Sanfarcangelo, 10 let kas-neje
20.05	Glasbeni večer
20.45	Kronanje Popeja — opera
23.45	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45 - 14.55 TV v šoli
16.35	Poročila
16.40	Pravljice iz lutkovnega vozička
17.00	Pan Tau, otroška oddaja
17.30	Godba brez not
18.00	Razvoj gozdne železnice, 1. del
18.10	Zgodovina tramvaja
18.30	OBZORNIK
18.40	Pohorski steklar
19.00	Zlata ptica
19.05	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK
20.00	7 + 7.
zabavnoglasbena oddaja
21.05	T. Hardy:
Župan v Casterbridgeu, nadaljevanjka
22.10	Nočni kino:
New York, Nevv York
Koper
17.40	Streli maščevanja, film - (ponovitev)
19.00	Aktualna tema (ponovitev)
19.30	Otroški kotiček
20.00	Risanke 20.15 Stičišče
20.30	Lancelot jezernik — film 21.50 Danes
22.15	Eksekutorij - TV film 23.25 Baletna oddaja
Zagreb
17.45	Otroška oddaja
18.15	Koraki, otroška oddaja
18.45	Zabavno glasbena oddaja
20.00	7 + 7,
zabavnoglasbena oddaja 21.05 Edvvard in gospa Simpson, film
22.10 Portreti:
Vladimir Dedijer
ŠVICA
14.30 Un generale e mezzo — film
16.00	Dot e il canguro
21.40 Riprendiamoci B'ortc Alamo
TRST A
8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.20 Slovenske božične pesmi;
9.00	Božičnica; 9.30 Priljubljene melodije; 10.00 Radijski koncert; Nabožna glasba: 11.00 Mladinski oder: «Božični obisk pri bolni gospe*; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 12.30 Glasba po željah — T. del; 13.20 Glasba po željah — H. del; 14.10'Otroški kotiček: Kje je napaka?; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Giovanni Guareschi; «Don Camillo in Peppone* — 4. del; 15.00 Okuole ognjišča — pred studencan, snopič prafe in muzike, naših judij; 16.00 Neposreden prenos božičnega koncerta iz župne cerkve v Sv. Križu; 17.30 «Božič pri Cupiellovih*.
KOPER
(Slovenski program)
7.25 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar;
13.00	Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Svi-rac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Zlatko 'Pejakovič; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.32 Mozaik; 11.00 Kim; 11.35 Samo glasba; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala di skoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec: 15.10 Ital. zbori; 16.00 Kultura in družba; 16.32 Crash; 16.55 Turistični napotki;
17.00	Glasba, šport in zanimivosti: 18.15 Pojo Seventhy Avenue; 18.32' Petkov koncert; 19.45 Nasvidenje jutri.
RADIO 1
7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
9.00	Neapelj: Božič s sorodniki;
11.00	Sexy West; 12.00 Vi in jaz 80; 13.15 Glasbeno govorni program; 14.30 Šolska vzgoja; 15.00 Rally; 15.30 Errepi —1; 16.30 Fo-nosfera; 17.05 Patchvvork: 18.30 Carlo Cozzi in družina; 19155 Stanovanje; 21.03 Dirigira Herbert von Karajan; 22.00 Resnica.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15130, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 9.00 Dnevi; 9.05 Amore quotidiano; 9.32 Poezija in glasba bo praznični dan; 12.45 Hit parade: 13.41 Sound - Track; 15.35 II can-tante; 16.37 Disco club; 17.32 Skupina MM; 18.32 Gledališče - zgodovina; 19.00 Srečanje s protago-
nisti; 19.50 Prostor X; 22^00 Nottetempo.
LJUBLJANA
5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,, 12.00,
14.00	Poročila; 4.50 Dnevni kole dar; 5.20 Rekreacija; 6.00 Dobro jutro, rojaki na tujem!; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 8.52 Naši umetniki mladim poslušalcem; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno -G. Rossini, F. Mendelssohn; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 13.50 človek in zdravje; 14.05 S poti po domovini; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Razgledi 1» slovenski glasbeni literaturi: Klavirske, skladbe Franca Poilini-ja; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Bratov Avsenik; 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.00	Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Lirični u-trinki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik; 00.05 - 4.30 Nočni program.
PRIMORSKEGA DNEVNIKA,
KI PORAVNAJO CELOLETNO NAROČNINO DO 28. FEBRUARJA

- v % ' \
H§ P
k v **	>*. site
>* 6; v> r-*	. ■*	- •J L-.* ifc *
v	^ 'S
/

V'4v
;Y
; mi « i	/-**-——
HH jT
;*%4, j ?	3,
J*T-•ff; V 'Sr >!
Y^mmm


sni
figi
Mi
HSm -m
ŠMM
■umJM

1 ;
»i

'-afe^PaiP^i

m®