Fosamerjna številka 10 vinarjev.
SlEV. 292.
v UDijaDi, v Celriek 21. decemaro &
г Velja po poŠti:
Za oelo leto naprej . . 26'— sa en meseo „ . « „
za Nemčijo oeloletno ia ostalo Inozemstvo ,
V	Ljubljani na
Za oelo leto napre}, , sa en meseo „ , .
V	opravi prejeman mmčiie
s Sobotna Izdaja: s za oslo leto ...... K V—
sa Memčlj ® celoletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
2-: j 29'-„ S5'-
doms
K24--» 2 » 1*80
Leio XLiY.
Inseratl:
Enostolpna i ethvrsta (7u mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3)v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjlb naroclllb primeren popust po dosovoro.
Poslano:
Enostolpna p.titvrsta po 80 vin.
Izhaja vsak dan Izv emšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni ređ
Kar Uredništvo je т Kopitarjevi nllol štev. 6/U1. Rokopisi se ne vračajo* nelraoklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telelona Štev. 74 =
Političen list za
Upravništvo |e v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Bačna poštne brantlnio« avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-berc. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Ministrstvo Oam-Mariinic.
Dr. pl. Spilzmilllef ofliožil sestavo ralnl-slrslva. — NO! kabinet. —
Dunaj, 20,.decembra. Z ozirom na celokupen poiitiSni položaj je položil tajni svetnik dr. pl. Spitzraiiller poverjeno mu na-.logo za sestavo novega ministrstva zopet v cesarjeve roke.
Sestavo novega kabineta je poveril cesar grofu Clam-Martinicu. Ta je listo novih ministrov že predložil cesarju.
Sestava nove vlade.
Dunaj, 20. dec. Nova vlada je sestavljena:
Ministrsko predsedstvo in poljedelstvo: grof Clam-Martinic.
Notranje stvari: baron pl. Handel.
Pravosodje: baron pl. Schenk.
Trgovina: dr. Urban.
Nemški minister krajan: Bacrnrither.
Javna dela: baron pl. Trnka.
Pouk in bogočastje: baron pl. ^ussa-
rek.
Železnice: baron pl. Forster.
Deželna bramba: baron pl. Gcorgi.
Gališko ministrstvo; dr. pl Rr«'-rr/nski.
Cesar Karel se je vrnil s potovanja na laški bojni črti. Designirani ministrski predsednik dr. pl. Spitzmiiller je poročal monarhu o novosestavljenem kabinetu in o vodilnih temeljnih idejah novega ministrstva. Kakor se da posnetj iz časopisja, je bila krona mnenja, da mora novo ministrstvo rešiti vsa pereča politična vprašanja in ne samo posameznih. Dr. pl. Spitzmii!/er je začel tedaj izdelovati nov načrt za sestavo kabineta. Časopisje je vedelo poročati, da je naletel pri tem na resne in velike težkoče. In danes izvemo, da je dr. pl. Spitzmiiller odložil svoj mandat za sestavo novega kabineta in odstopil kot pnnZstrski predsednik. Cesar je poveril sesf/avo novega ministrstva grofu Clam-Masinvcu, poljedelskemu ministru v dr. KDerberjevem kabinetu. Grof Clam-Martinic je to nalogo prevzel in stopil pred cesarja, s perfektno listo članov novega kabineta.
In danes imamo novo mrj'strstvo. Naj-markantnejše osebnosti v te/m ministrstvu so Clam-Martinic, ki je poleg ministrskega predsedništva prevzel tu/di poljedeljsko
ministrstvo, dalje notranji minister baron pl. Handel, finančni minister dr. Spitzmiiller in pa župnika združenih nemških strank trgovski minister dr. Urban in nemški mi' nister krajan dr. Baernreither. Novi ministri so večinoma možje, ki so bili izbrani za dr. Spitzmullerjev kabinet. Zanimivo je dejstvo, da je sedaj zopet upostavljena institucija nemškega ministra krajana.
Kakor se sklepa iz te nenadne spremembe na krmilu države, stoje sedaj v ospredju avstrijskega političnega življenja še vsa druga važnejša vprašanja kot je nagodba. Današnja »Tagespost« poudarja, da si je stavil novi ministrski predsednik grof Clam Martinic za svoj ciij, da bo zastopal г vso odločnostjo avstrijsko državno misel. Iz lega vzroka svari »Tagespost« Nerpce, naj novega predsednika, vkljub temu, da ima zveze s Čehi, že a priori ne odklanjajo. V splošnem pa sprejemajo Nemci okrog »Tagesposte« novega ministrskega predsednika zelo hladno in pojo slavospeve dr. Urbanu in dr. Baern-reitherju in hočejo delati razpoloženje kot da bi bila pravzaprav ta dva duša celega novega ministrstva, ki bosta rešila celo situacijo. Posebno o dr. Urbanu naglasa »Tagespost«, da je vstopil v vlado ne le na poziv nemških nacionalcev, ampak tudi na poziv nemških krščanskih socialcev. Dr. Urban — zaupnik Nemcev — je po mnenju »Tagesposte« poklican, da izvrši nagodbo z Ogrsko in uredi trgovsko in carinsko zvezo z Nemčijo na podlagi sporazuma vlad Avstrije in Ogrske.
Prisrčnejše nozdravlja novega ministrskega predsednika »Grazer Tagblatt«, ki je na/pisal sledeče besede: Ministrski predsednik grof Clam-Martinic spada k onim članom konservativnega veleposest-va, ki so izvršili mecl vojno važno spremembo svojih političnih nazorov in se danes javno ogrevajo za potrebo nemškega državnega jezika in za avtonomijo Galicije. — Na drugem mestu pa poreča »Grazer Tagblatt« z vidnim zadoščenjem o programu novega ministrskega predsednika, ki obsegi tući preureditev razmer v Avstriji v zmislu državnega jezika, novega poslovnika itd. Istotako, da je stavil grof Henrik Clam-Marti-nic clne 10. deccmbra pri seji konservntiv-nega veleposestva predlog, naj sklene stranka, da noče imeti več nobenega stika s Čehi, ker so zasledovali dosedaj tako politiko, ki je» postavljala v nevarnost notranjo in zunanjo varnost monarhije. S takimi politiki ne sme imeti ustav p vemo vele-posestvo več neb ene zveze. S tem predlogom je ostal grof Clam-Mautimc v manjšini, nato je izstopil s knezipm Windi3cn-
gratzom in nekaterimi drugimi člani iz stranke. Za predsednika konservativnega veleposestva je bil izvoljen nato knez dr. Friderik Schwarzenberg. — Odgovornost za te vesti prepuščamo »Graz. Tagblatlu«.
Treba pa je vse enake in podobne vesti v nemškem časopisju na podlagi skušenj iz zadnjih dni vzeti z vso rezervo. Po načelu »der Wunsch ist der Vater des Ge-dankens« so napisali nemški listi na račun dr. Korberja in dr. Spitzmiillerja marsikateri stavek, katerega so morali pozneje preklicavat:!.
Za nas Slovence zadostuje za enkrat zagotovilo, da si je stavil Clam-Martinic za nalogo, zastopati z vso odločnostjo avstrijsko državno misel. Prva avstrijska državna misel pa pbstoji v pravičnosti do vseh avstrijskih narodov in enakopravnosti v Avstriji narodov. Če bo Clam-Martinic to hotel, pozdravlj.cn!
Na listi novega ministrskega predsednika se blesti ime nemškega ministra krajana. Kje je_ minister, ki bi zastopal jugoslovanske interese?
Henrik grof Clam-Martinic ■
je bil rojen 1. januarja 1863. Njegov oče, Rihard grof Clam-Martinic, je bil podpredsednik poslaniške zbornice. Novi ministrski predsednik je' spremljal rajnega prestolonaslednika nadvojvoda Franca Ferdinanda na njegovem svetovrem potovanju in je bil tudi pozneje njegov osebni prijatelj, Leta 1894 ga je veleposestvo izvolilo v češki deželni zbor; 1902 je bil imenovan za dosmrtnega, pozneje za dednega člana gosposke zbornice. V gosposki zbornici je pripadal desnici, V delegacijah se je posebno zanimal za vprašanja armade. Kot namestnik načelnika kluba konservativnega veleposestva v češkem deželnem zboru se je njegovo ime večkrat imenovalo, ko so zastopniki konservativnega veleposestva posredovali med Čehi in Ner.ci. Ko je bi! leta 1913 izvol^n za načelnika des-n:ce v gosposki zbornici, katero ie prej vodil grof Thun, je pričel vplivati tudi na parlamentano politiko. Zad.n'e čase se je živahno zavzemal za to, da bi pričel parlament zopet delati. Ko je izbruhnila vojska, je slu"i' v arrradi kot ritmojster konjenice, doHer ni vstenil 31. oktobra kot poljedelski minister v Koerberjcv kabinet.
Dr. Jci'ei Marij Baernreither, novi nemški minister krajan, je bil rojen 1. 184.5. v Pragi. Po končanih pravnih študijah na vseučiliščih v Heide'bergu in v Pragi je vstopil leta 1871. v državno služ- j bo. Do leta 1.835., ko jc bil izvoljen clrž. ! poslancem, je s-užil kot ministrski pori ta j- ! nik v pravosodnem ministrstvu. Od leta !
1873. do 1833. je bil poslanec češkega deželnega zbora, zastopal je veleposestvo; leta 1901. je bil zopet izvoljen v češki deželni zbor. Veleposestvo, v Hebu ga je izvolilo leta 1885. v državni zbor. V posla-niški zbornici se je posvetil posebno pravnim in gospodarskim vprašanjem. Tudi znanstveno je veliko pisal posebno o delavskem varstvu, a tudi o drugih vprašanjih. V Thunovem ministrstvu je bil trgovinski minister. Pozvan je bil pozneje v gosposko zbornico. Leta 1898. je postal tajni svetnik in je bil odlikovan z redom železne krone I. vrste.
Dr. Karel Urban,
novi trgovinski minister, zastopa kot državni poslanec 97. volilni okraj na Češkem. Je bogat mož: pivovarnar in večkratni hišni posestnik v Pragi. Dr. Urban je bil in-tendant nemškega gledališča v Pragi, predsednik kmečke banke v Pragi; predsednik akcijske pivovarne v Plznu, svetnik trgovske zbornice v Pragi, prvi ravna-teljski svetnik čežke hranilnice. Dr. Urban je bil leta 1901. odlikovan z redom železne krone 3. vrste, leta 1906. pa s komturnim križem Franca Jožefovega reda.
Erazem baron pl. Handel,
novi notranji minister, je bil namestnik na zgornjem Avstrijskem. Pod Stiirgkhom je začasno nekaj mesecev vodil notranje ministrstvo, ko se je bil podal takratni notranji minister princ Hohcnlohe na dopust Vrnil sc je na svoje mesto kot namestnik v Line, ko je poslal dr. Korber ministrski
! predsednik.
Dr. Jožef baroij pl. Schenk,
i novi pravosodni minister, je bil tretji senatni predsednik upnavnega sodišča. Od 1, 1913. jc tajni svetnik, član in komisar ju-aicielne in državnopravne znanstvene komisije. Schenk jc bif leta 1890. odlikovan z viteškim križem Franca Jožefovega reda, leta 1902. z viteškim križem Leopol-clovega reda in leta 1910, z železnim križem 2. vrste.
i . * .
Preti dr. pl. Spitzmiillerjevim odstopom.
Dunaj, 19. decembra. »Neue Fr. Presse« piše glede sestave kabineta: Spitzmiiller hoče na podlagi današnjih poročil sestavili,'.kabinet z ozirom na celokupen političen položaj. To naziranje mora spremeniti predpogoje za sestavo kabineta. Pogajanja so došh čisto na nov temelj. Razgovori s pajlamentaričnimi osebami bodo privedli '— kakor je bilo že včeraj mišljeno — do rezultata, da sc bodo načela že sedaj vsa politična vprašanja, n. pr. o mejah uporab«. § 14., o bodočnosti parlamenta, avtonomiji Galicije, državnem jeziku, novem poslovniku itd.

Beli sozl.
Milijoni snežnih kosmičev, ki so že od ranega jutra jemali poglede, zapletali se v brke in obrvi, so prenehali padati na zemljo. Svinčeno težki oblaki so se pretrgali na enem mestu, skozi razpoko je pogledalo svetlo nebo in vrglo žarke — kot smeh — na prostorno gozdno poljano. V nepravilnih lisah se /e zasmejalo sclnce na novozapalem snegu, prodirajoče skozi visoke krone vej, obložene z belo težo, zibajoče se nalahno, kot bi se vendar bale, da jim ne uide to sladko trpljenje, pod katerim holno ječijo. Zdelo se mi je, cla se le obložene veje v poltihem trpečem jeziku pogovarjajo med sebo^. Tuintam je belo sneženo breme čofotnilo na tla in se vdrlo v odejo, ki je pokrivala zemljo. Ali sc je pa odlomila veia in omahnila v smrtnem jeku ob deblu kot mrtva roka ob telesu in je zaječal cel gozd, kot bi sc bal iste usode. Čudovit je ta govor gozda, to trpljenje v drevesih, ki je vse prej nekaj sladkega kot strašnega, tislo zgibanjc, lomcnje in utripanje, ki nima primera v prirodi, ki navda človeka s svečanostjo in strahom.
Debla dreves so sc risala na belino, ogromna debla z vejami čez pol, ki so vi-
dela najrazličnejše potnike v ti gorski samoti. Se nikdar niso videla tekih potni'.ov, kot jih zrejo ta čas presclje*-.' nia raroc'ov, ko se zgrinjajo sinovi širne zemlje in . red o v procesijah v peklo, ki divfa tata za grebenom neizmernega gozda krt merje.
Sledovi v sneg so bi'A delcnm zabrisani, a no neenaki in rrfzorani gladini v sneg je bilo spoznati, da so šli precl nami mnogi. Klici, ki so sledi/i v neki razdalji, so naznanjali, da nam sledijo ljudje. Gozd je požiral vase stopinje in prifaien govor naših ust. Neskončnih debel ni bilo kcnca, kot da gre not v večnem krogu, Čr"a ntica se je splašila in zaplahsjtala s peruti v zasnežene veje — s'op snega rje jc vsul :n za trenutek zakril debla v brli nepresojni šal.
Obstali smo. Pred namf je bilo skalnato brdo z visokimi clebli. C*)zda še ni bilo konca. Zdelo se je pač, da sije skozi debla jasa, na kateri bi se moglo odpočiti oko, a šli smo mimo nje in niti pozneje je nismo videli od blizu. Kaj je tedaj?' Tzz;< roba neskončnih dreves jc zabobnelo v težkem, neenakem ritmu in pretrea/o ozračje, lopovi! Gozd je zaječal v sve/ji trudni bolesti, dvoje ptic je' prerezalo mrečo zasneženih vej in sc s krikom izgubilo. Instinktivno smo upognjli telesa. Ječanje odmeva se je plazilo od debla do dcb'a in umrlo v glob;ni dreves.
Umolknili smo. S$mp eno čustvo io i
nas: Bližamo se oni zemlji, ki jo kliče ra?e hrepenenje, ki pa je zavita v ogenj in dim. Tudi vojaki, ki so sli za nami med sencami starih dreves, so utihnili popolnoma. Samcv.bobnenje je rezalo zrak in poiilo naše cluse.
Kdaj Se sem Vbil lu in sem šel skoraj isto pot? Bila je ppmlad takrat. In kot se je danes odelo drevje v balino snega, je b:lo takrat bogato obloženo z zelenjem, vesel šepet je šel pod drevesi, ptice so prene-vole, zibajoče sc koncem vej in hvalile solnce, ki je pogledalo iz jutra in hitelo na večer, tja čez zelene holme in furlansko nižino v Italijo. Izza debel gozda se je takrat zaslišal g'as zvona, znamenje, da ie blizu vas, kjer žive ljudje v tihi sreči. Klic otrok je zazvenel. Ko sem stopil na travnik, so me pozdravile cvetice, na polju so sc mudili ljudje pri. delu. Tam doli v nižini je sijala Vipavska dolina kot vrt, Gorica, ki sc mi ie zdela kot lep Marijin oltarček v maju, furlanska nižina s srebrno čistim trakom Soče, Brda in Italija, ki ni imela tako strašnega odmeva za naša srca, kot ga ima danes.
Danes ni glasa zvonov, ne klica otrok, ki se sankajo, Mrko zro drevesa in samo ječijo, ječijo, mrko žre stari Čavn, ki ni doživel še ničesar podobnega do svoje pra-sive starosti. Ko so za hip prenehrla debla in se je odprla plan in pogled v daljo, smo obstali. Sneženi pas ni segal v dolino, iz-
gubil se je kot prozorna tančica pod hribom. V nižini in višini je pokalo in sikalo, dimi so najmanjali mesto razdejanja. Nad vipavsko dolino je ležala siva, težka ko-prena, ki je vzbujala ofožnost. Kras, zavit v gromenje in lomastenje boja, je kazal črno sl'ko — na strani proti našemu morju je visela stena temnih oblakov in se ni zganila, kot da je okamenela. Samo nad Gorico je sijalo solnce in se slikalo z živo barvo na. bele hiše med golim drevjem* Tanka tačica je bila nda mestom, nejasno smo me zrla iz solnca njene oči. Zgela se mi jc žalostna, polna pričakovanja. Njen lepi smeh, vjel v spone najgroznejšega, kar je kdaj občutilo človeško srce in kar more doprinesti celo usoda sama, čaka vstajenja. Kako rad bi ti pomagal, zaouščena devica, oživel te z novim pestrim življenjem, stegnil ti roko, pa sem kot Mojzes na gori in ne morem k tebi. Tuja kri se steka v te preko srebrnega traka Soče, tabori na Ivo- • jem lepem polju, lmdi po tvojih drevoredih. Furlanija, ki ti leži ob strani, je žalostna kot ti, Brda čakajo novega solnca .. < Sto čustev jc šlo skezi srce. Ni bilo časa* Komai. da smo se ustavili in zasenčili oču -Kaj jc tam?«
Tam so severnoitalske gore. Glej, Matajur, Kolovrat... Tu naše gore ,..., Vprašaš .kaj je tam ekili? Naše postojanke, ki so trdne. Vas Trnovo na oni strani, mrtva in izpraznjena. Nc delat obrazov in ne
Po tej sprememb? bi imelo samo prehoden pomen, ako iraenujemo razširjena imena posameznih ministrov. Novo ministrstvo mora poseči neposredno v celokupno politiko. Bodoči ^dne vi bodo prinesli o izpeljavi tega načrta jasnost.
Dr. pl. Spitzmiilier pri cesarju,
Dunaj, 19, dec. Dr; pl. Spitzmulierja je sprejel cesar v enourni avdijenci. Nato jc imel ministrski predsednik enouren razgovor s knezom Fiirsrtenbergom. Kakor poroča »Neues Wiener Tagblatt«, kandidira za bodočega železniškega ministra polkovnik Ivan Straub, načelnik vojnih železnic pri armadnem vrhovnem poveljstvu. Kombinacija, da bi sprejel dr. Urban trgovsko ministrstvo, se ni uresničila.
Vstop dr. Urbana v uovo vlado.
Dunaj, 21. dec. (Kor. ur.) »Deutsche Nachrichten«, oficijelno glasilo nemške narodne zveze, poročajo: Grof Clam Mar-tinic je dr. Urbana vprašal, če bi kot trgovinski minister vstopil v njegovo vlado. Včeraj dopoldne je dr. Urban poročal o tem načelstvu narodne zveze, ki je sklenilo, da vstopu dr. Urbana v vlado pritrdi z pogojem, če ne bi ugovarjala kršč. socijalna stranka. Uvedli so pogajanja s kršč. socialno stranko; obe stranki ste se sporazumeli v tej smeri, da sta dovolili in izrazili željo, naj vstopi v vlado dr. Urban. O tem so grofa Cltrraa Martinica obvestili. Na včerajšnjem $kupnem shodu nemške narodne zveze so vzeli na znanje, da vstopi dr. Urban v novo vlado, ki je poklicana, da ustvari predpogoje parlamentar-nemu-uspešnemu delu; poslancu dr. Urbanu se je pa izrazilo trajno zaupanje. Na-čelstvo in ves zbor je to sklenil po stvarnem posvetu, na katerem se je splošno izražalo mnenje, nap vlada prej ko mogoče ustvari vse predpogoje, ki bi omogočili ozdravljenje naših državnih razmer in da bo ureditev prehrane napotila v pravo smer.
Nemška nacijcsialna zveza.
Dunaj, 20. decembra. Pričetek današnje plenarne seje nemške narodne zveze se je nekoliko zavlekel vsled zborovanja klubovega predsedništva o sedanji krizi. Navzočih je bilo 52 poslancev, toda pričakujejo se z opoldanskimi vlaki še drugi udeleženci. Pri seji predsedstva je poročal dr. Urban o dogodkih pri sestavi kabineta. Nato se je stopilo v stik s krščanskimi socijalci. Soglasno se sprejme od nemških nar. radikalcev izdelan program nemških zahtev.
Za predsednika je bil izvoljen z 51 glasovi dr. G r o B, Za podpredsednike pa dr. Damm in Wolf. V predsedstvo se izvolijo: Bachmann, Roller, Teufel, Hummer, Heine, Bodirsky, Wallner, Herzmansky, Luksch, Schreiner, Keschmann, Nagele, Steinwender, Stolzl, Urban, Denk, Dir.g-hofer, Pantz, Haril, Waber, Knirsch, Farner.
»Prager Tagblatt« \n nemški radikalci.
»Prager Tagblatt * svari v torkovi številki nemške radikalce, naj bodo previdni in naj preveč ne kričijlp glede nemškega državnega'jezika, ker bi utegnili s svojim krikom res doseči, da bi nemški državni jezik ne bil izpeljan.
Avtonomija Galicije.
Dunaj, 19. dec. Danes se je sestal pod-odsek parlamentarne komisije poljskega kluba, da se posvetuje o avtonomiji Galicije. Istočasno s splošnim razmotrivanjem o razmerju Galicije do države se je dotak-
izbiraj čustev, ko je vse trdo in neusmiljeno. Tam so Lokve ... Тл pobočje do Gorice je vse pod ognjem. Pojdimo!«
Svetla razpoka na nebu se je zaprla, svinčeni oblaki so se zopet strnili, težek mrak je legel na zemljo. Izgubili smo se zopet v gozd, izza dreves p& je sijala še vedno dolina, ki je bruhala z vso silo ogenj in pogubljenje. Čudovit prizor, ki sem ga doživel prvič in zadnjič v življenju. Iz bobnenja se je odtrgal žvižg, ki je v loku preletel višino in vgasnil — a v naslednjem hipu se zopet razžorel v tresk ia kot bi padla neizmerna teža na del gozda, da je krahnilo s silovito silo in se zlomilo med debla, ki so zakričala v jeku od drevesa do drevesa kot mi, ki smo okameneli. Sneg se je vsul z debel, beg ptic ... krik ... Zopet tiho. Kje se jc to zgodilo? Drevesa so nevidno trepetala in niso znala odgovora, »Granata je bila namenjena v vas, pa je padla v gozd. Od tu vas ni daleč in ne razdejanje granate ..,«
Plaha živa! je prihitela nasproti in planila z dolgimi skoki v gozd: belina jo je zavila v neprodirnost... Kamor se je bila med drevesa zlomila smrt, je zijala rana umazanega snega, zemlje, zlomljenih vej, malo steblo jc ležallo prelomljeno počez, cdlomljen vrh, ki se je šc držal in je nihal ob deblu kot ogremrp nihaio, ki meri trenutke groze. Proč ocJ znamenja smrti!
Sneg je pričel zopet naletavati, in šumel s pritaj enim šepetom, zagrinjal očem debla in pot, se lepil na obleko in poljubljal s svojim hladom roko in obraz. V celem gozdu se ni nič\?sar zganilo kot v velikem pričakovanju nečesa. _bv —
nil pododsek tudi drugih političnih perečih vprašani
S potovanja cesarje Karla ea Ml Dojili trli.
Cesar Karel vnovič pohvalil 17, pešpolk. — Cesar priznava požrlvovaluosi slovenskega naroda.
V »Edinosti« čitamo o sprejemu cesarja Karla v Trstu: Naj omenimo par epizod s tega sprejema, ki so za naš narod posebno častne in laskave, Ko jc njegova ekscelenca, gospod namestnik, predstavil odvetnika dr. Rabla, je ta pripomnil, da je bil tudi vojak. Na vprašanje vladarjevo, pri katerem polku je služil, in na odgovor, da pri 17. pešpolku, je vladar vzkliknil živahno: »A, to je vrl polk!« In ko je dr. Rabi pripomnil, da je ta polk videl »na delu« v Bosni in Hercegovini, pri Plevlju in Jajcu, je vzkliknil cesar: »Tudi sedaj se drži ta polk odlično!«
Dr. Wilfana in dr, Abrama je predstavil namestnik izrecno naglasivši, da sta to vodilna moža v slovenski stranki, A vladar je v svojem nagovoru na dr. Wilfa-na s posebnim poudarkom in glasno naslovil slovenske besede, da ga veseli, da vidi pred seboj tudi zastopnike slovenskega naroda na Primorskem, ki je v teh težkih časih podal mnogo dokazov požrtvovalnosti in domoljubnega sočutja! Nikdar še ni prišla ob tako slovesni priliki in s tako visoke strani do izraza enaka cena in enaka vrednost našega življa na Primorskem. Vladar je podal sijajen zgled, kako je treba ravnati v tej državi narodov. Ali se bodo temu zgledu posvečene osebe na prestolu mogli odtezati odslej vsi tisti, — ki se jih tiče?!
Ententa se bahavo šop;ri — ona je »zmagala«, ona »ne potrebuje miru«. Kakor je bilo pričakovati, je mirovna ponudba od zaslepljenih naših sovražnikov odklonjena, mirovno vprašanje pa s tem še ni izginilo s površja. Ententa išče nadaljnih batin, in dobila jih bo. Avstrija in Nemčija sta staviii mirovno ponudbo v zavesti svoje moči, v zavesti, da močni in nepremagani izpričate stališče človečanstva. Naši nasprotniki pa govore samo o »uničenju«. Že dosedanji dogodki treh let bi jih morali prepričati, da o uničenju centralnih sil ne more biti govora. To skoro gotovo tudi izprevidijo, samo priznati jim je to še težko, ker so bili pre-gostobesedni s takimi obljubami. Ententa bo kmalu ubrala milejše strune — presenečenj za svoje nasprotnike centralne sile šc niso izčrpale.
»Brez zadoščenja mir ni mogoč,« pravijo nasprotniki. Kako zadoščenje hočejo? Oni so napravili načrt, da se mora razkosati in uničiti Avstrijo, umorili so Franc Ferdinanda in njegovo soprogo — ali ni bila skrajna velikodušnost nepremagane Avstrije, da je ponudila roko v spravo? Nasprotniki so z Avstrijo hoteli uničiti in razkosati tudi nćis r a rod, ki naj bi bil plen zemljelačnih tujcev. Zato vzbuja hinavski odgovor entente samo naše zaničevanje in ogorčenje. Poznamo načrte naših sovražnikov in znali jih bomo preprečiti!
Odklonitev mirovne ponudbe — le še ior-malna stvar.
Haag, 20. decembra. »Courant« piše: Da mirovna ponudba ni prinesla miru, jc gotova stvar. Ententine sile se posvetujejo le še o obliki odklonitve, cla odvrnejo od sebe odij,
Sporazum odgovori na mirovni prediog osrednjih velesil po božičnih praznikih.
Geni, 20, decembra. »Matin« poroča: Sporazum bo izročil nevtralnim posredu-jočim velesilam svoj odgovor na mirovno ponudbo osrednjih velesil po božičnih praz-! nikih.
Iz govora angleškega ministrskega predsednika.
London, 19. decembra, (Kor. ur.) Ministrski predoi:dcik IJ.oyd George je včeraj v svojem govoru ic izvajal: O nemški noti se še niso izmenjavali nazori, pač pa o noti po konclerjevem govoru. Veseli me, ker morem izjaviti, da smo vsi, vsak za se, prišli do istih zaključkov. Zelo me veseli, ker sta Francija in Rusija odgovorili prvi. Brez ugovora jim gre pravica, da sta prvi odgovorili na tako vabilo, ker stoji sovražnik na njunini zemlji in prenašati večje žrtve.
V imenu vlade ta odgovor jasno in končno podpiram. En mož, ali pa krog ljudi, ki bi izključno ali brez zadostnega povoda želeli, naj bi se tako strašen boj. kot je sedanji, podaljšal, bi si svojo vest. obremenili s takim zločinom, da bi ga tudi ocean ne opral. Na drugi strani bi pa listi mož ali krog ljudi, ki bi radi utrujenosti ali iz obupa hoteli popustili boj, nc da bi se dosegel najvišji smoter boja, zakrivili bojazljivost, ki bi rodila težke posledice.
Ne godi se prvič, ko pomagamo, da se strmoglavi vojaški despotizem, T.ahko spomnimo na enega največjih teh despo-
tov. Kadar mu je pri izvedbi njegovih ničvrednih načrtov kazalo, se je zelo rad posluževal krinke angelja miru. Naše prednike je enkrat prevaral; britko so se z Evropo vred za to kesaii. Tisti despot je izrabil pridobljeni čas za to, da je reorganiziral čete za še hujši napad na svobodo Evrope kot kdaj prej.
Noto moramo za to presojati z precejšnjo mero vznemirjenja. Sodimo, da moramo vedeti, predno ss moremo v ugodnem smislu pečati z vabilom, da je Nemčija pripravljena pritrditi edinim pogojem, ki omogočujejo, da Evropa doseže in ohrani mir. Ti pogoji so: popolna obnovitev, popolno zadoščenje in učinkujoče jamstvo. Pravo vsebino govora državnega kanclerja tvori odklonitev teh edinih pogojev, ki edini morejo mir omogočiti.
London, 19. decembra. (K. ur.) L!oyd George je dalje izvajal: Sporazum je pričel vojsko, da brani Evropo proti napadu pruskega vojaškega gospodstva, Ker jo je pričel, mora vztrajati v tem, da mora biti konec le tak, da bo dana najpopolnejša in najbolj učinkujoča možnost, da ne bo pruska vojaška kasta resno nikdar več mogla motiti miru Evrope. (Pritrjevanje.) Prusija je bila, odkar se nahaja v rokah te kaste, hudoben, prevzeten, žugalen, železo žreči, pogodbe prezirajoč sosed, ki je eno lepo ozemlje za drugim vzel svojemu slabemu sosedu. Vedno je bil neprijeten in mir kaleč sosed v Evropi. Celo mi, ki nas proti njemu varuje široko morje, vemo, kaki, nemir povzročujoči činitelji so bili Prusi s svojimi trajnimi grožnjami na morju. Grozna blaznost bi bila, če bi ne gledali na to, da to rožljanje sabelj na cestah Evrope, to vznemirjanje vseh mir ljebečih državljanov bi zdaj morali smatrati za napad na mednarodno pravo. Čakati hočemo zato, dokler ne bomo čuli, kakane pogoje in jamstva nudi nemška vlada. Dokler se to ne zgodi, bomo še rajši zaupali nezrušeni armadi.
Lloyd George se je na to pečal z nujnimi nalogami, ki jih mora rešiti vlada. Izpopolniti se mora mobilizacija, da bo še bolj učinkovala. Če kdo zaupa novi vladi za to, ker misli, da se bo kmalu dosegla zmaga, se bo varal. Mračen opis vojaškega položaja bi ne odgovarjal resnica, a podati mora resen opis. Rumunski neuspeh je bil nesreča, a temeljnih dejstev vojdke ne iz-preminja. Upati še celo smemo, da bo rodil dobre posledice, ker opozarja iavezni-ke na očitne napake njih organizacije. Kar le moremo, delamo na to, da ta nesreča ne bo postala še hujša. To je povzročilo, zakaj smo v zadnjih dneh tako krepko na Grškem nastopili. Tam se ne moremo izpostavljati nevarnosti. Sklenili smo, da bomo storili končni, odločilni korak. Sodim, da se je posrečil. O naši končni zmagi sem danes ravno tako prepričan, kot sem vedno bil, če bo narod ravnotako vztrajno in hrabro in požrtvovalno vztrajal kakor velika armada ob Somme. (Živahno pritrjevanje.)
Glede na sestavo vlade, v kateri je delavska stranka močnejše zastopana, je rekel Lloyd George, da sc ni mogoče vojskovali brez popolne in neomejene podpore delavstva.
Glede na vprašanje o preskrbi z živili je Lloyd George naglašal, da je bil svetovni pridelek žita slab, da so fevozne možnosti iz Amerike in iz Kanade nesrečno omejene in da jc bila angleška žetev slaba. V teh okolnostih vprašanje podmorskih čolnov ni najvažnejša stvar. Potrebno je, da se pridelovanje in razdelilev živil nadzoruje. Ves narod sc mora za to odpovedali razkošju in dobremu življenju. Naše armade naj preženo sovražnika iz Francije in iz Belgije in naj ga pode čez Reno, a če narod ne bel prevzel del bremen na svoje rame, mu zmagoslavje ne bo ničesar koristilo. Vlada Bodi, c:a so potrebni drastični koraki in bo o tej stvari kmalu naznanila svoj načrt.
Shodi miroljubov na Angleškem.
Rottardant. Za božič so sklicali prijatelji miru shode v Londonu, Glasgowu in v Manchestru, na katerih bedo razpravljali o m.Vovni ponudbi.
fe Vatikana.
Secolc« javlja iz Rima: Iz Vatikana javnost ničesar n« izve o mirovni ponudbi ! Nemčije, л v kuriji se le opaža velika živahnost. SV. očete: m njegovega tajnika ie obiskalo veiiko kardinalov in dostojanstve. nikov; med njimi bivši dunajski nuncij kardinal Scaphitelli, westminsierski in mona-kovski nadšUof in kar se je poročalo, poslaniki Angli\a, Belgije in Španije. Zasebno se poroča <9. t. m. iz Rima: Sv. oče je sklenil, da V mirovnem vprašanju ne bo interveniral in da nc bo priporočal, naj se predlog sprejme, ker sc boji, cla če to stori, bi za odklonilni cdgovor spora.tuma pripisovali njivmu odgovornost.
Het?raskerk o miru.
Nekdanji nizozemski ministrski pixd-S c dni k Ileertiski\rk je izjavil, tla po njegovi sodbi f.c mM:o kmalu miru. Nevtralne države se beoo se težje kot do/dni vzdržale vojska,
Peter Gaup o položaju.
Vojni poročevalec lista »Pesti Hirlap« se je razgovarjal v Bukareštu s Petrom Carpom. Carpa je vprašal, če je res v kronskem svetu izjavil, da želi poraza svoje domovine. Carp, ki je rekel že prej, cla no bo govoril o politiki, jc zamahnil z roko, češ da gre pri tem vprašanju že za politiko. Neki drugi rumunski politik, ki je bil navzoč, jc za Carpa takole odgovoril: Poročilo'v taki obliki ni resnično. Deislvo je pa, da jc Carp v kronskem svetu kralju razlagal, da se igra s krono in da b'. zmaga Rusije pomenjala veliko nevarnost Rumuniji. Izvajal j<?, da bi poraz domovini le koristil. Na vprašanje, zakaj je Rumunija, ki baje tako simpatuje z Nemčijo napovedala vojsko, je rumunski politik odgovoril: »Ne vprašajte o tem Rumuna, marveč Nemca kralja Ferdinanda. Sicer je pa delalo politiko le nekaj ljudi, ne pa ljudske množice.« O bodočnosti Rumunije je rekel Carp previdno, da ne pozna namenov Nemčije z Rumunijo, a gotovo o naši bodočnosti rumunski parlament ne bo odločeval. O Lloydu Gecrgeju je rekel Carp: »Ta mož bo svojo domovino popolnoma uničil.«
Švica in skandinavske države posredovalke miru?
V nizozemskem državnem zboru je neki poslanec izjavil, da f>i Švica in skandinavske države rade posredovale za mir in da žele skupnega nastopa v družbi z Nizozemsko. Priporočal je, naj bi bila v lej zadevi nizozemska vlada živahnejša.
Hrvatski sofior.
Zagreb, 20. decembra.
Današnjo sejo otvori dr. Medaković ob 11. uri, Sklicevaje se na poslovnik govori prvi posl. Peršič, ker ni včeraj glasovalo več kot 29 poslancev.
Poslanec Radič in tovariši so vložili nujni predlog, naj se odpokličejo vsi hrvaški zastopniki iz različnih mažarskih central, vlado pa pozivajo, naj na Hrvaškem ustanovi podobne centrale. Dr, Šurmin in tovariši (hrv.-srb, koalicija) so vložili proti-predlog, naj se ne prizna nujnosti temu predlogu, ampak naj se ga odstopi odboru za notranje zadeve, kateri mora o njem poročati tekom osmih dni. Poslanec Radič utemeljuje svoj predlog, Šurmin pa protipredlog. Pravaška poslanca Peršič in dr. Kiš odklanjata v imenu svojih strank koalicionaški protipredlog. Oba pravaška poslanca trdita, da sabor ne bo dolgo časa zasedal, ker bo ban po sprejeti indemni-teti iz strahu pred adresno debato in pred posledicami kronanja sabor odgodil in tako sabor ne bo prišel do besede. Dr, Šurmin pravi, da je koalicija že imela glede tega z vlado nekaj konferenc, ker vsi delajo na to, da se ta zadeva reši čim preje in čim bolje. Končno je protipredlog dr. Šurmina soglasno sprejet. — Predsednik nato naznani dnevni red za četrtek. Na dnevnem redu je indemnitetna razprava. Posl. Per-šk odklanja ta predlog, ker sabor še ni imel priložnosti, da bi razpravljal o adresi r,a kralja, ki je veliko bolj važna kakor pa glasovati zaupnico banu. Poslanca Pavu-nič in Radič ravnotako odklanjata predlog vlade. Predlog predsednika sabora večina sprejme, — Prihodnja seja v četrtek ob 10, uri dopoldne. — Današnja seja se zaključi ob tri četrt na dve.
iz seie тшш fleže'nega šolskega sveto.
Ljubljana, 20. dec. 1916.
Stalno se nameste: a) v logaškem okraju: Kenda Frančiška v Zadlogu; Prudič Ana v Cerknici; Rihtaršič Frančiška v Sp. Logatcu; Trampuš Alojzija na Planini; Stenovec Ivan in Tepina Valentina v Žireh; b) v radovljiškem okraju: Stupica! Ivan, nadučiteljem v Mošnjah; Locker Emil, nadučiteljem v Belipeči; Črne Marija v Kranjski gori; Kramas Olga v Srednjivasi v Bohinju; Jeglič M.arija na Koroški Beli; c) v novomeškem okraju: Dequal Ciril, nadučiteljem v Ambrusu; Zadnik Neža v Am-brusu; Hribar Antonija v Gabriiah; Jeraj Katarina in Hafner Kristina v Žužemberku; Andrejčič Olga v Stopičab; Kern Marija v Žvirčah; Mikolič Josipina na Čatežu, Kalan Maks, nadučiteljem v Brusnicah; d) v kamniškem okraju: Ter-pinc Frančiška v Blagovici; Plevelj Vladimir v Blagovici; Cepuder Leon, nadučiteljem na Vrhpolju pri Moravčah; Aleš Frančiška v Pečab; Pevc Vilibalda na Se-lu; Fischer Helena v Stranjah; Stelc Cecilija v Tunjicah; Smole Albin, nadučitelj v V odicah; c) v črnomaljskem o k r a-j u : Štular Franc, nadučitelj v Črnomlju; Luschin Alojzij v Boiakovem; Vrlačič Katarina na Telčjem vrhu; Vrezec Stanislav na Črešnjevcu; Dolgc.n Josip, nadučiteljem v Suhorju; Potisck Antonija na Sinjem vrhu; f) v postojnskem okra-j u : Potočnik Marijana v Knežaku; Schott Erna v Št. Petru na Krasu; Rojina Vladi-, mir, nadučitelj v Harijah; Gržina Marija ' Harijah; Strenar Frančiška na Kalu;
Marčič Marija v Koritnicah; Ferjan Gustav, nadučiteljem v Košani; Kalan Ivan, nadučitelj na Planini pri Vipavi; Širok Marija na Planini pri Vipavi; Justin Ivana na Slapu; Kobal Josipina v Šembijah; Vuga Ivan, nadučiteljem v Hrenovicah; Žuligoj Ivan, raaučitel,'em v Sp. Zemoni; g) v k o-č e v s k e m okraju: Locktr Josip v Gotenicah; Šketelj Marija v Dobrepolju; Kromar Karolina v Št. Rupertu; Zupanec Stanislava v Loškem potoku; Wit.tine Josip, nadučiteljem v Srednji vasi; pl, Tur-sansky Henrik v Koprivniku; Kavčič Matija na Travi; Burja Marija v Osilmci; Podboj Terezija na Robu; Kovač Viktor, Lovšin Ivana in Lapajne Berta v Sodražici; Stockl Frančiška v Štalcarjih; Zemljak Otilija v Bosiljavi loki; h) v krškem okraju: Arh Avgusta v Cerkljah; Trobiš Josip, nadučit. na Kalu; Grčar Tit, nadučit, v Telčem; Gospodarič Jakob v Mokronogu; Klanšek Vincenc in Kosec Anica v Št. Janžu; i) v kranjskem okraju: Jerše Josip, nadučitelj v Naklem; Lavrič Pavel, nadučit. v Žabnici; Urbančič Frančiška na Bukovici; Rotar Julijana v Zalem logu; Vider Josip; Min-kuš Avgust; Grom Josipina in Cepuder Amalija v Tržiču; Ažman Antonija na Trati; j) v ljubljanski okolici: Božja Franc, nadučit. v Polhovem gradcu; Svetlič Roza na Brezovici; Habe Marija v Šmarji; Marinko na Dobrovi; Požar Vladimir, nadučit. v Št. Jurju; Lapajnar Viktor, nadučit. v Notr. Goricah; Praprotnik Antonija v Št. Jakobu ob Savi; Šibovc Marija na Kopanju; Čolnar Antonija v Zg. Pirničah; Kržišnik Alojzij, nadučit. v Preski; Žirovnik Marija in Demšar Josipina v Št. Vidu nad Ljubljano; Hann Karolina na Viču; Večaj Hedvika v Žažarju; Stojkovič J. v D. M. v P.; Arnšek I. v Hrušici, nadučit., in Vajdič Alb.; k) v 1 i t i j s k e m okraju: Bezeljak Ivan, nadučit. v Žalni; Franke Marija na Vačah; Kavčič Barbara v Šmartnem pri Litiji; Stegovec Ivan v Višnji gori; Vrščaj Terezija v Zagorju; 1) v L j u b 1 j a n i (mesto): pl. Kleinmayr Marija, nadučit. v Sp. Šiški; Ivnik Ludovik, na I. mestni deš. lj. šoli; Dragan Anton na II. m. d. šoli; Maier Marta na IV. m. d. šoli (pomožni odd.) in Smerdelj Anton na nemški m. d. šoli.
Vojska z Rusi in Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. decembra. Uradno:
Rusi so včeraj v odseku Mesticanesci ponovili svoje besne napade, ki smo jih z največjimi izgubami za sovražnika odbili. Na vseh ostalih delih bojne črte se ni nič važnega zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. decembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala prince
Leopolda Bavarskega.
Nič važnega.
Bojna črta generalnega pol-
k o v n i k a nadvojvoda Jožefa.
V	gorah in na vzhodnem bregu Zlate Bistrice se je izjalovilo več napadov ruskih bataljonov.
Bojna črta maršala pl.
Mackensena.
Nič novega.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. decembra, zvečer. Uradno:
Na vzhodu nobenih večjih bojev,
V	najsevernejšem delu Dobrudže je sovražnik, ki se je dozdaj umikal, zopet pričel boj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soiija, 18. decembra. Uradno se poroča:
V	Dobrudži so dosegle zvezne čete črto Babadagh—Ostrovo, Konjenica je prijezdila v mesto Babadagh. Rusi med svoj'm umikanjem požigajo vasi. V Babadaghu je sovražnik uničil vsa količkaj važna poslopja. Na vzhodnem Vlaškem se napredovanje nadaljuje. Zvezne čete so prekoračile reko Cahnatutul.
Rusko uradno poročilo,
14. decembra. Zahodno pozori-8 če. Naše čete so zopet vzele del strelskega jarka, katerega je bil vzel sovražnik neki naši stotniji; naš položaj tam je zopet vzravnan, V dolini Uz so se polastile naše čete grebena nekega griča; ujele so tam 3 častnike, 25 vojakov in zaplenile eno strojno puško in veliko orožja. Vzhodno vasi »steklarne« smo zasedli več višin; ujeli smo 3 častnike in 211 vojakov; zaplenili pa eno strojno puško. Sovražne napade na zasedene višine smo odbili.
Rumunsko p o z o r i š č e. Jugozahodno Ramnicula-Sarata poizvedovanja. Url kolodvoru Filip t s ti ш pri vasi Batoiiul
je sovražnik napadal, a odbil ga je naš ogenj.
Proti Seretu.
Geni, 20. decembra, »Le Journal« piše o položaju v Rumuniji: Levo krilo rumunske armade stoji onstran Calmatuiula 60 km od Sereta. Vprašanja je, če bodo Rumuni mogli priti do Sereta preje kot Falkenhayn, ki tudi skuša vzhodno čez Rimnik doseči Seret. Falkenhaynova arm. ima 60 km do Sereta. Če Rumuni preje dosežejo Seret, so rešeni, če bo pa nemško levo krilo hitrejše, potem se je treba Fal-kenhaynu obrniti ie nekoliko na desno, da popolnoma odreže umikanje sovražnika.
Odločilna bitka v Moldavi.
Kodanj, 20. decembra. »Novosti« poročajo iz Jassya: Nova odločilna bitka se pričakuje v Moldavi. Močna ruska ojače-nja že prihajajo. General Illiescu, namestnik načelnika generalnega štaba, je odstavljen. Načelnik generalnega štaba postane Berthelot.
Vlaško prebivalstvo beži.
»Times« poročajo: V Jasi in v druga moldavska mesta prihajajo neprestano begunci z Vlaškega. V Barhdu se je število prebivalcev potrojilo; Galac in Braila sta prenapolnjena. Beže pred vsem meščani, kmetje so ostali večinoma doma.
Besarabija in Odesa ogroženi.
Bazelj, 19. decembra. Iz Petrograda se javlja: Ruska Besarabija in obrežje Črnega morja sta proglašena za vojno ozemlje. Od 1. januarja po pravoslavnem koledarju se bo smatrala Odesa za trdnjavo. Krajne oblasti so razpustili.
Mackensen Bolgarom.
Sofija, 20. decembra. (K. u.) Maršal Mackensen je poslal bolgarskim časopisom sledeči dopis: V srcih bolgarskega naroda je zavzetje Bukarešta odzvalo nepopisno radost. Od tega dne dalje dobivam iz vseh delov Bolgarije od upapolne šolske mladine, ki jo preveva dober duh, toliko čestitk, da, kakor mi je to žal, ne morem vsakemu posamezniku odgovoriti. Obračani se na vse z istočasno prošnjo, da sprejmete mojo zahvalo za izražena čuvstva. Navdušena radost, ki se izraža v čestitkah ob padcu Bukarešta, da je ta dogodek s pravično božjo pomočjo ozdravil težko rano, ki je tri leta žgoče bolela srca Bolgarov. Te izjave tudi dokazujejo, da se preizkušeni bolgarski narod ne boji nobenih žrtev, da prebije do končne zmage naše stvari. Kot dozdaj, bo tudi naprej moj in mojih ne-omagljivih čet ostal bojni klic: Naprej z božjo pomočjo za kralja in za domovino!
Mackensenovo svarilo Bukareščancm.
Budimpešta, 20. decembra. »Pesti Hir-lap« poroča iz Bukarešta: Danes so objavili razglas maršala pl. Mackensena, ki opozarja prebivalstvo na posledice, če bi ne bilo lojalno. Izvaja, da se čete, katerim poveljuje, vojskujejo z rumunsko armado in ne z rumunskim prebivalstvom. Ko so korakale turške in bolgarske čete v Bukarešt, se prebivalstvo nasproti njim ni tako prijazno obnašalo, kakor se je nasproti Nemcem. Kupčija je normalna, ker plačajo vojaki vse z gotovim denarjem.
Rumunska ministrska kriza.
Iz Monakova: V Jasiju se je Bratianu posvetoval z voditelji strank o mirovnem vprašanju. Nadvladala je vojna stranka. Kljub temu se bo kabinet najbrže izpremenil. Predsedstvo bo prevzel najbrže Continescu, oba Bratianua bosta ministra brez portfelja, kakor tudi Marghiloman.
Bratianu pri carju.
Genf, 20. decembra. Franposki listi potrjujejo poročilo, da je rumunski ministrski predsednik Bratianu potoval \f Petrograd in da ga je cesar sprejel.
Miljukov proti car'ci.
»Lokalanzeiger« poroča: Ruska cenzura je dopustila, da so smeli Miljukov govor v dumi v celem obsegu ponatisniti. V svojem govoru je Miljukov naglašal, da dokazujejo člani vladi, naj se vojska pravi čas konča, ker bi itak revolucija sadove zmage uničila. O tem so s spomenico obvestili carjev glavni stan; Sasonov je moral na to odstopiti. Stiirmerjevo diplomatično kari-jero je ustvarila neka Nemcem prijazna dama (mislil je na carico, op. uredn.), ki zdaj z vsem svojim vplivom dela na sporazum z Nemčijo. Vsa ta dejstva mi je sir George Buchenau natančno pripovedoval. Angleški veleposlanik jc najhujše stvari obdolžil tisti krog visokih oseb, ki ga druži misel sporazumljenja.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 18. decembra. Uradno se poroča :
Od jezera Prespa do Vardaria slab sovražen topovski ogenj, ki je bil nckol ke močnejši le v ovinku Črne. Na levem bregu Vardarja in pri BcJašici slaboten topovski ogenj in boji pr-trulj blizu Dojranskcga jezera. Ob Strumi streljanje s topovi in boi'" patrulj,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Beriin, 20. decembra. Veliki glavni stan:
Topovi od časa do časa živahnejše delovali.
Pr vi generalni kvartirni mojster; pl. Ludendoilf.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. decembra, zvečer. Uradno:
SDvražni napadi, ki so se pričeli v ovinku Črne po močnem ognju, so se zrušili pred našimi postojankama.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Obstreljevanje Bitolja.
»Slovanski Jug« v Odesi obširno poroča o zadnjem nemško-bolgarskem obstreljevanju Bitolja. Poročilo se precej razločuje od francoskega uradnega poročila. V mestu so se nahajali člani srbske skupščine in ministri kakor tudi več ruskih častnikov generalnega štaba, ko se je pričelo presenetljivo obstreljevanje, Dva častnika generalnega štaba sta bila ubita, en poslanec je bil ranjen.
Veiize:os шшт.
Ženeva, 20. decembra. Venizelos je odredil generalno moblizacijo na otokih, ki so mu udani. Na otokih Kreta, Lemnos, Chios, Samos in Mitilene so proglasili, da je kralj Konštantin odstavljen.
Grška vlada protestira,
Milan, 20. decembra. (Kor. ur.) »Cor-riere della Sera« poroča, da je grška vlada izročila italijanskemu, ruskemu angleškemu in francoskemu poslaniku noto, v kateri protestira proti podjarmljenju otokov Syra, Naxos, Paros, Fino, Kea in Santori-no pod Venizelovo gospodstvo in zahteva, da se na teh otokih, katerih prebivalstvo je kralju zvesto, zopet vpostavijo kraljeve oblasti.
Premikanje grških čet,
»Matin« javlja iz Aten: Vojne ladje so izkrcale v Patrasu in v Korintu francoske častnike, ki bodo nadzorovali premikanje čet na Morejo.
Topovski boli Di loškem Hojišču.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 20. decembra. Uradno:
Položaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
19. decembra. Na tridentinski bojni črti običajne artiljerijske akcije, ki so bile intenzivnejše na astiški visoki planoti, kjer so naše baterije z uspešnim ognjem presenetile sovražno kolono. Na julijski črti topovski dvoboj. Naša artiljerija je uničila sovražne postojanke na Kuku (ob srednji Soči), poškodovala kolodvor v Volčji dragi jugovzhodno od Gorice in je razkropila sovražne čete, ki so korakale po Krasu. Sovražni letalci so metali bombe na planoto Cordevole in Auronzo, kjer so zadeli našo bolnišnico. Nekaj ranjencev, nič škode.
Česa Italijani še pričakujejo.
Lugano, 20. decembra. (K. u.) Italijanski list »Verona Sedele« objavlja uvodnik o splošni navadi sporazuma, ki vedno zmanjšuje sovražne uspehe in jih, če lc more, prikrije, da more vzbujati večje zaupanje na lastno zmago. Tako je sporazum vedno delal. Zdaj je bila vržena Rumunija, a poraz baje to ni, jutri bo prišla na vrsto Grška, pojutrišnjim Sarrail in tako dalje, samo mali, ne posebno prijetni dogodki, ki pa seveda ne bodo čisto nič vplivali na to, da se bo kmalu izvojevala zmaga.
BOH bo zahodu.
nemški letali. Eno letalo je padlo v L' Her-bevois, drugo sc je razbilo pri Ornzsu. V noči na 19. decembra so naši letalci metali 600 kg težke bombe na kolodvora Dun-sur-Mcusc, Monltncdy in na tabor pri Arannes.
Novi generalni tninik francoskega zunanjega ministrstva.
Pariz, 21. decembra. Uradno se poroča: Jules Cambon je imenovan glavnim tajnikom zunanjega ministrstva.
Stotnik Beauchamp padti v zračnem boju.
Lugano, 21. decembra. (Kor. ur.) Iz Pariza se javlja: Stotnik Beauchamp jc padel v zračnem boju pri Douaumontu. Rajnik jc svojčas z letalom priletel nad Essen in nad Monakovo in se je izkrcal v Benetkah.
Joffre in Nivelle.
Basel, 20. dec. »Havas« poroča: General Joffre je odstopil poveljstvo severnih in severovzhodnih armad generalu Nivelle. Častital je generalu k njegovemu imenovanju in mu predstavil načelnika raznih oddelkov. Angleži novega poveljnika zelo hvalijo.
Izprememba v angleški diplomaciji.
»Novo Vreme« poroča, da bodo z ozirom na izpremembo vlade izvedli tudi med diplomati važne izpremembe. V Petrogra-du sodijo, da bo kmalu angleški veleposlanik Buchanan odpoklican.
Splošna stavka irskih železničarjev. '\
Haag, 20. decembra. Nizozemski ladje-plovni krogi govore, da so izvedli železničarji na Irskem splošno stavko, ker jim angleška vlada ni dovolila vojne doklade.
NEMŠKO URADNO POROČILO,
Berlin, 20. decembra. Veliki glavni stan:
Ob Somme, ob Aisne in na Champag-ni kakor tudi na vzhodnem bregu Moze le v nekaterih odsekih neenako močan topovski ogenj in t?e!ovan'e patrulj.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff,
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 20. decembra, zvečer. Uradno:
Na zahodnem pozorišču nobenih večjih bojev.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
19. decembra ob 3. popoldne. Južno od Somme so včeraj poizkušali Nemci napasti naše jarke severno od Silly. Oddelek sovražnika, ki se mu jc posrečilo udreti v j našo postojanko, je bil kmalu vržen nazaj. | Na desnem bregu Moze je sovražnik po- j noči obstreljeval Louveinont in Cham-brettes.
Zračni boji. Dne 17. decembra so naši letalci na verdunski fronti sestrelili dve
Nemško uradno poročilo o potopu franco* ske vojne ladje »Suffren«.
Berlin, 20. decembra. (Kor. ur.) Uradno: Nek naš podmorski čoln je 26. novembra približno 50 morskih milj sevemoza« hodno Lizbone s torpedom potopil sovražno vojno ladjo. Bila je to francoska vojna ladja »Suffren«, o kateri je francosko mornarsko ministrstvo 8. decembra poročalo, da je izgubljena. Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Sporazum z nevtra'.ci izgubil v prvi polovici decembra 234.000 ton prostora na ladjah.
Haag. Rotterdamski trgovski krogi trde, da |'e trgovinsko brodovje Angležev, niih zaveznikov in nevtralcev izgubilo v prvi polovici decembra 234.000 ton na prostoru vsled potopov po podmorskih čolnih.
Razna poročil
Iz ogrske magnatske zbornice.
Budimpešta, 21. decembra. (Kor. ur.) Magnajska zbornica se je pridružila sklepom poslaniške zbornice o izvolitvi grofa Tisze namestnikom palatina, ko je prej odklonila predlog, katerega je stavil groj Hadik.
Ponevcrjen denar namenjen agitaciji na Češkem in Moravskem.
Kijevski listi poročajo iz Petrograda, da se je vseslovanska zveza razdružila. Po-neverjen je bil namreč po ruski vladi zvezi nakazani denar namenjen agitaciji na Češkem in na Moravskem. Prizadetih je veliko visokih oseb.
e novice.
+ Cesar v Beljaku. »Fremdenblatt« poroča: Dne 16. decembra je prišel cesar Karel, kakor smo že poročali, v Beljak, kjer so ga sprejeli vojaški in civilni dostojanstveniki. Ko jc sprejel poročila deželnega predsednika grofa Lodrona in ar-madnega poveljnika podmaršala Scotti-ja, si je ogledal častno stotnijo, katero so tvorili sami Korošci in je nagovoril skoro vse vojake.
-f- Papežev nuncij pri cesarju. Cesar
Karel je včeraj opoldne sprejel apostolskega nuncija nadškofa Valfrc di Bonzo v posebni avdijenci.
Letošnje božične počitnice. Dunaj, 21. dcccmbra. (Kor. ur.) Naučni minister je odredil, da bo letošnje božične praznike na vseh srednjih šolah, na učiteljiščih in dekliških licejih, na navtičnih in na ko-mercielnih šolah odpadel pouk od dne 23. decembra 1916 do vštevši 3. januarja 1917. Redni pouk se bo zopet pričel dna 4. januarja 1917. Deželne šolske oblasti lahko to ukrenejo tudi za ljudske in meščanske šole.
Odlikovanje. Njegova c. in kr. Visokost nadvojvoda Franc Salvator je blagovolil podeliti konzist. svetniku Antonu Ncdvedu na Staradu za neumorno delo-vanie za društvo srebrno svetinjo Rdečega križa.
— Izpremembe pri vo;aški duhovščini, Č. g. vojni kurat pri garnizijski bolnici št. 7 v Gradcu Peter Jurak, je odšel na
t
bojno polje. K garnizijski bolnici št. 7 v Gradcu je premeščen vojni kurat Martin Dimnik. Na njegovo mesto pa jc prišel k rezervni bolnici št. 1 v Gradcu g. vojni kurat Josip Štih.
—	Inozemski gostje pri kronanju v Budimpešti. Z Dunaja s pripeljejo 29. t. m. s posebnim vlakom diplomatični zastopniki s svojimi rodbinami h kronanju v Budimpešto. Dozdaj je napovedan dohod 69 zastopnikov diplomacije. Avstrijski poslanci, 84 jih je naznanjenih, sc bodo tudi s posebnim vlakom pripeljali h kronanju. Tuji ,-ladarji dozdaj še niso priglašeni.
+ Odlikovanje. Zlat zaslužni križec I. razreda z vojno dekoracijo je podeljen veleč. g. Fr. B e r n i k u , župniku in kn. šk. duh. svetniku v Domžalah. Iskreno
čestitamo!
+ Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so prejeli naslednji uradniki na južni železnici: Tajnik dr. Maks. Da ser na Občinah; nndrevi-denti Ivan Frgle v Št. Petru, Jožef Koši r v Ljubljani, Maks M i h e 1 č i č v Sežani in Franc Vidic v Logatcu.
-f- Nemški program. Nemški listi prinašajo znane glavne točke nemškega programa, katerega je soglasno sprejela nemška narodna zveza in s katerim se strinjajo tudi nemški krščanski socialci: 1. Tesna spojitev med Avstrijo in Nemčijo, in sicer, kakor se je izreklo na zborovanju združenih nemških strank dne 9. novembra, v narodnem, političnem in gospodarskem oziru. — 2. Srednjeevropska gospodarska zveza. — 3. Prememba posameznih določb ustave, »damit Čstcrreich seinen Ver-pflichtungen als Bundcsgenosse gereeht vverde«. — 4. Daljšo nagodbo z Ogrsko. — 5. Avtonomija Galicije, avstrijski parlament brez galiških poslancev, varstvo nemških koristi v Galiciji. — 6. Nov poslovnik za državni zbor v nemškem smislu. — 7. Nemški državni jezik. Ureditev jezikovnega vprašanja pri uradih. — 8. Pre-osnova šolstva na podlagi nemškega programa. — 9. Enotni upravni okraji, posebno na Češkem. — Tisti, ki so sestavili te zahteve, sc niso za Avstrijo borili na bojiščih, kjer Avstrija zmaguje z geslom »Z združenimi močmi«. »Z združenimi močmi« — pa ne pomenja nadvlado enega naroda nad drugimi. Vse svoje narode potrebuje Avstrija, vsi potrebujejo njo —-zato bo močna Avstrija na enakopravnosti narodov. Vsi narodi naj se združijo v avstrijski misli, pa ne bo nihče teh imel želje preko te misli.
-f Vživanje mesa je urad za ljudsko prehrano v ponedeljek, 25. decembra, splošno dovolil.
—	Smrtna kosa. V uršulinskem samostanu v Škofji Loki je umrla včeraj č. M. Julijana K a 1 a n. Pokojnica, ki je napravila redovno obljubo leta 1891, je bila dalje časa učiteljica na zunanji in notranji dekliški šoli, zadnja leta pa je delovala na zasebnem učiteljišču uršulink. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 4. uri.
—	Obolel je vojni kurat č. g. Jožef B u 1 o v e c ter se preselil iz bolnišnice usmiljenih bratov iz Gradca na svoj dom na Breznico. Priporoča se v molitev.
—	Rekonvalescentnica »Rdečega križa« v Zagorju ob Savi, Iz obširnega in temeljitega poročila vodstva rekonvalescent-nice »Rdečega križa« v Zagorju ob Savi posnemamo sledeče podatke: Rekonvalescentnica se je otvorila dne 15, decembra 1914 v novem, higijenično prav dobro urejenem (centralna kurjava, vodovod, kopališče i, dr.) šolskem poslopju ljudske šole na Toplicah pri Zagorju ob Savi. V začetku je bil zavod opremljen za sprejem 30, od 1. avgusta 1915 naprej pa za 80 bolnikov. Dne 20. maja 1916 je zavod prenehal delovati. V tem času je bilo v rekonvales-centnico sprejetih 646 bolnih in ranjenih vojakov. Od teh je bilo zdravih odpuščenih 379, v druge zavode se je oddalo 228, na superarbitracijo je bilo poslanih 38 oseb. Umrla je 1 oseba. Število oskrbovalnih dni jc znašalo 20.454. Oskrbovalni stroški za osebo in dan so prišli na K 2.43. Sklepni račun poda sledeči rezultat: I, Dohodki: 1. Nakazilo c. kr, erarja za preskrbo bolnikov K 59.179; 2. Nakazilo c. kr. erarja za plače moštva K 4000; 3. Darila 12.478 K 46 vin. Skupaj 75.657 K 46 v. — II. S t r o-ški: 1. Za hrano in oskrbo bolnice 53.993 kron 68 vin.; 2. Plača moštva 3884 K 44 v. Skupaj 57.878 K 12 vin. Prebitek znaša to-raj 17.779 K 34 vin., kateri se je naložil z 10.000 K na vojno posojilo in ostanek na hranilnično knjižico Kreditnega zavoda v Ljubljani. Ta fond se vsled sklepa odbo-rove seje z dne 15. majnika 1916 izroči v celoti uradu za vojno oskrbo. Vsa uprava bolnice se je pa poslala v 21. zabojih deželnemu in gospejnemu društvu »Rdečega križa v Ljubljani. Vodstvo rekonvalescent-nice je pri svojem delovanju in stremljenju bilo izdatno podpirano ocl Trboveljske pre-mogokopne družbe, z darili v denarju in živilih od vsega prebivalstva Zagorja in okolice, posebno pa od uradnikov in delavcev Tiboveljske premogckopne družbe. Zagorsko prostovoljno gasilno društvo je pomagalo pri prepeljavi bolnikov in ranjencev, ter je tudi z dobrodelnimi pred-
stavami pripomoglo k zvišanju dohodkov. Vsem dobrotnikom zavoda izreka vodstvo svojo iskreno zahvalo za njihovo plemenito požrtvovalnost.
—	Težko se je poškodoval s patrono 42 let stari ogibalni čuvaj juž. žel. iz Zaloga št. 37 obč. D. M. v Polju. Našel jo je bil za neko škarpo, a ni slutil, da je patro-na, ker je bila precej dolga in ni imela take oblike ter jo nesel domov. Držeč jo v levi roki, je udaril z njo po lesu, nakar je eksplodirala ter mu raztrgala dlan in poškodovala nekaj prstov. Ko bi bil ravnal previdnejše, prihranil bi si bil težke bolečine. Zdravi sc v ljubljanski deželni bolnišnici.
V Trbovljah v jami je motor pritisnil
—	Iz ljudskošolske službe. Namesto obolele učiteljice Jožefine Zakrajšek bo suplirala na ljudski šoli v Blatni Brezovici bivša poizk, kand, na Vrhniki Albina Levstik.
—	Pošiljatve za vojne ujetnike. Pomožni odsek za vojne ujetnike švedskega Rdečega križa poroča, da poštnih zavojev za vojne ujetnike na Ruskem ne more dalje pošiljati, ker je na Švedskem izvoz prepovedan in tako poštni zavoji, katere pošljejo stranke iz Avstrije na Švedsko, ne morejo več iz Švedske.
včeraj 15 let starega tamošnjega delavca Alojzija Klenovšek, ko je preminjal ogibal-ne priprave, ne da bi se mogel pravočasno umakniti ter mu poškodoval levo nogo in trebuh. Danes zjutraj so ga pripeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
Ogrski Slovenci in treznostno gibanje. »Novine* pišejo: Zaistino veseli glas, hvala naj bo Bogi na njem. Posebno dve občini sta bile v našoj pokrajini, kje je hudi duh po žganici kraliiveo: Polana i Dekležovje. Polančarje so predlani zato dobili ostro predgo i zamerili so nešteri nateliko za njo, da so g. predgara še mil. višjemi pastiri tožili za njo. Se ve, da so se mil. gospod dobro smejali toj tožbi, govorniki pa prav dali. Srce njih samo za to bolelo, ka so se najšle takše ovce tiidi v njihovoj čredi, šlere so z blatom poškropile pastira, kda jih je iz gobca peklen-skoga ognja trgao. — Naj bi se vživanje dušo i telo pogiibljajočega alkohola omejilo, smo začeli družbo Marijine 7-re Radosti širiti, štero smo v ta namen tiidi dali potrditi. Vreli g. pleb. torjanske fare nas je tiidi oproso, naj jo i med njegovomi far-niki širimo, nego do Polančarjev ie malo viipanja meo. Pa glejte, ravno Polančarje so pokazali, ka znajo svojemi gospodi veselje pravo spraviti. Vmro je tii Raščan Marko i pri njegovom mrtvom teli ne bilo jela, pila, niti po pokopi je nej bila drža-na nikša krmina. Zaistino hvalevreden začetek i hvalevredni Polančarje. Živio ta pravi diih krščanski!
Tiius na Reki in Sušaku je precej razširjen. Od 1. oktobra do 19. decembra je bilo 306 slučajev, med temi 18 smrtnih. Vojaška oblast je odredila, da ne sme noben vojak v Reko in iz nje.
»Neue Freie Presse« in darovi v dobrodelne namene. Nedeljska »N. Fr. Pr.« objavlja v svoji nedeljski številki z debelimi črkami, da jc od 28. julija 1914 pa do 16. decembra 1916 v krogu svojih čitateljev nabrala v dobrodelne namene K 15,154.617'63. Te darove je objavila v 717 izkazih in porabila za to 1450 strani v listu. Darovalcev je bilo okoli 192.300. Zanimivo je, kako se razdeljujejo ti darovi. — Za oslepele vojake K 2,651.326'47; za »Rdeči križ« 2,342.062*54; za begunce in druge siromake iz Bukovine, Galicije in Scdmo-graške K 3,104.427 64 (v tej svoti jo K 419.470*25 bilo namenjenih v podporo Židom), za begunce in druge siromake z juga pa K 62.624 78, Lc-ti so soudeleženi samo se pri svoti K 633.306*24 ki pa je bila izročena centralnemu mestu za oskrbo beguncev in so je bili begunci z juga najbrž deležni tudi le v gornjem razmerju. Za podporo nege vojnih konj in psov jc nabrala »N. Fr. Pr.« K 10.770.
—	Umrl je v Polzeli 15. t. m. g. Pavel Kramcr, trgovski sotrudnik v starosti 26 let. Bog mu daj večno luč. Njegovim sorodnikom naše sožalje.
—	Roparji na Štajersko-hrvatsUi meji. Minolo nedeljo so obiskali rokomavhi več hiš v šenlflorijanski občini pri Rogatcu in pokradli, kar so mogli. Neko ženo, ki se je roparjem postavila po robu, so ranili s sekiro; neka 751etna prevžilkarica je morala roparjem izročiti državno podporo, katero je bila tisto dopoldne prejela; neka druga žena je z otrokom pobegnila v noč, roparji so za njo streljali in jo ranili v prsi. Roparji so prevrgli vso hišo in pokradli mnogo suhega mesa.
—	Velika nesreča z ročno granato. Na Teznu v Mariboru so vojaki urejevali staro železo. Vmes je bila na še nepojas-nen način zašla tudi ročna granata, ki jc pri premetavanju eksplodirala. Osem vojakov je bilo ranjenih, med temi trije težko, trije nekoliko lažje, dva pa lahko.
Mpisiijie vojno posojilo!
GospoOorslvo.
V živo zadel... V dunajskem mestnem svetu je bila te dni velika razprava glede preskrbe dunajskega mestnega prebivalstva z živili. Dunajski občinski svetovalec in deželni poslanec Kunšak je govoril sledeče:
»V začetku vojske so naša sodišča obsodila marsikatero osebo zlasti iz nižjih slojev zaradi draženja in navijanja cen na skrajno stroge kazni. A obsojalo se ni morda na podlagi uradno določenih najvišjih cen, ampak na popolnoma nesigurni podlagi pridelovalnih stroškov, (Govornik je nato navedel več tozadevnih primerov.) Temu nasprotno bodi pribito, cla si je veliko število oseb napravilo v tej svetovni vojski na milijone dobičkov, ne da bi imele opraviti z državnim pravdništvom, ali s kazenskim sodiščem .,,
Veliko se je govorilo in pisalo o ode-ruštvu kmečkega stanu, češ, da je kmet največji oderuh. A uvažujte sledeče: Za vse kmečke pridelke so cene uradno določene, Kmet dobi za meterski stot ovsa 28 K, za meterski stot pšenice 38 K in ravno toliko za rž. Tudi za mleko so določene najvišje cene, torej jc vse to uravnano in urejeno, toda povejte mi, kako je pa to, da mora kmet n. pr, otrobi, razne odpadke itd,, ki jih rabi za živinsko pičo, dražje plačati, kakor n, pr, oves? Za meterski stot ovsa dobi kmet 28 K, za meterski stot otrobi pa mora plačati 40 K!! Kako hočete označiti kmeta za oderuha, če dobi za svoj oves 28 K, ta oves se pa prodaja na Dunaju pred očmi oblasti, s sodelovanjem oblasti in še celo od oblasti same po 140 kron meterski stot, 26 K dobi kmet za meterski stot koruze, 80 K pa mora plačati zanjo, če jo sam mora kupiti. To so naravnost neznosne razmere, ki jih je treba nujno odpraviti. Če kmet proda meterski stot izbranega krompirja za človeško hrano, dobi zanj 9 K, ako si pa hoče kupiti meterski stot drobnega ali takozvane-ga svinjskega krompirja za svinjsko pičo, pa mora plačati za meterski stot 13 K. Ta velika razlika cen je vendar samo nekaka nagrada za to, da si vsak poljedelec obdrži boljše poljske pridelke doma in odda slabejše. To se pravi načrtoma vzgajati in vzpodbujati ves kmečki stan k prestopkom zakonov in odredb.
Glede nagodbe med Avstrijo in Ogrsko moramo zahtevati, da se sklene taka nagodba, da Avstrija ne bo gospodarski odvisna od Ogrske še bolj, kakor je že bila dosedaj. Odkloniti moramo vsako tako nagodbo!« (Viharna odobravanja po vsej dvorani.)
— Prisilne ponudbe za bombažasto pisano tkano blago za obleke in hlače ter za bombažaste flanelaste odeje. Trgovinsko ministrstvo je odredilo z razpisom z dne 2. decembra 1916 prisilno ponudbo za bombažasto pisano tkano blago za obleke in hI ače ter za bombažaste flanelaste odeje, to so bombažaste odeje vsake vrste, izvzemši takozvane garniture. Lastnikov manj nego 50 kosov odej prisilna dolžnost ne zadene. Lastniki več nego 500 m označenega blaga ali več nego 50 kosov odej so dolžni do 24. decembra 1916 vso posest takega blaga ponuditi na naslov: Baum-wolIzentrale, Beschaffungsabteilung. Dunaj I. Maria Theresienstrasse 32—34. Od vsake ponudene kvalitete je poslati 15 cm dolg vzorec, od vsake ponudene vrste odej eno celo odejo hkratu s ponudbo rclco-mandirano. Množine in kraj zaloge jc natančno navesti. Oni, katere zadene ponudbena dolžnost, bc poživljajo, da nn vedejo pri vsaki postavki pntitul enega Matfn ccno, po kateri so ne glede ци uradno ccnilev pripravljeni Mftgo pteptifclili. Od dne razglasitve te odredil« ji- prepovedana vsaka rnampul.-iujf! /. blagom, glede katerega ni moč i/.kii/.ili ae z dovoljenjem za prosto vporabo, Do poteka termina za prisilno ponudbo ni dopustno tega blaga niti pode-lati niti prodati niti kam drugam ponuditi. Detajlnim trgovcem je navzlic prisilni ponudbi dovoljeno, da smejo 20% ponudbi podvrženega blaga, kateri so jim bili za prodajo neposrednim konsumentom v mesecih november, december in januar na prosto dani, pridržati in z njimi razpolagati v zmislu odredbe. Natančnejša pojasnila glede izvedbe prisilnih ponudb in postopanja dobe stranke pri Centrali za bombaž in pri pristojnih trgovskih zbornicah. Prestopki tega ukaza so strogo kaznjivi. Pri tej priliki je opozoriti na sledeče: Razširjeno je pogosto mnenje, da je ponudnik 21 dni od datuma ponudbe računjeno upravičen blago drugače porabiti, ako mu v tem času ne dojde nikako obvestilo od Centrale za bombaž glede njegove ponudbe. To mnenje je napačno. Rok 21 dni pričenja šele z datumom onega dne, katerega je izstavljeno prejemno potrdilo o dospet-ku ponudbe, katero se ponudnikom pošilja rekomandirano. Ta prejemna potrdila sc seveda ne odpošiljajo takoj po dospetku ponudbe, ampak pogosto mnogo tednov pozneje, ker treba Centrali obdelati vse prihajajoče ponudbe, Vporaba ponudene-ga blaga pred terminom, katerega centrala v prejemnem potrdilu izrecno navede, je prepovedana in kaznjiva.
Primorske novice.
V zadnji odborovi seji »Posredovalnice za goriške begunce v Ljubljani« so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: g. advokat dr. Valentin Krisper, g. I Savnig, župan iz Bilj, g. I. Stepan-č i č , župan iz Renč in g. J. Č e r n i c , župan iz Št. Petra.
Vlč. gospod Ivan Roječ, dekan tolminski in deželni poslanec je zapustil ljubljansko deželno bolnico ter se nastanil pri podružnici sv. Mihaela na Lubinju v tolminski fari. Noga mu ni sicer še popolnoma ozdravela — vendar pa hodi za silo. Č. g. kaplan Štefan Podberšček se je nastanil v Zadla-gu ter izvršuje dušno pastirstvo pri oddaljenih vernikih Čadra, Ravne, Zadlaz-Žab« če in Zatolmin. V celi fari je še okolu 2000 ljudi doma.
Voč. g. Ivan Theuerschuh (Drago-Čev. ljevič), duhovnik v Sočergi v Istri, je s svojo roko že toliko okreval, da mašuje. Zapustil je bolnico ter se nastanil začasno v rojstnem kraju v Tržiču.
Milosrčen dar. Visokorodni gospod c. kr. deželni predsednik Henrik grof Attems je naklonil posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani znesek 100 K za božičnico našim sorojakom. Blagemu darovalcu izrekamo svojo najtoulejšo zahvalo. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Izgnancem iz R'henberga naznanjam, da imam župni urad in hranilnico od 3. novembra pri sv .Martinu p. Rihenberg. —• Na ta naslov obračajte se v vseh zadevah in pristavite poleg sedanjega svojega naslova tudi rojstno vas in hišno številko, ali pa, kako sc vsakemu domače pravi, — Udje družbe sv, Mohorja, ki niste še poslali svojih naslovov, storite to takoj, da Vam pošljem knjige, ki so ravnokar došle, najboljše več skupaj. — Kateri se hočete vpisati v družbo sv. Mohorja za 1917, naznanite in po možnosti pridajte 2 K. — Kongregani-stinje pošljite prispevke 3 K za »Bogoljub« 1917, oziroma naročite »Bogoljub;: same, kar mi pa naznanite. — Ako kdo nc prejme takoj odgovora, naj petrpi, ker pošta je v Vasi in je težko oziroma je prepovedano do nje. — Vse naše faiite in može v vojakih in vse naše izgnance iskreno pozdravljam ter Vam voščim po razmerah srečne božične praznike! Jos. Strancar, župnik, sv. Martin p. Rihenberg pri Gorici,
»Kmečka banka« r. z. z o, z. v Gorici sedaj na Glincah 217, obrestuje vsled sklepa načelstva z dne 17, dec. 1916, hranilne vloge od 1. jan. 1917 po 4У±с/с. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Ga. Ivanka Nagu-Zalokar (Oreho-vica pri Št. Jerneju na Dolenjskem) je blagovolila nakloniti 12 K (dvanajst kron) kol izkupiček jestvinske pošiljatve begunskim gojenccm in gojenlmm goriških učiteljišč v Ljubljani. Bodi ji na tej dobrosrčnosti izrečena najtoplejša zahvala!
Dopisovanje s svojci v krajih, katere so zasedli Italijani. Nekateri pišejo svojcem v kraje, kateri so .začasno v posesti Italijanov, z dopisnicami Rdečega križa, določenimi za vojne ujetnike. Ali to je napačno. Nekdo je poslal kar več takih dopisnic in na jeclni so mu odgovorili z Dunaja, naj se obrne z dopisom svojcu na oddelek »L« skupnega »Zentralnachvveis-bureau« Dunaj I., Brandstatte 9, kakor, smo tudi mi žc naznanili. Ta oddelek dostavlja kratke vesli, največ 20 besed in ne več nego enkrat na mesec. Dostavlja se še, da ta urad ne posreduje v dopisovanju z ujetniki ali interniranci v Italiji.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti dr. Emiliju Pincherle, roj 1S76. v Trstu, oženjenemu, odvetniku, sedaj odsotnemu, ker je osumljen zločina proti varnosti države.
LiuUijanske novice.
lj C. kr, poročnik Rudolf Wagner je dobil za svoje drzno obnašanje na predte-renu, kjer je prišel v posest jako važnega sovražnega aparata, častno pohvalo z diplomo. G. poročnik je Ljubljančan in sedaj pri junaški 13. visokogorski stotniji, katera je prejela istočasno pohvalno priznanje za svoje hrabro zadržanje in neumorno pridnost napram sovražniku. Še veliko takih! Čestitamo!
lj Imenovanja v c. kr. tobačni tovarni. Imenovani so: Oficial Ivan Tome za kontrolorja, asistenti Metod Brzobogaty, Emanuel H e r m a n n in Milan S t e g u za oficiale.
lj »Mestna preskrbcvaln:ca za mleko« je imela včeraj sejo, v kateri je vzela na znanje poročilo dež. vlade, da je državni urad za prehrano sporočil, da ima ljubljanska mestna občina začasno rekvizacijsko preskrbo za mleko v Škofji Loki, Skaručini, Št. Jurij pri Kranju, Brezovici, Dobrovi, Grosuplju, Vodicah, Dolskem, Radomlju, da se pa mora od rekvizicije za Ljubljano odšteti ona množina mleka, ki gre že sedaj v Trst. Tako bo mestni občini mogoče dobiti mleko, ki jc šlo iz Škofje Loke na Reko. Upati je, da se iz Škofje Loke dobi za Ljubljano 300 do 400 litrov. Na Brezovici pri 1 iubljani je izjavila mlekarna, da pobere
pri kmetih okolu 500 literov mleka in ga postavi na kolodvor liter po 40 vinarjev. Odsek se je vladi izrazil, da vztraja tudi že na svoji zahtevi glede že naznanjene re-kvizicije v kranjskem in kamniškem sod-nem okraju. Poudarjalo se je, da se upa na prostovoljno oddajo mleka, ker je sila v Ljubljani res velika. — Cene mleku so po poročilu na deželi 28 do 36 vin., samo v kranjskem okraju 20—22 vin. Na vprašanje vlade je odsek izrazil se za maksimalno ceno 30 do 36 vinarjev za prcducente, določitev maksimalne cene za konsumente je pa opustil. Mestni občini je tudi več posameznikov z dežele ponudilo, da ji zbere mleko, tako n. pr. Intihar z Rakovice 100 litrov, nekdo iz kamniške doline. Pododsek se je pooblastil, da z zgoraj omenjnimi mlekarnami in s posamezniki, ki so sc že oglasili ali se še oglase, sklene takoj pogodbe. Prvo mleko z Brezovice pride jutri v Ljubljano, v zgoraj omenjene kraje pa odpotujejo zastopniki mestne občine , da stvar urede. Vse to bo mestna občina upravljala v svoji režiji in ji bo možno mleko oddajati po približno 48 vinarjev liter. Gospod župan je poudarjal, da pogodbe »Mlekarske zveze ne more sprejeti, ker zahteva pri litru mleka 13 vinarjev za režijo, kar bi mestno občino na mesec veljalo 7500 K in bi liter mleka morala prodajati po 56 vinarjev. Tudi je sedaj mestna občina na mleko čakala že tedne. Treba bi bilo večje agitacije, organizacije in dela, manjše režije, hvaležen bo »Mlekarski zvezi«, če količino mleka 250 litrov, ki ga sedaj oddaja občini, kmalu s primerno organizacijo — posebno po Dolenjskem — zviša. Mestna občina mora pa provizorno nekaj storiti, ker roke križem ne smemo držati. Končno se oglasi k besedi zastopnik »Mlekarske zveze«, ki navaja, da se poročilo, da »Mlekarska zveza« od obljubljenih dva tisoč litrov da Ljubljani samo 300 litrov, ne sme tolmačiti, kakor da bi »Mlekarska zveza« bila napram aprovizaciji z mlekom indiferentna ali celo nasprotna, kar nikakor ne bi bilo v soglasju z njenim dosedanjim ravnanjem, ko je v prilog Ljubljani v svojo lastno škodo popolnoma prostovoljno odtrgala Trstu celo tja pošiljano množino mleka. Če pa ona mleka ne dobi od producentov, ga tudi Ljubljani ne more dati. — Tako poročilo. Upamo, da se posreči Ljubljani največjo silo premagati. Prepričani smo, da s primernim postopanjem ne bo treba rabiti nobene sile, da se mleko pridobi. Mestna občina bo, kakor se vidi, upoštevala tudi upravičene kmečke želje, ki so utemeljene vsled pomanjkanja krme itd., in tako bo mogoče sporazumno delovanje. Veseli nas, da je sobotni »Slovenčev« poziv imel znaten uspeh. Ah bi ne mogle pri organizaciji dobave mleka Ljubljani sodelovati tudi podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske? To bi bilo poklicano vodstvo organizacije!
lj Ga, Margareta pl. Kern, soproga poveljnika karantenske štacije za vojne ujetnike na ljubljanskem gradu, je izročila županstvu skupno s svojim soprogom vsoto 500 K v korist vsled vojne obubožanim ali osirotelim Ljubljančanom.
lj Za prehranjevanje ubogih rodbin ljubljanskih so izročili mestnemu magistratu: g. Ferdinand Gruška, trgovec, 500 K; g. Alojzij Persche, trgovec, 200 K in upravništvo »Slovenskega Naroda« 100 K.
lj Upravnemu odboru Dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani je izročila tvrdka P. Kozina & Komp. 30 parov čevljev v vrednosti 1000 K za bose šolske otroke ljubljanskih ljudskih šol.
lj Izkaznice za kruh in sladkor se bodo izdajale pri vseh desetih komisijah v petek dne 22. d e c e m b r a od 8.—1. ure popoldne.
lj Krušne komisije bodo poslovale v petek 22. t. m, in v soboto 23. t. m. vsakokrat od 8. do 1. ure popoldne, V petek 22. t, m. se bodo izdajale krušne in sladkorne izkaznice, v soboto 23. t. m. pa maščobne izkaznice.
lj Preložitev oddaje krompirja za V. okraj. Vsled izostalega dovoza sc bo krompir za ostale stranke V. okraja oddajal šele po praznikih.
lj Prvotna objava, da se bodo izdajale maščobne izkaznice 27. ozir. 29. t. m. se s tem prekliče, ker so se med tem časom že natiskale maščobne izkaznice.
lj Prodaja kruha na Sveti dan. Na Sveti dan se ne bo prodajal kruh, vsakdo si pa lahko nakupi kruh za ta dan že v nedeljo. Na sv. Štefana dan se bode kruh zopet prodajal.
lj Umrli so v Ljubljani: Ernest Marn, /otografov sin, 1 leto. — Ljubomir Traun, sin trgovskega zastopnika, 12 let. — Fran Tekavc, krojaški pomočnik, 50 let. — Terezija Kastelic, žena krojaškega pomočnika, 28 let, — Ljudmila Nadižar, hči posestnika, 2 leti, — Janez Bizjak, bivši tesarski pomočnik, 75 let. — Marija Čcbulj, strežnica, 68 let. — Davorin Dimic, posestnikov sin, 5 tednov. — Valentin Klinar, hiralec, 76 let. — Ivan Hvala, užitkar-hira-lec, 68 let. — Ferencz Pongracz, pionir. — Sime Vulič, pešec. — Vencel Tomašck. Oešec, — Josip Knet, pešec.
lj Deželna zadruga brivcev in frizerjev
na Kranjskem naznanja, da bodo v ponedeljek dne 25. t, m. brivnice odprle do opoldne, v torek dne 26. t. m, bodo pa cel dan zaprte.
Voiašfce vesli.
Iz seznama izgub št. 495,
Kadet Sinkovič Adolf, 2. polk tirolskih lovcev, Maribor, 1895, ujet; inft. Anžlovar Franc, 5. dom. pp,, 1, s., Sežana, 1889, ujet; inft. Bele Franc, 87. pp., Ptuj, 1373, ujet; inft, Beniger Josip, 5. dom. pp., III. odd. stroj, pušk, Trnovo, 1884, ujet; inft. Bizjak Josip, 5. dom. pp., 11. s., Orešje, 1893, ujet; inft. Bizjak Andrej, 5. dom. pp., 1. s,, Postojna, 1895, ujet; inft. Blažič Ivan, 17. pp., Domžale, 1895, ujet; inft. Cerar Janez, 17. pp., 3. nad. s., Moravče, 1887, ujet; inft. Čuden Josip, 17, pp., 1. s,, celovška okolica, 1887, ujet; inft. Fakin, 5, dom. pp., 2. s., Škrbina, 1887, ujet; inft. Gabrovec Ludvik, 5. dom. pp., 1. s., Sežana, 1895, ujet; desetnik Godina Jurij, 5. dom. pp., 2. s., Trst, 1894, ujet; inft. Jenko Ivan, 17. pp., 16. s., Naklo, 1891, ranjen in ujet; inft. Ko-kovič Avgust, 87. pp., Konjice, 1884, ujet.
Izgube 7. lovskega bataljona.
(Iz seznama izgub št. 495.)
Mrtvi: Patr. vodja Benedičič Ivan, 3. s., Tolmin, 1890 (1.—31./7. 1916); lovec Berce Nikolaj, 2. s., Lajiše, 1896 (1 —31./7. 1916); lovec Bergant Jurij, 3. s., Selca, 1896 (1.—31./7. 1916); lovec Bergant Ivan, 1. s., Mengeš, 1893 (1,—31./7. 1916); podlovec Bizjak Ivan, 2, s., Dol. Otlica, 1878 (1.—31./7. 1916); lovec Bolte Mihael, 3. s., Domžale, 1896 (1,—31-/7. 1916); patr. vodja Dolinar Josip, 3. s., Črni vrh, 1896 (1.— 31./7. 1916); lovec Frantini Franc, 2. s., Loke, 1896 (1.—31.'7. 1916); lovec Glavič Iv., 3. s., Rudnik, 1885 (1.—31./7. 1916); lovec Jan Valentin, 2. s., Gorje, 1891 (1.—31./7. 1916); podlovec Jonke Ivan, 3. s., Kočevje, 1891 (1,—31./7. 1916); patr. vodja Jezovšek Franc, 3. s., Konjice, 1894 (1.—31. 7. 1916); lovec Justin Franc, 3. s., Mošnje, 1883 (!.— 31./7. 1916); lovec Koblar Ernest, 1. s., Železniki, 1916 (1.—31./7. 1916).
Podpisovanje V. vojnega posojila.
Pri Kranjski deželni banki kot subskrip-cijskem mestu in članu konsorcija za izpeljavo državnih kreditnih operacij, je do 18. tega meseca podpisalo 354 strank skupno .10,466.300 K V. vojnega posojila, od tega odnade na amortizacijsko drž. posojilo 5,028.300 K in na državnozakladne liste liste 5,438.000. Med drugimi so podoisali: »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani 40.000 K; neimenovani žunni uracl 80.000 K; občina Kamnik 50.000 K; Franc Peterca 25.000 K; občine: Št. Jurij pri Radečah 25.000 K; Mengeš 5.000 K, Litija 10.000 K, Begunie 10.000 K, Črni vrh 9.000, Selca 5.000 K, H-enovice 5.000 K, Šmartno pri Litiji 6.000 K, Št. Vid pri Vicav' 10.000 K, Bled 5.000 K, Vipava 5.000 K, Trzin 5.000 K, Sinadole 5.000 K. Trnovo !0.000 K, Dolenji Logatec 6.000 K, Žiri 8 000 K, Cerklje na Dolenjskem 2.000 K, Smerje 1.000 K, Stari trg pri Ložu 10.000 K, Dolenja vas pri Senožečah 1.000 K, D. M. v Polju 4.000 K, Ovsiše 1.000 K. Mošnje 5.000 K, Prcdoslje 1.000 K, Zagorje ob Savi 1.000 K, Erzelj 1.000 K, Iška Loka 1.000 K, Ajdovec 1.000 K, Rašica 100 K, Brusnice 700 K, Dob 500 K, Podhruška 500 K, Mlaka 100 K, Črni potok 1.000 K, Zgornje Vreme 2.000 K, Št. Vid pri Cerknici 1.000 K, Radeče 200 K, Št. Rupert 1.000 K, Slap 2.000 K, Lože 2.000 K, Dovje 3.000 K, čmuče 1.000 K, Lancovo 500 K; okrajni cestni odbor v Postojni 2.COO K; Deu-ova dijaška ustanova 2.200 K Fr, Jožefa jub'leina ustanova za uboge dijake v Idriii 1.000 K; F. Vrhovšek 10.000 K; rodbina Pintbah 5.500 K; po g. A. Stenovcc: F. Smrkolj 1.200 K, J. Smrkoli 1.000 K, I. Šeslar 2.000 K; S. Šeslar 2.C00 K, F. Šcslar 2.000 K, I. Močnik 1000 K, rodbina Lavrin 1.000 K, A. Lavrač 100 K; — po g. J. Dež-man: F. Prime 1.000 K, J. Urh 1.000 K; M. Urh 2.000 K; J. Jan 5.000 K; J. Košir 5.C30 K; J. Flis 2.000 K; L Kenda 2 000 K; A. Šimenc 1.000 K; M. Medvešček 1.000 K; F. Erbcžnik 1.000 ; F. Kopač 1.000 K: no g. županu Perne: J. Dremelj 2.000 K, J. Škr-janec 1.000 K: A. Praznik 1.000 K. M. Per-me 1.000 K. I. Kraljic 1.000 K, L Garvas 1.000 K, I. Kraljic 2.000 K, F. Hribe r 2.000 K, F. Trontelj 2.000 K, J. Valentinčič 2 000 K, M. Žužek 1.000 K, T. Zupančič 1.000 K, N. Rebolj 1.000 K. J Kadunc 1.000 K, J. Škrjanc 1.000 K; R. Skufca 2.000 K, A. Žmuc 2.000 K, A. Gale 1.000 K, J. Prime 1.000 K, J. Trontelj 1.000 K. F. Trontelj 1.000 K, M. Janežič 1.000 K, A. Skufca . 1.000 K. M. Boh 400 K; — J. Pavnohrtb 1 1.000 K; Pohleven 1.000 K; J. Bradaška 1.000 K; P. Hafner 1.000 K; J. Hafner 1.000 M. Hafner 1.C00 K; F. Ruper 1.000 K; A. in F. Rus 3.000 K; župni urad Mošnje 2.000 K; F. Karpe 3.000 K; F. Keber 1.000 K; J. Kcbcr 2.000 K; J. Brodnik 1.000 K; F. Drobnič 2.000 K; I. Kopač 2.000 K; sepo-sestniki v Ratečah 5.000 K; M. Mrak 1.000 K; A. Luzner 2.000 K; M. Oblak 1.000 K; J. Košir 2.000 K; M. Potočnik 1.000 K; ob-
činska hranilnica v Postojni 7.000 K; M. Bolta 1.000 K; F. Lavrič K 300 K; M. Suš-nik 100 K; M. Knific 100 K; F. Križaj 200 K; župni urad Sora 650 K; J. Hafner 1.000 K; G. Ilrušcvka 200 K; občina Žalna 3C0 K; občina Šmartno 1.000 K; Dijaški dom misijonske družbe 2.000 K; L Sajovic 200 K; A. Potočnik 100 K; J. Jereb 200 K; F. Heinrihar 5.555 K; J. Koman 500 K; J. Zakotnik 200 K; T. Pogačar 200 K; dr. I. Bczjak 400 K; župni urad Kresnice £00 K; občina Trata 1.000 K; župni urad Velike Lašče 700 K; župni urad sv. Kancijan 200 K; F. Vadnjal 100 K; M. Fatur 300 K; G. Štavcr 200 K; občina Zagorje 5.000 K; J. Okorn 1.000 K. — Ker je subskripcijski rok za V. vojno posojilo bil podaljšan, sprejema še nrdaljne prijave Kranjska deželna banka v Ljubljani, Deželni dvorec.
Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, se je nadalje podpisalo na V. vojno posojilo: Neimenovana hranilnica 11.200 K; Vinko Prohazka, lekarnar, Ljubljana, 1000 kron; Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani 10.000 K; Neimenovana zadruga 500.000 K; Anton Tonejc, kavarnar, Ljubljana, 1000 K; Miha Narobe, Dolenja vas pri Rudniku, 1000 K; Ivan Končina, Gorenja vas pri Zatičini, 1000 K; Neimenovani, Kranj, 1000 K; Fran Hauptmann, Ljubljana, Dolenjska cesta, 1000 K; Josip Zidar, trgovec, Ljubljana, 6000 K; Občinska hranilnica v Postojni 10.000 K; Neimenovana hranilnica za svoj račun 40 000 K in za račun svojih strank 26.900 K; A. Kraje, vcletrgovec, Grahovo, 2000 K; Jakob Kavalar, Rateče, 600 K; Neimenovani, Ljubljana, 1000 K; B. čvančara, drogerija, Ljubljana, 2000 K; Josip Heriman, Velike Lašče, 300 K; Rudolf Bunc, Šiška, 100 K; .Tcsip Kunstel, veletrgovec, Vrhnika, 20,009 kron.
Pri Mestni hranilnici, ljubljanski so nadalje med drugimi podpisali' Požarno društvo v Selah na Koroškem 200 K, Deželna zadruga fotografov v Ljubljani 1000 K, Josip Zupan, posestnik in trgovec z lesom v Dovjem, 1000 K. Alojzija Fister, trgovka v Ljubljani, 1000 K, Ivan Zagorec, črnovoj-niški stražmojster v Metliki, 1000 K, Marija Fu.ntek, soproga c. kr. profesorja, 500 K, Frančiška Stcrle 100 K, Rudolf Lahajnar, desetnik težkega domobr. art, polka 22/2, 100 K.#
Prt C. kr. prav. splošni prometni bank' podružnica v Ljubljani preje J. C. Маусг so na V. avstrijsko vojno posojilo med drugimi podpisali: provizijska blagajna bra-tovske skladnicc v Zagorju ob Savi 10.000 K, bolniška blagajna br. skl. v Zagorju ob Savi 10.000 K, g. dr. V. Gregorič, primarij, Ljubljana, 12.200 K, lastniki tvrdke J. C. Maver v Ljubljani 50.000 K, gospa Marija pl. Polz v Ljubljani 6000 K, gdč. Gret! nI. Polz 9300 K, kapitel in župna cerkev v Novem mestu 3000 K, Občinska hranilnica v Krškem 100.000 K, g. mag. R. Sušnik, lekarnar, Ljubljana, 3000 K, g. Viktor Schif-fer v Ljubjlani 5000 K, g. Paul Seemann tovarnar, Ljubljana, 30.000 K, g. Ignaz Elsner, c. kr. stotnik, Sternthal, 1000 K, gospa Mariia Boh, Šentjurij pri Grostm-licm, 2000 K, preč. g. Janez Debeljak, Št. Jurij pri GrosupJiu, 1000 K, g. Jožef Gor-šič, Št. Jurij pri Grosuplju, 1000 K. tvrdka St. & C. Tauzher, Ljubljana, 7000 K, gosp. Franc Vintar, Hrušovcc pri Straži, 2000 K, preč. g, dr. Jos. Dolenec, Ljubljana, 1000 K, tvrdka G. Tonnies, Ljubljana, 20,000 K, C. kr. črnovojn. želozn. obrambna stotnija v Borovnici 14.300 K.
Pri Ljubljanski kreditni banki kot ofi-cijelnem subskripcijskem mestu je do vštetega 16. t. m. podpisalo 574 strank skupaj 8.592.800 K V.	avstrijskega vojnega
posojila. Med drugimi so nadalje nodnisali: Mestna hranilnica v Kranju 150.000 K, Posojilnica za ilirsko-bistriški okraj. Trnovo, 70.000 K, Mestna hranilnica v Kamniku nadalinih 84.300 K, Posoiilnica v Zagorju ob Savi nadalinih 13.200 K, Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem nadalinih 12.00^ K, Posojiln. v Ribnici na-daljnih 10.000 K, »Dalmaspoj podietništvo za zgradbo železnice Knin—Pribndič, Knin 10.0C0 K, Okrajna posojilnica in hranilnica, Škofja Loka, nadaljnih 8.000 K, Hranilnica in posoiilnica, Št. Jernej, Dolenjsko, nadaljnih 8000 K.Kmetska posojilnica vrhniške okolice, Vrhrnka, 8000 K, Peter Kobri, Kranj. 5000 K, Ivan Jclačin, Ljubljana, 5000 IC. Dr. .Josio Oblak, odvetnik, Ljubljana, 5000 K, ing. Hans Zapfe, Ljubl'ana, 4000 K, Posojilnica v Radovljici 4000 K, Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki nadalimh 4000 K, Trgovski gremij v Ljubljani 3C00 K, Franc Demšar, Zalilog, 2000 K. Josip Tnrk, Ljubljana, 2000 K, Gabrijel Bevk, Cerkno, 2000 K, Josip Rttdež, čraščsk na Tolstem vrhu, 1000 K, Jcsip Bricelj, c. kr. nadporočnik, J000 K, Štefan Koren, Slov. Bistrica, 1000 K. Janez Zupan, Šmartno ob Savi, 1000 K, Gašper Ичс1-kovič, Boh. Bistrico, 1000 K, Rudolf Mar-čič, c. in kr. stotnik, Skader, 1000 K, dr. Alojzij Prauneciss, Ljubljana, 1000 K, Alojzij Pegan, c. ''r. notar, Torija, 1000 K, Ivan Pangcrc, Sc!o pri Bledu, nadaljnih 1000 K. Podporno društvo IT. c, kr. državne gimnazije, Ljubl'ann, 300 K, Anion Škof, Ljubljana, 250 K, Ignacij Žargi, Ljubljana, 250 K, Metod Zorman, Ljubljana, 250 K,
Josip Tolazzi, I.cgalcc, 250 K, Adolf Mila-vcc, Ljubljana, 100 K, Marija Šiška, učenka 111. razreda, Ljubljana, 100 K, Nada Tavčar, učenka III. razr,, Ljubljana, 100 K, Edvard Grapulin pri domobranskem polku 27, Ad-mont, 50 K, Pcrugij Musig pri domobranskem polku 27, Admont, 50 K.
Fri Do-Jružnici Avciro-o'Jrske banke v Ljubljani so nadalje podpisali: neimenovana zadruga 100.000 K, dr. Vinko Gregorič, II. Bistrica, 1000 K, Andrej Podboj, Ribnica, 2000 K, kurat Evst. Rajd 4000 K, Gjebič-Marušič, polkovnik, 1500 K, Jurij Szeveri 1000 K, Janez Sitar, prostak, 100 K, inž, Schier 300 K, Kranjska hranilnica 2 000.000 K, pl. Polil, podpolkovnik, 1000 K, Fil. Supančič 5000 K, neimenovana hranilnica 69.000 K, Jean Schrcy 10.000 K, Alojzij Kobal, Studeno, 50C0 K, Angela Grahek 1000 K, dva neimenovana 127.100 K, Alojzij Semič 2000 K.
Pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani se je subskribiralo za peto 5} j% avstrijsko vojno posojilo (40 letno): Župni urad Ljubno 650 K, župni urad Žabnica 5300 K, dekanijski urad v Fostojni 10.000 K, župni urad Sv. Gora pri Litiji 600 K, duhovnijski urad Vogljc 900 K, župni urad Špitalič 1500 K, žuoni urad Št. Vid pri Zatičini 13.000 K, župni urad Studeno 1200 K, Za pet in pol letno: Nikolaj Žugelj, župnik, Kringa, 1000 K, župni urad Dobrava pri Kropi 6000 K, Vršbena bo!n. blagajna tvrdke Karel Pollak v Ljubliani 2000 K, župni urad Stopiče 1000 K, župni urad Lozice 2800 K, občina Št. Vid nad Ljubljano 2200 K, Martin Šlular, župnik, Trboje, 1000 K, občina Horjul 10.000 K, župni urad Studeno 7000 K in Hranilnica kmečkih občin \ Ljubljani 100.000 K.
Pri Mestni hranilnici v Kamn ku so podpisale 5. avstrijsko vojno posojilo sledeče stranke: Mestna hrrnilnica v Kamniku za svoj lasten račun 100.000 K, Ignac Vrtačič, Scla, 1C00 K, Anton Svctic, Kamnik, 20.000 K, Franc Habjan, Stob, 1000 K, Neimenovan, Kamnik, 1000 K, Josip Adamič, Domžale, 5000 K. Okrajna bolniška blagajna v Kamniku 4000 K, Meščanska korporacija v Kamniku 30.000 K, Ivana Zentner v Kamniku 1000 K, Zadruga meščanskih obrtov št. 4 2C0 K, Ana Golob v Nevljah 1000 K, Jože Kališnik, Peto, voj-nožitrti komisijonar, 1000 K, Valentin Bro-dar, Vrhovljc-Rafolčc, 1000 K, Lovrenc Preklet v Nevljah 200 K, Jakob Faganel, Šempas, 100 K, Karel Skala, Kamnik, 3000 K, Fran Toni, Kamnik, 4000 K, Franc Se-šek, Šmarca, 3000 K, Jožefa Sešek 2000 K, Lovrenc Bergant, Kamnik, 2000 K, Rado Medič, lesni trgovec v Kamniku, 1000 K.
Za slovenske stenografe je izšla ravnokar prof. Novakova knjižica Zaznamek okrajšav korespondenc-nega pisma za ceno 3 K. Delo obsega izbiro najobičajnejših okrajšav in steno-grafičnih samoznakov v alfabetičnem redu in je velikega praktičnega pomena.
Krasen molitveni k za one, ki pogosto pristopajo k mizi Gospodovi, je ravnokar izšel pod naslovom »Kruh življenja«. Štirideset različnih obhajil-nih molitev, primernih svetim časom cerkvenega leta. Po L. Socngenu preveli goriški bogoslovci. Po pomnoženi izdaji priredil Andrej Zupane, Cena za vezan izvod z rdečo obrezo 3 K.
Za Božič in novo leto: Vojaške narodno pesmi za štiri glasove, vezano 1 K 50 vin., v platno t K 80 vin., po pošti 20 vin. več. Najlepše in najcenejše darilol Naroča sc tudi pri izdajatelju: Fr. Marolt, Ljubljana.
Stare bolečine se zopet ponovc, ko se spreminja vreme, kajti telo je zelo občutljivo za pre-membe pri temperaturi. Priporočamo za naglo odstranitev takih bolečin v udih in na telesu Feller-jev rastlinski esenski izvleček z zn. »Elsa-fluid«. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje franko za šest kron lekarnar E. V. Feller, Slubica, Elzalrg 16 (Hrvatska). Nasvctujem Vam to dobro, bol lajšajoče sredstvo, da ga imate vedno pripravljenega v hiši, ker ga priporočajo zdravniki, in da ga imate v slučaju potrebe pri roki. Milo odvajalno sredstvo, ki krepi želodec, so Fcllerjcve »F.Iza-krogli. ce«. 0 škatelj franko 4 K 40 vin.	(s)
ZRUVRLR.
Povodom prebridke izgube moje nepozabne, ljube soproge
Helene Tomec
izrekam za izkazano srčno sočutje, ter številno spremstvo na zadnji poli iskreno zahvalo; posebno ie prcčnslili duhovščini. Bog plačaj stotero!
ST. VID n. Ljubi]., 21. dcc. 1916. Franc Tomec, sopreg.
Proda se
v Ljubljani s proda; .Vin ,kim i o alom iu v.io Etanovcnji. ša raje se zamenja z manjšo h o in veujlni vriom. Po|nsr,ila v Novem Vounialu Vodmatska ulico št. 7ii oU 2 uo hi i uio popoldne.
Pogrešane Mine s Fr morskega.
Lavrenčič Franc z Vrha pri Gorici, sedaj begunec v Deinzendorfu na Nižjeavstrijskem. išče svoja sinova Janeza in Franca Lovrenčič, ki sta adšla 15. marca 1915 k vojakom in potem se nič ne ve, kje se nahajata. Kdor bi kaj vedel, se prosi, da sporoči na zgornji naslov. — Iščem pogrešano družino iz Gorice; pred vojno je stanovala v ul. Buffolini št. 18. — po imenu Vulc. in gospodično Ruter Berto: odkar smo bežali iz Gorice, ne vem nič od njih. Ako bi kdo vedel kaj o njih, naj sporoči Karmelu Kristiančič, Palternsdorf. Nieder-Osterreich. — Simčič Ivan, doma iz Šmartna, p. Ko.jsko, vas Imenje, bi rad zvedel za svojega brata in za ostale. Poročila ni dobil že leto dni. Njegov naslov ie: Ivan Simčič, Ldsch. Reg. i/HI., ./3. — Kje se nahaja Kari Ličen, nazadnje stanujoč v Rhemberku (pod Taborom). Kdor bi vedel, naj sporoči na naslov: Amalija Ličen. Gross Inzendorf Nr. 141, Post Zistersdorf, Nied. Osterreich. — Kdo kaj ve o Viktorju Metlikovcu iz Volčjega grada pri Komnu, pp	ki je odšel meseca
septembra na _______.»„'bojišče in se nI od
tega časa več oglasil, naj blagovoli sporočiti njegov naslov Alojziju Štolfa. HeilstStte Hor-gas, p. Gratwein, Štajersko, za kar se mu izraža že tem potom najiskreneišo hvaležnost. — Okretič Matija, doma iz Kostanjevice na Primorskem, išče svoje znance in prijatelje. Naslov: Matija Okretič, Kostanjevica 47. Dolenjsko. — Išče se Neža Rutar, šivilja, stanujoča v Gorici, via Venturini 13. Pojasnila prosi Alojzij Kanzler. Zatičina. — Antonija Marušič, Ribnica 32, p. Plass. Češko, išče svojega 171et-nega sina Antona Marušič iz Opatjega seln 8, ki je služil v St. Andrežu št. 140. — Filip Šusteršič iz Krame vasi sedi pri 27. dom. pp.. 1. st., III. vod. išče svojo mater. — Edvard Tratnik, Barackenlager, Bruck a. d. Leitha, išče Angelo Batist;č, Janeza in Barbaro Bati-stič, doma iz Renč. — Franc Krpan, k. u. k. Reservespital, V. Abt.. Zimmer No. 272. Krems, N. 0., išče svojo eno Jožefo Krpan, ki je stanovala v Renčah pri Gorici. — Bajt Peter, k. u. k. Reservespital, 6. Abt.. Zimmer No. 3, Iglau, Morava, išče svojega očeta Matija Bajt, doma iz Marija Celi, županstvo Kanal. — Alojzij Vovk. Ziegelfabrik. Palterndorf, N. 0., išče Valentina Vovk, doma iz Mirna. — Kodelja Ivan, k. k. Baukomp. No I/Lir. 5, Befestigungs-gruppe, bojišče, išče Antona Jež iz Grgarja. — Josip Brankovič. Garnisonsspital No. 8, 2. Aht., Zimmer 42. Ljubljana, išče Terezijo, Antonijo in Marijo Brankovič. — Družine Karoline Mar-tinuc iz Mirna št. 238 pri Gorici z družino Aloj-zia Zigon iz Renč št. 2S0 je sledeči naslov: Podklanec št. 21, pošta Sdražica. Kranjsko. Obenem želi družina Martinuč. če bi kdo vedel o njenem gospodarju Ivanu Martinuč, ki se je nahajal v srbskem ujetništvu, zdaj pa ni nobenega poročila o njem že od 28. junija 1915.
Pogrešani vojaki.
Išče se Palik Anton, 5. dom. pp., 3. nnd. stot., Koflach, Štajersko; pojasnila prosi Palik Avguštin, Suha št. 31, Škofia Loka. — Pocrreša se Janez Sever, epšec pri	polku. 6. st.,
2. vod. Po izjavi brata njegovega ie bil ranien dne 27. oktobra t. 1. na
bil tri dni	.v bolnici, od tedaj ni več
glasu o njem. Ako kdo tovarišev kaj ve, se vljudno naproša sporočiti to ženi Frančiški Sever iz Vrha 287. p. Rihenberg, sedaj begunka v Krcsnicah ob Savi. — Franc Štanta. iz Mirna pri Gorici, sedaj v Palterndorfu. Nied. Osterr., išče svojega sina Franca Štnnta, ki je služil pri 27. dom. pp., 2. stot. — Valerija Valentinčič, Flilchtlingslager, Baracke 69, Steinklamm bei Rabenstein, išče kornorala Antona Sevov, 5. oddelek strojnih pušk.

Zahvala.
Za vse nam povodom bridke izgube našega umrlega nepozabnega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Pavla Kramer
na Polzeli
izkazano srčno sožalje, za udeležbo pri pogrebu itd., izrekamo častiti duhovščini na Polzeli, posebno častitemu cj. župniku Ivanu Jodl in g. Juliju Žigan kakor tudi slavnemu občinstvu našo iskreno zahvalo.
TRBOVLJE, 19. decembra 1916,
Žalujoča rodbina 2995	Kramer.
Ivan Ćnčlč, siar 17 let, iz Vrtobe štev 95,
je bil v vojaški (i rej mestni) bolnišnici v Gorici. (i. avgusta sc ga odpeljali iz Gorice v neko drugo bolnišnico.
kaj o njem, se prosi, da bi to naznanil njegovemu očetu Fiancu Cučic, Batu;e, p. Crnlće na Goriškem.	2945 8
Odda se velika prijazna
v prvem nadstropju, blizu pošle, samo 2a pisarno ali v trgovske namene. Pismene ponudbe pod „soba št. 2993" na upravništvo .Slovenca'.
aU
RSSSTES1T
dama ali gospod
se išče za takojšnji nastop za lekarno v
Ponudbe na
E. V. FELLER, ZAGREB,
Jurjevska ul. 31, Hrvatsko.
iSSi
Izurjena, izkušena
vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma J. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah
2383
S®
se proda ali da v najem z vrtom; tudi se proda prodajalniška oprava
v Šmarju št. 9 pri Grosupljem.
nove in stare |f&jgjp§ vsako množino
tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija prohkovih zainaškov
v hlodih,
v polenih in hlodih
vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije casta 13.
tmi
si lahko naredi vsak sam iz mojega najbolj priporočljivega
PP	ш^Цсп 1 s priloženimi dodatki iu z natan-
KB ЈиМЈДбљва1« Ш'"ЗгШ čnim navodilom. Opozarjam pa cenj. svoje odjemalce, da se prodaja različne vrste mahu in druge podobne reči
za nap.Tmo?eiaa Caragli?« „Merskega maha"
napravljeno olje se ne loči nič od pravega olja ter se obdrži več tednov. Vsakomer je na razpolago na stotine priporočilnih najboljših pisem. — — Po pošti se pošilja najmanj	f SSM	Ljubljaua 5,
G zavitkov. Razpošiljalnica	миИИ УИ&вИ Mestni trg 13.
za takojšnji nastop se išče za lekarno v STUBICI. Ponudbe na E. V. FELLER V ZAGREBU, JURJEVSKA ULICA 31, HRVATSKO.
dobro blago v originalnih zabojih & ca. 00 do 75 kg tovarniška teža, dalje
nafvlšfe cene lo sprejem z nav£
Ш
cene
Ljubljana, Frar««a Josipa cei-ta 7.
2996
Dne 2. januarja 1917 ob 10. uri dopoldne se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) XXIX, žrebanje obveznic 4% deželnega posojila vojvodine
i m
Deželni odbor kranjski,
v Ljubljani, dne 20. decembra 1916.
жшШШЖШша
oddaja po najnižji ceni, in	dok. traja zaloga, tvrdka
A. KUŠLAN, Ljubljana, Karlovika c. 13.
Pogačarjev trg, p Ljubljana
priporočam slav.občinstvu tu in na deželi svojo zalogo
TI stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najJotjši sedanjosti, šivajo, vezejo (slikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imato lOletno garan. cljo ar-igijiSen, brezsumea tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in lusua opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnanju s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas m povsod brezplačen.	-978
ИШЧ1 III IU..	UMI 11J 1.. I МИ и	И.М——■■■■ IM i----r--1----—^—
Čim preje ki:piš, ceneje kupiš — dobro le v Lju&ijanf, sv. Petra nasip 7, blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri
Ш
Чиии МУ Irdaia konzorcii »Slovenca«.