šdi * a rMSS m- ^ HoliSaja. PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE J ED NOTE •torti IHf A ortimf SSST Se. 1*1 Tslepbenei Uurtkli 4SSS. JT&-YEAR XVII t». 1*1». .t tu PMt-ofrte« Con«r«M •< Mtnk «. 1ST9. Chicago, IU., sobota, 9. februarja (Fob. 9>, 1924. ^^¿St,"*™ ŠTEV.—NUMBER 34. •t iphUI rito of nitef pitfMrt fmr Is 1103, A«t »f O«». S. 1SI7. Mlkwiirt Ml J«M 14, teti Sedem članov S.N.P.J. mrtvih v rudniški nesreči v Crosbyjn, Minn. i, mesteca Crosbj amo prejeli Ujuika dr. štev. 197. 8. N. P. Avgusta Stimaca naslednje pobilo o grozni rudniški nesreči, M je pripetile najbrš po zlo-imii malomarnosti rudnikovega jditva "Milford Iron Mine" lixu omenjenega kraja v Min« eoti v torek dne 5. februarja StOl! Onjeno uredništvo in vse član-tT0 8. N. P. J.: v torek dne 5. braarja popoldne o polštirih sc pripetila tukaj v rovu Milford ron Mine velike neareča. V tisti ni jc izgubilo 42 rudsrjev avo-iirljenje. Med temi je več Slo-■eneev in Hrvatov. Vrate naše ogoene podporne organizacije N. P. J. so ae skrčile valed te rožne tragedije za zedem dobrih aaov. Ti so: Marko Toljan, rapk Hrvatin, Mike Tomae, Oeo. tkovich, Oeo. Hoehevar, John akliS in John Hlačar. Vsi ti so ili {lani dr. štev. 197. S. N. P. J. Irontonu, Minn. Vzrok tej nesreči je bila voda, je zalila rov, ko je bilo oeem Airideset delavcev na delu i jem. Rov je šel 400 čevljev pod lom bližnjega jezera. Ko ai je lila voda pot ter predrla akozi ▼oje dno v rov, je bila jama t «koliko minutah popolnoma za Šest rudarjev ee je rešilo, io bili v bližini vhodnega ro ta. Pretresljivih prizorov, ki ao ac digrali nad jamo takoj potem, m je raznesla veat o tej groz rudniški žaloigri po okoliei, mi mogoče popiaati. Vsepovsod, imorkoli si •esto, povsod ei videl obupn-ott in tugo. Težke in pekoče sol •o lile po lioih nam vsem, in eer ženem, ki so izgubile zvoje »ože, staršem, ki zo izgubili sino-, dekletom, ki so izgubila svoje mte, prijsteljem, ki so izgubili rijatelje. In ie bolj ae ti je skrčilo sroe krvavela duža, ko si se ozrl na male otročiče, ki so nestrpno pu zaman čakali, kdaj pridejo njih ni očetje iz jame na površje. Rad bi bil odprl uata ter povedal tem malenčkom obojega spola nekaj. Ali srce mi ni dalo tega. In rekel bi jim: Tvoj oče, tvoj red-nik, tvoj saž&itnik, tvoje najdražje nasvetu je šlo. Öel je tvoj oče, ubogi airomak, da vzgoji tebe in zdržuje sebe. Sel je, ne da bi vedel, kam gre. Niti na misel mu ni prižlo, kaj ga čaka. Sel je zate in zase v jamo, iz katere sc ti več živ ne'vrne. Šel je v grozno smrt. Vldiž, dragi brat delavec, pomisli sedaj malo na sebe I Presodi, zakaj ti živiž na tem zvetu! Danes si še živ in zdrav, ali jutri te pa že brižejo z zemeljsko oble! Dragi bratje, prožim vaa, dru žite se med seboj 1 PristopsjtjSr svoja podporna družtva 1 Zavaruj te sebe in žene in otroke l Saj dobro veste, da smo tujci. A vsakdo dobro ve, da svoj svojegp do vode peljs, a ga vseeno ns pahne vanjo. Nadalje vam požiljam vsa Imena tistih, ki so žrtev te nesreče. Ne vemo, kdaj jih bo mogoče dobiti is jame. To vam bom nssna nil pozneje. Sedem sem jih žo go ri omenil: Imena drugih mrtvih rudsrjev So: Wm. Johnson, Clyde Eevord, John Mineric, Mike' Bizal, A. K. Wolford, Fred Harte, Klmer Hoag, Valentine Cole, John Hen-rickson, Niek Radich, Martin Va- SEK. REED UVRSTIL OEMM MED FAL-L0VE POMIGME. "Zvezna vlada ja bila že vetkrat v hudi sagati velikih nevarnosti. Ali nikoli pa ža ni doživela tako velike narodna sramote. —■ JEČO t VBXXI OLJNI» KRIVCI, SB OLAil KOVA IAHTBVA. lenčič, Minor Graves, Henry Ma prišel sli v kišu^L HJ q^ Be void, lissmaa llalsa» rsod si videl obupu" Inirvey Letki, Tony Slak, Peter Msgdič, Oliver Burns, Esrl Be dsrd, C. A. Hsrris, L. J. Larnssh, Art Meyers, Frank Zaje, Jos. Snider, Alex Jyhla, Jerome Bysn, Emil Csrlson, Boy Cunningham, Vietor Ketola, Nels Ritali, John Mavrich, Ronald McDonald. To je vse, kar vem doalej. — Avg. L Stimec, tajnik. —f— Waahington, D. 0. — Oovor, ki gs je imel senator Reed sad nji četrtek v senatu in v katerem je označil Denbyjevo in Sinclair-jevo oljno najemninsko pogodbo za največjo tatvino v zgodovini, se glasi približno takole i "Zvezna vlada je bila že večkrat v hudi zagati velikih nevarnosti. Ali doslej pa še ni nikoli doživela tako velikanske narodne sramote. "Ogaben sled premetenega, podkupovalca ee vleče tja do ka bineta. Pot tega grdega žledu b naj krenila proti vratom zvezne kaznilnice. Tak je glas vesti in taka zahteva pravičnosti. "Vsi uradniki, ki so pripustili da je bila dežela oropana, ko ao spali na svojih postojsnksh, mo rsjo biti odstsvljenl. Vsak šlovek, ki je za plačo ali ualugo proda svoj vpliv, pridobljen valed ve-likodušnoati naše , javnoati, mora biti razkrinkan in obsojen. "Določiti nsm je, sli so oljn kralji in kabinetovi člani nedo »okijivi pred poatsvo, ki vlada priproeto ljndatvo v tej deželi V vrienju te nsloge pozabimo atrsn lrin-i koristi ter mislimo le ns do* broblt te dežele. "Zelo žsl mi je, ds jc blio zaneseno strankarstvo v to razpravo. Vsi svetniki niso iz nsše cer SEZNAM RUDNIŠKIH NESREČ. Naslednje nesreče so se pripele v rudnikih po Združenih dr-od L 1869. eem in zshtevsle «deče itevilo žrtev: Plymouth, Pe. .........170 JJ-Pocobontss, Vs. .......112 91-Mount Pleaaant, Pe.....109 5J-frebs, Okle............100 J^-Scofield, Utab .........200 »2-Cold Creek, Tenn. .....184 « --Johnstown, Pe.........112 ■»-Hanna, Wyo...........109 {-JhMwick, Pe........,.179 Virginia City, Ale. .....108 7-Monong, W. Ve........361 7-Jscobs Creek, Pe. '....139 Marian aa. Pa...........154 J~<.hwy, IU.............250 Jryttleton, Ala.....,.....121 ]}-ttwabik ..............„ ti J~gawson, N. U..........263 ¡{-Eccle», W. Va..........181 JJ-Uyland, W. Va........112 ¡J-Ainou Porta Mine .....17 J-Hsstlafs, Col...........121 l«-Vyilk« vBerre, Pe. „.....92 «-Spongier, Pe..........77 g- J olomlte, Ale..........00 W -l)-w»oo, N. M.........120 -Johnston City, III.......37 «-Shanktown, Pe.........40 ^OBTAVLJBBJl STIKOV Z MEHIKO. *«»hington, D. C. — Is Bele k * poroča, da bo predsednik nUdfo ¡, tt dni iraaM)V1i po. 'ks v Mehiki. D« Is Huerta v YucaUnu City, S. febr. — Vojni fpann^nt je prejel informacije, ' Adolfo de la Huerta, vodje v h to je, doepel vSernj v glavno meeto drževe •Un '»• skrajnem jugu Me- 7.s, zna 'iviloa vlada je bila IpJ t^T'-lnoma vpoctavljoae v Wa Crnz, kjer «feo Še n'kaj rloevi aredišče vita-'^racije proti vstnšklm P"A vodstvom Estrede na ,J,,' fronti se nadaljujejo Praglad datviih da-gadkev. Amerika. Senat je razveljavil tretjo oljno pogodbo. Mornarični tajnik Denby zopet obdolžen, da je Fallov pomagač. Oljni magnat Sinclair je mazal tudi v Perziji. McAdoo je izjavil, da je od po. vedel službo oljnemu magnetu. Milwaužki župan padci v nemilost pri pstrijotirjih, ker je odrekel žalovanje za Wilzonom. ' Prva ekaekueija s plinom v dr žsvi Nevsdi. Sedem članov S* N. P. J. med žrtvami poplave v minnesotskem rudniku. Inoaomstvo. Lloyd Oeorge jc preklical izja- So tajnem pektu med Wileonom Clemeneeaujem. Pravi, da ga je intervjovar napačno razumel. Vodja tepenih mehiških vsta-še v se jc umaknil v Yucatan. Zavezniška komisija baje dognala, da Nemčija lahko plača 50 milijard. Italija je priznala sovjeteko vlado. Diktatura v Španiji poka. PETA BK1BKUOIJA g PUHOM. Careon City, Nev. — Včeraj (petek) je bila izvršena prva 'k-eekncija s plinom v tukajšnji dr Žsvni ksznilniei. Kitajec (jec Jon, morilce, je bil sadušen i plinom Drugi obsojence, ki je IsmI umreti i»točaano v celici, napolnjeni s plinom, je bil v četrtek svečer pomiloščen od emrtne kasni. Dsn poprej sta bili sa poekušnjo vrženi dve mečki v plineko oelieo in poginili eU v IS eeknndeh Htiri »tražniki v kaznilnici eo odpove-dali slažbe v znak proteata proti nemrčenjo a plinom "Kako stoje stvari! "Fall je prevzel zvojo alušbo dne 4. maroa 1921 ter nemudoma pričel poatavljatl oder za eno največjih tatvin v zgodovini. "Začetkom mesees aprila 1922 je senstor Kendriek, ki je vedno čuječ in bdeč čuvsj javnih inte-rezov, slišal razburljive govorice o razpolaganju mornaričnih oljnih rezerv. Takoj s* je zglgsil v Fallovem uradu, kjer so mu ps rekli in zsgotovlli, ds še niso storjeni nobeni korski v tisti zadevi. "Kljub temu pa so bili ssrot-niki že dolgo 6ess ns delu. "Dne 7. sprila 1922 je bil odar postsvljen, in Sinclslr je v vlogi msnjšega vlomilca odneeel oljne rezerve v Teapot Domu. Dne 23, aprila je Doheny v glavni vlogi stopicsl preko odrs ter se pobs-hal, da znaša njegov plen več kakor 6100,000,000. Igre je bilo konce, in padel je zastor. "Oljna krožna doba je bile zaprta. Igralci so se umeknlli; Sinclair na dirko, Doheny v evo. je bivslišče v Csllforniji, a Fall ee je pripravljal na povratek k avojemu nedolžnemu paetirakcmu poalu. "Toda amrad zločina sc je pri-krsdel akozi špranje in luknje. Smrad je bil razkrit, in govorica mu je dala jezik. Prišla je na uho aenatorju Kendricku, ki je takoj dne 15. aprila uvedel svojo reso lucijo ter zehteval z njo vsa dej stva. Odgovor notranjega depart menta je bil izbegljiv in neresni čen. "Dne 29. aprila je senator La Pollettc predložil resolucijo, ki ae je akladala z ono ecnetorja Kendrieke. Le to ji je bilo še do-dano, da je zebtevala naatavitev preiskovalnega odseke. "Kakik osemnajst meaeccv ni mogel tieti odeek priti trenaakei jam do živega. Medtem eo oljne kompanije žele In izkoriščale ljudsko zemljo. Nsjmsnj en oljni msgnet ee je. kakor se to epodobl, peče! a "kraljevskim športom" nerodnih dirk. Sinclair je e ponoeom branil ameriško športno čaet v mednarodni tekmi. "Fall je zaporedoma zložil evo. jfrnu ateremu gospodarja' v Mehiki in Kuaiji. in vdajaje ae bo količnim orgijam eredi nedoUn« In neaomljive živine j« Hinclair prispeval njegovi šredi. "Beenoet ¡n veličastnoat »jeg» (Delje na S. etrom ) SINCLAIR JE l DENARJEM DOSEGEL Ti PERZIJSKEGA MINISTRA. I _ Oljni magnat ni masal la v Wash ingtonu, temveč tndi v Perziji ; kjer ja izpodrinil BookafaUarJs la Angleže. Dal je 9100,000 in ¿obljubil poaojllo. ew York, N. Y. — Podkupovs-kabinetnih uradnikov v svezl z j dobavo oljnih konoeaij po ame ih oljnih magnetih ni omejeno na Ameriko. Iz Londona je o poročilo ,da je oljni magnet rry F. Sinclair dal perzijekemu zü nan j emu ministru, stotisoč do-lsrjev podkupnine za bogato oljno koneeeijo v Perziji, za katero sts tekmovali dve mogočni družbi: ameriška Standard Oil Co. in angleška Anglo-Peraiau Oil Co., v kateri iau angleška vlada kon< trolnc interese. Sinclair pa je 3nal obe družbi v kozji rog, ko je zadnjo minuto ponudil per-ski vladi, da ji aranžira poso jijo v vaoti enajat miljonov'doli rje v. Ravno v času, ko je bU teapot d imaki oljni Škandal na višku n sgaljenoati, je persljsks vlsds b zo javila Sineleirju, da naj pri d y naokrog z obljubljenim pozo jI iom. Sinclair še ni dobil ne oentu p taojila, čeprav že ima oljao po S >dbo v svojem žepu. Evropek o jnl magnat je so ee čudili diplo n etični premetenosti Sinclair ja h je dobil koneeaije, ne da bi bil o Ištel kak denar, danes pa ao in flrmirani, da le ni šlo brez denar j|, Perzijaki zunanji minlater jo neki ponoeen, da je tako na lepem "saahUiT stotiaoš dolarjev. Vsa Perzija in Turčija piže o tem "sa stužku". Dobropodučeni krogi v New Yoe4ws po. pravijo, Se je Sinclair dal morda že enkrat toliko: Nje govo potovanje v Pariz pred par tedni je bilo vaekekor v zvezi iakanjem posojilu za Perzijo. Od kritje teepotdomskega škandala v Washingtonu mu je pa grdo sme šalo račune. Lloyd George pravi, da je bil potegnjen. Ko ga j« MacDonald pozval, naj pojaani, je bivži mini* atraki prodsodnik Iijavil, da ga ja časnikar napačno rasumal in da ni on nikdar rektl, da ala Wilaon in Clamoncaau sklonila kak tajni pakt MacDonald ob-šalu jahalo afero, daai aa ne tiče njega. Afera je ras-burila London in Paris. ITALIJA PRIZNALA SOVJETE. Pogodba ja bila včeraj podpisana v Rimu. Hassoliai bo takoj imsnoval poslanika v Moskvi, kar bo snačilo vpostavljsnjs diplomatičnih stikov. Rim, 8. febr. — Nova trgovin eka pogodba med Italijo in UnI jo sovjetskih republik je bile včersj podpisana in s tem aktom je Italija formalno priznala sov jetsko vlsdo Rusijo de juro (kot postavno) kakor je storils Anglija pred enim tednom. Italljenska vlada bo takoj ime novela poslanika, ki pojde \ Moakvo in a tem bodo vpoatav ljene diplomatične vezi mod It« lijo in Rusijo. Koliko mara Nemčija plačati. Svedenci so baje prišli do sakljuš-ka, da Nemčija mora plačati največ 60 mil j ar d mark v 86. lotih. Berlin, S. fefcr. — Iz zaupnih krogov se poroče, de je Daw«eova komisije zvedeneev, ki je končele preiskavo v Berlinu In se denes vrela v Pariz, prišla do zakljtič. ka, da najvel, kar mora Nemčija plačati vojne odškodnine, je vaeta 50 miljerd zlatih mark In obresti po pet odetotkov v dobi 1 let. Komieija nima moči, de bi ekle. pela o deflnHivnih vsotah, toda v svojem poročilu ho hoje priporo čila repo raci jak i komisiji, da eprejm« omenjeno vsoto Zvedene! bodo tudi sestavili na tanlnl pregled dohodkov, ki jih mora Nemčijo Imeti, da bo lehko pleče vala to vaoti. Povest "Jlame Hlggina" je vesla dela amsrlilnga proleu riata ob «aae velike vojne Dobi aa prt lajtfan* amtAol B. V. P. I. .a. London, 8. febr. — llelsvaks vlada nI malo nejevoljna valed afere, ki jo naatala, ko je bil zadnjo nedeljo objavljen ' Intervju Lloyda a Haroldotn Spcnderjem, časnikarjem, glede nekega tajne-ge pakta med pokojnim WUaonom In Clemeneeaujem. Spender je objavil intervju v Londonu in obenem ga je kabllrel "Worldu" v New York. Uamaay MacDonald je sinoči po-dsl izjavo, v kateri obžaluje oelo afero in pravi, da njegova vlada ima pri tem čiate roke. MacDonald nI nikdar mialil, da bo Lloyd George sprsvll zadevo v jsvnost, ko mu js pred kskimi desetimi dnevi, poelal odtiee gotovega dokumenta, katerega bi frsncosks vlada rada objavila, če privoli angleška vlada. Dokument se tlfio mirovne konference v Parizu In MacDonald je smatral, da je Lloyd Georgo najbolj kompeten ten razsoditi o stvari, ker je bil sam navzoč na konferenci. Na-mesto odgovora je pa prišel ln tervju v časopisih, v katerem je bilo rečeno, da je Lloyd Oeorge rekel, da je zdaj prvič vidal do tično besedilo, iz čessr mora skle-psti, ds sta Wilson in Clemenoeau sklenila tajni pakt, ko njega ni bilo zraven. Stvar se tiče vojaške okupacije Poren ja in garancij ss frsntfdako mejo. MacDonald pravi v svoji Iijsvl, ds je Lloyd Oeorge peatopal zelo nedlakretno, če je rez dovolil, da se stvsr objsvi, prodno je odgovo ril ns njegovo (MscDonsldovo) pismo, v katerem gf je vprsžsl zo pojssnils. # Ns to izjsvo ae je ps direktno oglssil Lloyd George in dejal, da ga js intervjuvsr potegnil. On se je rszgovsrjal po domače o do-tični zadevi s Spcnderjem, ni ps mislil, ds pojde stvsr v jsvnost. Dsl je pravi Lloyd George, da nI nikdar govoril o kakem tajnem paktu. Zadeva* mu je znana in Wilaon je delal pravilno. Zadeva se tiče dveh dokumentov in bese» dilo, ki ga želi objaviti franeoeka vlada, sc bistveno ujema s origi» nalnimi zaključki. On je že odgo-voril MacDonsIdu, da angleška vlada lahko privoli v objsvlt«?. Dokumenta ate naslovljene} "Po. godba med Frsncijo in Združeni» mi drŽavami" in 'Členi glade gs> ranelj z a izvršitev mirovne pogodbe". Glede sprejetja zeključkov, ki se nahajajo v omenjenima dokumentoma, Lloyd George pravi: 'Ko sem se 22. spnla 1919. vrnil iz tandons v VšrU, sem izvedel, de sta Wilson in Clemeneeeu v moji odsotnosti sprejds zelo vsŽ-ne zsključka redi voješke okupenije Pomije in radi garane^, ki jih imajo deti Združeno države glede • varnosti freneoeke meja pred ponovno egresijo Nemčije, Zaključki so mi bili tskoj predlo. Ženi in stvsr je pozneje prišle v mirovno pogodim." Perl*, H. febr. — Hterl Clemen* eeeu je včeraj izjavil sledešei "Petletni . otrok lehko ovrže Lloyd Georgevo trditev, de eve jez in Wilson oklenile tajni pekt. Wilson je akoro pri vsakem zaključku dajal: 'Tega ne morom o-dobrlti. senat ims zadnjo besedo*. Kskšno vrednost nsj torej Ime tajne pogodbe, kolero bi bil pod-pisal Wilson, če pe more em<-riškt aenat vae potrditi T Pokažite mf tajne pogodim, podpiaeno po m*nl in Wiisftiju, in jez eem ple/em vso vojno odškodnino Nemčije." MscDONALDOVA ZU NANJA POLITIKA. C'bieago in okolieai V nedeljo deloma oblačno. Tesi|»eretura v aednjih 24. «rek tiejvišje 30, naj nižje 2.Y Holnee izide ob 6.53, zel de ob .... _ ~ Mednarodna konfarsnea aa be sklioana, dokler svedenci, ki preiskujejo nemške finanoa, aa končajo svojega dala. London, 8. febr. — Danes se js izvedelo, da MacDonald no bo sklioal nameravane mednarodne konference sa rešit o v evropekih problemov, dokler preiskovalni komisiji zvedeueev, ki proučujeta nemške finance in ekonomsko stanje Nemčije, ne dovršita njunega dela iu objavita rezultat preiskave. MaeDoneld smatra vprašanja reparacij sa tomeljni problem, kt more biti uajprvo rešen. O tem yprašao4u bo MaoDonald natačno govoril prihoduji torek, ko pred* loži parlamentu program delavske vlsdc, V uradnih krogih ae nagla-žs, ds vss sunsnjs politika prvs angleške delavake vlade bo alone-la na moralni sili, antitoal oboroženo sile. Diktatura v Španiji aa *a|a. Liberalna burtoaztja sa Ja nasi- tila diktatorja, rspabittansko raste la armada ni va« Iva. Madrid, Apsnijs. — (Federeted Press.) -r* Prlmo ds Rivsrs, dikta« tor Apsnije, ki Je pred tremi ma. eecl obljubil, da bo ns krmilu Is toliko čsss, ds "očisti deželo ko. rupclje", ja zdsj ssšsl govoriti, de mors diktstura trajati naj* manj Šest sli sedem let. O svojem odetopu noče več govoriti, toliko energičnejše pa govori o tem ved* no večje Število njegovih nasprot-nikov. RepubliČansko gibanje raste in armsds, na katero opira diktstor svojo moč, ni več ss-nesljivs. Liberalni elementi ao adsj proti Primo de lliverl, obenem so tudi pričeli sovražiti kralja Alfonza, ki se je brez ugovore podvrgel diktatorju in alepo izpolnjuje njegove ukaze. Prlmo de Rivera M rad po-tolažil nesg'luvoljue liberslne sloje s raznimi reformami, tods brez uspehe. Diktstor Je v defenzivf proti mogočnim česopisom, ki ee ns pusta i slaps eensurlrstl. TI Čssopisl odprte nspovedujjo padee Primo de 1(1 vere in krelja v najkrajšem Čssu. UMUA SOBNIH SLIKABJBV ZAHTBVA TUJO TLAČO Chicago, ni. - Unija čikaškik sobnih slikarjev bo sshtevsls du« ]. sprite S1A0 ns uro. Zahtevo po potisku '¿A eeotov na uro Je neznenll v sredo avečer poslovni zastopnik mizarsksga okrožnege svets Arthur Wallaee. C* lie ho ustanovljen enotni svet lokelnih strok na konferenci unijskih urednikov v New Yor-ku dne 2 vini. Pipan ja bil tejnik rmlareke orgentzneije v T urinu dokler je niso fašisti razbili. . dt M, S*. . im ^ , PKOSVETA PROSVETAl SLIKE IZ NASELBIN •«THE EN LICHTEM MEN T" OSTRE DOLOČBE V L1NEBERCERJEVI tREDLOC1 ZA TUJEZESISKE DELAVCE. i: Linebergerjeva predloga vsebuje fie druge ostre določbe, ki jih dosdaj ie nismo omenili. Ta predloga se razume tako, da bodo morali tujezemski delavci, ki pridejo v bodočnosti v to deželo, se prijaviti za prvi državljanski papir v treh letih. To velja tudi za tujezemske delavce, Id so ie tukaj, ko stopi ta predloga v veljavo kot postava. Poleg bodo morali prepričati poseben komitej Justičnega departmenta, da znajo anglsiki. Ako v teku sedem let ne postanejo ameriški državljani, se deportirajo. To je nova težkoča za tujezemske delavce.. Ako je človek mlad in ima talent in priliko za učenje jezikov, se lahko hitro uči tujega jezika. Kadar je človek star, je učenje tujih jezikov težka reč. Star človek se težko ___ priuči izgovarjanju tujega jezika. Možgani vedo na prJ dobil omenjena internata. By, Misn — Ne želim, do bi u marŠiral v uredniški ko*. ker sporočiti immm nekaj «lov«u •ki» čitateljem hoirek in Pro-letarea, katerih listov aem tudi naročnik. Vrme imamo toplo ia cd tate, a ko to pišem, ae že preobraêa m bolj mrzlo. X delam pa jo da kdor veé napravi, tiati veš bi. Te je prava pokrita Xoi ima plačo od kosa. Kad njega pa pride boa in sili ' ' Hurry «p, jas hočem val iz Kdo je tema kriv, lakko veate ea> mi, delavci. Naš France je imel govor daa Z. februarja. Jezil ceje nad čikaškim <•«*<,p.»jem.*Fant avec dueaU kao-fov zapeto suknjo ni imel poguma, da bi omenil, katerega čaaopj-sja ni treba Šitati Bekel je: "Tiati, ki čita čikaiko časopisje, ae bo imel sreče, posebno tiati nt, ki ga dobiva vaaki dan. Ka tednik ae društvo!*Če hočete bitT srečni, či-tajto katoliške časopise in bog vam bo dal obilo moče." Oj, France, kam pa to spadat Ali te mogoče srbi koža, kar te postimo preveč v mira T AU M ae bilo boljše, da bi počistil Malo pred svojim pragom, katerega imaš veliko. Čea čaaopiae ai, katere sam čitaš, pa ee ti vidi aoparno, ker pišejo resnico. Morebiti ae poteguješ za Skaao in njegove štifl-pucarjet Mogoče ni veš dobrega bakšiša? Ali ae bojiš, da bo treba prijeti za kramp ia lopato! fte vee to boš doaegel, in aicer toliko prej, kolikor bolj se boš aaganjal v Slovensko, narodno podporno jedaoto i in njene člane, toUko prej bol tudi «kako je treba izgovoriti tujo besedo, jezik pa noče ubogali. Za starejše ljudi je učenje tujih jezikov res težava. Nsuče se, a redkokdaj tako dobro kot mladi ljudje. State JH tujezemski delavci bodo v nevarnosti, da jih depor-tirajo, ako ne prepričajo komiteja justičnega depart-menta, da znajo angleški. Ako tujezemski delavci kon-cem sedem let ne postanejo državljani, bodo vseeno deportirani, ako tudi razumejo angleški. Ta določba ni le butara za tujezemske delavce, ampak je tudi nasprotna interesom Združenih držav. Tujezemski delavec, Id ne zna angleški, ne bo kupil na pr. farme ali akuial postati samostojen delodajalec, ker se bo bal, da ga po sedmih letih deportirajo, ker se ne bo naučil angleščine ali ker ga bodo pri državljanskem izpitu trgM in spoznali nesposobnim za ameriškega državljana. Pa tudi naseljenfld, ki prihajajo iz Anglije ali katere druge dežele, v kateri govore angleščino, bodo videli veliko oviro v tej določbi, da še naselijo na kmetiji ali da se kot delodajalci ali trgovci lotijo d#la, ker nimajo garancije, da postanejo po sedmih letih ameriški državljani. Kdor je kdaj prisostoval izpitom za državljanske papirje, se je lahko prepričal, da je bilo pri izpitih ovrženih veliko na-seljenikov, ki so dobro znali angleško, ker niso pravilno odgovarjali na vprašanja, ki so jim bila predložena. Ako kateri tujezemski delavec misli, da se bo izognil tem določbam, se moti. Po Linebergerjevi predlogi bo justični department imel vknjižene vse tujezemske delavce. Vedel bo, kje se nahajajo. Prav lahko bo poiskal vsakega tujezemskega delavca, ako se je prijavil ali ne justičnemu departmentu. Taki, ki se ne bodo registrirali, jih bodo poiskali, in sicer najbrž na tak način, kot so v vojnem času poiskali mladeniče in može, ki se niso hoteli registrirati. Postoji pa ena sama majhna izjema. Tujezemski delavci, ki so stari več ko 65 let, lahko ostanejo v deželi, akotudi ne znajo angleščine in niso postali državljani Združenih držav. Pa tudi tukaj je izjema, ker predloga pravi, da taki tujezemski delavci lahko ostanejo v deželi le toliko časa, dokler je to všeč justičnemu departmentu. Jasno je, da Linebergerjeva predloga ni opasna le tujezemskim delavcem, ampak ugroža ameriško delavsko gibanje. Ako bo ta predloga tako sprejeta, kot je pisana, in če postane postava, bodo industrijalci lahko razbili vsako delavsko strokovno organizacijo. Tujezemski delavci bodo morali ostati v okraju, ki jim je določen za bivališče. Ako bodo industrijalci ob času stavke potrebovali tujezemske delavce kje drugje, se bodo obrnili na justični department, da premesti par sto ali tisoč delavcev v drug kraj, kjer Jih industrijalci potrebujejo, da zlomijo stavko. Strokovno organizirani delavci so videli nevarnost, ki jo prinašajo take naseljeniške postave in na svojih konvencijah so sprejeli ie večkrat resolucije, da protestirajo proti takim predlogam. Njih protestni glas je oetal glas vpijočega v puščavi, ker delavci niso tako krepko France, le miren bodi, pa puati tisto, kar te nič ne briga, ker pu-stimo4udi mi tebe pri mint Miren bodi, ako ne, boš pa še kaj vel slišal. Kar pa mi čitamo, tebe absolutno nič ne briga. Ti samo glej na bakšiš, dokler ga še kaj dobiš in ga bodo nosili skupaj baeki, Četudi jih je ie bolj malo, da jih la. h ko sešteješ. Ako pa ni dovolj bakšiša, nismo mi krivi, kriva ao vaše leče in pa kutarji, ki ekOci njih flike napadajo poštene ljudi S tem si pomagate, da boete v kratkem čaau dobili aamokolnteo in omenjano orodje. | Čitetelji, le tako naprej kot do-zdaj, pa bodo oni kmalu štillpečarji in kuhinjski pomivači. — Je» aeph Maveta. je a šensko, ime jedaote jo ¿enako matere ao tudi šenake. Kaj bi ec torej sraasovali ienake na atilri! prav pil ae ni treba araaeevati pri o'jelenjo jednotinega koledarja ua vidno mesto. Posdravijem čitatelje Prosvetc. brate, da aas daa po ! čer selijo. Povrnili bon» tudi mi ajda slika ni aasestna. priliki. Torej na avMeajc dna IS. jeadk valed tega. če je žeanka na februarja v dvorani pevekefa silkit Svobodo vedno predstavi ja-drnštva 'Zvon". Pozdrav vsem naročnikom in ei-tateljem Proevete! — Frcak taboa, tajnik društva št 27, S. & P. Z. Barbcrtoa, Okio. — Namenil eem ee opisati, kako pridno ae za nimajo pri naa aa napredek slovenske cerkve. Ustanovifi so Slovenski katoliški dramatični klub in uetaaeviti nameravajo pevski odsek. Pa pri veem tem je v naši nsaelbini veliko naeprotovanja mod Slovenci Drog aa drugega ae drži jezno, ker eni ne hodimo k 'alfftbi bošji" ia ae dajemo evo-jega teflko prialašenega denarja goapodn fupniku, kot delajo dru- W - ¿^M Pri naa imamo veorac ljudi. Tako aa je znašla "evetniea", ki ae je hodovala Šea goapodinjo, ker ima na stanovanju "boljševike". V svoji avetoati, )>i bilo zanjo priporočljivo, naj bi rajša gledala aa svoje kreposti, kot pa ee agralati nad nami 'brezbožnimi boljševi-ki*. Tudi bolje bi bilo aanjo Uko, ker ša ae ve, kaj boljševtk" pomeni. Tudi je accaiicclne, da bi jo nazadnje še bolaU glava, če *bolj šaviki' ae gremo k 'slušbt bošji* Pa kakor aa vidi, to še vee aič ai, če človek gre v cerkev | poglavitao je, da kaj daš. Le daj vaak aM farju dvajaetak, pa boš spoštovan, da le daš doati ca aerkev. Oni ae pomislijo, da ljudje po-¿tajajo dendeaee praktični. Denar vložijo la tam, kjer iaaaje kaj od tega, Ljudje ne marajo dati, ter ne vidijo M bi e cerkvijo imeli kak dobiček, ia ker vedo, da aeljo revni aloji Vel kot polovica SOVIČE IZ JKIM. Jngoala- vije. Kriminalni oddelek direkei- drlavne statiatike j» iadal te dni stanje kazenskih zavodov V državi, kot jc bilo dne 1. januarja 1924 V celi državi le na hajk 12 kazenskih zavodov, v katerih ae je tega dae nahajalo 6913 zločincev in sicer 6289 moških In 4M Žensk Z odrom na ataroat je zločincev med 21.-30. let, 634 med 31—40. let, med 40. do SO. let 2063 in nad 60. let 424 zločincev. To domovinski pripadno-afi jp največ zločincev ia Srbije )n Srbije 3690, Hrvataka in 8Uvonlja 1302, Slovenija 690, Bo-in Hercegovina 344, Dalmaci a 83. Črna Gora ISO, Vojovdina 64. Po veri jih pripada 4038 pra voslavni, 1676 katoliški. Drugi pripadajo oatalim veram v naši državi Tujih podanikov je med emi 131 in aicer 2 Italijanov, 20 Madžarov; 13 Avstrijcev, 13 Eu-aav, 6 Rumunov, 2 Grka, po en Nemec in Turk ,gd oatalih narodnosti 16. Oienjenih je 3393, asm-akih 2727, vdov ia vdovcev 44, ločenih 30. Kaj več zastopnikov ims- Foreet Oity, Pa. — Ker ao dolgi umski večeri, sem se namenil nekoliko poročati o naših razmerah. Kolikor se delavatva tiče, aa radi dela ne moremo pritoševati. Delamo vsaki dan razun nedelj in posebnih praznikov, zaslužek jc odvisen od delavca samega, ako je pri dobrem zdravju in moči, aa zmaguje delo, ker delo je čedalje težje In mi pa vedno alabejši. Ako >t človek potika po jamah kakih 20 let ali pa še, več, ni čudno, če ae izčrpa do kreja, pri tem pa še pride do kake poškodbe, kar ni nič čudnega, a toliko alabše za dcla\ea. O napredku med tukajšnjimi Slovenci uimam poročati poacbno-ali. Preteklo leto je bilo aklicanih par izrednih aej od atrani tukajšnjih naprednih društev, katerih namen je bil Ca korieti Slovenskega doma v Foreat Citvju, Pa. Seje so bile bolj alabo oMekanc in ni bilo pravega navdušenja aa idejo. Precej se je videlo, da ljudatvo še ni zrelo za kaj takege. Tako jc vee skupaj nekam zaapalo. Ali obupati le1 ni Miallm, da ee rojaki premislijo ter pridejo z agitacijo in nato z delom za dobro atvar, ki ima b:ti nam vsem v korist In ponos. Podpornih društev je tukajveš, 1I4 ima Vsakdo priložnost pristopiti k enemu ali drugemu. Mialim, da je tudi redek Slovence to, ki bi ne spadal k nobenemu podpor itrmu društvu. Radi amrtnine ali ttolniške podpore med društvi al veliko razločka. Povaod ae je trebt držati pravil, la ponekod gledajo nn to, kakega prepričanja ei, dru-«je pa ne. 1'redpuat ae bliža koneu. Veselice se rsditega vršijo bolj pogosto-ma. Tako je tudi društvo "Dela» H ^ vee", št. 27, S. N. P. J., ckkuile organizirani v raarednozavedni politični stranki, da duo •• ** vpošUval njih protestni glas na dan volitev. Vprav to ^s^^ VIši dne 16. februarja evočer dvorani pevskega društva 'Zvon'. Vstopnina je za nečlane po .Vv šenake brez «prt mat v a pa po 26e. Ka godbo bomo imeli orkeeter tega nikdar ne zmanjka. Vedno (lajaj ia dajaj, pa cerkvena, bia ga j na še ae bo nikdar polna, kar nima dna. Sveta šeaa vadihuje aad ljud mi, ki čitajo Proevftp, kajti, kjer* koli je Proaveta v hiši, Um bodo vai pogubljeni Ona pravi, da dobro vd, kam gredo tiati, ki čitajo Pr os ve to, zato je pa ona noče in rajša čita Ave Mipe, kjer je vee popuano, kako aa agodi a tiatimi, ki imajo Proeveto v hiši. Ona bera Ave Mico in ae tudi po nji ravna. Mialim, da Ave Miea ae uči take. Ko gre k elužbi bošji, ali gre aa-to, da bo molila boga ali gre glodat, če je prišel kak 'bolševijt' k službi božji in kako ee obnaša. Ali zato ji vendar ni treba poaebno akrbeti. Najboljšo je, da na pravi tako kot veli eter pregovor« Vsf.ke naj pometa pred avojlm pragom, pa bo povaodi čiato. Pozdrav veem onim, ki čitajo U lirt I — J. J. Iipovac. št v o št 187 -v Franklinu prired meškaradno veeelieo v korist društveni blagajni dne 23. februarja bb sedmih ivečer. Na veeeUei amo se namenile dati maakam nagrade Maska največjega pomena kakor tudi najlepša maaka dobiU nagra d j po #4, najbolj grda pa 12. ' Nudi ae obilo zabave za ztare in mlaile in lepa priUka mnogim, da aktnljo dobiti nagrado za maske Shlenile amo na zadnji aeji dne 3, februarja» ker je naša blagajna izčrpana, da bi ee Članicam drn štva Št 187 pobirala vetopnina iteennentom. Katera ae ne udekž vtacllce prispeva tudi 50 centov Vetopnina za moške je 50c, šenake pa eo vstopnine proste. Hjudno vabimo vaa eoeednja društva ter rojeke ia bližnje okolice, da aaa poeetijo pri tej prlre ditvi v polnem številu. Za veeelc posUočnice atarim in mladim ka kor tudi za dobro poetrešbo za šej nc in lačne bo vae kolikor mogoče najboljše poekrbljeno, za kar ae trudi veacllčni odbor. Pridite k nam in ne pozabite datuma. Na avldcnje dna 23. febru «rja ob aedmih zvečer v B. Kren kerjovi dvorani. Vabi veselični odbor. — dejstvo govori, kolike važnosU je za delavstvo politična organizacija in da za delavca ne zadostuje, ako je organiziran samo strokovno, temveč se mora organizirati tudi politično, da bodo sprejete postave v korist delavstva. __________________ Dozdaj je delavstvo glasovalo v pretežni večini za Vurri,irrfa. Za vee drugod pr* lumdidate starih strank — demokratične in republikanske »»^n«. kolikor najimljše. — in zato se pilila « * jo kongresu Uke naseljeniške predloge, kot Jo je predložil kongrssnik Unehn^er. prazne želodce la suha grla. Upe* mo. da bo vaak zadovoljen. Dre- eej dobro obratujejo, •tvo torej Vljudno vabi lukajlaj« Per dopiaaUtov je Hartehorne, Olda. — čudno ml vidi, da eo dopianlki o naši O* klahomi kar utUmilL Je pač tako, kadar pritianeš peička za rep, de ti zacvili. Pri naa je bilo še precej dobro delom, za tletega seveda, ki ga je imel, ker dobiti delo ni mog< Jtadnjl teden pa je minila potrpel ljivoet naših dletriktalh uradnikov la pozvali ao naa euvkat. Upam, da ae bo dolgo, ker ae še vršijo konference in je še doati poravnanega. Naš gospod super-intendent je* aa nalaš« hotel iave-dni, če leuaM toliko poguau, da bi zaatevkali. Tukajšnji premogovniki ao laat Roek laUad železniške družbe. Je pa še nekaj drugih rovov, ki pre- krit izirel o zločincev nima nikakega premoženja, ena tretjina rgepolaga a prav majhnim premoŽenjem, 303 pa ma večje premoženje. Z oziroma n število prcbivalatvu pride v naši dršavi na okro^o 2000 prebival oev po en zločinec. •rečeni delavci V delavni ei tvrdke "Svetla" v Ljubljani ae poškodoval atrugar B. Stolba aa stružnem stroju na levi roki — Na šegi Ivana *Srabotnjeka v Sv. Petru v Savinjski dolini ae je vre zal na krolai šegi delavce Anton RaaHgaj na decai roki in eo ga morali oddati v bolnico. — V tovarni A. Westen v Celju ee je de-, avee Leopold Firler c škarjami obračal po levi roki. — V železarni na Muti je padel kovač Jernej Hostinger a voza in ei alomil de eno roko v zapestju. — V tovarni 'Olobuc" aa Vrhniki si je bru aal Frank Pirk poškodoval pri ne kih vratih deano roko. — Pri tesarskem mojatru Josipu Nekrepu Mariboru je padel teear Frane Rovnjak z lestve in ai zlomil deano nogo. Odebeli ao ga v bolnico. — Pri čevljarju Jurija Tratenšek Mariboru ee je obrecel pomočnik Iv. Pamu na levi roki. — V Schei lovi trgovini v Mariboru je raztrgal Joaipu Schellu kruani stroj prste na desni roki. — V plotarni v Strnišču je pedcl delavce Joeip Klade pri nakladanju paUe v vrelo vodo in je dobil tešite opekline po levi nogi. Prcpeljeli ao 4a ptujako bolnico/ — Pri pokrivanju atrehe je padla delavcu Jane zu Drofenlku v Rogaški 81atini o-peka na obraz in ga tako poško do vala, da «o ga morali prepeljati v bolnico v Celje. — V predilnici v Litiji ae je navijalka Marija Št e rman nevarno zbodle c žebljem v deano roko. — Drvarju Francu Hančiču v Duplici je padel goedu hlod na« levo nogo in mu /mečkal stegno. Ključavničar ekemu vajencu Francu Bitencu Domžalah je odletel v levo oko drobec železa ter ga nevarno po škodoval — V tovarni 'Titan Kamniku ai je vajenec Anton Pro atan pri popravljanju nekega atroja zmečkal levo roko, delaven Ivanu Podbrczniku je padel na noge Železen okvir in mu zdrobi stopalo, delavki Angeli Zorman pa je odletel pri rezanju kos žele za v obraz in jo teško ranil. haja v Rusiji še kakih ^ stri ja kih ujetnikov, meJ 7ZS je pretežno Tetina Jugoalovl ****** HaJ nja Gens iz Dolgovašk, vai« kraj Lendava, živi v večnem piru a svojo materjo. Dne 1; m. L ae je pa celo tako dal«i zabila, da aa je stsrt mater« janako lotila ia ji prizadejal, hke telesne poškodbe. Vsltd u je bils 16. jsausrjs pri okrois-•odišču v Mariboru obsojen® dni zapors. hI 11,000 Din. je ukradel v bo neki Ljudevit lvkante, ^ tf^ovske tole, učenki iste šol«-Lci Rački. Ker J« pogoste obskl I val evojo aeučenko v raznih i^f akih zadevah, je ob neki prilik,, del, da ima Stefica v predalu valnika večjo vaoto denarja, kalo ga je nekaj dni in dečko u trdno uetavljal tatinskim 2 ^ Zadnje dni ga je pa le prtuaal pohlep po denarju iu vtihotapil ae je v^atanovanje in odnesel t*. »ino iz predala. Ko ao ga ua p«, iciji zaslišali, ja avojc dejanje pr». znal in tudi povedal, da je up2 vil denar v družbi lahkoživih pri. jateljie. Mati jc takoj plačala u nadebudnega cinčka 4000 Din (*. tožence je bil že enkrat obsojen u 6 mesecev zapora uradi t «tria» perila, drugič 2 leU težke ječe M. radi rasnih tatvin, lansko leto u je pa aagovarjal zaradi tatvin kolesa. Izročili ao ga sodišču. veeti Pn o, kir h-ka novi občinaki odbor, bo udi. nje oenovne šole. Škandil, ki nt ni para, je, da je dolenjska m. tropola brez batnega Šolskega po. clopja in da plačuje drago m. jcmnlno ca akoro 200 let ittn racpedajočo — staro gimnuijs Vaak teden ce kaj podere ia jt treba popravila. Zdaj sredi trd« zime ce morajo popravljati «tir» peči, da ne cnurznejo učenci ia » čitelji. Rastoči in učeči se mladi* ni vae to gotovo ni v korist! Pacja steklina ae širi po okolii Pred nekaj dnevi ao eakortlrali1 Zagreb ogrizenega cigana. Ste ga pea/ki je ogrizel tega, 1 drugi cigani ubili in pojedli Kij bo cdaj 11 — Siri ce tudi trebott legar. V Vavti vasi je več bab nlkov ter en mrlič. — Varla ji goipa Avsenek Uršula, vdora pf aelakem piamonoši. — Ne porodi je umrla v nekem ljubljanske* aanatoriju domačinka, go«P* Albina Avcec, roj. Darovec, »oprofa Železniškega uradnika. Fantek, ki je vzel mladi mamici življenj», je zdrav in ec počuti dobro. Pre» zgodaj umrla goepa se je v dtk& Šklh letih mnogo udejstvovala u našem odru. Imela je kraaen glas. Poštni avto Novo meato-Br* žice že nekaj dni "štrajka". Zdaj ai pomagajo i osebnim avtomofc lom, ki pa ne moro vzeti toliki potnikov. — Tatvine. V veletrgovini a moko Grm na Kralje*» Petrovem trgu ao prišli na alod raznim nerodnostim. Uvedena j» preiskava. — V Gotni vasi pri nicovki ae je v kratkem žaau ' drugič oglasil tat. Zdaj baj« u prišel od daleč. Stara, nekolik» gluha Šenicovka se je ob , vn zjutraj napravljaia k maši. C«» je zunaj neko ropotanje, pa aa 1 zbrigala mialeč, da se podc Pa je bU U t, ki je sneaal m avinjaku vrata. Te je pote« pn* alonU pod okno, aplezal gon. utri šipo pri shrambi in odnesel m masti, ki je bila med okno» l» seje ic danilo, je skril pW» J aneg in ga naslednji večer spran na varno. Tičku ali bolje -tičici ao na sledu. - Veliko» nimanje povzroče tu radnje m procea proti topliškemn iupo» g. Erzarju, ki je obtožen faUtf» ranja hranilne knjižice. Obr«* nava je bila preložena. Umrla ja v Ljubljani dne 1« jen. gdč. Frenice Mikui Žrtve viharjev na Kot amo poročali, so dirjal« k' eem minulega leta na nsšc» m ju hudi viharji, ki ao ubtei poleg ogromno materij«!^ tudi človeške šrtve. BraU in Ante Maržič sta od^* . a svojo ladjo drva proti n \i Vasllaa vlomilec. Zidar Metko »• ............. _ Pl Curk na Mirju št. 3 je zaaačil pred I ^ Ko -U P* Pnp!®lîi1 d je zasačil prea , " '. " . nekaj čaaom na avojem dvorišču vrats, je ailna burja t rep eveéer nekega moškega, ra.no ko ob pečine in jo racimr je hotel odneeti nekaj aUvbenega Maršie ata reš.la le goi lesa. Ko ga je pozval na odgovor, ga je udaril neznanec c desko po glavi in pobegnil. Vlomilce je bil veUke in močne poete ve in je izgubil na begu pepelnact klobuk s črnim trakom. Is ujdaištva ea ja povrnil 12. jaaSarja neki Josip Kovač, bivši nadaornik železniške proge v Su botiei. Kovač j« bil ujet na m skem bojišča L 1914. in je preživel v ujetništva celih 0 let. Rusi eo gc že leta ISIS. odpravili v Sibirijo is je bil tam ckupcj c kakimi 3000 «bivšimi avstrijskimi ujetniki. Po Kovačevem pripovedovanja ae nc jo raabiis. ________j|i[. nje'in pdTodšla proti nsjbUiji ai Metaju. Vsa mokra m FJ1 žena pa aU na potu omaga» zmranila. Moakva. S. febr. -naraa sodVče v Sibiri^JJ dilo izvršitev smrtne ab^» generalom Pfpelijev«« »■ vimi dvajaellmi V****' vodili bele šete Kolčako« de. Kkaekurija je . toliko čaea. da eenlrato' talni odbor v Mœkvi rea | obsojencev zs i^mil« 0BOTA, 9. FEBRUARJA, 1924. PROSVETA nflwicfl IVftllkl tatvina • belim 8BNuvréôa drnbyja novico. VVIIRV ^PN ® d8iwbmid FALLOVI POMAQACE Delavske (Federated l>re*-> toUT^vl» rudarjev preprečena. ^ ie stavkalo v rovu dni radi lokalnega Wavka j« bila poravuanu ¡lek ravm) v mumentu ko Je i ra-trajkati 18.000 rudarjev J, Valley Coal kompanijo v i opatij. p > i-idm po višek n krsnarsko delavec, york. — Pogajanja meti polnoma jSsno, da je rajši v • " * îsh. k4kor*v «¿RHÄ t ------ ------------------------HŠ7 JLLsa-n- družbi ksmnltik obratov aenatne* ga odseka. "Iu ponovno pravim, da jc hu dodclstvo izpovedsno in prisnano. Kar se tiče Filla, Dohenyjs to Binclairja, moram roči, da jlk je izpoznalo sa krivo soglaano glssO vanjo v obeh vsjah našega kon greaa. Ta aklep podpira a aploŠ-nim pravorekom 110,000,000 ljudi. "Kako pa stoje stvari glede mornaričnega tajnika Dcubyja? 11 Predložena resolucija pravi, da misli sonst Združenih držav, naj bl predsednik zahteval rsslg-nacijo Bdvrlna Dcnbyja In vseh drugih uradnikov v mornaričnem departmentu, katerih stik s od-dsjo vladnih oljnih ressrv v na jem d^kasujc slabo obnašanje > uradu.* "Slabo obpašanje je dejanje, ki bi ga človek ne smel storiti. J* hotno Itabo sadržanjc. Ali ukljo cujc pa tudi vsa nepost^vua de janjs. "Denbyjeva isjava je toliko kakor atrditov, da odobrava Failovo početje v oelem obsegu. "Zastrantega je naša aveta dolžnost, d» smo do skrsjnostl bdeči in ds se poelužimo ksr nsj-hitrsjšo metode, s kstoro morsmo izsiliti odslovitev tega nevarnega človeka. Najkrajša pot sa to svr-ho je, če sprejmemo to rezolucl-jo, ki poživlja predsednike k sk-ciji. « ' i4Če bi se predsednik ne odzvsl našemu posivu, potem se hočemo posluŽitl počasnejšega ali isdat-nejšega procesa javne obtošbe." dvorsnl S. N. P. J,, dale Ave. • • • Soc. klub ftt. 1, J. S. Z. — Dramska predstava 4ns I. aprila 1934 v dvorani G. K, P. K. • • • aupna dru&tva S, N. P. J. — . iv. 30 letnice obstsnks SNPJ — banket, dne 12. aprlls v Ptlsen Sokol dvorani. S. 18. in Ashland. . • t Nada. itev. 102. S. N. P. J. — Slavnoat petnajstletnice v nedeljo dne 'j7. aprile 1984, v Narodni dvorani. • • • Soc. klub štev. I, JSZ — Dramska predstavo, dne 0. novembra dvorani ČSPS na 1IU cesti. • • • Pevski sbor "Ksva" — Koncert v nedeljo dne 28. novembra v pil-sen Sokol dvorani na Ashland Ave. In liti cesti. f # # Soc. klub štev. 1. JSZ - Dram-ska predstava, dne 8. januarja 1036 v dvorani CSPS. i r Soc. klub Štev, 1, JSZ — Dramska predstava, dne 1. marca 1935 v dvorani CSPS. Ako priredbe vašega društva Še ni v gorenjem aeznamu, blagovolite obvestiti svealnega tajnika, ds bo uvrščeno v prihodnjem. Ako. katero društvo opaši kskšno po moto ali pomanjkljivost, naj to nasnani tajniku, da sc prihodnjič popravi. Dlas Novak, tajnik. 2650 H. Hprlngfleld Ave. Laneko leto so v Združenih dr žavah pod federalnim mesogled-nim aadsorstvom zaklali čez deset milijonov več prašičev kot v kateremkoli prejšnjem letu.^Gla som živinorejakegs ureda (Burean of Animsl Industry) poljedelske-ge department» je bilo tekom leta zaklonih 53,333.70* prsšičev. Najvišji prejšnji rekord je btt seže n lets 1M2. ko zeklali nekaj K00 čez 43 milijonov prašičev Meaeea decembra ee je zklalo veš prašičev kot v katerem koli f drugem meoeeu istega lete. Nič msnj kot približno ißOOJMJO jih je bilo U mesec zaklaaih pod aed zoret vom federalnih mesogkddnv Rekord v tem pogledu ps drži med meaeei jenasHj lets IDI», k« je bilo zaklanih čez M00,U00 pre-šlčrv DRSET ZDRAVNIŠKIH MAZA ClV POD KUUOBM. Ohlcago, III. — Deset msssških 'doktorjev' v Chiesgu je del državni depsrtment zs registracijo in isobrsrbo pod ključ. Eden Is-med njih je bil zsprt, ker je ob-dolžen, ds jc kršil post svo zs zdravniško prakso. Lov je bil del državnega pogona na tinte, ki ae delf jo, kakor da bi bili zdravniki, a so v reenici le mazači in alepsrji. Mnogo jih jc med njimi, ki niso mogli preststl element srne izkušnje v zdravilstvu. Devet jih je bilo izpuščenih m svobodo do 19. februsrjs. In deseti "dr." Joaeph C. Wykael s 3408 V. Psrk Ave. je bil dejsn pod jsmščino v znesku pe $1000. Wyksel jg bil ovsden pri nsd-zorniku Johnu W. Follmerju, ko jc poizkušsl dobiti od zveznih u-rsdnikov recept ca neko posebno Šganje. Listin ni imel nobenih, da bi dokaaal svojo zdravniško te z0.1 racijo. Štirinajst mesecev je "zdravil" brez zdravniške lieea-ee. je povedal Folimer: Večkrat j« že delel državno izkušnjo ta zdravnike, pa je vselej prav po- jaHHpli»____________- V «A " " - ----1----1. _ mè IhiIMIIBC JLU M a^llhU r,i»!t, wTv^CtS IîmmIrr.T ■ ft »Viles? iWliimil i, eo» w» nt? siomo videli, ksko plodilo sts dobila ts dva sa svoje početje. Spomlad je bila. Dne 33. aprila leta 1090. so prišli orgsnisstorjl is Pittsburghs, od petegs okrožja rudsrske orgsnisssljs. Vodili so nss k stsvkl Dna 28. aprila smo opoldne taesli vse nsšs orodjs Iv rudnikov ns vsrno la tastavkall. Organizirali amo as v uniji ln pri-ftskovsli kones usšegs rsvnsga sa-četks. Tedensko amo obdržsvsll našo unijako seje, ki so se vršilo prav mirno. Nsšs slovenska naselbina js bils tedaj Ao precej vo-llks. Pa je nekoč pridrvela množica čisto nepoznanega ljudstva, tudi Slovsncl so bili zrsven, ki so nsm povedsll/ds so stavksrjl Is ■sports- a I (Dslje prihodnjič.) MILWAUSKI tVPAN SALOvANjs WILAONOM. ODRE- Milasukee, Wis. — (Federated Press ) Danici W. Uoau, socialistični župan mest s Mllaauke«, nI hotel podpisati resolucije, kale* ro je sprejel mestni svet tn v ks Uri je bilo isračeno sošalj« Wllao-novi vdovi ob priliki «mrt I bivšega prodaednika. Hoeialietlšiii al-deramnl ao glasovali proti reeolo» ciji, lloan je dejal, da je odrekel podpis is rsslogs, ker je v reso lueiji rečeno, ds Je bil vojni predsednik "veliki Američsn". Sil»! plaaavi w Avstriji. Dune j, S. febr. — Koeieni pis sovi, ki so zdrknili t vre 11 über Poplava v PsrsiJ^t. v dragi predor. I'šel neme je, kar je bila tudi njegova sreča in pa najina, ¿'e bi ga bil» dobila v svoje kranjsk« pesti, bi nc bil Več dihsl. Ilojsk nama Je kazal posle dkc bičanja Velel »m mu. naj gre ven k predstojniku rudnika lo zlikovfs /atoži. Tako Je tudi «toril. Vosniki ao tudi imeli nslogo, ds Teheran, S. febr. Obilo de- aekladsjo vozove, i» teko ae je levje zadnji teden je povtrušilo večkrat sgodilo. de »mo mi morali veliko po v ode n j v pro* in«l Ara- že ob desetih domov, ko eo voeai* ■■ ke, A NAUČITE SE ANGLEŠKO I»- >•». MrtllMM fMI«*- ulo' so MdcmSTveš ko 3000bra-jkletaD. Del provinc« je pod vod«, ki vodili v rov pra/n- vozUke, A moxin bukev v gozdu na gofskem.lif-fca življenj ia gmotaa škode mera), srn« domov. čef»e»o Mi MS .MrMsrj i*.»n«i «SNI trn ■ Ht» V IlOikHI •mm «eenpspe ao m lloan ns verjame, da je WHocu priakočils, a oni se Je že umaknil j /»»liilll ta naslov. 2upan je aeviNla « tem činom razburil vae petri Jo tir je in Ameriška legija nekaj grozi, da bo "očiatlla 4a madež t lailoauškiga meeta", Hoan Ji Šo #nkrst prej razjezil pstrjot »rj». ko je lets I$22. odrekel ofleljelni sprejem belgljak" mu kralju, ko js ts potovsl po Ameriki. pobočju v aišiai I je velika. , imeli na ku|N premog» priprsvlja- — «as* » PROSVETA Spisal IVO SORLI SOBOTA 9. FEBRUARJA Krak nacionalizna, (•poraaum kraljevske vlada SHS s fašistovako Italijo.) ' 12. jaauarja se je raznesla vest, da je doaeiea med fašistovako Italije in Jugoslavijo sporazum. Podlaga sporszams je sledečsi - Italija dobi Rek», Jugoslavija prepušča Italiji proste roke v u-reditvi roškega vprašanja, Jugoslavija pa dobi Delto in Baroft; med Italijo io Jugoelavijo se uredijo e posebnimi pogodbami gospodarska in politična vprašanja in se sklens trgo vsko-gospodarska konvencija. V znak začetka pri-jeteljstvs med obema državsms obišče kralj Alekssnder itelijan-Skega kralja v Rimu. 8 tem ee je končala vse nesrečna politika jugoslovanske bnržu* ezije neprem Italiji od konea svetovne vojne do dsnes. Prvi krek zunanje politike j ugoelovenske burfuezijf je bile rspsllsks pogodbe, ki je žrtvovala pot milijona jugoalovanaksga živi j» iuliji. Ta rapellaka pogodbe je bila sklenjena tedaj, ko je naraščal revolucionarni vel delovnege ljudstvs Jogoslsvije proti svoji burinazi-ji. Jugoslovansko meščanstvo je podpisalo rapallsko pogodbo, je žrtvovalo pol milijona ljudi itali-janakemu imperializmu is atrabu pred vedno bolj netadovoljaim ljudstvom doma. Jugoslovanska baržnazija ee je pobotale s italijansko, da zaduši in etre odpor-no ailo svojega delavakege razreda, da obreni svoje razredno go-apodaratvo nad Izkoriščanim pro-leterietom. Obe buržuasiji sts podpisali sporazumno pogodbo na rečun delovnege ljudstve Ju-gbsUvije • V . Ko ee je poerečilo buržuaziji za eakret k brutelnim nesiljem udu- šiti revolucionarno gibanje dtlav-skega razreda, si je zopet skočila druga drugi v lase. Zastopniki radikalske vlade monarhije SHti so se "borili" z zastopniki Julijanskega imperializma za Reko itd. za pogrnjenimi mizami. In ta "boj" se je sedaj končal z novim žrtvovanjem jugoslovanakegn delovnega ljudstva fašist o vski Italiji. Radikalska vlada je končno-veljavno pravila sporazum z Italijo na račun delovnega ljudetve Jugoslavije. "Narodna" vlada je izdsU narodne interese, samo da obvaruje svoj režim. Zanimivo je, da se ns vseh mestih povdarja, "da bo sporazum bistveno pripomogel k likvidaciji hrvaUkega vprašanja, ker se trdi, de je dajal Radič pot uho Iteli jenom Pričakujejo, da bo Radič priailjen likvidirati sVojo politiko in da bodo morali Hrvatje opu-atiti svojo parlamentarno abstinenco" — tako pišejo ob priliki izdajstva interesov jugoeloven-skegs ljudstve meščsnski časopisi in tudi "Socislist". Istočasno, ko izda kraljevska vlada SHS nerodne interese, organizira splošno kampanjo proti "protidrževnim" elementom: t. j. proti tlačenemu deUvakemu razredu, proti Slovencem, Hrvatom in Makedoncem ki morejo prenašati jarem hegemonije erbske buržuacije. Tudi nemška buržnazija in njena vleda je kapitulirala pred freneoskim imperializmom samo, de zaduši gibanje delavskege razreda, nad katerim je progleeila vojaško diktaturo. Iz veege tega vidimo, da je meščanski nacionalizem le sredatvo, s ksterim hoče bnrŽuszija omamiti delavaki razred, kajti te m» ščanaki nacionalizem je vedno priprevljen, de izda Intereae naroda, da se zveže s tujimi kapite-i listi proti izkoriščanemu ljudstvu. se je pokezel v pravi hiči. Ta "ju goaloveoaki nacionalisti" je k' omamno sredstvo v interesu nadvlade srbske buržuazije nad ostalimi narodnoatmi Jugoslavije in nad delavakim razredom. Ta "jugoalovanski nacionalizem" je izdal narodne interese i-talijanekemu imperializma ia fašizmu, d oči m ko noče sporazuma s delevsko-kmetsko Rusijo t On se brati s italijanskimi imperialisti proti delovnemu naroda, dočim ko istočasno blati deUvsko-kaseUko Rusijo in je pripravljen iti tudi v boj proti njej — če bo to zahtevala imperialistična Fraaeija. — Po 01. Sv. Spomini bolhe. Kaj, bolhe Î — me boš začudeno v prašal, dragi bralec ia jaz ti odgovarjam: Da, bolhe ! Zakaj ne bi S Primorskega. V Trstu je umrl znani politik in narodni borec dr. Kr. Mandič. — Inženerski izpit je napravil t dobrim uspehom v Zagrebu g. Kreto Mozetič iz Mirna pri Goriei. — V Sv. Krilu na Vi pavskem je italijanska vlade razpustila občinski svet in imenovala za komiaarje slovenskegs fašista, bivšega komunista Iv. Lulika s Ceste. Najlepše pri tem je to, da sta povzročile razpust slovenska učitelja-fašista Peter Medvešcek in Prane Jerkič. —V Gaber ju na Vipavakem so karabinjerji prepovedali delovanje prosvetnega društva "Danica". — V Vipavi je ondotni okr. zdravnik dr. Delpin ustanovil fašistovsko organizacijo V italijanskem odboru je dobil tudi meato vipavski župan Petrovič. — V Vrtojbi je voščil novo leto šentpeterski brigadir a tem, da je 1. januarje aporočil, da je a tem dnem odvzeta konceaija obema zadružnima gostilnioama. — Pevsko in glaabeno društvo v Gorici bo priredilo v soboto dne 12. t. m. svoj vaakoletnl zimski koncert, eeveda če ge ne bo obleet prepovedala. GOSPA SILVIJA. (Dalje.) ,* — Hvala! Trebf vam prlsnati, da ate jako odkritosrčni! — Kakor ate vedno želeli od mene, goapa 1 In nekako tudi predpravlee starih samcev, oziroma takih, ki mislijo to postati. Kar se pa vaa 04*--- , -r- Bi bilo potrebe, da se lotim premišljevanja, kako hi postala "neoeebna" ... , — Bog ne daj 1 Držite se le trdno dosedsnje-ge aiatema I Ubogi Jožko bi tudi ne vedel, kaj naj satae a kako vašo "iapremembo". Hote eli ne-hote ste le doeegll, da.ate ga nekako "osrečili". Dft, doeegll ate eelo več t priakrbeli ate mu sta-ije, katero njegovemu bistvu veliko bolj odgo-farje: napravili ate ge celo z vsem bolj zado-voljnega . . . Z . Zopet ae je veselo za.mejsl in se počssl IvigniL. . ' 2. Gosps ftllvlje je svojege gosts ljubeznivo spremila do vrat ln se je še za njim ljubeznivo smefcljila, dokler ni izginil akosi vrate. Tu pa ee ji je obrea jako areanil. In ko ae je vrniU v sobo, je dolgo nepremično sedels in gledsla in gle-dala trde pred se. V Ako bi jo bil kdo še danea vprašal, ali meni. da }e svojega moža osrečila, zasmejala bi se mu bllg. Ali ni bilo še dovolj, ds gs je — vzela? K^or Jo je takrat videl, jo je tudi poželel — ali al SNČan, kdor jo Je dobil! In pozneje v zakonu! jkll ee je ozrla v molke oči, ki bi ne govorile lato? Ia vendar ni nihče dobil odgovora, ki ai ga je želeli Io ali nI atorila vsega, da Jožku življenje ns-pravi prijstnof Ali gs ni pogostoma cclo skoro S Silo Itvlekla od njegpvlh sktov in knjig--- . . « • De, pa aej uprav to ji je očital ta človek « . • Kakor da — — — Ah, preneumno! ae je ragjeella ter neglo sedla pred klavir in udarils po tipkah. In aalgrala si je kskor nslsšč prav lahkotni dunajski valček. Tedaj je zaallšala aunaj moževe korske. Prišel je ekoai vrata, potapljal jo po rsmenu in stopil počaai ne teraao. I , Otrok fte nit je vprašal in sedel v pleten stol. ' V — Ne, Tončka ju je peljeta v gozd, je odgo vorita In stopila tudi sams ven. * — Kaj si imel sopet mnogo dela. ne T je po-vzela Čea nekoliko čass ter ga gledala, kako si je sedovoljno prižgal cigareto in «e «teknil še bolj udobno v naslonJaP — Ah. kdaj ge pa jas nimam! Toda bolje tako nego narobeJ — Ampak včasih hI si «a lr želel manj, ksj nef Ce hI bil ne primer še sodnik, bi bil vendar maaj obložen T — To je prežeti je Neketerl sodniki morajo delati Še ekoro veš od nas Iti še /s tisto pUčIco! — 2e, sodniki po mestih. Tudi na deželi ne kateri. Ampak okrajnega .odnika v II rast ju na primer je človek našel samo v go.tilnl ali tu lev«. Sej so prsvlll kmetjr. da bi bilo treba hodi »I na lov tanj. Naposled bi »e bilo Uhkn tudi , tebi primerilo teko e»e.to. — Tekih mest ni. Ako okrajni sodnik v H rastju ei delel, eo morali drugi zanj. Jaz pa bi bil sam. • — Tako si torej zadovoljen s svojim poklicem f Pogledal jo je nekoliko začudeu in ae je potem zaeasejalt «s« Pa kako da me to revno edej vprašuješ, dne petega maja, ob pol aedmih zvečer, na navaden delavniki In še pred večerjo I — Hm . . . tako mi prihaja včaaih na um, eli nisem tudi jez nekoliko krive, da si pustil svoj prejšnji poklie in ... in da si včaaih ne-voljen zaradi tega. tudi če ne tožiš .. . • Pogledel jo je še bolj začuden. — Pa kaj te je prijelo denesf je rekel vesele. Za nevoljo nimam prav nobenega vzroka, zaradi dela še najmanj. In doslej sem si še vedno domišljevel, da sem si poklie sam od sebe prebral. »Spoznal eem bil peč, da bo treba s tistimi dohodki nekoliko preveč stisnjeno živeti; in 'ker sem Imel volje in poguma, de presedlam, sem presedlal. O, zaradi tega al ti res ni treb» ničesar očitati. Morda pa zaradi česa drugega? je vprašala temno. i — Ns, veš kej — zde j te pa že kar več ne poznsm. Kako misliš tof — Tsko ... Saj je tudi komisar Stanza tega mnenja. Nemreč, da bi bil ti veliko bolj zadovoljen, če bi bil ostsl, kar si bil. O, da si ga le slišel, ksko te jc pomilovel! — A, to je torej I In skoro bi rekel, da ae aa-rsdi tega jeziš name in ne nanj! Ampak res brez potrebe na enega in drugega — jas pa niaem človek, ki bi mu bila sreča ali nesreča odvisna od poklica. Meni pomeni življenje že še nekaj več l Prilagoditi bi se znel Še čemu drugemu, da mora biti! • — O, dat Stanza je menil eelo, da bi se ti prilagodil še kaki kuharici, če bi bila tvoja žena I rim bolj Jc govorila, bolj jo je grialo, sama bi ne bila vedela povedati kaj. In začutila je hudobno zadoščenje, ko ae mu je zdaj le zmračil obraz. — Stanza bi bil napravil grdobijo, če bi bil rekel tako. In povedal mu bom pri pni priliki, da take opazke lahko puatll Rahlo je zardela in ae je podyizala: — Kaj misliš, da ti to pravim, da bi ae kregal a ljndmif On je menil eicer to tudi le tako, da ai a vsem zadovoljen. — In je bil tsko negalanten, da je to govoril v .mislit, kakor sc zdi. da ai ti razumela? Namreč, da bi bil jaz zadovoljen tudi a kuharico? Sicer, hm . . . morda bi tudi bil ... To ae pravi: ako bi Ml vzel kuharico in bi ne bil mogel iz nje napraviti nič boljšega, kar je aeveda veliko pra-šanje, bi se bil pač vdal. češ, da sem si sam kriv. Ampak, ko o tem ni treba govoriti, bi ga najrajši pozval na red — kot tvoj ali takorekoč kot svoj kavalir. — No, veš kaj — malo bolj jaano bi ljudem že lahko pokasal, da razumeš, kako Ženo i mali je rekle trdo in gledala čes vrt. — Aha! Zdaj šele razumem, kam moja Sfl-vija tačico moli! ee je veeelo aasmejsl. I, da, tu ti že lahko ustrešem. Ampak zdi ae mi. da rea nI treba. Svoje neaadovoljnoati e teboj nisem pač š« nikomur ksaal, In tako bi lahko menda tudi protidokas odpadel. — Nezadovoljnosti! Ta bi bila pa tudi do-bral Zato bi ae ti tudi lepo aahvalila! Menda i-mam pač pravico sehtevati nekaj veš! Njen glaa je bil tako oeter ln laras njenega lica tako temen, da Je oatrmel. In v hipu je iigi-nil tudi a njegovega obraza nasmeh. In čisto res-no in počasi je rekel: — Praviee kaj sehtevati nima nihče od naju. Namreš vsaj ne, dokler ni ta drugega do prt-nesel kake prav poeebne Žrtve. Tega pa doslej nisva storila niti jaz tebi. niti ti meni Ia ar nama v vseh tek skoro oemik letih najinega zakona, hvala Rogu. tudi nobena take prilika al ponudila t jaz sem 11 tegnll. česar ti je bilo treba, ti ai oprav-Ijela svoje dolžnosti ... vsaj tako. kakor al jih razumele ... De sva pa drng dragega vzela, menda tudi ni bila za nobenega poeebne žrtev. (Dalje prihodnjič.) jnke, njihove i «mete, polke in druga morilna sredstva Bilo je zelo ešovesao, ljudje ao bili zelo navdušeai in jaz sem v tem navdu-šcaju skočila a župnika na vojaka v sivi uniformi. Tako aem pri-i-«krat tudi bolha napisala ia pri- šla aa froat? ia v vojuo. Cim občila svojih spominov, ko jih le <|blje je^rajaU vojna, tem slabše vsak pišef Odstavljeni oesarji, sa bili krmi jeni vojaki ia tem ' bolj je mučila lakota tudi mene. La « na sem hodila po svetu: enkrat sem bila v Rueiji, potem v Franciji, v, Italiji in končno na soluaaki fronti. ¿1 i — v največji sili sc te bog usmili — pri sls sem k vojnemu kurstu. Dobra rejeno stanje vojnega kurgta se mi je zdel v početku božji čudež. Oči-vidao sem si mialila — je hotel bog dokazati resničnost pregovora, da bog svojih ne zapusti. dole pozneje sem videla, da j, imelo njegovo staaje popolnoma naravne vzroke: vojni kurat je jedel v oficirski kukinji in tam nI ničesar manjkalo. V nekaj dneh aem se tudi jaz okrepila ia zahvallU ljubega boga, da je v svoji neskončni dobrotljivosti tako milo ravnal. \ ", J» • » Ali zopet me je zadela nesreča ! Vojna se je končala in splošna zmeda je naatala. Vso je hitelo domov, na vae vetrove sveta. Prod vsemi pa oficirji in tudi moj kurat. Na tem begu sem izgubila svojege kureta in tako ml ni preo-stajalo nič drugega, kot da sem ae zopet vrnila k moštvu. Hotele aem sbotjšati svojo usodo in sem zeto često ne slabše m nekega dne sem prišla k invalidu, kateremu So manjkali vsi udje in ki je izgubil e tem toliko krvi* da je ni za mene skoro nič ostalo. Z njim sem preživela najbridkejšo dobo svojega življenja. Pozneje sčm našla v bolnici za kralji in knezi, geaerali ia drugi taki možje aedaajoati, ki ao navajeni živeti od krvi svojih soljudi kot me bolhe. Me opravljamo iati posel kot ti možje, smo takorekoč delovni tovariši, in jaz ne vidim zakaj bi imeli samo oni to pred-prsvico, da pripovedujejo svetu, kaj so io kaj niso storili, koliko krvi ao izpili ljudstvu. Torej bom tudi jsz napisala svoje spomine, e Predvsem eao ugotovitev, ki je za mene selo važna: rod, is .katerega izhajam, spada med najata-rejše plemenitaše rodbiae aeše domoviae. Ena mojih prednio Je spremljala že ceaarja Maksimilijana I. na njegovik pohodih. Druga moja predniee je uživala najvišje časti aa cesarskem dvoru ia ji je bil ceaar poeebao naklonjen. Goethe, najpomembnejši pesnik Nemčije, ji je tpostavil tre jen spomin v svetovni literaturi z znano pesmijo v "Favstu": "Bil je ne-kdsj kralj, ta je imel bolho." Vsekakor moram resnici na ljubo povedati, da ae je neka pred niča popolnoma spozabita, zapustile svoj grad in odšle kot umetnica v svet s svojim potujočim cirkusom — bil je seveda eirkus bolh t — Kako je končala, ne vem, kajti izključena je bila iz rodu. Od mladih nog sem pripadala cesarjevemu apremstvu. Moja blažena mati se je kretala med služabniki cesarjevimi, pri katerih je imeU vedno proet vstop. Nekoč se je sgodilo, da je prišla v družbi komornega sluge v posteljo cesarje, ki je spoznal in vzljubil mojo mater. Še isto noč sta sklenila zvezo za vse življenje in oni noči ee imam zshvaliti tudi za moje rojstvo. Jaz torej lahko, a vso pravico trdim, da sem po očetu cesarske krvi. Moja mladoet je bila vaeakozi srečna. e Na dvoru aem imela najboljšo družbo. Zgodaj aem poataU zrela deklica, kajti moje etalno obče-Vanje z dvorjani je imelo za posledico, da aem bi|g že v zgodnji mladoati v spolnem oziru popolnoma poučena. Kaj bi popieovela vae te galantne dogodke in evan-' ture I Tega ne atorim is zvestobo do svoje vladarske hiše, ns katero more ljudstvo tudi v bodoče gledeti s pokorno ljubeznijo. Kajti jsz sem še danes monarhietinja z dušo in telesom ia sovražim zlasti delaviko-kmetako republiko ravno tako kot nohte, ki nam prinesejo prerano smrt. e Pri nekem slovesnem sprejemu ua dvoru sem se spozabila, da sem zapustila svojega spremljevalca in skočila na korpuleatnega škofa. Škof je bil seveda za mene slaščica, čeprav mi je dele njegove kri tako kot od kita. V njegovi sobi sem skočila na mlado devico in od tam senr prišla k mež-nsrju. e Prišla sem k župniku. Tudi te izpremembe ae obžalujem. V tem čaau mojega življenja eem poto-vele po širni deželi od-farovža do farovža. Kajti čaetiti gospodje rsdi potujejo po deleli, da obiskujejo svoje tovariše, igrajo tarok in kramljajo o raznih stvareh, posebno o politiki. Ali po vseh teh farovžih sem videla lato življenje. To je bil najerečnejši in naj vesele jši čee mojega življenja. Z al. ni vedno tako oatalo. Moja telnja po potovanju me je privedle v nesrečo. Ali Še danes se rada spominjam ne te srečne čase, ki sem jih preživele pri božjih ne-mestnlkih. Lehko bi maraikaj do-živi jajc v povedale, ali čut hva-ležnosti do teh goapodov mi to zabranjuje. e . Moje neareča je bila, kot rečeno, neugnana Želja po potovanju. Ko je izbruhnila vojna, sem bUa v farovžu garnizijskega meata. In ko Je šel nekega dne nov bataljon na fronte, je imel roepod župnik svečano mašo in Je blago.lovil vo- jn validc drugega invalida bil kmalu posUn iz bolni*' L imel vaaj vse ude, ali nobee*? Dobil je psa, ki g. jsv^' cestah. kadar bersči, od ¡¡T država nič ae da. Tako i daj dv. gospodarja, invtiu, njegovega psa. Ali pri gre prokleto sUbo. KajtiJ premalo redilen za mer* se morem večinoma dsšatij vega psa ' Znamenje (Jan. 31-24) poiinnf, da vam naročnina poteče ust Ia dan. Ponovite jo pravočasno, dm tram lista ne ustavimo. Ako Usta ne prejmete, je mogoče vetav-1 jen, ker ni Ml pkftan. Ako jn vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče ustavljen, raled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši saatopniki ao vei dm-štveni tajniki In drugi xa-stopniki, pri katerih lahke plačate naročnino. Naročnina sa celo leto je $8.00 in ni pol leta pe $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo sa pol leta $1 JO in sa celo leto $3.80. Za meato Chicago je sa leto $6 JO, pol leta $&2S. Za Evropo stane sa pol leta $4.00, sa vae leto pa $8.00. Tednik stane sa Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c sa poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naslov t UPRAVNISTVO "PROSVETA" 2887 So. Lawndale A ve., CHICAGO, Hi» Tak6"t>edno življenje preobrata nem. Davno bi| končala življenje aama fc gojila nade na klerikalno nomijo. Tedaj bi se preseli^ v farovž, kjer bi vsaj preskA za mojo smrt v božji milo«ti ZA kuhanje piva doma m imamo » zalogt slad, hmelj ______ in vsa druga potrebMin pJE in se prepričajte, da is donu sri. kuhani vedno U najboljši J nejši. Dobiti J nudi & steklenic ia raznih loaeev, itd Mi vam dostavimo aaroftl« » iti. toino v vse kraje. * Grocerijam, sUdličsrjem ln ,, dajaine železnine damo primtr« pust pri večjih naročilih. informacije na: FRANK oglar, 0401 Separior Av.aue, Cl " NAROČITE klobase iz čisteča prašičevega mesa, pre k h jene t hickory leeom in poslane iz farme direktno na val dom poštnine prosto po 85c fant Naročilom pridenite Money Order. BAJT 4 UPOLD, NAYLOft, MO. KNJIGE KHJIŽIVNE MATICI ». H. p. J. Književne matice Slov» ske narodne podporne Jei-note je izdala in ims v » logi sledeče knjige: Pater Xalaventura. Spini Zvonko A. Novak. Izvim povest iz življenja ameriikl frančiškanov. Z izvirniai slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trds v«, ba. Cena s poštnino vred $1.50. Blovensko-angleška slav-niča. Dodetek raznih koriS. nlh informacij. Fina trk vezba. Cena $2.00 i poštnim vred. Jimmie Higgins. Spini Upton 8lnclair, poslovsaiU vaa Molek. Povest iz iivljt aja ameriškega proletarija ta za časa velike vojne. Trda vezba. Cens $1.00 • pok ni no vred. Zajedale!. Spisal Ivaa M» lek. Povest ia doslej »kriti-ga kosa življenje slovenskih delavcev v Ameriki. Trdi vezba. Cena $1.75 i poštnine vred. Zakon btogenezije. Spini Howard J. Moore, poilo* nil J. M. Zelo podnina knjh ga, ki tolmači mnoge oltarne zekone in pokzzuje, kske se splpšni razvoj ponsrl, pri posamezniku fizične ia duševno. 8 eliksmi. Trdi vezba. Cena $1.50 i poštnina vred. Zadnji dve knjigi ,mre čeni skupaj, dobite zs tn dolarje. * ilaročbe, a katerimi je p> alati denar, sprejeme KNJIŽEVNA MATICA 2617 59 So. Lawndale An, Ohiearo. HI. VARCUIVI NAROD VLAGA REDOVITO INVESTIRA RAZUMNO V KASPAR STATE BANI NAJVEČJI JUGOSLOVENSKI Kl V ZJCDINJENIH DRlAVAlt 1900 Blue laland Ave., vogal \f «¡H CHICAGO ILUm* $ \ KAPITAL IN PREOSTANEK $1,250,000.00 Predajam» pnreWedma Katke iskaadna drwftfca v Jateelavija - ^ ladehajmn« Uetšme (effidnvit.) SJETJSZj