Cjuliljfln^t list
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Uredništvo in upravnistvo: Kolodvorsko ulice štev. 10. — 't* urednikom so moro govoriti vsak dno od 11. do 12. ure. — Rokopisi so ne vračajo. — Inseratl: šostBtopna potit-vrsta 4 kr., pri vočkratnom pouav-ljanjl dajo se popust — Velja za Ljubljano v upnvvuištvu: za celo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesoc 60 kr., pošiljatev na dom velja moaočno 9 kr. voč. Po pošti velja za colo .	  loto	10 gl., za pol lota 6 gld., za čotit leta 2 glil. 60 kr. in za jedcu meacc 85 kr.
Štev. 81.	V	Ljubljani	v	soboto,	11. aprila 1885.	Tečaj	II.
Aktivni uradniki in izvrševalni odbor ljubljanski.
ii.
Trdno smo tedaj uverjeni, da se zaupni možje, izbrani od svojih tovarišev v izvrševalni odbor, uže iz osebnih ozirov niso mogli navduševati za po itično nesmisel, katera se razodeva v izklju-^enji aktivnih uradnikov od državnozborske kandidature. Če si pa nekoliko natančneje ogledamo stvarno bitnost tega vprašanja, prepričali se bodemo takoj, da je taka novotarija kvarna narodnim interesom. Vsak misleč domoljub ttora to spoznati na prvi hip, in da ne bi imeli pozitivnih vestij, katere odločno zanikujejo istinitost »Narod“-ovega poročila, iz kojega so potem zajemali lačni dopisniki dunajskih novin — stvar sama na sebi bi nam bila porok, da jednak neutemeljen predlog nikdar ni obveljati mogel v ljubljanskem eksekutivnem °dboru.
Kajti delokrog državnega poslanca je sila ob-u’en in težaven, in vsak narod mora misliti na to) da svoje najinteligentnejše sinove pošlje v par-k|flent. Žalibog, da je med Slovenci razumništvo ie preredko sejano! Ni naša krivda, usodna poledica je nevesele naše povestnice, da imamo Slovenci razmerno mnogo manjše število omikanih 111 narodno mislečih m6ž, nego na pr. Italijani ali ^emci. Mlad narod smo in niti časa nismo imeli ^jti druge prilike, da bi iz svoje sredine bili rodili mnogobrojno imovito in izobraženo meščanstvo. Velike obrtnosti med nami skoro ni, tudi razvito trgovino disihmal še pogrešamo, ni čuda tedaj, da so le rari nantes in gurgite vasto oni rodoljubni, duševno probujeni meščani, katerim bi volja bila, obremeniti se z državnozborskim mandatom. A kaj nam preostaja? Vrli naš k met,
Listek.
Lizika.
(Po Zschokkeju. -o-)
(Dalje.)
Toda pri strastnih naravah podaja vsak vtis n°ve hrane plamenu, ki jih vničuje. Liziki tekli ?° v novem bivališči dnevi počasi; nepotrpežljivo £°Pernelo jej je srce po ljubimcu in povrniti se v domovino, v njegovo obližje bila jej je f goreča želja. Ker pa z njim ni mogla ob-eVatii niti ga videti, zahajala je v mislih nazaj obale domačega jezera, kjer sta sanjarila o SVoJi sreči, o svoji ljubezni; ali pa je občudovala rnestu njega in tako rekoč iz njega samega nove j-krajine, v koje je bila kakor prognana; pogine, polne divnih podrtin iz davnih rimskih J;as°v in krasnih modernih poslopij, obdane od blizu in daleč od bleščečih ledenikov, kipečih iz cvetočih tal v sive oblake. Opazovala je vse le z njegovimi očmi, občutila vse, kakor bi pohajal on mestu nje po tej okolici in jo občudoval. Vse te
poštenjak skozi in skozi, navzlic nadarjenosti svoji vender nima dovelj splošne in strokovnjaške omike, da bi njega mogli poslati v dunajsko zbornico. On je na svojem mestu v občinskem zastopu, radi ga vidimo tudi v deželnem zboru , kjer jo jako koristen s svojo praktičuo treznostjo, ali v dunajskem parlamentu nas bode le redkokedaj mogel zastopati, izskušenim borilcem z nasprotnega taborja, izučenim v vseh dialektičnih finesah navadno ne bode kos. Nezavisni pravnik, odvetnik tedaj in notar, se tudi ne bodeta pulila za državnozborsko kandidaturo. Prvi radi tega ne, ker ga je skušnja uže dovelj učila, da mu odvetniška pisarna med tem propade, če se pol leta mudi v oddaljenem glavnem mestu. Notar pa si mora celo najeti namestnika, substituta, in tudi to le redko kateremu kaže. Veleposestvo v naši domovini itak ni v najboljšem položaji, pičlo je število izobraženih veljakov, še pičleje ono narodnih mož med našimi veleposestniki — tedaj je po vsem naravno, da bodemo še dolgo časa uprav v zadregi, ako bodemo hoteli možake pošiljati v državni zbor, kateri združujejo v svoji osebi vse dobremu poslancu potrebne lastnosti : neomahljiv značaj, živo dejanjsko rodoljubje, lepo zgovornost in ono strokovnjaško znanje, katero v tesni zvezi s splošno omiko in naravno nadarjenostjo stoprav rodi odličnega govornika. Neznatno število zastopnikov je odmerjenih slovenskemu narodu — tembolj mora paziti na to, komu da izroči častni posel državnozborskega poslanca!
če pa je temu tako, če imamo v istini pri izberi poslancev večjidel ozirati se na domače razumništvo, katerega imamo žalibog! le premalo, ali ni potem zares railovanja vredna zaslepljenost, ako nam šepetalec v »Narodni Tiskarni",
—	kajti tam in nikakor ne v izvrSevalnem odboru ljubljanskem izvalila se je ta
vtise sporočala mu je pismeno in tu združevala je s poezijo ono rahločutje in ljubezen,£ki se ravno tedaj, kadar smo oddaljeni od ljubljene osebe, tem bolj odkrito in drznejše razodeva. Pri tem večnem duševnem vzburjevanji bila je moč milega podnebja preslaba, da bi obvarovala nežno dekliško življenje uničevalnega notranjega plamena. Moči so jej pojemale. Kmalu jela so jo vtrudevati sprehajališča in navadna opravila. Tudi dosedanje pogosto pisanje morala je opustiti, kar jej je srce posebno težilo. In ko je čutila, da oslabele moči ne podpirajo več v prejšnji meri krepke in koprneče domišljije, vlile so se jej britke solze in v srce vlegla se je otožnost in nejevolja, kar je mehko zdravje le še bolj rušilo. —. Tako klanjala se je proti grobu, kakor cvetice, ki začno veneti v najlepšem krasu.
Ko se je bližala zima, nameravala je teta podati se s svojim detetom še bolj proti jugu, da bi je tako po polnem ostrega ozračja obvarovala. Tudi Vidmar zahteval je takisto. Pisal je teti, da pričakuje zavestno najvgodnejšega vspeha od žarkega toskanskega soluca in da ju pride sam tj& spremit.
mastna raca — na uho trobi, da treba izključiti od pasivnega volilnega prava vse aktivne uradnike! Polovica vsaj naših izobraženih mož je v državni ali deželni službi, pisatelji naši pripadajo skoro večinoma tem krogom, tudi strokovnjaškega znanja nahajamo bržkone več na tej strani, nego drugod — in vender se kar naravnost svetuje slovenskemu narodu: „Ne voli aktivnih uradnikov!" Da bi se udali nepremišljenim nasvetom „Slov. Naroda", podobni bi bili nespametnemu borilcu, kateri si pred odločilnim bojem sam odseka desnico svojo! Vsa novodobna tehnika meri na to, da se tvorne sile ne izgubi. To načelo merodajno je tudi na političnem polji, a sedaj se skuša, po ovinkih, z nelojalnim tihotapstvom narodu našemu priporočati najbolj lehko-miselno potrato, katera se more prej ali slej ljuto maščevati nad našo bodočnostjo!
Toda uže jih vidimo pred seboj pristaše najstarejšega dnevnika, pripravljajoče se, unisono nas pobijati z jednim samim tehtnim argumentom. „Prva lastnost slovenskemu poslancu mora biti — tako se glasi njih umovanje — možata neupogljiva značajnost in te nikakor ne moremo pričakovati od zavisnega človeka, od aktivnega uradnika!" Tehtni razlog na prvi videz in vender ohol skozi in skozi! Ne bodemo se sklicevali na to, da se jednaka inkompatibiliteta niti tedaj ni izrekla, ko je narod slovenski še v ostri opoziciji se upiral protivnemu ministerstvu. če se tako načelo ni postavilo pod Lasser-Auerspergovo vlado, kako bi se dalo opravičiti sedaj, pod Taaffejevo sistemo?! Menda so baš tedaj nekateri aktivni uradniki dejanjsko dokazali, da se izneverili niso svojemu narodu in njegovi politiki, akoravno jih ni varovala imuniteta državnih poslancev. Sicer pa, oglejmo si sedanjo nemško opozicijo! Nemcem pač ne treba segati po onem delu narodne inteligencije,
Odpotoval je koj. Toda komaj prišel je v Martig-nyj, uže se mu sporoči, pismo, v kojem mu teta naznanja, da se z Liziko v kratkem povrneti in naroča mu ob enem, najeti v bližnji okolici mesta tiho in prijazno stanovanje. Lizika slutila je baje, da so jej dnevi šteti in hotela je na vsak način še enkrat videti domače nebo, domače kraje, ki so bili priče njenih gorečih obljub in priseg. Mati in hči vračale sta se po najbližji poti čez Šent Bernard. Toda Lizika bila je uže preslaba. Ni se mogla več vzdržati na sedlu in v nosilnici privedli so jo do hospica. Vštric nje pa je jezdila mati; skrb in žalost trli sta jej srce, dočim si je prizadevala vzbujati up in pogum v svojem ljubljenem detetu.
Vidmar vzel je med tem v najem malo hišico zunaj mesta, kojo je potem zase kupil, in vredil je v nji vse potrebno v prijeten vzprejera. Ves čas bil je sila vzburjen; sedaj mučila ga je misel o preteči mu gotovi izgubi, sedaj zopet, če mu je moja teta poročala, da se je zdravje hčere obrnilo nekoliko na bolje, spodrinilo mu je obup divje in razposajeno veselje. — Ko mu je došla vest, da
kateri se pri nas od neke strani tako rado narodu predstavlja kot omahljivo, vsakemu vplivu pristopno veternjaštvo. Dovelj imajo nezavisnega razumništva, niso tedaj primorani, jemati svoje zastopnike iz plastij „aktivuih uradnikov". Toda, ali so tudi oni navzlic svojemu strastnemu uporu proti sedanji vladi kedaj se držali tega principa? Nikakor ne, in na glas bi se smejali vsakemu, kateri bi kaj jednakega od njih zahteval. Med voditelji nemške opozicije nahajamo celo krdelo aktivnih državnih uradnikov, in če vlado' naskočijo, vidimo v prvih bojnih ' vrstah c. kr: TtHrvne™ profesorje, S u e s s ain^nTJaTi e r j a, Tom »ščuka, Saxa in* druge. Tam, pri nemških liberalcih ceni se pozitivno znanje, strokovnjaška izobraženost, po kojih se odlikujejo baš aktivni uradniki, in niti na misel jim ne pride, pasivno volilno pravico odrekati temu važnemu in častnemu stanu.
In kam bi bili zabredli Slovenci, da je uže v prejšnjih bojevitih letih kak naroden prenapetež z jednako frazo iznenadil svoje rojake ter begal naše ljudstvo? Kako daleč bi bili prišli Slovenci, da ni početkom naše parlamentarne d OJ) e bil na ,čelu c. kr. ak tivn i ur adn i k, nepozabljivi naš dr. Jan. B1 e i w e i s. In še en slučaj hočemo navesti, koji bode"taEoX7ako drastično označil vrtoglavost takih volilnih doktrin. Med sedanjimi deželnimi poslanci uživa splošno zaupanje in spoštovanje Luka S vete c. Nikomur se ne sanja, celo nemškim proti v-nikom ne, dvojiti nad neomahljivo značajnostjo tega možaka. A baš Svete c pričel ie svojo po-litično kariero kot c. kr. aktivni uradnik; da bi tedaj med slovensklm^arodom takrat obveljali nazori, koje sedaj pridiguje „Slov. Narod“, zaprta bi bila pot do političnega polja tudi temu veljaku, in čakati bi moral, da zapusti aktivno službo ali da se med tem vsaj nekoliko omehčajo puritansko-stroga načela naših modrijanov v »Narodni Tiskarni."
Ta dva slučaja vender uže dovelj dokazujeta, s kako obzirno previdnostjo se politiku je v nekaterih slovenskih krogih!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Železniška komisija gospodske zbornice vzprejela je predlogo o Severni železnici nespremenjeno. Gospodska zbornica imela bode baje v ponedeljek zopet sejo.
V	Gradci vršila se je v sredo volitev župana. Izvoljen je bil državni poslanec dr. Ferdinand Portugall. Novi župan bode odložil svoj mandat kot državni poslanec, da bode mogel opravljati občinske posle.
Poročila iz Brna pripovedajo, da se je med moravskimi veleposestniki sklenil kompromis za bodoče državnozborske volitve. Izmed devetih mandatov veleposestva dobi po kompromisu usta-
je prišla Lizika srečno čez planine, hotel jej je hiteti nasproti, a v trenotku pride mu pismo od matere, v kojem ga prosi, naj ju rajši ondi pričakuje. Obupno stanje drazega otroka prisililo je nesrečno mater po tisočerih skrbeh in težavah, ki jih je prestala na potovanji čez gorovje, vstaviti se v vališkem selu šent Branchier. Bala se je, da bolnika ne privede več nazaj. In ko je bilo zopet mogoče, odpotovati dalje, tresla in bala se je, da nenaden prihod Vidmarjev no pretrga slabotne niti, na kojem je še viselo Lizikino življenje.
Prve dni meseca oktobra prišli sta ženski, Vidmar moral je želji tete vstreči in se vmakniti za prvi trenutek. Izza drevja, koje je obsenčevalo hišo, videl je Liziko, bledo in spremenjeno, na pol ležečo v odprtem vozu. Veselja bi sedaj najrajši zavriskal, kajti še je upal in mislil, da je dekle le vsled težavne in dolge vožnje tako bledo in potrto. Ko so jo pa morali prenesti na rokah v hišo, jelo se mu je blesti, divja bolest in obup sta se ga polastila. — Kmalu pride zopet moja teta iz hiše. Brez zavesti hitel jej je na srce. Oba objemala sta se, nema in topeča se v neizmernih boletinab in aolzali.
voverna stranka štiri, srednja stranka tri in konservativna stranka dva.
V	Ogerski pričelo se je nekako gibanje med kmeti. V Hatzfeldu združilo se je te dni 890 malih posestnikov v južnoogersko kmetsko društvo. Namen temu društvu je: Varovati pravice vsega stanu in posameznikov, zboljšavanje obdelovanja zemlje, povzdiga realnega in personalnega kredita. Tudi v Ogerski pričelo je kmetijstvo propadati, in s takimi društvi mislijo si kmetje zopet pomagati na noge.
Tuje dežele.
Srbski kralj Milan podal se bode dnč 14. t. m. s svojimi ministri v Niš, kjer bode imela letos skupščina svoje seje. Skupščina otvorila se bode dnč 15. t. m.
Londonski list „Times“ pišejo, da je vsled postopanja Komarova napovedana vojska med Rusijo in Afganistanom in Anglija mora gledč svojih obvezanostij nasproti emiru, kakor tudi z ozirom na angleške interese ovirati Rusijo, da se ne polasti Herata, torej mora potegniti meč, da varuje državne in interese narodnega prava. „Standard” pa pravi, da je Komarovo postopanje razrušilo med Anglijo in Rusijo napravljeno pogodbo. Rusija da mora zapovedati, naj se nje čete vrnejo zopet v svoje prejšnje postojanke. To je na vsak način potrebno, če se hoče vršiti dalnje pogajanje gledč afganskih mej.
Telegrami iz Dublina poročajo o potovanji princa Waleškega po Iriski. Povsodi, kamor pride, vsprejemajo ga zelo slovesno; zbira se obilica naroda ter ga navdušeno pozdravlja. Vhod v Dublin bil je veličasten. Nikjer ni se kazalo od strani naroda nikako sovraštvo.
Bitka pri Penjdehu (Penšdehu) na afgan-skem ozemlji med Rusi in Afganci vzbudila je v Angležih veliko zanimanje, dejali bi, vznemirjenje. Dasi je v angleški zbornici Gladstone izjavil, da so bili Rusi v istini izzvani po afganskih pred-stražah k boju, se vender neče prav verjeti tem besedam. In angleška vlada morala je vprašati rusko vlado po pojasnilu. V Londonu so o resnosti položaja dobro prepričani; Angleži storili so uže vse korake, da vzdržijo zvezo z emirjem. Knez zahteva orožje, strelivo in denar, vender ne kaže posebnega veselja, da bi Angleži vmarširali v Afganistan, ker bi s tem vzbudil pri svojih podanih neprijetne spomine. — V gorenji bitki bojevali so se Afganci prav vrlo; obnašanje angleških častnikov pa ni po polnem jasno; dokler je trajal boj, obnašali so se Mnevtralnou, a ko se je zmaga nagnila na rusko stran, prosili so Ruse varstva, vender so jih umikajoče afganske čete potegnile s seboj.
„Italie“ poroča iz Massauaha, da so Abe-sinci zaseli Keren ter si tako osvojili pot od Massauaha v Kassalo. Cuje se ^udi, da sta se dva močna rodova, katera sta bila do zdaj
Lizika, koja je ostala sama v sobi, naslonjena na zofo, zrla je trudno po novi sobi, ki se je le slabo razločevala v večernem mraku. Vpešana vsled potovanja in duševnega vzburjenja, čutila se je sila onemogla, in v duši, kojo so obdajali le temni spomini, vsahnilo je vse upanje in ves pogum. Ko se vrne čez nekaj časa mati in jo začne pripravljati na vzprejem ljubimca, ki je čakal še zvunaj v veži, prijela jo je gineno za roko in nemo zrla jej je v rosne oči.
Strežaj prinese sedaj luč. Vidmar, ki je nepotrpežljivo čakal, ide za njim do vrat. — Vidmar! zakliče Lizika z trhlim a nekako mrtvim glasom.
—	Lizika! zakliče on, in v tem hipu je v njenem naročji. Ko zapazi tti njeno bledost in onemoglost, zažari se mu temno v očeh. Od presilnih bolečin omamljen zgrudi se pred njo na kolena, strastno objema jej roki in z vročimi poljubi skuša prikrivati globoko ihtenje. Na Lizikina vpadla in bleda lica pa je kapnilo nekaj solz. V srci, ki se je uže odreklo temu svetu, vzbudila se je zopet želja po življenji.
Kaj je postalo, pravi po dolgem molčanji, iz Vaše Lizike! Mehki glas zadušile so jej zopet
nevtralna, uprla proti avtoriteti kediva ter prestopila k Osmanu Digmi. Da bi Abesincem pokazala, da bi bila le njihova korist, če Italija zasede Massauah, odpustila je italijanska vlada pobiranje uvozne in prevozne carine.
Dopisi.
Z Dunaja, 9. aprila. Zanimalo bode morda častite Čitatelje, če jim v naslednjem podamo izkaz o duhovenski plači po novem zakonu. Pri tem ozirati se hočemo le na nam najbližje dežele.
I.	Izkaz. Plača služečih duhovnikov.
I. Štajerska, Koroška, Kranjska.
1.) V glavnem mestu..................
2.) V mestih in trgih z nad 5000 prebivalci in v večjih kopeliščih
3.) V drugih krajih :
a) Župnije z zistemizovanimi pomožnimi duhovniki . .
b) Župnije brez zistemizova-nih pomožnih duhovnikov .
II.
rS >
c o 'o1*
£ g
2 o
M
m ^
■9 &
'S rf*
>M 3 11 <21
gold. avstr. velj. 1000 400
800
350
700	300
GOO	—
Istra, Trst in okolica, Goriška- Gradiška.
1.) V Trstu............................1200
2.) V okolici dveh milj okolo Trsta, v mestih in trgih z nad 3000 prebivalci, potem v večjih kopeliščih	.........................700
3.) V drugih	krajih...................GOO
40 0
350
300
III.	V Dalmaciji.
1.) V Zadru.............................. 800	350
2.) V mestih in trgih z nad 2000 prebivalci, potem v večjih kopeliščih	......................... GOO	300
3.) V drugih	krajih................... 500	300
Opomnja. „Večja kopelišča11 so oni kraji, kjv1 obilo obiskavanje tujcev podražuje živila.
II.	Izkaz. Pokojnina.
S službenim časom
a) Za samosvoj-nega duhovnika:
500	.	.	.
600	.	.
700	.	.	.
800	.	.	•
900	.	.	.
1000 ali več goldinarjev
b) Za pomožne duhovnike	.	.	.
o ci
3
K 3 M
“ O ..
‘S** *
lil
ii
C3 <D
<d.S2
K> N
. 1»	O j 1	O . 1 .	O	«4_j	.j
(D	H Q)	<No)	co	Gč	o %
2	JŽS	Mm	-83
o	>00	>00	5	>
£	grd.
300	350	400	425	450
300	360	420	450	480
300	370	440	475	510
300	380	460	500	540
300	390	480	525	670
300	400	500	550	600
225	250	275	300	300
solzč. Potem pa, premagujoč čutila, nadaljuje: Upala sem, da bodem ta trenutek snidenja p°' gumnejše prestala; a — moči so me zapustile.
Prijatelj — dragi prijatelj---------------preveč	bi	bile
sreče za zemljane!-------------Bog kliče me k sebi-
Hvalim ga, o iz srca ga hvalim, za dnove, ki K1* jih je podaril; za dnove, ki jih je mogla zaljšati le Vaša ljubezen.
Srce se mu je krčilo, v očeh ni se mu pr*' kazala solza in molčč stiskal je blede ročice il!l vroča lica. Grozovite misli rojila so mu po vročil' možganih in divji smeh zabliskal mu je okole usten. A ko vidi zopet njo, tako lepo in ljubo, tako vdano in mirno trpeti bolečine, sramoval se je samega sebe. Čutil se je malodušnega, bress pravega poguma in stanovitnosti nasproti vdarceu* usode in nevrednega Lizike.
Ne, Lizika, nikakor ne! pravi naposled, >" bolečina ga zopet premaga; Bog te zdaj še ne
zahteva od nas.-------------Da bi jaz brez tebe
 ne! ni mogoče! S tabo umreti ali s tab°
živeti------------drugače	ne	morem!
Teta, ki se jo bala i za hčer i za njega, vstav* mu besedo, in odpelje ga iz sobe. (Konec prih.)
Razne vesti.
—	(Drag razgovor.) Jeden najbolj priljubljenih pisatoljov francoskih stal jo na čelu nokomu komiteju, ki jo nabiral denar za preskrbo vanjo nocoga dečka. Ko je necega dn<5 pobiral darila, pride tudi k baronovki Alplionzo Rothschild v Parizu. Kakor hitro je razložil namen svojega obiska, izroči mu baronovka deset napoleonov. Na to začela se je razgovarjati prav živahno z duhovitim pisateljem. Vender ta vzdigne se čez malo časa in izreče svoje milovanje nad tem, da mu ni mogoče šo nadalje pomonkovati se, „kajti“, tako je nadaljeval; — „vedite, gospa baronovka, moji prijatelji naložili so mi dolžnost, da moram danes nabrati desot tisuč na korist našega varovanca, a sedaj imam, tudi če vaš velikodušen dar prištejem, šo lo osem sto frankov v žepu.“ Baronovka se nasmehlja in rečo: »Ne, zaradi take malenkosti si ne bova kratila veselja," nakar so poda k svoji mizi in vzame iz miznice šo svoto 9200 frankov ter jo pisatolju vroči.
(Čebelo r Parizu.) Pred kratkim obravnavalo so jo v Parizu prod državnim sovčtom vprašanje, jo li dovoljeno imoti v Parizu čebele, ali 110. Pred dvema lotoma bil je namroč rodarski prefekt sporazumno z ministrom za notranjo zadevo to prepovedal,
* dižavni sovet je to propoved sedaj zopet razveljavil, ebolarji so tega zolo voseli, kajti čobelo malo kjo ako pridno nabirajo mdd, kakor v Parizu in tudi slabo otino so tam v tem oziru nikodar bati ni. To bi se znalo marsikomu čudno zdeti, in vender jo po polnom losnično. V Parizu namreč čebelam ni treba po cvo-lcah nabirati medli, ampak sladkobo nabirajo brez ve-1 oga truda in v obili mori po tovarnah za sladkor .^a krezštovilnih slaščičarjih. Ravno ti so tudi | tisti, ki so se pritoževali zopor imaiolje čobol,
J1 dokazali so, da jim čobolo za nekaj sto tisuč frankov nar°de škodo. Sodaj si bodo morali iiže sami kako polagati, da si čebolarji na njih troško ne bodo dolali Premožonja.
Domače stvari.
»Matica Slovenska:1
Dne 8. t. m. popoludno ob 4. uri imela je »Matica Slovenska" svoj redni XX. občni zbor, katerega so udeležilo okolo 60 članov. Predsodnik g. Grasselli Zdravi navzočno, našteva razloge, zakaj se toli časa 1 ^Vical občni zbor tor omenja, da so je odborova . ’Da 'zrokla proti prenaredbi pravil, toroj so ta točka Postavila na dnevni red; če bi so vender želela prei)aredba pravil, staviti bi trebalo v tej zadevi nov attlosvojon predlog.
Na to pročita društvoni tajnik g. E. Lah letno oroCilo o odborovem delovanji od dud 1. decombra 1883 0 konca marcija 1885. Ker smo podajali skoro o Vsaki seji odborovi posebno poročilo, ne bodemo tu z°pet omenjali teh poročil.
Po prečitanji poročila omenja prvomestnik, da je neusmiljena smrt v dobi izza slednjega občnoga zbora Pokosila mnogo članov, med temi tudi g. Vinka Po-točina, kateri je Matici volil 500 gld. Prvomestnik ^vabi navzočno, da so v priznanjo blagemu pokojniku Mignejo s sedožev. Se zgodi.
Odbornik g. Robič pročita društveni račun od ' Januvarija do 31. docombra 1883 in od 1. januva-4	31. decembra 1884.
■ Zdaj višila so jo dopolnilna volitev, katore izid 81110 uže objavili. sJtjj ^of. Raj č izreka grajo, zakaj so toliko časa ni t .Cal občni zbor, da vslod toga društvo gotovo škodo
da	slovnico ne troba' da bi »MaticaU iz’
s!Vala. vrno naj so torej pisatolju nazaj, kajti oni
s0°V°UCi, katori si hot° laSčin0 Priueiti iz knjigo, vešči gotovo tudi nomščine, in v nemščini pisanih laških l0Vnic se no manjka.
^0SP. Hribar stavi predlog, naj „Matica Sionska« izvoli svojim častnim članom čoskega učenjaka Loga zaradi njegovih obilih zaslug, katero si jo pri-°bil Ka razširjovanjo slovonskoga slovstva med slovanskimi narodi. Prodlog se je vzprejel. Dalje omonja govornik, naj so društvenemu tajniku odloči častno ftiosto v odboru, da bodo mogol vspošnojo delovati nogo J° bilo zdaj možno, ko so nokatori smatrali tajnika navadnim pisarjem. Zdaj mora so tajniku odločiti častno niosto, osobito kor se jo društvu posrečilo pridobiti si
znanstvono ze!6 naobražonega in neumorno delavnega tajnika. Konečno predlaga govornik, naj so spromemba pravil postavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora.
Gosp. Trstenjak graja, da so „Matične“ knjige nepravilno pisane, polne slovničnih napak, kar je takemu zavodu, kakeršna je „Matica“ neodpustljivo. Govornik omenja, naj bi „Matica“ ravnala se po vzgledu založnikov Kloinmayra in Bamberga ter si nakupavala od slovenskih pisateljev rokopise ter si pridobila pravico založništva.	(Konec	prihodnjič.)
— (Najvišji dar.) Nj. veličanstvo presvitli cesar blagovolil je podeliti za zidanje šole v Griblji svoto 200 gld. iz Najvišje blagajnico.
— (Cesarjevič in cesaričina) vrnila sta se včeraj iz Bruselja zopet na Dunaj.
— (Duhovenske spremembe v lavantinski škofiji.) Gosp. kaplan Jožef Kostanj 0-v e c je premeščen od Kapele pri Radgoni k sv. Mariji na Velki in g. Janez Tomanič iz Velke k sv. Martinu na Paki.
— (Javno predavanje.) Kakor smo uže omenili, predaval bode jutri ob 11. uri dopoludnd gosp. prof. Senekovič na korist „Narodni šoli“ še jeden-krat „0 električni razsvetljavi". Ker jo bilo prvo predavanje z občo pohvalo sprejeto, upamo, da bode tudi jutri udeležba slavnega občinstva zel6 mnogoštevilna. Vstopnina se bode pobirala pri vstopu in znaša za osebo 40 kr.
— (Šolske počitnice.) V avstrijskih učiteljskih krogih izrazila se je uže večkrat želja, da bi so šolske počitnice pričele s 1. julijem ter trajale .do 1. septembra. To vprašanje jelo je zdaj zanimati širše kroge in čuje se, da merodajni .faktorji UQnih^blastov niso neprijazni gori nasvetovani preložitvi počitnic.
— (Slovensko g 1 od ali š če.) Slavno občinstvo usojamo si šo jedenkrat opozarjati na juteršnjo slo-vonsko predstavo „Banditje“. Začetok ob ‘/s8- ur*-
— (Vreme.) Danes imamo zopet najprijetnejše spomladansko vreme. Gorki pomladanji žarki ogrevajo iz zimskega spanja se vzbujajočo naravo; na kostanjih odpirajo se uže popki in iz njih razvija se zelenje. Dren je po vseh vrtovih uže več dnij v najlepšem cvetji.	_________
Narodno-gospodarstvene stvari.
O plemenskih bikih.
Znano je, da v naši deželi živinoreja ni še na oni stopinji razvitka, kakor bi si jo želeli, in splošno se skuša živinoreja povzdigniti in pospešiti. Največja zapreka, ki je do sedaj zavirala napredek v živinoreji, jo pa neprimerno ravnanje z biki in pa njih malo število.
Ne da se tajiti, da jo pri našem kmetu ravnanje z bikom še največkrat zeol nedostatno, naravnost ro-čeno, popolno napačno. Ravno kmetje so pa oni del prebivalcev, ki se največ pečajo z živinorejo ter so vsled tega najbolj merodajni za prospeh živinoreje.
Posebno slab vpliv na živinorejo ima napaka, da se pri izbiri bikov za pleme ne gleda na rod ali raso in pa na starišo bikovo, ampak le na nizko ceno. Ali je bik velik ali majhen, mlad ali star, lepo ali slabo raščen, to jo vse eno, k večem se ozira nekoliko na bikovo barvo. Dostikrat rabijo so za pleme prav mlade (onoletno) še nesposobno živali, in nasledki toga so, da bik pred časom oslabi in vočina krav niti broja ne postano; preduo je tak bik v resnici za plome rab-ljiv, mora ga posostnik za majhen denar mesarju prodati.
Veliko napak so zgodi pri oskrbovanji in krmljenji bikovi, ker so vedno le na to gleda, da se ceneje izhaja. Navadno kmetu zadostuje, da bik le živi, kako pa da živi, toga še ne vpraša. Ker bika navadno ne vpregamo, ker no dajo mleka ali pa ker tudi na drugi način no koristi, smatra se bik v hlevu kot potrebno zl<5, no da bi pomislili, da ravno plemensko delovanjo bika ima največji delež na prospehu živinoreje, katera jo sedaj pri nas itak glavni stobor kmetijstva.
Zamoro biti pa tako ravnanje z bikom koristno za živinorejca? Gotovo no. Nasledki slabega krmljenja so čisto naravni tor pridejo kmalu na dan: Slaba to-leta, veliko število neobrejonih krav in prezgodno iz-rabljonjo bika. Velika napaka jo skupna paša bika s kravami. Na paši jo bik dostikrat celi dan razpostav-
ljen pripekajočim žarkom ter ima na razpolaganje sto in več krav, Pri nas na Kranjskem imamo občine, ki imajo enega samega bika za 300 krav, ko bi jih k večem 80 smolo biti. Dostikrat se zgodi, da se v eni in isti občini večina krav v enem in istem času poja ter vsled tega mora bik na en dan po več krav vplemeniti. Vsled tega ostane veliko krav jalovih in storjena teleta pa mala. Znan mi je slučaj, da jo izmed 80 krav le 30 toletilo.
Da se vse enake napako odpravi, potrebno je torej, da se držanje bikov kakor tudi deloma ravnanje z njim postavno uravna. Dosta ljudi se najde, kateri so proti taki postavi, a moje mnenje je to, da bode z živinorejo še le takrat bolje, kader se bodo za dobre biko tako skrbelo kot sedaj na primor na Gorenjskem za žrebce.
Pred vsem treba jo doseči, da se licenca da le onim bikom, ki so popolno sposobni ter da se med letom tudi večkrat plemenski biki ogledajo. Premlade, kakor prestare bike moramo izključiti in posestnik bika mora biti tak, da jamči za dobro in pravilno ravnanje z bikom. Skupna paša bika s kravami ne sme biti dovoljena tor število krav, ki pridejo na enega bika, na 80 omejeno.	„Novice.“
Telegrami »Ljubljanskemu Listu."
London, 11. aprila. „Daily Nevvs" označuje najnovejše ruske depeše kot vznemirljive. Med tem nadaljuje se vsled sklepov kabineta oboroževanje v podvojeni meri. „Times“ menijo, če se pusti uničenje kabuleških čet nemaščevano, bode vsa Azija navzlic vojaštvu v Kavalpindi mislilo, da je Rusija močnejša nego Anglija.
Trst, 10. aprila. Poročila iz Soluna pravijo, da je avstro-ogerska ladija „Mercurius“, obložena zli 000 zaboji petroleja, prihajajoča iz New-Yorka, v tainošnjem pristanišči se unela ter bila po polnem uničena.
Praga, 10. aprila. Pri Riegru je bil včeraj prvi shod čeških zaupnih mož v zadevi državnozborskih volitev.
London, 10. aprila. V dolenji zbornici izjavil je Gladstone, da včeraj zvečer došli ruski odgovor pravi, da je ruska vlada od Komarova zahtevala uže pojasnila njegovega postopanja.
Telegrafično borzno poročilo
z dne 11. aprila.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih................................81-25
>	>	>	> srebru...........................81'60
Zlata renta.................................................106	‘20
6% avstr, renta..........................................96'75
Delnice n&rodne banke.................................... 848' —
Kreditne delnice......................................... 284'60
London 10 lir sterling.......................................125-40
20 frankovec.................................................. 9-89
Cekini c. kr................................................. 5	• 84
100 drž. mark......................................... 61‘25
Tujci.
Dn6 9. aprila.
Pri Maliči: Menhardt, zemljemerec, in Baumgartner, trgovec, z Dunaja. — Stahler, trgovec, iz Remscheida. — Weiss, trgovec, iz Siska.
Pri Slonu: Kalusch, zasebnik, s soprogo; Kaiser in Rosen-berger, trgovca, z Dunaja. — Dietrich, trgovec, iz Po-stojine. — Wakonig, trgovec, s soprogo, iz Radeč. — Rupprecht, stotnik, s soprogo, iz Ljubljane.
Pri Virantu: Stubler Peter, Fran in Marija, in Krischan, iz Črnomlja. — Schwab, Kocjan, Jaklič in Loschke z Hriba.
TJmrli so:
V civilni b61nici:
Dn6 8. aprila. Helena Bizovičar, delavčeva soproga, 39 1., vnetje pluč.
Dne 10. aprila. Ivanka Pogibu, delavčeva hči, D'/•_> l-> suSica. — Elizabeta LuSina, gostinja, 43 1., vnetje mrenice.
Meteorologično poročilo.
JSHSaSBSHraSHSBSaSBBBSESrEFESaraSBSBSBSlKS^,
j	Umetne	uj
izo“be lan. zolooTrjaJ
Qj vdevljo po najnovejšem amerikanskem načinu brez Ir. El vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse jjH R zobne operacije	(39)	5	p
g zobozdravnik A. Paicliel,
rjj pol eg Hradeckega mo stu, 1. nadstropje. {ji
^sasEsasHSHsasasasasisiasasasHsasELsasasHSHSH^
Važno za častnike in vojake!
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg1
na Kongresnem trgu št. 2:
Službovnik za o. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr.
Službovnlk za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., III. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska In stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnioa vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr.	(28) 8
Cesarsko in ekspertno
pivo
■v steklenica,H
priporoča
ayerjeya trgovina piya v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—16
Velikanske izgube, katere so zadele vžliko londonsko tovarno za železne meblje, Godoridge Brothers and Comp., pri najnovejšem padcu glasgovske banke, so isto tako silno omajale, da je sklenila, tovarno zapreti ter velikansko zalogo, zlasti pri vseh izložbah s zlatimi kolajnami odlikovanih mebljev za četrti del pod tovarniško ceno po polnem razprodati. Prodajam torej pri meni od gori omenjene hiše v zalogi se nahaja-
Postelje so skoro tu narisani slične.
joče čudalepe 400 železne postelje za odraščene (nedosežna krasota za vsako stanovanje in sobo) po ba-jeviti, tii še nečuveni smešni ceni, komad le po 8 gld. (prejšnja cena 30 gld. 50 kr.) Izvršujem tudi posamezna naročila, dokler zadostuje zaloga, v vedno izbornih in brezhibnih izvodih takoj proti vpošiljatvi gotovine.
T<\ Bugdnyi
zaloga strojev, Dunaj, Landstrasse, Krieglergasse.
Zlasti spomladi in poleti se železnim posteljam, ker za vse slučaje vedno podajejo varnost zoper mr-čese in nesnažnost, dalje nepokončljivo vztrajejo in se mog6 lehko skupaj skladati, dajo prednost pred lesenimi.	(21)	10—5
Protikataralične
salicilne kroglice
izdelovane po G. JPiccolfji, lekarji „pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106)	15—16
i
Fabriška zaloga
pristnega
|| tirolskega lodna za gospe in gospode
pri Franu Greilu v Innsbrucka.
Vzorci zastonj in franko; izvršuje se vestno in proti povzetji. (36) 3—3
V založništvu nažem izišla na svitlo
Blago za obleke
le iz trajne ovdje volne, za moža srednje velikosti
3'10 metrov ( za	gld.	4,96	iz dobre ovčje	volne;
xa i »	»	8,—	» boljše »	»
jodno obleko l >	»	12,40	» jako fine »	»
Popotne	ogrinjače,	komad po gld. 4,	5,	8
in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevl«' kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dažne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviof. to* cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
Jan. Stikarofsky
■ 1866 —
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkodasnio iz vseh stanov.
Nabral
•A-nton Brezovnil:
učitelj.
12 pol v 8*. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. i Kleinmayr & M
knjigotržnica v Ljubljani.
ibsbe^ebbbbs
fo/torišlsa, salogfa, -v Bra.u.
Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Posiljatva proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej Prl' moran, take ostanke po jako nizkih fabrlifclb cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—10
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemljo se v nemškem, ogerskem češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku’
Aktiva.
ta mn t um® ?
Bilanca z dne BI. marcija 1885.
XXXXXD©CIXXX
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, L, Postalozzigassc
linjstarejša tvrdka te vrste. Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—7
xxxxxxixixi>:xxxxxx:
Passiva.
Št.		gold.	kr.	Št.		gold.	kr.
1	Za tekoči račun (konto-korrentne terjatve) . .	85 874	31	1	Akcijna glavnica		150000	
2	Dvojljivi račun delničarjev		343 702	68	i 2	Akcijne obresti		56	25
3	Tekoči račun kreditnega društva		19 375	—	1 3	Kreditnega društva poroštveni zaklad		21 532	50
4	Dvojljivi račun » » 		4 758	44	4	Kreditnega društva obresti in poroštv. zaklad .	2 944	27
5	EfTektni račun		4 945	59	5	Račun rezervnega zaklada kreditnega društva .	2 663	—■
6	Rimesni račun A		99 598	28	6	Za tekoči račun (konto-korrenl.ni dolgovi) . . .	55 778	60
7	Rimesni račun B		89 476	49	7	Rimesne obresti A		2 934	94
8	Troški		817	34	8	Rimesne obresti B		3 (547	67
9	Najmarina		275	—	1 9	Obresti za pokriti kredit		514	38
10	Služnine ...»		1903	29	10	Giro	» . . . .	515 030	27
11	Davki		46	52	i 11	Račun prvega 25% poplačanja pri giro-konto .	9 995	18
12	Za pokriti kredil		7100	—	12	Provizije		62	97
13	Račun troškov Avg. Tschinklovih sinov ....	920	—	13	Obresti za tekoči račun		382	73
14	Kranjska hranilnica v Ljubljani		85000	—		———				
15	Račun blagajnice		13 705	99			■	' '		
16	Račun dobička in izgube		8 043	83 !		_ _					
		765 542	76			765 542	70
	V Ljubljani v dan 31. marcija 1885.						
	Kranjska eskomptna družba v likvidaciji. Za knjigovodstvo:						
— ■	Mayer s. r. Jos. Luckmann s	r.			Fran Zeschko	■i. r.		j
J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.