PoStnlna plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V torek, dne 2. avgusta 1927 Št. 171. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Pnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeilska Izdajo celolemo v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelll-vrHo mali oglasi po 130 ln 2 D.veCfl oglasi nad mm vlilne po Din 2-30, vellld po 3 ln 4 Din, v urednlikemdel« vrstica po 10 Dts o Pri vež[em o naročilu popusl Iclrie ob 4 zfulrot mzen pondeljko ln drvsvo po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 111 Koltoplsi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon št. 2OS0, upravnlštva St. 2338 "Političen lisi slcl slovenslci narodi Uprava Je v Kopitarjevi al. št. 6 - Čekovni račun: CJubltana štev. 10.650 ln 10.349 xa lnserate, Šarajevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga ln Dunaj St. 24.797 Brisa za šanse SLS. Čudno je to: Od nevtralcev in nenevtral-cev čujemo dan za dnem, kako so jim čudovito pri srcu volivni izgledi SLS. Volivne šanse le ne bi utegnile biit tako ugodne, kakor jih pričakuje vodstvo SLS. Razpoloženje volivcev se je izpremenilo, prilike upostavile druge in zato SLS ne more pričakovati, da bi pri pred-stoječih volitvah dosegla svoje prejšnje posestno stanje. Tako modrujejo ti skrbni varihi SLS iz nevratlnega in nevtralno sovražnega tabora. Le zakaj se ti modrijani toliko brigajo za šanse SLS? Ali ne bi bilo mnogo bolje in pametneje, ko bi se bolj brigali za svoje šanse in šanse svojih lastnih strank? Ali pa morda te stranke pri volitvah nimajo nobenih šans, ko so jim volivni uspehi SLS samo in edino na srcu? Tako je: njihove šanse so tako padle in so postale tako minimalne, da se o njih res ne izplača govoriti in se morajo izgubljati v praznili razmotrivanjili, ali bo SLS dobila mora en mandat več ali morda en mandat manj. SLS pa o volivnih šansah kljub vsej dobrohotnosti in pazljivosti naših strupenih nasprotnikov prav nič ne razmolriva, ker ji tega treba ni. Šanse SLS so bile in so tudi danes iste: velikanska večina slovenskih volivcev bo pri prihodnjih volitvah brez pridržka in s potnim prepričanjem zopet poverila svoje" zaupanje SLS. Na tem ne bodo in ne morejo spremeniti ni združeni in nezdruženi razdvojeni nasprotniki SLS prav ničesar. To stoji in jim že danes lahko brez ovinkov povemo. Volivci stoje zopet neomajno za praporom SLS. To dokazujejo volivni sestanki in shodi, ki jih je že dosedaj SLS na stotine priredila, t odokazuje javno mnenje slovenskega ljudstva. Naj hodijo razni generali iz nasprotnega tabora paberkovat po deželi, ljudstvo ve, da hodijo okrog njega politični berači, ki prosijo za borno miloščino, da bi dosegli lagaje in ob-rekovaje stranko slovenskega ljudstva, vsaj bore količnik. Kako bi tudi moglo drugače biti! Ali naj mar slovensko ljudstvo nasede najočividnej-Sim lažem, ki jih trosijo danes samostojni in samostalni generali po deželi? Ali si naj mar odreja svojo politično sodbo po laži, da je SLS zavrgla slovenstvo, avtonomijo, svoj krščanski svetovni nazor? Tako naivno ni in ne bo, da bi si dalo te vrste blago sugerirati od ljudi, ki so s centralistično ustavo ubili politično-pravno samobitnost slovenstva, ki so parcelirali Slovenijo, skušali s svojim denun-cijantskim in obrekljivim delom vtisniti slovenskemu narodu žig protidržavnosti in ki so ovirali potom centralnih institucij skozi leta gospodarski, samoupravni in politični razvoj slovenskega ljudstva! Zakaj se pa toliko razpisujejo žalostn junaki iz žerjavovskega in samostalniškega tabora ravno glede avtonomije in ravno glede slovenstva? Ali ne bi bilo to prav v smislu vašega programa, ki ste zankonskim in ustavnim potom hoteli postaviti nagrobni križ na ideale slovenstva, na slovensko narodno samobitnost, kj se naj izraža v avtonomistični zamisli države? Slavospeve bi morali zapeti na SLS, ako bi to res storila. S tem bi samo akceptirali vaš, za vašimi glasovi v parlamentu potrjeni državopravni in narodni program. Zakaj napadate sedaj SLS, ako smo si sedaj po vašem mnenju vsaj v teh točkah programa-tično enaki? Zakaj žalujete, zakaj psujete? Veselite se in vriskajte! Seveda, imajo vzrok, da našo stranko tako divje napadajo. Dobro namreč vedo, da lažejo, da opravljajo, da obrekujejo, dobro vedo, da v svojem lažnivem časopisju razširjajo laž. Vedo, da SLS od svojega slovenskega programa ni niti za las odstopila. Odtod njihova jeza in togola. In v tej togoti jih bomo pustili sedaj pred volitvami in tudi po volitvah. Stranka slvenskega ljudstva ni popustila v svojih temeljnih programatičnih točkah niti ene vrstice, popustila tudi ne bo v bodoče. Njen program .ie program ljudstva, ki ga je SLS zajela iz njegovega naročja. • Ta način boja je pa seveda preznačilen za politično moralo pokvarjene gospode, ki se zbira pod zastavo -.Tu t rac Ln >Kmetskega lista-". Mi pa vemo eno: čiin bolj lažejo in potvarjajo, tem svetlejše mora odsevati resnim, tem jasnejša bo vsakemu poštenjaku razlika med nami in njimi. Laži so tako očividne, da jih ni treba niti zavračati, politični analfa-betj jih morejo izpregledati. Ali se naj bi kdo bavil s političnim modrijanom iz samostojni-ških vrst, ki zadnji čas razlaga po shodih novo- meškega okraja, da je SLS prodala slovenstvo in avtonomijo, ogrozila vero, itd., ker je politično kolaborirala s srbsko stranko in hoče tako politično kolaboracijo imeti iudi v bo-aočnosti? In take stvari si upa na javnih shodih shodih govoriti politik, ki je leta in leta tlačanil srbijanskim strankam in katerega stranka je po nezaslišanih neuspehili svoje poliitke primorana, da odvrača odgovornost pred ljudstvom od sebe z bedastočo: nismo nili na vladi ,nego samo pri vladi. Ali naj morda upajo na uspeh med volivstvom ljudje iz SKS in SDS, ki so leta in leta sedeli v vladi, a končni efekt njih vladanja je bil moralni, gospodarski in politični bankrot Slovenije? Ali naj mordo uspejo s tem, da lažejo, češ da ni SLS v zadnji vladi nič dosegla? Zakaj pa vi ne govorite o svojih uspehih, g. Pucelj, g. Žerjav, — vi radičevci in esdeesarji? Ali niste mar leta sedeli v vladi? Zakaj ne govorite o sebi, zakaj veste samo o drugih blebetati? To vam bo povedalo ljudstvo 11. septembra in potrdilo sledeče: Dosedaj šo ni bilo vlade, ki hi bila za Slovenijo dosegla toliko političnih, politično-nacijonalnih in gospodarskih uspehov kakor zadnja kratkotrajna IIzu-novičeva vlada, v kateri so sedeli tudi zastopniki SLS. če ne bi bila nič drugega dosegla, kakor da je vrnila našim samoupravam bivše deželno premoženje in jim dala zakonodajno moč, dovolj bi bila dosegla in sicer dovolj v taki meri, da je že s tem zavarovala sebe pred vsako objektivno kritiko. To ne da propovednikom volivnih šans miru. Mi vemo to, slovensko ljudstvo ve to, zato pusti vse te ljudi mirno modrovati o volivnih sansah SLS. Na dan volitev ne bodo več govorili ne o enih ne o drugih šansah, ker jih bo ljudstvo pokopalo pod šancami. Znamenit fovor dr. A. Korošca v Kranju. ZA POPOLNO SVOBODO PROTI VSAKEMU NASILJU. - MOČ SLS .IE V IDEJAH, V NJENEM DELU IN ZGODOVINI. — PONUJAMO PREMIRJE VSEM POŠTENIM STRANKAM IN LJUDEM. - POLITIKA PREGANJANJA IN MAŠČEVANJA NAJ SE NEHA! - TREBA ENOTNE DRŽAVNE POLITIKE NAPRAM ITALIJI IN VSEM NAŠIM SOSEDOM. -MI BOMO DELALI ZA SLOVENSKI NAROD V VLADI. — MI NISMO OPUSTILI NITI PIČICE SLOVENSKEGA PROGRAMA. — HOČEMO DELATI ZA ČIM ŠIRŠO SAMOUPRAVO SLOVENIJE IN ZA GOSPODARSKO OKREPITEV VSEII STANOV NAŠEGA NARODA. — PROTI KLEVETNIKOM. Na shodu SLS 31. julija t. 1. v Kranju je imel načelnik SLS dr. Korošec sledeči pro-gramatični govor: Stojimo zopet pred volitvami v državni zbor. Nekateri so nevoljni, da se je letos nakopičilo toliko volitev naenkrat. Toda vi dobro veste, da ni namen, mučiti Vas s tolikimi volitvami, ampak da je le slučaj, da se je zbralo ravno letos naenkrat več različnih volitev skupaj. In za to Vas prosim, da ne omagate, ampak se vztrajno in vsi do zadnjega poslužujete svoje pravice, po volitvah uplivati in odločevati tok naše državne, deželne in občinske politike. Naša moč je v idejah. Če kje, se bodo gotovo v Sloveniji vršile volitve v največji svobodi. Pritiska, kakor ga je morala vzdržati naša stranka pri zadnjih državnozborskih volitvah, in ga je, to bodi povedano v čast in pohvalo Vam volivcem, tako sijajno vzdržala, tokrat ne bo nobenega in proti nobeni stranki. Nočemo vračati zlo za zlo, ampak z dobroto, s popolno svobodo. (Bravo!) Tako se spodobi pošteni in krščanski stranki. V kolikor je od nas odvisno, pa se bodo te volitve vršile pri nas v Sloveniji ne samo v vzorni svobodi, ampak tudi v najlepšem redu in miru. In za to prosim naše pristaše po celi Sloveniji, da sicer v vsakem slučaju odločno branijo svobodo svojih lastnih zboro\anj in dogovorov, da pa tud; nasprotni-km ne kratijo te svobode, ampak da se zadržijo mirno in dostojno, če jih tudi tuintam radovednost zavede na nasprotna zborovanja. Zavedajmo so vedno, da smo m i predstavniki kulturnega slovenskega naroda in da ne teže naše moči v surovi sili, ampak v privlačnosti in svetlosti naših idej in naše preteklosti. Mir vsem poštenim ljudem. Slovenska ljudska stranka danes ni v vladi, teda jutri po volitvah bo v vladi. To je smisel tekozvauega prijateljskega pakta z radikali, kateri povzroča našim nasprotnikom zadnji čas toliko glavobola. Toda mislim, da je ta glavobol popolnoma nepotreben. Mi ne gremo v vlado, da bi potem naše politična nasprotnike preganjali ali jim kakorkoli škodovali, naši nameni so pošteni in plemeniti. Za to se tudi nobenemu uradniku, uslužbencu, industrijcu, sploh nobenemu poštenemu človeku ni treba bati nnšega bodočega sodelovanja v vladi, ker bodo v nas dobili ne neprijatelja, ampak zagovornike vseh svojih pravičnih zahtev. Mi smo širokogrudni dovolj, da danes izjavimo, da pnntijamh v tronotku, ko stojimo na pragu v vlado — in vsled tega to niso prazno hesede — vsem slovenskim strankam božje premirje ^tren^a Dei<, da sc ne, bomo, kadarkoli bo kdo od nas na vladi, drug drugega preganjali, ampak podpirali vse stanove našega slovenskega naroda in vse poštenjake, najsibodo v kateri strnnki koli. Roka je po-nujana, in kdor je dobre in poštene volje, Daj krepko prime za njo! Naši nameni, ko smo sklenili prijateljski pakt z radikali in si zasigurali po volitvah sodelovanje v vladi, niso bili preganjalni in maščevalni, ampak popolnoma druge narave. Bili so zunanjepolitični in notranjepolitični. Mi moramo biti složni nazunaj. Vsem nam je znano, da Italija, naša soseda, preži na ugono priliko, da bi nas naskočila. V takem trenotku bi vzpodbujalo in navduševalo Italijane in vse naše sosede, kateri nam niso naklonjeni, da bi si Srbi, Hrvati in Slovenci stali v najtjutejšem boju nasproti. V interesu miru je torej, kadar ga sovražniki hočejo skaliti in prelomiti, da se v tem času tesno privijemo ob kralja in svojo skupno domovino in da tudi navidezno ne damo povoda svojim neprijateljein, da bi mogli računati na kakršnokoli našo razdvojenost ali neslogo. (Odobravanje!) S tem trenotno najbolje služimo splošni želji po miru, s tem Iudi najbolje pomagamo kralju, ki se naporno trudi, ohraniti svojim državljrnom zlati mir in upostaviti z vsemi našimi sosedi prijateljske zveze in odnošaje. To govorim iz polnega prepričanja, ker to pozitivno vem. Za to tudi za sedaj, hvala Bogu, ni nobene nevarnosti za mir. Mi nismo izdali ne svojega slovenskega no državnega programa. Notran epolitični razlog, zakaj gremo po volitvah v vlado, pa je ta, ker hočemo iz vlade ven služ ti in koristiti našemu narodu, pa tudi celi državi. Mi nismo s tem prodali niti svojega slovenskega, niti svojega državnega programa. Tudi bi ga ne mogli prodati, ker tega od nas nihče ni zahteval. Meni se zdi v tem oziru smešno zgubljati napram našim političnim nasprotnikom vsako nadaljno besedo. Ti itak niso nikdar z nami zadovoljni, naj gremo desno ali levo. Srednje poti med opozicijo in vlado pa ni, da bi jim mogli ugoditi. Če smo v opoziciji, smo škodljivci slovenskega naroda, in če smo v vladi, smo zopet njegovi škodljivci. Po njihovem bi bila edina rešitev tega težkega vprašanja, da bi mi popolnoma izginili iz političnega površja. Tega veselja pa jim slovenski narod ne bo naredil, pač pa se zna zgoditi, da bo nekatere izmed ujih že letos ujela zgodnja jesenska slana. Toda lahko bi kdo vprašal, zakaj nismo sklepanje pakta z radikali odložili za čas po volitvah? Tega nismo storili, ker je že sedaj prišlo povabilo do nas in ker smo hoteli Sloveniji zasigurati mirne svobodne volitve. Kar smo storili, smo storili iz najboljših nagibov, in dobrote tega bodo že sedaj med volitvami uživale vse slovenske stranke, slovenski narod pa bo imel priložnost, da bo pri sedanjih volitvah svobodno izrazil svojo voljo. (Viharen aplavz.) Nihče torej nima razloga, da pobere kamen in ga vrže na nas. Noprekršono prijateljstvo z Davidorifevo dem. stranko. Naš prijateljski pakt z radikali pa ne vsebuje nobene osti proti Davidovičevi demokratski strnnki, in to tem manj, ker jo sigurno, da bo v prihodnji povolivni vladi sodelovala tudi Davidovičeva demkratska stranka. Mi smo dosedaj imeli j Davidovičevci samo en pakt, in to ž njimi, radičevci in muslimani skupaj. Tega pakta nismo mi razdrli, ampak radičovci. Od tistega časa smo imeli svobodne roke mi in demokrati. Za to demokratom ni nihče zameril, ko so šli brez nas in našega znanja v sedanjo volivno vlado, a tudi nam je bilo svobodno, s kom da so vežemo za svoje bodoče delovanje v parlamentu. Sicer pa je naša želja, da ostanemo z Davidovičevo demo-kratsko stranko še nadalje v prijateljskem stiku, in prepričani smo, da se bo nam ta želja tudi izpolnila. Naš pakt ni napravljen proti hrvatskemu narodu. Ko slikamo obrise prihodnje vlade, pa nihče ne sme misliti, da se snuje blok proti vrhatskim strankam in brez hrvatskih strank ali celo proti hrvatskemu narodu. To je popolnoma, absolutno izključeno. Vsem hrvatskim strankam, ki bodo le hotele, bodo odprta vrata v prihodnjo vlado, le kar se bo zbiralo okoli Radiča in ga poslušalo, to je po mojem mišljenju izključeno iz prihodnje vlade, a to ne radj hrvatskega naroda ali kake nenaklonjenosti napram Hrvatom, ampak zaradi Radiča samega. Ni stranke, ki bi hotela z Radičem še kdaj sodelovati. Radič je s svojim dosedanjim delovanjem dokazal, da se mu ne sme nič verovati in ne sme nič zaupali. Za to so si stranke edine v tem, da mora Radie s svojo četo ostati obsojen v brezupno opozicijo. Drugim hrvatskim strankam pa, ki bodo to hotele, in tudi radičevcem brez Radiča, bode gotovo sodelovanje v vladi omogočeno, a ni i bi se osobito veselili, ako bi hrvatski narod v velikem številu poklonil svoje zaupanje hrvatski pučki stranki na Hrvatskem in Vojvodini, ker nam je ta po programu najbližja hrvatska stranka. Vsak glas ki se odda na Hrvatskem in Slovenskem in v srbskih krajih za Radiča, je izgubljen. Pomiritev med vladnima strankama. Kakor vsaka vlada, ima tudi sedanja vlada svoje težkoče. Sedaj zavre v radikalni stranki, sedaj v demokratski stranki. Mi se načeloma nismo vmešavali ne v notranje zadeve v radikalni stranki, in istotako se tudi izogibamo, da bi se izjavljali o notranjih razmerah demokratske stranke. Izgleda pa, da so se zadnji čas v obeh strankah nemirni valovi polegli in da stoji vlada zopet trdno. Ta teden se bo to lahko definitivno utrdilo. Zato se mi zdi, da je odveč in da je samo brezplodno igračkanje, ako se ugiba, da li bc naša stranka že med volitvami vstopila v vlado ali ne. Za vse stanove. Pri nobenih volitvah dosedaj še nismo mogli z vso gotovostjo reči, da bomo po volitvah v delovni vladi. Tokrat to lahko rečemo. Zato se tudi bolj kakor kedaj popre; , zavedamo, da sprejemamo nase velike dolžnosti do sloven. naroda iu do cele naše države. Državi hočemo dati vse, kar potrebuje za svoj razvoj in obstoj, za to ponovno odklanjamo, da se nas imenuje separatiste, a za slov. narod hočemo zahtevali vse, kar je njemu potrebno za njegovo prosvetuo, družabno in gospodarsko življenje. (Bravo! Ploskanje.) Nobenega stanu nočemo prezreti v svojem delovanju, ne kmeta, ne delavca, ne obrtnika, ne trgovca, ne industrijca, ne brezposelnega, ne duhovnika, ne učitelja, ne uradnika, no zasebnega uslužbenca. Vsi ti stanovi tvorijo živo telo naše države in so sestavni del našega slovenskega naroda. Ako enega zanemarjamo, trpijo tudi vsi drugi. Kakor je cel človek za nič, ako ga samo en zob boli, tako je cel državni in narodni organizem bolan, ako je samo en stan zanemarjen in zapostavljan. Mi se dobro zavedamo, da živimo v času veliko gospodarske krize in težko bi bilo ocU ločiti, kateri stan več trpi, ker trpijo vsi, $ vsaki po svoje. Zelo nas vznemirjajo letošnjo velike in pogoste vremenske nezgode, posebno toča, kakor tudi letošnja suša, ki se občuti tudi v Sloveniji. Zaradi nezgod bodo kmetje dohili mnogo manj dohodkov, a drugi stanovi bodo dobili, se bojimo, še večje denarne težkoče. Ako finančni minister sedaj naznanja, da bo znižal proračun in s tem davke za eno milijardo, potem le želimo, da bi bilo s tem vsem stanovom enakomerno po-magano. Gospodarski svet — Kmetijske zbornicc Čujemo, da se bo že v prihodnjem času ustanovil začasno Gospodarski svet, ki se bo zanimal posebno za celokupno naše gospo« dar življenje v državi. S tem se bo ueai neko. liko sluiilo, kar je naša stranka že od začetka le države zahtevala; nastala ho ustanova, Četudi še nepoplna, ki ho izključno pečala ne s politiko, ampak z našimi perečimi gospodarskimi vprašanji. Ko1 Se nismo v vladi, zato naj sedaj na ta način, z javno besedo, opozorilna Jia i uo okoluost: vsi drugI stanovi iina-jo svoje stanovske organizacije, najslabše v te ino&ru stoji kmet. Za to je potrebno, da se nn.idejo pota. da bo tudi kmet v novem za- i-nem Gospodarskem Svetu primerno za--topan. (Tako je!) Ko smo bili pred volitvami kis; i te.dnm v Uzunovičevi vladi, je izdelala naša stranka okvirni zakon za ustanovitev kmetijskih zbornic, katerega je nameravala talfoj po proračunu predložiti parlamentu. Med tem smo izpadli iz vlade. Toda, ko minejo volitve, ne bomo toga važnega vprašanja zgubili iz vida. , Za utrditev in rasširitev samouprave \ Slovenije. Velikega pomena je, da bi zaceli naši deželni zbori, to je oblastne skupščine s polno paro delovati. Tega sedaj ne morejo, ker jim ministrstva ne odstopijo poslov, ki spadajo po vsej pravici v deželne zbore, a osrednja fi-nanačna uprava ne dovoli finančnih sredstev. A v tem smo si vsi edini, da se ne morejo sprejeti državni posli, a za njih določeni denarni dohodki ostanejo državni upravi. Novih davkov pa oblasti ne morejo in ne smejo nalagati. Kakor dosedaj, bo tudi' odslej naša stranka tozadevno tako dolgo dregala in pritiskala, da se doseže popolen uspeh. Skrbeli pa bomo tudi, da se razširi delokrog naših oblastnih ustanov, da se spremenijo in dopolnijo sedanji pomanjkljivi samoupravni zakoni in tudi pri tem se bodo naši nasprotniki prepričali. tla nismo pozabili svojega slovenskega programa o samoupravi Slovenije. Naše zvesto delo za narod. Ne bom nadalje razvijal našega načrta za delovanje v bodočem parlamentu, ker mislim, da bode to storil moj prijatelj in kandidat za kranjsko volivno okrožje gospod Brodar in da se bo pri tem posebno oziral na kmečki stan, ki je na današnjem zborovanju najšte-vilneje zastopan. Mislim pa tudi na to, da je mnogo več vredno, ako ob volitvah gledate ludi na zgodovino strank, a ne samo na njihove volivno programe. Vsak ženin vse obljublja, kadar išče nevesto, tako tudi vsaka r Belgrad, 1. avg. (Izv.) Politično življenje -e vedno bolj prenaša v notranjost države, kjer postaja vedno živahnejše. Včerajšnja nedelja je bila dosedaj najživahnejša, kar je razumljivo, ker nas loči od volitev le še pet tednov. Vsi ministri in politiki so pričeli v svojih volivnih okrožnjih z volivno kampanjo. Posebno je vzbudil pozornost govor predsednika narodne skupščine Marka Trif-kovica, ki je precej ostro napadel vlado, češ, da dela proti njemu. Kakor znano, je v Som-boru vložena proti njemu proti-lista. Kljub temu se Trifkovič nadeja na velik uspeh. Vlado je napadel seveda tudi Pribičevič, ki je imel par . hodov po Sremu. On se zelo pritožuje nad volivnim terorjem in navaja nekatere slučaje, da so sam.-demokratski pri-siaši, kakor duševni uradniki, učitelji, profesorji in celo ravnatelji gimnazij odpuščajo oz. premeščajo samo radi tega, ker hodijo na shode sam. demokratov. Pribičevič pravi, da so ta nasilja proti samostojnim demokratom splosna. Iz drugih krajev da ima poročila, da se sam.-demokrati, posebno uradniki povsod preganjajo. Davidovič je odšel v Bosno v Visoko, Sijajen shod v Kranju. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je vršil v Kranju na do zadnjega kotička napolnjenem velikem vrtu gostilne pri »Stari pošti« krasno obiskan shod SLS, na katerem sta podala poročili načelnik SLS dr. Anton Korošec in poslanec kranjskega okraja Janez Brodar. Poleg velikega števila pristašev iz okolice Kranja se jc udeležil shoda tudi znaten del kranjskega mečanstva. Shod jc otvoril predsednik Kmetske 7rveze in oblastni poslanec Anto U m n i k , ki je prisrčno pozdravil voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca. (Dolgotrajne navdušene ovacije.) Med frenetičnim ploskanjem in burnimi živio-klici je stopil dr. Korošec na okusno z zelenjem in slovenskimi zastavicami okrašeni govorniški oder ter povzel, ko se jc večminut-ni aplavz polegel, besedo. Njegov govor pri-občujemo na prvi strani. Zborovalci so ves čas prekinjali dr. Korošca x viharnim odobravanjem, ploskanjem in pritrjevanjem. Nato je govoril poslancc Jan. Brodar, ki jc očrtal z markanlnimi potezami vse delo Jugoslovanskega kluba v Belgradu za Slovenijo. Poudarjal jc, da jc bil boj za avtonomijo Slovenije radi Radičcvcga izdajstva za tn-krat onemogočen, da pa se borba za slovensko samoupravo Sc nadaljuje. Temelj ji je že položen s tem. da so poslanci SLS izposlovali stranka, kadar hodi za volivci. Naša stranka, pa lahko s ponosom trdi, da jo ves čas svojega obstanka iu tega jo na»l trideset lat. dvesto služila svojemu slovenskemu narodu iu vsem njegovim stanovom, da jo plohoko doživljala z ljudstvom vsako njegovo žalost in veselje, da ga je poznala tudi po volitvah iu ne samo med volitvami in da mu je priborila marsikateri uspeh, četudi ni mogla vsakokrat vsega doseči. Narod slovenski pa je plačeval zvestobo za zvestobo iz izkazoval stranki svoje zaupanje od volitev do volitev. Ne samo z ozirom na naš prqgiTim, ampak tudi na naše več kot tridesetletno delovanje med Vami Vas prosi Slovenska ljudska stranka tudi pri predstoječih volitvah za Vaše popolno zaupanje. Morda bo kdo pričakoval, da danes tudi odgovarjam na vse klevete nasprotnikov v tej volivni borbi. Preveč, jih je, da bi mogel na vse odgovoriti, na najvažnejše pa sem že itak odgovoril na velikem zaupnem shodu v Ljubljani. Kar se je med tem vrglo blata na nas, tega pa itak odstranjujejo z velikansko potrpežljivostjo uredniki naših listov, za kar jim izrekamo zahvalo. Le na kleveto bi opozoril, ker se še v javnosti ni zagnalo za njo in kar se tiče naših prijateljev in pristašev v Kranju. Ko so se vsled slabe vesti nekateri Kranjčani zbali za občinsko upravo, so posegli za svoje staro grdo orožje proti našim somišljenikom in so jih v posebni spomenici oklevetali, da so protidinastični elementi, ki so rovali in intrigirali in delali na to, da se v Kranju ne postavi kralju Petru spomenik. Cel Kranj in celi okraj in cela Slovenija ve, da je to ordinarna laž. nizkotna kleveta. Zato pa tudi ti žalostni junaki niso imeli hrabrosti, da na spomenico postavijo svoja "napredna* imena. Ni Vam treba razkriti, h kateri stranki spadajo ti neprestani denuncianti slovenskega imena. Ni dovolj, da so njih pristaši Slovence oškodovali po različnih bankah za neštevilne milijone, oni se ne sramujejo, da slovenskemu narodu z lažnjivimi denuncijacijami kradejo tudi pošteno slovensko ime. (Ogorčenje. Pfuj! klici in zgražanje.) Za vse nasprotnike slovenskega naroda bo največja kazen, ako dne 11, septembra povsod napolnite na drugem mestu stoječe skrinjice Slovenske ljudske stranke. Zato je potrebno, da nihče ne izostane, da vsi pridete, da vsi volite in tako vsi pomagate Slov. ljudski stranki do častne in popolne zmage! kjer bo imel shod. Pričakuje se, da bo tudi on napadel vlado, seveda v znatno blažji meri, kakor je to storil v Skoplju. Nastas Petrovič se je vrnil s svoje turneje iz Jagodine in okolice. Na belgrajskem kolodvoru ga je pričakovala velika množica radikalne mladine, ki mu je priredila burne ovacije. Radikali so imeli v Belgradu shod zaupnikov, na katerem so z aklamacijo izvolili za nosilca liste Božo Maksimoviča. Pravosodni minister dr. Dušan Subotič je imel v Subotici velik shod, na katerem je govoril o vladni politiki. V skupščino je treba poslati poštene in sposobne ljudi, ljudi s pravim ciljem in znanjem. Govoril je tudi o sporazumu z dr. Korošcem in hvalil ta državniški akt. Sicer so se po vseh večjih mestih vršili shodi, ki so z malimi izjemami povsod potekli mirno. V Belgradu so danes nahajata samo dva ministra in sicer predsednik vlade in minister dr. Perič. Vsi drugi so izven Bel-grada. Predsednik vlade še ni odpotoval na Bled z ozirom na bolezen v svoji rodbini. Misli se, da bo odpotoval morda že jutri. v Belgradu, da je prešlo bivše deželno imetje v last slovenskih oblastnih skupščin. Nato jc poslanec očrtal delo Jugoslovanskega kluba za blagostanje Slovenije, To delo sc že letos blagodejno pozna. Milijoni in milijoni bodo ostali radi manjših davkov v slovenskih žepih. Samo v kranjskem okraju bo plačalo do 400 kmečkih posestnikov manjšo pridobnino kot prejšnja leta. Na la način bo kranjskemu okraju prihranjenih 5 do 6 milijonov dinarjev. Eden velikih uspehov, ki ga je SLS v času svojega kratkotrajnega obstoja v Uzunovičevi vladi dosegla, je to, da je dosegla upokojitev tinančnega delegata dr. Šavnika, pod čegar davčno politiko je Slovenija zelo trpela. Dr. Šavnik se je zdel nepremakljiv in nobeni slovenski stranki, ki je bila kdaj v vladi, se ni I posrečilo to doseči. Lepo uspeli shod jc nato zaključil oblastni poslanec Anton Uranik. * * * V Horjulu je zborovala SLS v nedeljo, dne 81. julija zjutraj. Shod je bil zelo dobro obiskan in so zborovalci navdušeno odobravali izvajanja g. narodnega poslanca Fr. Smo-ileja in oblastnega poslanca g. Brenčiča. Shod je prav spretno vodil domači župan. Do-' poldne se je vršil shod v Zažarju, ki so se ga i udeležili vsi Zažarjani do zadnjega in še nekaj volivcev iz sosednih krajev. Soglasno I so volivci obljubili poročevalcema g. Smodcju I in g. Brcnčiču, (la bodo vsi volili h SLS* tako pri občinskih volitvah kakor pri volitvah v narodno skupščino. Vrhnika. V nadalje, dne 81. juliju popoldne je zborovala SLS na Vrhniki. Poročal je narodni poslanec g. Smodej, katerega Izvajanja so zborovalci viharno odobravali. O občinskih volitvah je poročal župan g. dr. Ma-rolt, ki je ob burnem pritrjevanju ovrgel prazne agitacljske ugovore SDSarjev in njihovih poinagačev zoper obč. gospodarstvo na Vrhniki, ki je napredovalo, odkar je prešlo v roke zastopnikov slovenskega ljudstva. Značilno je, da so SDSarji vložili tri liste, pa nobene pod pravim imenom, kakor da bi si bile nasprotne, v istini so pa vse tri vložili eni in Isti kolovodje SDSarjev. Kakih sredstev se poslužuje SDS, da bi speljala na led volivce, ki so proti njej in njenim kolovodjem! Reteče pri Škofji loki. Za petek zvečer napovedani shod zaupnikov SLS se je razvil v shod volivcev. Iznenadil nas je s svojim prihodom g. minister dr. Korošec, ki je prišel nenapovedan v naš neznaten kraj. Poročal je o zunanjepolitičnem položaju, kako iščemo in dobivamo prijateljskih zvez v obmejnih državah. Z ozirom na notranjepolitične zadeve je pojasnjeval, zakaj so nove volitve potrebne. Prišel je tudi oblastni poslanec g. Planina in nam poročal o zadnjem zasedanju oblastne skupščine. Volivci so si šteli v posebno čast, da jih je posetil voditelj SLS, odobravali so njegovo poročilo in delovanje ter mu izrekli zaupanje. Shodi poslanca in kandidata Žebota. V nedeljo 7. agnsta po rani sv. maši pri Sv. Ani, po pozni sv. maši pri Sv. Jurju v Slov. gor. Dne 14. avg. po rani sv. maši pri Sv. Kriiu nad Mariborom, po pozni sv. maši pri Sv. Juriju ob Pesnici, dne 15. avg. po sv. maši (ob pol 11. uri) priSv. Duhu na Ostrem vrhu, popoldne, ob dveh pri g. županu na Velikem Brfiu. Dne 21. avg. po rani sv. maši pri Ma- Lepa zmaga SLS pri obe. volitvah v Mengšu. Oddanih je bilo 271 glasov. I. lista župana Liparja (SLS) je dobila 173 glasov (11 odbornikov), II. lista SLS za Veliki Mengeš in Topole 42 glasov (2 odbornika), III. lista SDS 29 glasov (2 odbornika), IV. lista radi-čevcev 27 glasov (2 odbornika). SLS ima skupno 13 odbornikov, nasprotniki pa samo 4. SLS je napredovala za enega odbornika. Demokrati in radičevci niso dobili niti toliko glasov, kolikor imajo podpisov na kandidatni listi. kandidatne liste v mariborskem voiivnem okrožju. Kakor izgleda, bo za volitve v narodno skupščino vloženih v mariborskem voiivnem okrožju 8 list in sicer od sledečih strank: SLS, Radič, SDS, Nemci, dve socialisti, radikali, vitez Zagorski in morda še Davidovi-čevci. Govori se tudi, da bodo prekmurski »agrarci« vložili posebno listo. Nove kandidature. Demokrati so za mesto Belgrad postavili sledeče kandidate: nosilec liste Ljuba Davidovič, kandidata za prvi okraj advokat Slavko Dukanovio, za drugi okraj pa državni svetnik Velizar V u 1 o v i č. Radikali so določili za nosilca liste v Belgradu Božo Maksimoviea. Po nekaterih vesteh bodo pašičevci proti Maksimoviču postavili posebno listo z nosilcem Nastasom Petrovičem. V sarajevskem voiivnem okrožju so vložili svojo kandidatno listo muslimani. Nosilec liste je minister dr. Mehmed Spaho, okrajni kandidat za Visoko in Višegrad dr. Sefkija B e h m e n , za Rogatico Ragib Č a p 1 j i č, za Sarajevo dr. Halidbeg Hrastnica, za Foj-nico Fehim Spaho, urednik v Sarajevu za Fočo in Cajnice Ismetbeg Gavran K apel a-novič ministrski načelnik v Sarajevu. Da se preprečijo voiivne zlorabe. Veliki župan zagrebške oblasti dr, Stopar je vsem okrajnim glavarstvom poslal okrožnico, v kateri pravi: Da se pri bodočih volitvah onemogočijo vse zlorabe z glasovanjem na imena umrlih in odsotnih ukazujem sledeče: Vsako občinsko predstojništvo mora sestaviti seznam, v katerem beleži vse tiste osebe, ki so vpisane v volivni imenik, a so po izvršenih popravah umrle, vse osebe, ki so med tem odšle k vojakom, vse, za katere se ve, da so stalno odsotne in vse, ki bodo obsojene na ječo. Ta seznam mora občinski urad priključiti volivnim imenikom. Na ta način sc mora onemogočiti glasovanje pod napačnimi imeni, ker bo vsak predsednik volivnega odbora vse, ki bodo volili na imena umrlih ali odsotnih, lahko takoj kontroliral. že¥8gf solidni riji Snežni, popoldne ob treh v Selnici ob Muri (Gornik), dne 28. avg. po rani sv. maši pri Sv. Petru niže Maribora, po pozni pa pri Sp. Kungoti, popoldne ob štirih v Cirknici (Muršec). V torek 23. avg. bo v Mariboru seja zaupnikov-delegatov SLS in članov okraj nega odbora SLS. V Vavta vasi se je vršil v nedeljo izred« no dobro obiskan shod SLS. Tukaj, kjer pred leti SLS sploh zborovati ni mogla, so vsi navzoči pokazali največjo enodušnost in z velikim odobravanjem sprejeli poročilo kandidata dr. Kulovca. Spodnji Duplek. Volivni shod SLS pri g. Gmajnerju je dobro uspel. Shod je dobro vodil naš g. župan Jurša. Govor kandidata Že bota smo poslušali z velikim zanimanjem. Hajdina. V Društvenem domu se je v nedeljo 31. julija popoldne zbralo veliko število volivcev. Narodni poslanec Žebot nam je podal zanimivo politično poročilo. Tu bomo vsi volili zopet našega dr. Korošca in prot. Vesenjaka. Organizirali bomo dobro udeležbo pri volitvah. Veličastni shocl pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je vršil v nedeljo 31. julija. Na visokem hribu in široki trati okoli cerkve je bilo vse polno ljudi. Prišli so volivci tudi iz sosednih župnij. Zborovanje je vodil predsednik krajevne organizacije SLS g. Kajnih. Govor kandidata Žebota so zborovalci odobravali s pritrjevanjem. Velik vlis je napravilo na mnogobrojne zborovalce, ko je presednik izročil v imenu cele župnije še pismeno zahvalo SLS, dr. Korošcu in poslancu Zebotu za uspešno brambo ljudskih pravic. Kot nekaka prisega se je glasil vzklik predsednika: »Obljubljamo, da bomo 11. sept. vi volivci šli volit in bomo. glasovali samo za eno stranko, to je za SLS, ki ima v mariborski oblasti prvo Skrinjico! »Kako se naučim fotografirati« je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10__ Najugodnejša prilika K l Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, kjer se, radi razprodaje letne konfekcije, dobijo fine in in navadne perilne obleke, krasne modne bluze in krila, otroški in damski predpasniki i. t. d. 20 do 40°|o pod ceno! 283* S^STi Beležke A Socialisti vseh struj, barv in nijans so pret. mesec imeli pogajanja za skupen nastop. Pogajanja pa niso uspela, ker mariborska »Volksstimme« objavlja sklep SSJ (Socialistične stranke Jugoslavije — Kristanove), da bo SSJ v vseh okrožjih samostojno nastopala. Izjava odklanja »poziv komunistov, ki predlagajo pod firmo DKRB (Delavsko-kmečki republikanski blok) skupen nastop«. Vsled tega bodo tak blok tvorili komunisti skupaj z Ber-notovo JSDS (Jugoslovansko socialno-demo-kratično stranko). A Fronta žrtev. Ko se je polomila nacionalna, napredna, naprednjaška, gospodarska in sploh vsaka fornta, ki jo je skovala SDS, je »Jutro« proglasilo vse te nesrečneže, ki nočejo z SDS, za fronto žrtev. Da, fronta žrtev je tudi poglavje v slovenski zgodovini. Ta fronta itma v raznih časih posebna obeležja. Tako imamo trboveljske žrtve, žrtve »Jadranske banke«, žrtve »Slavenske banke«, žrtve denunciacij SDS in žrtve šunda, ki ga izdaja SDS v Ljubljani. A Škoda. Dr. Korošec je z reševanjem radikalov oškodoval Slovence za ogromne zneske. To nesramnost si upa napisati glasilo iste stranke, ki v svojih hrvatskih in srbskih listih protestira proti »privilegiranemu stališču Slovenije«, glasilo Stranke, katere šef je SLS napadal, ker skrbi »le za Slovenijo«, glasilo stranke, ki ima na vesti dva največja gospodarska poloma v državi in dva največja poloma v zgodovini Slovencev sploh. A Dnevnice. »Jutro« sedaj piše celo proli prevelikim dnevnicam, ki da jih ima neka ne-delavna komisija v Berlinu. Ugotavljamo, da sistema politike dnevnic SDS ni uvedla le v državno, ampak tudi v ljubljansko kormmalno politiko.' A Klerikalcev se Jutro« boji celo tam, kjer jih nič ni. Tako napada sedanjo klero-radikalno vlado, čeravno ve, da klarekalcev v tej vladj ni. Kleroradikalni ministri se po jutrovski fantaziji vozijo v avtomobilih in po agitacijskih potovanjih, čeprav ni sedaj nobenega ministra SLS. Ljubljanska SDS je oči-vidno prišla ob vso pamet od obupa, da sedaj ni volivnih miDistrov SDS, kakršne smo imeli leta 1925. A Izjava SDS. »Jutro« piše o obvezni izjavi, ki jo je dala SDS glede vstopa v zadnjo Uzunovičevo vlado. Pravi, da je SDS nekaj ur pred vstopom dr. Korošca v vlado povedala, da nikakor ne gre z Uzunovičem. Dobro. SDS je res dajala take izjave, toda šele p o -tem, ko je dr. Korošec že vstopil v vlado, poprej pa se je SDS z vsemi sredstvi rinila v vlado in za vsako ceno hotela priti do oblasti. Ze ta okolnost sama daje izjavi SDS sumljivo vrednost, če pa uvažujemo, da je SDS stranka besedolomstva, je pa račun popolen. Jc namreč popolnoma vseeno, kakšne izjave daje SDS, kajti njena dejanja kažejo, da sploh nobeni izjavi SDS ne are nobena vara. Voiivna S3orba v polnem teku« Volivni shodi SLS. Izjave Mussolinija o zunanjepolitičnih dogodkih. ALBANSKO - JUGOSLOVANSKI KONFLIKT IN DUNAJSKA REVOLTA STA BILA NEPOMEMBNA DOGODKA. e Rim, 1. avgusta. (Izv.) Danes se je vršila seja ministrskega sveta. Ministrski predsednik Mussolini je poročal o notranjem in zunanjem položaju. Finančni minister Volpi jc poročal o finančnem položaju. Dohodki v finančnem letu 1926./27. prekašajo pričakovane vsote za 3 milijarde. Ministrski svet je sklenil, da se znižajo davki za 550 milijonov, takse za 385 milijonov, železniške in potniške tarife za 200 milijonov. v Rim, 1. avg. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je podal Mussolini tudi izjave o zunanjepolitičnem oložaju. Mussolini je rekel, da sta dva politična dogodka, o katerih se je v Evropi zadnji čas veliko govorilo, namreč albansko-jugoslovanski konflikt in dunajski nemiri, samo bagateli. Čeprav sta oba dogodka bila brezpomembna, se je vendar o napetosti med Tirano in Belgradom govorilo v prvi vrsti. Temni oblaki, ki so se zbirali, pa so se po nastopu Italije kmalu zopet razpršili. Spor radi Gjuraškoviča, v katerem je Italija v prvi vrsti vplivala pomirjevalno, je pokazal, da evropski mir ni ogrožen nikdar, ako so si glede kakega vprašanja vse štiri zapadne velesile istega mnenja. K dunajskim dogodkom, ki jih je imeno- val Mussolini socialistično-boljševiško revol-to, je rekel Mussolini, da so ti dali povoda k zelo neumestnim napadom na fašistovski režim. Te vesti so bile nespametne in tendenci-ozne in jih zato Italija ni vzela obzir in ni mislila na to, da bi jih demantirala. Fašistov-ska Italija ni nikdar mislila na to, da bi se vmešavala v notranje avstrijske zadeve. Italijanski poslanik ni napravil na Dunaju nikakih korakov in na avstrijski meji ni bilo nikakega zbiranja čet. V ostalem pa mu je bilo, Mussoliniju, že po prvih vesteh popolnoma jasno, da bo revolla zadušila samo sebe in ne bo imela nikakih konstitutivno-političnih posledic. Združitev Avstrije in Nemčije nasprotuje obstoječim mirovnim pogodbam. Italija ne bo v ničemer spremenila svojega dosedanjega stališča v tem vprašanju. O pomorski razoro-žitveni konferenci ni Mussolini izjavil ničesar. Končno je omenil Mussolini tudi obisk egiptovskega kralja Fuada v Rimu. Obisk bo imel pomen za utrditev duhovnih in gospodarskih vezi, ki obstojajo že sedaj med obema deželama. Tudi časopisje zelo toplo piše o prihodu egiptovskega kralja, ki bo štiri dni gost kraljeve rodbine. Angleški Eisf o političnih problemih v Srednji Evropi. v London, 1. avgusta. (Izv.) »Mauchester Guardian« razpravlja v uvodnem članku o vzhodnoevropskih problemih, konfliktu med Jugoslavijo in Italijo, bodočnosti Avstrije in o negotovem političnem položaju v Romuniji. List pride do zaključka, da je potrebna za rešitev vseh problemov ustalitev položaja Avstrije, ki naj se izvrši potom združitve z Nemčijo ali z ustanovitvijo podonavske federacije. Nemogoče pa je rešiti ta vprašanja, če ne bodo veliki narodi prenehali s svojo politiko, ki nima pred očmi blagostanja Evrope, tem- več hoče vsak narod zadostiti svoji ljubosumnosti in misli na prestiž. Vsaka rešitev je nemogoča s stališča, če igra pri tem vlogo samo ozir na bodoče razmejre moči v slučaju kakšne nove krize. Anglija, Francija, Nemčija in Italija morajo pri tem pustiti na strani vse možnosti prihodnje vojne. Diplomati v Parizu, Londonu, Rimu in Berlinu morajo prenehati misliti na veliko šahovsko igro, pri kateri bi mali narodi igrali le kmete, katere je mogoče v primernem trenutku izmenjali in jih žrtvovati na račun velike politike. Napori za sporazum na pomorski razorožitveni konferenci. v Ženeva, 1. avgusta. (Izv.) Na posvetovanju med voditelji posameznih delegacij so sklenili, da se javna seja pomorske razoro-žitvene konference preloži za nekaj dni. Seja se bo vršila najbrže v četrtek. Položaj na konferenci je tudi danes popolnoma negotov. Kakor objavljajo, je danes ameriška delegacija sprejela od svoje vlade pričakovana navodila, naj se angleški predlogi zavrnejo. v Lnodon, 1. avgusta. (Izv.) V govoru v Bangaru je napovedal delavski voditelj Tho-mas, da se vsak čas snideta Baldwin in Co-olidge. Pri tem sestanku bo najbrže prišlo do sporazuma glede moči brodovja. Vse nedeljsko londonsko časopisje piše, da bo Anglija poskušala v slučaju, da Amerika zadnjih angleških predlogov ne sprejme, skleniti do prihodnje konference, ki se bo vršila 1. 1931. začasen dogovor, da sc dovoli Ameriki zgraditi samo toliko velikih križark, kolikor jih sedaj uporablja Anglija. Japonska pa bi se obvezala, da bo uporabljala oziroma zgradila v tem času na vsakih pet angleških križark tri križarke. v London, 1. avg. (Izv.) Lloyd George je izjavil v nekem govoru v Cambridgeju, da bi pomenilo veliko katastrofo za velik del človeštva, če bi se pomorska razorožitvena konferenca razbila in privedla do tekmovanja v oboroževanju med Anglijo in Ameriko. Brez pomena je poizvedovati pri šefu angleške delegacije Bridgemanu o poteku konference, ker si sam ni še dovolj na jasnem, kakšen namen naj bi bila imela ta pogajanja. Poljska katoliška univerza v Sleziji. v Vratislava, 1. avg. (Izv.) Poznanjski primas Hlond in katoliški škof Liesiezky sta sklenila ustanoviti poljsko ljudsko univerzo v mestu Adelnau, neposredno na poljsko-šlezijski meji. V oklicu na poljsko ljudstvo pozivata k podpiranju te naučne ustanove. To ljudsko vseučilišče mora biti dokaz, da je Šlezija poljska in da taka ostane. Univezra bo pričela poslovati že v jeseni. Princ Karol vzdržuje svoje zahteve po romunskem prestolu. OSTRA KRITIKA FRANCOSKEGA ČASOPISJA. v Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Romunski princ Karol je francoskemu časopisju dal izjave, v katerih pravi, da vzdržuje svoje zahteve po romunskem prestolu. Protestira proti temu, da mu ni bil dovoljen prihod v Romunijo, da bi se udeležil pogrebnih svečanosti za pokojnim očetom, ker ni niti najmanj nameraval v državi pričeti kakega političnega gibanja. Da uveljavi svojo zahtevo po prestolu, smatra za dolžnost svoje časti, ker se je odpovedal prestolu samo raditega, ker je bil prisiljen. Silno težko mu je bilo storiti to gesto. Sedaj je položaj popolnoma spremenjen in bodočnost Romunije vzbuja resne skrbi. Sedaj smatra kot svtojo dolžnost in popolno pravico, da uveljavi zahtevo po prestolu. Bil sem vedno goreč patriot in sem vroče želel služiti domovini in ji ne povzročati kakih neredov. Toda klicu ljudstva sem vedno pripravljen takoj se od« zvati. V »Echo de Pariš« radi teh izjav Perti-nay izredno ostro napada Karla in pravi, da je nepremišljen mladenič ter mu tudi odreka vsakršne intelektualne sposobnosti. Mi morama želeti, da zmaga Bratianu in se mu posreči skupno z njegovimi prijatelji obvarovati stabilnost države do 1. 1940., ko bo lahko Mihael zasedel prestol. Bratianu pripada družini, ki poleg sedanje kraljevske rodbine ustvarja Veliko Romunijo. Njegova zunanja politika je brez dvoma ohranila Malo antanto pred razpadom, njegova zasluga so zveze Romunije z zapadnimi velesilami. Želeti pa je, da bi pričel uporabljati milejše metode, ker s strogostjo vzbuja nezadovoljnost. Na drugi strani pa romantičnemu čustvovanju mas zelo dopadejo Karlove avanture. Pred novimi spremembami v praški vladi. v Praga, 1. avg. (Izv.) Vesti, da namerava socialno-demokratska stranka v doglednem času stopiti v vlado, se potrjujejo. Socialni demokrat Hampel je izjavil zastopniku »Po-pulaire«, da bo stranka počakala samo še izidov občinskih volitev, ki se izvrše v oktobru in nato vstopila v vlado. Iste izjave so dali tudi drugi voditelji. Narodno-socialistično glasilo »Češke Slovo« istotako piše o pripravljenosti narodno-socialistične stranke, sodelovati v vladi, ker je to v interesu mirnega razvoja države. POGAJANJA PRAGA—VATIKAN. v Praga, 1'. avg. (Izv.) Opolnomočeni minister Krofta je v soboto odšel v Rim, da nadaljuje s pogajanji, ki se vrše med Prago in Vatikanom. Rusija se udeleži prometne konference. v Ženeva, 1. avg. (Izv.) Glavni tajnik Društva narodov je prejel od sovjetske vlade pismo, v katerem sporoča sovjetska vlada, da sprejme povabilo na prometno konferenco, ki se bo vršila 23. avgusta, čičerin izjavlja, da sovjetska vlada sprejema povabilo, da pa s tem ni upravičeno sklepanje, da se je načelno stališče Rusije napram Društvu narodov spremenilo. V pismu je izraženo pričakovanje, da bo švicarska vlada odredila primerne ukrepe, da se zaščitijo sovejtski zastopniki. Socialnodemokratske demonstracije v Berlinu. v Berlin, 1. avg. (Izv.) Danes so se Vršile socialno-demokratske demonstracije s parolo: Proti vojni in vojni nevarnosti, za mir in socializem! Pri demonstracijah je bila zelo velika udeležba. Demonstracije so potekle popolnoma v miru brez vsakih incidentov. Udeleženci sprevoda so se zbirali v južnem delu mesta in korakali nato z več godbami in rdečimi zastavami v zapadni del mesta na Wit-tembergplatz. Red so vzdrževale čete »Reichs-bannerja«. VELIPE ŽRTVE VROČINE, v Berlin, ft. avg. (Izv.) Včerajšnji vroč dan je izvabil velike množice h kopanju na. prostem. Pri tem ni bilo nič manj ko 10 smrtnih žrtev. Dunajska občinska straža. v Dunaj, 1. avg. (Izv.) Proti novi občinski straži se je pričel sedaj odločen boj. Kot najvažnejši se navaja sklep dunajske medzavez-niške vojaške kontrolne komisije, ki je to vprašanje predložila v rešitev medzavezni-škemu osred. kontrolnemu odboru v Parizu, katerega predsednik je general Foch. Razen tega odbora se bo z vprašanjem bavila tudi poslaniška konferenca. O tem vprašanju sta ponovno razpravljala tudi dr. Seipel in dr. Seitz, pri čemer se je ugotovilo, da člen 131. sanžernienske mrovne pogodbe prepoveduje vsako zvišanje števila orožnikov, finančnih stražnikov in gozdarskih straž. V krogih dunajske mestne občine pa poudarjajo, da gre tu le za pomožno čete, ki bodo tudi izurjene ca pomaganje pri požarnih katastrofah. Izurili se bodo tudi v džiu-džicu, da se bodo f.nali braniti pred napadi. Komunistični nemiri v Franciji. v Pariz, 1. avg. (Izv.) Pri odkritju spomenika padlim vojakom v Quentienu je prišlo do nemirov. 5000 komunistov je hotelo to slovesnost motiti s protidemonstracijami. Prišlo je do težkih spopadov. Več komunistov je bilo linčanih in položaj bi postal zelo opasen, da ni posegla vmes policija. 5 oseb so aretirali. Velik požar v Romuniji. v Bukarešt, 1. avgusta. (Izv.) Danes zju« traj jc izbruhnil v malem mestecu Husi v Mol-daviji velik požar, ki se jc vsled močnega vetra hitro razširil in je že do 10. ure dopoldae pogorelo popolnoma 13 hiš v sredini mesta. Iz vseh bližnjih mest so hiteli k požaru vojaški oddelki in ognjcgasci na pomoč. Vendar se ni dalo požara omejiti, tako da je ob sedmih zvečer bilo skoro žc vse mesto v plamenih. Malo mestcce Hussi ima 15.000 prebivalcev. Večina jc sedaj brez strehe, t SIR JOHNSTON. v London, 1. avgusta. ( Znani afriški raziskovalec Sir Johnston jc umrl v 69. letu starosti. — Skupno s Stanleyem jc sklenil v Ugandi pogodbo, ki jc Angliji zasigurala vso vzhodno Afriko. Po smrti Rodcsa je bil glavni zastopnik angleške politike v Afriki, ki se jc zavzemala za strnjeno angleško posest od Kapstadta do Kaira. Vse to ozemlje naj bi vezala žcleznica, katero bodo sedaj dokončali. P. Krizostom Sekovanič o. F. M. Frančiškov spomenik v Rimu. V poslednjih treh mesecih Frančiškovega Jubilejnega leta, t. j. v majniku, juniju in juliju so se vršile v Rimu v raznih znamenitih cerkvah, v društvenih dvoranah in na javnih trgih lepe slavnosti v čast velikemu Asižanu, med katerimi zavzema najodličnejše mesto odkritje Frančiškovega spomenika na trgu pred lateransko baziliko dne 26. majnika t. 1., na praznik Gospodovega Vneboboda. Tisočere in tisočere množice domačinov ln tujcev so napolnile ves ogromni trg in zasedle vse strešno terase, balkone in okna ta-mošnjih palač že celo uro pred pričetkom slovesnega odkritja. — Okrog spomenika so bile postavljene v lepem redu tribune za najodličnejše cerkvene, vojaške in civilne goste, med katerimi naj omenimo samo bivšega frančiškanskega redovnega generala p. Bernardina Klumperja in belgrajskega nadškofa p. Rodiča, ki se jc ravno tiste dni mudil v večnem mestu. Kmalu po 18. uri se je razvila iz late-ranske bazilike proli spomeniku čudovita pestra procesija, ki so jo otvorili karabinijeri na konjih. Pri njej so bila zastopana vsa mogoča društva in bratovščine lateranske župnije s svojimi zastavami, korporativno nnj-močnejše pa skavti in tretjeredniki. Procesijo je zaključil vikarij Nj. Svetosti kardinal Pom-pili s svojim klerom, z late lanskimi spovedniki (frančiškani) in veličastno asistenco. Ko je zasedel kardinal svoj blesteči tron pod mogočnim baldahinom, je zapel Cazimi-/ov zbor »O rex gloriae«. Vikarij Nj. Svetosti je recitiral kratko oracijo. Takoj nato so padle zavese, ki so zakrivale spomenik in velika jata golobov, ki so jih izpustili vojaki iz kletk, je obletela veselo plahutaje svetnikov kip ter izginila v višave. Burno ploskanje in kriki veselega presenečenja so pretresli ozračje. Frančišek je stopil sredi nas — tako se nam je zazdelo. Široko so razpete njegove roke in s kapuco pokrita glava je uprta v nebo. Nehote se mi je porodila misel,, da bo svetnik zdaj zdaj izpregovoril veliko besedo: »Bratje, vaša domovina je tam gori. Zdrobite vezi, ki vas priklepajo na zemljo in poglejte i menoj kvišku!« Spomenik je velika umetnina profesorja Jožefa Tonnini, ki pač ne bi bil mogel na lepši način podati velikega zgodovinskega dejstva Frančiškovega prihoda v Rim. Spomenik predstavlja namreč sceno, ko zagleda svetnik s svojimi prvimi učenci Lateran, ki je bil tedaj papeževo stanovanje. V velikem navdušenju, ob misli na dom Kristusovega namestnika in ob misli na zemljo, prežeto z duhom in krvjo svetnikov, se Frančišek pogrez-ne v mistično zamaknjenje. Njegovi štirje tovariši obstanejo iz spoštovanja par korakov za njim. Eden izmed njih se vrže na tla, polju-bovaje sveto zemljo, drugi poklekne, strmeč v svojega duhovnega očeta, zadnja dva pa stojita tam — potopljena v velike misli. Nn vse navzoče ie napravil spomenik najugodnejši utis in lmrnih ovacij kar ni hotelo bili kanca. Ko so se množice pomirile, je Cazimirov zbor izvajal »Acclamationes«:, trikrat v vedno višjem tonu je pozdravil velikega moža z vzklikom: »Frančišku, ubožnemu in ponižnemu, čast in slava!« Kardinal je nato blagoslovil po predpisanem cerkvenem formularju. Med blagoslav-Ijanjem je pelo duhovništvo menjaje z ljudstvom 148. psalm: »Laudate Dominum de coelis«. — Zbor je slednjič izvajal Cazimirov »Himen sv. Frančiška« in Palestrinov »Ex-sultate Deo.« Nj. eminenca je podelil blagoslov, pevci so ponovili »Acclamationes« in veličastna procesija se je v lepem redu vrnila v baziliko. * * * Spomenik nosi lapidaren napis: »Sv. Frančišku Asiškemu — Rim — Italija — svet.« Te kratke besede vsebujejo veliko zgodovinsko djestvo: z mogoč-nič glasom kličejo v spomin mir in blagor, ki ga je prinesel sv. Frančišek s svojim prihodom v Rim svetemu mestu samemu, svoji domovini, solnčnj Italiji, in celemu svetu. Zakaj torej v Rimu na javnom trgu spomenik sv. Frančišku? Ali ni dosti, da stoji v ahsidi vatikanske bazilike na enem izmed najčastnejših mest prekrasni mramornati kip serafinskega patriarha? Ali ni dovolj, da je vtisnjena v čudoviti prezbiterijski mozaik lateranske bazilike njegova podoba? Ali ni dovolj, da mu je posvečenih toliko oltarjev in kapelic v večnem mestu? Zakaj torej še spomenik na prostem? Sv. Frančišek ni bil puščavnik, ampak apostol; sredi trgov so se zgrinjale krog njega množice in surejemale vn>m božie be- sede. Frančišek se ni posvetil v lesni celici, ampak v prosti naravi. Njegov pogled je bil uprt proti solncu. Solnce mu je bil brat in ptice so mu bile sestre, občudoval je zvezde, pozdravljal veter, hvalil ogenj in vodo. — Na lateranskem trgu je zavit njegov kip čez dan v zlati žar južnega solnca in lastavice ga obletavajo, pozdravljaje ga z veselim cvrčanjem kot ljubega brata. Ponoči je Frančiškov pogled uprt v cekinaste zvezdice; proti njim steguje hrepeneče svoje roke in hvali Gospoda zaradi njih čarobne lepote. Od zapada pri-skačo lahen veterc in zašepeče velikemu Se-rafinu: »Pozdravljen, bratec!« Sestrica vodica mu zapoje iz bližnje fontane in lučke mu skozi okna palač veselo pomežikajo — — — Tam na lateranskem trgu se pretaka ves čar Fran-čiškove večerne poezije. — Frančišku, pesni, ku proste narave se spodobi spomenik na prostem! In zakaj so postavili spomenik ravno pred lateransko b a z i 1 i k o ? Naj govo. ri zgodovina! Obrnil se je Frančišek do svojih prvih tovarišev rekoč: »Vidim, bratje, da hoče Gospod v svojem usmiljenju pomnožiti našo malo družino. Pojdimo torej k naši materi, k sv. rimski cerkvi jn seznanimo sv. očeta o tem, kar je Bog započel po nas. da moremo nadaljevati to, kar smo započeli, z njegovim potrjen jem in ukazom.« (Legenda dei Tre Com-pagui m. 2. pog. 67.) V Rim! Frančiškovo mišljenje je obrnjeno v Rim, k papežu Inocencu III., kj vlada iz Laterana z močno roko mistično ladijo sv. cerkev. Prispel je serafinski svetilik tja z dva-nnistiuu unw.ini 11209—1210L dn hi orejel od I^nevne novice k Kraljica Matija na Bledu. Jutri prispe na Bled kraljica Marija. Snočl pa sta prišla črnogorski princ Peter in princesa Violeta v spremstvu nž. Gustinčiča, radi §§ 107., 200. in 203. k. z. Ta afera, ki je vzbujala toliko pozornosti, jc sedaj z ustavitvijo preiskave naproti vsem imenovanim srečno likvidirana. k Posojila Državne hipolekarnc banke. Opozarjamo interesente na današnji oglas, v katerem najdete vse podrobnosti o direktnem iskanju posojil pri tem zavodu . k Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast sporoča interesentom, da s r je do 31 julija t. 1. priglasilo zadostno število članov. V prihodnjih dneh bo sklican ustanovni občni zbor, nakar bo društvo začelo z rednim poslovanjem. Obstoj tega društva ie na podlagi došlih prijavnic zagotovljen. Nadaljnje prijave članov se še vedno sprejemajo. Podeželski trgovci in nastavljen-c' naj potrebne tiskovine v svrho prijave zahtevajo pri pristojnih gremijih, kateri imajo te v zadostuem številu na razpolago. — Odbor. k Izredna starost. V Šmartnu pri Slo-venigradcu je umrl 1. K r e v h , ki je dosegel starost 96 let. Rajni je bil ugleden in imovit posestnik, ki jc storil mnogo dobrega za celo župnijo. Na zadnji poti ga je spremljalo nepregledno število hvaležnih znancev. k Zgradba okrajne ceste pri Sv. Petru niže Maribora lepo napreduje. Zcmejska dela bodo še ta teden končana, nakar se začne polaganje tlaka in betoniranje obrambnih Židov ob Dravi. Tvrdka Nasimbeni vrši dela zelo vestno. Most na dravski otok, kjer st? bd jemal prodec za cesto, je zc gotov. Ta del ceste b» zelo lepa izletniška točka ob 'Dravi in jc okrajnemu zastopu čestitati, da je pričel z delom. k III jugoslovanski sestanek za operativno medicino sc bo vršil v Belgradu 19,, 20. in 21. septembra t 1. z že objavljenim programom. Gg. tovariši, ki še niso poslali predavanj aH referatov, sc prosijo, da to čim-preje store. k ČeJrtinska vožnja za učcnce in dijake, ki sc udeleže Ireznostnega tabora na Trsatu, Učenci in dijaki, ki sc žele udeležiti kongresa Svete vojske na Trsatu, imajo pod vodstvom učitelja oziroma kateheta čeirtinsko vožnjo. Ako jih je več skupaj, naj r,e priglasijo na domači šoli. Iz LjubJj;. ■ • odide pod vodstvom učiteljstva večja skupina. Prijave za skupino v Ljubljani se sprejemajo samo do srede, t. j. Win meter sifona Inventurna prodaja pri ŠillhOVCC naši. N. SOSS 3. t. m , do 18. ure v pisarni »Svete vojske« na Poljanskem nasipu 10. k Generalno ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu je izdalo Imenik železniških postaj kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z novo železniško karto. Ta imenik vsebuje vse podatke o odpravnih možnostih (pravicah) vseh železniških postaj, postajališč, izogibališč in tvorišč naše kraljevine. V veljavo stopi !. avgusta t. 1. Posamezen ižvod stane (s karto vred) 125 Din ter se naroča pri finančnem edelku ravnateljstva dr.:, železnic v Ljubljani. k Osumljen žepne tatvine. V Ljubljani je bil dne 1. avgusta 1927 izsleden in aretiran Janez Prešeren, itar 17 let, doma iz Gorenjskega, katerega zasleduje žandarmerijska postaja Smlednik radi žepne tatvine več tisoč dinarjev. Bil je oddan v sodne zapore. Osumljen je tudi drugih tatvin. k Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Woifova 12, so darovali: G. Pintar Fr., kapc-lan, Cctinje, 100 Din; g. dr. Lokar France, tu, iz neke kazenske poravnave, 100 Din; Posojilnica, Slov, Bistrica, 50 Din; mestna občina ljubljanska 1000 Din; g. Sušnik A., tu, 40 Din; g. Pogačnik Franc mesto venca na krsto pokojnemu g. Zidarju 200 Din; Prva dolenjska posojilnica, Metlika, 500 Din; pokojni g, Oro-slav Dolenc v svojem volilu 250 Din; g. Gni-dovec Franjo, tu, 20 Din; g. Poznik Viktor, notar, Lož, iz neke kazenske poravnave. Ve-sel-Telič 50 Din; pravniki in uslužbenci okrajnega sodišča v Radovljici mesto venca na grob pokojnega sodnega svetnika dr. Rupcrta C>-lestine 375 Din. — Vsem plemenitim darovalcem najiskrenejša hvala. — Odbot. najvišje oblasti potrjenje kratke Formulae vltae , ki jo je sestavil zase in za svoje. Ni šlo gladko in lahko. Rimska kurija je bila iur/.la in skeptična napram čudnemu Asi-žanu oblečenemu v obleko iz vreče in pogreznjenemu v veliko kapuco. Pa tudi prijateljev ni lanjkale; med njimi jo bil asiški škof, ki so je prav tedaj .i.udil v Rimu in pa kardinal Gicvannj di S. Paolo. Temu so se pridružile /.namenite • njo papeža Inoccnca: neznatni asiški ulvi/ec zraste v velikana in podpre s svojimi krepkimi rameni rušefo se lateransko baziliko. Za p' -ko so padle in sveti oče vzklikne, ves presenečen: To je resnično oni verni in sveti mož, ki bo z besedo in zgledom obnov il in obeliva! cerkev bo/jo. (Da Celano »Vita • pag. 182.) Po vsej pravici je dobil sv. Frančišek spomenik v R i m u ! — Energični razmah 13. stoletja ima svoj temelj v našem svetniku, leta pa si jc vzel za temelj svojega velikega ap loiskega ognja Rim. Z Rimom v srcu je započel in končal svojo apostolsko pot. Ni .slepil sv. Frančišek le na prag rimske cerkve, ampak prav vanjo je stopil — z rimsko cerkvijo .si je do dobra prepojil dušo. Ni vzel za pravec kak spačen evangelij, ampak ves, neokrnjen evangelij od zapovedi do svetov, prav do lepote solza, do povišanja uboštva, do križanja na Verni. — sS papežem in cerkvijo! to jc motto in program sv. Frančiška. Ni bil torej Frančišek verski revolucijonar, n; iiil kak snnjav in uporen ne.snik, ne kak mistik, stremeč po neodvisnosti — kakor napačno menijo racijonalisti in protestanti — temveč bil je veren sin gospoda papeža«, strog apostol katoliške edinosti, nadangel velikega krščanskega vstajenja z Rimom in po Rimu. Nič bi ne pomenil sv. Frančišek brez Rima in brez papeža Inocenca — prav nič bi ne pomenil. Bil bi eden izmed premnogih utopistov, ki so oznanjali Kristusov prihod na svojo roko, in njegovo ime bi ugasnilo, kot so ugasnila imena Gioacchino da Fiore, Pieiro Valdo della Riforma in imena tolikih drugih. Sv. Frančišek, spojen z Rimom, pomeni, da se je uresničil mistični sen Umbrije — omahujoča cerkev je dobila novih moči. Po odkritju tega krasnega spomenika lahko vzkliknemo: Sv. Frančišek se je vrnil med svoje ljudstvo! Ni več pričujoč samo v nežni senci cerkva, v blesku tisočerih sveč, ne samo v velikih dvoranah, kjer mu poje ljudstvo veliko slavo, ne samo v malih in ubožnih samostanih, razpršenih po celem svetli, vseh prežetih z umbrijsko poezijo — ampak Frančišek je stopil v slavo večnega mesta, na trg, kjer se zgrinjajo vsak dan verniki iz vseh delov sveta, stopil je pred lateransko bnziliko, pred mater vseh cerkva in tam bo od zdaj dalje govoril vsem narodom o svoji trdni zvestobi do matero rimske cerkve. » k Pri ljudeh s slabotnim delovanjem srca povzroči čaša naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžita vsako jutro na tešče, breznaporno in lahko odvajanje. Strokovni zdravniki za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da »F r a n z -J o s e K-voda zanesljivo ln biez vsakih težkoč učinkuje celo pri težkih slučajih srčne zaklop-nice. k Prava kava je strup. Gorje tistemu, ki sc prepriča o tem, kajti bolni živci zagrenijo življenje. Zato pije previdni rajši Žiko, ki popolnoma nadomesti pravo kavo. Zahtevajte Žiko v rdečem zavitku in kuhajte jo pravilno. ■A" Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422. KUSAKOVICA KALODONT najboljša pasta za zobe Ljubljana O Umrlo je včeraj ga. Karolina Remec, mati prof. B. Remca in inženjerja VI. Remca. Rajnica je bila vdova po c. kr. brzojavnem uradniku Franju Remcu, ki je umrl, star šele triintrideset Ijt, 1. 1883. Bil je doma iz Rupe pri Kranju. Poleg svoje službe jc zelo marljivo gojil pisateljevanje. Bil jr sotrudnik JaneŽifie-vega Glasnika, Besednika, Zore, Ljubljanskega Zvona, Kresa ter Slov. Naroda (s slovstvenimi prispevki). — Njegovo najbolj znano in najboljše delo na je prevod Turgenjevljih Lov-čevih zapiskov, izdanih od Slovenske Matice 1. 1883. in 1884., katerih slovenščina tudi še danes ni prav nič zastarela. — Rajnica je bila iz ugledne rodbine Ogorelec na Škofljici. Bila je razumna, pa tudi pogumna žena. S svojo skromno pokojnino jc omogočila visokošolski študij obema svojima sinovoma, ki ju je vzgojila v strogo krščanskem duhu in ju podarila slovenskemu narodu kot odlična prosvetna delavca. Naj bo blagi pokojnici po tako truda-polnem, a plodonosnem življenju Bog najlepše plačilo! Prizadetima rodbinama pa naše naj-iskrenejše sožaije! 0 Slov. glasbeno društvo »Ljubljana«, pozivlje svoje članstvo, da se v čim največjem številu udeleži pogreba matere g .prof. OO popusta pri kopaln. potrebščinah Inventurna prodaja pri A. Šinkovec nosi. K. Soss Remca. Zbiramo se točno ob pol 4: pred cerkvijo Srca Jezusovega © Za Barjanc. Ker je Barjane dne 23. julija zadela velika nesreča in jih jc toča zelo oškodovala, se je načelnik SLS dr. Korošec obrnil na pristojna mesta, da se Barjanom odpišejo davki. O Novo glasilo SDS. Po Ljubljani so pričele krožiti vesti, da nameravajo samostojni demokrati pričeti te dni z izdajanjem posebnega dnevnika. Dnevnik bo skušal, kolikor mu bo seveda mogoče, skriti svoje simpatije za SDS, pač pa se bo izdajal za glasilo trgovcev ter bo strastno napadal vse stranke, ki bi znale SDS škodovati, najbolj pa SLS. Lista iz previdnosti ne bodo tiskali v Narodni tiskarni, temveč v tiskarni »Slovenija«. List bo prenehal izhajali točno 11. septembra t. 1. O Z ljubljanske univerze. Dr. Ludvik Boh m, ravnatelj trgovske akademije, je imenovan za nastavnika za ekonomsko politiko na juridični fakulteti. Dr. Viktor Korošec je imenovan docentom za rimsko pravo. Časti tamo! O Državni izpit iz glasbo so pred ljubljansko izpraševalno komisijo napravili ob koncu šol. leta 1926-27: gna. Mar. Lachainer, gna. Serajnik Liza (z odliko) in g. P. Gotfrid Ploj. Usposobijenostni izpit iz petja iu glasbe za meščanske šole pa so napravili: gg. Hasl Dragotin, Pernc Leopold, gna. Lovrcc Zinka in g. Šegttla Josip (z odliko). O Izlet v Prago. Definitivne prijave za izlet Umetnostno - zgodovinskega društva v Prago sprejema vodja danes od 11. do 12. ure v seminarju za umetnostno zgodovino na univerzi. Prijavni rok nc bo podaljšan. O Ljubljančani se kopljejo. V nedeljo je dosegla ljubljanska kopalna sezona svoj višek. V vseh rekah in potokih v okolici Ljubljane se je kopalo mnogo tisoč ljudi, največ seveda na Savi in sicer v vsej strugi od Reteč pri Škofji Loki pa tja do Kresnic. Prav zelo je bila obiskana tudi Ljubljanica, enako' Sora, Bistrica, Gradaščica in druge reke. Tudi včeraj, v ponedeljek se jc kopalo v vodi prav mnogo občinstva, šc več pa se jih jc ob tej strašni vročini kopalo v potu svojega obraza. O Težka nesreča na Cankarjevem nabrežju. Na notico pod tem naslovom smo prejeli naslednje pojasnilo: Gospa Lakanova je stala v trenutku, ko je padla deska raz oder v okviru poodranega prostora v pogovoru z nekim gospodom. Biia je opozorjena, nuj se umakne s tega prostora, ker podirajo oder. Ni res ,da bi. lul padel nanjo popisani ploh ali pozneje hlod, pač pa je res, da je deska (ki ttl bila dolga 4 ni, 2 dem široka iil 7.5 cm debel ploh, ampak pravilno in točno 1.5 m dolga, 18 cm široka in 25 mm debela deska), padla na tla z robom in se šele pozneje pre-vagala in oprasnila imenovano gospo, in to toliko, da ji je nekoliko raztrgala svileno obleko. Resnica je nadalje, da je gospa dobila tako težke notranje poškodbe, da so jo v pondeljek zjutraj odpustili iz bolnice z diagnozo: samo prestrašenost brez vsake notranje ali zunanjo poškodbe. O Dr. Volavšek Josip zopet orrllnlra. 0 Kolo jahačev v Ljubljani daje na razpolago svoje konje članom ob torkih, četrtkih in sobotah za jahanje v terenu. Ura stane 20 Din. Začetniik imajo ob ponedelkih, sredah in petkih od pol 7 d opol 8 zjutraj in od pol 7 do pol 8 zvečer jahanje na lonži na ve-ležejmskem prostoru. Pol jahalne ure na lonži stane z učiteljem vred 20 Din. Interesenti se naj vedno javijo dan popreje v jahalnici na Bleiweisovi cesti. O Ponarejena vloga v hranilni knjižici. — Pred nekaj dnevi je prejela Mestna hranilnica v Ljubljani hranilno knjižico, glasom katere je bilo naložene glavnice 20.050 Din. — V hranilnici so takoj ugotovili, da je vloZni znesek ponarejen za 20.000 Din, ter da |fc vloženih le 50 Din glavnice. — Nadalje se je ugotovilo, da jc hranilno knjižico zastavila nekemu ljubljanskemu trgovcu Frančiška S. iz Dolenjskega za špecerijsko blago. S. je hotela otvoritl špecerijsko trgovino, ker pa ni imela denarja, si je pomagala na ta način do blaga. Zoper S. je uvedeno kazensko postopanje. O Pobegnil iz blaznice. Včeraj ob 1 popoldne je obvestila gospa Justina Kovačeva iz Križevniške ulice, da razsaja v Križevniški ulici neki moški, ki da je po njenem mnenju najbrže pijan. Stražnik jc možu napovedal aretacijo, izkazalo pa se je, da jc moški umobolen in da jc pobegnil v nedeljo zvečer iz opazovalnega oddelka deželne bolnicc. O Nesreča kolesarja. V nedeljo ob 8 zve* čer se je peljal s kolesom po Zaloški cesti v Vodmat železniški uradnik Franc Z. Nenadoma vrže neka deklica slučajno pod njegovo kolo veliko žogo, ob kateri se je kolo spodrsnilo. Kolesar je padel na tla in si nalomil desno nogo, Ponesrečenca so takoj prenesli v javne bolnico. O Opozarjamo! Opustila, oziroma prese-lila se je manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslov. tiskarne v glavni lokal A. Potoka r, Vodnikov trg 2, Fabjanova hiša. Radi združitve obeh zalog se prodaja vse oblačilno blago do 10. avgusta po skrajno znižanih cenah. Maribor □ Smrtni slučaji. V soboto so umrle v Maribi in bile pokopane v pondeljek popoldne tele osebe: Katarina Lešnik, 96letna se inventurne prod&ie po znižanih cenah pri A. Šinkovec nasl. M. SOSS vdova po hišnem posestniku; šuštaric Emeli-ja, komaj 23 letna žena krojača; Hergolt Juli-jana, 47 let stara branjevka in Kueh Vilma, 331atna soproga carinskega pisarja. V Po-brežju Pri Mariboru je umrl v soboto v starosti 70 let g. Ivan Macher, posestnik in oče našega občinskega svetnika Ivana v Pobrež-ju. Imenovani je bil zaposlen kot kovač v delavnici državnih železnic v Mariboru 37 let. Pokojni je bil dober oče, skrben gospodar ter zvest iu marljiv delavec. Zaslužnemu možu bodi lahka zemlja domača, ostalim naše sožaije. Pogreb jo bil v pondeljek popoldne. □ Podružnica »Morgenblatta« v Maribo ru«. V pondeljek, 1. t. m. je bila v Mariboru otvorjena podružnica uredništva in uprave največjega jugoslovanskega nemškega dnevnika »Morgenblatt« v Zagrebu. Podružnica posluje v prostorih bivše gospodar, pisarne dr. LajnŠica, Slovenska ul. 12. □ Hudobni paglavci. Delavec mestne občine Danko je spal v gramozni jami ob Koroški cesti. Trije paglavci so ga izsledili in meneč, da bo to kak ropar, ga pričeli obmetavati s kamenjem. Približno 1 kg težak kamen je zadel Danka na glavo tako, da se je onesvestil. Prepeljan je bil v bolnico. □ Mladoletni vlomilci, štirje 13—14 letni fantje so bili te dni zasačeni pri vlomu v neko klet v Cvetlični ulici. Hoteli so odnesti prazne slatinske steklenice. Izkzaalo se je, d ahnajo še več sličnih vlomov na vesti. Odnašali so iz kleti prazne stklenice ter jih prodajali trgovcem. (■■gHBUMBMHlIBnBIRnHHaHBaGBVa PridoBIvalte nrvlfi naročnikov ! Kaj se godi doma Orlovski dan v Šmarju. P/u/ © Iz seje mestnega, sveta dne 20. Julija t. 1. Iz županovega poročila povzamemo: Računski zaključki bodo gotovi šele do prihodnje seje. Oblastni odbor je dovolil najetje posojila pri Mestni hranilnici v Ptuju v znesku 800.000 Din po 8% za odplačilo dolga pri Mestni hranilnici v Ljubljani, kjer Se plačuje 9%. Pritožba dr. Bratdne glede plačila občinskih avtonomnih doklad je od velikeka župana v Mariboru odklonjena. V naslednjih poročilih so bili sprejeti sledeči sklepi: Pavlu Do-stalu še prizna krajevna potreba za zajtrkovalnico. V upravni odbor Mestne godbo se izvolijo gg. Go-rup, Šej-ona, Osterberger, Vodnik, Orožen, Dras in P. Pirlch. Mestni godbi se prizna podporo mesečnih 1000 Din z bodočim proračunskim letom Ugotovilo se je nadalje, da jo mestna občina morala plačati za mesec junij večjo vsoto za razsvetljavo, kakor pa v mesecu marcu, ki spada se v rimski čas. Dr. Termevc opravičuje večjo uporabo ;oka s tem, da ga je uporabil Sokol ob priliki ilavuosti v Ljudskem vrtu. Neka češka tvrdka jo vložila prošnjo za nakup občinskega zemljišča pri mestnem sejmišču radi zgraditve tekstilne tovarne. Župan so pooblasti za pogajanja glede cene. la Miklošičevo spominsko ploščo so dovoli 200 dinarjev. Cliifa Industrija in obrt v tem okolišu dobro napredujeta. Obrat v svinčenem rudniku »Sitarjevc* se je zadnje čase močno dvignil. Stare stroje bo .nadomestili z novimi, najmodernejšega sistema in večjo proizvajalno silo. Nova lokomobila z 280 možnosti vsak dan dopoldan — popoldan ie rezerviran za debato, za eventualne Izlete in podobno. — Prijavite so nemudoma tovarišu Iv. Podpefanu, cand. med., Spodnja H udinja pri Celju. — Predsednik. Knjige in revije ■ Mladika«. 8 štev. tega našega priljubljenega družinskega mesečnika jc Izšla. Prinaša sledečo vsebino: Malešlč: Živa voda; Bračun: Skoz drn 111 film; Fatur: In ležko mi jo arco...,; Pregelj: Na vaknnce, Lichtenberger-Ovca: Moj ma'l hlacek: Pliefnik: Dobri znanci; Orozy-Poljanec: Za Cezarja; Jeglič: Naše prijateljice; Kunčič: Na razpotju; Puceli: Pesem tesačev, Prijatelju: Strniša: Suša; Dornlk: Nočna; Sanac: Istra; Sejavec: Kad udaril bi ob strune... Sliko: .lakac: Ulica v Kopru. Bilje, Prod cerkvijo v Bujah, Stopnico v Vol piji, Ulica in cerkev, v Padeni, Dvorec Kloboti. — Letna naročnina za naročnike v Jugoslnviji je KI dinarjev, s krojno prilogo 100 dinarjev. — Narom se pri upravi Mladike v Prevaljah. Po svetni LEPA PROSLAVA V ASSISIJU. c Rim, 1. avgusta. (Izv.) Včeraj se jc vršilo v Assisiju zaključno zborovanje za proslavo frančiškanov-misijonarjev. Zjutraj so je vršila pontifikalna maša po armenskem obredu Zvečer sc jc iz ccrkvc sv. Frančiška razvila velika proccsija, katere so sc udeležili zastopniki vseh misijonskih redov, nadalje zastopniki Orientalskega kolegija v Rimu in vsi umbrijski škofje, CARNEGIEJEVA USTANOVA ZA MIR. v Pariz, 1 .avg. (Izv.) Carnegiejevn usta* nova za podpiranje svetovnega miru je organizirala potovanje 15 ameriških časopisnih ravnateljev pv Evropi. TI bodo obiskali vsa evropska glavna mesta iu dospejo nocoj iz Londona v Pariz. OBSEDNO STANJE V HANKOVU. v London, 1. avg. (Izv.) V hankovu jo proglašeno obsedno stanje. Ker so kuliji stopili v stavko in demonstrirali, jo morala nastopiti policija in rabili orožje. Veliko kuijev ie bilo ubitih. TEKMOVALNA VOŽNJA PREKOOCEAN-SKIH PARNIKOV. v London, l. avg. (Izv.) Nocoj opolnoči so pričeli iz Nevvyorka z veliko tekmovalno vožnjo preko Oceana parniki »Maurilhania : (Cnnard Line), >01impic (Star Line), >Ve-viathane« (Amer. drž. paroplovna družba) iu srancoski parnik »France -. Prvi trije parniki bodo pristali v Southamptonu. SPOR MED LEVINEOM IN DROUG1I1NOM RADI POLETA V AMERIKO, v Pariz, 1. avo. (Izv.) Kakor javlja Malin« je prišlo do spora med Levineom in pa Droughinom. Droughin se je protivil oditi z Levineom v Anglijo iu je izjavil, da ni sklenil pogodbe za to, da bi z Levineom delal s hidroplanom sprehod. Pogodila sla se, da vodi aeropian iz Pariza v Nev/york. Nikakor da ne razume, zakaj Levine vedno odlaša s poletom, ker je motor., kakor tudi letalo, popolnoma v redu, bencinski rezervoarji pa bodo takoj napravljeni. Izvršilo se bo še nekaj poskusnih poletov s popolno obtožbo in po nekaj dneh se polet lahko izvrši. Polel bi se moral izvršiti že v juliju, sedaj pa je že avgust in Levinou se še ne mudi. >Matins izjavlja, cla je Levine iz Anglije dobil predlog, naj bi se polet i/.vršil i/. Londona in 110 iz Pariza. Če bi Droughin ne hotel izvršiti lega poleta, so Angleži pripravljeni plačati odškodnino, ki pripade Droughinu za slučaj, da se pogodba razdere. RESTAVRACIJA NA \EHOPl,ANU. v Pariz, 1. avg. (Izv.) Včeraj jc vozil med Londonom in Parizom prvi aeropian 7. restavracijo na krovu. Vozili so sc štirje potniki, kuhar in natakar. VEZUV SE UMIRJA, v Rim, 1. avg. (Izv.) Ognjenik na Vezuv n je začel ponehavali z bruhanjem. V nekaj dneh je pričakovati zopet normalnega delovanja vezuvskega ognjenika. 6 UMOR NA DUNAJU, v Dunaj, 1. avg. (Izv.) 2olelni Herman Jaros je v nedeljo popoldne zadavil svojo MS letno telo Ano Maz, lastnico male slaščičarne Ta umor sta sklenila skupaj s svojim očetom ker sta se hotela polastili zavarovalne vsote ki je pripadala! Ani Maz. AVTOMOBILSKE NESREČE, v London, 1. avg. (Izv.) Včeraj so avlo. 1110bliske nesreče zahtevale 8 smrtnih žrtev. Zlata maša. v stolnici. Ubrano četrturno pritrkovanje v zvoniku škofijske stolne cerkve je oznanjalo v soboto zvečer, da bo v nedeljo obhajal svojo zlato mašo v vseh krogih tako priljubljeni stolni kanonik preč. g. Ivan Sušnik. Stolnica se je odela v svečano obleko kakor v največjih praznikih. Verna množica je napolnila svetišče do zadnjega kotička. Ob pol 10. uri v nedeljo je v spremstvu zlatomašnih svatov, duhovščino in presvetlega škofa dr. Ant. B. Jegliča, prišel jubilant čil kot mladenič v slovesnem sprevodu iz škofijske palače v stolno cerkev. Pevski zbor ga je pozdravil 7, vedno ganljivo: »Zlatomašnik bod' pozdravljen«. V krasnem slavnostnem govoru je g. stolni kanonik dr. M. Opeka z izbranimi besedami proslavljal zasluge jubilanta kazoč velika dela katoliškega mašniStva, ki jih je jubilant tako vzorno izvrševal 50 let, in želeč mu z vzvišenimi besedami vzetimi iz cerkvene liturgijc večnih blagrov. Ob asistenci g. kanonikov in druge duhovščine je daroval zlatomašnik slovesno jubilejno sv. mašo. Slavnost jo posebno poveličeval številni pevski zbor, ki je pod vodstvom g. kanonika dr. Kimovca s spremljevanjem orkestra s posebno dovršenostjo prav veličastno spremljal sveto daritev. Popoldne ob 4. uri so bile slovesne peto litanije, pri katerih so zlatomašniku zopet asistirali tovariši-kanoniki. Mnogobrojnim častitkam, ki jih je dobil preč g. zlatomašnik, iz mesta iu dežele, se pridružuje tudi naše uredništvo in mu kliče: Bog ohrani g zlatomašnika tako delavnega in čilega do bisernega jubileja! Načelnik Goranič - žrtev avtomobilske nesreče. Že ves mesec julij je pregledovala državna mejo v Dalmaciji posebna komisija pod predsedstvom načelnika v fin. ministrstvu Gustavom Go-ranicem. Dne 27. julija t. 1. se je peljala komisija, in sicer načelnik Goranič, polkovnik v p. Božidar Jankovič ter oblastna inšpektorja finančne kontrole Durakovič iz Splita in Kaniš iz Podgorice 2 avtomobilom iz Korota v Bar. Ko so bili že blizu cilja, se je avtomobil zaletel v cestno ograjo s tako silo, da sta načelnik Goranič in polkovnik Jankovič v velikem loku več metrov daleč padla iz avtomobila in je Jankovič ostal na mestu mrtev, Goranič pa je ostal še kake dve uri pri zavesti in je v strašnih mukah umrl Durakovič, ki je o pravem času skočil iz avtomobila, je le lahko ranjen, Haniš in šofer pa sta ostala nepoškodovana. Trupli ponesrečencev so prepeljali s finančnim parobrodom v Split in z vlakom dalje do Zagreba, kjer je bil Goranič v soboto pokopan, Jankovida pa prepeljejo v Belgrad. Goranič je bil Hrvat in služil v avstrijski vojski kot aktiven častnik, pozneje pa je prestopil kot komisar v finančno stražo. Služil je v Hrvatski in v Sarajevu, kjer je postal vrhovni nadzornik finančne straže za Bosno in Hercegovino. Po prevratu je bil imenovan za šefa odseka finančne kontrole v finančnem ministrstvu, pred par leti pa za načelnika generalne direkcije davkov. Kot tak je bil referent za finančno kontrolo in trošarinsko zadeve. Bil je izredno sposoben, a tudi nad vse delaven uradnik, odličen organizator in pri svojih predstojnikih in podrejenih enako priljubljen. Slovence je visoko cenil. Bodi mu blag spomin! Aretiran tat. Celovška policija je obvestila ljubljansko po-I licijsko ravnateljstvo, da jc aretirala v Celovcu Alberta Sclilegla, pristojnega v Kamnik. Schlcgel ie bil aretiran radi suma tihotapstva. Za Schleglom sta svoječasno ljubljanska policija in žnndarnierija izdali že več tiralic, ker je izvršil v okolici Kamnika več drznih tatvin in ker je na begu r:" nekega orožnika. Schlegla bodo najbrže izročili ljubljanski policiji. Avtomobilske nesreče. Vnedeljo popoldne se je peljala po cesti proti Meljskemu hribu na vozu, v katerega je bil vprežen en konj, obitelj Rupani. Na vozu je bila mati, ki je kočirala, dekla in 4 otroci. Peljali so se proti domu in po cesti iz Pofcebove je pridrdral avtomobil. Rupaniiev konj so je ustrašil avtomobila, zdivjal, voz se je prevrnil in vsi so padli v obcestni jarek. Pri padcu so se poškodovali vsi, mati in en otrok pa tako težko, da so iu morali prepeljati v mariborsko splošno bolnico. V torek, dne 26. julija je povozil v Šmarju pri Jelšah avtomobil učenca IV. razreda Alojzija Žol-ger 111 sicer do smrti. Fant ie bil nepreviden in se ni umaknil hupanju avtomobilista. Usodepolni krivec, V lepi in snažni vasici Jablanci, kjer jc podružnica šmartinske dekanije, so imeli v nedeljo žegnanje. Cela nedelja bi bila potekla mirno, da ni v edini jablanski gostilni »Pri Ribiču; zagledal nek fante iz Vintarjevca usodepolnega krivca, ki je mirno gledal izza klobuka, ležečega na zapečku gostilniške sobe. Kar več jih je bilo, ki so se radi tega krivca skregali. Beseda je dal besedo in naenkrat je Češkov fant iz Mamolja iz povšenske fare, star okoli 20 let, zastokal in sc prijel za levo plat trebuha, iz katerega mu je curljala kri. Fant ni niti vedel, kdaj in odkod je dobil široko rano v trebuh. To je bilo ob štirih popoldne. Gostilničar Ribič je ranjenca urno obvezal, nakar so ga peljali v Litijo k zdravniku. Ker je fant uslužben na Slalinski graščini kol voznik, so ga na večer zapeljali v graščinsko oskrbo na Slatini pri šmartneni. Brezuspešen lov za vlomilci. Maribor, 1. avg. Naš list se je bavil že večkrat z vlomilsko bando, ki opravlja drzno svoj zločinski posel po mariborskih mirnejših ulicah že nad en teden. Kol nekako tarčo vlomilskih in tatinskih obiskov so si izbrali ti deslej neizsledeni drzneži Razlagovo ulico, kjer prebivajo le bolj imovite družine, ki se mudijo ob nedeljah ter praznikih izven svojih stanovanj. Pritličje hiše štev. 25 je. bilo izropano predzadnjo nedeljo krog poldne. Nekaj dni potem jo pregnal z dvorišča iste hišo sumljivega človeka tamkaj stanujoči vinski trgovec g. Frnajo Gnilšek. Gotovo ravno ista vlomilska banda se je spravljala v noči od zadnjo sobote na nedeljo v Razlagovi ulici na delo in sicer jc nameravala vlomiti v pralnico Pavla Medoy, ki ima svoje obratne prostore ravno nasproti od vlomilcev že obiskano hišo v Razlagovi ulici štev. 25. Lopovi so vedeli natančno, da je Medoy v soboto odpotoval in se misli vrniti še lo v pondeljek zjutraj. Medoyovo podjetje je polno raznega perila in napram nepošteni roki le slabo zavarovano. V že omenjenem času v soboto so je oglasil z močnim lajanjem na Medoyovem dvorišču pes, ki je opozoril sosede na nevarnost. Zasledovanja nepoštenjakov so se lotili g. podpolkovnik Cvirn. njegov sin podporočnik tn že okradetoi g. ravnatelj Hlndek. Illadek je prišel v soboto bolj pozno domov in šel k Cvirnu na čaj. Eden od lopovov jo opazoval kot straža lila- Jf PATR. CRliTEA MIRC* jm $ ^ W \\ M 4 V v ^sr'/ bratianu j // TlTULt'5.C0 Spori Plavalno prvenstvo Slovenije za leto 1927. VELIKE MOTOCIKLISTIčNE DIRKE V ZA-GREBU DNE 7. AVGUSTA. Prvi hrvatski motocikiistični klub Zagreb priredi v nedeljo, dne 7. avgusta 1927 na dirkališču Černoraerec blizu Zagreba veliko dirko, na kateri bodo vozili tudi znameniti inozemski dirkači. Dirka se po pravilih saveza Motoklub v SHS in po internacionalnih pravilih F. I. C. II. Dolžina proge znaša 800 m, start in cilj se nahajata pred tribuno sodnikov. Iz propozicij je dnevni red dirke sledeči: 1. Pozdravni vožnja vseh vozačev. 2. Motorna kolesa do 250 ccm (15 rund, t. j. 12.000 m). 3. Motorna kolesa do 350 ccm (20 rund, t. j. 16.000 m). 4. Motorna kolesa do 700 ccm s prikolico (10 rund, t. j. 8000 m). 5. Motorna kolesa do 500 cm (25 rund, t. j. 20.000 m). _ Odmor. — 6. Motorna kolesa do 1000 ccm (30 rund, t. j. 24.000 m). 7. Motorna kolesa preko 600 cm s prikolico (12 rund, t. j. 9600 m). 8. Motorna kolesa za vse kategorije brez razlike za hitrostni rekord in prehodni srebrn pokal (20 rund, t. j. 16.000 m). 9. Tolažilna dirka, prosta za vse kategorije brez razlike in dovoljena samo onim dirkačem, ki so že vsaj enkrat se udeležili dirke, toda niso zmagali (juniorji), (10 rund, t. j. 8000 m). Vse dirke razen osme (za prehodni pokal) so odprte za vse tu- in inozemske dirkače. Dirka bo najzanimivejši motocikiistični meeting letošnjega leta v naši državi. Sploh moramo pohvaliti Hrva- I te motocikliste, ker to je že njihova letošnja drugi dirka istega prireditelja, tudi Motoklub v Vin kovcih je priredil lepo uspelo dirko. BOLOGNA. Evropske prvenstvene plavalne tekme se bodo vršile letos tam. Znana stara univerza je Bologna, o plavalni fakulteti smo pa do letos kaj malo vedeli. Arpinati je ustvaril novi stadion v Bologni, ki ga seveda Italijani malo preveč hva-iljo; nekaj je pa le. In ta stadion ima dve lepi plavalnici. Arpinati je župan v Bologni in poslanec tudi, obenem pa vnet zagovornik moderne telesne kulture. Tudi v Italiji pomeni šport danes isto kot v Ameriki ali Angliji, namreč: vse; moč, organizacija, disciplina, kultura, higijena, častihlepje, to je geslo. Škoda le, da je vse v znamenju fašizma, torej preozko, in se ne more prav razviti. Olimpijski odbor je nekakšno športno ministrstvo, predsednik mu jc profesor Feretti, izredno zmožen in pripraven voditelj. Tajnik je pa Corbari, in hkrati je on predsednik plavalne zveze. Odprta plavalnica ima izmero 50 in 20 m, je povsod 2 m globoka, pod 10 m visoko skakalnico pa 5 m globoka. Vse iz betona! Za gledavce pa amfiteatralično se dvigujoča tribuna, tudi iz betona, za 5000 do 6000 oseb. Tehnično je izkoriščeno vse, kar so dala izkustva olimpiad in prvih evropskih prvenstev. 22, aprila so plavalnico prvič napolnili. Par korakov naprej jc betonska lopa, pet nadstropij visoka, s plavalnico v izmeri 33!-^ X 15 m, pel galerij, kabine, široki hodniki, topla in mrzla pršna kopel, ki moraš skoz njo, preden pri- ! deš v plavalnico; si torej že dobro opran. Na ožji strani spet tribuna, 3000 do 3500 gledavcev. Eno ; napako pa imata obe plavalnici: ni prostora za | otroke in ne za tiste, ki ne znajo plavati. Sicer | pa: Bologna pomeni za Italijo prav veliko, jc eta- t pa na poti od Barcelone do Budimpešte. Bologni j bodo sledila mesta Milano, Firenze, Padova. Genova, Rim, Trst; tako pravijo. Zdi se nam, da bo to zelo veliko, čeprav izhaja vse iz enotne centralne volje. Z Bologno so napravili prvi korak, z evropskimi prvenstvi drugi korak. Italija je zagotovila doslej nad 200 plavačem povračilo stroškov; skupno število plivačev m plavalk bo doseglo štiri stotine. Tekme sc bodo vršile ta mesec, priprave so v polnem tiru Obenem se bo vršil v Bologni evropski plavalni kon gres 30. t. m. Oddelek mariborske vojaške godbe, ki sodeluje pri dobrodelnem cerkvenem koncertu na Dobrni pri Celju dne 3. avgusta 1927 ob 4. uri popoldne. — V sredini stoji dirigent g. Fr. Bernard, ki je nalašč za ta koncert priredil kompozicijo s spremljevanjem orkestra k cer-kveni narodni pesmi »V sveti noči« iz Savinjske doline, ki se bo pri tem cerkvenem kon certu prvič izvajala. Pero in Kultura fiučeništvo ruskih škofov Emigrantski listi prinašajo iz Rusije do-šli, povsem zanesljivi seznam pregnanih iu zaprtih pravoslavnih škofov. Dolga lista obsega 117 imen z natančnimi podatki o sedanjem bivališču. To pa še ni vse'. Usoda 40 škofov sploh ni znana. Število zaprtih nadpastirjev znaša tedaj 157. Število ostalih zaprtih duhovnikov pa gre nedvomno na tisoče. Tj podatki nudijo zadostni vpogled v obstoječe razmere, skateriini so postavljene na laž sovjetske izjave o »neodvisnosti verskega življenja od državnih oblasti«. Samo zadnja voditelja pravoslavne cerkve nižegorodski metropolit Sergij Starogorodski in njegov vikarij (namestnik) pečerski škof Grigorij Kozlov bivata \ moskovski ječi. Vsi ostali so raztreseni po malih nomadskih naselbinah ob severnem tečaju. Tako biva zadnji varuh patriarhovega prestola, krutiški metropolit Peter Poljanski v Abalakskem, najbolj zapuščenem okraju toboljske gubernije. Sploh romajo izgnani škofje desettisoče kilometrov daleč. Tako je romal nadškof Averkij Kedrov iz Zitomira na Volinju v kraj Gibli Ad (»Prekleti Pekel«!) zirjanske dežele. Nadškof Tedor Pozdajevski je moral iz Voloko-lomsko ob Pretrogradu v Aulije Ata (Turke-stan). Škof Kiprijan Solovjev je poslan iz Se-nipalatinska v Sredni Aziji čez vso Sibirijo v Vladivostok itd. Vsi prognani škofi ne smejo maševati in zapustiti za bivanje določenega Jtraja. Dnevno se morajo zglasili v uradu Glavne politične uprave. Njih pisma se pregledajo. Prognani so /a tr do pet let. Nekateri, kot metr politi Ki ril. Arzenij Nikander in drugi so obsojeni na doživljenjsko deportacijo. Vsi ti na kraj sveta vrženi mučeniki dobijo od države po tri rublje (82 Din) mesečne podpore in se denar jako neredno izplačuje, izročeni so tedaj najhujšemu stradanju. Še težjo usodo imajo oni vladike, ki so zaprti po taboriščili za »nevarne in uporne politične kaznjence«. Prinesli smo zadnjič pismo 20 škofov na s otoku solz«, Solovkih v Belem morju. Tam morejo biti za pometače, nočne čuvaje, kuharje in slično. To .je sedanji posel škofov Gljeba, Amorozija, Alekseja in drugih. Vse te deportacije se izvršijo na odredbo politične oblasti in brez sodnijskega odloka. Kot vzrok je navedeno vedno »zvestoba tzv. pravoslavju in delovanje na škodo prolelarski ^-Obnovljeni cerkvi«. Zadnji svetnik. »Po.slednija Novosti« (Pariz) poročajo iz Rusije: 5. t. m. so pridrveli v sarovski samostan organi Politične uprave iz Tambova. Ostanki svetega Serafima so bili zaplenjeni in odpeljani z avtomobilom. Vsi menihi so romali v ječo. Samostan je zaprt in zapečaten. To zadnje svetoskrunstvo govori o novi dobi preganjanj. Boljševiki so že pred leti onečastili ostanke sv. Sergija in drugih ruskih priprošnjikov. Zdaj je prišel na vrsto tudi »zadnji ruski svetnik«, pri ljudstvu posebno priljubljeni Serafim. Živel je pred 100 leti in je baje napovedal carju Aleksandru zmago nad Nap< leonmi. Med svetnike je bil od ruske pravoslavne cerkve pr iglašen radi števd-nih čudežev na njegovem grobu šele 1. 1908. ob osebni udeležbi carjeve rodbine. Na prostoru Ljubljanskega športnega kluba na Ljubljanici so se vršile v soboto in nedel jo plavalne tekme za prvenstvo Slovenije. Lani in predlanskim se to prvenstvo ni moglo absolvirati deloma radi slabih plavalnih sezon, deloma radi nedelavnosti klubov in plavalne podzveze. Vremenske prilike so letos omogočile dolgotrajen trening. Klubi Primorje, LSK in Ilirija so mogli tako poslati v boj mnogobrojne in dobro pripravljene plavače in plavalke, skupaj preko 60 tekmovalcev, vseskozi izvrsten materijal. Skoro v vsaki točki so pokazale te mlade moči znanje, vztrajnost in požrtvovalnost. Preko stopnje, ki so jo dosegle z lastno marljivostjo, bi jim sedaj moral pomagati sposoben trener. Ni dvoma, da bi se naši plavači mogli potem uspešno boriti za prvo mesto v državi. Žal so imele letošnje tekme slabo vodstvo. Temu vodstvu bi mogli oprostiti slab in netočen aranžman ter nezadostno propagando. Ne moremo pa molče preko čudnega |>ostopanja večine tega razsodišča, s katerim je ponižala prireditev, ki je sama na sebi imela vse pogoje za najlepši uspeh, na nivo medklubske borbe. Nekorektnosti, ki jih je javnost ostro obsojala lani povodom lahkoatlet-skega prvenstva, so se po možnosti v še grši obliki ponovile te dni pri plavalni tekmi. Lahko rečemo, da tekmovanja zopet niso odločili tekmovalci, ki so se razen malih izjem borili častno kot pristoja to športniku, temveč razsodišče. Mislimo, da ASK Primorju »usluge« te vrste niso potrebne in da nanje ne reflektira. Nasprotno, juryje kot je bila plavalna, nepopravljivo škodujejo klubu, ki ga favorizirajo. ASK Primorje se je moglo o tem ponovno prepričati na športnem prostoru na lastna ušesa ... Z ^delovanjem« tega razsodišča se bomo ponovno bavili prihodnje dni kolikor je to v interesu našega športa Danes prinašamo predvsem rezultate: 50m, juniorji, prosti stil: 1. Rleivveiss M. (LSK) 34.5, 2. Gaberšek (P), 3. Pukelj (I). 50 m, juniorke, prosto: 1. Jenko Vera (I) 43.1, 2. Treo (P), 3. Wohl-fart (I). 100 m, seniorji, hrbtno: 1. Paver (I) 1:37, 2. Bleiweiss, 3. Kramar-šič (I). 100 m, dame, hrbtno: 1. Prekuli (P) 1:44, 2. Jenko, 3. Erbežnik (P). 400 m, prosto: 1. Bleivveiss 7:34.4, 2. Erbežnik (1), 3. Ga-beršek (P). Skoki, juniorji s 3 m: 1. Longika (I) 34.5 točk, 2. Peče (I) 33 točk, 3. Grilc (I) 31.5. Skoki, dame s 3 m: 1. Dolenc Iza (J) 34.5, 2. dr. Kokaljeva. Skoki, seniorji s 3 m: 1. Kordelič (I) 96 točk, 2. Antosiewicz (I) 88, 3. Juntes (P) 76. 1"Om, juniorji. hrbtno: 1. Kovačič (P) 1:41, 2. Payer (I), 3. Lahaj-nar (I). 100 m, juniorke, prsno: 1. Treo (P), 2. Jenko (I), 3. Jerina (P). 200 m, seniorji, prsno: 1. Bleivveiss 2:46, 2. Menardi (P), 3. Seunig. 1500 m, seniorji, prosto: 1. Trnkoczy (LSK) 32:2, 2. Gaberšek (P) in 3. Pinterič (P). 100 m, seniorke, prosto: 1. Prekuh Fr. (P) 1:36, 2. Prekuh A. (P), 3. \Vohlfart (I). 200 m, dame, prsno: 1. Prekuh Fr. 3:58, 2. Ogrin (P), 3. Prekuh A. 100 m, seniorji, prosto: 1. Medved (P) 1:17, 2. Šramel (P), 3. Jenko. 100 m. juniorke, prosto: 1. Prekuh A. 1:43, 2. Wohlfart (I). 400 m, seniorke, prosto: 1. Ogrin (P) 8:32, 2. Prekuh Fr., 3. Erbežnik. 4 X 200 m, seniorji: 1. Ilirija (Sever-Lapajne-Erbežnik-Jenko 15:27, 2. Primorje, 3. Ilirija II. 4 X 100 m, seniorke: 1. Primorje (Prekuh-Erbežnik-Šerban-Prekuh) 7:55, 2. Ilirija, 3. Primorje II. 100 m .junoirji, prsno: 1. Grilc (I) 1:31, 2. Payer (I), 3. Lahajner (I). Waterpolo: Ilirija II : Primorje II 6:0; LSK : Ilirija I 2:0; Ilirija II : LSK 6:0; Ilirija II : Primorje I 4:0. Končno stanje točk. kakor ga je določilo razsodišče: Primorje 268, Ilirija 231, Ljublj. športni klub 48. — Ako plavalna /.veza ne bo razveljavila množice v korist Primorja pristanskih odločitev razsodišča, bo podzveza v Ljubljani pač izglasovala plavalno prvenstvo Slovenije za 1927 OSK Primorju. Moralna zmaga ostane na celi črti SK Iliriji. Ilirija rez.: Jadran rez. 10 : 0. Zadnjo prvenstveno tekmo rezervnih moštev v Ljubljani za leto 1926-27 sta odigrali v nedeljo rezervi Ilirije in Jadrana. Ilirija je vsled svoje taktično in tehnično boljšo igro sigurno zmagala, vendar je bil Jadran dosti boljši in odpornejši kot kaže rezultat. — Prvenstvena tabela te skupine kaže sledeče zaključno stanje: Ilirija 13 točk, Hermes 8, Primorje 6, Jadran 3, Slovan 1. Jugoslavija: Češkoslovaška 1:1. V nedeljo v Belgardu odigrana tekma nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Češkoslovaške je končala z neodločenim izidom 1 :1. Tekmi je prisostvovalo nad 12.000 ljudi, jugoslovansko moštvo je igralo boljše od češkoslovaškega. Podrobnejše bomo še poročali. Lahkoatlelski dvoboj Jugoslavija : Poljska se Je vršil v soboto in nedeljo v Zagrebu. Zmagala je Poljska s 94 : 46 točkam. Poročilo še sledi. S. K. Ilirija. Plenarna seja se vrši v torek, dne 2. t. m., ob 20 uri 30 minut v klubov! »nhi kavarne Evropa. Vsi gg. odborniki se naprošajo, da se seje vsled važnega dnevnega reda zanesljivo udeleže, — Predsednik. NlCOLAl Člani rom. regentskega sveta-princ Nikolaj, Buzdugan in patrijarh Miron; min. predsednik Bratianu iu uHuaii minister Titulescu. Angleški zračni manevri nad Londonom. Slovesna proglasitev princa Mihaela za romurmlt^ea k«ali". Gospodarstvo „ljub!jana v jeseni". (Program Pokrajinske razstave »Ljubljana v je-«eni« od 17. do 26. septembra 1927 na prostoru Ljubljanskega velesejma.) Letošnja Pokrajinska razstava od 17. do 2fi. sjptembra -»Ljubljana v jeseni« bo obsegala »lasti naše kmetijstvo. Razstavljeno sadje, zelenjava, med, maslo, sir, vino itd. bo obiskovalcem naprodaj v manjših in večjih količinah. Ljubljana v je sani pa bo obsegala tudi druge važne panoge našega gospodarstva, kulture, higijene itd. Zato bo razstava gotovo vzbudila veliko zanimanje vseh slojev prebivalstva. Prednjači Kmetijska razstava, ki bo obsegala: Sadni oddelek, namenjen razstavi namiznega sadja, zlasti jabolk. Sadje mora biti skrbno obrano, sortirano Ln pravilno vloženo v zaboje. Vsa razstava ima podajali zgled, katere vrste jabolk so najbolj pripravne za namizno sadje in za kupčijo in kako je pripravljati in vlagati sadje v zaboje. Jabolka bodo razstavljena v ameriških zabojih, ki drže okroglo 20 kg in ki se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Dopustna je razstava tudi v drugih zabojih in sodih, ki odgovarjajo običajni teži 23 in 50 kg sadja. Zelenjadni oddelek. V tem oddelku se ima razstaviti različna zelenjad. To bo pr.va razstava te vrste v Ljubljani. Zelenjadni oddelek naj pokaže, katere vrste in sorte zelenjadi se pri nas i uspehom pridelujejo in so zato priporočljive. Razstavljena zelenjad bocli za zgled, kaj se da pri tej važni gospodarski stroki dobrega doseči in za katere sorte se nam je v bodoče odločiti. Mlekarski oddelek, obsega naše domače izdelke sira in surovega masla in ima namen, pokazati naš dosedanji napredek na polju sirarstva in mlekarstva. Obenem ima dali potrebno pobudo za nadaljnji razvoj te važne gospodarske stroke. V t.em oddelku bodo rasztavile bolj znane sirarne in mlekarne naše dezole in sicer s tem namenom, da se spozna velika vrednost domačega pridelka in da se dela propaganda za izvoz sira in mleka. čebelarski oddelek. Ta oddelek ima obsegati pred vsem razstavo letošnjega medu in voska v prodajne svrhe, ravnotako pa 1 udi različno čebelarsko orodje in panje. Letošnja letina na medu ni najbolja, kar se tiče količine pridelka, vendar se bo dalo dobiti precej medu, ki bo naprodaj. Vinski oddelek, bo obsegal le sortna vina v buteljkah. Točila se bodo obiskovalcem za poskuš-njo v malih kozarcih, pa tudi v interesu večjih odjemalcev, ki želijo priti do pristnih domačih buteliskih vin. Kmetijsko-strojni oddelek, ima obsegati vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu in travništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu in vrtnarstvu, pri vinogradništvu in kletarstvu itd. Razstave se bodo udeležile domače in tuje tvrdke. Ta razstava bo nudila našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup izboljšanega orodja in strojev. Vrtnarsko razstavo prirede splošno priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Ze lansko leto je ta razstava vzbujala največje zanimanje. Vzradostilo se bo vsako oko ob pogledu na krasni vrt z divnim domačim in eksotičnim rastlinstvom, ki bo prirejen v velikem paviljonu J v izmeri nad 1000 kvadratnih metrov. Ta razstava, ki bo lanskoletno po vsebini in aranžmaju še prekosila bo gotovo vzpodbudila ljubezen do cvetja in zanimanje za trudapolno delo naših umnih vrtnarjev. Razstavo plemenskih konj v zvezi z veliko jahalno in dirkalno dirko priredi Kolo jahačev in vozačev v zvezi z Konjerejskim društvom v Ljubljani. Ta razstava se bo vršila že četrtič' na željo konjerejcev, kakor tudi ljubljanskega občinstva. V paviljonu »K« bo letos nameščena kulturna razstava Zgodovinski raz\oj slovenskega gledališča. Prva razstava te vrste bo gotovb zanimala meščane in deželane. Razstavni materijal se žo pripravlja. Prireditev bo dokazala, da ima tudi skromno slovensko gledališče svoje tradicije-in .da je njega umetniški nivo na višini. V delno dekoracijo te razstave pa bo razstavljenih tudi nekaj umetnin slovensko upodabljajoče umetnosti. Uprava Ljubljanskega velesejma se bo potrudila zbrati najboljša dela, ki bodo po ugodnih cenah stavljena občinstvu v nakup. Higijensko razstavo priredi drž. higijenski zavod s svojimi strokovnjaki. Razstava, ki jo važna za vso sloje našega prebivalstva, bo prirejena in dopolnjena z novimi razstavnimi objekti in higjenskimi preparati. Radio-razstavo amaterjev priredi Radio klub v Ljubljani. Radio amaterji se pridno pripravljajo in bodo razstavili aparate, katere so sestavili sami. Posebna ocenjevalna komisija bo preizkusila in pregledala radio aparate ter priznala najboljšim delom več denarnih in blagovnih nagrad. V kolikor bo ostalo razpoložljivega prostora v paviljonskih zgradbah, se bo nainesitlo razstav-Ijalce, ki razstavijo industrijsko in obrtne izdelke onih blagovnih skupin, za koje se prične sezija v jeseni. Uprava velesejma bo zamogla sprejeli lc malo število razstavljalcev, kor je razstavni prostor omejen. Ni pa pozabljeno tudi na veselje obiskovalcev z raznimi gugalnicami, vrtiljaki, hipodronom, toboganom itd. lanskega leta. Velesejmska uprava bo letos ta veselični park še izpopolnila z raznimi novimi atrakcijami v veselje in zabavo obiskovalcem. Deviza: vPo delu zabava« bo tudi v >Ljubljani v jeseni« veljala. Uprava Ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami ustregla vsem slojem našega prebivalstva, v procvit našega narodnega gospodarstva, v povzdigo kulture in higijene in pa tudi v zabavo občinstva. Prvi rezultati svetovne žitne letine. — Mednarodni poljedeljski zavod v Rimu objavlja prve podatke o svetovni žitni letini. 10 držav je lelos prcduc-iralo 52.8 milijona ton napram 54.05 milijona ton lanskega leta; le države so producirale lani 50?ž pšenice na severni poluti. Obse/7 gozdnih požarov v Bosni. Po dobljenih podatkih je zgorelo pri velikih nedavnih požarih v Bosni okoli 60 gozdov s površino 1000 ha. Zavarovanje kredita v Iialiji. ;Narodna fašistična zveza zavarovalnic^ ustanavlja italijanski zavod za zavarovanje. Ta zavod bo imel kapital 20 milijonov lir, od tega prevzame ustanavljajoča zveza 12 milijonov, banke i milijone in nacionalni zavarovalni zaved 4 milijone. Država bo podpirala zavod z garancijo le pri velikih transakcijah. — Informacije bodo dajale zavodu banke. Javna prostovoljna dražba. Dne 4. avgusta 1927 se vrši v prostorih Slavenske banke d. d., Cankarjevo nabrežje 1. z nadaljevanjem na Sv. Peira cesti št. 24 ob 9 dopoldne javna prostovoljna dražba inventarja Slavenske banke. Curih. Belgrad «.t»fi, Amsterdam 208.075, Berlin 123.45, Budimpešta 90.50, BukareSt ».15, Dunaj 73.10, London 25.21, Newyork 519.20, Pari/. 20.33, Praga 15.385, Trst 28.24, Solija 3.78. Dunaj. Devize: tlelgrad 12.49, Kodanj 189.95, London 34.1825, Milan 98.00, Neivvork 710.20. Pariz 27.81, Varšava 79.33. - Valuto: dolarji 708.20, angleški funt 3445, francoski frank 27.81, lira 38.85, dinar 12.52, češkoslov. krona 21.04. Prana. Devize: Lira 183.50, Zagreb 59.32, Pariz 132.15, London 103.85, Ne\v6ork 33.75. Tr.il. Belgrad 32.35-32.40, Curih 351.70 do 358.70, Dunaj 262.70, London 80.25—89.27, New-york 18.35—18.37, Pariz 71.90-72.10, Albanija 354 do 358. Dinar (deviza) v Ne\vyorku 167, v Londonu 267.65, v Berlinu 7.395. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 146—150, Morkantilna 90 bi., Praštediona 850 den., Kred. zavod 100 den., Stavbna 55 den., fciešir 104 don. Zagreb. 7% invest. posojilo 8-1.25—85, vojna Odškodnina 3-14—344.50, avg. zaklj. 340, sept. 348.1)0, Hrv. esk. zaklj. 93—94, Ilipobanka zaklj. 50, ,lugo-banka 90—90.50, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 147 den., Šečerana 485, Slavonija 10—18, Trbovlje 450-460, Vevče 135. Dunaj. Donavsko-sav. jadr. 78, Hrvatska es-kemptna 11.15, Alpino 11.70, Greinitz 720, Ley-kam 12, Trbovlje 57, Kranjska industrijska 41, Slavonija 1.91. Trsi. Adria 105, Assicuraziont Generali 3075, Ccaulich 162, Riunione adriattca A. B. 1900 Split cement 176, Trž. Lloyd 735, Oceania 105, Daliu. 110. BLAGO: Ljubljana. Les: smrekove paralelne ostro robe deske L, II., III. fko vag. nakl. post. 1 vag. 1 180, I rami po noti kupca 1 vat;. 160, hlodi — smreka, jelka — od 25 cm srednjega premera naprej, L. II. 'ko vag. nakl. post. 2 vag. 230, rezana me-cesncvina fko vag. nakl. postaja 1 vag. 775. Tendenca mlačna. — Deželni pridelki: kurzi neizpremenjeni; zaklj. 2 vag., tendenca čvrsta. Morsza DENAR. Dne L avgusta. Na današnjem sestanku je bilo povpraševanje srednjo kakor tudi ponudbe. Učvrstil se je Berlin, ki je bil zaključen po 13.53. Tudi privatna ponudba postaja znatnejša in Narodna banka je dajala danes samo devize Curih in Prago. Promet je bil srednji. Ljubljana. (V oklepajih zaključki.) Devize : Berlin 13.515—13.545 (13.13), Curih 10.935—10.9G5 (10.95). Dunaj 7.9931—8 0231 (8.0075, 8.01), London 275.85—276.65 (270.25), Newvork 56.70-56.90 (56.80), Pariz 223 25 bi, Praga 168.20-109 (168.60), Trst 308-310 (309). Zagreb. Amsterdam 22.760—22.826, Berlin 13.515-13.545, Curih 10.935-10.965, Dunaj 7.995 I do 8.025, Lcndon 275.80—276.60, Nevvcork 50.70 do I 56.90, Pariz 221.68—223.68, Praga 168.20—169. Trsi I 308.20—310.20. RADIORAZSTAVA, Ljubljanski Raclio-klub, ki stremi za tem, da razširi v najširših slojih našega prebivalstva zanimanje za moderno radio-vedo, bo priredil pod okriljem uprave ljubljanskega velesejma ob priliki pokrajinske razstave v Ljubljani (od 10. do 27. septembra 1927) svojo II. veliko radio-razstavo. Na razstavi bodo zastopani predvsem amaterji, ki bodo razstavili svoje lastne aparate in izdelke, pa tudi trgovci z radiomaterijalom in aparali iz Slovenije, Zagreba in inozemstva. Zlasti naj pokaže razstava razvoj in napredek naših amaterjev. Razstava bo v paviljonu -H« in bo posebno okusno napravljena, ker posebni odbor, ki je prevzel aranžma že izdeluje potrebne načrte. Za najboljše aparate amaterjev, ki jih bo ccenila posebna, strokovna komisija, jc do sedaj določenih 0 nagrad, od katerih da 3 tvrdka Franc Bar v Ljubl jani. Posebno Barov o nagrado 500 dinarjev bo dobil tisti najboljši aparat, ki bo sestavljen iz posameznih delov, kupljenih pri tvrdki Franc Bar v Ljubljani. Ostalo nagrade so 400 Din, 3p0 Din. 200 Din in 2 v radiomaterialu (2 slušali tvrdke Bar). Trgovci in člani ocenjevalne komisije ne smejo konkurirati. Vsak amater, razstavljalec naj doda svojemu aparatu tudi pismeno izjavo, da je aparat sam sestavil. Ocena aparatov se bo vršila pred otvoritvijo razstave, tako da bodo premirani aparati na razstavi že označeni. Zato je tudi potrebno, da so aparati najkasneje do 12. septembra v klubovem lekalu na velesejmu, paviljon D. Vabimo gg. amaterje, da se razstave s svojimi aparati udeležijo in nam v pravem času sporočijo, kaj nameravajo razstaviti in približno koliko pro-stera bodo rabili. Prijave sprejema in daje tudi vsa potrebna navodila in pojasnila »Radio-klub' v Ljubljani. Mefe® v avgustu. Solnce se nam kaže sedaj redko brez večjih peg. Ravno sedaj zginja za zahodni rob solnca srednje velika pega, ki je bila prejšnje dni dobro vidna že ob manjši povečavi. Premer te pego bi znašal morda 20 do 30 tisoč km. Radi pogostih peg jc postalo solnce zopet bolj predmet zanimanja, znamenje, da problem solnca še davno ni rešen Je pa ta problem šc zelo nejasen in treba bo rešiti še mnogo drugih vprašanj, predvsem elektromagnetični problem solnca in vsemiri«. O priliki »i hočemo ogledati to vprašanje nekoliko poblujt. Dcklinacija solnca v avgustu sc zmanjša za blizu 10". To opazimo tudi v krajšanju dne. Dne 1. avgusta traja dan 15 ur 5 minut in 31 pa 13 ur 30 minut. Luna. Prvi krajce imamo dne 5. t. m., polno luno 13. t. m., zadnji krajec 19. in mlaj 28. 1. m. Najnižje nad obzor se dvigne luna dne 10. t. m. iii naivišje dne 23. t. m. V prvem položaju bo še nekoliko nižje ko solnce po zimi, a v drugem pa toliko višje ko o pričelku poletja. Luna jc v največji razdalji od zemlje dne 3. t. m. (404.700 km) in v najmanjši dne 15. t. m. (363.850 km). Živalska svetloba je sedaj na jutranjem nebu. Opazovali jo bo mogoče zadnji teden v avgustu, ko ne bo motil lunin sij. Planeti. Merkur jc na jutranjem nebu. V največjo razdaljo od solnca bo prišel dne 8. t. m, Ker vzhajajo jutranji planeti pred solnceni in kmalu zjutraj izgine, ga jc težje poiskati. Merkur ho tedaj nekako enako svetla zvezda kot Arktur. Pri tem bo polovica njegove osvetljene ploskve vidna za nas. Do konca meseca bo Merkur bolj svetla zvezda ko Sirii, ko bo vsa njegova osvetljena slran obrnjena k zemlji, tedaj bo zakrit za nas v solnčnih žarkih. Venera kot Vcčerniea nam zahaja vedno bolj zgodaj na jugozahodu. Njena svetloba pa vedno bolj narašča. Največji sijaj bo imela dne 10. avgusta. Tedaj bo zvezda —• 4'2 razreda. Zvezda Arktur jc v 00 svetlobnem razredu in je ena najsvetlejših stalnic. Naslednji svetlejši razred ko 0-0 je — 1 razred. Zvezde tega razreda so blizu 2'5 bolj svetle ko Arktur. Venera jc v svojem največjem siju 48krat bolj svetla kd Arktur. Mars jc postal neviden že v mcsecu juliju. Sedaj se nahaja onkraj solnca. Oddaljen je od zemlje za svojo in našo razdaljo od solnca, kar znaša blizu 400 milijonov km. Vsled te ogromne razdalje jc poslal žc .itak mali planet Mars tako majhen, da nam tudi opazovanje, z velikimi daljnogledi nc pove ničesar. Marsova plošča jc sedaj 50kral manjša kot pa v času opozicije, n. pr. avgusta 1924 ali novembra 1926. Jupiter vzhaja po 9. uri zvečer malone ravno na vzhodu. Njegova pot preko neba gre tedaj blizu nebesnega ekvatorja. Sedaj je v ugodni legi za opazovanje Jupitrovih lun, kar ne bodo zanemarili oni, ki imajo lc nekoliko boljši daljno-gled. Saturn se nahaja zvečer o prvem mraku zahodno in nekoliko višje od rdeče zvezde An-larca v Škorpijonu. Kdor sc spominja, kje je bil Saturn pred letom dni, bo videl, kako malo i/pre-menc planeti z dolgo obhodno dobo svoje mesto med stalnicami. Zato se nam ni čuditi, da so imeli planet Neptun zaznamovan sprva kot zvezdo stalnico in da so ga preje izračunali, preden so ga videli. Iz istega in drugih vzrokov bodo astronomi težko kdaj odkrili šc kak nov planet. Ameriški astronom Pickering meni, da obstojajo šc trije planeti, ki so pa že v tako silnih razdaljah, da jih z daljnogledi ne bo nikdar mogoče opazovati. Skrajni planet rabi po Pickcringu pol milijona let za enkratni obhod krog solnca. Stalnicc. Blizu južnega obzora sc nahaja An-tares v Škorpijonu. Zvezda nad njo je planet Saturn. Spica v sozvezdju Devicc jc tako| zvečer blizu jugozahoda. Arktur sc nahaja visoko nad jugozahodnim nebom. Oje Velikega Voza kaže proti jugu ravno v smer proti Arkturju. V zenitu imamo Laboda, kjer jc najsvetlejši del Rimske ceste. Zahodjio od Rimske ceste, tudi blizu zenita je Lira z Vego. Pod Labodom jc Orel tudi v Rimski ccsti. Utrinki. V avgustu imamo več manjših rojev utrinkov. Od večjih rojev je pa oni, ki se. kreše od 9. do 14. t. m. Imenujejo se ti utrinki perzcidi, ker izhajajo navidezno iz sozvezdju Per-zeja. Značilnost perzcidov jc velika hitrost in bar-vanost utrinkov. Perzcidi so v zvezi z kometom 1863, III. Razpadli komet je sedaj roj utrinkov. Obhodna doba tega eliptičnega obroča, ki sc v teh dneh približa zemlji, znaša 120 let. Hitrost drobcev jc v sekundi krog 40 km. Večina drobcev zgori že v višini krog 100 km. Večji morejo priti tudi v globlje zračne plasti. Prav veliki pa padejo na zemljo. Navadno sc veliki utrinki, me-teori, šc v zraku razlcte, V njih sredini vlada še kozmična temperatura, t. j. —273° C, na površju sc pa ugreje, ko šine v ozračje, do žarenja. Vsled toplotne razlike nastanejo v snovi prisilne napetosti, katerih posledica jc, da kamen poči, kakor da bi ustrelili s topom, in se razleli na drobne kose. ■SESBBaBIHaillHBSHBBHSBBBIBPliHBHBIBaBB Nikolaj Ljeskov: Začarani romar. 32 — Saj niti ne veste, kdo sem. Nisem vaše gore list. Imel sem svoje tlačane. Če se mi je poljubilo, sem dal šibati na konjušnici prav dosti takih kmetavzov, kakor ste vi tukaj. Res, da sem vse izgubil, a io je Bo^ hotel, tako je in nič drugače. Zadela me je božja jeza. Vam pa ni dovoljeno, da mi kaj zalega storite. Sluge mu niso verjeli in so ga zasmehovali. Postopač jim je pripovedoval, kako je živel, se vozil s kočijo, nagnal iz mestnega vrta vse gospode, ki niso bili častniki, in se nekoč pripeljal na obisk k guber-natorjevi ženi popolnoma slečen. — Zdaj pa, sem proklet, radi tega divjanja, — je rekel. Srce mi je oka-menelo, da je moram vedno namakati. Daj mi torej žganja! Nimam sicer denarja, da bi plačal, požrem pa vpričo vas steklo. Neki gost mu je res naročil žganje, da bi videl, kako bo steklo žrl. Postopač je takoj šilce zvrnil in pošteno izpolnil obljubo: pričel je hruslati stekleno šilce in. ga vpričo vseh pojedel. To se je vsem zdelo jako zabavno, da se je vse režalo. Meni pa se je zdelo, da bi mož moral vsaj poplakniti želodec po tem hru-stanju. Naročil sem zanj drugo šilce, a ga nisem silil, naj steklo poje. — Ni treba — sem mu rekel — ne griži. — Bil je hvaležen in mi iztegnil roko. — Najbrž — mi je rekel — si zrastel med služabniki v grajščini. — Sem. Res sem zrastel v grajščini — sem pritrdil. — No, vidiš, — je rekel. — To se takoj vidi. Ti si drugačen kakor one svinje. Grand-merci za tvojo prijaznost. — Ze prav, — sem rekel, — le pojdi zbogom. — No, — je origovorii, — prav rad bi se kaj pomenil s teboj. Naredi mi no prostor, da se usedem k tebi. — No, zaradi mene, — sem rekel — sedi. Usedel se je poleg mene, pričel praviti, kakega dobrega pokolenja je in kako sijajno je bil vzgojen. Na to pa je dejal: — Kaj pa piješ? čaj? — Čaj, — sem pritrdil. — Če hečeš, tudi tebi na-točini. — Hvala, — je rekel, — a čaja ne maram. — Zakaj ne? — Zato, — je rekel, — ker je za me čaj preslaba pijača. Naroči mi rajši še eno šilce žganja!... Na ta način si je priboračil trikrat zaporedoma žganje, da sem se aa zavolj tega hudo naveličal. Še bolj zoprno mi je lilo, da mi je povedal jako malo resnice. Venomer se je bahal iti se povzdigoval do nebes, potem pa zopet obupaval in se jokal. Vse skupaj je bila sama bedarija. — Le pomisli, — je rekel, — nisem navaden človek. Bog me je ustvaril istega leta kakor carja, in enako sva stara. — No, kaj pa je na tem? — Le pomisli, v kakšnem položaju sem bil kljub vsemu temu! Sreča mi ni bila usojena. Postal sem ničev človek. Vsi me prezirajo, in to si vprav zdaj videl. — Obenem pa je zopet zahteval žganja, a to pot ga je naročil že kar celo steklenico. Razpredel mi je prav dolgovezno zgodbo o trgovcih, ki so ga imeli za norca po krčmah, končno pa je dejal: — Vsi so suroveži, ki mislijo, tla imam prav lahko življenje, in da ni težko izpiti žganje in steklo pohru-stati. Ampak, io je težak poklic, prijatelj, in marsikdo mu ne bi bil kos. Jaz pa sem se navadil. Vem namreč, da moram pokoro delati, in zato vse to trpim. — Ne vem, ali je dobro, da ostaneš pri tem poslu, — sem pričel modrovati. — Ali ga ne bi rajši opustil? — Opustil? — mi jo odgovoril.,— O-ha, prijateij, tega pa ne smemo storiti. — Zakaj pa ne? — sem rekel. — Ne smem, ker imam dva vzroka, — je odgovoril. — Prvič zalo ne, ker ne bi prišel brez žganja nikoli v postelj, ampak bi hodil in hodil. Drugič pa ne zavolj svoje kristijanske vesti, in lo je glavni vzrok. —■ Kaj pa lo pomeni? Razumem, da ne prideš v postelj, ker povsod stikaš po pijači. Ne morem pa verjeti, da ti ne bi kristijanska vest pustila odkrižati se te gnusne razvade. — No, to je umljivo, če mi ne moreš verjeti. Saj isto pravijo tudi vsi drugi... A premisli: če bi jaz to svojo navado zavrgel, pa bi jo pobral kak drug človek, mar bi bil dotičnik vesel, da jo je našel in moral postati pijanec? — Bog obvaruj! — sem rekel. — Mislim, da ne bi bil vesel. — A-ha!, — je rekel, — laka je ta stvar. Če pa že moram trpeli in ne sme biti drugače, potem me vsaj spoštujte radi tega. Naroči mi šc eno steklenico žganja. Potrkal sem po mizi, naj mu prineso pijačo, in poslušal šo dalje, ker me je pričelo zanimati. On pa je nadaljeval na tale način: — To je tudi edino spodobno. Naj se rajše konča ta muka z menoj vred, ne da bi zadela še koga drugega. Saj sem iz dobre rodbine in imel sem pravo vzgojo: v naj nežnejših letih sem molil samo francoski. A bil seni neusmiljen, mučil ljudi, zakvartal svoje podložnike in prodal matere proč od otrok. Vzel sem bogato ženo in jo spravil prezgodaj v grob. Vsega sem bil sam kriv, pa vendar pričel godrnjail zoper Boga: češ, zakaj mi je dal tak značaj. No, Bog me je res kaznoval: dal mi je drug značaj, tak, da nimam prav nobenega ponosa v sebi: ljudje mi lahko v obraz pljujejo, zaušnice dajejo, da se lc napijem in na vso pozabim. Kako? sem vprašal. — Zdaj torej nič več ne godrnjaš, da imaš tak značaj? IBIIESSi 44 >. .2, .o t. M <- n cj o n w t- 5! N « U co <; ci . B o 3 .. - « ■3 g -H 5 3 S s a S tO £> 3 a Ž o - s I i • ° .£ > tf "3 O) ," 'd -t ° Si -s r.j I O OD ' -S & .3 - j » S u) ci n t-, S S O •a * r> o o Š ^ « w ra c (v> B P N -- M g O g ^ iJ J. >-) N "S « ^ s > T X . I f e g ' ° -s .g .9 3 - S Q .9 S Š" ?! > a. i < S « 1 g « £3 r- . in c « ^ sn a 3 S 5 - v $ > ? y §52.9 š * | i s ^ jf '3 « »r 3 M >3 e -Sljs 6 <« a a 2. ce o < B K = 111 = 111 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Hajmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 —■ Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. I Prosfes/užbe Trgov, vajenko zdravo in pošteno, sprejme takoj trgovina z mcš. blagom v Ljubljani. Na-»lov v upravi pod 5958. Potrebujem več sekačev za sekanje mehkega lesa. Plača po dogovoru. Oglasi na Drago Kobi, Maribor, Cankarjeva ulica 1. Sprejmejo se takoj 3 trg. pomočniki za galanterijo, ki bi even-tuelno potovali. Ponudbe z zahtevo plače in sliko pod šifro »Agilnost« na upravo »Slovenca«. 5961 HL9FEC k honjem, trezen, priden in pošten, se takoj sprejme. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 5735. Izvežbani GODBENIKI na pihala se sprejmejo k dobri kapeli. Instrumenti so na razpolago. Nastop takoj! Več se poizve pri g. Lešnik, Cankarjeva ul. 5, Studenci p. Mariboru. Služba ORGANISTA in CERKVEN1KA se razpisuje v Šenčurju pri Kranju. Nastop s 1. oktobrom. - Pogoje pove Župni urad Šenčur pri Kranju. 5914 PRODAJALKA vajena vseh gospodinjsk. del, išče mesta na deželi. Grem tudi par mesecev samo za hrano. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Začetnica« 5928. Jčfoprocfct? Vsakovrstno zlato hupule po najvišjih cenah Černe, juvellr, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3 RAZPISUJEMO dobavo 10.000 kilogr, CEMENTA. Ponudbe je vložiti do 10. avgusta t. 1. Več se izve pri Direkciji držav, rudnika Zabukovca, pošta Griže 5989 RAZNO: Parni stroj 45 HP, parni kotel, ležeči za nizki pritisk, stroj za likanje perila, cirkul. žaga, biljard (Seifert), več navadnih miz, stolov in garnitura (divan in preobleč. stoli). Vse že rabljeno ali vendar v prav dobrem stanju, se ceno proda. Hotel »Slon«, Ljubljana. Usnjarija v lepem trgu Savinjske doline se ugodno proda. Naslov na upravo pod: »Usnjarija« štev. 5929. Pozor rezervni častniki! Uniforme %ze ;t trebščine se dobijo pri: Simon Klimanek, Ljubljana, Selenburgova ul. 6 Motorno kolo »Cindat« prodam, dobro ohranjeno. Ogleda se v gostilni »Novi Svet«, Go-sposvetska cesta, kjer se izve tudi ceno. 5879 GOSTILNA na prometni točki — se odda na račun krojaču, šivilji ali kakemu vpoko-jencu. Ponudbe pod šifro: »Gostilna« št. 5930 na upravo »Slovenca«. STANOVANJE z vso oskrbo, za dijaka trgov, šole, se išče pri profesor, družini ali vpo-kojenem učitelju. Strogo nadzorstvo pogoj! — Ponudbe na Poštni predal št. 69, Ljubljana. 5872 CnUn opremljeno, z OUIJU elektr. razsvetljavo, poseben vhod, se išče. Ponudbe na upravo pod šifro »Takoj« 5981. //asa obrt Oves in koruzo kupite najcencje pri tvrdki VOLK, LJUBLJANA HesljcTa cesta 21 Veletrgovina z žitom Jabolčna sladka mezga, od najboljših vrst jabolk dobro ukuhana - se razpošilja tudi v manjših količinah v poštnih zavitkih. Zahtevajte cene! Dževad Prcič, Tuzla. 6003 Posestva Izvrstno upeljana TRGOVINA v Ljubljani, z nad 1 milijon Din letnega prometa, se radi potovanja ugodno proda. Za obrat in odkup potreben kapital 130.000 Din. Ponudbe do 8. t. m. pod značko: »Eksistenca« št. 5991 na upravo »Slovenca«. 7stllV!llf) O'3 prerani smrti naše LdllVultl. ljubljene soproge, hčerke, sestre in tete, gospe Antonije Gorenc izrekamo tem potom našo toplo zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem lepega cvetja in vencev, čč. duhovščini, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke in končno vsem številnim prijateljem in znancem za čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti. — Še enkrat vsem: srčna hvala ! Ljubljana, dne 21. avgusta 1927. ŽALUJOČI OSTALI. Strokovniaki so si edini v tem, da so „WI(K" ČASE in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo W«ck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene. — — po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan in iagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta štev. 12. Najboljše KOLO in šivalni stroj v materijalu in konstrukciji je samo GEMTZMER, adler in phčnix Večletna garancija. Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri Josip Petelinc-ij v ljubljahi ob vodi blizu Prešernovega spomenika noUliP'1 let, siro-UGMIlti ta brez staršev (sedaj v drž. dečjem domu), ki je dovršila meščansko šolo in z odliko napravila malo maturo, išče dobro družino, ki bi ji omogočila študij na učiteljišču ali jo sprejela za svojo. Informirati se: Franc Gabrovšek, želez, uradn., Maribor, Magda-lenska cesta štev. 73. Salonski klobuki Ivan Bartušek, Zagreb se je preselil v llico štev. 7. Trgovci, pozor! »miNERUH" namizno Olje v priznano nepre-kosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani. Odvetnik Vino iz lastnih goric kakor Silvanec, Rizling itd. prodaja po nizkih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta Stev. 21. Dr. Filip Rumbatovic je otvoril svojo pisarno v novi Beraničevi hiši v MARIBORU, Kralja Petra trg 1, I. nadstr., desno. Kje Vas išče sreča v Ljubljani? Le pri Miti .Dobo' ki Vas bo osrečila in Vam kot desetemu kupcu podarila EN PAR ČEVLJEV po lastni izbiri BREZPLAČNO. — Torej srečni odjemalci, ne zamudite ugodne prilike, ker se bo prodajalo od 2. avg. dalje. Trgovina »Doko«, Ivan Carman najboljša reklama so oglasi v ..Slovencu"! Odpri oči! Za izdane reklamne bankovce plača moja blagajna vsakemu prinesitelju takega reklamnega bankovca pri nakupu letnega blaga za 100 Din v gotovini 10 Din. Veletrgovina Trgovski dom, Maribor, lastnik I. Pregrad Prihodnja reklama bo zopet senzacijonalna. Posojila Drž. Hipotekarne Danke. »Državna Hipotekama Banka« poživlja vse, na ozemlju Hrvatske, Slavonije in Slovenije bivajoče, ki iščejo posojilo, da svoje prijavnice za posojila (dokler se ne odpreta podružnici v Zagrebu in Ljubljani) odpremijo na centralo Državne Hipotekarne Banke v Beogradu, Izpolnjenim prijavnicam, opremljenim s takso in stroškovnikom za precenitev, naj se priložijo sledeči dokumenti: a) Ako se posojilo išče na zemljišča: 1. Situaciski načrt, 2. posestni list, 3. izkaz o obremenitvi, 4. potrdilo, da je plačan davek. b) Ako se posojilo išče na posest v mestih in malih mestecih, je priložiti tudi 1. načrt. Ako je zastavna posest "mestno stavbišče, samo situacijski načrt; ako so pa stavbe: situacijski načrt, fasada, prerez (profil), tloris temelja, pritličja in nadstropij, 2. posestni list, 3. izkaz o obremenitvi, 4. potrdilo, da je stavba postavljena v odobreni črti regulacijskega načrta dotičnega mesta, 5. potrdilo o plačanem davku za zadnje četrtletje, 6. zavarovalna polica z zadnjo plačano premijo. Na cerkve, šole, gledališča, društvene dvorane, industrii-ska podjetja in na kinematografe posojil ne dajemo. Lestvica stroškov za precenitev je tiskana na prijavnici. Prijave z dokumenti naj se pošljejo v priporočenem pismu, a stroški po nakaznici ali po čeku Državni Hipotekami Banki v Beogradu. Albina Dogafaf izdelovalnlco perila Židovsha ulica ši. 1 sc gc preselila v GraMSIe St. 13/1. Prešernova ulica štev, 9 na dvorišču. Žalostna sporočava v svojem imenu in v imenu ostalih sorodnikov, da je Vsemogočni poklical k Sebi v boljše življenje najino ljubo mamo, gospo Karolino Remec, roj. Ogorelec vdovo po e. kr. brzojavnem uradniku, slovenskem pisatelju Pranju Remec. Mirno so v Gospodu zaspali v starosti 74 let, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb drage mame bo v torek, 2. t. m., ob 4 popoldne iz Metelkove ulice št. 1 (nasproti cerkvi Srca Jezusovega; k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo opravila v župni cerkvi sv. Petra v sredo, 3. t. m., ob 8 zjutraj. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1927. Bogomil Remee, prof. I. realne gimnazije, Vladimir Remec, inženjer, sinova. Marija roj. Debevec, Helena roj. Pollak, snahi. Bogomil, Vera, Bara, Vlada, Vladimir, Jakob, Peter, vnuki. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karal Č*& I*daiateli: dr. Ff. Knlov«c, rednik: Franc Terneiilav.