Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 53263 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATA/UR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. post. Il gruppo NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVIII - N. 5 (364) Udine, 15. marka 1967 Izhaja vsakih 15 dni Vstajenje Velika noč ni samo in zgolj cerkveni praznik, je namreč še Marsikaj več. To je predvsem ln tudi družinski praznik, nekaj Božiču ali Novemu letu podobnega, hkrati pa je tudi praz-nik dokončne zmage pomladi nad zimo. Zato naj ne bo letošnja Velika noč samo v znamenju Kristusovega vstajenja, temveč Predvsem v znamenju novih °biskov beneških domačinov V tujine, saj bodo na ta praz-nik zagotovo prišli domov še tisti, ki jih naše oko ni uzrlo v družinskem krogu med bojnimi in novoletnimi prazniki- In v t&n smislu toplo po-t-dravijamo za velikonočne praz-nike v naši sredini še tiste beneške emigrante, ki jim kruh re%e tujina, a jih domovina, domačija vedno tako rada sprejema v svoje naročje, pa četudi samo za nekaj dni ali nekaj ur. Zap sali smo že, da je Velika "°č tudi dokončna zmaga pom-tadi nad zimo, je praznik vstajenja in novega rojstva vsega: tastlm, gozdov, polj in tudi kludi. V tem smislu pozdravimo Veliko noč kot resničen Praznik pomladi, kot začetek svetlobe in toplote, kot zma-Š°slavje luči nad temo. Naj bo ,0rej letošnja Velika noč zmagoslavje in praznik svetlobe in radosti. Če je Velika noč dalje praz- nik Kristusovega vstajenja, čemimo to le kot simbol Vstajenja mladega, novega živ- jenja in kot zmago tega živ- ,eyija nad smrtjo. In prav zato v tem zmagoslavju življenja nad smrtjo pomislimo ob tem Prazniku tudi na to, da žal, na Vsej zemeljski krogli, še vedno Zmaguje povsod življenje ’!ad smrtjo. So ljudstva in de- na svetu, kjer kljub prazni- ,11 vstajenja, gospoduje smrt se noče in še noče zavedati, da ; • le zapisana prav smrti sami, Sai ob Veliki noči lahko mirno ^Pišemo, da verjemo v živi j e-in luč, ker je Velika noč Prav praznik tega, kar je naj-ragocenejšega na tem svetu, Paznik človekovega vstajenja ln vstajenja narave, njunega koletnega in novega rojstva. ^i lahko pisati uvodnikov ob akŠnih praznikih kot je to Ve-1 a noč. Toda to pot smo ga aPisali z veseljem in radostjo ' °» ker vemo, da se bodo šte-j mi emigranti iz Benečije vrnila svoje domove in v vsej 0lnladanski lepoti pozdravili S^(fi košček prelepe domače de-^QlCe’ ki jim, kljub svoji rev-vendar ne odreka tiste-* kar daje sleherna mati — . P^i, dobrodejen in lep spre-n ^ ter čudovito počutje v nje-^ naročju. Zato naj bo letoš-Melika noč ne samo praz-t Vstajenja in zmage luči nad v _°> temveč tudi praznik t^tve beneških Slovencev za ,enntek ali dva pod rodni krov °^ov. V RABELJSKEM RUPNIKU V KANALSKI POLISU Zasulo dva rudarja Bogumila liavsa iz Rabelj na ubilo na licu me* tu, Marcela Beligoja iz Pedrože nad Fojdo rešili smrti po IT urah - Keireee v tem rudnikn so zelo pogoste - Protestna stavka rudarjev Pretekli ponedeljek je bil za prebivalce Rablja črn dan. Okoli 19. ure so zaslišali strašen pok in začutili potresni sunek, ki je do dna duše pretresel posebno one, ki imajo svojega človeka v rudniku in vedo koliko človeških žrtev je že terjal prav ob takih sunkih. Takoj se je zvedelo, da je prišlo v rudniku do eksplozije in tudi ugotovili so takoj, da manjkata dva rudarja: 32 letni Bogumil Kavs, po ro- du iz Bovca in stanujoč z družino v Rablju in 52 letni Marčel Beligoj iz Pedrože nad Fojdo. Reševalne skupine so se takoj lotile dela, da bi rešile rudarja, ki sta delala ob trenutku eksplozije kakih 200 metrov globoko v podzemlju. Reševanje je bilo zelo naporno in dolgo, kajti rov je zasulo kakih 600 ton peska in kamenja. Beligoja so po 17 urnem naporu končno našli živega in nepoškodovanega, dočim so dobili Množica ljudi pred vhodom v Rabeljski rudnik nestrpno čaka, da bi izvedeli kaj več o strašni nesreči, do katere je prišlo zaradi eksplozije v rovu Kavsa šele drugi večer, a na žalost mrtvega. Zelo verjetno je, da je bil Kavs takoj mrtev, ko se je nanj usula masa zemlje. Kavs in Beligoj sta delala v istem rovu kakih deset metrov narazen eden od drugega. Vrtala sta skalo s pnevmatičnim kladivom in vanjo zabijala debele žeblje, da bi strop bolje vzdržal. Kar naenkrat je močno eksplodiralo in ugasnila je luč. Beligoja je vrglo več metrov naprej proti steni, Kavsa je pa verjetno takoj zasulo in ubilo, ker ni nihče slišal njegovih klicov na pomoč ali kakšno drugo znamenje. Beligoj, ki je obležal ves prestrašen vznak, je še dolgo slišal kako so pokale nad njim skale in se je bal, da bo še enkrat ekspodiralo. Smrti sta ušla še dva druga rudarja, ki sta delala v sosednjem rovu: 48 letni Giuseppe Guerra iz Humina in 23 letni Sergio Zan-chiello iz Rablja. Prvega je skala zadela v nogo in ga vrglo v nasprotno smer, kjer je bil Beligoj, nekoliko naprej je bil pa Zanichelli, ki je ostal popolnoma nepoškodovan, le pretresen od strahu. Rabeljski rudniki kjer kopljejo svinčeno in cinkovo rudo, so zelo stari, saj so jih izkoriščali že v srednjem veku in so prišli pod Italijo šele 1919. leta. Važnost so do- bili pravzaprav šele pod habsburškim imperijem, ko so postavili v Podkloštru (Arnoldstein) topilnico svinca. Leta 1933 je prevzela rudnik za 30 let «Società mineraria del Predii» in leta 1963 je prišel pod upravo AMMI, Sedaj je tu zaposlenih okoli 700 ljudi, od katerih kakih 70 prihaja iz Bovškega po tunelu, ki poteka pod Rabeljskim jezerom. Nesreče, in tudi smrtne niso redke, se tu dogajajo zelo pogostoma. Pravijo, da je ta edini rudnik v Italiji, kjer prihaja do tako pogostih nesreč. V Evropi se menda samo na Češkem dogaja nekaj podobnega, kjer prihaja tudi dostikrat do eksplozij v rudniku. Tehniki si ne vedo razlage. Vsekakor so tudi rudniške naprave zelo stare, ki tudi pripomorejo, da pride do smrtnih nesreč. Tudi tokrat, ob tej strašni nesreči, so rudarji stavkali v znak protesta, da bi končno že zboljšali varnostne naprave. Pokojni Kavs je bil med rudarji splošno priljubljen. Znan je bil tudi med planinci, kjer se je odlikoval kot reševalec, saj je marsikateremu rešil življenje. Zapušča 28 letno ženo Ljudmilo Kravanja in dve triletni dvojčici. Njegovega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi, ki je zasula grob s številnim cvetjem in venci. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii VAŽEN SESTANEK V VIDMU Za uvedbo ukrepov v korist zadružništva Nujno potrebno odobriti vsa osnovna pravila o zadružništvu da se uskladijo gospodarske dejavnosti - Sestanka so se udeležili zadružniki iz Vidma, Gorice, Trsta in Pordenona Vodstva zadružnih zvez iz Vidma Gorice, Trsta in Pordenona so imela prejšnji teden sestanek na sedežu deželnega odbora za zadružništvo v Vidmu, na katerem so proučili sedanji položaj deželnega zadružništva glede na gospodarski položaj in na važne pobude raznih deželnih ustanov ter v zvezi s pričakovano deželno zakonodajo o zadružnih problemih. Deželni odbor je nato povzel delovne smernice, ki so jih nakazali na tem sestanku po obširni debati, katere so se udeležili zadružniki: Poletto, Orsettig, Giacometti, Man-fredini, Ferrante, Chiappino, Sorini in Tonizzo. Ob tej priliki so ugotovili, da pomeni ustanova za razvoj kmetijstva, deželnih zakonov za ureditev povedani ukrepi za vrtnarstvo, izdaja ja deželnih zakonov za ureditev potrošnje, napovedani ukrepi za razvoj socialne gradnje in drugi deželni ukrepi začetek izvajanja deželnega gospodarskega načrtovanja. Zato je tembolj potrebno tudi o-dobriti osnovna pravila o zadružništvu, da se primerno uskladijo gospodarske dejavnosti tega področja. Ukrepe v tem smislu zahtevajo ne samo zadružniki, ampak javno mnenje na splošno. Deželni odbor za zadružništvo je poudaril ob tej priliki tudi potrebo, da se organizira vrsta sestankov in razprav z drugimi zadružnimi organi in skupinami ter s predstavniki deželne uprave, da se pripravijo osnutki ustreznih deželnih zakonov in odlokov v korist zadružništva in za razvoj njegove dejavnosti. Pokrajinski kongres A.N.P.I. Kot moralna ustanova in kot predvidevajo določila statuta je bil sklican za nedeljo 2. aprila t.l. IX. pokrajinski kongres A.N. P.l. (Zveze italijanskih partizanov). Ta izredno važen shod furlanskega odporniškega gibanja se bo vršil v veliki dvorani inštituta «Manzoni» na trgu Garibaldi v Vidmu. Po proslavi dvajstetletnice odporniškega gibanja in republike se bo na pobudo A.N.P.I., ki pridobiva pri furlanskem ljudstvu vedno večji ugled in naklonjenost, razpravljal sledeči dnevni red: «Za utrditev demokratičnih idealov odporniškega gibanja in ustave, za napredno Furlanijo, ki je predstražo za mir na tromeji v Evropi, ki se je osvobodila nacizma in vojne». Na to važen kongres so vabljeni vsi vpisani in prijatelji odporniškega gibanja. Na sliki vidimo obupano mater in očeta pokojnega Bogumila Kavsa, katerega je zasul v rudniku plaz kamenja kakih 200 metrov globoko pod zemljo Marcel Beligoj iz Pedrože nad Fojdo je za las ušel smrti. Na sliki ga vidimo skupaj s prijatelji takoj ko so ga spravile na svetlo reševalne skupine Wli m Ml« FOJDA Najstarejša mamica Beneške Slovenije na pragu stoletja Pretekli mesec je praznovala svoj 99. rojstni dan Cencič Marija iz Raščaha pri Fojdi, ki je najstarejša žena Beneške Slovenije in morda tudi cele Furlanije. Rodila se je 24. februarja leta je Anton Trakonja moral v vojsko. življenje se je nekoliko izboljšalo, ko so se preselili v dolino in je mož dobil službo mež-narja v domači cerkvi. Cenčičeva je postala vdova leta 1955, ko je bilo možu 88 let. Zanimivo je tudi to, da naša mamica, ko se je priselila v Ra-ščah, ni znala ne furlanščine in ne italijanščine in zato je z vsemi govorila le slovenski. Danes je v Raščaku le malo ljudi, ki znajo slovenski, ker se je vas pofurla-nila. Ob njenem 99. rojstnem dnevu so se zbrali v Raščahu vsi njeni sorodniki in veselo praznovali ta dogodek. Čestitkam se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da bi v veselju in zdravju pričakala tudi stoto leto in potem še mnogo let. Ojačili bodo vodovod Te zadnje čase daje občinski vodovod izredno malo pitne vode in zato je občina sklenila, da ga bo dala ojačiti. Stroški za ta dela, kot predvideva načrt, bodo znašali več kot 7 milijonov lir. Sedaj bodo seveda zaprosili za deželni prispevek, ki znaša 90 odstotkov na celotne stroške. Da so razpravljali o tem problemu, so se sestali pretekli teden župan Celledoni, prisednik za javna dela Grimaz, inž. Angeli in občinski tajnik geom. Argeo Zappetti. IZ IDRIJSKE DOLINE iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiii Iz Nadiške 99 letna Cencič Marija 1868 v Robediščih, ki so bile takrat pod Avstrijo. Poročila se je v čenebolo z Antonom Tranko-njo, ko ji je bilo 25 let. Ni se hotela poročiti v domači fari in zato je pobegnila z doma in se poročila v Fojdi. Naša stara mamica je bila vse svoje življenje jako delavna žena. Rodila je devet otrok, dva fanta in sedem deklet, od katerih so še štiri žive. Do leta 1920 so živeli v čeneboli, kjer ni bilo njihovo življenje nič kaj rožnato, ker Razširili bodo strokovno šolo število učencev na strokovni šoli v Čedadu narašča iz leta v leto in zato jo bodo morali letos razširiti. Porušili bodo del stare zgradbe in zgradili večje in moderne lokale, kjer bodo risalnice. Stroški za to delo bodo znašali en milijon 600 tisoč lir. Deželni prispevek za športno igrišče Deželni organi so te dni nakazali čedadski občini 450 tisoč lir prispevka za ograditev športnega igrišča «Martiri della libertà», to je 90 odstotkov na celotne stroške. Za spomenik padlim «Cassa di Risparmio» iz Vidma je nakazala 100 tisoč lir kot prispevek za dokončno izdelavo spomenika padlim. Podbonesec Mali obmejni promet skozi štupco Meseca februarja je bilo skozi obmejni prehod v Štupci vsega skupaj 22.922 prehodov; potnikov druge narodnosti je bilo 1505. V istem času je avtobus, ki vozi iz iiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii TAVORJANA Občinska bilanca izenačena Pred dnevi je občinski svet v Tavorjani sprejel proračun za tekoče leto. Kot v mnogih občinah tudi v Tavorjani predvidevajo toliko dohodkov kot izdatkov. Izdatki znaša, jo 101 milijonov 959 tisoč lir in so razdeljeni tako-le; 45 milijonov 728 tisoč lir za obvezne in neobvezne stroške; 50 milijonov 200 tisoč lir kapitalna vloga; en milijon 531 tisoč lir za povrnitev kreditov; 4 milijone 500 tisoč za posebno računovodstvo. Izvedli bodo sledeča javna dela: ureditev šolskega poslopja v Prestintu (6 milijonov lir), ureditev šolskih prostorov v Maže-rolah (en milijon lir), gradnja novega športnega igrišča (5 milijonov lir), gradnja novega vodovoda v Prestintu (10,400.000 lir) in onega v Calignanu (5 milijonov lir), gradnja mostičkov preko hudournikov in potokov (4,600.000 lir), kanalizacija v Ta-morah in v Drejanu (8 milijonov lir), ureditev poljskih poti (10 milijonov lir), ureditev zdravniškega ambulatorija in druga manjša dela (1,991.000 lir). Občinski svet je ob koncu zasedanja imenoval tudi revizorje računov za leto 1966 in člane, ki bodo v odboru ONMI (Opera nazio- nale maternità infanzia) in sprejel sklepe ožjega odbora. Hud gozdni požar v Prestintu Iz še neznanih vzrokov je prišlo pretekli teden v okolici Prestinta do hudega gozdnega požara. Plameni so zajeli kar 6 hektarjev gozda, ki se razprostira po okoliških gričih. Ogenj se je naglo širil, ker je pihal veter in teren je bil suh. Na pomoč so poklicali gasilce iz Vidma, katerim je uspelo, da so zadušili plamene v štirih urah. Gradnja novega vodovoda Pred dnevi so dali na dražbo dela za gradnjo novega vodovoda, ki bo dajal pitno vodo Prestintu. Stroški za to javno delo bodo znašali 10 milijonov in 400 tisoč lir, za kar bo dala svoj prispevek dežela. Položili temeljni kamen za kanoniko Pretekli teden so položili v Prestintu temeljni kamen za novo kanoniko, kjer bodo tudi rekreacijski prostori za mladino. To delo bo stalo okoli 11 milijonov lir. Poškodoval si je roko Mehanik Luciano Bortolo iz Tavorjane si je pri delu v delavnici močno poškodoval desno roko in se bo zato moral zdraviti 15 dni. Čedada v Tolmin prepeljal 1150 potnikov, v obratno smer pa 3300. Sv. Peter Nagla smrt Vse je zelo pretresla žalostna novica, da je umrl 44 letni mehanik Renzo Franceschinis iz Špe-tra. V jutranjih urah, ko je bil še doma, mu je nenadoma postalo slabo in njegovi domači so takoj poskrbeli za njegov prevoz v čedadsko bolnico, kamor pa na žalost ni prišel več živ, ker je med potjo izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da ga je zadela srčna paraliza. Za športno igrišče Za ograditev športnega igrišča v špetru je dežela nakazala 660 tisoč lir prispevka. Z deli bodo pričeli v kratkem. Sv. Len Javna razsvetljava Skoraj po enem letu čakanja je končno le zasvetila nova električna luč v Sv. Lenartu, Škruto-vem in Mersi. Sedaj pripravljajo, da se bo električni tok razširil na vso mrežo. Nesrečen padec na ledu V bolnico so morali peljati 40 letno Ines Collodet poročena Podreka iz Jagneda, ker je padla po ledeni stezi, ko je nesla v hlev vodo za napajanje. Pri padcu si je zlomila več reber in zato so zdravniki izjavili, da se bo morala zdraviti dlje časa. Demografsko gibanje v Gorenjem Trbilju V lanskem letu so nas za večno zapustili: Drecogna Valentin -Lazar, Bergnach Anton - Bridič Dolenj in Chiabai Giovanni - Za-baj Dolenj; rodili so se: Chiabai Lucia - Pissin, Qualizza Luciano -Ruonk Dolenj, Qualizza Silvana -Uagredis in Qualizza Germano -Blasič; poročili pa so se: Dugaro Mario - Srguorju s štulin Albino iz Zeba ja na vrtu. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Grmek Državni prispevek za javna dela Domačini so z velikim zadovoljstvom sprejeli veselo novico, da je država nakazala dreški in grme-ški občini tri milijone lir nakazila kot prispevek za izvedbo javnih del, posebno za ureditev cest, ki so bile močne poškodovane pri zadnjih povodnjah. Nesreča ne počiva Najmanj dva tedna se bo moral zdraviti 20 letni Gianfranco Chiabai iz Doline pri Grmeku, ker se je močno urezal z neko šipo v desno roko. Iz občinske seje Pretekli teden se je sestal občinski svet, kateremu je predsedoval župan Bruno Bernardo, da so razpravljali o nekaterih nujnih problemih. V prvi vrsti so govorili o prispevku, ki ga bodo prosili pri deželnih organih, da bodo izvedli sledeča javna dela: ureditev občinskega sedeža, oja-čenje javne razsvetljave, sistema-eija občinske ceste, ki vodi od razpotja pri Podrskiji do razpotja pri Salamantih in del ceste od čedadske meje do Gale pri Stari gori. Nazadnje so občinski svetovalci imenovali tudi svojega zastopnika v upravnem svetu šolskega patronata in sestavili lokalni odbor ONMI (opera nazionale maternità infanzia). Kot zastopnik občine v šolskem patronatu je Remigio Laghi, v odboru ONMI pa so: Gianpaolo Tinelli, Danilo Petrussa. Luciano Marinig, Renzo Luri in Silvani Pizzoni. Smrtna kosa Dne 1. marca smo spremili k večnemu počitku gospo Marijo Venica vdovo Floreancig iz Stare gore. Ranjka je bila zelo poznana po vsej okolici, ker je bila izredno dobrega srca in ugledna žena in zato jo bodo vaščani ohranili v trajnem spominu. Zapušča v veliki žalosti hčer in vnuke. Nesreča pri delu Pred dnevi je 35 letni Pio Batistič iz Prapotnega pri delu na polju tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil več reber. Morali so ga peljati v čedadsko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravil v približno enem mesecu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiun, lz Rezjansk doline Važen sestanek v Stolbici Pred nedavnim se je vršil v Stolbici sestanek, katerega so se udeležili župan Pericle Beltrame, dva občinska odbornika in okoli 70 družinskih poglavarjev, da so razpravljali o problemih, ki bi jih bilo treba takoj rešiti. Med te probleme spadajo ceste, razsvetljava otroškega vrtca in osnovne šole, ojačenje vodovoda in gradnja nekaterih poljskih poti. Župan je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da bodo ti problemi rešeni vsaj v teku dveh let. Ljudje komaj čakajo, da bi jim res kaj naredili, ker je ta dela žare-1 potrebno izvesti. Za cesto v Liščece Ljudje iz Liščec so z nadvs* velikim veseljem sprejeli novico da je deželni odbor sprejel sklep da bo dal potreben prispevek zs temeljito popravilo ceste, ki vod> iz Liščec proti Gozdu. Ta cests je namreč v tako obupnem sta n ju, da ni mogoče več voziti p« njej. llllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllH1 lz Terske doline Folklorna skupina nastopila V Veroni Dne 17. marca bo folklorni skupina «Chino Ermacora» it Cente nastopila v Veroni, čez zi; mo je skupina narasla za neka) elementov in tudi izvežbala se jf dobro, zato je pričakovati lep uspeh. Državni prispevek podpornemu društvu Te dni je prišla na občino vest da je država nakazala podporna mu društvu (ECA) pol milijoni lir prispevka, ker se nahaja v za lo slabem finančnem položaju. ^ čentski občini je namreč dosti ubogih ljudi, katerim mora pomagati ta podporna ustanova. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli1 Iz Krnatske V Tipani pogorela avto in sen# Pretekli teden je prišlo v gof njem zaselku Tipane do zelo hudega požara, ki je uničil avtomobil Fiat 600 in senik, v skup# vrednosti okoli enega milijona lit Ogenj se je razvil kmalu po po‘ noči, kakšne pol ure kasneje, je Bepo Vazzaz tam parkiral. I# srečo so ogenj kmalu opazili # ga s pomočjo gasilcev iz Vidn# do jutra pogasili. Karabinjerji S? uvedli preiskavo, da bi izvede# kako je prišlo do požara, ker # gleda, da je nekdo namenom9 zažgal. ■ ■llllllllllllltllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»"* So vod n je Ureditev občinskih cest v sovodenjski občini Pred dnevi so dali v zakup de# za ureditev občinskih cest in p°' pravilo obcestnih zidov v soV in človeškem. Resnična dvojezičnost Je rnožna samo tam, kjer si vsi prizadejo, da obvladajo oba jezika in ni to Rejeno samo na določene uradnike In Pravne organe. Med najbolj učinkovita sredstva za Prambo koristi manjšin so njihove avto-z°rnne organizacije. Zato je utemeljena loteva, da mora biti manjšina pri reševa-I " njenih bistvenih vprašanj aktivno ude-*ena prek svojih organizacij. v zvezi s sklepi in zahtevami prejšnjih ®šanj ugotavlja. Unione degli italiani dell'lstria e di Flu-® sledeče: Naraščajoče zanimanje političnih orga-lj. Polj za popolno rešitev problemov ita-JPnske narodne skupnosti v Jugoslaviji, r, ?6bn° je treba v zadnjem letu omeniti Q. ude komisije za narodnosti pri SZDL Reka in medobčinske komisije v (ria ru' mnčn0 moralno oporo komisije za jPnjšine pri SZDL Hrvatske, v zadnjem I pa vedno bolj obvezujočo zavzetost „l ršnega komiteja ZK Hrvatske. Čeprav r,. 'Rogoče v celoti oceniti vpliva ome-jPih obveznosti, ker so še v razvoju, ga/am° ugotoviti, da se je ustvarilo dru-8v“n° ozračje s popolnim priznanjem ra,.°.,)0nrine akcije, ki jo je v zadnjih letih dl plIPla Unione degli italiani dell'lstria e .j. 'Ume na vseh področjih, sivn osnovni pogoj, da se premaga pa-n°st na občinski ravni, posebno pri vsakdanjem delu upravnega aparata in raznih specializiranih služb. Žal ni opažati na tem področju ukrepov, ki bi bili obvezni za izvajanje ustavnih določil v odnosu do italijanske etnične skupine. Na tem področju je napredek samo formalen, ker ni bilo kapilarne prepričevalne akcije in glede izvajanja zakonskih določil (zlasti glede dvojezičnosti). V tem pogledu ni bila organizirana v izbraževalnih in kulturnih ustanovah večine in med prebivalstvom, ki se je preselilo iz notranjosti, proučitev zgodovine italijanske etnične skupnosti itd. Vzporedno s podporo političnih organov se je začela akcija za spremembo nekaterih zakonov Socialistične republike Hrvatske, občinskih statutov in tudi same ustave SR Hrvatske, ki so se v praksi izkazali za pomanjkljive ali neprimerne v nekaterih delih, ki zadevajo ravnanje z narodnostnimi skupinami. Spremembe ustave in zakonov bi morale slediti parlamentarni razpravi, ki bi osvetlila probleme z vseh strani in vzbudila večje zanimanje javnosti. Med še nerešenimi problemi so še sledeči: Sprememba tistega dela šolskega zakona za narodnostne skupine, ki določa, da so te šole namenjene pripadnikom narodnostnih manjšin in jih tako izenačiti z drugimi šolami, da je mogoč svoboden vpis vseh tistih, ki izpolnijo splošne pogoje, toda brez potrebe, da bi dokazovali ali izjavljali pripadnost k določeni narodnosti. Med drugim bo sprememba v tem smislu uskladila omenjeni zakon z zvezno ustavo. Iz istih ustavnih razlogov morajo biti vsi dokumenti dvojezični za vse prebivalstvo tam, kjer je ugotovljena prisotnost italijanske skupine. To pomeni, da bo do morala biti spremenjena stališča, po katerih je odločujoče uradno številčno stanje v posameznih krajih. S tem v zvezi Je treba razveljaviti vsa navodila, po katerih je odvisna izstavitev dvojezičnega dokumenta od izrecne zahteve prizadetega. To velja za izdajanje vseh dokumentov. Tak ukrep bi odpravil mnoga nerazumevanja in bi odpravil neenakopravnost na širokem področju javnih odnosov. Na osnovi načel o samoupravljanju in zaradi didaktičnih nujnosti je treba zagotoviti avtonomijo šolstva z italijanskim učnim jezikom. Poleg tega je potrebna uskladitev ustav SR Hrvatske in SR Slovenije in izpopolnitev občinskih statutov z vsemi tistimi določbami, ki jih predvidevajo splošna ustavna načela in za katere pokaže vsakdanja praksa, da so potrebna, da se zagotovi enakopravno ravnanje z italijansko manjšino. Poudariti je treba, da bo občutljivost upravnih aparatov okrepljena glede izvrševanja zakonov, če bo z ustrezno kadrovsko politiko omogočena izdatnejša prisotnost pripadnikov italijanske etnične skupine. Iz istega razloga je treba vztrajati, da bi v organe delovskega in družbenega samoupravljanja vstopali v večji meri kvalificirani predstavniki manjšine, ki bodo po svojih sposobnostih, občutljivosti in čutu dolžnosti v narodnostnem smislu ter z izkušenostjo sposobni verno izražati hotenja italijanske etnične skupine. Poseben problem predstavljajo še vedno statuti delovnih organizacij, v katerih niso upoštevane potrebe pripadnikov narodnostne skupine. Isto velja tudi za javne ustanove; v večini primerov ni omogočeno vajencem polagati izpitov v materinem jeziku ali uporabljati isti jezik v odnosih z upravo. To stanje sili člane italijan ske etnične skupine, da zanemarjajo uporabo materinega jezika v svojih odnosih kot soupravljavci tudi tam, kjer obstajajo ugodnejši pogoji in ozračje za polno dvojezičnost. Dolžnost občinskih skupščin v tem pogledu je, da sprejmejo določbe. Dolžnost upravnega aparata pa je, da v celoti izvaja statutarne določbe. Občinski organi se pomanjkljivo zanimajo in so premalo občutljivi za probleme italijanske etnične skupine. Pogosto izenačujejo italijanske kulturne krožke s kulturno umetniškimi organizacijami večine, s čimer zanemarjajo posebno funkcijo omenjenih krožkov. Potrebno je izpopolniti mrežo italijanskih kulturnih krožkov in čitalnic. Na to nujno vprašanje je treba opozoriti tudi politične in upravne činitelje na kvarnerskih otokih. Unione degli italiani dell'lstria e di Fiume je na osnovi svojih pravil in programa okrepila napore za izvrševanje svoje funkcije in mostu med Italijo in Jugoslavijo. Na tem področju je dosegla pomembne uspehe z navezovanjem in razvijanjem koristnih stikov s kulturnimi in izobraževanimi ustanovami matične države. Unione bo tudi v bodoče avtonomno razvijala to svojo aktivnost, ker ni mogoč razvoj etnične skupine brez vedno širših stikov s kulturo matičnega naroda. Unione bo podpirala tudi vsako akcijo, ki bo stremela k boljšemu spoznavanju kulture, šolstva in umetnosti jugoslovanskih narodov v Italiji. Vse to lahko le pripomore k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju med dvema mejnima državama. Slovenska kulturno gospodarska zveza ugotavlja: V Italiji še ni prodrlo v zavest vladajočih strank spoznanje, da je treba manjšinsko vprašanje reševati kot sestavni del demokratične ureditve, da je treba torej v prvi vrsti gledati na probleme manjšine kot notranje vprašanje države in ne z vidika zunanje politike. Zaradi tega se ta vprašanja ne rešujejo sistematično, ampak improvizirano in občasno. Zavreči je treba misel, da so manjšine tuje telo v državi. Naravno je, da tako pojmovanje ne more tesneje navezovati manjšin na državo, v nasprotju torej, kakor si zamišljajo tisti, ki ta stališča zagovarjajo. Sodobna demokratična država mora izhajati iz dejstva, da je treba pripadnikom narodnih manjšin zagotoviti podobno kot ostalim državljanom enako ravnanje v gospodarskem, političnem in kulturnem pogledu. Treba je zaščititi njihove značilnosti in jim ustvariti varno in domače počutje. Takrat bo manjšina prenehala biti notranjepolitični še bolj zunanjepolitični problem. Za izboljšanje sedanjega stanja je potrebno sistematično proučevanje vprašanj narodnih manjšin na znanstveni podlagi in temeljito vzgojnopolitično delo. Morda bo del teh nalog opravil najavljeni urad za proučevanje vprašanj narodnih manjšin pri predsedstvu deželnega odbora, koristna bi pa bila ustanovitev posebnega instituta in še zlasti posvetovalne komisije za manjšinsko problematiko. V zadnjih dveh letih je bilo v korist slovenske narodne manjšine storjeno sledeče: Sprejet je bil zakon o osebnih imenih, po katerem morejo starši dajati otrokom osebna imena tudi v pisavi priznanih narodnih manjšin. Predsednik deželnega odbora Furlanije — Julijske krajine je najprej zadolžil enega izmed odbornikov za vprašanje slovenske manjšine. Pozneje pa je deželni svet sprejel sklep o ustano vitvi posebnega urada za zadeve narodnih manjšin pri predsedstvu deželnega odbora in je tudi izglasoval predlog vladi, naj se izpopolni kazenski zakonik z določili o prepovedi netenja narodnostne mržnje. V odbore tržaške in goriške občine ter goriške pokrajine so bili izvoljeni Slovenci, s čimer je bil zadan udarec dotedanji diskriminacijski praksi v tem pogledu. Razen Slovenskega gledališča v Trstu so tudi druge slovenske organizacije začele dobivati podporo iz javnih sredstev, toda v tako majhni meri, da imajo zgolj simboličen značaj. Na zasedanju mešane jugoslovansko-italijanske komisije je bila sklenjena ustanovitev prepotrebnega zavoda tehniške smeri v Trstu, napovedana je tudi ustanovitev enakega zavoda trgovske smeri v Gorici. Kljub temu, da je treba poudariti poslabšanje na nekaterih sektorjih, predvsem v zvezi z imenovanjem Slovencev v razne komisije in volišča, se je položaj slovenske manjšine v Italiji v primerjavi stanjem pred dvema letoma nekoliko '^boljšal. Toda položaj Slovencev še ni tak, da bi se razkrajanje slovenske skupnosti prenehalo. Temu je vzrok dejstvo, da slovenski jezik ne uživa nobene ali zelo omejene pravice in na omejenem področju v odnosu do javnih oblasti in v javnosti na splošno, da slovenske organizacije ne uživajo enake podpore kakor podobne italijanske organizacije, da niso Slovenci sorazmerno zastopani v javnih službah, Deželna uprava je objavila drugi seznam občin, ki so bile lansko leto prizadete s poplavami ali s točo in imajo pravico do pomoči. V videmski pokrajini pridejo vpoštev te-le občine: Ah ten, Foj-da, Humin, Brdo, Neme, Sv. Peter Slovenov, Tipana in še nekatere druge v okolici Pordenona, ki so jih prizadeli viharji z izredno točo v dneh 15. aprila, 11. in 25. maja, 15. in 24. junija, 7., 8., 15., 17., 31. julija, 2., 5., 8., 15., 16., 17., 18. avgusta, 5., 13., 14. septembra in poplave v dneh 3., 4. in 5. novembra 1966. Kmetje iz naštetih občin, ki so v omenjenih dneh utrpeli škodo zaradi toče ali poplav, lahko vložijo prošnje za pomoč do 3. aprila letos. Prošnje sprejemajo kmetijska in gozdarstva nadzomištva (Ispettorato dell’Agricoltura e delle Foreste). Furlanski gospodarstveniki za sodelovanje z Jugoslavijo Pred dnevi je predsednik videmske trgovinske zbornice poročal na seji upravnega odbora o gospodarskem sodelovanju raznih podjetij iz Furlanije s Slovenijo in drugimi jugoslovanskimi republikami. Četudi obstajajo trenutno določene težave v sode lovanju z Jugoslavijo, je dejal da niso skratka enakopravni na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Zaradi vsega tega ostajajo še vedno v polni veljavi zahteve, ki so bile formulirane na zadnjih dveh zasedanjih. Glavni svet SKGZ je na zadnjem zasedanju decembra 1966 posebej poudaril sledeče zahteve: vprašanja slovenske manjšine v tržaški goriški videmski in pokrajini je treba globalno rešiti v smislu republiške ustave, deželnega statuta in mednarodnih dogovorov po poti in na način, ki se bo izkazal za najbolj primernega. S tem v zvezi je potrebno še posebej poudariti pereče vpračanje beneških Slovencev, ki žive v videmski pokrajini in ki ne uživajo še narodnostnih pravic. Treba je dosledno in popolno izvajati Posebni statut londonske Spomenice o soglasju, ki mora postati no-tranjepravno obvezna. Napovedana reforma obstoječih zakonikov mora priznavati uporabo slovenskega jezika v odnosih s sodnimi oblastmi. Poleg teh splošnih zahtev je treba nujno rešiti še naslednje: razširiti zakon o slovenskih šolah na videmsko pokrajino, izpopolniti šolsko mrežo v tržaški in goriški pokrajini, urediti še vsa preostala vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo, novi deželni zakoni naj v večji meri upoštevajo koristi slovenske manjšine v deželi, prenehati z razlastitvami na Tržaškem po danes veljavnih predpisih in sprejeti nov pravični razlastitveni zakon, finančno breme za Slovensko gledališče v Trstu naj v celoti prevzamejo javne ustanove, razširiti je treba delokrog slovenskim denarnim zavodom in upoštevati pravično zastopstvo Slovencev pri obnavljanju osebja v javnih uradih in ustanovah in pri imenovanju članov raznih odborov in komisij. Samo v okviru dogovorov med strankami se doslej ta vprašanja niso rešila in tudi v bodoče ni tega pričakovati. Poleg tega so med strankami dogovori občasni in časovno omejeni ter obsegajo praviloma le obrobna vprašanja. Zato je treba ponovno poudariti nenadomestljivo prisotnost avtonomnih manjšinskih organizacij, ki jim je treba priznati, da so kvalificirane zastopnice manjšine. Spričo še zelo razširjenega nerazumevanja o vlogi in delovanju slovenskih kulturnih, strokovno gospodarskih in športnih organizacij in ustanov v Italiji, je potrebno pojasnilo, da je treba sorazmerno plodno njihovo dejavnost pripisati tudi naporom, da brani lastni obstoj, hkrati pa ni mogoče mimo priznanja, da njihovo delovanje prispeva k rasti kulturne in izobraževalne ravni celotnega prebivalstva ter pospešuje gospodarsko rast in bogati ter uveljavlja športno dejavnost celotnega področja. Slovenska kulturno gospodarska zveza se zaveda, da spada tesna povezava slovenske narodne manjšine z matičnim narodom predvsem v kulturi med osnovna jamstva za njen razvoj. Zaveda se tudi poslanstva, da vzajemno posreduje vrednote obeh narodov. Slovenska manjšina s tem bistveno prispeva k zbliževanju dveh mejnih narodov in držav. predsednik zbornice dr. Di Ma-niago, vendar gledamo naprej in hočemo ustvariti tako ozračje medsebojnega zaupanja, ki bo pomenilo trdno osnovo za nadaljnji razvoj trgovine v Jugoslaviji. V tem duhu je — po besedah predsednika zbornice — potekal nedavni sestanek med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki v Vidmu. Trgovinska zbornica videmske pokrajine, ki zajema celo območje Furlanije, je sklenila, da se bodo letos furlanska podjetja udeležila raznih razstav in velesejmov v Jugoslaviji, in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu. Ustanova za pomoč družinam emigrantov Na pobudo ministra za delo in socialno skrbstvo senatorja Giacinta Bosca je bila ustanovljena v Rimu «Ustanova za pomoč družinam emigrantov», ki bo imela nalogo, da takoj pomaga delav-cem-emigrantom doma in v inozemstvu, če so postali žrtve nesreč na delu ali prirodnih nesreč. Do pomoči imajo pravico tudi njihove družine. Pri tej ustanovi bodo sodelovali predstavniki državnih uprav, socialnih ustanov in sindikalnih de-lovskih organizacij. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiHiinni,,,,,,,,!, koristni nasveti ★ Zavese iz plastične mase smemo pribiti le z okroglimi žeblji. Žeblji z robovi namreč radi raztrgajo polivinil ali najlon. Zgornji rob zavese okrepimo lahko tudi s celofanastim trakom. ★ Če se vam zdi, da meso že malo smrdi, ga denite v razredčen kamilični čaj in ga pustite v njem 10 minut. Nato operite meso v hladni vodi. Če se vonj še ni izgubil, postopek ponovite. ★ Celo termovka lahko poči, če vanjo nalivamo prevročo tekočino. Kako bomo to preprečili? Preden termovko napolnimo, jo za nekaj časa držimo nad soparo. ★ Pretirano stepanje preprogam škoduje. Zato preprogo očistimo večkrat samo s sirkovim omelom. Pod preprogo pa pometemo in pobrišemo s suho krpo. ★ Kako preprečimo, da sir ne postane plesniv? V posodo, v kateri hranimo sir, položimo tudi košček sladkorja, pa se plesen ne bo pojavila. ★ Enkrat tedensko vlijte v kuhinjski vodovod velik lonec vrele vode, v kateri ste raztopile nekaj pralnega praška. D sadounjaku Tel mjesac je zadnji cajt, de napravimo usa djela okuol sadnega drevja. Muoramo ta parvo gledat, de je use drevje lepuo očedeno an vahri porezani. Use suhe veje naj se proč spravijo an sažgč. Posebno parporočamo namazat tiste kraje drevja, ki so rakavi (kakuo se tuo nardi smo že pisal mjesca zenarja). Tisto drevje, ki ima uši je trjeba poškropit s «karbolinej» (tuo je arborin, dendrin, neodendrin, mik-sdrin, durla an drugi, ki jih u agrarji uku-pita). Marc je tud' narbujš mjesac za uničit boljezni na drevju. Za tuo djelat je nar-buojša bordoška voda, tuo je raztopina solfata od rama an japna. Po navadi uza-memo tri par stuotne razstopine solfata od rama. Špricanje s tjem, na pusti, de bi jabuka an kruške ušafale hraste (skule). Ne pusti tud, de bi se sušilo listje par brjeskvah, jabukah, slivah an čerješnjah. S solfatom od rama je trjeba špricat u telim cajtu tud' zatuo, de varjemo sadno drevje od infekcije kakšne boljezni, ki lahko pride kar se odperejo popje. Sjerkou molj se muora uničit Use sjerkove stebla an storžš se muora uničit pred 15. aprilom. Takuo pravi dan lec, ki ga je dekretou minister za kmetijstvo. Tuo se muora nardit zavoj tegà, ki u sjerkove stebla an storžč se po zim skriva noter tist metul, ki znesé jajčka u sjerkove stebla od katerih pridijo potlé take žvali, ki razjedajo poljete stebla od sjerka an sjerkou sad. Po naše se pravi tisti sjerkovi boljezni «čarvivost». Tist škodlivac je trjeba na usako vižo uničit, če čemč mjet dobar pardjelak an narbujš je, de se uniči prjet storže an sjerkove stebla, potlé pa se skopà zemjo zlo globoko an se noter podkopa usé tiste ostanke od sjerka ki so nad zemjo. Na smijemo pozabit, de tisto djelo se muora nardit, zak če né bi se lahko ušafalo tud’ multu, zak' lec pravi, de tist, ki ne uniči pred cajtom stebla an storéé, buo štra-fan. ZDRAVILIŠČE JUGOSLAVIJA * _J S za^naAcrnLcLcU. (rta,Zet- Velikonočni pirli simbol življenja Pri vseh narodih je jajce postalo simbol kalečega življenja. Znamenje praznikov, ki v začetku zoreče pomladi kličejo nove klice v brstje in popje. Jajce pa naj bo že skromno pobarvan pirh, lepo izrisana pisanica ali le z zlatom okrašena podoba z jajci, prikliče v spomin praznik pomladi in vstajenja. Izvor velikonočnega jajca sega daleč nazaj v prve čase človeške kulture. Že starim Egipčanom je jajce pomenilo plodnost in rast. V suhi dobi so polagali nojeva jajca na Nilove bregove, da so se mladiči pod vplivom sončne topline in rečnih poplav — sami izvalili. Pri Asircih, Babiloncih in Kaldejcih je pomenilo komu darovati jajce voščiti srečo in bogato žetev. Pri narodih Bližnjega vzhoda pomeni še danes jajce simbol sreče. V koptskih cerkvah v Kairu, Aleksandriji, pa tudi v mohamedanskih mošejah vise lestenci v obliki velikih srebrnih jajc. Tudi o barvanih jajcih pišejo že stari zgodovinarji. Rimski pisatelj Elius Lampadius pripoveduje, da so rdeče pobarvana jajca prišla v navado že za časa cesarja Aleksandra Severa v 3. stoletju po Kristusu. Ko se je namreč rodil ta cesar, je baje kokoš v cesarskem kurniku znesla rdeče jajce. Po drugi basni pa spominjajo rdeča jajca na mučenje prvih kristjanov z ognjem. V zgodnjem srednjem veku je jajce predstavljalo kar podobo tedaj pojmovanega osvetja. Rumenjak naj bi pomenil sonce, ki se prosto suče v ozračju, to je v beljaku; vse pa obdaja lupina, zemeljska skorja. Germanski narodi, posebno Goti, so verovali v jajce kot v prinašalca sreče. Zato se na severu v Nemčiji, Rusiji, pa tudi na Madžarskem in kar je še bolj čudno, tudi na Japonskem silno razveselijo, če gnezdi čaplja na strehi in izvali jajca. V tisto hišo, menijo, se bo gotovo naselila sreča. Tetoviranje iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiii Psi sv. Andreja mn umni n iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiii n iiiiiimiiiiii ii Hiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii «Martin», zavpije profesor, «zakaj ste se pravkar smejali,». «Jaz — pravkar sem na nekaj misli!». «Tako! Med šolsko uro nimate kaj misliti. Ste razumeli? Sedite!». * * * gar nočem videti! Recite mu, da sem bolan». * * * «No, dragi sin, kako je bilo v šoli?». «O, kar dobro, tata. Učitelj je rekel, če bi bili vsi takšni, kot sem jaz, bi lahko šolo zaprli». «Veseli me, da vas vidim. Kako gre gospodu soprogu?». «Nisem poročena, gospod profesor». «A tako? Potemtakem je vaš gospod soprog še samec?». Iji: Pisatelj se pogovarja s prijate- «Deset let sem potreboval, da sem spoznal, kako sploh nimam talenta za pisanje». «Zakaj nisi nehal?». «Ni šlo več. Sem bil že slaven». •k -k ic Ko je sprevodnik opazil, da se Škot vozi brez vozne karte, se je tako razjezil, da mu je vrgel kovček skozi okno. «Morilec!» kriči Škot. «Ubili ste mi edinega sina!». k k k «Ali so bila med darili za rojstni dan tudi kakšna posebna presenečenja?». «Bi rekel. Od Franceljna sem dobil knjigo, ki sem jo enkrat posodil Milanu». k k k Mlajši gledališki igralec se hvali pred starejšim: «Kadar sem na odru, gledalci kratko malo ne morejo zapustiti svojih sedežev ». Mojster pa ga zavrne takole: «To pa res ni fair, da tako nesramno ovirate ljudi pri begu!». Neka dama čestita staremu profesorju k petinsedemdesetletnemu rojstnemu dnevu. «Ali se še spominjate, gospod ofesor, pred natanko petdesetimi leti ste me prosili za roko». «Da, da. Kako je že bilo? Ali sem jo dobil?». Pri specialistu za kozmetično kirurgijo se pritožuje neka ženska: Mislim, gospod doktor, da ste mi preveč napeli kožo ». «Zakaj sklepate tako?». «Kadar dvignem obrvi, me za-ščegeta v mezincu leve noge ». «Gospod profesor, zdravnik je prišel. Hoče k vam». «Ah, vedno me kdo moti! Niko- «Zakaj se Peter pravzaprav noče poročit? ». «Menim, da se boji zakona ». «Zaradi strahu praviš? Pred poroko sploh nisem vedel, kaj je strah». Po Beneškem se včasi dobi kak zel človek. V življenju je poln nagajivosti in škoduje, kjer le more in komur le more. In tudi po smrti se po ljudski sodbi njegov zli duh potika po hribih in dolinah, po hostah in gmajnah. Kaj rad tak zli duh naredi točo. Tja pod Subid se spravi v vodo Malino, ki slovi kot kaj mrzla, in naredi v njej cele kupe ledenega zrnja. Naloži si ga, ga na sivih oblakih nese tja proti vzhodu, proti Sv. Andreju nad Kalom, proti Miji in Matajurju. Vse nebo je pošastno grozno. Zli duh se že veseli, kod vse bo izsul ledeno zrnje na vinograde in njive, na grozdje in sadje. Toda čuj! Tam pri Sv. Andreju nad Kalom, pri Sv. Lovrencu nad Mersi-nom buči. Zlega duha z njegovim ledenim zrnjem so tam zapazili in v stolpih zamajali blagoslovljene zvonove. Joj, kako brnijo in bobnijo! Počasi in mogočno kot veliki in nevarni psi na vasi lajajo glasno in vztrajno. Kdo se takim psom drzne blizu? Tudi pred blagoslovljenimi zvonovi se zli duh iz Maline s svojim ledenim zrnjem mora ustaviti! Do koder sega njih blagoslo-vlieni glas, je vse pod svetim božjim varstvom. Zli duh se z ledeno vrečo nevoljen umika nazaj... Kadar pa je hudo razdražen, vendar zažene ledeno zrnje v kakšno pusto grapo, sicer pa odloži težki led nazaj v mrzlo Malino. Besen je in preti z gromom tja proti vzhodu: «Le počakajte, psi sv. Andreja in sv. Lovrenca, vas že kdaj presenetim! ». Cerkovnika pri Sv. Andreju in pri Sv. Lovrencu pa tudi med zvo-njenjei; molita in prosita Boga: «Obvaruj, sveti Buoh, de nas tam iz Maline ona hudoba ne preseneti!». Prav gotovo vsi veste, kaj je to tetoviranje. Včasih je bilo med ljudmi zelo moderno. Na kožo so si risali najrazličnejše vzorce. Prepričani so bili, da so potem lepši in mogočnejši. Želva in polž sta videla, kako so se ljudje tetovirali. Tudi njima je bilo to zelo všeč. Odšla sta daleč v gozd in sklenila, da se bosta tudi ona tetovirala. Polž je bil v tem zelo spreten. Iz želvinega hrbta je naredil pravo umetnijo. Več dni se je trudil in oba sta bila zadovoljna — želva s svojim hrbtom, a polž s svojim delom. Čeprav je polž vedel, da želva ni tako spretna kot on, je želel biti tudi on tetoviran. Želva se je zelo nerodno lotila dela. Zagrabila je polža ter ga pričela zavijati. Le vrtela ga je, ker ni znala drugega. Tako je dobil polž vso zavito hišico, ki jo ima še danes. Polž je žalostno pogledoval svojo hišico. Čeprav je ljudem takšna zavita hišica všeč, si je on le želel, da bi imel lepo tetovirano in ne tako zvito. Moral se je vdati v usodo, vendar pa je sklenil, da ne bo nikoli več zaupal nobenega dela nikomur, če za to ne bo sposoben. milnim ................... Anekdote ic Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela. (Foscolo) Brž ko so ljudje v družbi, izgubijo občutek lastne slabosti. (Montesquieu) ★ Sreča je negotova in minljiva, dolžnost pa je gotova in večna. (Feuchtersleben) ★ Družba bedakov nas v začetku lahko nasmeje, na koncu pa nas zmeraj razžalosti. (Goldsmith) ir Pošten človek nikdar ne dela skrivaj in se ne sramuje tistega, kar dela. (Setembrini) ic Sladko in častno je umreti za domovino, še slajše pa je zanjo živeti. (Horac) ic Samo v njegovi lastni moči je usoda vsakega naroda. vaš čas pridobi vso svojo vrednost ! i Vftl industria — s* I/ orologerie speciali e apparecchi |\ elettromeccanici Kupite najsolidnejše slovensko pohištvo, ki ga izdelujejo najbolj vešči mizarji iz svetovno renomiranega lesa. Projektirali so ga najbolj znani italijanski arhitekti. Dobite ga po konkurenčnih cenah v TRGOVINI fi MEBLO » KIDRIČEVA V NOVI GORICI Kupcem š področja Furlanije - Julijske Benečije dostavimo že ocarinjeno pohištvo na dom in ga montiramo. CENA IN KVALITETA BREZ PRIMERE v trgovini «MEBLO» v NOVI GORICI ............imunimi....................milini.......mn......im......umi.........min........umni....n....mimmi......m......i...mutui...i............................................ i........mmuuu.............n.m....mu............ JOSIP JURČIČ Q S 1 at L O rti v 9 E N S K X 1 0 J & A N Q 1 dl Č A X R Narisal : M. BATISTA m 65. Komaj se zakoplje v suho ležišče, ko se prikaže drug mož iz gošče. Peter spozna - cigana. Zbal se je njegovega maščevanja, zato se pritaji v listje. Cigan se malo ozira okrog, potem odrine vrata pri skednju in gre noter. Lestev je bila prislonjena na oder, kjer je bilo shranjeno seno. Tam si pripravi dolgin med dišečimi suhimi cvetlicami ležišče in hitro zasmrči. 66. Zdajci prijezdi še kakih pet možakov po stezi od vasi sem. Velik, kosorep pes se je podil okrog njih. Kri je Petru zastajala, ko spozna, da so Turki. Poskačejo s konj, privežejo jih k plotu in gredo proti skednju. Iskali so suhega sena za svoje konje, zato gredo precej gledat na skedenj in dva zlezeta po lestvi. Zbudi se cigan na mrvi in zagleda Turke na lestvi. 67. Plane pokonci in nagel kot strela odpahne prislonjeno lestev, da lopneta Turka po tleh. Dolgin tedaj jame trgati deske iz stene v svislih in jih metati na Turke. Morali so pobegniti s skednja brez mrve in, da bi ukrobili cigana, ki jim je glave razbil, zapalili so poslopje. Ali Samo je raztrgal na drugem oglu steno, skočil na zemljo in izginil v goščo, še preden so se Turki zavedli. 68. Ta čas, ko so se Turki dajali s ciganom« je pes zavohal prestrašenega Petra in ga za nog0 izvlekel iz listja. Turki, ki jim je cigan ušel, jezni« se maščujejo nad Petrom. Spodneso mu nog°« zvežejo ga z jermenom za noge in ga obesijo n° prvo drevo tako, da je za pete prosto visel tneà travo in oblaki, nato odjezdijo. Kri je vrela PetrU v glavi. Vedno šibkeje je ječal.