KsJltSIC* | VAS#* ¿»Situli
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
RAST YU '89
V začetku junija je na Reki potekala tradicionalna jugoslovanska razstava izumov, tehničnih izboljšav in inovacij - RAST YU '89. V okviru Občinske raziskovalne skupnosti seje te razstave udeležila tudi Železarna Štore, skupaj z društvom DIATI.
Razstava je bila dokaj obsežna in za naše razmere še kar kvalitetna. Sodelovalo je preko 60 razstavljal-cev z več kot 360 razstavljenimi eksponati. Udeleženci so bile predvsem delovne organizacije, tudi privatni sektor, šole in društva izumiteljev iz vse Jugoslavije, nekaj pa tudi iz ČSSR, Madžarske in ZSSR.
Iz Železarne Štore smo na razstavi prikazali pet eksponatov, in sicer: dovodno-odvodno valjarsko skrinjo s profiliranimi valjčki, iz programa hidrostatičnih enot (HSE) krilno črpalko in batno kotno črpalko (hidromotor), iz programa litine strmoramensko platišče MONOLIT ter iz programa industrijske opreme slikovno gradivo za prevozno tunelsko peč. Poleg eksponatov smo nudili tudi propagandni in prospektni material za vse naše proizvode.
Za razstavljene eksponate in druge naše proizvode je bilo dokajšnje zanimanje, kar je razvidno iz poročil naših predstavnikov.
17 JUGOSLAVENSKA IZLOŽBA IZUMA, TEHNIČKIH UNAPREDENJA
i NOVITETA
OCJENJVttCK! odbor DOOJELJUJC
SA SREBRNOM P^AKfTOM
ZEIEZARNA STORE
Največ zanimanja pa je bilo za hidrostatične enote (HSE), saj smo prav za krilno hidravlično črpalko - V 50,prejeli diplomo s srebrno plaketo, kar je nedvomno priznanje razvojnikom in inovatorjem. Interesente je zanimalo, kdaj bo stekla proizvodnja HSE.
V tem sestavku nimamo namena opisati dosežkov drugih razstav-ljalcev, čeprav je bilo marsikaj zanimivega tudi za nas.
Omenim naj, da ima Služba za inovacije na voljo katalog s kratkim opisom skoraj vseh razstavljenih eksponatov - morda bo za koga zanimivo, če ga bo prelistal.
Omembe vredno je še to, da RAST YU prehaja iz osnovnega namena prikaza inovacij že v komercializacijo, kar se lahko upošteva ob udeležitvi naslednje leto.
Izbor naših razstavnih predmetov so izvedli člani UO DIATI, Služba za inovacije in Služba za raziskavo tržišča, razstavni prostor pa je uredil tov. Ivan Vrečko.
Slovesne otvoritve sta se kot predstavnika Železarne Štore udeležila tov. Ferdo Haler in Gorazd Tratnik; v času razstave pa so Železarno Štore zastopali izmenoma Daniel Mahne, Dominik Tomažin, Štefan Zidar in Janez Vodopivc.
Organizacijo, tehnične priprave in koordinacijo je vodila Služba za inovacijsko dejavnost.
Namen tega sestavka je nadaljnje vzpodbujanje inventivne dejavnosti v vseh naših delovnih sredinah, kajti le z znanjem, inovativnostjo in racionalnostjo na vseh področjih se bomo prebili v boljši jutri.
Daniel MAHNE
JUBILANTI
DELA
Dan pred praznikom OF, 26. aprila, smo na svečani proslavi v Kulturnem domu Štore obeležili dan naših jubilantov. Ob nabito polni dvorani so udeleženci-jubilanti prisluhnili kulturnemu programu, ki gaje izvedel naš pevski zbor, sledil je pozdravni nagovor mgr. Staneta Gajserja, ki je navzočim prisrčno spregovoril o pomenu zvestobe enemu kolektivu ter jim k jubileju čestital.
Sledila je podelitev priznanj in denarnih nagrad in na koncu še skromna zakuska.
Letos smo imeli v našem podjetju skupaj 321 jubilantov za 10,20 in 30 let neprekinjene delovne dobe v
ŽS.
Za 10 let je bilo skupaj 180 jubilantov, za 20 let 87 in za 30 let 55 jubilantov. V teh številkah so vključeni tudi že upokojeni sodelavci.
Ob tem zapisu mi je žal, da ne morem predstaviti vseh jubilantov. To je seveda nemogoče, zato pa bom napisala vsa imena jubilantov, ki so ali pa še delajo v našem kolektivu 30 let in predstavila 3 jubilante posebej.
Za 30 let delovne dobe imamo 55 jubilantov:
Že upokojeni sodelavci, ki so
prejeli jubilejno nagrado, so: Avž-ner Franc, Gros Ivan, Johan Karl, Štante Marija, Gračner Anton, Perpar Amalija, Vrhovšek Franc, Klinar Franc, Lipovšek Vladimir, Ska-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Težko delo v poletni vročini
Jubilanti dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
le Franc, Skok Anton, Šket Alojz, Škomik Štefka, Zupanc Franc, Gajser Darinka, Hribernik Jože, Ramšak Branka, Kruleč Ivan in Pogel-šek Anton.
Ostali - še zaposleni - so: Jančič Franc, Lubej Franc, Vrhovšek Angela, Žohar Berta, Mandič Jožica, Gregorin Marija, Povalej Stanko, Ramšak Anton, Ulaga Jože, Pirman Marija, Vrečko Anton, Ster-nad Jožefa, Korošec Albert, Grmek
za izobraževanje v kadrovski službi, kjer dela še sedaj.
Vsa le ta službovanja v naši delovni organizaciji seje dobro počutila, čeprav jo je kdaj tudi kaj motilo, vendar ne toliko, da bi se odločila zapustiti ta kolektiv. Še vedno jo pri nas zelo moti to, da preveč pozabljamo na negovanje dobrih tovariških odnosov. Zelo rada vidi sodelavce s prijaznim pozdravom in nasmehom. Na dobre odnose med najožjimi sodelavci je bila ponosna še pred kratkim, ko so jo ob osebnem prazniku zelo lepo presenetili.
Mastnak Alojz ob podelitvi nagrade, ki jo je izročil tov. Boris Marolt
Jože, Recko Viktor, Kolar Ivan, Jurkovič Jožef, Mlakar Martin, Žohar Karl, Zupanc Stanko, Veselak Stanislav, Likavec Rupert, Rezec Franc, Senica Martin, Rozman Franc, Škorjanc Leopold, Romih Leopold, Selič Viktorija, Tomlje Janez, Novak Alojz, Jevšnik Peter, Ptiček Ivan, Starki Franc, Gabršček Katarina, Urleb Franc, Čehovin Boris.
Nada se v prostem času ukvarja z branjem, pletenjem, precej prostega časa pa porabi kot tajnik na Zvezi ribiških družin v Celju.
ALOJZ MASTNAK -10 let delovne dobe v železarni
Tov. Mastnak se je kot elektro-mehanik zaposlil pred 10. leti v elektroobratu in ves čas dela kot
Nada Vrtovec ob jubilantkah: Dragico Pasarič, Olgo Podplatan in Matildo
Polanc
NADA VRTOVEC - 20 let delovne dobe v železarni
Tov. Nada se je v železarni zaposlila takoj po končani srednji ekonomski šoli. Najprej je delala v komerciali, nato v materialnem kjigo-vodstvu, nakar je bila referent v kadrovski dokumentaciji. Najdaljši delovni staž ima kot referentka
obratovni elektrikar. Svoje delo ima rad, zato se je zanj tudi odloči, kot je poudaril. Zadovoljen je z dobrimi medsebojnimi odnosi in se pri nas dobro počuti. Glede osebnega dohodka ni mogel reči nič pohvalnega. Predvsem ga moti to, da je v takšni proizvodnji, kot jo ima Železarna Štore, ki se uvršča med težko industrijo, osebni dohodek
tako nizek. V prihodnost gleda kar optimistično; pravi, da mora biti bolje.
Za jubilejno nagrado je poudaril, da je ta oblika priznanj in nagrad
delavcem zelo lepa pozornost, ki jo izraža in daje ves kolektiv.
V prostem času se tov. Alojz, poleg ukvarjanja z družino, nekoliko posveča tudi športu.
Jože Grmek sprejema priznanje od tov. Gajseija
JOŽE GRMEK - 30 let delovne dobe v železarni
Tov. Jože se je v železarni zaposlil najprej v Vzdrževanju kot strojni ključavničar. Ne po svoji želji je bil potem prestavljen v livarno in nato v kontrolo kakovosti, kjer dela še sedaj na delih in nalogah delovodje. Svoje delo ima rad, zadovoljen je, da se med sodelavci dobro počuti in da so odnosi tovariški. V vseh letih dela in življenja med štorskimi železarji se še posebej rad spomni nekega dne, ko se je po rednem letnem dopustu vrnil na delo; takrat mu je njegov vodja dejal, kako so ga pogrešali. Dobil je prijeten občutek, da je tudi on koristen član kolektiva.
Tov. Jože je deloven tudi na sindikalnem področju. V veliko veselje mu je organizirati srečanje z
bivšimi sodelavci; to prijetno dolžnost je opravil lani kot predsednik osnovne organizacije sindikata Kontrole kakovosti. Lepo je videti bivše sodelavce, se jim posvetiti, se pogovoriti, kako živijo in tako vsaj delno ohranjati stike z njimi. Sicer pa tov. Grmek zagnano in z veliko mero ljubezni skupaj s svojo soprogo vodi folklorno skupino iz Kompol že 10 let. V teh letih je skupina veliko naredila in je znana v širšem krogu. Kot je dejal tov. Jože, je za tovrstno ljubiteljsko delo potrebno veliko navdušenja, ki terja mnogo prostega časa.
Vsem letošnjim jubilantom izrekamo iskrene čestitke z željo, da se še naprej dobro počutijo v našem podjetju in da bi bili ob svojem delu zadovoljni in uspešni, vsem upokojenim jubilantom pa zdrava in zadovoljna leta v pokoju!
Ana T.
ifcčAskL
ZELEZAR
CONTROLLING - SODOBNA OBLIKA USMERJANJA IN URAVNAVANJA PODJETIJ
V	državah z visoko razvito podjetniško miselnostjo se že dalj časa uveljavajo novi načini usmerjanja in uravnavanja poslovanja, ki so zelo učinkoviti ter jih prevzemajo tista podjetja, ki želijo slediti sodobnim konceptom gospodarjenja. V tej zvezi nastajajo tudi novi pojmi, kot so: marketing, engineering, consulting, controlling in drugi. Svoj izvor imajo v ZDA, vendar jih danes zasledimo v izvirni vsebini in obliki v Evropi, Aziji in drugje.
V	prispevku želim na kratko predstaviti dejavnost controlinga, ki se še redko pojavlja v jugoslovanski teoriji in praksi. Pričakujemo, da se bo ta aktivnost začela v večji meri uveljavljati ob delovanju tržnih zakonitosti. Taka usmeritev daje našim podjetjem večjo samostojnost in možnost apliciranja sodobnih konceptov poslovanja.
Razlogi za uvajanje controllinga v razvitem svetu so v rastoči konkurenci, ki je prisilila podjetja k čim bolj preudarnem poslovanju, da bi lahko obstajali daljši rok. Vsako podjetje ima primarni cilj, da trajno deluje in da se celo krepi. To pa zahteva dolgoročno naravnanost; potrebna je dolgoročna varnost, ki jo je mogoče zagotoviti
le s kakovostnim opredeljevanjem smotrov in ciljev ter z usmerjanjem vseh procesov k načrtovanim ciljem. Poleg tega je nujno strogo presojanje odmikov od postavljenih ciljev.
Pojem controlling izvira iz besede »to control« in pomeni obvladovati, usmerjati, imeti pod nadzorom, oz. presojati. Zato ne moremo pojmovati controlling samo kot kontrolo, saj predstavlja mnogo več oziroma je to koncept sodobnega usmerjanja in uravnavanja podjetij, ki temelji na jasnih ciljih, potek za dosego teh ciljev in na strogem presojanju uresničevanja zadanih nalog.
Danes so naloge controlling naslednje:
-	V ameriških podjetjih: podjetniško planiranje, izdelava in interpretacija poročil za odločitvene ravni v podjetju in za zunanje uporabnike, razne ekonomske analize o dogajanjih v podjetju in v okolju itd.
-	V evropskih podjetjih so naloge controllinga v glavnem naslednje: izdelava letnih predračunov (budžetov), strateško in dolgoročno planiranje, prikazovanje poslovne uspešnosti, skrb za notranje informiranje, koordinacija naložb.
Težišče je torej na notranji ekonomiji in manj na nadziranju in zunanjem informiranju, kot je to prisotno v ameriški praksi.
V zadnjem desetletju so se spremenile naloge controllerja, kar je razvidno iz tabele:
Prisotnost posameznih nalog v okviru controllinga izražene v %:
OPIS	1974	1983
stroškovno računovodstvo	87	48
skupno planiranje	69	81
finančno knjigovodstvo	65	30
informiranje	44	75
ekonomska analiza	25	53
Na splošno lahko rečemo, da je težišče nalog controllinga danes na različnih aktivnostih v podjetju. Trajni obstoj podjetja zahteva kvalitetne spoznavne podlage za presojanje in določanje ciljev ter ugotavljanje odstopanj od zadanih ciljev in nalog. Med pripomočke za analiziranje poslovnih problemov in stanj štejemo predvsem naslednje splošno znane analize: analiza vrednosti, ABC analiza, analiza praga pokritja stroškov, analiza bilance in analiza kazalnikov poslovne uspešnosti.
V zadnjem času se uveljavlja tudi Porterjeva analiza na osnovi verige »vrednosti«. Porter je razvil v začetku osemdesetih let alternativni prijem za celovito analizo prednosti in slabosti ter poslovnih možnosti in nevarnosti podjetja. Porter vidi v stroškovnih prednostih in v boljši diferenciaciji proiz-
voda - storitve osnovne izvore konkurenčne verige vrednosti podjetja.
Porterjeva veriga vrednosti opredeljuje generične aktivnosti podjetja na primarne in pomožne. Med primarne uvršča notranjo logistiko, proizvodnjo, zunanjo logistiko, trženje in prostoprodajne storitve, infrastrukturo, kadrovski podsistem, podsistem razvoja tehnologije in podsistem nabave.
Danes spada funkcija Controllinga k standardnim nalogam ameriških podjetij, vse bolj pa to postaja tudi v Evropi, Aziji in drugod.
Jože Roženičnik, dipl. oec.
Na kratko iz livarne valjev
V	juniju je tekla proizvodnja brez večjih težav. Obdelovalnica valjev je delala dodatno tri sobote. Operativni plani bodo prekoračeni za 10 do 15 %.
V	Livarni valjev so sodelavci iz TTMR izvedli remont regulacije žarilne peči Radlje, pri čemer so bili vgrajeni novi digitalni regulatorji, ki bodo omogočali triconsko reguliranje temperature.
Rezultat te predelave je doseganje željene temperature enakomerno po vsej peči in s tem bolj natančna toplotna obdelava, kar se bo pozitivno odrazilo na kvaliteti valjev.
Direktor PTE VALJI Jože Leban, dipl. ing.
Prvi osnovni seminar za mlajše vodilne delavce v SOZD Slovenske Železarne
Že drugo leto poteka na ravni SOZD SŽ izobraževanje za vodstvene delavce, ki je imelo do sedaj obliko seminarjev in posvetov. Med udeleženci izobraževanja je vedno bolj čutiti pozitiven odnos do izobraževalnih tem, ki jih kreiramo na osnovi stalnega spremljanja trendov razvoja poslovodenja v svetu in tekoče domače problematike, katere reševanje nam je temeljno vodilo pri sestavi posameznih izobraževalnih oblik.
Izbira izobraževalne oblike je odvisna od strukture udeležencev in vrste izobraževalne tematike. Posvete v večji meri namenjamo (po stažu) starejšim vodstvenim delavcem, mlajšim pa namenjamo bolj seminarsko dejavnost z vključevanjem novitet in skupinskega dela. V sistematično izobraževanje želimo zajeti predvsem mlajše perspektivne vodstvene delavce, zato smo tudi uvedli - letos prvič - časovno nekoliko daljši Osnovni seminar iz področja poslovodenja. Seminar smo časovno omejili na
deset dni, s tem da smo ga še razdelili na dva dela. Prvi del seminarja smo izvedli v Kotljah na Koroškem v času od 22. 6. do 26. 6. 1989.
Namen Osnovnega seminarja za poslovodne kadre je dati sistematično znanje o poslovodenju, z upoštevanjem značinosti in skupnih točk SOZD Slovenskih železarn.
Pri izbiri tematike programskih sklopov seminarja smo zajeli znanja, ki so pogoj za uspešno opravljanje in usklajevanje poslovnih funkcij. Ves čas seminarja je bil poudarek na tistih točkah, v katerih se stikajo področja poslovnih funkcij: planiranja, organiziranja, vodenja in kontrole na področju dejavnosti financ, trženja, proizvodnje in njihovega povezovanja. Kot predavatelje smo povabili k sodelovanju priznane domače in tuje strokovnjake. Mag. Rudi Rozman je kot pobudnik in začetnik usposabljanja poslovodnih kadrov v SOZD SŽ v svojem začetnem predavanju seznanil udeležence z
bistvom poslovanja in poslovodenja ter njegovim razvojem. Sledila je predstavitev načel, vrst in procesov uspešnega planiranja, organiziranja, delegiranja in kontrole kot temeljnih dejavnosti vodstvenega kadra.
Mag. Andrej Cetinski je v svojih predavanjih utemeljil pomembnost poznavanja financ za uspešno poslovodenje in v zadnjem času zelo aktualne spremembe upravljanja na osnovi kapitala. Poseben poudarek je bil dan na poznavanje bilanc in njihovo medsebojno prepletanje, pomen planiranja in spremljanja likvidnosti poslovanja, v zadnjem delu predavanj pa so slušatelji rešili praktični primer priprave celovitega finančnega načrta podjetja.
Kolikšen je pomen uspešnega trženja z industrijskimi izdelki nam je predstavil skozi strategijo in taktiko trženja mag. Peter Tomšič.
Metode operacijskih raziskav predstavljajo enega od pomembnih pripomočkov pri iskanju odgovorov na vprašanje o obnašanju poslovnega sistema kot celote ali samo njegovih delov. Z navedeno temo in metodami linearnega in mrežnega programiranja nas je seznanil mag. Tone Britovšek.
Prava popestritev seminarja je bil tudi predavatelj iz ZDA, dr. Frank Landy, ki je v svojem predavanju pri opredelitvi tipa uspešnega poslovodneža poudaril tri vi-
dike, ki jih moramo upoštevati pri izbiri kandidatov: opredelitev nivoja procesa vodenja (z opredelitvijo vrste in zahtevnosti delovnih nalog), različnost možnih delovnih pristopov k procesu poslovodenja in kot tretji vidik - specifika trenutka (okolja-kulture) in z njo povezane dinamike sprememb trendov razvoja družbe.
Ob koncu seminarja je udeležence seminarja obiskal predsednk KPO SOZD SŽ tov. Igor Uršič in jih seznanil s strategijo nadaljnjega razvoja SLOVENSKIH ŽELEZARN.
Prvi osnovni seminar za poslovodne delavce, ki smo ga izvedli v okviru SOZD SŽ, je dal slušateljem izhodiščna znanja za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje s področja poslovodenja.
Ob zaključku prvega dela seminarja so se slušatelji okvirno opredelili za teme seminarskih nalog, ki se I?odo problemsko vezale na njihove sedanje in bodoče naloge iz neposrednega delovnega okolja. V času priprave seminarske naloge bodo imeli slušatelji možnost konzultacij s predavatelji.
Izvedbo drugega dela seminarja planiramo v jesenskem terminu, in sicer s predstavitvijo problematike seminarskih nalog slušateljev in nadaljevanjem oz. poglobitvijo ne-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Obisk v Železarni Štore
Prvi osnovni seminar za najmlajše vodilne delavce v SOZD Slovenske Železarne
(Nadaljevanje s 3. strani)
katerih tem programskih sklopov iz prvega dela seminarja.
Izhajajoč iz raznovrstnosti problematike in njenega obsega smo se v prvem delu seminarja pri podajanju snovi oprli na metodo predavanja, v drugem delu seminarja pa bomo namenili več časa razpravi, delu v skupinah in študiju posameznih prigodkov.
Seminarja se je udeležilo skupaj 18 slušateljev; iz Železarne Jesenice: Sonja Černe, Marjan Endliher, Klemen Hribar, Rajko Petraš, Ivanka Zupančič, Železarne Ravne: Nikolaj Sonjak, Miroslav Vošner, Cveto Barbič, Janko Miklavc, Jurij Pratnekar, Borut Umaut, Železarne Štore: Slobodan Milanovič, Stane Plazar, Franc Logar, Ivan Vizjak, Milan Dečman in iz Plamena Kropa: Vladimir Oblak, Anton Potočnik.
Iz razgovora s slušatelji med potekom seminarja in na osnovi rešenega vprašalnika ob koncu seminarja je razvidno, daje seminar kot celota v vsebinskem in organizacijskem smislu uspel. Vsebino tem in metodični pristop k podajanju tem so slušatelji ocenili kot dobra,
s tem, da so dali tudi nekatere pripombe v zvezi z gradivom za seminar in lokacijo izvedbe seminarja. Gradivo za bodoče seminarje bomo skušali poslati udeležencem pred pričetkom seminarja. Za število udeležencev osnovnega seminarja bomo razširili tudi krog dosedanjih prejemnikov zanimivih člankov iz tujega revijalnega tiska s širšega področja upravljanja in poslovodenja (izdajamo jih pod naslovom BEREMO ZA VAS).
Izhajajoč iz števila prisotnih članic SOZD SŽ na seminarju bi pripomnili, da je bila tokrat njihova udeležba bolj skromna. Prav tako bi veljalo v bodoče razmisliti o kraju organizacije večdnevnih seminarjev, saj je bližina Železarne Ravne udeležence seminarja večkrat odtegnila od izobraževanja. Poudariti velja, daje bil seminar strokovno uspešen in da je potekal v prijetnem delovnem vzdušju, kar nam je omogočil tudi kolektiv hotela Rimski vrelec, ki je v tem času med drugim odstopil svoje gostinske prostore seminarski dejavnosti.
M. S. S.
V ponedeljek, 15. 5. 1989, smo obiskali železarno Štore II. Ob 12. uri smo se zbrali pred šolo in skupaj s tovarišem Pungartnikom in tovarišico Pevcin odšli v železarno. Ko smo prišli do vratarja, smo malo počakali in nato dobili rdeče čelade - te čelade pomenijo, da smo gosti. Ko smo prišli v železarno, nam je tovariš pokazal, kako tam delajo delavci in kako se topi jeklo. Potem smo šli po stopnicah in prišli do vrat, kjer je pisalo JEKLARNA. Ker so bila vrata zaklenjena, je tovariš poklical uslužbenko, ki nam je odklenila vrata. Prišli smo v sobo in sedli za mizo. Tovarišica iz železarne nam je prinesla trimvit in ga nalila v plastične lončke, katere nam je razdelila tovarišica Pevcinova. Potem nam je tovariš razdelil bloke z listi in kulije. Za nekaj časa je prišel inženir Grab-ner in začel pripovedovati o železarni. Nato je odšel. Potem smo si na televizorju ogledali film o železarni nekoč. Ko je bilo filma konec, je spet prišel inženir. Če smo ga kaj vprašali, nam je takoj odgovoril. Potem nas je tovariš spraševal: nekateri so mu odgovorili, drugi pa so bili tiho. Ko je bila že skoraj ura 14, smo odšli.
Ustavili smo se spet pri vratarju in oddali čelade. Da ne bi delali gneče, smo se postavili v vrsto. Vr-
nili smo se v šolo, kjer smo vzeli stvari in odšli domov. To mi je bilo zelo všeč.
Sonja Pejičič, 3.b
Obisk v Železarni
Bili smo v železarni. Ko smo prišli do vratarnice, so nam razdelili rdeče varnostne čelade. Nadeli smo si jih na glave in odšli dalje. Ker so nam bile varnostne čelade prevelike, smo si jih držali z rokami. Šli smo do jeklarne in malo pokukali v halo. Šli smo še dalje in prišli v nekakšen prostor - kot mladi gostje. Tam so nam postregli s sokom, nam razdelili bloke in kemične svinčnike. Potem smo gledali film o starem, žal ukinjenem plavžu. Ukinili so ga pred dvema letoma. V jeklarni je zaposlenih 265 delavcev, ki delajo na štiri izmene s šest dnevnim delavnikom. Zelo rada bi še kdaj šla v železarno. Pripovedovala sta nam tovariša Grab-ner in Pungartnik.
Ko smo se vrnili iz železarne, smo zopet prišli do vratarja in oddali smo varnostne čelade. Vsi smo se srečno vrnili v šolo.
Maijeta Ojsteršek, 3.a
Letne športne igre Slovenskih Železarn
Ravenčani so se najbolje odrezali
Koroški jeklarji so bili v soboto, 17. junija, gostitelji delavcev SOZD Slovenske železarne, ki so se zbrali na Ravnah na tradicionalnih letnih
športnih igrah. Blizu 300 športnikov in njihovih spremljevalcev iz železarn Jesenice, Štore in Ravne ter drugih članic sestavljene orga-
nizacije Žične Celje, Plamena iz Krope, Verige iz Lesc in Metalurškega inštituta iz Ljubljane se je preizkusilo v šestih športnih panogah. Tako so vsakodnevne odgovorne naloge za stroji, pri pečeh in za pisalnimi mizami zamenjali s športnimi rekviziti. Vezi tovarištva in prijateljstva, stkane v preteklih letih na vsakoletnih športnih srečanjih, so se še dodatno poglobile.
Zanimivih bojev na športnih prizoriščih tudi tokrat ni manjkalo, čeprav rezultati niso bili vselej poglavitnega pomena. Kljub temu omenimo, da so imeli navječ uspeha tekmovalci in tekmovalke domačih ekip, saj so osvojili kar šest ekipnih prvih mest. Ravenski žele-zarji so bili najboljši v odbojki, namiznem tenisu in kegljanju, v nogometu in v šahu so zmagali Jeseničani, pri streljanju z zračno puško pa Štorovčani.
REZULTATI:
Nogomet: 1. Jesenice, 2. Štore, 3. Ravne
Odbojka-ženske: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. Veriga Lesce, moški: 1. Ravne, 2. Veriga Lesce, 3. Plamen Kropa
Namizni tenis: 1. Ravne, 2. Jesenice, 3. Štore
Šah: 1. Jesenice - 10 točk, 2. Ravne - 8,5 točk; 3. Žična Celje — 3 točke
Kegljanje - ekipno, moški: 1. Ravne - 1699 podrtih kegljev, 2.
Štore - 1640, 3. Žična - 1583; ženske: 1. Ravne - 756, 2. Jesenice -643, 3. Veriga Lesce - 601; posamezno - moški: 1. Vovk (Ravne) -446, 2. Sivka (Štore) - 444, 3. Golob (Ravne) - 434 podrtih kegljev; ženske: 1. Prinčič - 200, 2. Voler (obe Ravne) - 198, 3. Torkar (Met. Inštitut) - 191 podrtih kegljev
Streljanje - ekipno, moški: 1. Štore - 683 krogov, 2. Ravne - 666,
3.	Veriga Lesce - 631; ženske: 1. Ravne - 316, 2. Štore - 303, 3. Veriga Lesce - 181 krogov; posamezno, moški: 1. Dečman (Štore) - 177, 2. Basara (Jesenice) - 175, 3. Rezar (Štore) - 173 krogov, ženske: 1. Rezar (Štore) - 166, 2. Hrovatič - 160, 3. Studenčnik (obe Ravne) - 156 krogov.
Ivo Mlakar
PRIČAKUJEMO VAŠE PRISPEVKE
PIŠITE NAM ZA VAŠ ŽELEZAR
Delo društva inženirjev in tehnikov v prvem polletju 1989
V začetku leta 1989 seje ustanovil nov upravni odbor društva, izvoljen v decembru 1988 na volilni konferenci in občnem zboru društva. Na prvi seji UO so se člani dogovorili, da skladno z usmeritvami, osvojenimi na občnem zboru, skušajo poživiti delo društva. Zato je UO pričel z več akcijami, katerih realizacija bi bila osnova za nadaljnje delo društva. Ker je bilo društvo praktično brez denarja, smo najprej ponovno aktivirali delo članov preko pogodb za potrebe Železarne Štore. Tako je bilo do konca meseca junija podpisanih 8 novih pogodb, za kar je društvo dobilo na svoj žiro račun že 9 mio dinarjev. Dobiti mora še 4 mio, ko bodo vsa dela končana in plačana. Poleg dela preko pogodb smo organizirali tudi pridobivanje novih članov društva in smo v tej akciji pridobili 72 novih članov. V mesecu aprilu smo pobrali članarino v višini 3.000,- dinarjev na mesec za prvi kvartal letošnjega leta in tako zbrali dodatnih 3 mio dinarjev za društvo.
Ko smo na osnovi teh prvih akcij glede pridobivanja finančnih sredstev v društvu zagotovili pogoje, smo pričeli z delovnimi aktivnostmi ter dali pobudo in tudi organizirali, skupaj z društvom LT in DIATI, ogled sejma IHM v Miinch-nu, katerega se je udeležilo 43 članov. Organizirali smo strokovno ekskurzijo v GORENJE VELENJE, katere se je udeležilo 32 članov in strokovno predavanje s tovariškim srečanjem pri Mlinarjevem Janezu, katerega se je udeležilo le 28 članov društva. Za organizacijo teh aktivnosti smo porabili približno 6 mio dinarjev.
Z ozirom na to, da so pred nami poletni meseci, ko je večina ljudi na dopustih in je zelo težko dobiti člane za sodelovanje pri delu društva, se je UO društva odločil, da za dobo treh mesecev veže prosta finančna sredstva, to je 7 mio dinarjev, na LB splošni banki Celje, da bi sredstva ohranila realno vrednost.
Po poletnih mesecih, to je v jeseni 1989, UO društva upa, da bo lažje organiziral nekaj več aktivnosti za člane, saj je podano več pogojev za to, kot jih je bilo v začetku leta.
Na zadnji seji UO smo se dogovorili, da bomo v jeseni skušali organizirati ogled sejmov, in to: Elektronike v Ljubljani, Zagrebškega velesejma in Graškega jesenskega sejma. Skupaj z ostalimi društvi bi skušali organizirati dvo ali tridnevni izlet povezan z ogledom kakšnega interesantnega podjetja v Jugoslaviji ali v inozemstvu.
Organizirali bomo tudi nekaj strokovnih predavanj združenih s tovariškim srečanjem, predvsem jeseni in pozimi, ko bo laže privabiti članstvo k takšnim aktivnostim v popoldanskem in večernem času.
UO društva je v prvem polletju 1989 skušal ustvariti materialne
pogoje za delo društva, kar mu je uspelo, pri organiziranju aktivnosti članov društva pa po lastnem mnenju nismo bili preveč uspešni, saj se je le-teh udeležilo premalo članov. Zato pozivamo vse člane društva, da s svojimi predlogi upravnem odboru pomagajo poživeti delo v društvu, predvsem pa da bi UO organiziral take dejavnosti, ki bi bile interesantne za članstvo.
Na koncu poročila o polletnem delu v društvu bi rad seznanil čla-*' ne DIT-a, daje UO sprejel sklep, da se pobere članarina za drugi kvartal tega leta v višini 5.000 din na mesec. Višina članarine po mnenju članov UO ne bi smela biti problematična; pomembneje je, da bi vsi skupaj oblikovali tak program društva, pri katerem bi sodelovalo več članov kot doselj. Društvo bo lahko s tako zbranimi sredstvi v jesenskem času organiziralo prej opisane aktivnosti in k temu skušalo pritegniti čim več članstva.
Predsednik UO DIT Anton VREČKO, str. ing.
Razstava ročnih del
V okviru praznovanja tedna starejših občanov je Društvo upokojencev Štore organiziralo razstavo ročnih del v avli kulturnega doma Štore. Svečana otvoritev prikazana ročnih spretnosti članov društva je bila v torek, 16. maja, ob 10. uri.
Skrbna urejenost razstavnih predmetov je že ob prvem pogledu na razstavni prostor povedala, da so se organizatorji tudi letos zares potrudili, skupaj z razstavljalci, da bi na ta simpatičen način prikazali del svojih aktivnosti.
Predsednik društva tov. Srečko Janžekovič je uvodoma pozdravil vse navzoče in predal besedo tov. Jožetu Kraglju, ki je spregovoril v imenu pokrovitelja prireditev Konference sindikata ŽŠ. Tov. Jože je dejal, da se je konferenca sindikata ŽŠ z veseljem odzvala želji društva upokojencev za prevzem pokroviteljstva. Za organizacijo, delo in domiselnost jim je že na začetku čestital. Spregovoril je o nekaterih notranjih organizacijskih vprašanjih in programih dejavnosti v letu 1989, s čemer je bil predhodno seznanjen.
Društvo šteje 751 članov in vanj so vključeni upokojenci železarne, krajevne skupnosti Štore, Teharje in Svetina. Večino, to je 73 % članov, tvorijo ljudje iz štorske krajevne skupnosti. Povprečna starost je 68 let, a 65 je starejših od 80 let. Posebno skrb posvečajo v vodstvu društva najstarejšim, saj jih redno obiskujejo, obdarujejo in jim na splošno namenjajo več skrbi in pozornosti. V tednu starejših občanov od 21. do 27. maja se v okviru
občinske SZDL zvrstijo mnogi prikazi aktivnosti upokojencev.
Tov. Kragelj je v nadaljevanju spregovoril tudi o ustanovitvi društva, ki sega v leto 1954 in je eno najaktivnejših v občini, ter o programu za letošnje leto. In kakšne aktivnosti so si zastavili?
1.	Povečati želijo povezavo in sodelovanje vodstva s poverjeniki, ugotoviti možnost ustanovitve pododbora za KS Teharje, vključevati nove člane, pridobivati nove naročnike za glasilo VZAJEMNOST, povečati vsesplošno aktivnost, obveščati javnost o društve-
nih dejavnostih, vsestransko sodelovati s krajevnimi in občinskimi organizacijami, intenzivirati rekreacijo.
2.	Izboljšati športno, izletniško in rekreacijsko dejavnost.
3.	Socialno področje: obiski in aktivni stiki ter skromne obdaritve ob jubilejih, vodenje točne evidence ostarelih krajanov.
4.	Aktivnost žena: vzpodbuda in organizacijski pristopi za razstave
ročnih del članic ob priložnostih, kot so 8. marec, teden starejših občanov, sodelovanje na občinskih razstavah, razna predavanja.
5.	Kulturno področje: še bolj zainteresirati člane za obiske kulturnih predstav v Štorah in drugje,
lastne prireditve in nadaljevanje aktivnosti za formiranje pevskega zbora.
Tov. Kragelj je v zvezi s programom poudaril, da ga bodo ob takšnem vodstvu, kot ga društvo ima (to sta tov. Rajko Markovič in Srečko Janžekovič), uspeli uresničiti.
Vsem prisotnim članom Društva upokojencev je zaželel v imenu sindikata še mnogo uspešnih aktivnosti in zdravih let s ponovnim čestitanjem. Čestitkam se pridružujemo vsi, ki smo razstavo obiskali. Vsem, ki ste to priložnost zamudili, pa velja povabilo na ogled v naslednjem letu.
Ana T.
Razstavljeni izdelki spretnih rok
Na skrbno urejenih panojih je bilo razstavljenih blizu 150 izdelkov, ki jih je ustvarilo 35 članov društva
Urejanje problematike varstva okolja
POVZETEK POROČILA
Poročilo v uvodu navaja začetke dejavnosti za varstvo okolja in zdravja ljudi v Železarni Štore. Organizacijsko je energetika skrbela za varstvo v okolju, služba za varstvo pri delu pa za varstvo pred škodljivimi snovmi in hrupom na delovnem mestu. Kronologija ukrepov je naslednja:
-	Leto 1963 - izdelan program za čiščenje odpadnih voda Železarne Štore (izvor, količina, sestava).
-	Leto 1965 - izdelan idejni projekt naprav za čiščenje odpadnih tehnoloških in hladilnih vod na principu zaprtih krogotokov, to je na principu zaprtih recirkulacij-skih sistemov.
-	Leto 1972 - v omrežje tehnološke vode S 1 vgrajena mehanska čistilna naprava DANGO DIEN-ENTHAL.
-	Leto 1972 - zgrajena in dana v pogon čistilna naprava za industrijsko vodo valjarne II in jeklarne -kapacitete 500 m3/h.
-Leto 1971 /1972 -začetek intenzivnega dela pri reševanju varstva zraka v Železarni Štore.
Izvršene so bile meritve na karakterističnih izvorih emisij.
-	Leto 1973 - aktivirana naprava za mehčanje in čiščenje vode za potrebe jeklarskih in livarskih topil-niških agregatov.
-Leto 1973-zgrajeniustrezni lo-čilci - separatorji kot preprečevalci direktnega odtoka olja, masti, mazuta v vodotok.
-	Leto 1976 - pričela obratovati čistilna naprava za dimne pline EOP I, kapacitete 75.000 m3/h.
-	Leto 1978/1980 - izvršen daljnosežen korak pri varstvu zraka z uvedbo uporabe primarne energije zemeljskega plina.
-	Leto 1981 - zgrajena in dana v pogon II. faza čistilne naprave za dimne pline EOP II, kapacitete
75.000	m3/h.
-	Leto 1981 - zgrajena in dana v pogon čistilna naprava za čiščenje tehnoloških vod Štore I, kapacitete 700 m3/h.
-	Leto 1982 - zgrajena in dana v pogon odpraševalna naprava brusilnih strojev (Cetro Maskin) v valjarni II, kapacitete 44.000 m3/h.
-	Leto 1982 - zgrajena in dana v pogon odpraševalna naprava pes-karskih strojev v livarni II, kapacitete 30.000 m3/h.
-	Leto 1983 - s pričetkom delovanja eksterne brusilnice odlitkov obrata livarne II je bila dana v pogon odpraševalna naprava za odse-sovanje kovinskih odpilkov in prahu stabilnih in ročnih brusilnih strojev.
-	Leto 1983 - zgrajena in dana v pogon čistilna naprava peskarskih strojev v TOZD jeklovlek, kapacitete 19.000 m3/h.
-	Leto 1983 - zgrajena in dana v pogon čistilna naprava lakimiških odplak tovarne traktorjev in od-
plak lužilnice hidravlične litine -obrata livarne II.
-	Leto 1986 - zaradi razširitve proizvodnje jekla je bila dana v pogon čistilna naprava za industrijsko vodo, kapacitete 500 m3/h.
-	Trdi odpadki Železarne Štore se vozijo na urejeno deponijo. Na stari deponiji trdih odpadkov, kije bila na Ljubečni, se je izvršilo ho-muziranje.
-	Glavni povzročitelji hrupa sta obe elektroobločni peči.
Merjenje hrupa pri obstoječih pečeh so dokazala, da hrup ne presega vrednosti pri tovrstnih agregatih. Na najbolj izpostavljenih mestih, ki niso stalna delovna mesta, je obvezna uporaba antifonskih naprav.
Hrup v Železarni Štore se je zmanjšal z ukinitvijo notranjega transporta na parni pogon. Na robu tovarniškega kompleksa smo nasadili drevesa kot zapora za širjenje hrupa proti stanovanjskemu kompleksu Lipa. Neposredno ogrožene hiše smo odkupili.
-	Leto 1987 - prenehali smo s proizvodnjo na elektroplavžu. Emisije prašnih delcev so se zmanjšale za 30 %, SO2 za 70 % ter poraba sveže industrijske vode za 20 %.
V	poglavju o organiziranosti navajamo, da je strokovna, razvojna in nadzorna dejavnost v spremenjeni organiziranosti podjetja Železarne Štore poverjena ekološki službi v Tehničnem in zdravstvenem varstvu. Odgovornost za upoštevanje ukrepov za varstvo okolja in pravilno delovanje čistilnih naprav sodi v delokrog proizvodno tržnih enot.
Vzdrževanje čistilnih naprav, transport in skladiščenje surovin ter odpadkov pa sodijo v pristojnost centraliziranih strokovnih enot.
V	poglavju o varstvu zraka navajamo študije, meritve in ugotovitve, ki govorijo o stanju v Železarni Štore na tem področju. Zadnje meritve kažejo naslednje stanje:
Rezultati meritev emisij iz naprav v DO Železarna Štore ter predpisane normativne vrednosti kažejo:
-	koncentracija prašnih delcev v izpušnih plinih iz EOP I in II, jek-lovleka (odpraševanje peskarskih naprav), livarne II (odpraševanje peskarskih strojev), jeklarne in aglomeracije ne presega normativnih vrednosti;
-	da so koncentracije prašnih delcev pri izpihu iz kupolne peči in razžveplanju taline previsoke;
-	da koncentracije škodljivih kemijskih snovi (SO2, NOx, CO) pri izpuhih iz kupolne peči, kotlarne I in peči za žganje železnih obokov ne presegajo normativnih vrednosti;
-	da se je emisija SO2, prahu, ogljikovodikov in delno ogljikovega monoksida močno zmanjšala z uporabo zemeljskega plina. Kuril-
no olje uporabljajo občasno. V tem obdobju je emisija SO2 okoli 60 kg/h.
V	času po opravljenih meritvah (pod b) smo v livarni strojne litine aktivirali rekuperotor, kar izboljšuje stanje emisije prašnih delcev iz kupolk. Opraviti moramo nove meritve.
Kvaliteta odpraševanja dimnih plinov jeklarne je odvisna od vrste faktorjev, kot je to razvidno iz zapiskov o opravljenih meritvah in o pregledih. Nadaljnja modernizacije jeklarne, to je posodobitev obstoječih agregatov zaradi vprašanj tehnologije, energije in ekologije, vsebuje tudi nove, ustreznejše rešitve odpraševanja (pripravljena je predprojektna študija in najavljena razvojna namera).
Glede materialov, ki se v odpra-ševalnih napravah izločajo, iščemo sprejemljive rešitve za recikliranje. Zato je potrebna analiza prahu in vsebnost posameznih elementov, tudi težkih kovin: Zn, Pb, Cd in Al.
Ena od možnih rešitev je predelava prahu v palete, ki jih posamezni proizvajalci v Evropi predelajo v vložek za različne vrste industrij (primer Duisburg v ZRN, Ponte Nossa v Italiji ali Bilbald v Švici).
Pri vodah nam odločbe inšpekcijskih organov narekujejo izdelavo programa sanacije, ki je v naslednjem:
a)	odpadne ekološke vode (V I, L II, jeklovlek),
b)	fekalne vode,
c)	meteorne vode,
d)	skladiščenje in ravnanje z nevarnimi snovmi,
e)	odlagališče posebnih odpadkov (Vrhe, Prožinska vas, Ljubečna).
Rok za izdelavo programa je 30.
9.	1989 in rok izvedbe 31. 12. 1990. Program zajema:
-	posnetek stanja,
-	opredelitev ciljev,
-	program kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov,
-	oceno potrebnih finančnih sredstev,
-	razvrstitev ukrepov po prednostnem vrstnem redu,
-	strokovna izhodišča za izredne ukrepe.
Na področju varstva pred hrupom opravljamo meritve nivojev in intenzitete hrupa in skušamo preprečiti pojave občasnih preseganj maksimalno dovoljenih vrednosti, kar v okolici tovarne povzroča upravičeno negodovanje.
V	poglavju o odpadkih, nevarnih snoveh in ravnanju z njimi poročamo o stanju evidenc v materialih, ki v Železarno Štore vstopajo in iz nje izstopajo. Iz priloženih dokumentov je razvidno, da ravnamo skladno s predpisi in odloki, ki to področje urejajo.
Enako velja tudi za deponije odpadnih materialov, kjer se odlagališče Ljubečna ne uporablja več. Vzpostavljeno stanje omogoča, da se površine že dve leti uporabljajo v kemijske namene.
Tudi odlagališče Vrhe se z odpadnimi materiali zasipa po verificiranem projektu pod ustreznim
nadzorom in z evidenco o odpadnih materialih. Urbanistična inšpekcija je opravila tudi že pregled in ni ugotovila negativnih ekoloških vplivov.
SKLEPNA UGOTOVITEV
Razreševanje vprašanj varstva okolja in zdravja ljudi poteka po programih za posamezno področje. Realizirane rešitve se zaradi vedno ostrejših zahtev in strožjih predpisov ter zakonov pokažejo tudi neustrezne. Odpirajo se novi problemi, saj se spreminjata tudi tehnologija in oprema v proizvodnjah.
Dejstvo je, da se zavedamo pomembnosti vprašanj ekologije, da vprašanja in probleme definiramo, poiščemo najustreznejše rešitve in poskrbimo za realizacijo. Pri slednjem seveda želimo tudi upoštevati reakcije okolja, vendarle pričakujemo določeno mero strpnosti in razumevanja, saj so rešitve vezane na čas in tudi sredstva. Ničesar ne bomo rešili s skrajnimi zahtevami po ukinitvah vseh »izvorov onesnaževanja«, če se rešitve ne poiščejo takoj. Probleme bomo le delocirali v okolja, ki so sprejemljivejša za neurejena stanja, moramo pa jih razreševati tam, kjer nastajajo.
SREČANJE
UPOKOJENCEV
ŽELEZARNE
ŠTORE
SPOŠTOVANI
UPOKOJENCI
OBVEŠČAMO VAS, DA BO SREČANJE UPOKOJENCEV ŽŠ 16. SEPTEMBRA V DOMU ŽELEZARJEV NA TEHARJAH
O vsem boste pravočasno obveščeni
Veselimo se snidenja z vami
OD BOKSARJA DO TEKAČA
Že v rani mladosti mu je bil pri srcu šport. S 14. leti je bil eden najperspektivnejših boksarjev v Sloveniji - vendar obrnilo se je drugače, postal je svetovno znan tekač.
V našem vsakdanu srečujemo ljudi, sodelavce, prijatelje v delovnih okoljih in na vseh drugih poteh našega življenja in gibanja. Nekatere poznamo bolj, druge manj, nekatere pa zaznamo skozi kakšno njihovo posebnost. In prav po neki posebnosti se današnji sogovornik razlikuje od ostalih. To je človek, katerega vidna značilnost je lahkoten tek namesto upočasnjenega koraka. Morda je že kakšen bralec ugotovil, koga imam namen predstaviti.
To je naš sodelavcev tov. DRAGO ŽUNTER, skrbnik športnih objektov v našem podjetju, kije v svoji športni karieri pretekel na tisoče kilometrov.
V tem trenutku bova »stekla« nazaj v njegovo ntladost.
Drago ŽUNTER se je rodil kot sin partizanske družine, ki je bila internirana v Graz - zato je to njegovo rojstno mesto. Po vojni so si Žunterjevi ustvarili dom v Savinjski dolini, a danes živi Drago s svojo družinico na Teharjah.
Njegova športna pot se je pričela pri štirinajstih letih. Vključil se je v klub Olimp in treniral boks. Bil je eden najbolj perspektivnih boksarjev v Sloveniji. Zanj so pokazali velik interes v Atletskem društvu Kladivar v Celju in ga tudi zvabili vanj.
Leta 1963 je bil najboljši v teku na 1500 metrov in je kot mladinec dosegel najboljši čas na svetu. Ta izreden začetni športni uspeh je dosegel v svojem rojstnem mestu Grazu. Potem se vrstijo uspehi za uspehom. Dve leti kasneje je tov. Drago Žunter na mediteranskih igrah dosegel drugo in tretje mesto na 5000 in na 10.000 m. Takrat je
tekel skupaj s svetovnim rekorderjem Tunizijcem Gamudijem.
Leta 1966 je v nemškem mestu Duisburg sodeloval na polfinalu pokala Evrope in dosegel odlično drugo mesto.
V svoji vrhunski športni karieri se je pomeril v sposobnosti tudi v Južni Ameriki, kjer je sodeloval na znanem velikonočnem uličnem teku; to je bilo v San Paulu. Tu se je pomeril z vso svetovno elito, od srednjeprogašev do maratoncev. Dosegel je 4. mesto, kar smatra za svoj največji uspeh. Na tej turneji po Južni Ameriki je dosegel še dva odlična rezultata: prvo mesto na 5000 in 10.000 metrov.
Leta 1968 je bilo prvenstvo Evrope v Atenah. Tu je nesrečno izgubil medaljo, bil pa je četrti na 10.000
metrov. Tov. Žunter je ob tem pojasnil, da je to rezultat, ki se v kasnejših letih v Sloveniji ne pojavlja. Čeprav takrat ni segel po odličju, je bil to vseeno lep uspeh, saj je dosegel najboljši rezultat jugoslovanskih tekačev.
V tem obdobju je bilo še ogromno tekmovanj in dobrih uvrstitev, vendar je naštel le najuspešnejša.
Že smo v letu 1976. V Celju je bilo polfinale pokala Evrope. Na tem tekomovanju je premagal večkratnega olimpijskega in svetovnega rekorderja na 5000 in
10.000	m Costo Ferna iz Firenc. »To je bil zame izreden uspeh in nekako vrhunec moje športne kariere«, je poudaril naš sogovornik. Od tega leta dalje je tov. Žunter sicer ostal član jugoslovanske reprezentance, vendar ni več delal tako intenzivno in redkeje seje udeleževal tekmovanj. V vseh teh letih, ko je bil šport sicer njegova največja ljubezen in obveza, se je tov. Žunter ukvarjal še z drugimi dejavnostmi. Nekoliko je pesnikoval (to še danes rad počne), slikal, obenem je bil tudi družbenopolitično aktiven.
Ob tolikšnih odličnih vrhunskih rezultatih v vaši športni ka-
rieri ste prejeli tudi vrsto nagrad. Kakšne so bile te?
»Za vrhunske rezultate sem prejemal tudi finančne nagrade. Te sem v celoti potrošil za svoje športno izpopolnjevanje. Sofinanciral sem svoje športno udejstvovanje, ker bi se sicer ne mogel udeležiti marsikaterih tekmovanj, saj je to predstavljalo za klub prevelik strošek. Denar je bil pač vedno problem in menim, daje to tudi danes razlog, da naši športniki ne dosegajo takšnih rezultatov, kot bi jih sicer lahko.
Dobil sem tudi vrsto moralnih priznanj. Najpomembnejša so: Zic-herlova plaketa, Bloudkova plaketa, najvišje priznanje Atletske zveze Jugoslavije in najvišje priznanje za dosežke v atletiki za življenjsko delo od Atletske zveze Slovenije.«
Kako gledate danes na vašo pretečeno športno pot. Se je ves trud po vašem mnenju izplačal, ste zadovoljni sami s seboj?
»Za to, da sem bil vrhunski športnik, sem se moral marsičemu odpovedati, vendar sem tudi veliko pridobil. Poleg športnih uspehov mi je v zadovoljstvo tudi to, da sem ogromno prepotoval, videl veliko sveta, doživel lepe trenutke, spoznal od blizu znane osebnosti. Se posebej mi ostajajo v spominu Egipt in Amerika ter trenutek, ko so me v Ameriki v hotelu poiskali in želeli videti naši zdomci.«
Tov. Žunter je kot športnik slovel v športnih krogih tudi kot samovoljnež. Zakaj?
»Bil sem trmast ob delu, sam sem iskal nasvete raznih strokovnjakov, trenerja niti nisem imel, sofinanciral sem se sam za razna tekmovanja v drugih državah, vendar le tako sem lahko dosegel tako bogato bero vidnih rezultatov.«
Brez dvoma je takšna pot Draga Žunterja imela veliko pasti in ovir, vendar jih je s svojo vztrajnostjo, ki ji je botrovalo veliko trdne volje s talentiranostjo, ki ji je sam dal možnost izraza v tako veliki meri, z duhovno močjo, ki jo je imel in sproti bogatil, premagal in dosegel, da bo za vedno zapisano z velikimi črkami med velikani kraljice športa - atletike pri nas.
Ana T.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem za darilo, ki sem ga dobil od sindikata energetike. Prav tako se zahvaljujem sodelavcem in jim želim zdravja in sreče pri delu.
Alojz Perc
Tov. Žunter z zadnjim sprejetim priznanjem od Atletske zveze Slovenije
Kadrovske
vesti
V mesecih marcu, aprilu in maju so bile naslednje kadrovske spremembe v naši delovni organizaciji:
Novi člani naše DO:
Simšič Boris, dipl. strojni ing. -vzdrževanje; Godec Aleš, ing. varstva - varstvo pri delu; Drinjakovič Predrag, ing. strojništva - jeklove-riga; Zagorelec Dubravko, oblik, kovin - livarna II; Šumiga Josip, strojni ključ. - livarna II; Zupanc Branko, delavec - livarna II; Rozman Bojan, oblikovalec kovin - livarna II; Godicelj Tadeja, ing. gradbeništva - gradbeno vzdrž; Gašpa-rič Štefan, delavec - livarna II; Pirman Marko, ing. el. tehnike - informatika; Božič Robert, delavec - livarna II; Lončar Mario, delavec -livarna II; Vesenjak Daniel, dipl. ing. strojništva - industr. oprema.
Iz JLA so se vrnili:
Vulin Predrag, predelovalec kovin - valjarna II; Baumgartner Tomaž, oblikovalec kovin - stroj, vzdrž.; Bezgovšek Branko, energetik - el. vzdrž.; Hostnik Marjan, strojni livar - livarna II; Kukovič Peter, monter ogrev. naprav -stroj, vzdrž.; Kresnik Rudolf, stru-gar-valji; Bukovšek Branko, orodjar - modelarna; Pezdevšek Božidar, strojni ključ. - VTS; Skale Bojan, livar kalupar - livarna II; Stankovič Goran, strojni livar jedrar -livarna II; Stankovič Zoran, strojni livar jedrar - livarna II; Žavski Benjamin, zidar - jeklarna; Lipnik Janez, strugar - valji; Hustič Vladimir, strojni ključavničar - jeklov-lek; Dobrajc Roman, metalurški tehnik - livarna II; Planinšek Branko, el. energetik - valjarna II.
V JLA so odšli:
Arzenšek Roman, stroj, ključ. -valjarna II; Pšeničnik Matej, fino-mehanik - jeklarna; Planko Ivo, predelovalec kovin - valjarna I; Šribar Robert, preoblik. kovin -valjarna II; Šmarčan Franc, strojni livar jedrar - livarna I; Prah Gregor, predelovalec kovin - valjarna II; Sirk Bojan, oblikovalec kovin -valji; Turk Boris, oblik, in predel, kovin - livarna II; Golež Roman, predel, kovin - valjarna II; Žavski Jožef, preoblikovalec - valjarna II; Gračner Milan, oblik, kovin - valjarna II; Hernavs Franc, oblikovalec kovin - valjarna II; Kompolšek Andrej, metalurški tehnik - valjarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Senica Marjan, strojni ključ. -stroj, vzdrž.; Kosaber Marjana, ekonomski tehnik - finance; Dura-kovič Ivan, strugar - valji; Kajba Franc, predelovalec kovin - jeklov-lek; Doberšek Janez, varilec -orodjarna; Tušek Božidar, ing. gradbeništva - kadri; Guček Silvo, strojni livar jedrar - livarna II.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
KADROVSKE VESTI
Sporazumno z DO so odšli:
Vlahovič Dragutin, uprav, jed-rar. stroja - livarna II; Močnik Ciril, dipl. ing. - MO; Topolšek Marko, obratni elektrikar - el. vzdrž.; Fon Izidor, elektro tehnik - el. vzdrž.; Markošek Danijel, strojni delovodja - jeklovlek.
Samovoljno so zapustili DO:
Trateški Roman, metalurški tehnik - PKP; Petrovič Ljubenka, natakarica - DPG; Ratej Andrej, oblikovalec kovin - orodjarna; Tadžič Rasim, voznik viličarja - livarna II; Filipovič Muhamed, žerjavovodja -jeklarna; Garibovič Hase, delavec - valjarna I.
Izključen iz DO je bil: Žlender Darko, delavec - jeklarna.
UPOKOJENI
GODICELJ Stanislav, rojen 4. 1. 1929, stanujoč Laška vas 2 b, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1947-1949. Po odslu-ženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO. Skozi vso delovno dobo je delal v modelni mizami. Opravljal je dela in naloge modelnega mizarja, asistenta v modelni mizami ter vodja modelarne.
4.	3. 1989 je bil starostno upokojen.
PETELINŠEK Jože, rojen 3. 3.
1935,	stanujoč Kompole 42, Štore. Vso delovno dobo je delal v železarni in to v MO kot strugar, strojni mehanik in vodja delovne skupine.
14.	3. 1989 je bil invalidsko upokojen.
MEDVED Marija, rojena 25. 5.
1936,	stanujoča Udarniška 7, Štore. V železarni seje zaposlila leta 1958. Delala je v finančni službi, sprva kot materialni knjigovodja, nato referent za obrač. materiala in od leta 1981 dalje vodja saldak. kupcev.
15.	3. 1989 je bila redno upokojena.
PERPAR Amalija, rojena 13. 8. 1933, stanujoča Udarniška ul. 2, Štore. V železarni se je zaposlila leta 1958 v obratu bentoniti. Zaradi ukinitve obrata je bila premeščena v komunalni oddelek na dela in naloge čistilke.
31.3.	1989 je bila redno upokojena.
ROŽANC Ivan, rojen 26. 8. 1930, stanujoč Grobelno. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1954. Nekaj let je delal v Livarni II, nakar je zaradi zdravstvenih razlogov bil razporejen v službo za zaščito premoženja in kadrov.
21.3.	1989 je bil redno upokojen.
KOŽUH Jože, rojen 17. 3. 1929,
stanujoč Straža na gori 24, Dramlje. V železarni se je zaposlil leta 1964. Vso delovno dobo je delal v Transportu. V tej TOZD je opravljal dela transportnega delavca, po-služevalca žerjava in posluževalca delovnih strojev (npr. embalirnih).
31.3.1989	je bil starostno upokojen.
KOMPOLŠEK Milka, rojena 25. 7.1933, stanujoča Slance 15, Teharje. V železarni se je zaposlila leta 1954. Skozi vso delovno dobo je delala v finančni službi kot knjigovodja.
31.3.	1989 je bila redno upokojena.
GRADIČ Jože, rojen 5. 3. 1938, stanujoč Laziše 11, Dobje pri Planini. V naši DO seje zaposlil leta 1972 kot valjar v Valjarni II. Dela in naloge valjarja je opravljal vse do upokojitve.
14. 4. 1989 je bil invalidsko upokojen.
GRADIŠNIK Anton, rojen 23. 8. 1931, stanujoč Razbor 17, Dramlje.
V	železarni se je zaposlil leta 1954. Sprva je delal v Livarni I. kot topilec, od leta 1978 dalje pa je bil zaradi zdravstvenih razlogov premeščen v kemijski laboratorij na dela in naloge »odvzemanje in priprav, vzorcev za kvantometer«.
15.4.1989	je bil starostno upokojen.
KAPL Stanko, rojen 13. 4. 1929, stanujoč Voduce 31, Gorica pri Slivnici. V železarni se je zaposlil leta 1966. Vso delovno dobo je delal v jeklarni na delih in nalogah »strojno rezanje starega železa«.
15.4.1989je bil starostno upokojen.
KRULEČ Ivan, rojen 21.5. 1935, stanujoč Pečovje 16, Štore. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1960. Delal je v Valjarni II na delih in nalogah adjusterja ter valjarja.
15.4.1989	je bil redno upokojen.
ŽOHAR Viljem, rojen 19. L 1934,
stanujoč Cesta Kozjanskega odreda 8, Štore. V železarni se je zaposlil 1955 kot skupinovodja v livarni.
V	letu 1979 je bil premeščen v Valjarno II prav tako na dela in naloge skupinovodje. Od leta 1982 dalje do upokojitve pa je bil v modelni mizami in opravljal najzahtevnejše vzdrževanje orodja za obdelavo lesa.
30.	4. 1989 je bil redno upokojen.
POLŠAK Stanislav, rojen 29. 4. 1934, stanujoč Hrastje 39, Loka pri Žusmu. V naši DO seje zaposlil leta 1970. Delal je v Valjarni I na delih in nalogah adjusterja ob samokontroli.
12. 5. 1989 je bil invalidsko upokojen.
JAVORNIK Ivan, rojen 11. 11.
1934,	stanujoč Zlateče 16, Šentjur.
V	železarni se je zaposlil leta 1954. Vso delovno dobo je delal v Livarni II. Tu je delal kot čistilec varilec, kontrolor I, nabavnik pomožnega materiala, legur, surovin in zaščitnih sredstev ter skladiščenje po-trošnega materiala.
31.5. 1989 je bil redno upokojen.
KOZOLE Konrad, rojen 4. 2.
1935,	stanujoč Suho 5, Dobje. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila 1955. leta. Z manjšimi prekinitvami si je leta 1963 zopet pridobil lastnosti delavca naše DO. Delal je v jeklarni kot pomočnik vlivališča, posluževalec elektro peči in pre-vzemalec skladišča izdajatelj rep-romateriala.
19.	5. 1989 je bil invalidsko upokojen.
JEZERNIK Branko, rojen 7. 5. 1932, stanujoč Ul. Antona Martina Slomška 14, Šentjur. Vso delovno dobo je delal v Železarni Štore. Zaposlen je bil v Vzdrževanju, sprva kot skupinovodja, nato pa gospodar z rezervnimi deli.
20.	5. 1989 je bil predčasno upokojen.
ZELINKA Jaroslav, rojen 22. 9.
1932,	stanujoč Kajuhova 9, Celje. V železarni seje zaposlil leta 1953 kot samostojni konstruktor v konstrukcijskem biroju. Leta 1958 je bil premeščen v energetski obrat kot asistent za energetiko. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil v letu 1973 zopet premeščen v konstrukcijski oddelek na dela in naloge »nadziranje investicijskih del.«
31.	5. 1989 je bil invalidsko upokojen.
STIPLOVŠEK Vekoslav, rojen
21.	5. 1929, stanujoč Javornik 12, Štore. V železarni se je zaposlil leta 1956. Delal je v kemijskem laboratoriju kot operativni vodja odvzema in priprave vzorcev.
31.5.1989	je bil starostno upokojen.
GRADIŠNIK Ivan, rojen 17. 8. 1929, stanujoč Javornik 29, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1947. Z manjšimi prekinitvami sije leta 1955 ponovno pridobil lastnosti delavca železarne. Sprva je delal v modelni mizami, od leta 1966 dalje pa v službi za zaščito premoženja in kadrov kot vodja izmene.
31.	5.1989 je bil redno upokojen.
GROSEK Franc, rojen 28. 10.
1933,	stanujoč Hotunje 14, Ponikva. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1949. Leta 1955 si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Delal je v Transportu na delih in nalogah šoferja av-todvigala.
31. 5. 1989 je bil predčasno upokojen.
ZAHVALA
Ob nenadni izguibi moža, očeta, starega očeta in tasta
JAKOBA GAJŠKA iz Šentvida pri Grobelnem
se iskreno zahvaljujemo Osnovni organizaciji ZSS Železarne Štore za darovano cvetje in pomoč, godbi na pihala za zaigrane žalostinke, govorniku tov. Fajdigi za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Mirko z družino, in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi moje drage žene
SALEZINA ELIZABETE
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Livarne II. za izrečeno sožalje, darovanje cvetja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Lepa hvala tudi tovarišu Kro-povšku za prevoz venca in obisk.
Žalujoči: mož Franc, sin Srečko z družino in hčerka Romana
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame, prababice in sestre
ŽAFRAN TEREZIJE iz Štor
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste spremili našo mamo na njeni zadnji poti s tako velikim spoštovanjem. Hvala Vodstvu in OOS Železarne Štore za lepa venca, govornikoma za izrečeno slovo, godbi na pihala za čustveno odigrani žalos-tinki, pevcem za lepi slovenski pesmi in mojim sodelavkam za prelep venec.
V žalosti, hčerki Cveta, Vera in Sin Toni z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MARTINA ZUPANCA
se iskreno zahvaljujeva vsem nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, nadalje govorniku in godbi na pihala ter vsem za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujeva še Kla-kočerjevim za vso pomoč.
Žalujoča: žena Milka in hči Martina z družino
ŠTORSKI ŽELEZAR-glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1 /72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.