n
r
Naj reč j i ilovenaki dm umik v Združenih drianb
VeUa za m leto • • .	$6.00 I
S Za pol leta - - - • •	$3.00
S Za New York celo leto .	$7.00
9 Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA m

List slovenskih delavcev v Ameriki.
I- The largest Slovenian Duly m the United States.
■ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 180. — STEV. 180.
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1935. — SOBOTA, 3. AVGUSTA 1935.
VOLUME XT.TTI, — LETNIK XT,m.
ITALIJA IN ABESINIJA SE NOČETA PODVREČI LIGI
ANGLIJA IN FRANCIJA STA PONUDILI ITALIJI KONCESIJE; MUSSOLN SE ŠE NI ODLOČIL
Abesinija in Italija sta zavrgli predlog Liginega sveta. — "Boljši je umor kot samomor," - -Mussolini ne dovoli, da bi Abesinija povedala svoje mnenje. — Noče se vkloniti odločitvi Liginega sveta.
Konec stavke v ladjedelnici v Camden
2ENEVA, Švica, 2. avgusta. — Svet Lige narodov, ki skuša rešiti abesinsko-italijanski problem brez vojne, v četrtek ni imel seje. Takoj prvi dan zasedanja ni mogel ničesar napraviti. Predlogi, ki so bili sestavljeni prvi dan na privatnih konferencah in pogajanjih, ne delujejo. Predloge sta v ce-loti zavrgli Italija in Abesinija.
Mussolini, kateremu poroča baron Aloisi, noče dovoliti, da bi bila Abesinija navzoča pri razpravah med Anglijo, Italijo in Francijo, ki so podpisale pogodbe leta 1906, da bi odločevala, kaj naj se ž njo zgodi. Odklanja tudi vsako tako odločitev Liginega sveta.
Posebno nasprotuje predlogu, da bi se obe stranki zavezali, da se ne poslužite oborožene sile, dokler Ligin svet ne pride do odločitve. Skratka, Mussolini nasprotuje vsem predlogom, da bi bila Abesi-niji dana priložnost, da pove svoje mnenje in da se cela zadeva prepusti odločitvi Lige.
Abesinija pa zavrača predloge iz drugih razlogov. Je proti temu, da bi bilo o njej odločeno po pogodbi iz leta I 906, v kateri ni bila vdeležena in katere ni nikdar priznala. Tudi ne vidi nikake razlike, ako bi bila razdeljena med tri države, ali pa bi se je polastila samo ena država.
Zavrnitev Abesinije je zavzela dramatično obliko. Sovjetski zunanji komisar Maksim Litvinov je kot predsednik Liginega sveta pozval abesinskega delegata profesorja Gastona Jeze in mu naznanil predloge. Jeze pa predlogov ni hotel sprejeti.
"Kakor razumem," je odvrnil Jeze," nam nudite, da izberemo med samomorom in umorom. Dobro, izberemo si umor. Najprej še moremo klicati na pomoč.
Jeze je vprašal Litvinova, ako Anglija in Francija v resnici verjamete, da morete zadržati Mus-solinija.
"Nikdar ne morete vedeti, kaj hoče Italija napraviti," je odvrnil Litvinov.
Ko se v četrtek Ligin svet ni sestal, so pozabili obvestiti o tem abesinskega delegata. Ko je delegat telefonično vprašal Liginega tajnika glede seje, mu je odgovoril, da naj bo pripravljen za petek.
Jeze je ves dan pripravljal svoje poročilo za Li-gin svet. Ako delegati razsodijo proti Abesiniji, tedaj bo prepustil, da svet sodi.
ADDIS ABABA, Abesinija, 2. avgusta. — Na raznih krajih Eritreje so skladišča polna plinovih bomb, toda v deželi, ki bo kmalu napadena, ni niti ene maske proti plinom. Tanki neprestano prihajajo in za temi tanki je 250,000 italjanskih vojakov.
Da se morejo tej vojski postaviti nasproti, so abesinski vojaki dobili samo 10,000,000 nabojev, ali 20 nabojev za vsakega vojaka. To je tako malo, da na vajah ne izstrele niti enega naboja. Toda vojaki se neumorno vežbajo v orožiu in upajo v zmago.
LONDON, Anglija, 2. avgusta. — Anglija je sklenila, da skupno s Francijo jamči Italiji v Eritreji in Somaliji varnost proti abesinskemu vpadu.
Jamščino Anglije in Francije Italiji je predlagal poslanec sir Herbert Samuel tekom debate o županjih odnošajih v poslanski zbornici in zunanje-
BAUERJEV MORILEC ARETIRAN
Bauerjev morilec je iskal smrt. — Navzlic pismu se preiskava nadaljuje. Profesor je bil umorjen iz ljubosumnosti.
Chicago, 111., 2. avgusta. — Tukaj jo bil aretiran Mandevil-le Zenge, mladi fanner iz Missouri, ki se je hotel izogniti policiji s tem, da je f i ubiral samomor v Lake Michigan. Na obali jo ji a m rt m" pustil nekaj svoje obleke in pismo, da trre prostovoljno v smrt. Policija jo prepričana, da jo 011 umoril dr. Bauorja, dasi Zenge to odločno taji.
Danes ga bodo predstavili Bauerjevi vdovi, v katero je bil baje zaljubljen in je storil svoj nečloveški čin zato, ker ga ni hotela uslišati.
Prejšnja poročila so se glasila:
Chicago, 111., 2. avgusta. — Oblasti nadaljujejo preiskavo proti Mandeville Zenge v zvezi z umorom profesorja dr. AVal-terja J. Bauer. četudi so skoro prepirčane, da jo iskal Zenge prostovoljno smrt v Michigan-skem jezeru. Oblasti so mnenja,
POLOŽAJ V
NEMČIJI SE _JE POOSTRIL
Nemška vlada bo s smrt-jo 'kaznovala slehernega, ki se ji bo protivil. Obletnica Hindenbur-gove smrti.
Berlin, Nemčija, 2. avgusta. — Ob prvi obletnici Hinden-burgove smrti jo na tisoče Nemcev odpotovalo v Tannenberg, kjer je maršal pokopan.
Nemško časopisje objavlja poročila, koliko je Hitler dosegel v prvem lotu svojo absolutne vlade.
Časopisi odločno za ni kujejo vesti, ki so se razširilo po inozemstvu, namreč, da je Nemčija na robu revolucijo.
Propagandno ministrstvo jo izdalo poročilo, da ob prvi ob-lotnioi Hindenburgove smrti vlada v Nemčiji popoln mir.
Vse to jo pa v čudnem soglasju z najnovejšimi odredbami nemške vlade.
Razglasila jo namreč, da bo vsak. ki nasprotuje Hitlerjevim odredbam, smatran za veleizda-jalea in obsojen na smrt.
Več inozemskih časniških poročevalcev, ki so neugodno poročali o razmerah v državi, je
da jo Zenge dr. Bauorja umorikbn° izgnanih preko meje.
iz maščevanja, ker ga jo mlada Bauerjeva žena zavrnila in so 14. julija poročila z dr. Bauer-jem.
Zasledovanje Zenga je bilo nekaj časa vstavljeno, ko je nol^ voznik taksija, ki jo prejšnjo noč peljal nekega moža k jezeru, prinesel njegov klobuk, obr-vavljen suknjič in pismo in vse izročil oblastim. V pismu naznanja pisec, da si hoče vzeti življenje.
Gospa Louise Bauer, lepa vdova mladega profesorja, je spoznala vse predmete kot last 26 let starega mizarja, katerega je zavrnila kot snubca.
Ko je mlada vdova pismo prebrala, je vskliknila: — Revež, tudi ta je sedaj šel. — Nato pa se onesvesti in omahne v roko svojega za njo stoječega očeta W. IT. Scliaffer.
Pri vsem tem pa hočejo oblasti varno postopati. Policijski poročnik Otto Erlanson je rekel: — Vsa znamenja sicer kažejo na samomor. Toda ravno tako je flahko mogoče, da se je poslužil pretveze, da bi oblasti odvrnil od svojega sledu. Dokler ne dobimo drugih dokazov, kot klobuk, suknjič in pismo, ga bomo še dalje iskali.
Prodajalci listov so dobili naročilo, da morajo imeti nazij-sko glasilo "Stuormer" razstavljeno na uglednem mostu.
Gtuija proti katoličanom in Židom se nadaljuje.
Med ljudmi so širijo govorice da je Hitler nevarno bolan (baje ima raka v grlu), vlada pa te vesti odločno zanikuje.
NAJSTAREJŠI JUGOSLOVAN UMRL
Smederovo, Jugoslavija, 2.
avgusta. — Trajko Smilgovič, ki je živel do častitljivo starosti 131 let, je sem in tam tudi rad pil opojne pijače. Pred svojo smrtjo je rekel, da je vodno živel zmerno, da pa ni zametaval opojnih pijač kot Zaro Agha iz Istanbula. Zaro je umrl v starosti 157 let.
4 ŠPIJ0NI
ARETIRANI
Obdolženi so, da so fotografirali francoske u-trdbe ob Rivieri ter dajali informacije Nemči-
Nica, Francija, 2. avgusta.— Policija je aretirala štiri moške, ki so člani špijonažne družbe, katera je špijonirala za Nemčijo.
Spijoni so imeli svoj glavni stan v Monte Carlo, odkoder so prirejali navidez povsem nedolžne izlete v okolico.
Pri tem so fotografirali, posebno v okolici Touluna, francosko utrdbe.
Francoske oblasti so družbo dalj rasa zalsedovale, aretirati so jim je posrečilo pa le štiri vohune, .med njimi tudi njihovega načelnika Euurena Halina, ki jo baje nemški državljan ter se je izdajal za vpokojenega finančnika.
I Tali 11 je živel v Monte Carlo pri svoji materi izza leta 19:J1. Stanovanje je pa imel tudi v B< 'ausoloieu, torej na francoskih tleh.
Francoski agenti so že par tednov prestrezali njegovo korespondenco, slednjič so ga pa
aretirali.
Koliko"vojaških skrivnosti jo izdal Nemčiji, sc doslej ni moglo dognati.
CARDENAS ZA PROHI-BICUO
Mexico, Mehika, 2. avgusta. •— Predsednik Lazaro Cardenas je pripravljen izpolniti svojo obljubo, ki jo je dal v svoji predsedniški kampanji, da bo 1 napravil Mehiko suho.
mu ministru Hoareju se je zdel ta nasvet tako primeren, da ga je takoj sporočil ministru za Ligine zadeve stotniku Anthonyju Edenu v Ženevo, da ga predloži Ligi narodov.
Sir Herbert Samuel je zavračal Mussolini j evo trditev, da je osvojitev Abesinije opravičena, da Abesinija ne bi mogla napasti italijanskih kolonij, kadar bi bila Italija preveč zaposlena v Evropi. Zato je tudi predlagal jamščino Anglije in Francije za mir v Vzhodni Afriki.
ZAHTEVA POJASNITEV MORCANOVECA OBISKA
London, Anglija, 2. avgusta. — Poslanec John McGovern je v poslanski zbornici zahteval, da vlada pove, kaj je bil namen obiska ameriškega bankirja Johna P. Morgana pri ministrskem predsedniku Baldwinu.
McGovern je mnenja, da je skušal Morgan dobiti od Baldwin;! zagotovilo, da pisma, ki so bila med svetovno vojno izmenjana med Morganom in angleško vlado, no bodo izročena ameriškemu senatnemu odboru za preiskavo municije.
GRŠKI KRALJ ZA PLEBISCIT
Atene, Grška, 31. julija. — Bivši grški kralj Jurij in ministrski predsednik Tsaldaris sta prišla do zaključka, da je v sedanjih razmerah primernejše, da glede obnovitve monarhije odloči plebiscit, kakor pa da bi parlament razglasil (monarhijo ali pa bi bila dosežena s sila, kot zahtevajo monarhisti.
VLADI BO SK0R0G0T0V0 USPELO POBOTATI NASPROTNI SI STRANKI
WASHINGTON, D. C., 2. avgusta. — Po po-
svetovanju s predsednikom Rooseveltom in nadomestnim mornariškim tajnikom Henryjem L. Rooseveltom je delavska tajnica Miss Frances Perkins izjavila, da bo velika stavka v ladjedelnici New York Shipbuilding Corporation v Camden, N. J. kmalu končana.
ZVEZA MED BERLINOM IN TOKIOM
RUDNIŠKA NESREČA
V JUŽNI AFRIKI
Johannesburg, Južna Afrika,
2. avgusta. — Rešilci, ki so po eksploziji v Marsfield Colliery blizu Brevtona šli v rov, so na šli mrtve tri Evropejce in 74 domačinov. Predno pa bodo mogli vsa trupla spraviti iz rova, bo vzelo še nekaj dni, ker je jama napolnjena s strupenimi plini.
"Pravda" dolži Hitlerja, da je spletkaril proti Rusiji. — Japonska se hoče poslužiti Kitajske proti Rusiji.
Moskva, Rusija. 2. avgusta. — "Pravda" jo objavila poziv komintoma, v katerem dolži Hitlerjevo vlado, da ščuva na vojno proti sovjetski republiki. V tem oklicu, ki j«' namenjen prijateljem miru po vseh deželah in ki jih poživlja, da vsako imperijidistično vojno preme-nijo v državljansko vojno, hoče "Pravda" prinesti dokaz, da obstoji med Hitlerjem in roparskim japonskim imperijaliz-molu politični in vojaški sporazum, čegar ost je obrnjena proti Rusiji. .Japonska se hoče po mnenju "Pravde" poslužiti Kitajske kot izhodišča za svoje vojaško pustolovščine proti Rusiji.
Medtem ko "Pravda" piše, da so fašistični topovi že nabasani in da more vsak trenutek biti oddan prvi strel, izjavlja nek drugi moskovski ilst, da jo le malo upanja, da bi bil v Evropi mir, ako enkrat izbruhne vojna v Afriki. K sreči pa je mirovni standard sovjetske unije velika privlačna sila za majhno nefasistično dežele v Evropi, ki votlo, da je rdeča republika največja svetovna sila za Zd ru ženi m i (1 rža vam i.
Generalni tajnik komunistične stranke v Ameriki, Earl Browder, je že drugič na komunističnem kongresu govoril o ameriških zadevah in jo obdolžil ameriško buržoazijo, da dela naklepe za vojno. Njegov napad je bil objavljen v "Pravdi."
Browder trdi, da je bojni klic admirala Stirlinga proti sovjetski uniji pokazal, da vplivni krogi "ameriške buržoazije" spletkarijo proti sovjetom.
Admiral Yates Stirling je javno svaril Ameriko prod rusko propagando za svetovno revolucijo, za kar ga je mornariški tajnik Swanson pokaral in je obenem mornariškim častnikom prepovedal vmešavati se v mednarodna sporna vprašanja.
Pa tudi druga znamenja kažejo na to. Kongresnik Gris-ivold, ki je pre« 1 sodni k odbora za delavske zadeve in ki jo pre-iskaval stavko, je odložil zasliševanje za nedoločen čas, da ne bi mogoče preprečil rešitev. Znano je, da je delavski department bil v stalnem dopisovanju z ladjedelnico. Pri tej stavki je bilo 1.*?. maja vstavljeno dela na treh križarkah in štirih rušil-cih.
Stavk ar ju katerih je 3900, zahtevajo povišanje plače za 15 odstotkov in novo razdelitev delavcev. Tudi prejšnjo loto je bila stavka v isti ladjedelnici naglo poravnana, ko jo vlada zagrozila, da bo že skoro dodelano kri žarko "Tuscalosa" pustila skončati v Philadelphiji.
Philadelphia, Pa., 2. avgusta. — Xok policist na konju, in nek civilist sta bila do nezavesti poškodovana, ko ju je zadelo kamenje, ki so ga metali delavci, ki so zastavkali pri tvrdki Opal Hosiery. 30 oseb je bilo aretiranih.
NAROČTTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
DAVEK NA BOGATAŠE
Washington, D. C., 2. avgusta. — V poslanski zbornici se je pričela debata o vladnem načrtu, po katerem naj bi bogataši plačali na davkih letno $27.">,-000.000 v namenu, da se narodno bogastvo sorazmemejšo razdeli. Demokratski voditelji hočejo debato končati do sobote.
Debata se je pričela kmalu nato, ko je prišel zvezni zaklad-ničar Henry Morgenthau pred senatni finančni odbor, kateremu -je povedal, da bo vlada ves denar, ki bo prišel od teh davkov, porabila za zmanjšanje svojega dolga.
Komaj se je pričela debata, ko je republikanski poslanec Bertrand Sneli pričel govoriti proti tej predlogi.
—	V sedanjem časn ta predloga ni opravičena, — je rekel. — Resnica je, da potrebujemo novih davkov, toda ta predloga nam jih ne bo dala. Ni niti perje, niti meso. Rooseveltova vlada potroši $26,000.000 na dan, prejme pa samo $17,000.000 na dan. Vsakdo lahko izprevidi, da so Združene države na potu v bankerot.
Poslanec Adolph Sabath je pričel z demokratsko obrambo predloge, ko je rekel:
—	Predloga je korak v pravo smer. Skuša samo naložiti da v* ke onim, ki morejo najlažje da« i ti denar za vladne izdatke, '
94 a LrA a NrA R'O D A "
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. A.
ii
Glas Naroda
99
Frank Bakaer. Premlient
Owied and Pnbllabad fry BLOVENIC PUBLISHING COMPANY IA Corporation).
L. Benetilk. Treat.
m w. iatk street.
•C Um eorpor&tk« aad addreieo of above officers: Boroorfa of Manhattan, New York City. N. S. "OLA 8 NARODA"
(▼alee of the People)
Ma ToIJa aa Ameriko la
— ——— — —......— $«00
• POl "lfta nn^ni.nMiitt.a |8j00 la četrt lata •<
irwy Day Except Soadayn end Halklay
• • • •• • • •• M
Ea New York aa eolo lata	§7.00
Za pol leta «*>•	§8,00
Za ianetantvo pa eelo lata	97.00
Za pol lata................(8JK)
Babacriptlon Yearly »6.00
▲dvertJeemeat on Agreement
"Qtaa Naroda" laaaja mki dan Uraeniil nedelj la praonlkor._
ItopUl brea podpiaa in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli aoHlJati po Money Order. Pri «pr«aembl kraja naročnikov, prosimo, da ae tail prejftaje biralWe naianl. da hitreje najdeno naaloT»«¥a
"GLAS NAHODA", tlfl W. 18tb Street, Ne« York. M. Y.
CHeleaa S—WW
—
NAROČNINA V POLETNIH MESECIH
Upravniki vseli slovenskih listov se bodo strinjali z nami, ako zapišemo, da niJd1 rojaki zanimanje za list v poletnem času nekoliko i>oiieha.
Vzroki so jasni. Nasi ljudje imajo precej dela izven hiše, v svojem prostem času si pa poiščejo hladila in krep-eila v svobodni naravi.
V	lmtu pogledajo le najvažnejše novice, 'da so že vsaj deloma poučeni o važnih svetovnih dogcfdkih.
V	tem pogledu jim ni zameriti, kajti pozimi je ob topli peri čitauje res prijdftieje in v zimskih večerili jim je časopis najprimernejše sredstvo za preganjanje dolgega časa.
Tudi s plačevanjem naročnino niso nekateri *v poletnem času posebno točni. Poleni jo se in zanemarijo svojo dolžnost.
Pri tem pa pozabljajo, da ima list v poletnem času ravno take stroške in izdajtke kakor v zimskem, da list iz-liaja vsak Mail, poleti in pozimi ter da moramo račune sproti plačevati.
Uprava lista se mora v poletnem času boriti z večjimi težavami nego v zimskem, kajti pozimi so naročniki bolj točni v izpolnjevanju Uolžiiosti, ki jih imajo napram nam.
Dosti je takih, ki ne -delajo razlike med letnimi časi ter obnove naročnino takoj, ko opazijo poleg naslova, da je potekla. Takim gre vsa hvala in vsa čast.
Zaostankarje pa moramo opominjati. In kot smo že večkrait poudarili, nas stanejo opomini veliko denarja in Idvla ■
Odveč bi bilo vse to delo in vsi ti stroški, če bi naročniki s tako vrnemo vršili svojo dolžnost napram listu kot jo list vrši napram njim.
V	sedanjih slabili časih in nenormalnih razmerah je točno izhajanje lista zvezano z velikimi težkočami. Te •težkoče pa vsaka najmanjša netočnost s strani naročnikov še znatno poveča.
Te dni smo ponovno razposlali opomine vsem, ki dolgujejo. Če ne bomo na opomine dobili v najkrajšem času ugodnega odziva, bomo prisiljeni ustaviti list vsem onim, ki naročnine ne bodo dbnovili.
"Olasa Naroda" ne moremo nikomur pošiljati na dolg, kajti breme, ki smo si ga naložili s svojo popustljivostjo in zaupanjem v poštenost naJših ljilM je preveliko.
Naročniki nam dolgujejo več kot deset (tisočakov, kar je v sedanjih razmerah ogromna vsota za skromno slovensko podjetje, čigar edina svrlia je z Id'obrim in poštenim etivom ustrezati našemu narodu v novi i<lomovinL
Uverjeni smo, da lt*e naše odkritosrčne besede ne bodo izzvenele v prazno in tdia bodo zaostankarji takoj obnovili naročnino, kakorhitro dobe opomin.
Važno za potovanje.
Kdor it namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti kopa od tam, je potrebno, da se poučen v. vseh etvarek. T sled naie dolgoletno ekulnje Vam eamoremo dati najboljia pojtmila im tudi t)M potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno fft hitro. Zato te eaupuo obrnite na na* ea vea pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, bodih proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ea najmanjle stroike.
Nedriavljani naj ne odlaiojo do eadnjega trenutka, ker, prodno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, BE-EN-TBY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ea breeplačna navodila V* §aaotavlj*< mo Tam, da boete poceni «» udobno potovam.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
ETRAMEL BUREAU 216 JPeat 18th Street New York, N.X
Fly Creek, N. Y.
Vročina je pritisnila in prav je, ker baš košnjo spravljamo pod streho. Včasi nam dež nagaja, vsled česar gre delo bolj počasi izpod rok.
Pridelek dobro kaže, kako pa bo, 'bo pa šele bodočnost pokazala. Do jeseni se lahko še marsikaj izpremeni.
Letos dobimo nekoliko več za mleko kakor lani, toda cena je še vedno nizka. Koinpa-iiije imajo še vedno preveč dobička, ker v mestih prodajajo mleko za drag deaiar. Farmer-ji bi se morali malo bolj skupaj vzeti, da bi dobili več za mleko in drugi pridelek. Vse, kar kupimo, moramo drago pla čati.
Vsakdanje skrbi in misel na delo pa preženemo, kadar se nam nudi kakšna posebna priložnost, kakor n a p rimer dne 27. julija, ko sta se poročila Mr. Fraak Selan in Miss Pauline Laejan. Poroka je bila v cerkvi v Cooperstown.
Splošno mnenje je bilo, da ni bilo še nikdar tako lepe slovenske poroke.
Tovarišiei sta bili Miss Au-lia Blaus iz New York City in Miss Hattie Terček, tovariša pa nevestin brat Mr. Peter Lacjan in ženinov brat Mr. Roman Selan.
Svatje so bili od vsepovsod. Iz New Yorka je prišla družina znanega slovenskega tovarnarja Mr. Charlesa Laejana, nevestinega strica, ter družina Mr. Johna Majdiča, ki je isto-tako nevestin stric z materine strani. Hčerka Mr. Charles I jacjaaia je bila cvetličarka v 1 o roču oni s}»re vodu. Nad al j c je bila na veseli svatbi liavzo* ea Miss Mici, ki ima v New Yorku znajii lepotični salon, iz Dorloo, N. Y., jo ie pa prima-l«al Mr. Koder s sinom in li čerjo.
Svatba se je vršila na domu nevestine matere. Izvrstnih jedi in dobre pijače je bilo dosti na razpolago. Vsak je bil izborilo postrežem
Mehove sta raztegovala Mr. Charles Kovač iz New Yorka, ki je s svojo družina tukaj na počitnicah, ter Mr. Frank Trinkaus. Vse se je vrtelo, staro in mlado in vse je bilo veselo.
Gostiteljici Mrs. Pavli Laejan se vsi lepo zahvaljujemo za postrežbo, mladoporočencema pa želimo obilo sreče.
Tudi nesreča nikdar ne počiva. Nedavno je peljal Mr. Mike Selan mleko v mlekarno. Ko se je \*račal proti domu, m u pridrvi nasproti velik truck naložen s pivom. Da bi Mr. Selan preprečil strašno kolizijo, je zavozil v jarek. Pri tem se je poškodoval na prsih, truck se mu je 'pa popolnoma razbil.
Ob zaključku pozdravim vse naše po Ameriki, v starem krapa Mr. Batiča iz Žabje vasi, ki poroča tako zanimive novice iz mojega rojstnega kraja — Poljanske doline.
Pozdravim tudi Petra Zgaga, četudi sem huda nanj, ker je po kratkem obisku obljubil, da se bo vrnil na našo farmo, pa ni obljube držal.
Fratnces Terček
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro -do-mevihoi Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko •ton. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Porterville, Calif.
Ako letos površno pogledamo po Kaliforniji, vidimo, da se dežela vobče nahaja v dobrem .stanu.
Pšenična polja so letos dobro obrodila; zlasti pozne setve bo prekosile zgodnje.
23. marca je nepričakovani mraz prizadel občutno škodo zgodnji setvi, ki je bila ze v klasju in v cvetju.
Pšenica, sejana v januarju, je naredila okolu 25 bušljev na oralu, zgodnje setve pa polovico manj, kar se tukaj redkokdaj zgodi.
Pšenična cena je nepovoljna. Sedanja cena za «sto funtov je danes tukaj okolu $1.20; ječmen je vreden 75 centov za sto funtov. Žetev in mlatev b j konei julija končana.
Pridelek grozdja vseh vrst bo letos bogate ji. Rano dozorelo grozdje "Thompson" so že začeli obirati, ki ga, ali doma posuše ali ga pa sveže v veliki množini razpošiljajo v daljne kraje, tja, kjer ne raste trta.
Breskve in sadje vobče je obrodilo dobro.
Ker smo imeli ugodno zimo in pomlad, imamo več krme za našo živino kot je -sami potrebujemo. Zato si živinorejci iz sosednjih držav, kjer so imeli sušo, k nam prignali živino na pašo.
Živinorejci so letos na nogah, ker ima blago dobro ceno. Prvovrstno klavno živino plačujejo mesarji v Los Angelesu po 8 do 9 centov za funt, živo vago.
"Hogman" je ponosen na svoje ščetince. Debeli prašiči se prodajo v Los Angelesu od 10 do 11 centov funt.
Odkod te visoke cene? Pred d verni leti je država od kmetov pokupila preobilico svinj in je zaklane prašiče, ali razdelila potrebnim ali pa je iz njih naredila umetna gnojila. Tako so pravili. Vemo pa naslednje: recimo, da je mož spi-tal 100 prašičev na leto; za-je prejel od 3 do 4 cente funt, kar je premalo. Sedaj, namesto 100 prašičev, »pita dve t ret i ni. Za eno tretino ti vlada vsako leto plača gotovo ceno. Poznam moža, ki mu je vlada na ta način plačala čez tisoč dolarjev.
Slično smo farmarji, pridelovalci pšenice in bombaža podpisali po&odbo z državo, da po obstoječih predpisih fle smeš*sejati več pšenice ali saditi bombaža. Ako si z vla*lo podpisal pogodbo, ti vlada plača za neobdelan« zemljišče. — Letos bo plačala po 33 centov za bušelj, ki bi se je zajnuglo pridelati.
Tukaj navadno vsak farmer poseje polovico grunta, drugo polovico pa preorje na spomlad za prihodnje leto. Tako smo delali že več let, zdaj pi nam vlada plača vsaj nekaj za tako delo.
Združene države bodo letos farmerjem plačale v ta namen stopetnajst milijonov dolarjev odškodnine.
"Wheat adjustment" za Ca-lifornijo bo letos $1,457,000
Nekateri veliki farmerji so deležni po več tisočakov. Pridelovalcem bombaža, ki že pet let ali več na tistim posestvu prideljujejo bombaž vlada plača za eno tretjino neposajene-ga zemljišča 18 dolarjev za t'ker. Za domačo potrebo smeš na takim gruntu pridelati kar hočeš, gorje pa ti, ako bi kaj prodal! Oni pa, ki je letos ali prejšnje leto na novem zemljišču sadil bombaž, mora vladi plačati davek za vsak funt pridelanega bonilbaža 5 centov davka.
Proti tej odredbi se slišijo močni protesti. Kakor je raz-
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA

Angleško-slovensko Berilo
KNGLISH SLOVENE READEB BTANE 8AMO
$2
Naročite ga vn —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th STUBS? New York City.
lMtaiiiiiiiiiiiiiir/Hil
vidno iz navedenih stavkov, naša vlada misli, da se v Ameriki preveč pridela in plačuje težke milijone farmerjem da ostane del farme neobdelan. Na drugi strani pa ravno tista vlada troši milijone za zgradbo ogromnih jezo v (dams), ki naj bi služili kmo-tn za pomoč do večjega pridelka.
44Dam" čez Columbia River bo stal državo okroglih 400 milijonov dolarjev. Zajezena votla bo zamakala en milijon o-lalov zemlje in proizvajala električno onergijo. Kje je pa Boulder dam in drugi? Osrednji Kaliforničani se že več let borimo za vodo, ki se naj bi speljala iz Sacramento Kiver in drugih rek. To delo se odmika od leta do leta. Mislimo pa, da bodo pogodbe z vlado kmalu urejene, da se prične z delom.
Do se razmere v deželi saj nekoliko zboljšujejo, nam priča močno gibanje pri z«'iuljišč-nili prodajali. Tu v okolici ie bilo zadnje tri mesece kupi jeni h čez tisoč oralov farmerske zemlje. So različne cene z ozi-rom, v kakem stanju se nahaja dotično zemljišče. Smelo trdim, da gre vse za polovično ceno, kot je bila pred depresijo. Banke, ki so kmetom domačije "forklozale", ker jim niso mogli zaradi slabih letin ill nizkih cen plačevati obresti in visokih davkov, te banke ra-devolje prodajo veliko ali malo fanno.
Naj tu navedem nekaj primerov.
Mož je kupil 80 oralov; po-lovieo tega zemljišča je poravnana. Kupna cena $3,300. Vrednost tega zemljišča so pred leti cenili 200 dolarjev p ker. Prodano je bilo 320 g-ralov z vsem gospodarskim poslopjem za $7,300. Neka družba iz Ficsno je kupila 400
oralov po 40 dolarjev oral. To zemljišče bodo jm>ravnali in :;asadili z t rt jem.
Skupina Armencev, je kupi-ia Baekmanovo rančo, obsega-jočo 500 oralov po G0 dolarjev za oral. To zemljišče je vse poravnano, da zamoreš zamakati vsak ped en j zemlje. To farmo nameravajo prihodnjo spomlad zasaditi z trtjem različnega grozdja.
Za male, po 10 do 20 oralov obsegajoče farme, je močno povpraševanje ter se lahko prodajo, seveda za višjo ceno oral, kakor pa velika posestva.
Včeraj je bil moj imen dan, Jakobovo. Ta dan sem praznoval v gorah, 7000 čevljev visoko v Sequoia National Parku. Tri slovenske družine smo priredile domač piknik. Prinesli smo z .seboj vse dobrote, ki vsnio jih potrebovali in so nam v hladnem gozdu tudi dobro teknile.
Od Porterville do Sequoia National Parka je (>5 milj. Cesta je v dobrem stanju. Strma pot se vije v ostrih ovinkih o kolu strmih vrhov. Park obiskuje vsako leto dosti turi -tov iz vseh delov Amerike. Mnogi ostanejo tu dalj časa, se navžijejo gorskega zraka.
Ne boš videl tu Bog vedi kahili zanimivosti, drugače pa je park lep in privlačen 44summer resort". Dana ti je prilika, da se nagledaš divjih medvedov, ki jih vsak dan hranijo; zelo požrešni so za med ali za sirup. Jelene vidiš tu in tam, ki se nič kaj ne ogibajo človeku.
V tem letnem ča>u je park poln kemperjev, ki se vsak po svoje zabava.
Ogledali si smo tudi Gene-lal Grant Park. L«-pa, 30 milj dolga cesta vodi do tja. Ta not je bila slovesno odprta prometu 4. julija t. 1. v navzočnosti kalifornijskega gover-lierja Mr. Mcrriama.
Vrnili smo se po drugi poti in dospeli smo domov brez naj-manje neprilike ob solnčnem zatonu.
Pozdrav!
J. R. Simonich.
OBISK
V našem uredništvu se je zglasila Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje," uradnega glasila Slovenske Ženske Zveze v Ameriki. Prinesla nam je pozdrave naših clevelandskili prijateljev, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Simpatični tovarišiei želimo obilo usj>eha v njenem bodočem delovanju.
DENARNE POS1LJATVE Ž
Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- | vo po dnevnem kurzu.
▼ jugoslavijo
Za
$ 2.75 $ 5J85 $ 7.30 HUB I2&50 $47.00
Din. 100 Din. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000
▼ italijo
Za $9.35 .......... lir 100
$1125 _______________ Ur 200
$44.40_____________________Ur 500
$18.20 .......... Lir 1000
$170.— .......... Ur 2000
$203.— —Ur 3000
KER BE CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
fta laplaCUo retjlh sneakor kot sforaj. navedeno, botflal t dinar] 1H ali llrab dovolj a Jemo ie bolje pogoje.
izplačila v ambbibkih dolabjik
Sa IsplaCOe $ I.— merate padati..........$ 5.71
$1*— - " ..........$10.85
$15.— " " ..........$10.—
$20.— - - ..........$21—
$40— * " $41 >25 $50.— - - ..........$51.50
Prejemnik dobi ▼ starem kraja lsplaOlo ▼ dolarjih. Najna aakarila lzroftajem pe Cable Letter ta priateJMaa $1—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY
"Gl»t N«ro<U" m WB9T uth mm	mvw sork, n. v.
Današnja mladina je jako iznajdljiva. S silo skuša prodreti v skrivnosti življenja.
Dokler so fantički še jako mladi se igrajo s svinčenimi vojaki, male deklice pa s punčkami.
Toda to traja le nekaj let.
Ko dosežejo starost petnajstih ali šestnajstih let, zamenjajo vloge.
Šestnajstletna frkl.ia se ne meni več za punčke. Živ soldat ji je ljubši kot tisoč porcelna-stili punčk.
Fant pa v tistih letih po pun-ekah zahrejjeni. Po živili punčkah, seveda.
Pa tudi šest- in sedemletni otroci so jako iznajdljivi.
Ko se lesenih igrač naveličajo, imajo največjo zabavo z golobi, zajci. itd. In so takorekoč nedosegljivi mojstri v golob join za jč je-reji.
Z vso vnemo snažijo hleve in golobnjake, skrbe, da živali niso lačne, in kadar pridejo mladiči na svet — o, kakšno vese-ljo.
Dva taka fantička je pri delu presenetila stara teta ter ju poli valila, ker tako skrbita za nedolžne živalice.
Tn beseda je dala besedo.
—	Teta — je vprašal prvi, — ali ti nimaš nobenih otrok?
—	Xe. — je odvrnila teta — kajti vprašanje jo je spravilo a* precejšnjo zadrego.
—	Pa ne boš nikdar imela otrok? — sta nadalje poizvedovala.
Tedaj se je pa stari teti zvrhala mera potrpežljivosti.
—	Ne. — je siknila ter jezno odšla.
Fantička sta zamišljeno zrla za njo. Dolgo nista rekla nobene besede, slednjič se pa oglasi starejši in pravi mlajšemu:
—	Saj se mi je zdelo, da je mandelc.
V samotnem letovišču se je mudil mestni človek.
Zelo mu je ugajalo, toda nekega dne se je volčjih jagod na-zobal, misleč, da so užiten sad.
Kar raznesti ga je hotelo, ko je legel v posteljo.
—	Pošljite po zdravnika! — je kričal.
—	Pošljite po zdravnika! — je lahko reči, toda kje dobiti zdravnika v tem samotnem, od Boga zapuščenem kraju.
Zdravnika t o roj ni bilo. pač je pa živel v deset milj oddaljenem naselju star živinozdrav-nik, ki je farmerjem konje in govedo zdravil.
Ko so bolniku to povedali, je rekel:
—	Dobro, pa ga pokličite.
Ko je živinozdravnik dospel,
se jo začel bolnik opravičevati:
—	Oprostite mi in hvala, ker ste prišli. Volčjih jagod sem se najedel, jaz sem ros velik osol....
—	Vem, vem, — je dejal živinozdravnik — toda nič zato. Včasi som že tudi kakega človeka uspešno zdravil.
Mož si da lahko narediti na copate še tako visoke pete — copata ostane vedno copata....
Zdravniki pravijo, da je kislo zelje jako redilno. En krožnik kislega zelja vec zaleže človeku kot pa eel voz fižola ali deset glavnatih solat. Toliko da ima kislo zelje vitaminov v sebi.
— Kaj je vitamin? — me vprašuješ, dragi čitatelj. — Po-pravici priznam, da Še sam na- j tančno ne vem. Pa že mora biti kranjski klobasi podoben. Kajti bez kranjske klobase je tudi kislo zelje od muh.
..... ,-j"-
"GLAS NAKOD A
NEW YO&K, SATURDAY, AUGUST 3, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. TL
PETER ROBIXSON:
iPozorišče: Majhna železniška postaja lokalno železnice. Postajno poslopje je obraslo s prijaznim zelenjem", kakor so navadno izraža izobražen človek; danes pa napravlja prav melanholičen v tir k, zakaj s prijaznega zelenja dere voda v veletokih. Že ves dan — ztl ij Z' četrt na 19. uro — je deži-^lo. Zato ni sprejel vlak, ki ec je bil pravkar odpeljal, nobenega potnika, čeprav je nedelja. Na 'stranskem tiru stoji ^ iak, seistoječ iz stroja in dv^h aczov. Vlak je čisto brez nadzorstva, tako rekoč brez gos-] odarja. Iz lokomotive .>e kadi in se širi neprijeten vonj.
Osebe: Dva postajna nameščenca, strojevodja, kurjač m prevodnik zapuščenega vlv Zadržujejo se v prostoru, ki ni prav razkošno opremljen in ki ima napis Sprejemanje in oddajanje prtljage. Prvi trije igrajo marjaš, kurjač kibi-cira, sprevodnik spi na zaboju z napisom: Brzovozno blago1. Pokvarljivo!
Dež pada dalje kakor vrednote brez dividend, iz lokomotive se še zmerom kadi, -trojevodja je napovedal berača, toda je že pri tretjem vzetku ujet, kurjač si znova tlači pipo, sprevodnik smiči l.omelodično, postajna ura so l-oinakne na 10:20.
Zdajci priliitita z vso naglico debel gospod in pes uedo-1' čljivega plemena, mešanica cvčjaka in jazbečarja. Pes vleče gospodarja na vrvci za seboj, tako <la se vini, kakor L i Hi gospodar pes, ki ga nio/a gospod ubogati, <lafci je sicer verjetno masprotno. Gospodi je napravil danes izlet. Vse kaže, da je njegova notranjost dobila prav toliko vlage kakor rjegova zunainjost. Tudi pes ima čisto premočen kožuh, sa-nio da je trezen.
Gospo« 1 priveze psa na edino klop pod zaščito streho, s timer se lastniško razmerje popolnoma pojavi, in zač-.ie iskati ljudi. Naposled zagleda skozi steklena vrata v prtljažnem prostoru sedečega nam ščeuea. Nekaj časa ue ve, ali bi šel naprej ali ne, naposled pa med neprestanim močnim <m alio van jem vendarle vstopi, prevrne še mimo grede neki kovčeg, nato pa izjeclja vprašanje : " A kdaj se odpelje naslednji f"
"Čez dve uri." Prizvok od-
VLAK PO POTREBI
govora pomeni: "Vrag naj te vzame.''
Debeli gospod spet odštork-lja iz prostora. "Svinjarija!" reče.
Nameščenca si .s kratkimi, pomembnimi pogledi povesta, da je moral tujec zaužiti precejšnjo količino tekočine.
Postajna ura kaže 19.30. Postajni nameščenec številka dve je pravkar pri pri vozni h listkih, ko se spet odpro vrata. — "Vi, kakšne zgodbe ste mi pa pripovedovali! V voznem redu je še en vlak, in sicer za 19.50." Glas debelega go-poda je globoko užaljen. (M -njegovih besed se sprevodnik zbudi in se počasi dvigne na brzovožnem zaboju s pokvarljivo vsebino do sedečega položaja.
Postajnemu nameščencu številki eni postane neprijetno, kar je razumljivo, saj igra marjaš. 44Poglejte .sami, prosim vas prijazni!" V debelem gospodu se duh zaužitih pijač — drugega duha morda sploh nima — hudo razburi. Ali je uradništvo, kriči in izkuša dati svojemu obrazu zmagoslaven izraz, kakor bi bil sani duhovni spočetnik tega duhovitega vprašanja. Zunaj privezani pes sliši gospodarjev glas iti začne besno lajati. Sprevodnik, ki so ga zmotili Samo v spanju, ne pri kartah, je prijazno razpoložen, in povedo tujca ven pred vozni red. "To jo samo vlak po potrebi,', pojasni, "saj vidite pripombo."
Tri minute potečejo, preden debeli gosi*xl prečita pripombo: Vlak ob 19.50 vozi iz Wald-iioinia ob nedeljah po potrebi, če so proda Vi.-aj 40 voznih listkov."
Postajna ura kaže zdaj 19.36.
Kakor se vidi, se v debelem gospodu pripravlja mogočen sklep. Točno ob 19.38 se spet od pro vrata prtljažnega prostora in pokaže se skoro veder obraz debelega gosjtoda, "Prosim, kvlaj tšo pa odpre blagajna za vozne listke?"
Postajni nameščenec številka ena udari po mizi. "Pred dvema urama so no odpelje no-ilien vlak. Kolikokrat vam bom še moral to povedati!"
Debeli gospod se modro Muehlja in samo njegov ne či-■sto ubogljiv jezik manjša im-pozanteit vtisk njegove izjave: 4'.lay. se odpeljem ob 19.50. — Zato kupMii 39 voznih listkov
do naslednje postaje in enega do mesta."
Nenaden preokret položaja. Strojevodja poskoči, kurjač pozabi vleči svojo pipo, sprevodniku, ki je spet hotel leči na zaboj z brzovozno pokvarljivo vsebino, se skremži obraz — oba postajna nameščenca sta ganjena.
19.45. Vlak, ki je stal na »iranskem tiru, se pripelje pred postajo. Iz lokomotive se močneje kadi. Postajni nameščenec številka ena je prodal debelemu gospodu 40 voznih1 listkov, ki stanejo osem mark "50 pfenigov. Trgovec z blagom •trn debelo mu je porinil denar pred roke s tisto znano prijazno gesto, ki naj govori o obilici in zaničevanju denarja.
Debeli gospod je odveza! psa in štorklja k vlaku. Postajni nameščenec številka dve si vestno ogleda vsak vozni listek proden ga preluknja. Ura kaže 19.48, ko dovrši svoje opravilo. Kakor triumfator hoče tujec k vlaku. "Kaj pa pes?" vpraša nameščenec.
Nerazumevajoči pogledi vprašanega. Ura kaže 19.49.
"Voznega listka za psa mi niste pokazali."
"Za p»a? Človek, kaj vam pa pade na um, saj sem kupil 40 voznih listkov!" Ud piva luipavi glas debelega gospoda začne spet mračno godrnjati.
Nameščenec skomigne z rameni in gleda ravnodušno v svet. "Vozni listek za psa tuui potrebujete. Ne gre drugače."
Debeli gospod dobi temno-rdeč obraz, klati z rokama o-kiog sebe in začne v naslednjem trenutku vse križem zmerjati. Kazalec na postajni uri »se pomakne na 19.50, po-r-tajui nameščenec številka ona dvigne roko v znak za odhod.
Časopisno poročilo: Remi-tonten potnik. Sinoči je na postaji Waldheiniu privatnik Birkbueeliler v pijanosti zagrešil hude reči. Možaka jo postajno o solijo le z velikim trudom obvladalo. Birkbueeliler se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi material-ne in telesne poškodbe in zaradi žaljenja postajnega o-sebja.
JEŽA NA ALIGATORJU
(aročite se na "GLA81TARODA", največji slovenski dnevnik 9 Združenih državah
DEKLETA POMAGAJO STRAJKARJEM
V ladjedelnici v Camden, N. J., stavkajo delavci že par mesecev. Ko je dražba skušala najeti stavkok&ze, a* je zbralo pred ladjedelnico nad pet tisoč štrajkarjev in ljudi, ki z njimi sim-patixirajo. Pridružilo se jim je tudi več mladih deklet, ki niso ničkaj prijazno pozdravljale
in zastopnike oblasti.
Vroče solnce Floride je neusmiljeno pripekalo. Gruče drvarjev so sedele kraj jezera. Paznik Madon se je igral s svO-jim psičkom. Zamorec Euge je zaspano mežikal *na soncu. Le Bob, paznikov psiček, je ne-giede na močno pripeko razburjeno tekal sem in tja. Že večkrat ga je njegov gospodar z žvižgom priklical nazaj, saj je ibilo vsem znano, da v umazani vodi kar mrgoli polno a-ligatorjev, ki so izredno nevarne živali, čeprav so manjše ko krokodili.
Mahoma je bil slišati kratek, kar človeški krik malega psička. Že spet se je bil približal mahovitemu in s praprotjo zaraslemu bregu. Kot blisk je planil aligator in potegnil žilico vodo. Tudi to se je v trenutku zgodilo, da je orjaški Madon, .najboljši plavač razen zamorca Rufeja, iskočil v močvirnato vodo, da osvobodi svojega ljubljenca. Nenadoma je vsa jasa oživela. Od vseli strani so prihiteli delavci, da vidijo to igro in — če bi bilo mogoče — tudi priskočijo na pomoč. Tudi Rufe je vneto o-pazoval prizor. Najprej ni bilo videti drugega, ko udarja n j a repa zverine. Medtem je bil psiček osvobojen. Ves krvav je splezal na >suho jm je divje bevskal. A zdaj je b«l njegov gospodar, paznik Madon v smrtni nevarnosti. —
Zdaj je bil sam potreben pomoči. Motali so ostre sekire v zverino, a odbijale so se ua trdem oklepu, ne da bi ranile aligatorja. Orjaški delavec Bal se je zagnal s sekiro v vodo iii je skušal usekati aligatorja v zatilnik. A bilo je, da da bi sekal po granitu. Ko je vdru-gič zamahnil, se je toporišče zlomilo in Bal je komaj uiekel udarcem z repom, ki je z njim udrihala pobesnela zverina. Ali bodo Madona prepustili a-ligatorju?
Hipoma je bilo videti zamorca, ki je bil splezal na drevo, ki tie je sklanjalo nad vodo, in je odondot pazno motril a-ligatorjeve gibe. Dokler je zverina čutila, da je v nevarnosti, bi bilo Madona še mogoče rešiti. A čim bi bil privlekel svojo žrtev na ono »stran brega, bi bil paznik izgubljen, zakaj, preden bi bili mogli tja priti na pomoč, bi ga bila zverina že usmrtila. Prav- na to pa je čakal Rufe. Ko je bil aligator prav pod njim, se je spustil z vso močjo nanj in aligatorja zajalial. Ta se ga je otepal in otepal, a črnoga jezdeca se le ni mogel iznebiti. Z nogami se jt Rufe inoouo oklenil aliga-torjevega trupla in je dal, da ga je aligator vlekel po vodi.
Vsi gledavci na obrežju so z začudenjem opazovali divjega jezdeca. Kaj bo le storil? Saj se orožja ni imel pri sebi. Ali meni z golimi rokami zadaviti .grozno žival? Ali je hotel razkleniti mogočne čeljusti rn tako osvoboditi Madona?
Rufe je bil popolnoma miren. A medtem, ko se je z nogami držal zverine, so se mu roke počasi, a trdno premikale naprej. Slednjič je ležal na hrbtu aligatorja. Še dalje so grabile njegove roke, dokler se niso ustavile na glavi zverine. Nato se je nekaj čudovitega zgodilo. Rufe, ki tso mu od napora bolščale oči iz jamic, je pritisnil oba palca na aligator-jeve oči. Zdelo se je, da je našel ono mesto, kjer so aligatorji ranljivi. Madon je bil koj rešen. Več delavcev ga je prijelo in potegnilo na sulio. Rufe je tiščal in tiščal. Aligator se je divje poganjal kvišku.
Blato in mah je škropilo naokrog, vse jezero je bilo eno samo močvirje. Slednjič mu je
uspelo, da je nameril aligatorja proti obali in z mogočnim skokom <se je rešil na obrežje. Še nekaj časa je besnela žival po vodi, bičala razrito močvirje, a nato izginila.
Madona so nezavestnega potegnili iz vode, a ni imel razen na nogah nobenih večjih ran. Tudi psičkove rane so bile brezpomembne. Zamorec Rufe pa je postal junak dneva.
Samomor na mej L
Pastirji iz Dolenje vasi nad Rakekom so našli na gmajni truplo neznanca v precej razpadajočem stanju. Fantje so poklicali orožnike in za njimi je kmalu prispela na kraj tudi sodna komisija iz Cerknice. Pri mrtvecu so našli obmejno karto, po kateri so spoznali v njem 311etnega železničar j evega sina Lojzeta Bombača, po domače
Jerne(jevegaf ki je bil že 11. julija odšel z doma in ga po tistem niso več videli. Razen obmejne karte in 2 Din drobiža, ki jih je imel v žepu, so našli poleg njega tudi staro črnogorsko pištolo, iz katere so bili izstreljeni trije streli. Vsi znaki so govorili za to, da si je fant sam vzel življenje. Ob veliki udeležbi občinstva od blizu in daleč so zagrebli nesrečnega fanta na vaškem pokopališču.
!j- -
Knjigarna "Glas Naroda"
2X6 West 18th Street
New York, N. Y.
......•^imiinmiii i IIHIIMW—wi n 11IHIW1IIIIWIWH i mi w a wMfflKiiiiasrr.ii'Si j iia»	j:
IGRE
ANTIGONE, Sofoklej, 00 strani .. AZAZEL, trdo vez...............
......... .30
..........1,—
broširana .80
.35
.60
.75
.60
.30
CYRAN DE BERGERAC. Heroična komedija v
petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.70
ČRNE MASKE
Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena .... Globoka ruska drama je podana v j ako lepem slovenskem prevodu.
EDA, drama v 4. dej an j ill ....................
GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................
KREUTZERJEVA SONATA
Spisal L>. N. ToLstoj, 130 strani. Cena----
S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zo vi t ost jo do strašnega konea. LJUBOSUMNOST
Spisal I j. Novak. 45 strani. Cena ........
Dejanje te veseloigre je napeto in i»olno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (0). Našim malim odrom, ki žele us[>elega večera, knjižico toplo pripo-čamo.
LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50
LJUDSKI ODER:
5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja .............60
MAGDA. Spisal Aluzij Remec. 80 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi, pada In odpušča in umira po krivdi možu."
MARTA, SEMENJ V RICHMOND!', 4. dej. MOGOČNI PRSTAN, Mllčinski, oli strani . NAMIŠLJENI BOLNIK. Moliere, 80 str. ... OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......
OPOROKA LUKOVSKEGA GRAJŠČAKA
47 strani. Cena ..........................
Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-droin.
PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE
Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena ......
Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre.
POTOPLJENI ZVON
Spisal (ierhart Hauptmann. 1-4 str. Cena.. Jjramatska bajka v jietih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 0. dejanj 72 str.
REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezaua ............
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, ( Ca pek >. Veza no
ROKA V ROKO ............................
MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str.
Cena: mehko vezano.....70 Vez.....
OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano ................
SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko
vezano. Cena ....................................................
SKOPUH. MoUere, 5. dejanj. 112 str.........
BENEŠKI TRGOVEC. Igrokaz v 5. dejanj----
Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih i»oznn svetovna literatura. l>ela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši pesnik Oton Žu|wmčič. SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI")
Spisal P. I<i|H»vi*«\ 40 strani. Cena ......
To je ena izmed jtetih enodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na Čelu knjige z besedami: — NI »trup, temveč zdravilo, kar ti dajem.
TESTAMENT
Spisal Ivan Uozinan. 103 strani. Cena----
Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drill, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih ....
VRTINEC, Žagar, 3. dejanja. 51 str. ........
ZAPRAVLJIVEC, Moliere. 3. dejanja, 107 str.
ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena ..........
ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih
ZBIRKA LJUDSKIH IGER.
3.snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, —
Marjin otrok .........................
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,—
Materin blagoslov ..................j
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................
20. snopič. Sv. Just, Ljubezen.Marijinega o-troka ......
.30 .35 .50 .30
.30
.40
.50
.35 .75
.45 .30
.90 .70
.70
.50 .60
.30
.35
t • WŠ m m m
.60 .35 .50 .30
.35
.60
.30 .30 .30 ,30
PESMI in POEZIJE
AKROPOLIS IN PIRAMIDE................. .80
BALADE IN ROMANCE, trda vez............ 1.25
broširana 1.—
BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .............. .40
KRAGULJČKI (Utva) ...................... -«6
MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................1.85
NARCIS (Gruden), broS..................... .30
NARODNA PESMARICA. Cena .............. M
POLETNO KLASJE. Cena .................... JM
PRIMORSKE PESMI, (Grnden), vez. ........ .35
SLUTNE (Albreeht), broš................... .30
POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ .30
STO UGANK (Oton Zupan««) ............... JSQ
VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ j66
ZVONČKU Zbirka pesnij sa slovensko mladina
Trdo vezano ............................ JI
ZLATOROG. pravljic«, trda ves. ............ M
tlVUDUB
8piaa| Janko Samec. Jflt strani. Ona...... .49
PESMI Z NOTAMI
MEŠANI IN MOŠKI ZBOR
Ameriška slovenska lira. (llolmar) ............1.—
Orlovske himne. (Vodopivec) ................1-20
Pomladanski odmevi, 11. zv....................45
MOŠKI ZBOR
Gorski odmevi. (Laharnar) zvezek . ........45
Trije moški zbori. (Pavčič)
Izdala Glasbena Matica .................. 40
I>V OGLAS NO Naši himni ..........................................-50
MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar j
Četvero in lietero raznih glasov...........45
V pepelnični noči. (Sattnerj
Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala
Glasbena Matica .........................75
Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo ................................ .20
MALE PESMARICE
Št. 1. Srbske narodne himne .................15
Št. la. Što čutiš, Srbine tužni .................15
Št. 11. Zvečer ...............................15
Št. Vi. Podoknica .......................... .15
Slavček, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J25
Lira. Srednješolska, 1. in 2. zvezek po........ .50
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen
ženski ali niožki zbor. 15 pesmic. (Pregel> .. 1.-—
MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaš> —
:;. zvezek. 1'saim 11$; Ti veselo poj; Na dan;
Divna noč ...............................40
0. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Ulnl-utki; Geslo .......................................40
CERKVENE PESMI	>
Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1.—
Tantum Ergo (Premrl) ...................... .50
Mašne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ .50
I'ange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster> 30
K svetemu Rešitjerau telesu (Foerster) .........40
Sv. Nikolaj .................................. .60
NOTE ZA CITRE
Koželjski. Poduk v igranje na citrah, 4 zvezki 3.50 Buri pridejo, koračnica ...................... J86
NOTE ZA TAMBURICE
Slovenske narodne pesmi za tamburaški zbor in
petje (Bujukl ............................1.30
Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih
]>esiui (ltajuk > ..........................I.—
Na Gorenjskem je f let no ......................1.—.
RAZGLEDNICE	. /
Newyorške. Različne, dneat .................. .40
Iz raznih slovenskih krajev. du>-at ...........40
Narodna nosa, dueat .........................40
POSAMEZNI KUMADI po .......... 5 centov
ZEMLJEVIDI	i *
Stenski zemljevid Slovenije na modrem papirju
s platnenimi pregibi ......................7.50
Pok rajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .........................../j|
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......' JSt
Ljubljanske in mariborske oblasti ............' j|
Pohorje, Kozjak ..............................'
Prekmurje in Medumurje .................... jo
Združenih držav. Veliki ......................' .41
Mali .................................15
Nova Evropa ................................. M
Zemljevidi posameznih držav:
Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas, Ken- *'■ tucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Mou- w tana, Mississippi, Washington, Wyoming,
Vsaki po .............................25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, gan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New V York
Vsaki po .......................... ,4g
Naročilom je priložiti denar, bodisi v »gfo-tovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.


I
rfOL25 VARVDI"
NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 3, 1935.
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. X
GREHI OČETOV
Roman v dveh zyezkilr —
a Glas Naroda priredil I. H
PRVI ZVEZEK.
STAVKA PRI BOULDER DAM
.i f
—	Pojdite z m<*iimj! — in mi namigne.
Radoveden ji sledim skozi kuhinjo v sobo, katero je skopo razsvetljevalo majhno okno.
—	Poglejte tukaj, — pravi gospa Henkel in pokaže odprto okno.
Bilo je veliko, trioglato dvorišče, ki sem ga videl in nad katerim je že ležal prvi večerni mrak. Samo skozi odprta liišna vrata je zahajajoče sonce metalo svoje zadnje rdeče žarke čez mahoviti tlak na nasprotno steno in na okno v pritličju.
Na obrabljenih kamnitih stopnicah, ki so vodile do vrat tretje stene, je sedel "gorenji gospod," ogrnjen v sivo spalno obleko z velikimi gubami. Na svojem naročju drži in oklepa s svojimi rokami kakih pet let staro dekletce, ki ne odmakne svojega pogleda od njegovega obraza, medtem ko okoli njega po stopnicah in po tlaku sede še drugi otroci. V globoki tišini gledajo otroci Alberta, ki jim pripoveduje pravljice.
—	Ko je sestrica ubogemu bratcu skrbno izmila rano, je od svoje bele obleke odrezala širok trak in je bratcu obvezala ranjeno roko. Nato 'je iz mehkega mahu napravila posteljo in je tako skrbno negovala svojega bratca, da je kmalu zoj>et ozdravel. Nekega due pa, ko je sestrica svojega bratca peljala na gorko solnce, naenkrat stoji pred njima lopi kraljev sin, ki ju je ves dolgi čas iskal v gozdu. In vzame oba k sebi na konja iji ja pelje domov na svoj zlati kraljevski grad. Prod mestnimi vrfctmi jima pride mnogo, mnogo ljudi s cvetlicami in rdečimi zastavami naproti. In ko se je kraljev sin s sestrico poročil in jo napravil za svojo kraljico, je bilo tako veselje, da vam sploh ne morem popisati. In tako žive vsi trije še danes v sreči in sijaju.
Albert molči in gleda žareče obraze otrok. Deklica na njegovem naročju se s svojimi nežnimi rokami oklene njegovega vratu, ko nek deček boječe vpraša:
—	Sedaj nič več ne pride naprej
—	Ne, mali mož, povest je končana.
Tedaj pa pripovedovalčeva ljubljenka odtegne ročice in vpraša:
—	Kay pa z bratcem!
—	Je ostal pri svoji sestrici in je bil srečen in zadovoljen.
—	Zakaj pa se ni tudi oženil?
Tedaj pa zadoni nad menoj z okna v tretjem nadstropju glasen smeh in nek ženski glas pravi:
—	Leta se kmalu prično. Toda jabolka ne pade daleč od jablane.
Albert pogleda proti oknu. Nato vstane, vzame otroka na svojo ramo in gre naglo proti oboku vrat, da mu široka halja vihra za njim.
3.
Naslednjega dno ob prikladni uri grom v drugo nadstropje, da bi obiskal "gorenjega gospoda."
Prod njegovimi vratmi pozvonim. Ročaj se mi izmakne in jokajoče brni zvonec na pomoč.
—	O Ježeš, kaj pa je zoj>et? To pa vleče kot kak birič! — pravi hreščeč glas znotraj. Glasni koraki se bližajo vratom, ki se naglo odpro in pred menoj stoji suha gospa s šilastim nosom in nemirnimi očmi. Ne posebno prijazno mi zaluča nasproti vprašanje:
—	Kaj pa želite?
—	Želim govoriti z gospodom Albertom.
Zvedav pogled me švigne od spodaj navzgor, nato pa hiti gospa čez ozki hodnik proti nasprotnim vratom.
—	Gospod Albert, nekdo je tukaj in hoče k vam.
Tako za kliče v sobo.
—	Nikar ne kričite, gospa Schlippeko! — doni glas otroke ljubečega pripovedovalca pravljic. — In kaj še stojite? Pustite vendar gospodu, da vstopi.
f Gospa Schlippeko z uljudno kretnjjo odpre vrata. Ko grem mimo kuhinje, vidim pri ognjišču sedeti majhno, plavolaso dekletce — najbrže prekrščeno Ančko.
Sedaj stojim prod Albertom. Strog, duhovit obraz mi gleda /vprašujoče nasproti. Velike oči, ki so se vlažno svetile izpod lepo zaokroženih obrvi, so modre, toda punčice tako zelo raz tegnjene, da so oči na prvi pogled izgledalo črno. Blede trepalnice z lahko rdečim robom so govorile o prečutih nočeh. Valovita, rjava brada je lepo pristojala njegovemu obrazu, toda dolgi in negojeni plavi lasje, Četudi lope, svetle barve, so pačili ponosno glavo.
Albert jo imel okoli trideset let, pa zopet se mi zdi, kot bi moral biti mlajši in kot bi bile dve beli brazdi mod obrvmi in ostro zarezana črta okoli ustnih kotičkov, kar ga je delalo starejšega, kot (je bil v resnici.
Na sebi je Imel črn suknjič, katerega je najbrže z veliko naglico oblekel, kajti odpet ovratnik njegove srajce je bil zavihan navzgor. Tako stoji, visok in slok, pri pisalni mizi z roko naslonjeno na naslonjač. Za njim pri oknu vidim dekletce, katero je Albert prejšnji večer, ko je otrokom pripovedoval pravljice, držal na svojem naročju.	t
Pokaže mi na divan.
—	Kaj mi je prineslo čast vašega obiska? — Pri tem poj tisne naslonjač proti oknu in ko sede, stopi deklica, s plahimi očmi gledajoč za menoj, k Albertu, prime s svojimi nežnimi prati malo boječe njegovo roko ter nasloni svojo glavico na njegovo ramo.
Povem mu svoje ime, mu |>ovem o svojem srečanju s Ko-lerjem in o naročilu, ki mu naj ga izročim. Medtem pa plava moj pogled po sobi. Na starem, priprostem |>ohištvu ni bilo mnogo videti. Samo pisalna miza in odprti klavir sta bila postavljena med starino. Dve veliki, s knjigami napolnjeni omari Btojite ob steni in knjig in časopisov leži mnogo na mizi in |k> policah. Vrata so vodila v spalnico.
—	Sedaj veste, ki*j me je pripeljalo k vam, — skončam •voje porodilo, — in samo dodati imam še, kako žal je bilo Ko-
lerju, da va* ni našel doma.
^ < ' • v v »( ^
(Dalje prihodnjič.)
Pri Boulder nasipu v državi N ovadi so zastavkali izvežbani delavci. Zahtevajo višje plače. Jez je sicer že dograjen, izvršiti j«' pa treba še razna druga manjša dela. Družim, ki je prevzela vladno naročilo, bo najbrž ugodila zahtevam štrajkarjev.
Naši v Ameriki
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
—	25. julija zjutraj je v CMe-velandu uanagloma umrla Apoloni ja Hrovat. Pokojnica je bila (iT let stara, doma iz Jurne vasi, fara Podgrad. Po očetu se je pisala Papež in v stari domovini zapušča sestro Frances Kron. V Ameriko jo dospela pred .'iS leti.
—	A' torek zvečer jo po dolgi in mučni bolezni v starosti let preminul v Clevelandu Joseph Russ. Doma je bil iz vasi
Iz Slovenije.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SIS WUT IStfc STREET NEW IOSK, H. I
PI&iTE RAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RR-ZERVACUO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
ii!;«nnniii;ni;i'.iwt»iiiii'i»!i;i»mm<iiiiiiKipnnT
SHIPPING NEWS
AVGUST
Obup bivšega častnika.
Po samoumoru dveh mladih Radečanov, ki sta si dne 7. ju-j lija vzela življenje z revolver-1 skiini streli, je presenetila jav-j nost nova tragedija. Dne 21. ju-
družbi, nato pil in vžil Še drugega. Na vzor i so mislili, da si hoče privoščiti le šalo. Dobro uro po zavžitju praškov pa je Gorjane zastokal, da mu je slabo in da ga po želodcu zvija.
S. 10.
13.
14.
15.
16.
17.
21. ■».»
Si.
•J8.
.to. 31.
Majestic v Cherbourg lie de France v Havre Conte Grande ▼ Trst Bremen v Bremen Manhattan v Havre Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Conte <Ii Savoia v Uenur Norman* lie v Havre Aijuitanla v Cherbourg Kuropa v Bremen Lafayette v Havre Roma v Trst Washington r navre Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen lie de France v Havre Bex v Genoa
17. septembra:
Bremen v Bremen
1'J. septembra:
Berengaria v Cherbourg 21. sej'*"inl»ra:
lie ti" France v Havre 24. septembra: Bex v (ieiioa L'5. septembra :
Washington v Havre
septembra : Champlain v Havre Aqnitai:ia v Cherbourg 27. septembra :
Kuropa v Bremen
VAŽNO ZA
lija se je odpravil o,l doma iz| ^P^vil se je V'spremstvu pri-Jelovega pri Radečah 2Klet„i j J^'l.ia domov. Med potjo ga jo
i .i.*:....: , i » -i n i obšla slabost m ga je prijatelj bivši aktivni potlporoemk (ior-L . .	' , 1
i: .. *-i	komaj sr spravil domov v po-
jane s prijateljem v gostilno na i '' x 1	1 .
t......; : a ~ i	i	štel i«>. Doma se |r omittance zvi-
.Jagnjenci. \ družbi z neko pa- . . '	. ' ....
-v, lil a.	i	lal 2.1 ur v hudih oolccina h in
pirnisko delavko sta popila par ...	, .	,,
pirnisKo delavko sta poj
litrov vina. V pijanosti je (ior-!	. . ,. .
:	11-- 4	i I i»o«llrsjfel zastrupljenju. Nesr
jane izvirke! iz žepa tri vrste „ . ,	,
j>raška in razlagal, da je to i
1«- v ponedeljek popoldne
i*-
nrz jr dovršil (i razrrdov srod-.! nje Šole. Stopil jo nato v vojno
brata, tri sestre in več sorodnikov. V Ameriki je bival 5 let.
j, ....	__________.	nie >oie. niopu o nan» v vojno
Mil iva fari Št Vid i.ri 7-iti,v-	sfniP- ™len izmed teh praškov	.. 1 J „	. '
.nua\a. i.ira m. \ni pi i /,am-	....	. r .	akadcmi |o, a kot častnik je bil,
ni i-;...- ./,,l„:r..i »•;-.>	.!•' '»d arzen i k. roga ie zav/.il vi	' . . . ..„.*'
ni, Kjei zaptiM-a stan>o, enega	»zaradi nagnjenja k pijači odim-i
+ ..:	.—- ------i •	"	I,
SEPTEMBER: 4. septembra:
Norma mile v Havre ."» septembra:
Champlain v Havre 7. septembra: A«|uitauiu v Cherbourg
li» septembra: Kuro] »si v Bremen Conte <li Savoia v G«*ti<>a
11.	septembra: Manhattan v Havre
12.	septemltra: Majestic v CherlMHirg
14. septembra:
I-i fa vet te v Havre Conte C ramle v Trst
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je pa plačajte našemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj naših rojakov naseljenih.
ko za prrtepanje hčere Mary, -kupno 4imi dr-larjev in 120 dni v prisilni dt-lavniei. Toda žena (nekatere žrii<ke so zaiv> potr-pežljivc in dobrosrčne) jo prosila sodnika, naj ne bo strog z
srni.
njenim možem, nakar je sodnik«lijnbljani neki moški na veliko obsodbo suspendiral.	[ukvarja z maza~tvom. zlasti z
„ . ,, .	.	odpravi ian jem plodov. Krimi-
—	\ Albia, Iowa, je dne 26.
julija umrl John Turši«" za srčno kapjo. Star ije bil lot in doma iz Cerknice. V Ameriki jr bil približno .'i0 let.
—	V Oglesby, III., sr j«' U.
—	V jionetleljek zvečer je v Clevelandu po dolgi in mučni bolezni umrl v mestni bolnišnici Frank Tomšič, star (»s l«>t. Zapušča sina Ludviga in vrč sorodnikov. Doma jo bil iz Preje vasi. fara Zagradec-Fužina, kjer zajnišča ženo in več sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let.
—	Anna Brian, 361otna žena 40 let starega delavea j»ri National Carbon Co. Johna B(-lana v Clevelandu si je dala pred! kratkim podstriči svoje dolgo julija rojaku Franku Lrskovi-lase, ker ji je tako svetoval j ču prijietila velika nesreča pri njen zdravnik. Toda njen mož, vožnji z avtom v Leniont. Pet-nasprotuje modi kratkih žen-'letna Mary Kamnikar je bila skill las in ko je opazil, da žena namestil ubita, (ločim so Lusko-nima več dolgih las, je vzrojil, vič, njegova žena in njegova vzel v roke usnjen j»as ter ženo lirčakinja Marv Plankar dobili neusmiljeno pretepel. Tn ker jo. težke telesne ]>oškodbe in se njuna liči Mary skušala brani-' zdaj nahajajo v bolnišnici v ti svojo mater, je sirovež na- Joliotu.
mlatil še njo. Municipalni so j —V Carlinville, Tli., je Fran-dnik Josej>h N. Ackerman mu cos Podobnik tedni pri pranju je za njegovo sirovo ravnanje,čisto na lepem, a tako nesrečno, z ženo prisodil dve sto dolarjev padla, da si je zlomila levo no-glolje in stroške ter C»0 <lni v j go. Nahaja se v domači zdrav-prisilni delavnici, in prav toli- niški oskrbi.
Mlad padar — specialist za ženske.
Policija jr prejela anonimno opozorilo, da so v Orlovi ulici blizu dolenjskega kolodvora v
INDIANA:
Indianapolis, Louis Banlcb
nalili oddelek je uvedel podrobnejše poizvedbe in dognal, da gre za mladega, komaj .'ti let starega bivšega rudarja iz Idrijo, ki je l»11 za jmdolmo delikte že nekajkrat kaznovan in jr komaj novembra lani prišel spet iz ječe.
N«i svojem stanovanju je padar sprejemal pacijcntkc in paciente. ki so prihajali iz mesta in drži'le v tolikem številu, da si jr kmalu nabral vonj o klion-telo, kakor se lahko z njo ]io-liašajo v tej dobi krize najboljši zdravniki. Razen za umetne
ILLINOIS: Chicago. J Cicero, J.
vil nekega poštnega uslužbenca, ki si jr bil nakopal pljučnico in so že vsi zdravniki ohii|»a-ili nad njim. Pi*i hišni preiskavi so našli razno instrumente, kakršne rabijo ginekologi, aroti-ranee j»a je vztrajno tajil, da bi se bil bavil s splavi.
Nekatere priče, ki iih je policija zaslišala veliko število,|
pa so izpovedale več prosenet-1 KANSAS:
i- -i j , . - t -i	Giranl, Agnes .Močnik
Iji\ ih podrobnosti. Kakor zatr- ransas CitJt Frank žafar
CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob I iniMa
COLORADO:
Pueblo. Peter Cullg. A. Saftl« Walsenburg. M. J. Bafak
Bev^č. J. Lukanldi Fabian (Chicago. Clcera In Illinois) JoIIet. Mary Bamblch. Joseph vat
La Salle. J. Rpellch Maseoutah. Frank Aiigustln North Chicago. Joie Zelene
jujejo padarjrvr sosede, je v zadnjem času sj>rejel v svoji "ordinaciji*' <lo 40 žensk, ki so prišle zaradi odpravo j»lo«lti. NoizpraŠani doktor jo zaračunaval za takšno ojieraeijo po :i00 do 1IHK) Din. kakor s»> se mu zdele premoženjske razmere |>a-cientk. in jo na ta način služil prav lo|»e denarje. Največ njegove klientele je bilo pač iz siromašnih slojev, predvsem kmečkih deklet, delavk in služkinj. O nenavadni spretnosti abort o je slovel tmli kot sjH'cia- priča dejstvo, da pri vsej svoji
ZA KRATEK CAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30
(JODfEVSKI KATEKIZEM. C1 strani. Cena .2Ti HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda voz. Cena 1.— 12 KRATKOfASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena J53
PO STRANI KLOBUK. 15» strani. Cena ____ i0
POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. l.Ui str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ...........................60
SANJSKA KNJIGA .......................... i0
SIjOVENSKI SALJIVEC. 00 strani. Cena...... .40
SPAKE IN SATIRE. ISO strani. Ona ........ .90
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena..........."0
TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. «7 strani. Cena JiO TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro 44 Vse nase").
18!» slAtni. Cena ........................ j»0
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 WEST I8th STREET
NEW YORK. N. V.
list za razne notranje bolezni, ki jili je ločil jio Knajpovi metodi. Kakor je sam zatrjeval na policiji, je pred kratkim ozdra-
razsežni praksi in imel nobene večje nezgodo, vsaj takšno ne, da bi bila prišla oblastvom na uho.
NEOBIČAJEN SPORT
Letalstvo se je v Sovjetski uniji zadnja leta zelo razvilo. Posebno skakanje s parašuti je priljubljen šport. Na sliki vidite žensko, ki je skočila s padalom iz letala na jezero Sent pri
Moskvi.
MARYLAND:
Kltzmiller, Fi. Vi>doplvec Steyer. J. ferne (za Petina-, W. Va. in Md.)
MICHIGAN:
Detroit. Frmnk Stnlar
MINNESOTA: Chisholm, Vrank Gon£e Ely. Jos. j. Peshel-E velet h, Louia Gonie Gilbert, Louis Vessel Hibbln*,. John Po v Se Virginia. Frank Hrvatlch
MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck
NEW YORK:	, '
Gowanda. Karl Strnlsh* Little Falls. Frank tfaala
OHIO: Barberton, Frank Trohr Cleveland. Anton Bubek, Cbas. Km I Inge-, Jacob Resulk. John Slapolk Girard. Anton Nag«>»le Lorain, Louis Balant, John Vuni-be
Warren, Mrs. f Rachai Youngstown. Anton Klkelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Broughton. Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemangh. J. Brezove« Exnort. Loo is SopanOi Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauiel] Lnzerne, Frank Balloch Manor. Frank I>emshar Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel »on, A. Hren Turtle Creek. Fr. SrJtlfrer West Newton, JoseDb Jovao
WISCONSIN:
Milwaukee. West Allla, Frmnk Sheboygan. Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Loult Tmnchar
DlaxnondvlUe, Joe RoUch
Vsmk vmrtapnlk to, kater« Je prejel.
pihih an
rein
UPRAVA "QLA8 BLABQUA"
L