primorski dnevnik
je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
MT	dnevnil
i w S
Q C? c S
3P 559 linije)
2 C
2
5 c.
■n r
rn c !> ^
7! o f-
‘.“j
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 207 (12.839)
Trst, četrtek, 3. septembra 191
o
Premostili zadnjo oviro za sporazum
ZDA pristale na umik jedrskih konic iz ZRN
NEW YORK — Združene države Amerike so pristale na sovjetsko zahtevo, da se v pogajanja o umiku raket srednjega dometa iz Evrope vključijo tudi jedrske konice dvainsedemdesetih zahodnonem-ških raket pershing 1-A. To je sinoči v VVashingtonu izjavil glasnik ameriškega državnega tajništva Phyllis Oakley.
S tem sta velesili v bistvu premostili še zadnjo oviro na poti razorožitvenega sporazuma o ev-roraketah. Zeleno luč ameriškemu sklepu pa je v bistvu dal za-hodnonemški kancler Kohl, ki se je odrekel modernizaciji zastarelih raket pershing 1-A in celo pristal na njihovo odstranitev, če bi velesili dosegli sporazum o evro-raketah.
Prav o tem vprašanju je bila včeraj vroča razprava v zahodno-nemškem Bundestagu. Kohla so poleg njegove CDU podprli le Genscherjevi liberalci, medtem ko ni Straussova CSU skrivala svojega nezadovoljstva pred Kohlovo popustljivostjo, socialisti pa so zahtevali, naj se ZRN takoj odreče svojim raketam.
Po vsem sodeč je Reaganova administracija pritisnila na Kohla, ker bi bilo nedopustno, da bi propadel tako pomemben razoro-žitveni sporazum zaradi 72 zastarelih raket. Trenutno ni še znano, kaj bo ZRN dobila v zameno za svojo odpoved.
Glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gerasimov je v intervjuju za neki poljski dnevnik le nekaj dni pred obiskom voditelja NDR Honeckerja v ZRN izjavil, da je »združitev Nemčij politično nemogoča«. Razvil pa je tezo, da bi izboljšanje odnosov med obema Nemčijama pomirit-veno vplivalo pri znižanju napetosti v Evropi.
Sovjetska zveza ne bo torej nasprotovala mednemškemu dialogu in sodelovanju, bržkone bo pristala tudi na kako drugo politično in razorožitveno koncesijo, ki jo Bonn pričakuje. Washington pa bo gotovo poskrbel, da bo ZRN premostila občutek, da bo s sporazumom o evroraketah ostala sama pred sovjetskimi tankovskimi divizijami.
Ker ni korektno opravljal dolžnosti vladnega	| u
Prefekt je suspenou m župana v Portu Azzurru
Ukrep velja en mesec - Uporniki nameravali umoriti kaznjenca
LIVORNO — Medtem ko se bivši talci Tutijeve tolpe v družinskem krogu veselijo nanovo pridobljene prostosti, ni Maurizio Papi prav nič vesel. Livornski prefekt Nicola Bosa je demokristjanskega župana Porta Azzurra včeraj suspendiral za en mesec, ker med sedemdnevnim uporom v kaznilnici ni korektno in redno opravljal dolžnosti vladnega funkcionarja. Ukrep sloni na členu 159 enotnega besedila občinskega in pokrajinskega zakona štev. 148 iz leta 1915, ki predvideva v takšnih primerih največ trimesečno suspenzijo, ne zadeva pa županovih upraviteljskih dejavnosti, ampak samo tiste, ki so povezane z matičnim uradom, javnim redom, varnostjo in higieno. Papi, ki ga bo medtem nadomeščal podprefekt Gaetano Esposito, je sila presenečen: »Saj sem vendar samo tolmačil čustva in hotenja občanov, sicer pa bi bil prefektov sklep popolnejši, ko bi suspendiral kar ves občinski svet.« Iz protesta proti Bosovi potezi je svetovalec KD Antonio Giannullo izstopil iz skupščine v želji, da njegovemu zgledu sledijo vsi drugi, »pa naj potem pride razpisat nove volitve De Mita...«
Dogodek je močno razburil krajane in izzval kritike v nekaterih političnih krogih. Demoproletarci pravijo npr., da gre za hudo politično-upraVno napako in za napad na pravico posameznika do svobodnega mišljenja ter napovedujejo poseg pri vladi. Radikalci govorijo o nesprejemljivi zlorabi s pripombo, da bi moral občinski svet v Portu Azzurru iz protesta odstopiti. Drugačnega mnenja je seveda podpredsednik poslanske zbornice Alfredo Biondi, ki je prvi zahteval kaznovanje Papija, češ da je ravnal v nasprotju z državnimi navodili in koristmi. To je storil dvakrat, sicer tako na pravni kot na politični ravni. No, predstavnik PLI je izrazil zadovoljstvo nad prefektovo odločitvijo in ožigosal vse, ki so se pridružili »helikopterski stranki«.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes v parlamentu razprava o Valtellini
RIM — Minister za civilno zaščito Remo Gaspari bo danes v obeh vejah parlamenta poročal o stanju v Valtellini. O tej naravni katastrofi bosta namreč razpravljali komisiji za okolje, ozemlje in javna dela, tako v senatu kot v poslanski zbornici. Poleg Gasparija bo o tem poročal tudi minister za javna dela De Rose.
Parlamentarna razprava bo verjetno zelo živahna. Oster boj napovedujejo še zlasti komunisti, ki obtožujejo vlado, da je predolgo oklevala in poudarjajo, da triumfalistič-ne izjave o uspešnosti preliva Polskega jezera ne morejo prikriti prejšnjih odgovornosti. Sicer pa bo komisija poslanske zbornice ločeno zaslišala tudi bivšega ministra Zamberlettija, njegovega najtesnejšega sodelavca' in dejanskega oblikovalca ministrstva za civilno zaščito (ki ga je Gaspari odstranil) Elvena Pastorellija in predsednika deželnega odbora Lombardije Tabaccija. Ta pričevanja bodo nedvomno vzbudila veliko zanimanje, saj se polemike zaradi odstranitve Zamberlettija še niso polegle.
Medtem se delo ob izlivu Polskega jezera nadaljuje. Včeraj ponoči se je v novi tok Adde vsul manjši plaz blata, ki je zmanjšal iztek vode. S povečanjem dotoka vode iz umetnega jezera pri jezu Premadio na 40 metrov na sekundo se je pritisk toliko povečal, da je blato odteklo in se je pretok primerno povečal.
Nepričakovana poteza obrambnega ministra na včerajšnji vladni seji
Zanone želi poslati minolovce v Zaliv Prvi spori v zvezi s finančnim zakonom
V Zalivu napadli že vsaj 17 ladij
KUVAJT — Vojna v Zalivu divja z nezmanjšano ostrino, napadi na tankerje in druge trgovske ladje pa zado-bivajo dramatične razsežnosti. Pri londonskem združenju zavarovalnic Lloy-d's, najbolj obveščenemu o tem argumentu, trdijo, da so samo v zadnjih Petih dneh v Zalivu napadli kar 17 ladij.
Sicer pa je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je tudi Iran pričel z napadanjem ladij. Očitno v Teheranu vsaj zaenkrat nočejo neposredne konfrontacije z ameriškim vojnim ladjevjem, saj se redno izmikajo območjem, kjer Pluje ameriška flota oz. konvoji »ame-rikaniziranih« kuvajtskih tankerjev. Irak je po drugi strani pričel novo ofenzivo proti ladjam, ki prevažajo iransko nafto, in proti iranskim naftnim napravam v velikem slogu. Iraško letalstvo je skoraj povsem uničilo 10-12 tankerjev, težko pa je poškodovalo naftne terminale na otoku Kargu, pd koder Iran izvaža 90 odstotkov svoje surove nafte.
Namen Iračanov je jasen: želijo ekonomsko uničiti nasprotnika in ga prisiliti, da sprejme resolucijo št. 598 Varnostnega sveta OZN o takojšnji prekinitvi spopadov v Zalivu. Verjetno so s to potezo zadeli v živo, le tako si namreč lahko razlagamo hudo razburjenje iranskih političnih veljakov, nafta ]e namreč njihov edini vir deviz. Na svetovni borzi orožja pa Iranci lahko Pridejo do orožja le z devizami. Če deviz ni, tudi orožja ne more biti, brez orožja pa ni vojne. Tu pa se krog tudi sklene.
Umrl
igralec
Skrbinšek
LJUBLJANA — V slovenskem glavnem mestu je v 85. letu preminil znani slovenski gledališki igralec Vladimir Skrbinšek. Rodil se je 2. oktobra 1902 v Ljubljani, zelo plodno in uspešno igralsko pot pa je začel že v sezoni 1923/24 v Mariboru. Bil je izredna individualna igralska osebnost. S številnimi karakternimi vlogami v delih Shavva, Krleže, Shakespearja, Brechta bo ostal v nepozabnem spominu občinstvu širom po Jugoslaviji.
(dd)
RIM — Zanone pojde v vojsko. Oziroma, poslati hoče italijansko mornarico. Trdno je prepričan, da mora Italija poslati minolovce v Perzijski zaliv, ne glede na to, ali bo pobuda OZN uspešna ali ne. Še več, da ne bi po nepotrebnem zamujali časa, preden bo o tem glasoval parlament, ki se o taki odločitvi vsekakor mora izreči, je minister mnenja, da bi floto poslali »na sprehod« v Sredozemlje, da bi se, ko bo do odobritve v parlamentu prišlo (in minister o tem ne dvomi) italijanske ladje... po naključju nahajale že ob ustju Sueškega prekopa.
Vse to je Zanone obrazložil včeraj, najprej vodstvu svoje stranke, ki je sklep odobrilo in kasneje na seji ministrskega sveta, ki se je sestal z edino točko dnevnega reda, to je fiskalizaci-jo znižanja cene bencina, do katere bi moralo priti zaradi padca poprečne cene na evropskem tržišču. Zaliv torej z včerajšnjo sejo ni imel nič skupnega;
o tem bi morali razpravljati na jutrišnji seji. Zanone pa se je na to požvižgal in je vse to obširno razložil zaprepadenim kolegom ministrom.
Na komentarje ni bilo treba dolgo čakati. Član tajništva komunistične partije Claudio Petruccioli je komentiral: »Smešno!« V teh dneh, je ugotovil, se je napetost v Zalivu znatno povečala zaradi iraških letalskih napadov na iranske terminale in petrolejske ladje: treba je torej prisiliti obe državi, da spoštujeta resolucijo OZN, opozoriti na odgovornost Iraka in ga pozvati, naj takoj preneha z letalskimi napadi, katerim, »ker so pač letalski, z mino-lovci ni mogoče kljubovati«.
Sicer pa se je od obrambnega ministra distanciral tudi ministrski predsednik Goria, ki je včeraj v tiskovnem poročilu pojasnil, da soglaša »z včerajšnjim mnenjem State Departmenta, po katerem bi moral Varnostni svet OZN,
v kolikor bi se v kratkem času dogodki ne razvijali pozitivno, sprejeti novo resolucijo, ki bi predvidevala sankcije za tisto državo, ki bi je ne spoštovala.« Z drugimi besedami, italijanska vlada še vedno podpira pobude OZN.
Aktivizem liberalne stranke pa se ne omejuje na Perzijski zaliv. Strankin podtajnik Sterpa je bil v zvezi s tem kategoričen: »Ali vlada v zvezi s finančnim zakonom upošteva naše stališče, ali pa bomo povzeli naravne zaključke.« Skratka, vlada še ni dodobra zaživela, pa liberalci že grozijo s krizo. Njihove zahteve zadevajo predvsem skrčenje državnih izdatkov na področju zdravstva in socialnega skrbsta, stališče, ki bo za ostale težko sprejemljivo., Demokristjani se temu že upirajo in upirajo se tudi socialisti. Razdalja med socialisti in liberalci se torej veča, medtem ko je moč, po drugi strani, ugotoviti zbližanje med socialisti in republikanci. V sporu med KD
in PSI se torej republikanci začenjajo nagibati na stran socialistov. Glasilo republikanske stranke Voce repubbli-cana namreč objavlja komentar, v katerem izhaja iz dejstva, da se razdalja med socialisti in demokristjani čedalje bolj veča. S tem soglaša tudi predsednik demokristjanske internacionale Piccoli, ki v očitni polemiki z De Mito pravi, da mora biti »soočanje med KD in PSI široko zastavljeno, vendar pa osnovano na stvarnih stališčih in ne na predhodno zastavljenih klišejih.« Andreottijev privrženec Publio Fiori pa je vse še zaostril, ko je dejal, da ne verjame, da bi De Mita lahko ponovno kandidiral za tajnika Krščanske demokracije, kajti njegov boj se sedaj »omejuje na osebni spopad s' Craxi-jem«. Med obema, Craxijem in De Mito, je tudi Spadolini uvidel, da je De Mita v težavah. Zato je izbral Cra-xija.
G. R.
Včeraj se je pričel proces proti Mathiasu Rustu Verjetno ga bodo obsodili, potem pa pomilostili
Mathias Rust med včerajšnjim sojenjem (Telefoto AP)
MOSKVA V dvorani vrhovnega sodišča Sovjetske zveze se je včeraj pričel proces proti 19-letne-mu Zahodnemu Nemcu Mathiasu Rustu, ki je 28. aprila z majhnim turističnim letalom preletel kar 1.000 kilometrov po sovjetskem ozemlju, ne da bi ga kdo ustavil in je pristal na Rdečem trgu v Moskvi. Kot znano je bila to izredna senzacija, saj so vsi dotlej slepo verovali v nezmotljivost sovjetskega vojaškega stroja, dejanje pa je povzročilo pravi potres v sovjetski armadi. Odstranili so namreč sovjetskega obrambnega ministra in vrhovnega poveljnika zračne obrambe.
Rusta obtožujejo treh prekrškov: ilegalnega vhoda v državo, kršitve mednarodnih zračnih predpisov in zlonamernega huliganstva. Mathias Rust bi lahko bil obsojen do deset let zapora. Predsednik sodišča je Robert Tihomirnov, obtoženca pa brani Vsevolod Jakovlev, eden izmed najbolj znanih moskovskih odvetnikov, ki je doslej že večkrat branil tuje državljane in odlično obvlada nemščino.
Ob pričetku procesa je Rust priznal krivdo za obtožbe, ki ga dolžijo, istočasno pa je svoj polet definiral kot »mirovno gesto«. Dejal je še, da je polet
sam načrtoval in to zaradi tega, da bi priklical pozornost svetovne javnosti na vprašanje miru in razorožitve. Na včerajšnjem zasedanju je Rust potrdil domnevo, da ga je med poletom skozi sovjetsko ozemlje prestreglo sovjetsko vojno letalo, ki pa ga je le obkrožilo in se je nato oddaljilo.
Izjavam obtoženca mnogi ne verjamejo. Mathias Rust ni bil spreten pilot, zato pa je dvomljivo če je on res sam načrtoval tako zahteven in dolg polet. Tudi njegova miroljubna gesta je sprožila vrsto vprašanj, obtoženec namreč nikoli ni sodeloval v kakem pacifističnem gibanju.
Zahodni novinarji, ki v velikem številu sledijo sojenju, so prepričani, da bodo Rusta obsodili na zgledno kazen. S tem bodo ugodili zahtevam tistih, ki zahtevajo trdo roko pri obravnavi, država pa bi obranila svoje dostojanstvo. Obsodbi pa bo verjetno nekaj mesecev kasneje sledila spektakularna gesta sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova, ki bi pomilostil mladega Mathiasa in s tem pri svetovni javnosti očitno pridobil na ugledu.
Volk bo pač sit, koza pa bo vendarle ostala cela...
Medtem ko nekatere afera še ni popolnoma streznila
Jugoslovanska družba se upravičeno sprašuje zakaj niso primera Agrokomerc prej razkrili
VELIKA KLADUŠA — Večdnevna seja poslovodnega odbora Agrokomerca, na kateri so razpravljali o programu finančne konsolidacije in sanacije tega sozda se je včeraj končala brez sklepov. Za končne sklepe bo treba opraviti še nekaj pogovorov z bankami, kar bo seveda trajalo določen čas. Na sejah »politično suspendiranega poslovodnega odbora«, ki so bile od sobote na Reki in v Opatiji je predsedoval prvi človek Agrokomerca Fikret Abdič.
•Medtem pa iz Velike Kladuše - kjer so se za razliko od prvih dni kar krepko odprli za novinarje, žal pa je prijaznost gostiteljev za novinarsko poročanje premalo, saj je do uporabnih podatkov še skorajda nemogoče priti - poročajo, da so ustavili gradnjo Agrokomercevih objektov, ki nimajo proizvodnih namenov. Po podatkih iz občinskega partijskega vodstva so prekinili gradnjo kulturnega doma, številnih skladiščnih prostorov v Beogradu, Karlovcu, Hercegnovem in v drugih mestih pa tudi gradnjo inštituta za znanstveno raziskovalno delo. Razmišljajo pa še kaj narediti s turističnim kompleksom »Stari grad«, ki so ga v časopisih poimenovali »Sanjski grad« ali pa »Tisoč in ena noč«, saj je ta objekt skorajda dokončan (93 odstotkov del je opravljenih). V Veliki Kladuši sicer nimajo boljšega hotela, ki je pravzaprav značilnosf vseh manjših, razvijajočih se mestec v Bosni in Hercegovini, vendar pa je postavitev tega objekta, ki bi naj bil namenjen zlasti poslovnim partnerjem iz tujine (te so do zdaj pošiljali na atraktivna mesta - Plitvice ali Jadran) vendarle bila mnogo pretirana. Med proizvodnimi objekti pa pravkar končujejo dve farmi za konzumna jajca nedaleč od Velike Kladuše, kjer je za otvoritev ostalo komaj še kaj dela.
»Rešitev je res sicer izsiljena toda v danih razmerah je očitno predlagana (sprememba nekaterih menic v triletno posojilo) pot najboljša, da se zaščitijo interesi ne le bank temveč tudi njihovih ustanovite-
ljic«. Tako so menili po včerajšnji večurni razpravi na izvršilnem odboru Ljubljanske združene banke. Sicer gre celotno vprašanje nekritih menic uvrstiti v tri sklope. Prvi je strateško ekonomsko politično odmiranje jugoslovanske kreditno monetarne politike z nelogičnim limitiranjem presežka likvidnostnih sredstev bank. Drugi zadeva mikroekonomiko sistema Ljubljanske banke. Preprečiti je namreč treba, da bi ves Agrokomercev dolg v zadnjem dejanju padel zgolj na pleča delovnih organizacij, kar bi se zgodilo ob morebitnem regresiranju odgovornosti za nakup menic. Tretji vidik pa zadeva celotno kazensko in moralnopolitično odgovornost vseli, ki so v zadevo tako ali drugače vpleteni. Terjali so tudi preverjanje odgovornosti v domačih bankah, ki so »dovolile«, da jim je nekdo denar ukradel na tak način. Zvedeti namreč hočejo, kateri bančni kanali so odpovedali neglede na malomarnost uradnih nadzornih organov.
Jugoslovanski novinarji so (ob različnih, mnogo manjših stvareh kot je primer Agrokomerca) vsega hudega že dolgo vajeni, zato jih najnovejša izjava ministra za obveščanje ni pretresla. Zvezni sekretar za informiranje Svetozar Durutovič je namreč izjavil, da so domača javna glasila veliko pripomogla tudi k razkrivanju resnice o Agrokomercu. V isti sapi pa je pribil (kot običajno pavšalno), da nekateri jugoslovanski časopisi objavljajo tudi nekritične zapise, med njimi tuje ocene o tej aferi.
Zdi pa se, da je bila ta izjava državni novinarski agenciji bolj uvod v tisto, kar je zvezna vlada hotela povedati. To pa je, da se člani ZIS kot tudi njen predsednik Mikulič že vse od izvolitve odločno borijo proti vsem vrstam nezakonitosti in zlorab. ZIS je zato zahteval od inšpekcij in drugih pristojnih organov, da z izrednimi pregledi odkrivajo te nepravilnosti. Rezultat poostrenih pregledov je bilo tudi od-
kritje počenjanja v Agrokomercu. Po Durutovičevih besedah je ZIS sklenil, da se bo tudi v prihodnje odločno boril proti zlorabam in bo zahteval popolno odgovornost vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri nečednih velikokladuških poslih, ki so Jugoslaviji povzročili ogromno škodo in okrnili njen ugled v svetu. Ni pa minister povedal, kdaj je vlada odkrila Agrokomerceve packarije in zakaj ni prej (takoj) reagirala.
To pa se seveda sprašuje vse več Jugoslovanov. Iz dneva v dan je slišati, da je za Agrokomercevo početje vedelo veliko vplivnih ljudi v Bosni in Hercegovini in v Zvezi. Zakaj ni nihče prej reagiral? Oziroma kako je mogoče, da številni mogotci še naprej nastopajo z arogantnimi izjavami in delijo nauke po preizkušenem receptu: »Ne glede na to, kaj smo storili, nimate pravice brskati po naših zadevah. Raje poglejte svoje Kbrtinge in Penije«. Ne gre seveda izgubljati besed okrog tega, da je največji povojni rop v Jugoslaviji (Agrokomerc) seveda nekaj drugega, kot slaba investicija (Gorenje), ki jo je pokril »povzročitelj« in seveda drugih republik finančno ni nič prizadela.
Med ljudmi, ki so dopuščali ali celo pripomogli k dogodkom v Veliki Kladuši, so mimo drugih uglednih jugoslovanskih imen večkrat omenjali tudi družino Pozderac. Njeni člani pa še ne čutijo potrebe, da bi to pisanje demantirali in zanikali morebitne insinuacije na svoj račun.
Dvesto ali celo več milijonov dolarjev je zadosten razlog, da pade neka vlada, da odstopi celotno partijsko vodstvo in da zaprejo tolpo direktorjev in drugih poslovnežev, komentira Ljubljanski dnevnik in dodaja: pri takšnih zadevah alibijev ni več.
Kolika je vrednost nepokritih menic še vedno ni jasno. V Veliko Kladušo jih menda vozijo v vrečah. Služba družbenega knjigovodstva pa jih nima časa, pa menda tudi ne posebne volje preštevati. (B. L.)
V rudniku zlata Sveta Helena ni preživelih
HARARE — Reševalne skupine še vedno poskušajo priti do zasutega dvigala v južnoafriškem rudniku zlata »Sveta Helena«, vendar nihče več ne upa, da je kdo preživel nesrečo, ki se je zgodila predvčerajšnjim ob sedmi uri zjutraj.
V	dvigalu je bilo najmanj štirideset rudarjev, ki so se spuščali v jamo, ko je odjeknila eksplozija, zaradi katere so se pretrgale nosilne vrvi dvigala in to je strmoglavilo na dno jaška, skoraj 1300 metrov globoko.
Ker je dvigalo prekrito z nekaj deset metri raznih snovi, bodo potrebni dnevi, če ne tedni, da bodo reševalci prišli do zasutih rudarjev.
Tragični obračun nesreče je vsaj petdeset mrtvih, med katerimi so tudi štirje belci.
Predstavniki uprave rudarske družbe General mining Union Corporation (GENCOR), ki je lastnica rudnika, so izjavili, da je rudarski poklic »zelo nevaren«. S to izjavo naj bi rudarsko družbo oprali krivde za nesrečo, kajti nacionalna zveza rudarjev (NUM) je že izjavila, da so rudniki družbe GENCOR zaradi slabih varnostnih razmer postali »smrtonosne pasti« za rudarje. To je namreč že tretja velika nesreča v rudnikih te družbe v manj kot letu dni. Skupna tragična bilanca vseh treh nesreč
jp	7rtpv
V	južnoafriških rudnikih je samo v obdobju od leta 1973 do 1984 v nesrečah umrlo 8.500 žrtev. Razmere v južnoafriških rudnikih je že večkrat kritizirala tudi mednarodna agencija za delo (ILO).
Lazarja Mojsova povabili na proslavo ob obletnici priključitve Primorske
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Lazar Mojsov je včeraj v Beogradu sprejel predstavnike Nove Gorice, ki so mu izročili vabilo, naj se udeleži slovesne seje skupščine občine ob proslavi 40-letnice uresničitve sklepa o priključitvi Slovenskega Primorja matični domovini.
Predstavniki Nove Gorice so predsednika Mojsova seznanili z razvojem in rezultati po osvoboditvi in poudarili, da novogoriška občina sodi med najrazvitejše v Sloveniji. Mojsov se je zahvalil za povabilo na slovesnost in izrazil zadovoljstvo z uspehi, ki jih dosegajo delovni ljudje v Novi Gorici, (dd)
MEDNARODNI
VZORČNI
SEJEM
Urnik: ob delavnikih I6.00 - 23.00 sobota in prazniki 9.00 - 23.00
• Prefekt je suspendiral
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Vladni krizni štab je včeraj znova čestital vsem, ki so omogočili predajo upornikov, »ne da bi bilo treba državi kaj popustiti«. Toda o tem bo še precej besed. PSDI se vprašuje, kako je z olajšavami, ki jih predvideva zakon o kaznilniški reformi in naj bi jih bila deležna tudi šesterica upornikov. Pol-prostost, nadzorovana prostost, delo izven jetnišnice in obiski svojcev (največ 15 dni zaporedoma oziroma 45 v enem letu) veljajo za jetnike, ki se odlikujejo po brezhibnem vedenju; Tuti in druščina pa niso le ugrabili talcev, ampak jim grozili s smrtjo in le po naključju niso ubili pajdaša Serre, ko ni ta več hotel sodelovati z njimi.
Bivši pravosodni minister Martinaz-zoli (KD) pa se dotika splošnega problema jetnišnic: »Upor ni posledica reforme, saj je dokazal, da niso bili drugi zaporniki v ničemer solidarni z ugrabitelji. Je pa obenem pokazal, koliko se bo treba še truditi za dovršitev reforme: v prvi vrsti gre pospešiti sodne postopke in tako razredčiti število zapornikov, ki jih je danes okrog 35.000 in med katerimi dolga leta sedijo drug ob drugem že obsojeni in tisti, ki čakajo na proces.« Zunanji minister Andreotti se pa zavzema za ublažitev dosmrtne kazni, češ da si po 27 letih »prisiljenega razmišljanja« že dovolj plačal tudi za še tako hud zločin, z druge strani pa strožje ravnanje z elementi, ki si med prestajanjem najvišje kazni privoščijo nov zločin: »Tuti je rekel, da več kot do smrti ne more ostati v ječi, da si torej sme dovoliti marsikaj. No, takšnim ljudem bi kazalo odpust ali pomilostitev odreči.«
Medtem se seveda nadaljuje preiskava o tem, kdo je pomagal upornikom dobiti orožje. Morda eden od jet-niških paznikov? Za zdaj se ve le to, da sta pištoli kalibrov 6,35 in 7,65 priskrbela Giampaolo in Romeo Marroc-cu, brata Maria, ki je hotel pobegniti s Tutijem. Na Elbi sta bila dvakrat, a v Firencah sta nameravala najeti večji helikopter puma za 17 oseb, s katerim naj bi pristala na nogometnem igrišču kaznilnice in odpeljala pajdaše. Državni tožilec v Firencah je izdal zanju nalog o začasni aretaciji, ki bo dokončna, ko preideta pod pristojnost li-vornskega pravdništva.	D. G.
SEPTEMBER 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 11,25%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
• Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
• Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 7. septembra
Emisijska cena
Rok
Efektivni letni donos bruto	neto
99%	3 leta 11,99% 10,46%
BTP
Okrnjen pouk na obalnem območju zaradi varčevanja z vodo
KOPER — Od včeraj velja na obalnem območju tretja (najvišja) stopnja varčevanja z vodo. Vode namreč še naprej zmanjkuje. Iz istrskega vira Gradole priteka namesto 220 litrov na sekundo manj kot polovico oziroma natančno še samo 107 litrov vode na sekundo, medtem ko je ob lanski suši pritekalo po 187 litrov na sekundo. Skladno s tem se je na Obali začelo nekakšno obsedno stanje, saj so že nastopile prve težave pri zagotavljanju normalnih življenjskih in delovnih razmer. Najpomembneje je bilo danes izpeljati vse ukrepe, da bi lahko nemoteno potekal pouk na celi vrsti šol in v vrtcih. Pomanjkanje vode povzroča težave šolam in vrtcem v Piranu, Portorožu, Šmarjah, v Izoli, Dvorih nad Izolo, kopski osnovni šoli na Markovcu in v vrsti drugih šol na podeželju. Šele danes pa bo povsem jasno, kje bodo lahko s cisternami, z dodatnimi rezervoarji in dovažanjem vode toliko pomagali šolam, da bo pouk potekal brez ovir in kje bodo morali na prisilne počitnice. V večini šol bodo prenehali kuhati kosila, ponekod bodo skrajšali pouk, skratka na vsaki šoli se bodo skušali posebej prilagoditi novo nastalim razmeram. Nekoliko bolj problematično je z vrtci. Če bi namreč te zaprli, bi to povzročilo težave tudi delovnim organizacijam. Od nekaterih zdravnikov pa smo lahko slišali opozorila, da bi morali biti izredno previdni, saj je na nekaterih šolah na Obali tudi ob ugodnejših higienskih razmerah v minulih letih prihajalo do okužb z virusom hepatitisa.
Včeraj se je na izredni seji sestal tudi obalni izvršni svet, ki zahteva od vseh porabnikov vode skrajno varčevanje in disciplino. Od danes morajo biti vse prhe na kopališčih zaprte, vse organizacije združenega dela morajo po prenehanju dela same zapreti dovod vode. Hotelske organizacije morajo zapirati vodo med 24. uro in 5. uro zjutraj. Razmere v šolah, vrtcih, organizacijah združenega dela, kjer pripravljajo hrano, bodo nadzorovali sanitarni išpektorji in po potrebi prepovedali poslovanje oziroma pouk. Na obalnem izvršnem svetu so danes ugotovili, da v nekaterih delovnih organizacijah ne varčujejo tako, kot bi morali in ne dajejo predvidenih sporočil po zmanjšani porabi vode. Prav tako nameravajo poostriti nadzor in strogo kaznovati tiste, ki ne bodo spoštovali predpisanih omejitev. V gospodarstvu prihaja že do prvih izračunov škode, ki jo povzroča pomanjkanje vode. V turizmu, ki je najbolj prizadet, bo to škodo težko sešteti, še posebej zato, ker se bo to pomanjkanje vode negativno odražalo tudi v naslednjih letih. V izolskem Delamarisu pa so, kot smo lahko zvedeli, morali samo včeraj zavreči za 10 milijonov dinarjev konzerv, ki jih zaradi nenadnega pomanjkanja vode niso mogli primerno sterilizirati.
BORIS ŠULIGOJ
Te dni je izšla jubilejna dvajseta številka
Pet let glasila KS Sežana
SEŽANA —- Te dni prejemajo gospodinjstva v krajevni skupnosti Sežana jubilejno dvajseto številko svojega glasila, ki je izšla ob sežanskem občinskem prazniku, samo glasilo pa izhaja že pet let.
Decembra leta 1981 sta se svet in skupščina Krajevne skupnosti Sežana odločila za sprotno in pravočasno obveščanje krajanov. Tako se je rodila ideja o nastanku glasila. Od prvega glasila pa do danes je minilo dobrih pet let. V tem času se je moralo uredništvo spoprijeti s številnimi težavami, pa tudi svetlih trenutkov ni bilo bore malo. O vsem tem smo se pogovarjali z odgovornim in glavnim urednikom sežanskega glasila krajevne skupnosti Ljubom Majeričem.
Vsak začetek je težak. Kako ste si zagotovili sprotno in primerno obveščanje?
»Za Novo leto 1982 je ugledala luč sveta prva številka glasila KS, ki je izšla v 1.500 izvodih. Sedaj pa izhaja v nakladi 2.500 izvodov. Ni bila obsežna, vendar pa je na osmih straneh prinašala pomembne vesti o delu v KS, soseskah in vaških skupnostih. Odločili smo se, da bomo s takim načinom informiranja obveščali o delu organov krajevne skupnosti in drugih pomembnih dejavnikov vse krajane v približno 2.000 gospodinjstev, kot jih zajema naša krajevna skupnosti, ki poleg mesta Sežane (razdeljena je po soseskah) vključuje tudi vasi Orlek, Lipica, Merče, Šmarje pri Sežani, Dol pri Vogljah, Vrhovlje in Voglje.«
Kako je z dopisniki?
»Za prvo številko tudi ni bilo dopisnikov, ki bi lahko popestrili vsebino glasila. Takemu začetnemu
stanju ne moremo kaj očitati. Sodelujoče smo šele iskali, saj so bili to začetki uvajanja informiranja. Šli smo v akcijo pridobivanja čimširšega kroga dopisnikov, da bi na ta način popestrili z raznolikostjo sestavkov, vesti in drugih obveščevalnih virov, zanimivih za bralce glasila. To je uredništvu delno uspelo. Moram takoj omeniti stalne dopisnike: Jolko Milič, Pavla Škrinjar, Davida Terčona. Občasno pa dopisujejo v glasilo tudi drugi krajani, med njimi predvsem mladi, ki se s svojimi članki in na drug način spoprijemajo z novinarskimi veščinami. V glasilo smo uvedli rubriko Mladi pišejo in rišejo, kjer so objavljeni prispevki učencev osnovnih in srednjih šol ter najmlajših iz vrtca.«
Od kod vam finančna sredstva in kdo vam tiska?
»Na začetku izdajanja glasila so bila finančna sredstva velik problem, ki nam ga je uspelo reševati s pomočjo delovnih organizacij Mitol, Iskre, Tovarne pletenin, Jadrana. Za razumevanje in finančno pomoč se vsem zahvaljujemo. Srečno roko smo imeli tudi pri tiskanju glasila. To delo je po znatno nižjih stroških kot tiskarne v Kopru, Novi Gorici ali v Ljubljani opravil mojster tiska in razmnoževanja Edvard Usenik iz Ljubljane. Da bi slikovno popestrili glasilo, bi potrebovali fotoaparat.«
In kaj nam lahko poveste za zaključek?
»Ker naš vsakdan prinaša vrsto dogodkov in problemov, namigujem na krajane, da bi več dopisovali v naše in njihovo glasilo. Ob tem je za popestritev vsebine zelo pomemben slikovni material.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Danski maturantje na slovenski Obali
KOPER — Na slovenski Obali se te dni mudijo maturantje Srednje ekonomske in trgovske šole iz danskega mesta HOLSTEBRO. Še topli pozno poletni čas so namenili strokovni maturantski ekskurziji in letos znova, že tretjič zapored, izbrali Jugoslavijo oziroma obmorski prostor njene severne republike. Po lanskem obisku v krajih slovenske in hrvaške Istre so doživetja in spoznanja s poti lepo zapisali v posebni seminarski nalogi.
31 danskih gostov je, tako kot njihovi predhodniki, navezalo stike z učenci in učitelji Srednje družboslovne in ekonomske šole v Kopru. Pod vodstvom ravnatelja Valerija Novaka si resnično prizadevajo, da bi svojim danskim vrstnikom pokazali in predstavili kar največ domačih značilnosti. 'Omogočili so jim obisk koprskega Cimosa in izolske Mehanotehnike, kjer so si ogledali delovne prostore in se pogovarjali z delavci. Zanimivo je, da so mladi Danci sodelovali z že vnaprej pripravljenimi vprašanji, največ o vlogi sindikatov, delu poslovodstva in samoupravnih organov v delovni organizaciji.
Že ob prihodu v Koper so .si ogledali tukajšnje zgodovinske in kulturne zanimivosti, želijo pa še v Škocjanske jame in v Ljubljano. Na Srednji družboslovni in ekonomski šoli, kjer so jim učenci pripravili družabno in športna srečanja, so se z zanimanjem zadržali v pogovoru o naši vzgoji in izobraževanju. Na pot proti domu odhajajo v soboto, že zdaj pa obljubljajo, da se bodo novi maturantje te danske šole radi podali na uhojeno prijateljsko pot na slovensko Obalo.
MIRJAM MUŽENIČ
Nad 200.000 ljudi na
PORDENON — Nad 200.000 ljudi pričakujejo v desetih sejemskih dneh v Pordenonu. To sta novinarjem povedala predsednik sejemske ustanove dr. Paolo Musolla ter ravnatelj dr. Giovanni Zuliani. Sejem, eninštirideseti po vrsti, bodo odprli v petek, 4. septembra. Otvoril ga bo minister Santuz, ki uživa v tem trenutku v Furlaniji veliko ugleda. Na sejemskem prostoru, ki obsega 90.000 kv. metrov skupne površine (od teh je 30.000 kv. m pokritih), bo 450 razstavljavcev, ki bodo zastopali 800 tvrdk. Zastopani bodo sektorji gospodinjskih strojev, pohištvene opreme, obrti, zadružništva, opreme za urade, kmetijske mehanizacije. Še največ pozornosti bo posvečene kmetijstvu, saj bodo potem, v sejemskih dneh, imeli na sporedu vrsto strokovnih posvetov. Največ jih bo kmetijskega značaja, zatem bodo nekateri posvečeni zadružništvu ter obrtnim dejavnostim.
Sejemski prostor v Pordenonu iz leta v leto večajo. Letos so morali odkloniti vrsto prosilcev, saj niso več imeli razpoložljivega prostora. Upajo pa, tako je povedal predsednik Musolla, da bo prihodnje leto boljše, saj že imajo denar za gradnjo še enega paviljona. Prav tako upajo, da bodo lahko odkupili še nekatera sosedna zemljišča, da bi še razširili razstavni prostor. Prav tako bodo kaj kmalu opremili tudi komaj zgrajeno veliko
sejmu v Pordenonu?
dvorano za posvete in kongrese, saj nameravajo v bodoče vse posvete prirejati v okviru sejma samega. Sedaj pa se morajo zatekati v razne dvorane v mestu.
Pordenonski sejem je edini, ki je finančno samostojen, sta še povedala predsednik in direktor. So samostojna ustanova ne pa privesek drugih ustanov, kot se dogaja za marsikatero drugo sejemsko družbo. V zadnjih letih so, tudi s pomočjo pordenonske občine, uredili vprašanja parkirišč, ki služijo istočasno tudi vsem tistim, ki so namenjeni v mestno središče. V bodoče pa si bodo prizadevali, da se zgradi avtocesta od Pordenona do Coneglia-na. S tem si bodo zagotovili še večjo povezavo z Venetom.
Od Deželne uprave FJK pa želijo več pomoči. Ta naj tuje poslovne ljudi seznani s sejemsko dejavnostjo v vsej deželi. S tem bi spoznali tudi industrijsko ozadje dežele. Zaradi tega so na sejem povabili tudi tuje razstavljavce. Letos bodo sodelovala podjetja iz Avstrije, Jugoslavije, Mehike, Nizozemske, SZ, ZRN, Kitajske in Poljske. Jugoslovani, kot smo lahko ugotovili ob obisku sejemskega prostora, bodo razstavljali predvsem blago široke potrošnje kot tudi izdelke, ki prav pridejo mali industriji ter obrtnikom.
MARKO WALTRITSCH
V soboto v Babičih tradicionalna šagra
BABIČI — Pri Kozlovičih so se prvi v Babičih, vasi pod Marezigami, odločili, da odprejo osmico. Osmica je star primorski običaj, pomeni pa, da si vinogradnik pridobi dovoljenje, da za teden, oziroma za osem dni (od tu tudi ime osmica) odpre klet in vino prosto prodaja. Ker pa vino ne teče kar samo po grlu, kmet, ki odpre osmico, ponuja še domače jedi. Danes bi lahko osmici rekli, da pomeni eno od oblik kmečkega turizma.
»Moram takoj priznati, da nismo imeli v mislih, da se vključimo v kmečki turizem, temveč smo osmico odprli zaradi razmer. Vse doslej smo namreč imeli stalne odjemalce vina, letos pa se je nekoliko zataknilo, kajti gostilničarjem smo prodali precej manj vina. Tako nam je od stotih pridelanih hektolitrov (mimogrede, koprski kleti so Kozloviči ob trgatvi oddali še okrog deset ton grozdja), v kleti ostalo še približno polovica. Pred nami pa je še dober mesec pred trgatvijo, ki pa je ne bi radi dočakali s polnimi sodi,« je povedal Igor Kozlovič, kmetijski tehnik, ki skupaj s sestro Milvo, očetom Karmelom in mamo Zvezdo skrbi za hitro postrežbo na mizah, ki so jih postavili pred vhodom v klet in hišo.
Klet imajo odprto tudi ta teden, vse do sobote, ko bo v Babičih tradicionalna šagra.	IZTOK UMER
Konec tedna v Piranu slikarski ex tempore
PIRAN — Konec tedna, od jutri do nedelje, bo v Piranu potekal letošnji 32. mednarodni slikarski ex tempore, ki ga vsako leto v začetku septembra organizirajo obalne galerije Piran. Tudi letos bodo lahko slikarji izbirali med različnimi temami: prosta tema, Istra, Piran, morje, obmorska pokrajina, soline, dom, tihožitje z ribo in tihožitje z vinom. Slikarji bodo lahko svoja platna (vsak največ po dve) žigosali 4. in 5. septembra med 7. in 10. uro v piranski mestni galeriji. Tehnika je poljubna, velikosti pa so omejene, saj podlage ne smejo biti manjše kot 50x50 cm ali večje kot 150x150 cm. Letošnja prva nagrada znaša 300.000 dinarjev, druga 250.000, tretja 200.000, poleg teh pa bodo podelili še sedemnajst denarnih nagrad po 150.000 dinarjev.
Razstavo najboljših del bodo odprli v piranski mestni galeriji v nedeljo, 6. septembra, in bo odprta do 10. oktobra. Mednarodno žirijo pa sestavljajo: dr. Enzo Di Martino, umetnostni zgodovinar in likovni kritik iz Benetk, profesor Janez Mesesnel, umetnostni zgodovinar in likovni kritik iz Ljubljane, dr. Enzo Santese, likovni kritik in publicist iz Trsta, prof. Berislav Valušek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik z Reke in Toni Biloslav, akademski slikar iz Kopra.	B. Š.
pismo uredništvu |
O vprašanju Čičev
Bral sem v Primorskem dnevniku izpod podpisa Pavla Stranja, da boste pričeli z novo rubriko »Manjšinski mozaik«.
Mislim, da ima veliko vrednost povezava med vsemi manjšinskimi grupami Evrope in v te vključim tudi tiste, ki od naše strani so večinoma pozabljeni, ker spadajo'pod oblast SFRJ. Govorim o »Čičih« in o istrskih Romunih, kateri morajo, poprej pod Italijo in zdaj pod Jugoslavijo, biti podložni politiki asimilacije. In, če hočemo biti pošteni, tudi istrski Italijani nimajo možnosti do izraza, če odvzamemo hrvaško trobento v italijanskem jeziku »La voce del popolo«. Po istrski hrvaški obali se berejo tudi dvojezični napisi, ali v taki italijanščini, da Bog se usmili. Če Italijanom ne dajo niti tistega posla prevajalca, kje naj bi izkoristili njihovo dvojezičnost? Ne govorim pa o Čičih, ki so že skoraj popolnoma asimilirani. Mi, ki trpimo na lastni koži pritisk podvodne asimilacije, moramo dvigniti glas tudi v pomoč tem od vseh pozabljenim manjšinam.
Vaš	JOŽE KRALJ
* * *
V pismu bralca (ki ni zapisal naslova in zato ne daje polnega jamstva, da je podpis verodostojen) je nekaj misli, s katerimi se strinjam (vrednost povezave med manjšinami), nekaj, s katerimi se ne strinjam (da se na nekatere manjšine pozablja, ker so v mejah SFRJ), nekaj nejasnih (podvodna asimilacija), a nekaj tudi nespoštljivih (»hrvaška trobenta«) in površnih (o edini možnosti izražanja...). Zato se ne spuščam v globljo razpravo o načetih temah, a le omenim, da je bila za naslednji članek s podnaslovom »Naše manjšinsko obzorje« že izbrana problematika italijanska skupnost v Istri. Gradivo bo povzeto po pogumnem članku, ki je izšel v italijanski reviji, ki izhaja v Jugoslaviji in pod katerega bi marsikateri naš pobudnik pomoči drugim pozabil napisati ne le naslov, ampak tudi ime.
P. S.
Hiša prodana, premoženje prodano na dražbi, ladjedelnica zaprta. Hiter padec na dno, podobno kot pri nekaterih filmskih zvezdah. Toda takšni dogodki niso nikoli spremenili Abovih čustev do ljudi, ki jih je imel rad. Bilo mu je zelo žal za Faye, ki se je znašla z možem, ki še svoj živ dan ni delal, in s petimi otroki, ki jih je bilo treba preživljati.
»Ali kdaj pogrešaš stare čase, Faye ?«
Z njim je bila vedno iskrena. »Po pravici povedano, še nikoli.« Vsaj ne do zdaj, pa še zdaj je imela v mislih nekaj drugega.
»Rekel bi, da ob petih otrokih na grbi tudi nimaš časa za to.« Toda zdaj jih bo morala pustiti in začeti znova delati. To je še predobro vedel. Odločil se je, da ji bo prihranil zadrego, da bi se morala ponižati pred njim.
»Čemu dolgujem to čast in veselje, da ste me poklicali, gospa Thayer?« Čeprav bi lahko že sam uganil . . . vlogo v gledališki predstavi . . . majceno vlogo v filmu. Dovolj dobro jo je poznal, da je vedel, da več ne bo zahtevala od njega.
»Prositi te moram za uslugo, Abe.«
»Izvoli.« Z njo je bil vedno odkrit in neposreden in nameraval ji je pomagati, če bo le v njegovih močeh.
»Bi lahko kdaj prišla k tebi na obisk ?« Njen glas je spet zvenel naivno, da se je moral nasmehniti.
»Seveda, Faye. Kar povej, kdaj.«
»Jutri?«
Presenetilo ga je, da se ji tako mudi. Torej sta res v brezupnem položaju. »Prav. Povabim te na kosilo v Brown Derbyju.«
»To bi bilo krasno.« Samo za trenutek je hrepeneče pomislila na stare dni. Nanje ni pomislila že leta. Nato je odložila slušalko in se s skrivnostnim smehljajem na ustnicah napotila v gornje nadstropje. Upala je samo, da ji ne bo rekel, da je popolnoma ponorela. Ko sta se naslednjega dne našla in mu je povedala svoje misli, ji ni rekel nič takšnega; mirno je obsedel in v mislih premleval, kar mu je pravkar povedala. Prepadeno je poslušal podrobnosti o tem, kaj se jima je bilo zgodilo, in tudi to, da živita v Monterey Parku. Monterey Park je bilo tako daleč od tam, kjer sta bila začela, svetlobna leta daleč, vendar se je očitno še kar dobro znašla. Že od nekdaj je bila strašansko pogumno dekle, bila pa je tudi dovolj pametna, da bi lahko izpeljala to, kar se je bila namenila. Vprašal se je samo, ali ji bo kdo ponudil priložnost.
»Abe, nekje sem prebrala, da je Ida Lupino režirala za VVarner Brothers.«
»Vem. Toda takšne priložnosti ne dobiš kar tako, Faye.« Bil je pošten. »Resnici na ljubo je takšnih producentov zelo malo. In kaj pravi k temu tvoj mož?« je še dodal.
Globoko je vzdihnila in pogledala svojega starega zastopnika v oči. V vseh teh letih se ni dosti spremenil. Še vedno je bil zavaljen, sivolas, oster, zahteven, a tudi dobrosrčen in do skrajnosti pošten. Bilo ji je toplo pri srcu, ko je v hipu odkrila, da ji je še vedno prijatelj. Da ji bo pomagal, če bo le mogel. »Ward še ne ve, Abe. Najprej sem hotela govoriti s teboj.«
»Misliš, da bo nasprotoval tvoji vrnitvi v Hollywood?«
»Ne, če se bom vrnila na ta način. Morda bi se jezil, če bi hotela spet igrati. Toda resnici na ljubo sem zdaj prestara in predolgo me ni bilo.«
»Za tridesetletnico govoriš neumnosti. Sploh nisi prestara, res pa je, da bi se po vseh teh letih težko vrnila. Ljudje radi pozabljajo. Mladi pa imajo že svoje zvezde. Veš,« je rekel, se naslonil nazaj in zamišljeno potegnil iz cigare, ko sta bila že pri poobedku, »tvoja zamisel mi je dosti bolj všeč. Ali pa jo bova lahko prodala kakšnemu studiu, je drugo vprašanje.«
»Boš poskusil?«
Cigaro je uperil vanjo. »Me prosiš, naj bom spet tvoj zastopnik, Faye?«
»Prosim.« Njene oči so poiskale njegove, nato pa se je nasmehnila.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Dežela je za šolsko leto 1987188 odobrila 18 poklicnih tečajev
Začelo se je vpisovanje v Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
V torek, 1. septembra, so se začela vpisovanja na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Vpisovanje bo trajalo do 18. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, in sicer v Dijaškem domu vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure.
Letos je Dežela odobrila SDZPI 18 poklicnih tečajev za šolsko leto 1987/88, kar je največ, kar jih je Dežela doslej odobrila slovenskemu zavodu. Med odobrene tečaje za tržaško pokrajino spada dveletni poklicni tečaj s kvaliiikacijo za tehnične upravne uradnike. Prvi letnik bo obsegal 1100 učnih ur, drugi letnik pa 900 ur. Tečaj je namenjen absolventom nižjih srednjih šol ali tistim, ki so dopolnili 15. leto starosti. Odvija se na sedežu Zavoda v Trstu vsak dan, razen sobote, 29 ur tedensko. Poleg ostalih predmetov, ki bodo letos združeni po sorodnih skupinah, so letos uvedli tudi informatiko. V drugem letniku tečaja je predvidena štiritedenska delovna praksa v različnih podjetjih. To seveda daje možnost, da se po opravljenem tečaju zaposlijo pri teh. Tečaj vsestransko pripravi razgledanega uradnika, ki je sposoben opravljati vsakovrstno delo v uradu. Posebna pozornost je posvečena tajniškemu delu in dvema obveznima tujima jezikoma.
Zavod je namreč pred kratkim dobil deset novih računalnikov za pouk informatike in uvajanje informatike tudi v druge predmete. Pri tem je treba omeniti, da so julija profesorji obiskovali štiritedenski izpopolnjevalni tečaj za informatiko, in sicer za uvedbo novih programov in novih prijemov pri poučevanju. Vsekakor pa podjetja povprašujejo na koncu šolskega leta po seznamih najboljših dijakov.
Za ta tečaj je na razpolago 20 mest, a so že vsa zasedena in vpisujejo le še za eventualne rezerve.
Letos se tudi nadaljuje dveletni poklicni tečaj s kvalifikacijo za kamnoseke, t. j. drugi letnik, ki traja 1200 ur. Prijavljenih je 7 obiskovalcev, to se pravi le nizko število, saj je povpraševanje po tem tečaju zelo majhno. Zato tudi ne organizirajo več prvega letnika.
Naslednji tečaj na programu je izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo, ki traja 400 ur. Tega bodo prvič priredili namesto tečaja za kuhagje, katerega Dežela ni odobrila. Tečaj obsega kuhanje, natakarstvo, fiskalno vodenje gostinskega obrata in podobno.
Kar se pa tiče tečaja za informatiko, bodo letos priredili dva tečaja, in sicer izpopolnjevalni tečaj za pro-
gramerje elektronskih računalnikov in izpopolnjevalni tečaj za personal computing. Pogoj za vpis v oba tečaja sta uspešno opravljena dva razreda višje srednje šole. Tečaj za programerje traja 175 ur, za personal computing pa 160 ur. Oba vključujeta prakso na računalnikih. Izpopolnjevalni tečaj za programerje obsega najprej obravnavanje splošnih pojmov o računalništvu in nato programskih jezikov. Izpopolnjevalni tečaj za personal computing pa ima v programu uvod v računalništvo, tipkanje in urejanje tekstov (word Processing, data base, multiplan). V okviru možnosti so predvideni informativni ogledi računalniških centrov raznih podjetij.
Že drugo leto prirejajo izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur), ki ima v programu najprej izpopolnjevanje jezika samega in nato obravnavanje dopisništva v angleščini. Pogoj za vpis je osnovno znanje jezika.
Letos je na programu tudi 100 ur izpopolnjevalnega tečaja za knjigovodstvo - IVA in 30 ur mehaniziranega knjigovodstva. Tečaj je pretežno praktičnega značaja in namenjen maturantom znanstvenega liceja, učiteljišča in podobnih šol, ki so zaposleni v uradih in ne obvladajo knjigovodstva. Program se nadaljuje
s krajšimi večernimi tečaji, kot so tečaj ažurniranja za vodenje zadrug (60 ur), tečaj za vinogradništvo in kletarstvo (60 ur), tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur) v centru ERSA na Proseku, prvič tečaj za splošno živinorejo (30 ur) in za gojenje aktinidije (30 ur). Tečaj za vinogradništvo in kletarstvo se bo letos vršil v občini Zgonik. Pretežni del programa bo posvečen kletarstvu. Predvidene so praktične individualne lekcije, obiski vinskih kleti in pokušnje vin. S tečajem za gojenje aktinidije hočejo, da bi se ta nova kultura uspešno razvila.
Učni kader sestavljajo profesorji, univerzitetni študentje, različni strokovnjaki in visoko specializirani delavci z dolgoletnimi izkušnjami.
Večina tečajev se bo začela v oktobru. Vsi večerni tečaji stanejo, kot lansko leto, 63.500 lir. Na koncu leta bodo seveda izdana frekventacijska potrdila in eventualno tudi ocena, ki jo bodo obiskovalci dosegli na opravljenem izpitu.
Medtem je Zavod že poslal vabila vsem maturantom nižjih in višjih srednjih šol, prav tako tudi vsem slovenskim podjetjem in vinogradnikom. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, UL Cicerone 8/B, tel. 62948.
Drevi zadnja ponovitev predstave v Zgoniku
Na Županovem dvorišču v Zgoniku (v primeru slabega vremena v športno-kulturnem centru) bo drevi še druga in obenem zadnja ponovitev predstave Blagi pokojnik, dragi možje. Uprizoritev monologov italijanskega dramatika Alda Nicolaja, ki jih je prevedel Sergej Verč, pride še posebej do izraza v večernem hladu in v pristnem kmečkem okolju kraške domačije. Temu seveda v prvi vrsti botruje briljantna in karakterna interpretacija gledališke igralke Ljubljanske drame Polone Vetrih, pozna pa se tudi vešča roka režiserja Borisa Kobala, ki je dal predstavi tekoči in prekipevajoči ritem. Drevi je torej še zadnja priložnst za ogled zabavne poljudne predstave.
B. S.
Pouk v vrtcih zgoniške občine
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo začetek šolskega leta v občinskih vrtcih v ponedeljek, 7. septembra. Šolabus bo vozil kot običajno. 9. in 10. septembra pa bo pouk v vrtcih odpadel zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice.
V Boljuncu bo od sobote do ponedeljka Naš praznik
Tradicionalni Naš praznik Slovenske skupnosti v organizaciji krajevne sekcije v dolinski občini bo v prihodnjih dneh, in sicer 5., 6. in 7. septembra (sobota, nedelja in ponedeljek) v Boljuncu. Odvijal se bo na prireditvenem prostoru pri občinskem gledališču »F. Prešeren«. Tehnične in druge priprave so v polnem teku, saj je treba povsem na novo postaviti oder in kioske za prodajanje pijač in jedil. Tu naj spomnimo, da bodo kioski s pristnim domačim vinom in drugimi pijačami ter jedmi na žaru delovali vse tri dni.
Praznik se bo pričel v soboto, 5. septembra, z odprtjem kioskov ob 18. uri. Od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS.
Osrednji dan prireditve bo v nedeljo, 6. septembra, popoldne. Ob 17.30 se bo začel odvijati kulturni program, v okviru katerega bosta nastopila s samostojnima koncertoma godba na pihala iz Pazina v Istri in 50-članski mladinski zbor Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom g. Pohajača in ob spremljavi ansambla Zvezde. Organizatorji obveščajo vse tiste obiskovalce, ki želijo prisostvovati nastopu te mladinske pevsko-glasbene skupine, da bo njihov nastop na sporedu v prvem delu kulturnega programa. To pa zaradi tega, ker mora ista skupina ob 19. uri nastopiti na Prazniku solate na Kolonkovcu. Po koncertu godbe iz Pazina bo pozdrav prirediteljev, priložnostni politični govor pa bo imel strankin deželni tajnik Ivo Jevnikar.
Za ples in razvedrilo bo vse tri večere igral znani ansambel narodnozabavne glasbe TAIMS z Opčin.
Festival KD v Ribiškem naselju
Tržaška Krščanskh demokracija prireja od jutri, 4. t. m., do nedelje svoj pokrajinski Praznik prijateljstva, ki bo potekal v Ribiškem naselju pri Devinu. Spored prireditev bo jutri ob 17. uri uvedla razprava o upravni decentralizaciji, pri kateri bo sodeloval predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, večer pa bo posvečen glasbi za mlade z nastopi ansamblov Funtoms, Maels Trom, Max Perlin in VVorsted. V soboto bo osrednji dogodek ob 18. uri večstranska razprava o okolju, turizmu in prostem času, med glasbenim sporedom, ki ga bo vodil Lorenzo Pilat, bo ob 21. uri modna revija. Za nedeljo ob 11. uri je KD povabila časnikarje na soočanje o »Vplivu sredstev javnega obveščanja na politiko«, ki bo v telovadnici osnovne šole v Ribiškem naselju. Ob 18.30 bo minister za javne uprave Santuz nagradil zmagovalce slikarskega ex tempore, festival pa bodo zaključili z glasbenim in plesnim sporedom z okrestrom Billows in mojstroma Renzom in Antonello. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski z jedačo in pijačo.
V Trstu obstajajo številna specializirana podjetja
Z deratizacijo lahko učinkovito preprečujemo razmnoževanje miši
Ce se drobna miška pojavi v domači shrambi, še ne pomeni, da si je kje v stanovanju naredila gnezdo in zarod. Tudi če se po dvorišču od časa do časa potepa ogabna podgana še ni nujno, da bo za seboj pripeljala celo armado glodalcev. V mestu, kakršno je Trst, pa je problem občasnega množičnega pojava zlasti podgan, precej pereč. Kot smo v nekem prejšnjem sestavku pisali, Krajevna zdravstvena enota občasno izvede deratizacijo, vendar le—ta še ne zadostuje dejanskim potrebam. KZE opravlja to delo v glavnem v javnih poslopjih, na tržnicah in v skladiščih, včasih poseže tudi na zasebnem sektorju, kaj več pa tudi ne more narediti.
V zadnjih letih so se tudi v našem mestu pojavila specializirana podjetja, ki opravljajo deratizacijo, dezinsekcijo in razkuževanje prostorov, kleti in zapuščenih stanovanjskih hiš. V telefonskem imeniku smo zasledili kakih deset takih podjetij, pri nekaterih pa smo se pozanimali, kako opravljajo tako zahtevno in neprijetno delo. Večina podjetij se poslužuje strupov, ki nezaželjene glodalce mumificirajo, se pravi, da jih ne takoj ugonobijo, temveč vplivajo najprej na njihov živčni sistem, onemogla žival pa v kratkem času pogine, a ne zgnije. Strupi so večinoma "ekološki", kar pomeni, da le v manjši meri vplivajo na okolje, človeku pa so kolikor toliko nevarni. Osebje, ki mora opraviti deratizacijo, nosi zaščitne kombinezone in maske, strup pa brizgajo ali škropijo s posebnimi škropilnicami.
Deratizacija pa je le ena od nehvaležnih dejavnosti omenjenih podjetij. Čeprav nam sodoben način življenja nudi veliko ugodnosti in udobnosti, je v našem mestu nemalo takih poslopij, kjer še vedno kraljujeo bolhe in celo stenice, klopi pa so itak osrednji predmet številnih obravnav osebja zdravstvenih in higienskih ustanov. V tem primeru je treba opraviti temeljito dezinsekcijo. Tudi slednjo
opravljajo z učinkovitimi kemikalijami in je večinoma ni treba ponoviti.
Podjetja, ki opravljajo deratizacijo delajo večinoma za zasebnike, včasih dobijo delo tudi v zakup, ki ga razpišejo krajevne ustanove. Čeprav dela ne manjka pa njihovo osebje meni, da je prebivalstvo vse premalo ozaveščeno o tem problemu. Vsi namreč vemo, da miši, podgane in hišni mrčes prenašajo bolezni, včasih celo hude epidemije kužnih obolenj. Marsikdo, ki se dan za dnem srečuje z nevarnimi glodalci, ne išče strokovne pomoči, morda zaradi sramu pred sosedi, velikokrat pa zaradi stroškov, ki jih deratizacija in dezinsekcija zahtevata. Največ posegov opravijo v starejših stanovanjskih blokih z notranjim dvoriščem, na katero stanovalci mečejo ostanke hrane namenjene mačkam, ki niso nikogaršnje, ki pa si na hišnih dvoriščih najlažje uredijo zavetišče. Ostanki hrane pa privabljajo tudi miši in podgane, ki se izredno hitro množijo. Najbolj trdoživi pa so klopi, pa ne zaradi neučinkovitih strupov, s katerimi jih skušajo iztrebiti, temveč zaradi ugodnega okolja, ki jim ga nudijo preštevilni golobi. Skratka, gre za problem, ki so se ga krajevni upravitelji lotili nemara nekoliko prepozno; golobov, potepuških mačk in psov dolga leta niso nadzorovali, kot bi bilo treba, mrčes pa se prav z njihovo "pomočjo" množi in ogroža človekovo zdravje.
Upravitelji podjetij za deratizacijo zato svetujejo, naj se prebivalstvo brez sramu in predsodkov obrne nanje v primeru, da v stanovanju ali hiši opazi večjo prisotnost gledalcev ali mrčesa. Ni pa nujno, da podjetje kličemo že, če se nam pod noge zapodi majhna miška, ki je v domači shrambi našla svojo Indijo Koromandijo. V tem primeru bo še najboljše, če v kot postavimo mišnico in čakamo, da se (sicer ljubka) živalca prime v past. (mi)
V pričakovanju novega pravilnika o odlaganju nevarnih odpadkov
Problem odlagališč škodljivih in človeku ter okolju nevarnih odpadkov bo odslej urejal poseben pravilnik, ki ga je sestavil parlament in ki ga bo morala vlada v prihodnjih osmih mesecih tudi uradno potrditi. Pravila se nanašajo na uvažanje in izvažanje nevarnih industrijskih odpadnih snovi in na lokacijo odlagališč. Parlament je vsebino pravilnika predstavil preteklega 28. avgusta, saj je že 30. junija potekel zadnji rok, v katerem bi morala vlada odobriti zakon št. 258, ki se nanaša na isto problematiko.
Novi pravilnik vsebuje tudi nekaj sprememb z ozirom na predloženi zakonski osnutek. Člen 12, ki se nanaša na prevažanje nevarnih odpadkov po italijanskem ozemlju, vsebuje natančna določila, po katerih bo treba odslej najaviti prevoz odpadkov najmanj 20 dni prej. Prevozniki in podjetja, ki bodo prevažali odpadke, bodo morali razpolagati s posebnim dovoljenjem Dežele ali Pokrajine, kamor so odpadne snovi namenjene. Kopijo dokumenta pa bodo morali poslati tudi na ministrstvo za okolje. Zakon bo stopil v veljavo predvidoma že meseca maja 1988. Ministrstvo za okolje pa bo moralo s svoje strani nakazati določena sredstva za dela za namestitev odlagališč v posameznih deželah. Septembra prihodnjega leta, ko predvidevajo, da bo novi zakon postal takorekoč že praksa, pa bo moralo ministrstvo za
okolje razpolagati s podrobnostnimi kartami, na katerih bodo označena vsa uradna odlagališča strupenih in nevarnih odpadkov.
Zakon je italijanska vlada končno le odobrila, ali vsaj sestavila, pa čeprav precej pozno z ozirom na ostale države Evropske gospodarske skupnosti. Razumljivo je, da bo med podjetji, ki se ukvarjajo s prevažanjem nevarnih odpadkov, prišlo do negodovanj, saj je znano, da je ta, sicer nevarni posel, dobičkonosen. Da je res tako, priča tudi dejstvo, da je v zadnjih letih marsikatero prevozno podjetje spremenilo svoj prvotni režim dela, vprašljivo pa je, v kolikšni meri so njihovi lastniki
spoštovali tudi najosnovnejše varnostne norme. Kot so tudi krajevna ekološka gibanja večkrat poudarila, je v vsakdanjem kupu smeti, ki jih brez pomisleka odložimo v zaboje občinske smetarske službe, nešteto predmetov, ki s časom (razkroj evanjem in razpadanjem) škodljivo vplivajo na okolje. Veliko pa je tudi snovi, ki jih še tako visoke temperature upepeljevalnikov ne morejo dokončno uničiti. Med slednje spadajo tudi navadne baterije za radio ali brivnik, nenazadnje pa tudi prazne pločevinke najrazličnejših razpršilcev, od kozmetike do insekticidov, brez katerih si sodobnega življenja skoraj ne moremo zamišljati.
Študijski dnevi Draga 1987
Na Opčinah bodo v parku Finžgarjevega doma od jutri do 6. septembra Študijski dnevi Draga 87, ki jih že dvaindvajsetič prireja Društvo slovenskih izobražencev.
Kot običajno bo tudi letošnja Draga bogata s predavanji in diskusijami. Študijski dnevi se bodo začeli jutri ob 17. uri s predstavitvijo predavateljev, kateri bo ob 17.30 sledilo prvo predavanje z naslovom "God bless Slovenia". O slovenski stvarnosti bo govoril Slovenec iz ZDA.
Naslednjega dne bo po slovesni otvoritvi ob 16. uri predaval mladi argentinski Slovenec na temo "S Prešernom pod Južnim križem". Zadnji dan bo ob 10. uri predavanje o razlikah med krščanskim in marksističnim gledanjem na smisel zgodovinskega razvoja ('Krščanstvo in eshaton"). Letošnja Draga se bo zaključila s predavanjem "Pot v obljubljeno deželo", ki bo ob 16. uri in v katerem bodo razpravljali o dilemah, ki se ob izteku tisočletja pojavljajo v sistemu vrednot in v ideoloških stremljenjih.
Občinski odbor za samostojno zdravstveno okrožje v Dolini
V torek se je na Občini v Dolini sestal občinski odbor, ki je vzel v pretres več pomembnih vprašanj, o katerih bo v kratkem moral dokončno razpravljati in sklepati občinski svet. Najpomembnejše in najbolj pereče vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, je zadevalo predlog Krajevne zdravstvene enote, da bi dolinsko občino združili z miljsko v enotno zdravstveno okrožje. Ker je pa služba javnih prevozov med obema občinama hudo pomanjkljiva, je občinski odbor izrazil mnenje, da je treba tako združitev zavrniti in vztrajati na zahtevi po samostojnem zdravstvenem okrožju za dolinsko občino.
Odborniki so razpravljali tudi, kot smo poročali, o vprašanju omejitev, ki jih tržaška kvestura postavlja tradicionalnemu delovanju osmič. Pri tem so poudarili, da je treba to tradicionalno dejavnost ohraniti in podpirati, ter so sklenili zato opraviti konstruktivno preverjanje in bodo v ta namen povabili na posvetovanje združenje lastnikov javnih lokalov Confesercenti, Slovensko deželno gospodarsko združenje in Kmečko zvezo (kot smo izvedeli bodo srečanja občinskega odbora z omenjenimi organizacijami že v soboto zjutraj), posebej pa bodo povabili na posvet tudi tržaškega kvestorja.
Nato je odbor vzel na znanje, da bodo, po nedavno podpisani konvenciji s tržaško Občino o souporabi otroških jasli pri Domju, na razpolago v njih 4 mesta tudi za otroke družin iz dolinske občine, V dneh 12. in 13. se-
ptembra bo dolinska Občina priredila na trgu v Boljuncu Sejem kmetijskih strojev in domačih poljskih pridelkov, v istih dneh pa bo, kot je že postala tradicija, odprta meja med Italijo in Jugoslavijo v dolini Glinščice. Izvršni organ občinske uprave je tudi razpravljal o zavrnitvi prejšnjega načrta za javno odlagališče trdih odpadkov, kar je privedlo do sklepa, da začnejo nov postopek pri Deželi za odprtje manjšega občinskega odlagališča. Sklenili so tudi, da se nadaljuje eksperimentalno odprtje uradov ob ponedeljkih in sredah od 15.30 do 17.30.
Ministanovanja za priletne
V rezidenčnem poslopju v Ul. della Valle 8 v Trstu, ki ga upravlja Sklad inž. arh. Antonino Rusconi, bodo v kratkem porazdelili 10 ministanovanj starim parom (ne nujno zakonskim) in 10 ministanovanj priletnim osamelim moškim. Zainteresirani imajo čas do 15. septembra, da vložijo ustrezne prošnje, in sicer pri socialni službi ustanove IPAB s sedežem v Ul. Pascoli 31 (tel. 744357), kjer lahko dobijo tudi vse potrebne dodatne informacije. V poštev pridejo ljudje, ki so dosegli starost upokojitve INPS, ki so fizično samostojni in imajo stalno bivališče v Trstu. Tistim, ki bi ne razpolagali z zadostnimi finančnimi sredstvi, namerava Sklad Rusconi priskočiti na pomoč z mesečnimi podporami.
Javna manifestacija sindikatov za Južno Afriko
Potrebna je aktivna solidarnost za boj proti rasni diskriminaciji
Komaj pretekli dogodki v Južni Afriki, s krvavo represijo dolgotrajne množične stavke črnskih rudarjev, morajo spodbuditi demokratični svet, da podpre pravični boj velike večine južnoafriškega prebivalstva za človeško dostojanstvo in za dostojne delovne razmere. Takemu namenu je bila tudi posvečena manifestacija, ki so jo priredile sinoči sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL na tržaškem Borznem trgu pod geslom »Proti apartheidu, v podporo zahtevam delavcev v Južni Afriki« in h kateri so pristopile tudi demokratične politične sile in napredne družbene komponente krajevnega življenja.
Shod je odprl tajnik CISL Tersar, ki je poudaril, da so ga sindikati priredili zato, da bi javno razmislili o komaj zaključeni tritedenski stavki 340.000 črnskih rudarjev, ki je terjala 10 smrtnih žrtev, medtem ko so 46.000 stavkajočih odpustili, 300 pa spravili v zapore. Pokrajinski tajnik CGIL Treu je v svojem govoru v imenu vseh treh sindikatov poudaril velik politični uspeh stavke, ki je izsilila priznanje južnoafriškega sindikata in vsaj dostoj-nejše delovne pogoje za črnske rudarje. Stavka je torej pomenila pomemben korak naprej k osvobajanju južnoafriških delovnih ljudi od suženjstva, v katero ga še silijo multinacionalne družbe, toda boj se mora nadaljevati, ker je treba doseči ponovno namesti-
tev tisočev odpuščenih, odpravo rasnega razločevanja ter popolne sindikalne in demokratične svoboščine.
Ta smoter bo mogoče doseči, so nato poudarili v svojih nastopih podpredsednik deželnega sveta Tonel, socialistični senator Agnelli (prisoten je bil tudi poslanec KPI Bordon), devin-skonabrežinski župan Brezigar (ki je ob odobravanju številne publike govoril v slovenščini), delegat Škofijske komisije za delo in socialne probleme don Scafa ter predstavnik združenja Amnesty International Prandini, le z
okrepljeno in konkretno solidarnostjo, ki jo morajo izkazati demokratične države, zlasti evropske in med njimi v pirvi vrsti Italija, tako da odločno pritiskajo na južnoafriški režim, tudi z gospodarskim bojkotom, da odpravi rasistično zakonodajo in prizna večinskemu črnskemu ljudstvu demokratične pravice. Tajnik UIL Trebbi je ob sklepu poudaril, da so sindikati že zahtevali, naj vlada odločno nastopi po diplomatski poti in naj poskrbi, da se južnoafriški premog nadomesti z uvozom iz drugih držav.
Delavski svet umaknil grožnjo obsežnejše stavke
V Arzenalu odslovili podjetje ki je kršilo varnostne predpise
V Tržaškem arzenalu sv. Marka se je polegla napetost, ki je po dvakratnem požaru na delovišču v razdobju dveh tednov dosegla višek pretekli ponedeljek s stavko delavcev. Včeraj so se predstavniki delavskega sveta s Komelom in Dellavallejem na čelu ponovno sestali z odgovornim za osebje Empergerjem in dobili zadovoljiv odgovor na vprašanja, ki so jih delavci postavljali v zvezi z varnostjo na delu.
»V resnici je prišlo do kršitve varnostnih predpisov. Vodstvo podjetja je ugotovilo odgovornosti in ustrezno ukrepalo.« Tako nam je včeraj po telefonu izjavil Emperger, ko smo ga vprašali, kakšen odgovor je vodstvo Arzenala dalo predstavnikom delavskega sveta. Uspelo nam je ugotoviti, kaj se za njegovimi dokaj lakoničnimi besedami v resnici skriva: od ponedeljka v ladjedelnici ne bo več delalo podjetje, ki je imelo v njem dela v zakupu, in ki je kršilo delovne predpise. Gre za manjše podjetje CMT, ki je v Arzenalu opravljalo raznovrstne naloge, od lotanja do barvanja. »Kdor pri nas prevzame kako delo v zakup, podpiše pogodbo, s katero se med drugim obveže, da bo spoštoval varnostne predpise. Jasno je, da je pogodba virtualno razveljavljena, ko pride do kršitve katere koli njene določbe,« nam je pojasnil sicer rezervirani vodja per-sonala.
Resnici na ljubo je delavski svet širše zastavil vprašanje spoštovanja varnostnih predpisov. Med drugim se je zavzel za to, da bi ohranili in celo oja-
čili gasilsko službo, ki naj bi je vodstvo Arzenala v zadnjih časih ne ravno negovalo. A tudi ti oblaki so se razpršili: dogovorjeno je bilo, da bodo gasilci odslej redno v pripravnem stanju, ko bodo v teku nevarnejša dela.
Sploh se je vodstvo Arzenala obvezalo, da bo dosledneje spoštovalo varnostne predpise. Zato so predstavniki delavcev umaknili grožnjo obsežnejše stavkovne akcije, ki so jo dvignili v ponedeljek, ko je bilo ozračje najbolj napeto. Seveda to ne pomeni, da je v Arzenalu zavladala popolna harmonija in da ni nikakih nesoglasij sindikalne narave. Delavci so se prav ob izbruhu spora o spoštovanju varnostnih predpisov med drugim ostro obregnili ob politiko vse pogostejšega dajanja del v zakup. »V resnici se v tem poletju poslužujemo sodelovanja zunanjih podjetij v nenavadno veliki meri,« nam je povedal Emperger. »A zgrešeno bi bilo v tem videti odraz neke splošne politike Arzenala oziroma družbe Fincantieri. Zgodilo se je preprosto to, da za obdobje od srede julija do srede septembra imamo nenavadno veliko naročil.« Drugačno je mnenje tajnika sindikata kovinarjev FIOM Devescovija: »Praksa dajanja del v zakup ali celo v podzakup se je zelo razširila ne samo v Arzenalu, marveč sploh v podjetjih Fincantierija in IRI. Sindikat je na to že neštetokrat opozoril in proti temu se namerava še boriti, ker meni, da to prinaša vrsto negativnih posledic, vključno z vidika spoštovanja varnostnih prepisov.«
Praznik solate na Kolonkovcu naj opozori oblasti na pereča vprašanja domačih vrtnarjev-kmetovalcev
Danes začetek Glasbenega septembra
Danes se bo pod pokroviteljstvom Tržaške letoviščarske in turistične ustanove pričel v Trstu Glasbeni september. V sodelovanju z organizacijo Associazione musicisti Giuliani bodo v evangeličanski cerkvi nastopili drevi ob 20.30 priznani izvajalci, med katerimi: pianistka Giuliana Gulit, violinist Pierre Hommage, violist James Creitz in violončelist Phi-lippe Muller. Občinstvu se bodo predstavili z Mahlerjevimi, Schumannovimi in Brahmsovimi skladbami.
Naslednji koncert bo v miljski stolni cerkvi 7. septembra, gost večera bo tokrat videmski orglar Angelo Rosso, ostali koncerti pa se bodo spet odvijali v tržaški evangeličanski cerkvi.
Letošnji 11. glasbeni september torej že na samem začetku dobro obeta, saj bodo nekateri nadvse kakovostni glasbeni umetniki prava poslastica za tržaške ljubitelje klasične glasbe. (B. R.)
Spet morski psi
Ribiči so po daljšem času spet zapazili v Tržaškem zalivu morske pse. Vest demantira mnenja varnostnih organov, da so nepovabljeni gosti zapustili naše vode in odpotovali proti jugu, čeprav je Pristaniško poveljstvo iz previdnosti razobesilo že prejšnje dni na vseh tržaških plažah črne zastave, češ da obstaja možnost, da je kaka morska zverina še v Zalivu.
Harmonikarski ansambel Synthesis 4, ki deluje v okviru Glasbene matice, se je v torek vrnil s štiridnevne turneje na Siciliji, kjer so se manjše zasedbe (trio, dva kvinteta in oktet) ter solisti udeležili 1. mednarodnega harmonikarskega tekmovanja v kraju Santa Maria del Bosco, približno 100 kilometrov južno od Palerma. S skupino so na Sicilijo odpotovali še Pihalni orkester Breg pod vodstvom Nika Peršiča ter igralca na diatonično harmoniko, svetovni prvak Zoran Lupine in Maurizio Marchesich, ki so želi med publiko velik uspeh. Skupaj z ansamblom (v polni zasedbi) so se namreč kot častni gostje udeleževali glasbenih večerov.
Pobudnik in glavni organizator 1. mednarodnega harmonikarskega tekmovanja na Siciliji je dr. Giacomo Bogliolo, ki je tudi sam ljubitelj tega instrumenta. Glavni namen te manifestacije pa je reklamizacija harmonike kot zahtevnega instrumenta, kar naj bi vzbudilo željo po učenju glasbe na višjem nivoju. Sicilija namreč pozna harmoniko, toda le na poljudni ravni. Tekmovanje so omogočile občine Bisacguino, Chiusa Sclafani, Con-tessa Entellina in Giuliana pod pokroviteljstvom dnevnikov Giornale di Si-cilia ter II Giornale. Istočasno pa se je na kraju odvijal 1. festival kitare in instrumentalnih skupin.
Mladi glasbeniki so prispeli na kraj tekmovanja v četrtek, 27. avgusta, ko je Synthesis 4 na trgu v Bisacguinu nastopil v zaključnem delu uvodnega
Na Kolonkovcu bo v soboto že tradicionalni Praznik solate, ki se bo v popoldanskih urah začel s tekmovanjem v sajenju solate, nadaljeval pa še v nedeljo z razstavo najlepših glav solate in seveda z družabnostjo, ki jo bo popestril nastop ansambla »Zvezde«.
Naš pogovor na pripravo tega praznika, ki bo že deveti zapovrstjo, je stekel na domačiji Karla Valentinčiča, kjer bo tekma v sajenju solate tudi potekala. Tako smo si ogledali tudi zemljišče za tekmovanje, ki je že pripravljeno in čaka le na tekmovalce, od otrok, žensk in moških, pa verjetno tudi do mladincev, ki bi tako predstavljali še četrto skupino udeležencev.
Podatke o tokratnem prazniku sta nam posredovala Valentinčič sam in Alojz Debeliš, prav tako domačin, priznani vrtnar in kmetovalec ter redni udeleženec tekmovanj V sajenju solate.
»To bo že drugič, ko priredimo tekmovanje na Valentinčičevem zemljišču« nam je povedal Debeliš. »Udeleženci tekmovanja bodo imeli na razpolago grede v dolžini 10 do 15 metrov ter v širini 1,30 m. Na teh gredah je mogoče posaditi okrog 400 do 500 sadik, ki jih morajo tekmovalci zasaditi dovolj globoko, v pravilni razdalji, v ravnih črtah, ker pride vse v poštev pri zaključni oceni. Otrokom pripravimo seveda nekoliko manjše grede.«
glasbenega večera. Pravo tekmovanje se je začelo naslednjega dne in se je odvijalo v dopoldanskih urah v prostorih srednjeveške opatije Santa Maria del Bosco, zgrajene v zares sugestivnem okolju. Nahaja se na vrhu s hrasti poraslega griča, s katerega se odpira lep razgled na zahodno stran otoka. Nasploh pa so v okolici Palerma vse vasice postavljene na vzpetine in vrhove večinoma golih gričev, poraslih le s sredozemskim rastlinjem.
V soboto so skupina in manjše zasedbe nastopale na celovečernem koncertu v bisacguinski cerkvi. Ob tej priložnosti je prišla do izraza značilna spontanost (pa tudi drugačnost) tamkajšnjih ljudi. Koncert so namreč v vasi napovedali šele isti dan, kjub temu pa je bila cerkev kar nabito polna.
Nedelja je bila posvečena izletniškim namenom, saj so gostje odšli v Agrigento ter si ogledali La Valle dei Templi. Zvečer pa je Synthesis 4 nastopil v uvodni točki zaključnega koncerta, drugi del večera pa so organizatorji posvetili nagrajevanju. Igralci Synthesisa so dosegli res spodbudne rezultate, saj so tekmovalci v vseh kategorijah nabrali 90 ali več točk in zasedli tako prva mesta. Kot solisti so tekmovali Aleksej Mahnič, Mitja Lorenzi, Aleksi Jercog in Andrej Sancin, kvintet in oktet so sestavljala dekleta ansambla, v moški zasedbi pa je nastopil trio in kvintet. Celotno skupino pa sestavljajo, poleg že omenjenih solis-
Oba sta nam nato obrazložila, zakaj je do tega praznika solate in tekmovanja v sajenju le-te tudi prišlo.
»Naši ljudje prav gotovo še niso pozabili tistih težkih dni, ko smo se kmetje in vrtnarji s Kolonkovca odločno uprli predvidenim razlastitvam naše zemlje za gradnjo ljudskih hiš. Položaj je bil tedaj tako dramatičen,
tov, še harmonikarji Igor Kakovič, Marina Sturman, Fulvio Jurinčič, Katja Tul, Kristina Zidarič, Irena Tavčar, Aleš Štefančič, Nadia Puzzer, Elisabe-ta Zidarič, Damiana Ota, Norina Dob-rila, Davorin Salvi, elektronsko harmoniko igra Davorin Bandi, bas harmoniko Edvin Mokgle, tolkala Tom Hmeljak in Edvard Žerjal, klaviaturo synthesizer Marko Ozbič. Prizadevne glasbenike pa vodi prof. Claudio Furlan. Na nagrajevanju je Synthesis 4 prejel pokal, ker je kot skupina na tekmovanju osvojil največje število nagrad, in sicer kar osem. Ob tej priložnosti so si gostitelji in gostje izmenjali običajna darila, naslednji dan pa je skupina odmerila ogledu Palerma, Catanie, Taormine in Etne ter se nato podala na letališče.
Ob zaključku popisa uspešne štiridnevne turneje naj še dodamo, da je bilo v članku o napovedi odhoda pomotoma napisano, da je Synthesis 4 iz Milj.
(IV. V.)
■ Župan devinsko-nabrežinske občine je odredil takojšnjo odstranitev šotorov in barak ter ureditev nabre-žinskega brega med skalnato pečino in naravnim predorom v neposredni bližini točk za dobavo pitne vode. Odredbo je izdal na podlagi obvestila KZE, da se na omenjenem območju nahajajo šotori in barake, naselje pa je brez sanitarnih struktur, zato obstaja resna nevarnost okužbe pitne vode.
da smo morali našo zemljo noč in dan čuvati in se upreti strojem, ki so jih že pripeljali, da bi začeli s kopanjem. Vsa zadeva je sedaj ustavljena, toda odlok o razlastitvah še ni preklican. In na ta preklic čakamo, ker želimo živeti in delati v miru, v prepričanju, da nas nihče ne more spraviti z naše zemlje, na kateri smo zrasli in jo vse svoje življenje obdelovali.«
Kolesar v Štivanu trčil v avtomobil
V bližini gostilne »Kocman« v Štivanu je včeraj popoldne prišlo do lažje prometne nesreče. Po cesti se je s športnim kolesom vozil 68-letni Mario Antoni, kar ga je nenadoma prehitel avtomobil panda z videmsko registracijo, v katerem se je peljal 47-letni Nereo Rossi. Tedaj pa je voznik začel obračati na desno stran ceste, v parkirišče gostilne. Antoni se mu ni mogel izogniti, s kolesom se je zaletel v avtomobil in nato padel na tla. Pri tem se je potolkel po vsem telesu in si zlomil nekaj prstov na obeh rokah. Rešilec Rdečega križa je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico v Tržiču, kjer se bo moral predvidoma zdraviti mesec dni.
Izsiljevanje prednosti povzročilo nesrečo
Izsiljevanje prednosti je včeraj popoldne na Mandriji, v bližini policijskega komisariata na Opčinah, povzročilo prometno nesrečo, v kateri se je lažje poškodovala 15-letna Ingrid De Stradis iz Ul. S. Mauro 10. Dekle se je z mopedom vozilo proti Trbiški cesti. Tedaj pa je z desne, točneje iz Ul. Isidoro, privozil diane (upravljal ga je 25-letni Luciano Furlan) in treščil v moped. De Stradisovo je vrglo z mopeda nekaj metrov naprej. Rešilec RK je dekle odpeljal v otroško bolnišnico: v nesreči si je zlomila dve rebri. Tudi Furlan se je lažje ranil, saj je udaril z glavo v vetrobran in ga razbil.
Tako so si domačini zamislili ta praznik solate, ki privabi vsako leto veliko ljudi. Letos se bo torej začel v soboto okrog 16. ure, ko se bodo pri Valentinčiču zbrali tekmovalci in gledalci. Nadaljeval se bo z družabnostjo in z nastopom ansambla »Zvezde«, ki bo skrbel za ples in dobro voljo tudi v nedeljo na prostoru društva Kolonko-vec-Ženjan. Ob sklepu praznika bodo podelili nagrade tekmovalcem in pridelovalcem najlepše solate.
»Vsako leto povabimo na naš praznik tudi strokovnjake iz Slovenije, ki so našo prireditev že pohvalili. Tako upamo, da jih bomo imeli tudi letos v naši sredi.«
Ker smo že imeli priložnost, da se pogovorimo s tako dobrima in priznanima vrtnarjema, nas je zanimalo še njuno mnenje o letošnji letini in njuna ocena bližnje trgatve.
»Pomlad je bila precej dolga in hladna ter je upočasnila rast marsikatere zelenjave. To se je še posebej poznalo na paradižniku, bučkah in kumaricah. Kasneje se je vreme popravilo ter lahko rečemo, da je letina kar zadovoljiva. Dobra bo tudi trgatev, ki bo potekala morda le nekoliko kasneje, kot sicer.«
»Vprašanje, s katerim se vrtnarji vsak dan soočamo, zadeva konkurenco, ki nam jo delajo vrtnarji iz raznih krajev Italije, predvsem iz Veneta. Tam je zemlja drugačna, lahko jo obdelujejo z raznimi stroji, ne poznajo burje in tudi več vode imajo. Naša zemljišča moramo obdelovati z večjo muko. Včasih je prihajala na glavno tržnico tudi zelenjava iz raznih predelov tržaškega predmestja: iz Barkovelj, Rojana, Sv. Ivana, Osapske doline; sedaj pa prihaja v glavnem le iz Kolonkovca, Zgornje in Spodnje Magdalene in morda še nekaj iz miljske občine. Vedno manj je tudi vrtnarij in še te se borijo s številnimi težavami. Mi pa bi hoteli, da bi ta zemljišča ostala, da bi se kmetijska področja ohranila.
»Včasih so znale gospodinje tudi ceniti domači pridelek; danes ni več tako. Glavno merilo je sedaj cena in ne kakovost pridelka. Naša zelenjava pa je bila od vedno cenjena kot izredno dobra in kvalitetna. Pokojni novinar Bubnič je nekoč zapisal, da so vrtnarji eni najbolj marljivih ljudi, ki ne morejo šteti ur, ki jih preživijo na svoji zemlji. Res je lahko v današnjih časih vrtnar, oziroma kmetovalec le tisti, ki ljubi svojo zemljo, ki ne misli na počitek, ki hoče delati na svojem in biti sam svoj gospodar.«
Organizatorji Praznika solatej ki so tudi člani društva Kolonkovec-Zenjan, si sedaj samo želijo lepega vremena, da bi praznik dobro uspel. To jim tudi želimo, kot tudi še enkrat čestitamo Karlu Valentinčiču, letošnjemu dobitniku priznanja Zadružne zveze Slovenije.
N. L.
Ob 2. obletnici smrti nepozabnega
Giuliana Košute
se ga spominjajo
žena Ana, hči Nives in drugo sorodstvo
Opčine, Križ, 3. septembra 1987
Praznik solate na Guštinčičevem zemljišču leta 1982
Uspelo gostovanje na prvem sicilskem mednarodnem harmonikarskem tekmovamju
Synthesis 4 prinaša s Sicilije kar 8 prvih mest
Pripravila jo je Lilla Cepak
Oddaja o slovenskih pesnikih po italijanskem deželnem radiu
V petek je italijanska deželna radijska postaja RAI predvajala oddajo o > slovenskih pesnikih z naslovom "Tri dobe za smrt pri dvajsetih letih«. Oddaja spada v daljši cikel 13 oddaj »Čemu pošteni verzi«, ki ga pripravlja Lilla Cepak.
Ob tej priložnosti smo se z Lillo Cepak pogovorili o njenem večkratnem sodelovanju s slovenskimi kolegi ter podrobneje o petkovi oddaji in o ciklu teh oddaj nasploh. Natančnejše poročanje o tem se nam je zdelo zanimivo tudi glede na dejstvo, da je verjetno marsikdo petkovo oddajo zamudil.
Lilla Cepak je pred nekaj leti v oddajah Le Balcon in Gli stranieri (le-ta je bila posvečena štirim modernistom: Ketteju, Murnu, Cankarju in Župančiču) sodelovala z Borisom Kobalom, Sergejem Verčem, Pavlom Merkujem, Filibertom Benedetičem in Aleksandrom Vodopivcem.
»Tokrat pa sem v cikel, posvečen tržaškim pesnikom, vnesla oddajo o slovenskih pesnikih, ki zaradi časovne stiske predstavlja le bežen pregled skozi slovensko literaturo,« nam je povedala Lilla Cepak. »Upala sem, da bom lahko v oddaji odmerila nekaj minut tudi predstavnikom Goriške, npr. Gregorčiču, a mi to žal ni uspelo.«
Oddajo, ki je trajala približno pol % ure, je začenjal dvogovor med moškim in žensko, ki sta (s pomočjo kva-
litetnih zvočnih efektov) najprej predstavila značilnosti slovenskega naroda in njegove literature, v nadaljevanju pa razmere, v katerih so Slovenci živeli in ustvarjali, ter značilnosti obdobja ali obravnavanega pesnika. V točno odmerjenem času je bil s Prešernovimi pesmimi (vse izbrane pesmi so bile seveda prevedene v italijanščino) poslušalec priča nastajanju slovenske literature, saj velja Prešeren za utemeljitelja visokega pesniškega jezika. V nadaljevanju so se zvrstile Kettejeve pesmi, pesmi velikega lirika, v katerih je prisotno izjemno človekovo čustvovanje. To je značilno tudi za prve, v oddaji obravnavane Cankarjeve stvaritve. V njih pa je prisoten tudi izrazit odpor do življenja in vedenja meščanskega kroga. Kosovel je v svojih pesmih izražal stisko človeka ob rušenju belega Krasa in umiranju celotne predvojne Evrope. V nadaljevanju je Boris Kobal zapel pesem Miroslava Košute Fumarela, ženski glas pa je v tržaškem narečju recitiral »Rižjero« Marije Mijot (pesnica piše namreč v slovenskem narečju). Zaključni pesmi sta bili nabiti s tesnobo in grozo, saj sta obujali čas druge svetovne vojne, ko so morali naši ljudje v Rižarno.
»Pesmi,« pravi Lilla »sem prevedla sama. Pri interpretaciji pa so mi priskočili na pomoč slovenski kolegi. Prepričana sem namreč, da mora pre-
vajalec prevajati le iz tujega jezika v domačega, ne pa narobe. Vsak človek pozna namreč najbolje lasten materin jezik, ker ima nekako v krvi najmanjši prizvok besede.«
Lilla, zakaj ste oddajo naslovili Tri dobe za smrt pri dvajsetih letih?
»Ta naslov sem izbrala, ker sem v oddaji skušala podati zgodovinsko ozadje, v katerem so živeli Slovenci. Kette je živel za časa avstrijske monarhije in je v Trstu med vojaščino zbolel in umrl pri dvajsetih letih v Cukrarni. Prav tako je zelo mlad umrl Kosovel. Oba sta se nekako smrti prepustila, lahko bi rekla, da sta si jo celo podzavestno želela. Tretje časovno obdobje pa predstavlja druga svetovna vojna, ko so slovenski ljudje množično umirali v Rižarni.
Pojasnite nam še tematiko in naslov celotnega cikla.
»Oddaje so izrazito zgodovinskega značaja in v njih skušam podati v verzih pristop tržaških pesnikov do zgodovine. Z besedama »tržaški pesniki« pojmujem Slovence, Italijane, Jude, Nemce, skratka vse pesnike, ki so ustvarjali v Trstu in njegovi okolici. Nekatere oddaje bodo tako posvečene Cergolyju, Folklu in Pittanijevi. Cikel pa sem naslovila »Zakaj v poštenih verzih«, ker se sklicujem na prepričanje Sabe, da mora vsak pesnik podati dogajanje resnično, brez izkrivljanja.« (Iv.V.)
Bazovica
Gostilna Pri lipi spet odprta
Znana gostilna Pri lipi v Bazovici je v torek spet odprla vrata obiskovalcem. Nova upraviteljica je po dolgih letih spet domačinka. Simpatična gostilničarka Martina, kateri pomagajo drugi družinski člani, je za zdaj pripravljena nuditi gostom raznovrstne tople sendviče, pozneje pa bo postregla tudi s pristnimi domačimi jedmi in kaj kmalu bo začela delovati tudi picerija. Martina, ki je prej delala kot točajka v raznih barih in restavracijah, se bo prav gotovo kmalu priljubila svojim odjemalcem, ki jih vabi pod košato lipo na dvorišče gostilne, pod katero se je med svojim bivanjem v Bazovici hladil tudi Ivan Cankar.
Obvestilo
vinogradnikom
Do 6. septembra so dolžni vsi vinogradniki prijaviti zaloge vina, ki so jih imeli v svojih kleteh 31. avgusta opolnoči. Prijavo je treba napisati v petih izvodih in jo oddati uradom občine, v kateri klet leži. Kdor ima kleti v različnih občinah, mora predložiti prijavo za vsako klet posebej.
Prijave bodo sestavljali za to določeni občinski uslužbenci. Svojim članom pa je na razpolago tudi Kmečka zveza, ki bo sestavljala prijave v svojih uradih, jutri, 4. t.m., pa tudi na dolinskem županstvu, in sicer med 17. in 18. uro.
___________razstave
V	občinski galeriji na Trgu Unitil so
odprli razstavo slikarja Romola Bertinija. Razstava bo odprta do 11. septembra po običajnem urniku.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
razna obvestila
Sklad M. Čuk obvešča starše otrok, ki so obiskovali poletni center, da lahko dvignejo razne predmete in oblačila svojih otrok v Prosvetnem domu pri gospe Valeriji, kjer so na ogled tudi slike poletnega centra.
izleti
Sekcija PSI Dolina obvešča, da bo odhod na dvodnevni izlet v Gradec (Avstrija) v soboto, 5. septembra, ob 6.30 iz Bo-Ijunca (na Gorici), ob 6.35 iz Doline (Banje) in ob 6.40 od Domja.
Veseli godci iz Boljunca priredijo 20. septembra izlet v Camalo (Treviso). Vpisovanje v Klubu partizanov Boljunec od 18. do 20; ure ali po telefonu na št. 228258 v večernih urah.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan
(tel. 568233) prireja od četrtka, 10. septembra, do vključno sobote, 12. septembra, 3-dnevni izlet v Vzhodne Julijce z vzponom na Triglav. Vpisovanje v tajništvu šole še danes, 3. septembra.
SK Devin priredi ob prazniku piva Oktoberfest 4-dnevni izlet v Avstrijo in Nemčijo z ogledom Salzburga, Miinchna in Innsbrucka. Odhod 18. septembra ob 5.45 iz Bazovice preko Opčin, Proseka, Križa, Nabrežine in Sesljana. Informacije in vpisovanje pri odbornikih ali na sede-; žu društva ob torkih in petkih od 19.30 dalje ali po telefonu na št. 200236.
šolske vesti
Glasbena matica Trst obvešča, da je VPISOVANJE NOVIH GOJENCEV za šolsko leto 1987/88 za Trst in podružnice do 10. septembra vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure v tajništvu šole - Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Slovenski dijaški dom S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Lui-gi 11 (mestni avtobus št. 25), sporoča, da je do 19. septembra odprto VPISOVANJE za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 8. do 13. ure. Vsa pojasnila dobite po telefonu na št. 573141 in 573142
Sindikat slovenske šole obvešča vse kandidate, ki so vključeni v pokrajinske lestvice suplentov za poučevanje v šolskem letu 1987/88, da je od 28. 8. dalje razobešen na oglasni deski na skrbništvu prvi seznam prosilcev.
I včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 3. septembra
GREGOR
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 17.29 in zatone ob 1.00.
Jutri, PETEK, 4. septembra
ZALA
PLIMOVANJE DANES: ob 1.32 najnižja -39 cm, ob 8.54 najvišja 21 cm, bb 13.55 najnižja 1 cm, ob 19.12 najvišja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinje, zračni tlak 1016,1 mb narašča, veter 4 km na uro jugovzhodnih, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Piras, Giulia Sponza, Delia Vianello, Tommaso Sorsi, Romina Pollanz, Erik Sferco.
UMRLI SO: 66-letni Albino De Giorgi, 83-letna Anna D'Este vd. Spadaro, 90-let-na Maria Reich vd. Righetti, 88-letna Anna Fonda vd. Sori, 85-letna Vittoria Trocher vd. Barco, 88-letni Giovanni Ra-potec.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. avgusta, do sobote, 5. septembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
PROSEK (tel. 225141 in 225340) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Godbeno društvo Prosek priredi jutri, 4. septembra, ob 20.30 KONCERT na trgu pred vaško cerkvijo. Vabljeni!
KD Vesna prireja pesniški večer "ŠE POMNIŠ MORJE TISTO NOČ..." ob stoletnici rojstva Alberta Sirka v izvedbi MG Kresna noč. Režija Marko Sosič. Križ - Brojnica v soboto, 5. septembra, ob 20.30.
PD Kolonkovec organizira na društvenem sedežu 5. in 6. septembra tradicionalni PRAZNIK SOLATE. Delovali bodo dobro založeni kioski. V nedeljo bo odprta razstava solate. Oba večera ples z ansamblom Zvezde.
Lovsko druuštvo Doberdob prireja v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, PRAZNIK v Zgoniku. V soboto bo ob 16. uri tekmovanje v briškoli, ob 17. uri na osnovni šoli Prvi maj 1945 srečanje lovskih delegacij in lovcev iz matične domovine in naših krajev, ob 18.30 otvoritev lovske in slikarske razstave, ob 19. uri nastop lovskega zbora Doberdob, ob 20. uri ples z ansamblom Furlan; v nedeljo ob 17. uri odprtje kioskov in ob 20. uri ples z ansamblom Furlan. Vabljeni!
Patriciji in Danotu se je pridružila
SARA
Srečni družini čestita
KD F. Venturini
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.00 Antar-ctika, pust., Jap., 1984; r. Koreyoshi Kurahara; i. Ken Takakura, Tsunehiko VVatase.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 II collare delia vergogna, vojni.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Stra-de dl fuoco, dram., ZDA 1984, 98'; r. Walter Hill; i. Michael Pare, Diane Lane, Rick Moranis.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Thunder II.
PENICE - Danes zaprto.
EDEN - 16.00, 22.10 Karin, moglie vogli-osa, porn., □ □
EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 Radio days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woody Allen; i. Mia Farrow, Seth Green.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Una moglie per Johnny, porn., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Beverly Hills Cop - Un piedipiatti a Beverly Hills,
akc., ZDA 1984, 106'; r. Martin Brest; i. Eddie Murphy, Judge Reinhold, Lisa Eilbacher.
EXCELSIOR I - 18.30, 22.15 Blade Run-ner, fant., ZDA 1982, 120'; r. Ridley Scott; i. Harrison Ford, Rutger Hauer.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Gli aristogatti,
ris., ZDA 1970, 78'; r. Wolfgang Reither-man.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Scuola di nudisti, er. kom., □
RADIO - 15.30, 21.30 Amori... pornolibi-dinosi, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Odbor za proslavo bazoviških žrtev, obvešča, da bo
6. septembra ob 15. uri
PROSLAVA PRI BAZOVIŠKEM SPOMENIKU
KD in Zadruga SKALA iz Gropade
organizirata 5. - 6. - 7. septembra
ŠAGRO
Igral bo Ansambel VIKTOR iz Ilirske Bistrice.
Na voljo bo izvrsten golaž s srnjakom.
Vabljeni!
KD Rdeča zvezda in Glasbena zadruga ARS Nova v abita na predstavo ALDO NICOLAJ
BLAGI POKOJNIK, DRAGI MOŽJE
Igra Polona Vetrih Režija Boris Kobal Produkcija Festival Ljubljana
DANES, 3. septembra Predstava bo ob 20.30 na Županovem dvorišču v Zgoniku, v primeru slabega vremena pa v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku.
čestitke
Danes praznuje 1. rojstni dan ALEX MAAR. Da bi zrasel v pridnega fanta, mu želijo mama, očka in sestrica Fede-rica.
prispevki
POPRAVEK: V počastitev spomina drage mame Mile in brata Emila darujeta sestri Anita in Marija 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Opčinah in ne za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Oliviera Candottija darujejo Ljuba, Angelo in Valeria 20.000 lir za SD Vesna.
V	spomin na očeta Oliviera Candottija darujeta sin Fabio in Morena 20.000 lir za ŠD Vesna.
Ob priliki obiska domače vasi daruje Boris Košuta iz Argentine 100.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na nono Nino darujeta Mitja in Andrejka 50.000 lir za. Sklad M. Čuk.
V	spomin na inž. Milana Sosiča daruje Marija Kuret 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Družina Verzegnassi daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Vilka Batiča darujeta Valerija in Felice Kosmač 25.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
V	spomin na Vilka Batiča darujeta Srečko in Anica Orel 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Guerrina Husuja darujejo Josip Čuk 20.000 lir ter Ernesta in Ladi Ukmar 15.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel.
V	spomin na Gizelo Tence vd. Košuta daruje Bruno Košuta 50.000 lir za Dom A. Sirk v Križu.
V	spomin na Guerrina Husuja darujeta Ljubo in Marjetica Grilanc 20.000 lir za VZPI-ANPI sekcija Prosek-Kontovel.
V	spomin na Guerrina Husuja darujeta Iva Sardoč z družino 20.000 lir in Fani Sardoč z družino 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na prijatelja Guerrina Husuja darujejo Anica in Milko Širca 10.000 lir ter Pino Pertot 30.000 lir za FC Primorje.
Namesto cvetja na grob Alojza Pirca darujejo Marta in Dario Bogateč ter Marta in Albin Antonič 40.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Ob obletnici smrti staršev in bratov Viktorja, Justa in Martina darujeta Rudi in Slavica 20.000 lir za Dom A. Sirk in 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna.
V	spomin na Guerrina Husuja darujejo Silvano in Oriella Zaccaria 20.000 lir, Dragica in Alojz Kapun 40.000 lir, Anica in Poldo Vatovac 20.000 lir, Dragica in Mario Zaccaria 20.000 lir, sestra Marija Ferfolja in Mirka Furlan 20.000 lir ter Srečko in Anica Orel 20.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel.
V	spomin na Giordano Sudini-Dovgan daruje Modra Godina-Rinzner z družino 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Vilka Batiča darujeta Vlasta in Fabio Ruzzier 10.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Pavle Guštin darujeta Vojka in Albino Cesar 20.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na Marijo Prodan por. Glavič daruje mož Rudolf Glavič (Skedenj) 20.000 lir za Dom J. Ukmar, 20.000 lir za KD I. Grbec, 20.000 lir za KD Rovte-Ko-lonkovec, 20.000 lir za Dijaško matico in 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Trgovina Despar-Križmančič v Bazovici daruje 100.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na Vilka Batiča darujeta družini Čok-Renko 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Vilka Batiča darujeta Anica ip Milan Udovič 20.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
V	spomin na Guerrina Husuja daruje Zala Regent 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na gospo Rozino Škerlavaj daruje družina Calzi 25.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na gospo Pavlo Guštin daruje družina Calzi 25.000 lir za cerkev na Repentabru.
V	spomin na gospo Rozino Škerlavaj daruje Milko Sosič z družino 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
_________mali oglasi______________
ODDAM črno-belega psička, 2 meseca starega, majhne postave. Tel. 232223 v popoldanskih urah.
PRODAM mlekarno na Greti. Tel. 413350.
PRODAM avtomobil fiat panda 45 S, 5.000 prevoženih km, po ugodni ceni. Tel. 0481/82779 v večernih urah.
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci na št. 21. Vabljeni!
BRIŠKI beli pinot in merlot toči Anton Klanjšček v Gorici - Ul. Lunga 15 -vsak dan od 9. do 21. ure.
IŠČEMO osebo, staro nad 25 let, razpoložljivo v večernih urah za honorarno delo v društvenem baru. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv".
STAREJŠI UPOKOJENEC, ki živi sam v lepem stanovanju v centru Trsta, išče gospodinjo. Nudi hrano, stanovanje in nagrado. Tel. 575436.
RESTAVRACIJA išče osebo za čiščenje in pomoč v kuhinji. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Restavracija".
menjalnica
2. 9. 1987
Ameriški dolar				1300.--	Japonski jen		8.
Nemška marka 				721,50	Švicarski frank 		
Francoski frank			 214,—	Avstrijski šiling		102,40
Holandski florint				639,—	Norveška krona 		194,—
Belgijski frank			 34,30	Švedska krona		204.
Funt šterling				2125,—	Portugalski eskudo		8,50
Irski šterling				1910.—	Španska peseta		10.
Danska krona			 184 —	Avstralski dolar 		
Grška drahma 				9,—	Debeli dinar		
Kanadski dolar 			 970,—	Drobni dinar		
Dfll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 67001 - 68881 DGIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
utrinki iz preteklosti boris kUret
Dovolj dobri starši
Vesti iz ostale Primorske
Ali sta narisana mati in oče res dovolj dobra?
Otroški psiholog avstrijske narodnosti Bruno Bettelheim, ki je od leta 1940 v ZDA in ga pri nas poznamo predvsem po knjigi Pogovori s starši, je pred kratkim dokončal novo delo, ki nosi naslov Dovolj dobri starši,
V njem zagotavlja, da lahko vsakdo postane dovolj dober oče ali mati, če se le zna potruditi, hkrati pa svari, da je vzgoja otrok zahtevno delo brez slehernega jamstva. Gotovo ni formule za vzgajanje otrok, je izjavil Bruno Bettelheim v nekem intervjuju za angleško revijo, kljub stotinam knjig o vzgoji. Otroka ni mogoče voditi po zapisanih pravilih.
Dovolj dobri starši postanejo lahko tisti, ki so znali pozabiti na utvaro o popolnih starših, ki so jim usojeni popolni otroci. Tako enih kot drugih ni!
Kot mnogi drugi strokovnjaki z vzgojno razvojnega področja je tudi Bettelheim prepričan, da se morajo starši nasloniti na svoje nagonske sposobnosti. Vendar po njegovem to še ni dovolj: tako starši kot otroci se morajo posvetiti globljemu proučevanju in odkrivanju medsebojnih odnosov. Ti odnosi pa so tako pisani, da je sleherno razmerje starši - otrok enkratno, neponovljivo in zato izven vsakršne formule. O tem razmerju se moramo
zamisliti sami, o njem ne morejo razmisliti niti drugi niti knjige.
Triinosemdesetletni psiholog si je veliko izkušenj nabral v 40. letih, ko je na čikaški univerzi vodil šolo za razvojno motene otroke. Mnogim otrokom se je tedaj uspelo rešiti iz lastne čustvene kletke in zaživeti uspešno življenje.
Bruno Bettelheim je namreč na Dunaju postal psihoanalitik in Freudov učenec. Več kot leto dni je preživel v nacističnem taborišču, odkoder so ga izpustili leta 1939 predvsem na poseg Eleanor Roosevelt, ki je slišala za njegovo pionirsko delo z avtističnimi otroki na Dunaju. Tedaj sta z ženo Trude, ki je bila po poklicu socialna delavka, zaživela novo življenje v ZDA in imela tri otroke. Doslej je napisal več kot 12 strokovnih knjig; med njimi so nekatere posvečene problemom razvojno motenih otrok. Osnutek najnovejše knjige Dovolj dobri starši postavlja Bettelheim v leto 1973, ko se je upokojil in se iz Chicaga preselil v Kalifornijo. Ta knjiga naj bi bila izraz njegovega življenjskega prizadevanja odkriti in preveriti, kaj je potrebno in kaj morata vsebovati uspešna vzgoja in rast otrok. Tako je nastala knjiga, ki vsebuje tudi poglavja, kakršno je
tisto z naslovom Kako uporabljamo očaranje in govori o pomenu pravljic za otroški čustveni razvoj.
V	svoji knjigi se avtor opira predvsem na lastne starševske in otroške izkušnje. Sam priznava, da ni bil popoln oče. Bil je zelo zaposlen, kajti njegova služba je bila zelo zahtevna. Vendar meni, da prav gotovo ni otroka, ki bi ne bil prepričan, da bi njegovi starši mogli preživeti še več časa z njim.
Bruno Bettelheim pravi, da so nekoč starši vzgajali svoje otroke tako, kakor so to pred njimi počeli njihovi starši. Pri vzgoji je torej imela tradicija skupaj z vzori osrednjo vlogo. S spremembo strukture družine ni več širšega pojma družine z dedi in strici in svojega vzgojnega postopka ne moremo nasloniti na tradicijo.
Mnogokrat se priletnemu psihologu nekateri starši in otroci smilijo, ko vidi, kako so prenapeti. Ti imajo občutek, da se bo vse podrlo, če ne bodo o pravem času storili prave poteze v vzgoji in da bo njihov otrok postal neprilagodljiv. Tak način moti otroka.
V	preteklosti so bili starši bolj samozavestni in ta gotovost je ugodno vplivala na otrokov občutek varnosti.
Vsekakor ne smemo misliti, da bo ena sama napaka zaznamovala otroka za celo življenje. Vemo, da ni nihče nezmotljiv: pomemben je končni obračun, ta naj bo pozitiven.
Bruno Bettelheim je prepričan, da je najboljši način, kako vzgajati odgovorne in samozavestne otroke, ta, da smo sami odgovorna in samozavestna oseba. Otroci se namreč več naučijo po zgledih, tudi če le opazujejo, kako njihovi starši rešujejo probleme, kot po besedah.
Bettelheim ne verjame v kazen. Če te otrok razjezi, meni psiholog, potem pojdi v sosednjo sobo in se najprej pomiri, nato odgovori. Ko si jezen, ne razmišljaš dovolj jasno. Najprej moramo namreč poskusiti ugotoviti, kaj je privedlo otroka do grdega obnašanja, nato mu moramo dopovedati, da smo zelo razočarani. Kazen ni nujna, raje pošljimo otroka v njegovo sobo in mu simbolično pokažimo, da se družina ne strinja s takim početjem.
(Se nadaljuje)
Iz Nabrežine nam pišejo: Više oblasti še vedno ne uvidevajo, da so nam tuji, našim deželnim jezikom nevešči uradniki samo v preglavico. Z druge strani pa so tudi taki uradniki v naših frajih pravi trpini, kajti s svojim nemškim jezikom si ne morejo pomagati, ker ga naši ljudje ne umejo.
Tržaško finančno vodstvo je poslalo semkaj namesto nam vsem toli priljubljenega c. kr. finančnega respicijenta, gospoda Stiirlovšeka — sedaj v Trstu —, moža, nezmožnega našega jezika.
Kako bo neki ta mož zamogel v čisto slovenskih krajih svojo službo opravljati se strankami, ki ne umejo njega nemškega jezika? Kako neki bo sestavljal slovenske zapisnike in rešaval prošnje, kakor se je to godilo vedno do sedaj?! Ali misli tržaško finančno vodstvo, da je s tem ugodilo posebni želji slovenskega prebivalstva Nabrežine in okolice?!
Tudi kar se tiče uradne zmožnosti tega nam vsiljenega nemškega moža smo nekoliko v dvomih. V dokaz temu sledeči slučaj: Pred dobrim tednom vprašal je uradnik neke tuk. tvrdke novega finančnega respicijenta, da-si so prošnje za dovoljenje nakupovanja neobdačenega bencina proste koleka? Naš mož pa je dobil na
to odgovor, da se take prošnje morajo kolekovati z 1 krono.
Danes pa smo izvedeli, da so te prošnje koleka proste. Stranka je torej trpela škodo vsled krive informacije, dobljene od dotičnega finančnega uradnika.
To na znanje in upoštevanje gospodom na finančnem vodstvu v Trstu.
Edinost, z dne 3. 7. 1902
Radi odpotovanja proda se
bicikelj in tandem
najnovejšega sistema, jako elegantna in lahko tekoča iz najbolj renomirane svetovne tovarne za 100 gld. pod ceno.
Naslov dobi se v uredništvu našega lista
Na RAI deli milijone
Predsnočnjim se je na drugi televizijski mreži začela oddaja II milionario, ki jo vodi Jocelin (na sliki). V oddaji sodelujejo tekmovalci, ki morajo v pol ure »zapraviti« deset milijonov lir, kar ni tako lahko, kot bi človek mislil
današnji televizijski in radijski sporedi
11 ||i

RAI 1
RAI 2
9.55	Šport: atletika - svetovno prvenstvo (neposredni prenos iz Rima)
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (1. del)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: II monello della strada (kom., It. 1950, r. Carlo Borghe-sio, i. Macario, Luisa Rossi)
15.30	Risanka: Rosaura
16.20	Šport: atletika - svetovno prvenstvo (neposredni prenos iz Rima)
19.40	Almanah
19.50	Vreme
20.00	Šport: atletika - svetovno prvenstvo (neposredni prenos iz Rima)
20.50	Dnevnik
21.25	Film: Siamo uomini o caporali? (kom., It. 1955, r. Camillo Mas-trocingue, i. Toto, Paolo Stoppa, Fiorella Mari)
22.55	Dnevnik
23.05	Glasbena oddaja: Donna Sum-mer (prenos iz gledališča G. Verdi v Montecatini Terme)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
DN
RAI 3
12.00	Dok.: Tennis club
12.10	Nad.: Cervantes
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec, risanka Dick Tracy, nan. Blondie
16.45	Film: II segreto dello Sparviero Nero (pust., It. 1962, r. Domenico Paolella, i. Lex Barker)
18.25	Filmske novosti
18.30	Športne vesti
18.45	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Partita con la morte (r. Gygori Gat, i. Patricia Barzyk, Philippe Nicaud)
22.10	Dokumentarna oddaja: II meglio di Moda - Gli eccessi
22.40	Dnevnik
22.55	Kviz: II milionario
23.45	Dnevnik
24.00	Nočni film: L'amante tascabile (kom., Fr. 1976, r. B. Queysanne, i. M. Farmer, P. Sellierj
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.00	Dokumentarec: Ldtalia vista dal mare (pripravila Ettore del Gi-acco in Antonio Ferro, r. Sandro Vanadia)
20.30	Glasbeni video: Thriller (poje Michael Jackson, r. John Landis)
20.50	Športna oddaja: Atletika '87 -proces svetovnemu prvenstvu (pripravil Aldo Biscardi)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Improvvisamente 1'estate scorsa (dram., ZDA 1959, r. Joseph Mankiewicz, i. Elizabeth Taylor, Katharine Hepburn, Montogomery Clift, Albert Decker, Mercedes Mc Cambridge)
23.40	Aktualno: Eventi - Fino all ulti-mo film (neposredni prenos iz 44. filmskega festivala v Benetkah, pripravil Franco Porcarelli, r. Patrizia Belli, Giacomo Cado-re in Carlo Tagliabue, sodeluje Daniele Formica)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Deželne vesti
RTV Ljubljana
TV Koper
18.15	Poročila
18.20	Otroška oddaja: Jesen v dolini ribnikov (Tokrat bodo otroci videli, kakšna je dolina ribnikov v jesenski obleki. Opazovali bodo pajkovo mrežo, suhe trave, se posladkali pri robidovem grmu in ob vodi našli ribiča, ki jim bo povedal veliko zanimivega...)
18.55	Risanka: Športnik Billy
19.00	Glasbena oddaja: Štiri skladbe za harfo (harfistki Branka Prinčič in Mojca Zlobko)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Avgust Strindberg (biog., scen. Per Olov En-guist, r. Kjell Grede in Johan Bergenstrahle, i. Thommy Beg-gren, Stina Ekblad, Konstanze Bretebner, prevedla in priredila Danica Robič, 2. del)
22.10	Dnevnik
22.25 Zabavna oddaja: Poletna noč, nato nadaljevanka Sever in Jug (23. in zadnji del)
16.00	Odprta meja
V Odprti meji med drugim:
TRST — Manifestacija proti apartheidu
TRST — Začetek popravnih izpitov
ČEDAD — Svetovni kongres jamarskega reševanja
VIDEM — Praznik pršuta
ZGONIK — Gledališka prireditev Blagi pokojnik, dragi možje
16.25 Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
20.15	Risanke
20.30	Film: Gung Ho! (vojni, r. Ray Enright, i. Randolph Scott, Alan Curtis, Rod Cameron)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Šport: SP v atletiki (prenos iz Rima)
23.15	Nadaljevanka: Piccolo mondo moderno (po istoimenskem romanu Antonia Fogazzara, r. Daniele D Anza, i. Aldo Reggiani, Lorenza Guerrieri, Valentina Fortunato, 3. in zadnji del)
jffl CANALE 5_________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanka: La grande
vallata
9.30	Nad.: General Hospi-tal
10.30	Nanizanke: Flo, 11.00 Arcibaldo, 11.30 Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Se mia moglie lo sapesse (kom., ZDA 1950, r. Edmund Goul-ding, i. Linda Darnell, Paul Douglas)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L’al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar 87
23.00	Nanizanki: Mc Gruder & Loud, 24.00 Sceriffo a New York
L® RETEOUATTRO
piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Speed Buggy, Miny Pony
14.30	Nad.: La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo
16.15	Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarna serija: Ouaderni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo,
18.30	Switch, 19.30 Qu-incy
20.30	TV film: Lucky Luciane - Una serata sbagli-ata
21.30	Nanizanke: Nero WoI-fe, 22.30 Peyton Plače,
23.30	Mod Sguad, 0.30 Mistery Movies - Ma-digan
ITALIA1
8.30	Nan.: La strana coppia
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Magica Emi, Nana supergirl, Ewoks
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel paese delle meraviglie
20.30	Film: Mi faccia causa (kom., It. 1984, r. Steno, i. Stefania Sandrelli, Gigi Proietti)
22.40	Dokumentarec: Jona-than
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 0.10 Sa-murai, 1.25 Hardcastle and McCormick
refUKgil TELEPADOVA
8.30	Nan.: Gunsmoke
9.15	Film: Sammy va al Sud (pust., VB 1963, r. A. Mackendrick, i. Ed-ward G. Robinson, Constance Cum-mings)
Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La
11.00
9.00 Film: Dio come ti amo (glas., It.-Šp. 1966, r. Miguel Iglesias, i. Gig-liola Cinguetti)
10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcastle and McCormick
12.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
13.00	Risanki: Zorro, Judo Boy
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Insiders
20.30	Film: LJnguilina del piano di sopra (kom., 1977, r. Ferdinande Baldi, r. Lino Toffolo, Silvia Dionisio)
22.30	Lady Universo 1987
23.00	Šport: Catch
24.00	Nanizanka: La fenice
1.00	Film: Faccia a faccia
con 1'assassino (krim., ZDA 1983, r. Ivan Nagy, i. Karen Valentine)
% TELEFRIULI
13.00	Nan.: I cercatori d'oro
13.30	Nadaljevanka: Marta
14.30	Nanizanka: George
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.45	Nad.:	OuelTantico
amore
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: La co-rona del diavolo
21.30	Dokumentarec: Cera una volta il potere
22.30	Dnevnik
23.00	Giorno per giorno
23.30	Dokumentarec: La vela, tecnica e spetta-colo
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
i 3E TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Osebno; 8.35 Mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Medved ukrade avto; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Gallusovi dvorani v Trstu: Klavirski trio iz Celja - pianistka Brina Župan-čič-Rogelj, violinist Marko Zupan in violončelist Igor Švare; 11.55 Glasbeni mozaik; 12.00 Na obisku; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Diskorama; 16.00 Poezija slovenskega zapada; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Primorski emigranti od Soče do Mlade Soče, pričevanja o ljudeh in društvih; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi koncertant; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel A' la carte,- 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Glasba francoskih avtorjev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big Band RTV Ljubljana; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.30	Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Rubrika: Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Intervjuji, reportaže, zanimivosti in popevka tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.35 Rubrika: Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila;- 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.40 Summers ago; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost;
11.00	Sprehod po starih uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Aktualno: Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei;
12.00	Glasba po željah; 12.06 Rubrika: Zdravniški nasveti; 14.35 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30 Za vsakogar nekaj; 20.15 Kulturni program; podnevi in ponoči oddaje povezuje glasba.
Sestanek med sindikati in tržiškim županom
Zaenkrat ni nobenega načrta za privatizacijo podjetja SBE
Zaenkrat ni nobenega stvarnega načrta o prenosu lastništva podjetja So-cieta Bulloneria Europea iz javnega na zasebni sektor. Dopolnilna blagajna v juliju in avgustu je bila potrebna zaradi zmanjšanja zalog, ki so posledica padca naročil v prvem polletju letos. Konec septembra bodo vidni znaki, ali je v bodoče pričakovati drugačen (pozitiven) trend, ali pa bo treba sprejeti dodatne varčevalne ukrepe. Vsekakor nameravajo v podjetju v obdobju do leta 1990 v posodobljenje naprav vložiti 8,5 milijarde lir.
Takšni naj bi bili torej nameni vodstva tržiške tovarne, ki zaposluje nekaj sto delavcev. Na sestanku včeraj opoldne na županstvu v Tržiču jih je predstavnikom sindikalne zveze kovinarjev pojasnil tržiški župan Porciani, ki se je pred kratkim pogovarjal, prav o teh problemih, z upravo podjetja.
Tovarna SBE, kjer izdelujejo vijake, pripada skupini podjetij z državno udeležbo. Sindikati nasprotujejo privatizaciji, saj gre za eno redkih aktivnih javnih podjetij in vabijo pristojne organe na ponoven razmislek pred dokončno odločitvijo. Toliko bolj, ker so izkušnje, zlasti v goriški pokrajini, glede privatizacije precej neugodne. Naj omenimo samo težave, ki so nastale s privatizacijo goriških podjetij OMG in Safog in kjer se z veliko zamudo izpolnjujejo ob predaji lastništva sprejete obveznosti, glede delovnih mest, investicij itd.
Bolj kakor prenos lastništva potrebujejo v tovarni dovolj naročil, menijo sindikati. Pa tudi primerno sodelovanje med različnimi podjetji z državno udeležbo. Dejansko pa tega sodelovanja ni, je na včerajšnjem srečanju povedal predstavnik sindikata CGIL—FIOM Giuliano Bon in nanizal primer gradnje ploščadi Micoperi. Ladjedelnica ni od SBE kupila ničesar.
Predstavniki sindikatov so na sestanku opozorili tudi na nevarnost namernega prikazovanja težav v podjetju, s ciljem, da se nekako izsili privatizacija.
V podjetju, ki sodi po številu zaposlenih med večje industrijske obrate v Tržiču, so v juliju koristili krajše obdobje dopolnilne blagajne, tak ukrep pa je bil v veljavi tudi nekaj dni po kolektivnem dopustu in se je zaključil 31. avgusta.
Zaenkrat torej nobene odločitve, pač pa bo kaj novosti predvidoma prihodnji mesec.
Za jutri napovedujejo v podjetju enourno stavko.
V občinskem odboru govor o pripravah na septembrske slovesnosti
Slovesno bodo v Gorici proslavili 40-letnice ponovnega prihoda italijanskih čet v Gorico in dokončnega povratka mesta v sklop italijanske države. O programu teh proslav so govorili na seji občinskega odbora. V okviru proslav bo v Gorici tudi zbor alpincev z območja treh Benečij. Nekatere goriške ustanove bodo sodelovale v teh proslavah, med temi tudi Občina.
Še pred tem se bo, 7. septembra, sestal občinski svet.
Nekaj dni kasneje, 19. septembra, bo
nagrajevanje najboljšega filma dveletnih kinopredstav za nagrado Sergio Amidei. Nagrajevanje bo v avditoriju ob prisotnosti članov žirije. Istega dne bodo v Verdiju predvajali v prvi izvedbi film režiserja Montalda Occhiali d'oro, ki ga bodo v teh dneh predvajali na beneškem filmskem festivalu. Goriška občina je dala tudi tiskati besedilo filma Parigi č sempre Parigi, ki ga je Sergio Amidei napisal v sodelovanju z Lucianom Em-
merjem, Enniom Flaianom In Frances-com Kosijem.
Balinarski turnir
Vodstvo javnega večnamenskega alnega centra obvešča, da so načrt balinarski turnir odgodili zaradi slabega vremena. Tekmovanje bo danes ob 15.30.
ga soci-črtovani
Vodstvo centra obvešča, da prirejajo 11. t. m. avtobusni izlet v Gortino. Pojasnila in prijave v centru v Ul. Baiamonti.
Srečanja Cossiga - Moj sov ne bo
Predsednik republike se ne bo udeležil napovedanih septembrskih slovesnosti
Pokrajinska uprava naj bi se aktivneje vključila v priprave na proslave ob 40-letnici izvajanja mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, predvsem pa naj bi, preko svojega predsednika, skušala organizirati srečanje med predsednikom predsedstva SFRJ Mojsovom in predsednikom republike Cossigo. Tak predlog sta v pisni obliki v torek predstavila pokrajinska svetovalca Jože Gej in Silvino Poletto. Priložnost za tak vrhunski sestanek, ki bi pomenil tudi ponovno potrditev tradicionalnega prijateljstva, bi bila v soboto, 12., oziroma v nedeljo, 13. septembra. Predsednik predsedstva Jugoslavije bo v Novi Gorici 12. septembra, na shodu alpincev v Gorici, 13. septembra, pa naj bi bil prisoten tudi predsednik Cossiga.
Pobuda pa ni uresničljiva, kajti iz tajništva predsednika Cossige so že sporočili, da ga ne bo v Gorico, neznanka pa je tudi še, kdo bo na slovesnosti zastopal vlado. Slišati je, naj bi bil to sam predsednik Goria.
Nobenih sprememb pa ni glede prisotnosti Lazarja Mojsova v Novi Gorici in prav včeraj je bila v Beogradu delegacija novogoriške občinske skupščine za dogovor o poteku obiska. Na pobudo Geja in Poletta je že včeraj odgovoril predsednik pokrajine prof. Cumpeta ter jasno povedal, da Cossige ne bo v Gorico, pač pa bo pokrajinska uprava poskušala organizirati srečanje med predstavnikom italijanske vlade in Lazarjem Mojsovom.
Pokrajina pripravlja študijo o zaposlovanju
Goriška pokrajinska uprava bo v zelo kratkem poverila izdelavo posebne študije o zaposlovanju na Goriškem ter o strokovnem izobraževanju. Odločitev je te dni sporočil pokrajinski odbornik Alberto Tomat na seji odbora za vprašanja dela in zaposlovanja. Na podlagi izsledkov raziskave naj bi v prihodnje bolje uravnavali usmerjeno strokovno izobraževanje. Že zdaj je mogoče ugotoviti precejšen razkorak med stvarnimi potrebami in razpoložljivimi kadrovskimi profili. Tako se kaže potreba po usposabljanju posebnih kadrov s področja ekologije, varstva narave. Za tako specializacijo se svetuje organiziranje specifičnih tečajev, oziroma oblik izobraževanja, v kolikor pa taka rešitev ne bi bila mogoča, bi bilo treba poučevanje teh predmetov vključiti v redni šolski program.
Člani odbora za zaposlovanje so nadalje priporočili organiziranje strokovnih tečajev za operaterje na računalnikih, kakor tudi tečaje za usposabljanje tehnikov za vzdrževanje teh naprav.
Ritmična gimnastika pri ŠZ Dom v Gorici
Po poletnem premoru se oživlja dejavnost v kulturnih in športnih društvih. Te dni so v telovadnici Kulturnega doma že začeli s skupnimi treningi deklic Športne ritmične gimnastike
Udarec razvoju turizma na Lokvah
Hotel Poldanovec so začasno zaprli Mrzlično iskanje novih možnosti
Prometno in turistično podjetje Av-topromet v Novi Gorici je skladno s sklepom svojih samoupravnih organov in zbora delavcev, 1. septembra zaprlo svoj hotel na Lokvah. Gre za znani hotel Poldanovec, ki ga je novogoriška delovna organizacija upravljala od leta 1966. Zaprtje utemeljujejo s tem, da ima Avtopromet na Lokvah izgube in da je moral na primer za poslovanje hotela in štirih smučarskih vzpenjač vsako leto namenjati okoli 2 milijardi starih dinarjev iz dohodka, ki ga je podjetje ustvarilo iz drugih dejavnosti.
S prenehanjem obratovanja hotela je turizem na Lokvah doživel nov udarec. Vendar gre opozoriti, da mrzlično preučujejo različne nujne ukrepe, da bi gostinstvo. in turizem v tem kraju ponovno ovrednotili in mu zagotovili razvojne možnosti. Goriški vodovodi so obnovili gradnjo vodovoda, ki bo končan še letos, s čimer bodo Lokve končno preskrbljene z vodo. Obstaja nadalje možnost, da bodo še letos prenovili osrednjo cesto, ki Lokve povezuje z dolino, to je z Novo Gorico. Izdelujejo načrte za novo bencinsko črpalko. Čez nekaj dni bo končana obnova poslopja opuščene osnovne šole — ta ne deluje več, ker na Lokvah ni dovolj otrok — in v njem bodo dobili
sedež Krajevna skupnost in razne organizacije, Nedavno je zasebnik odprl novo restavracijo, v kateri je 50 sedežev za goste, postopno pa jih bodo zagotovili še nadaljnjih 150.
O turizmu so v soboto razpravljali tudi na izvednem sestanku, ki ga je pripravila Krajevna skupnost. Sodelovali so predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj, ki se je na Lokvah udeležil slovesnosti ob 40-letnici ustanovitve Soškega gozdnega gospodarstva, podpredsednik novogoriške občine Aleksander Lovec, predsednica izvršnega sveta občine Jolanda Slokar, predsednik medobčinske organizacije Socialistične zveze Marjan Tavčar, izvršni sekretar ZK iz Nove Gorice Rajko Novak in predstavniki Lokvarjev.
Rečeno je bilo, da je turizem edina razvojna možnost za Lokve in zanj si morajo načrtno prizadevati zlasti domačini. Zdaj je najvažnejše dobiti organizacijo ali zasebnika, ki bi čimprej spet odprl hotel Poldanovec. Občina bi najemniku odobrila različne olajšave, saj mu na primer prvih pet let obratovanja hotela ne bi bilo treba plačevati davkov. Vse kaže, da-, bi hotel lahko prevzela delovna organizacija za hotele, igralnico in turizem, HIT, v Novi Gorici, če bi na Lokvah lahko
dobila domačine, ki bi se zaposlili v hotelu. V obratnem primeru pa bo hotel prevzel zasebnik. V Primorskem dnevniku smo poročali, da so se o prevzemu hotela dogovarjali z nekim zasebnikom iz Ajdovščine, toda ta se je medtem zaposlil v Ljubljani in se je Lokvam odrekel. Zdaj pa si bo občina prizadevala, da bi hotel prevzel kakšen zasebnik iz Lokvi. V vsakem primeru pa je zagotovljeno finančno sodelovanje omenjene novogoriške organizacije HIT. Hotel Poldanovec bo torej ostal zaprt, je bilo poudarjeno v soboto, le malo časa. Pozimi bodo obratovale tudi vzpenjače, ki jih bo morda prevzel usposobljeni gozdarski obrat iz Tolmina.
Predsednik slovenske vlade je v pogovoru tudi menil, da bi morali pri razvijanju turizma na Lokvah gmotno sodelovati tudi lastniki počitniških hiš, tako imenovani vikendarji. Teh je na Lokvah okoli 35. Sicer pa je opozoril tudi na možnost, da bi na Lokvah zgradili novo večje naselje počitniških hišic. Omenjali so možnost, da bi jih bilo 200 ali tudi več. Objekte bi prodali zainteresiranim organizacijam ali privatnikom, tudi iz Italije, ki bi nato prispevali k razvoju turizma na Lokvah.	Marjan Drobež
Kritično stališče sindikatov glede zdravljenja v toplicah
Tajnik sindikata SAS FISOS-CISL pri goriški KZE Franco Glessi v daljšem poročilu za tisk opozarja na vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti glede koriščenja možnosti zdravljenja v toplicah in ki so, po njegovem mnenju, eden od razlogov za slabo delovanje javnih uradov in raznih javnih služb v tem obdobju.
Znano je, da imajo državni uslužbenci možnost zdravljenja v toplicah in da se jim to obdobje šteje kot bolo-vanje, oziroma bolniški dopust. Med bivanjem v toplicah prejemajo torej denarno nadomestilo. Povsem drugače je za zaposlene v zasebnem sektorju, ki so morajo za (potrebno) zdravljenje

ŠOLA
GLASBENE
MATICE
GORICA
Vpisovanje v šolo Glasbene matice je od 1. do 11. septembra vsak dan v pisarni GM v Gorici, Ulica Croce 3, od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu štev. 84-508.
vzeti neplačan dopust ali pa za tako oskrbo izkoristiti letni dopust.
Spričo takega stanja se pač pojavljajo, na žalost vse bolj pogosto, tudi zlorabe in marsikdo si s "predpisanim" zdravljenjem v toplicah podaljša redni dopust. Ce si na zdravljenju, nisi v uradu in posledice takega stanja se kajpak prenašajo na širšo skupnost.
V tiskovnem poročilu sindikalne enote, ki bo nedvomno povzročilo pri marsikom precej negodovanja, saj pomeni dreganje v osir, so navedeni tudi razlogi, zaradi katerih je stanje danes pač tako, kakršno je. Na prvem mestu so še zmeraj preveč megleni predpisi, ki jih je mogoče tolmačiti zelo različno. Svoj del odgovornosti nosijo zdravniki, ki z lahkoto predpišejo zdravljenje v toplicah. Pomanjkljivo nadzorstvo nad odsotnostjo zaradi bolezni, pomanjkljivo nadzorstvo nad uspehom zdravljenja v toplicah in pa dokaj čuden odnos uprave zdravilišč so dodatni razlogi, ki omogočajo zlorabe, poleg miselnosti, ki je prisotna pravzaprav na vseh ravneh, da ni glavni problem storilnost in opravljanje dolžnosti, za katere si plačan.
Glessi v tiskovnem poročilu pojasnjuje tudi razlog, zakaj javno opozarja na zlorabe: zato, da se zaščitijo tisti občani in pacienti, ki so zdravljenja v toplicah dejansko potrebni, ki pa žal ne najdejo prostega mesta.
Tatovi na parkirišču bolnišnice V enem dnevu ukradli šest aparatov
Sodišču prijavili ”turista“ iz Barija
Uslužbenci goriške splošne bolnišnice in občani, ki se poslužujejo velikega parkirnega prostora za bolnišnico, so bili te dni neprijetno presenečeni. V ponedeljek in torek so tatovi vlomili v šest parkiranih avtomobilov in se polastili prav toliko radijskih sprejemnikov. V parkirane avtomobile so vlomili v obdobju od prvih jutranjih ur 31. avgusta do noči 1. septembra. Najbrž bi se tatvine še nadaljevale, če ne bi policijski organi, tudi ob sodelovanju osebja bolnišnice, odkrili domnevnega storilca. Gre za 27-letne-ga Elisea Sblendoria iz Barija, ki je te dni na počitnicah pri sorodnikih in znancih v našem mestu, kamor se je pripeljal v golfu z registracijo Barija. Menda so Sblendoria izsledili prav na podlagi avtomobila.
Preiskava, ki so jo policisti opravili v stanovanju, kjer Sblendorio te dni stanuje, je pokazala, da so na pravi poti. V nekem kovčku so namreč našli dva od šestih ukradenih radijskih sprejemnikov, Sblendorio pa je povedal tudi, kje je preostali del plena. Res so ga našli, skritega v grmovju, pri Katinari.
Niso pa menda še v celoti pojasnjene okoliščine, ali je "marljivi turist" opravil tatvine sam, s pomočjo družinskih članov, ali pa drugih oseb. Kakor tudi ni bilo pojasnjeno, zakaj je del
plena skril v tržaški okolici. Morda bodo te okoliščine prišle na dan med procesom. Sblendoria bodo prijavili sodišču zaradi večkratne tatvine z ob-težilnimi okoliščinami.
prispevki
Romano Černič in žena Slavica darujeta 100 tisoč lir za športno središče na Vrhu.
V spomin Renca Faganela daruje prijatelj Uštili z družino 70 tisoč lir za ekipo OK Val.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali prijatelji pokojnega Franca Ciani-ja 80 tisoč, Giordano Lumiani 30 tisoč, Jole, Marisa in Esterina z družino 30 tisoč, družina Candussi 30 tisoč, Luciano in Giorgia Movia 50 tisoč, N.N. 10 tisoč, Giorgio Chiaruzzi 30 tisoč, Mercede in Carmen Bramo 100 tisoč, družini Abrami in Robba 30 tisoč, Giovanni Morelli 30 tisoč, Derna Massi 10 tisoč, družina Que-rini 30 tisoč, Lisetta Albanese 50 tisoč, sosedje pokojne Stefanie Bordon vd. Madon 50 tisoč, Mario in Florina Steffani 20 tisoč, Carlo Poberaj 10 tisoč, Minerva Capanni 20 tisoč, N.N. 100 tisoč, Carla Ballaben 30 tisoč, Paolo in Loredana 30 tisoč, Pina 50 tisoč, družina Romitelli 50 tisoč, družine Gigante, Cumar, Cherbas-si, Kernia, Previlegi, Manservisi in Fab-bro 100 tisoč.
ŠZ Dom. Do 10. septembra bodo dekleta vadila vsak dan in sicer od 15. ure do 17.30. Med šolskim letom (pouk na šolah se bo pričel 21. septembra) bodo treningi dvakrat ali trikrat tedensko.
Kdor bi želel pričeti s to športno panogo, se lahko javi kar na treningih. Vabljena so vsa dekleta, še zlasti osnovnošolke iz okoliških vasi.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto, 12. septembra, celodnevni izlet s piknikom na Jezersko. Vpisujejo samo še danes, 3. septembra, od 10. do 12. ure na sedežu v Ulici della Croce kot tudi pri poverjenikih.
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se udeležijo Dneva planinca, ki bo v nedeljo, 13. septembra, na Ermanovcu nad Sovodnjem v organizaciji PD Sovodenj (Škofja Loka). Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 7. uri s Travnika. Slovesnost na Ermanovcu bo ob 11. uri.
razstave
Deželna galerija Luigi Spazzapan v
Gradišču ob Soči bo vse do konca meseca septembra gostila razstavo o slovenskem ekspresionizmu 1920—1930 po sledečem urniku: 10—12.30 in 15.30—-20.30.
razna obvestila
Uprava Kulturnega doma Gorica obvešča vsa zainteresirana društva in skupine, ki želijo uporabljati telovadne prostore, da pošljejo pismene prošnje na upravo doma, Ulica Brass, najkasneje do 10. septembra.
Kmečka zveza obvešča, da 5. septembra zapade rok za prijavo zalog vina. Nadalje opozarja kmetovalce, da morajo do 10. septembra vplačati 2. obrok socialnih dajatev (SCAU). Urad Kmečke zveze je odprt ob delavnikih v dopoldanskem času.
Slovensko planinsko društvo obvešča člane in prijatelje, da bo 5. in 6. septembra delovna akcija pri planinskem domu v Lepeni oziroma pri Krnskih jezerih. Vodi Zorko Čotar. Odhod v soboto ob 7. uri s Travnika in v nedeljo ob 6. uri s Travnika.
šolske vesti
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič -Gorica sprejema prijave za šolsko leto 1987/88. Vpišejo se lahko kot notranji ali zunanji gojenci šoloobvezni učenci ter dijaki slovenskih šol. Gorica, Svetogor-ska 84, tel. 83495 — UPRAVA Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1987/88 naslednje tečaje: prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za prodajalce, tečaj strojepisja (s kvalifikacijo), tečaj marketinga, tečaj vrtnarstva, tečaj s področja fitopatologije (zaščita vinske trte in drugih rastlin). Pojasnila in prijave v Dijaškem domu vsak delavnik, razen sobot, od 9. do 12. ure — tel. 83495. Vpisovanje se zaključi 18. septembra.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Missioh«. Igra Robert de Niro.
VERDI 18.00-22.00 »Figli di un dio mino-re«.
VITTORIA 17.30-22.00 »La moglie esper-ta«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Murphyjev zakon«, ob 21.00 Pulj po Pulju 87 »Na poti za Katan-go«.
DESKLE Zaprto. Jutri 19.30 »Lepotica v rožnatem«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
Ob Folklori pesniški zbirki Racconto del 5744
O earl Fratelli sloveni...
Ferruccio Folkel, RACCONTO DEL 5744 (Sipur mišnat 5744), založba Edizioni Studio Teši, Pordenon, julij 1987
Utesniti kakega avtorja v določen prostor, s tem da ga označimo in iščemo v njegovem pisanju le to, kar potrjuje tako ozko gledanje nanj, pomeni v prvi vrsti podcenjevati njegovo sporočilnost, preslišati vse, kar se ne ujema na primer z zamejskostjo, tržaškos-tjo, mittelevropskostjo... Konec koncev pomeni storiti avtorju hudo krivico. Prava umetniška beseda ima pravico najti povsod svoj odzvočni prostor: čeprav avtor črpa s svojimi koreninami iz določene zemlje, moramo dopustiti njegovim sadežem, da uberejo pot v svet.
Take misli so se nam porajale, ko smo prebirali pesniško zbirko Ferruc-cia Fblkla RACCONTO DEL 5744 (Pripoved iz leta 5744), ki je pravkar izšla pri pordenonski založbi Edizioni Studio Teši. Bojimo se, da bodo to zbirko sprejeli oz. odklonili le zaradi njene »tržaškosti« ali kake podobne omejevalne oznake. Seveda, »tržaš-kost« veje iz zbirke, ker je avtor Tržačan, živeč v Milanu, sin dunajskega Zida, v njegovih žilah pa se po materi pretaka tudi nekaj briške slovenske krvi. To naj bi bila pravšnja kombinacija kromosomov, ki naj bi velevala človeku spoznati pisanost v njem in ob njem. Zal pa se je prepogostokrat izkazalo ravno nasprotno, saj je marsikdo iz občutka manjvrednosti/večvrednosti utišal sleherno svojo in tujo različnost. Folkel je nekakšna izjema.
Slutimo, da se bodo nosilci »ortodoksne tržaškosti« zgražali in zaganja-
li v Fblkla zaradi bogokletnega, »zgodovinsko zgrešenega« pristopa k »tržaškosti«. Pesnik namreč gleda drugače, saj ima v sebi toliko moči, da opravi s preteklostjo in miti oziroma postavi zadeve na pravo mesto:
...le tre civilta/incivilta ... si in-contrano e si scontrano...
Tu je torej prostora za sleherno drugačnost, tudi za Slovence.
Ne bi hoteli, da bi nas bralci napak razumeli, ker navajamo v tem zapisu nekaj Fblklovih verzov o Slovencih. To ne počenjamo, ker cenimo zbirko zaradi tega, temveč »tudi« zaradi tega. Pa tudi nas ni načela bolezen (opisal jo je že Sartre), ki povzroča, da že ena sama »simpatična« beseda o nas sproži duševni mehanizem, ki nam veleva biti preko mere hvaležni tistemu, ki jo izreče. Recimo, da se v tem primeru zadeva obrne: Folkel je pravzaprav tisti, ki izkazuje v svoji zbirki spoštovanje in hvaležnost ljudem, ki so ga uvedli v slovenski svet.
...Tu čredi Alojz che andremo a Duino
a visitare insieme il mare che Srečko rifiutava?
Ali pa:
...O čari Fratelli sloveni mescete ancora il torte brinjevec nelle gostilne profumate?
In nekaj verzov niže:
...Intanto Pavle compone ballate e Boris declama Kosovel...
Podobnih verzov oz. stavkov je v zbirki polno. Pesmi, ki so nastale v judovskem letu 5744 (1983-84), je v zbir-
ki »le« enaindvajset, a knjigo dopolnjuje prozni tekst, nekakšno razmišljanje oz. pripoved, ki teče vzporedno na neparnih straneh. Le v tej kombinaciji — levo poezija in desno proza - dojamemo avtorja temeljiteje. Prozna »razlaga« ob vezani besedi ni privesek ali zvijača, da bi se zdela zbirka zajetnejša, temveč je del neločljive celote. (Nekaj teh »razlag« je bilo objavljenih že v tržaškem Zalivu.)
Kdor bo vzel Fblklovo knjigo v roke, se bo brž zavedel, da ta poezija ni nikakor lahko berljiva. Da prodremo v ta miselni svet, moramo biti primerno oboroženi z znanjem: Fblklovo pisanje je nabito pojmov in citatov iz judovstva (pogrešamo slovarček na koncu knjige!), svetega pisma, literature. In če bo slovenski bralec brž vedel, kdo je Alojz, Boris, Pavle ali Srečko, bo to za italijanskega bralca dodatna težava, ker mu ni bilo dano (pa ne po lastni krivdi) vedeti kaj več o Slovencih.
Vse Fblklovo pisanje je prežeto s kočletovskim (ekleziastovskim) gledanjem na svet, kar pa je težko ponazoriti v nekaj besedah. Vsekakor: živimo ničevo življenje v ničevem svetu, polnem krivic. Nič ni novega pod soncem; morda ...Es ist so schon gewe-sen..., a potem je nastopila prva vojna, Katastrophe, tej so sledile druge. Tragedije so od venomer, nič ni trdnega, miti so umrli, človeška dejanja so kljub vsemu lepša od božjih. Treba se je spoprijeti s človeško resnico, kot se je treba spoprijeti z Bogom, biti z Njim v dialektičnem odnosu. Zmeraj, prav do konca, do amena.
Filip Fischer
Lipiška glasbena srečanja
Duilio Contoli se zopet vrača v rodni kraj
Priznani italijanski baritonist Duilio Contoli, ki se je rodil 30. maja 1938 v Sežani kot otrok italijanskega očeta in slovenske matere, se vedno rad vrača v rodni kraj. Tako se bo sežanskemu občinstvu že tretjič predstavil s svojim baritonom. Tokrat v Lipici, v atriju Klub hotela v petek, 4. septembra, ob 21. uri na lipiških glasbenih srečanjih, kjer bo odpel operne arije. Na klavir pa ga bo spremljala mlada pianistka Alenka Podgornik iz Sežane.
Po uspešnem nastopu novembra 1985. leta v Sežani, ga je občinstvo toplo in prisrčno sprejelo na lanskih lipiških glasbenih večerih. Letošnji večer opernih arij pa je posvečen sežanskemu občinskemu prazniku in bližnji mednarodni literarni prireditvi Vilenica 1987. Organizira ga sežanska Zveza kulturnih organizacij v sodelovanju s Kobilarno Lipica.
Duilio Contoli, ki se je šolal v Trstu, se je preselil v Milan, kjer živi že četrt stoletja. Slovita italijanska baritonista Gino Bechi in Carlo Tagliabue sta bila njegova učitelja in svetovalca. Leta 1964, ko je zmagal na nekem narodnem pevskem tečaju, je debutiral v milanskem Teatro Nuovo v operi »Andre Chenier« italijanskega skladatelja Umberta Giordana. Leta 1965 je v rimskem gledališču zmagal na mednarodnem natečaju, ki ga je razpisal palermski Teatro Massi-mo, kjer je potem pel v sedmih operah, vedno v glavnih vlogah. Leta 1969 na mednarodnem pevskem natečaju, ki ga je razpisalo milansko gledališče La Scala, je ponovno zmagal in nato pel v Verdijevi operi Don Carlos. Kasneje je pel in nastopal v najrazličnejših mestih v Evropi pa tudi v Afriki in Ameriki. Pel je tudi v Italiji, Nemčiji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem, Malti, Nizozemskem, v Luksemburgu in Franciji. Pel je tudi na francoski in italijanski televiziji. Pred kratkim v letošnjem avgustu pa je pel v Verdijevi operi Traviata v Veroni. Svoj prvi koncert opernih arij in romanc v rojstnem kraju je imel novembra 1985. leta v avli sežanske osnovne šole, kjer so ga občinstvo in njegovi rojaki toplo sprejeli.'
Silno se veseli vrnitve na Kras, ves ponosen, da bo lahko spet pel, tokrat v Lipici, v neposredni bližini Sežane, kjer je preživel srečna leta svojega detinstva in upa, da bo deležen enako toplega in prisrčnega sprejema kot na prvih dveh koncertih.
Tudi tokrat ga bo na klavir spremljala Alenka Podgornik, ki se je 1959. leta rodila v Sežani. Po končani nižji glasbeni šoli v Sežani in srednji glasbeni šoli v Trstu se je Alenka vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala (klavir) pri prof. Zdenki Novak. Izpolnjevala se je v Grožnjanu pri pianistu Arbu Valdini. S samostojnimi koncerti je nastopila v Trstu, Ljubljani, Celovcu in Sežani. Snemala je za Radio Koper in Radio Trst A. Živi v Sežani, kjer poučuje na nižji glasbeni šoli klavir.
Olga Knez Stojkovič
V Gradežu študijsko srečanje o B. Marinu
V Gradežu bo od 10. do 13. septembra v prostorih Mestne knjižnice »Falco Marin« Vsedržavno študijsko srečanje o poeziji Biagia Marina. Srečanje prireja študijski center »Biagio Marin« s pokroviteljstvom šolskega nad-zorništva Furlanije-Julijske krajine in ministrstva za šolstvo ter s podporo raznih javnih in privatnih ustanov.
Sodelovali bodo tudi mnogi znani univerzitetni profesorji in kulturni delavci, med temi Bruno Maier, Elvio Guagnini, Massimo Cacciari, Mario Mirabella Roberti, Mila Tarlao Kiefer, Sergio Tavano, Cesare Galimberti ter prof. Edda Serra, tajnica študijskega centra »Biagio Marin« in urejevalka pesniških del preminulega gradeškega pesnika.
Teme razprav bodo sledeče: Pota poezije; Smeri poetike in zgodovine kritike; Religioznost; Oddaljeni in bližnji zgodovinski svet, od koder izvira; Dialekt; Poezija poslednjih let; Branje pesniškega teksta.
Sledil bo seminar, ki ga bo koordinirala prof. Edda Serra, na temo »Branje poezije v šoli: izkušnje in predlogi«.
Literatura in vprašanje etičnega
Danes se bo začelo na Štatenbergu 24. srečanje slovenskih pisateljev, ki bodo razpravljali o vprašanju etičnosti v literaturi. Srečanje se bo pričelo drevi, ob 19. uri z literarnim večerom, ki bo v Viteški dvorani na gradu v Slovenski Bistrici.
Jutri pa bo simpozijski dan, na katerem bodo pisatelji govorili o temi, ki so jo predlagali za letošnje srečanje. Literarno ustvarjanje in moralne norme je vprašanje, s katerim so se pisatelji ukvarjali od vedno. O tem so pisali tudi znameniti filozofi in tudi številne estetike. Seveda so bili odgovori na vprašanje različni, odvisno pač od časa, v katerem so se do problema pisatelji in misleci opredeljevali.
Odločitev slovenskih pisateljev, da se spoprimejo s tem vprašanjem, je pomembna, saj sovpada s trenutkom, ko se slovenska in širša jugoslovanska družba stalno srečujeta (tudi v dramatičnih oblikah) prav z moralnim vprašanjem. Morala v politiki, morala v gospodarstvu, morala v kulturi, morala v mednacionalnih odnosih, osebna morala itd. so nujne postavke družbe, ki želi iz nekega nelahkega položaja.
Srečanje v Štatenbergu prirejata Društvo slovenskih pisateljev in Samoupravna interesna kulturna skupnost občine Ilirska Bistrica.
V Cappelli razstava (ironična) o tržaškem neoklasicizmu
La Cappella Underground prireja od 6. do 20. septembra v društvenih prostorih v Ulici Franca 17 razstavo fotografskih panojev z neonskimi vložki tržaških neoklasicističnih palač. Razstava, delo Cesareja Piccottija,
ima namen na ironičen, a bleščeč način "ožigosati" enega novejših tržaških mitov, in sicer neoklasicizem.
V svojem tiskovnem poročilu organizatorji opozarjajo na položaj, v kakršnem se je znašel njihov krožek, ki
od leta 1984 ne more več uporabljati društvenih prostorov za javne prireditve, ker jim je to iz varnostnih razlogov prepovedano. Tako je moral krožek, ki je že vse od ustanovitve leta 1968 poživljal sicer ne preveč razgibano tržaško kulturno sceno, okrniti delovanje. Javne ustanove pa še vedno niso poskrbele, da bi krožek dobil nove prostore, v katerih bi lahko njegovo delovanje ponovno zaživelo kot v letih, ko je predvajal filme, ki bi drugače ne našli poti v Trst. V prostorih v Ulici Franca so bili v teh letih gostje režiserji kot Francis Ford Coppola, Nanni Moretti, Pupi Avati, Mario Camerini in Dušan Makavejev. Nešteto je bilo tudi razstav najrazličnejših avdiovizualnih umetniških zvrsti in tokov (od "Computer art" do "ustvarjalne fotografije"). To bogato delovanje je od leta 1984 zamrlo, vendar pa člani krožka še vedno prirejajo filmske predstave (sicer redke) in razstave. Slednje prirejajo bodisi v prostorih, ki jim jih dajo na razpolago razne javne in zasebne ustanove, bodisi na skoraj "nezakonit" način v društvenih prostorih. Tako velja tudi za to razstavo, ki bo zaradi omenjene prepovedi odprta le "prijateljem, članom in znancem", kot z grenkim nasmeškom pišejo člani krožka.
------------- Stanislav Renko ---------
Dragi Frane! Hvaležni smo ti...
Med največje usluge, ki jih je pokojni Frane storil svoji samoupravni socialistični domovini, pa spadajo članki, v najmanj treh italijanskih dnevnikih, najbolj branih in uglednih, o tem njenem samoupravljanju in neuvrščenosti. Pri tem seveda ni bil edini. Toda prav gotovo je doslej Barbie-ri edini, ki je prvo in drugo razložil na za italijanskega bralca najbolj razumljiv in razločen način. Gre za edinstven uspeh, ki ga je lahko dosegel spričo treh srečnih! pogojev, ki so: novinarska sposobnost, osebne izkušnje vodilnega upravljalca pri beograjskem časopisnem podjetju in predvsem poznavanje ravni sposobnosti dojemanja apeninskega bralca sodobnega dogajanja po zmagi NOB in revolucije pri sosednji jugoslovanski sosedi. Gre za mnenje, ki je sad tega našega tržaškega opazovališča dogajanj na oba sosednja polotoka, kjer Slovenci ob danih pogojih lahko ugotavljamo tudi stvari, ki jih večina naših večinskih sodeželanov in someščanov ne vidi ali noče videti. Tudi s teh vidikov smo dolžni slavnemu ju-goslovansko-italijansko-evropskemu novinarju Franetu hvaležnost za vse, kar nam je s .svojim peresom pomagal.
Od skojevca do »postkomunista«
Življenjska in časnikarska pot tega izjemnega Jugoslovana pa utegne biti poučna zlasti za sedanje mlade in morda tudi bodoče generacije. Ko se je osemnajstletni maturant iz Makar-ske pridružil v Dubrovniku osvobodilnemu gibanju - bil je sekratar SKOJ -in postal skojevec, so ga italijanski okupatorji zaprli - a jim je iz zapora
ušel - in obsodili na smrt. V svojem dolgem predsmrtnem pogovoru (sedem nadaljevanj), objavljenem v letošnjem juniju in juliju v zagrebškem tedniku »Danas«, je med drugim povedal, se je takrat med čakanjem na streljanje po dolgem razmišljanju, kaj naj pred puškami okupatorjem zakriči, odločil za: »Živio Stalin!«. Enaindvajset let pozneje pa je bila vsebina njegove knjige »Raport z Rdečega trga« tako protistalinistično zaostrena - tudi po zaslugi znanega referata Nikita Hruščova - da jo je moral v Zagrebu za tisk precej omiliti, kot dopisnik pa je moral v Moskvi Rusom dopovedovati, da »morajo razumeti, kakšna travma je bila zame in za mojo generacijo resolucija Informbiroja, kaj je pomenilo, da nas mlade Jugoslovane Stalin proglaša za izdajalce, za hlapce sovražnikov socializma, za fašiste itd.«
Med pogovorom o izključitvi iz ZKJ pa je poudaril, da ni nikoli niti pomislil, da bi v več kot 14 letih pisanja za italijanske časnike (za jugoslovanske je pisal 22 let) »postavil pod vprašaj svojo staro opredelitev«. Med drugim je rekel tudi, da je sedaj pravzaprav nekakšen »postkomunist«: »Do tega sem prišel, ko sem razumel, da imamo postindustrijsko družbo, postrazredno,
postideološko, postmodernistično, postmoderno družbo... Napisal sem ob desetletnici madridskega sestanka ev-rokomunistov, ko se je pokazalo, da se evrokomunizem ni uresničil, da jih ne imenujmo več evrokomunisti. Rekel sem, naj jih imenujemo postkomunis-ti.«
Sedanji glavni urednik beograjskega tednika NIN, ki mu je pokojni Frane dal sedanjo vsebino in obliko prestižnega modernega »news-magazina«, je v nekrologu napisal: »Njegovo ime se vsekakor uvršča v prvo zares pošteno pisano zgodovino sodobnega jugoslovanskega novinarstva... Ni le eden izmed najbolj znanih novinarjev, zraslih v našem povojnem podnebju, temveč tudi kreator nove urejevalske šole v jugoslovanskem časnikarstvu... Spominjam se njegovih besed: Znati gledati in misliti je jedro časnikarstva. To se napačno imenuje talent - to je naporno delo.« Italijanski koprski manjšinski novinar ga je v Primorskih novicah označil za »človeka z meje« v članku o pogovoru z njim za koprsko televizijo. Turinska »La Stampa« pa je svojemu večletnemu posebnemu dopisniku in uvodničarju posvetila vso stran obsegajoč nekrolog, pred smrtjo pa poskrbela za izbor 165 njegovih člankov iz osemdesetih let v posebni
knjigi »Caro Gorbaciov, caro Natta« s predgovorom, ki se zaključuje z besedami: »Dolgujemo mu veliko lekcijo iz novinarstva« in ponatisom članka »Chiamiamoli posteomunisti«, ki zaključuje knjigo, ki mu je postala ganljivo predsmrtno darilo.
Obseg njegove velike upoštevanosti v Italiji pa zgovorno označuje njegovo sodelovanje pri najbolj popularnih televizijskih in radijskih oddajah, kot sta zlasti »TG - 1 Speciale« in pri RAI UNO v vsakodnevnih oddajah RADIO ANCH IO ter opozarjanje - prav tako vsakodnevno - na njegove članke v jutranjih oddajah PRIMA PAGINA. V ljubljanski televiziji pa je nastopil tudi pri »Omizju« takoj po černobilski nesreči. Zagrebška televizija je oddajala lani njegov »najdaljši in najvažnejši pogovor«, kot ga je sam Frane označil v telefonskem pogovoru s podpisanim iz turinske bolnišnice tri tedne pred smrtjo. Zagrebški »Vjesnik« mu je ob vesti o smrti posvetil kar tri članke in četrtega v poznejši tedenski sobotni prilogi. V tretjem je bilo pod naslovom PRIZNANJE NI PRIŠLO PRAVOČASNO zapisano:
»Vjesnik je predlagal Frana Barbie-rija za eno izmed najvišjih odlikovanj, uredniki POLITIKE pa so predložili,
da se Barbieri ob podpori Združenja novinarjev Srbije in Društva novinarjev Hrvatske predloži za najvišje jugoslovansko novinarsko priznanje -Nagrado »Moša Pijade«. Niti pjvo niti drugo ni prišlo pravočasno. Žal, ker Frane Barbieri je resnično eno največjih novinarskih imen, ki ga je ta naša novinarska sredina kdajkoli dala.«
Že omenjeni koprski časnikar pa je objavil še tole Franovo izjavo: »Lani mu je "Vjesnik" izročil zlato plaketo. Dobil sem tudi priznanje "Max David", nisem pa imel te časti, da bi prejel najvišje jugoslovansko novinarsko priznaje "Moša Pijade", katerega sem si zelo želel...«
Pa še en podatek o Franetovi zapuščini, ki se ga podpisani spominja iz pogovorov z njim. Gre za 25 tipkanih strani skoraj celodnevnega pogovora z Edvardom Kardeljem s takratnim glavnim urednikom »Vjesnika«, ki je objavil menda samo eno četrtino tistega teksta in za katerega je Frane zatrjeval, da spada med njegova najzanimivejša srečanja. Drugo, brez dvoma ravno tako važno in zanimivo besedilo, pa je njegov zapis o njegovih dolgih nočnih pogovorih z Enricom Ber-linguerjem, med večtedenskim obiskovanjem skoraj vseh največjih italijanskih mest delegacije ZKJ na vabilo KPI pod Longovim vodstvom; kot tajnika gostov in gostiteljev sta prenočevala vedno v skupnih hotelskih sobah in je Barbieri te pogovore že omenil -z navajanjem nekaterih Berlinguerje-vih pomembnih razmišljanj - v dveh ali treh svojih uvodnih člankih v »La Stampa«. Bo nekdo poskrbel?
Ankaran, 20. avgusta 1987 KONEC
Včeraj počitek, danes spet v živo
Blefiranja tukaj ni
SANDOR TENCE
RIM — Za kronista, ki je vajen sivih hodnikov senata ali poslanske zbornice ter dolgočasnih političnih sej brez repa ne glave, predstavlja to svetovno prvenstvo res edinstveno človeško in poklicno izkušnjo. Ne gre samo za dogodke kot take, ampak tudi in morda predvsem za vzdušje in za razpoloženje, ki spremlja verjetno vsako vrhunsko športno manifestacijo, posebno pa to rimsko prireditev.
Medtem ko v politiki štejejo besede in največkrat prazne obveze tega ali onega strankinega voditelja (skoraj vse temelji na retoriki in na demagogiji), se v športu dogaja ravno nasprotno. Atleti lahko napovedujejo še tako presenetljive in sijajne zmage in dosežke, ne morejo pa blefirati, kot lahko to nemoteno delajo nekateri politiki. Zato med novinarji ni kdove kako priljubljen dolgoprogaš Said Aouita, ki je že iz letala, ki ga je peljalo proti Rimu, na vse vetrove razglašal, da se njegovi nasprotniki v teku na 5.000 m lahko potegujejo samo za srebrno kolajno, ker je itak prvo mesto že oddano njemu. Aouita, ki je doma iz Maroka, je tudi prepričan, da bo v Rimu v nedeljo izboljšal svetovni rekord. Doslej je sicer resnici na ljubo držal vse obljube, izneveril pa se je stilu, ki označuje veliko večino tukaj prisotnih vrhunskih prvakov, pri čemer daleč prednjači Edwin Moses.
Fotografom se vedno mudi
Če je olimpijski stadion glavno prizorišče tega prvenstva, je novinarski center, ki združuje skoraj tri tisoč akreditiranih časnikarjev in fotografov z vsega sveta, središče, neke vrste zelo živahna tržnica te manifestacije. V ogromnih halah športnega centra Poro Italico, ki ga je v skladu s tedanjim retoričnim okusom dal zgraditi Mussolini, odmevajo dejansko vsi jeziki. Največ akreditiranih poročevalcev je iz ZDA, kjer mnogi novinarji specializiranih revij skozi vse ži-
vljenje sledijo eni sami specifični panogi, o kateri seveda vedo praktično vse.
Tudi med političnimi in športnimi novinarji obstajajo velike razlike, tako kot med športniki in politiki. Osebno teh razlik ne morem trezno oceniti, pri čemer bi lahko bil pristranski. Športni časnikarji, vsaj tisti, ki sledijo temu prvenstvu, se mi zdijo vsekakor bolj potrpežljivi od političnih, manj ljubosumni na tako imenovano ekskluzivno vest in bolj dovzetni, da ti v primeru potrebe priskočijo na pomoč. Morda je to samo vtis, morda pa tudi ne.
Tudi tukaj imajo fotografi vedno silo ter so vedno nad nekom jezni. Njihovo delo je bolj naporno od dela časnikarjev, predvsem zato, ker so prisiljeni delati v zelo ostri konkurenci. Ob pomembnejših tekih je že prišlo do prerivanj in celo do pretepov za zasedbo »strateških mest«. Najbolj hitri so pri tem napetem in utrujajočem delu Japonci, ki podobno kot njihovi rojaki turisti, slikajo vse, kar jim pride pod roko.
Brez temne obleke ni šlo
Včeraj je bil na prvenstvu dan počitka, a samo zato, ker je olimpijski stadion ostal zaprt. Atleti so trenirali, novinarji so pisali in tudi organizacija ni mirovala. Bilo je nekoliko več mondenosti in uradnih sprejemov, ki so jih priredile oblasti in zlasti sponsorji. Dopoldne je atlete sprejel ministrski predsednik Gona, popoldne pa je bil na vrsti papež, ki še dopustuje v Castelgandolfu. Pod večer je sledil še sprejem rimske pokrajinske uprave, zvečer pa najbolj ekskluzivni večer, na katerega je vabil predsednik mednarodne atletske zveze in predsednik organizacijskega odbora Primo Ne biol o.
Vabila za te sprejeme so bila že zdavnaj oddana, prijatelj pa mi je vseeno ne vem kako priskrbel pismo z Nebiolovim vabilom. Sel sem bolj iz radovednosti kot iz zanimanja. Obstal pa sem na vratih razkošne vile Miani, kjer me je ma-jordom prijazno in odločno opozoril, da je za vstop nujno potrebna temna obleka...
»Za zmage nisem še prestar«
Za številne izvedence ni več nepremagljiv, Moses pa očitno tega ne misli: »Pred mano je sedaj Seul, lahko pa tudi izboljšam svetovni rekord«, je povedal zmagovalec v teku na 400 m ovire, ki je v torek le za 2 stotinki sekunde prehitel rojaka Harrisa in Zahodnega Nemca Schmida (na sliki AP levo)
	spored	
9.30	DANES, 3. SEPTEMBRA Deseteroboj	M	
10.00	1500 m	M predteki
10.00	Disk	M kvalifikacije
10.45	100 m ovire	Ž predteki
11.30	Disk	M kvalifikacije
11.45	deseteroboj	M
16.30	200 m	Ž polfinale
16.30	Palica	M kvalifikacije
17.00	Deseteroboj	M
17.05	200 m	M polfinale
17.20	400 m	M finale
17.40	400 m ovire	Ž finale
17.50	110 m ovire	M finale
18.10	200 m	Ž finale
18.25	200 m	M finale
18.25	Daljina	Ž kvalifikacije
18.40	1500 m	Ž predteki
19.10	3000 m zapreke	M polfinale
19.40	400 m	M deseteroboj
20.00	5000 m	predteki
Pravijo jim »moštri«, so pa ljudje
Pozitivnost svetovnega prvenstva je velika pestrost pri podeljevanju kolajn in pri zatonu nekaterih mitov. Bežen pogled na tablico podeljenih kolajn nudi po štirih dneh tekmovanj in po skoraj polovici obdelanega programa kar 20 držav, katerih predstavniki so stopili na oder. Na prvem SP v Helsinkih je bil končni izkupiček 25 držav, ki bo v Rimu zanesljivo popravljen, verjetno za precej enot.
Kljub vztrajanju pri trditvah o znanstvenem ali celo laboratorijskem delu pri pripravah, je še vedno človek s svojo različnostjo, ki odloča o dogodkih. Prav pestrost pri vrstnih redih je še enkrat demobilizirala tabor tistih, ki vztrajajo s trditvami o laboratorijih. Ta teorija je nastala pred leti iz čisto propagandnih računov ob priliki znatne premoči, ki jo je uveljavljal sovjetski šprinter Borzov. Tekač je imel smolo, da je kot prvi načel premoč šprinterjev iz ZDA in ga je bilo treba na kak način očrniti.
Že od zatona Borzov a (1976) se dogaja, da SZ nima več šprinterja, ki bi se na svetovni ravni kosal za prva
mesta. So torej tisti laboratorij zaprli ali pa je bil Borzov navaden človek?
Mimo teh ugotovitev, ki dišijo po blokovstvu, je skrajno zanimivo, da ima SZ izredno veliko kakovostnih tekačic, je pa povsem nepomembna sila
400 m (moški): SVETOVNI PRVAK: Bertland Cameron (Jamajka); SVETOVNI REKORD: 43"8 - Lee Evans (ZDA), 1968.
400 m ovire (ženske): SP: Jekate-rina Fesenko (SZ); SR: 53"24 - Sabine Busch (NDR), 1987.
110 m ovire (moški): SP: Greg Poster (ZDA); SR: 12"93 - Reynal-do Nehemiah (ZDA), 1981.
200 m (ženske): SP: Marita Koch (NDR); SR: 21'71 - Marita Koch (NDR), 1979 in 1984; Heike Drec-hsler (NDR), 1986.
200 m (moški): SP: Calvin Smith (ZDA); SVETOVNI REKORD: 19’72 - Pietro Mennea (Italija), 1979.
pri moških. Obstajajo celo drobne finese. V kratkih tekih se Sovjeti še branijo, ženske pa ne, od 800 m naprej pa je povsem narobe. JAalo verjetno je, da izhajajo razlike iz tehničnih razhajanj. Razlogi bodo verjetno v človeku kot posamezniku. Dejanska velika moč, ki jo ima ženska v SZ, jo verjetno tudi hrabri in navdušuje k napredku in prestižu. Govorimo še vedno o tekih na srednje in dolge proge, ki terjajo za trening dalj časa in potoke znoja.
Kaj pa bi rekli o ekipi ZDA? Njen najboljši del je sestavljen iz črnopol-tih državljanov in vedno gre za tekmovalce v tako imenovanih naravnih panogah. Rasistično nastrojen beli atlet ZDA je pred leti izjavil, da je treba za skok s palico preveč misliti in delati, kar naj bi po njegovem ne bilo za črnce. Dejstvo pa je, da črnci ne skačejo s palico, ne mečejo in se ne spuščajo v teke od 1500 m dalje. Da pa črnci niso nadarjeni na primer za mete, so že demantirali Kubanci. Je torej imel prav beli rasist ali pa obstajajo tudi drugi razlogi za tako jasno ločevanje odgovornosti?
V italijanskem nogometnem pokalu
Cestne preizkušnje na kolesarskem SP
Triestina šele po 11-metrovkah
Zaslužena zmaga Italije
Triestina - Monopoli	7:6
(1:1, 1:1)
STRELCA: v 11. minuti Cerone, v 28. min. Cerri
TRIESTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra (v 68. min. Causio), Cerone, Biagini, Scaglia, Di Giovanni (v 55. min. Ispiro), Cinello (v 60. min. Bivi), Strappa, Papais.
SODNIK: Beschin iz Legnaga.
11-METROVKE: za Triestino so bili uspešni Papais, Bivi, Causio, Costantini, Ispiro, Biagini; za Monopoli: Cerri, Melu-so, Rizzo, Martini, Rebesto.
TRST — V okviru italijanskega pokala je Triestina pred zelo skromnim številom gledalcev v regularnem delu tekme le izenačila s tretjeligašem Monopolijem in ga je ugnala šele po streljanju 11-met-rovk, pri katerih je bila prisebnejša od gostov.
Kljub razliki v rangu obeh moštev je bila tekma zelo izenačena in napeta, predvsem po zaslugi Monopolija, ki je pokazal dobro stopnjo pripravljenosti, medtem ko Tržačani še iščejo najboljšo formo.
Triestina je sicer v glavnem imela pobudo v svojih rokah in je stalno skušala ogrožati odličnega vratarja gostov, Monopoli pa je bil stalno nevaren s hitrimi protinapadi. Oba gola sta padla v prvem polčasu. Najprej so povedli domačini z lepim strelom z glavo Ceroneja, nato pa so gostje po zaslugi Cerrija izenačili direktno s prostega strela.
Glede na prikazano igro bi lahko rekli, da čaka trenerja Triestine Ferrarija še precej dela-pred bližnjim začetkom prvenstva. (I. Pavletič)
Skupina 1: Cesena - Verona 6:7 (3:3), Messina - Campobasso 1:0, Spal - Bologna 5:4 (1:1); lestvica: Bologna 10, Verona 8, Cesena 7, Messina 6, Campobasso 3, Spal 2.
Skupina 2: Bari - Como 0:1, Barletta -Monza 5:2 (1:1), Milan - Parma 5:6 (2:2); lestvica: Parma 11, Milan 10, Bari 6, Como 6, Barletta 2, Monza 1.
Skupina 3: Ascoli - Brescia 2:0, Cata-nia - Taranto 1:0, Reggiana - Inter 8:9 (0:0); lestvica: Ascoli 8, Inter 7, Reggiana 7, Brescia 5, Taranto 5, Catania 4.
Skupina 4: Cremonese - Avellino 4:5 (2:2), Piacenza - Centese 2:1, Sambene-
dettese - Empoli 2:1; lestvica: Avellino
11,	Empoli 7, Cremonese 6, Piacenza 6, Sambenedettese 4, Centese 2.
Skupina 5: Fiorentina - Livorno 2:1, Napoli - Padova 1:0, Udinese - Modena 4:1; lestvica: Napoli 12, Fiorentina 12, Livorno 4, Padova 3, Udinese 3, Modena 2.
Skupina 6: Cagliari - Pescara 1:0, Roma - Genoa 2:1, Triestina - Monopoli 6:5 (1:1); lestvica: Roma 11, Pescara 7, Genoa 6, Triestina 5, Cagliari 4, Monopoli 3.
Skupina 7: Cosenza - Arezzo 10:9 (1:1), Vicenza - Torino 0:1, Sampdoria - Ata-lanta 2:0; lestvica: Torino 12, Sampdoria
12,	Atalanta 6, Vicenza 3, Cosenza 2, Arezzo 1.
Skupina 8: Catanzaro - Lazio 5:0, Ju-ventus - Casertana 4:2 (0:0), Lecce - Piša 5:4 (1:1); lestvica: Juventus 10, Piša 8, Lazio 6, Lecce 5, Casertana 4, Catanzaro 3.
Porsche zapušča formulo ena
BONN — Pri Porscheju so včeraj sporočili, da se bodo umaknili iz formule ena. Pogodba z McLarenom se izteče novembra, svojega motorja pa ne bodo ponudilo drugim udeležencem formule ena.
BELJAK — Italijanska amaterska ekipa, ki jo vodi Tržačan Edoardo Gregori in ki jo sestavljajo Roberto
Fortunato, Eros Poli, Mario Scirea in Flavio Vanzella, je presenetljivo, a zasluženo osvojila prvo mesto na dirki na 100 km na kronometer. Italijanska ekipa je opravila pravi podvig, saj je dosegla tudi drugi najboljši čas na tem tekmovanju vseh časov, skoraj 51 km na uro.
Drugo mesto z zaostankom borih dvanajstih sekund je zasedlo sovjetsko moštvo, tretja pa je bila presenetljiva domača ekipa, ki ja tako dosegla svojo drugo kolajno na tem prvenstvu in prvo kolajno v tej disciplini sploh. Jugoslovanska vrsta se je uvrstila na sila skromno 19. mesto, kar je najslabša uvrstitev sploh na dosedanjih svetovnih prvenstvih.
VRSTNI RED: 1. Italija 1.57"42 s povprečno hitrostjo 50,977 km na uro; 2. SZ po 12"; 3. Avstrija po T59; 4. Francija po 2 08"; 5. ZRN po 2'25"; 19. Jugoslavija (Pagon, Tahmajster, Šebenik, Smole) po 8'43".
KOLAJNE: SZ 4 zlate, 2 srebrni, 2 bronasti; Italija 2, 2, 2; Japonska 2, 1, 1; NDR 1, 4, 1; ZDA 1, 1, 2; Danska 1, 1, Avstralija 1, -, -; Švica 1, -, -; Francija -, 1, -; Avstrija -, -, 2; ČSSR -, -, 1; VB -, -, 1; Belgija -, -, 1.
Kolesarstvo: pred SP
Bontempi prvi v F-JK
HUMIN — Italijanski kolesar Guido Bontempi je osvojil krožno dirko po naši deželi. Dirka je bila v glavnem dolgočasna, Bontempi pa je v končnem skupinskem naletu prehitel vse svoje najnevarnejše nasprotnike. Mo-ser, Saronni, Visentini, Roche, Kelly in ostali favoriti so v glavnem le nadzorovali dirko ter pripravljali sprint svojim najhitrejšim kolesarjem.
VRSTNI RED: 1. Bontempi, ki je 212 km prevozil v 5.16' s poprečno hitrostjo 40,253 km na uro; 2. Leali; 3. Pag-nin; 4. Chesini; 5. Ricco, vsi isti čas.
(db)
Nogomet: na kvalifikacijski tekmi za Seul
Prelahka zmaga Jugoslavije
Jugoslavija - Finska 5:0 (4:0)
STRELCA: v 34. in 39. min. Tuce, v 40., 41. in 61 min. Mihajlovič.
JUGOSLAVIJA: Ravnic, Cupan, Vu-lič, Djurovič, Z. Cvetkovič, Janevski, Kajtaz, Asanovič, Mihajlovič, Saviče-vič, Tuce (Čurič).
Jugoslovanska olimpijska reprezentanca je sinoči v Banjaluki dosegla tretjo zaporedno zmago v svoji kvalifikacijski skupini za nastop na olimpia-di ter se tako še bolj približala svojemu cilju: Seulu. Verjetno je končni izid vseeno preoster za Fince, ki so mnogo napadali, vendar pa so bili pri zaključevanju svojih akcij preveč nespretni.
Po drugi strani pa sta se jugoslovanska strelca nedvomno izkazala, predvsem mladi srednji napadalec Mihajlovič. Jugoslavija je pravzaprav igrala čudno tekmo, saj je proti koncu prvega dela igre v nekaj minutah dala štiri gole, nakar je bilo seveda srečanja konec.
LESTVICA: Jugoslavija 6 (3 tekme), ČSSR 4 (3), Avstrija 4 (5), Belgija 2 (3), Finska 2 (4).
Zaradi heyselske tragedije
Liverpoolske navijače bodo izročili Belgiji
BRUSELJ — Britanski notranji minister Douglas Hurd je včeraj podpisal nalog o ekstradiciji 26 navijačev Liverpoola, ki naj bi bili krivi tragedije na heyselskem stadionu leta 1985. Tedaj je pred pokalno tekmo med Ju-ventusom in Liverpoolom prišlo do hudih neredov, med katerimi je 39 ljudi, od katerih je bilo 32 Italijanov, izgubilo življenje.
»Navijače« bodo izročili belgijskim oblastem, ki bodo sodile tudi dvema častnikoma belgijske žandarmerije ter Albertu Roosensu, ki je bil odgovoren za organizacijo na tekmi in zlasti za prodajo vstopnic. Angleški navijači tvegajo tudi 10 let zapora. Do izročitve naj bi prišlo do nedelje, proces pa se bo verjetno zelo zavlekel (samo zasebnih strank naj bi bilo skoraj 500).
Nogomet: v tretji tekmi Pokala Primorje
Nevihta prekrižala račune
PRIMORJE - PRIMOREC	0:0
(PREK. V 45. MIN.)
PRIMORJE: Babuder, Roiaz, Favaretto, Coslovich, Milani, Livan, Manzin, Husu, Antoni, Durini, Olivo, (Sciarrone, Nicolo-ro, Dagri, Umek).
PRIMOREC: L. Leone, Florean, W. Milkovič, Černe, Canziani, M. Leone, I. Milkovič, Edvin Kralj, Coppola, Edvin Kralj, Franko Kralj, Fachin (Mauro Kralj, Borelli, Husu, lannarelli, Čuk).
Na tretji tekmi Pokala Primorja sta se pomerila prav domača ekipa, ki bo letos nastopala v 1. AL, in trebenski Primorec, ki bo igral v 3. AL. Žal pa se srečanje zaradi dežja in toče ni izteklo do kraja in ga bodo ponovili v soboto ob 18. uri.
Povejmo, da je bil prvi polčas v glavnem izenačen. Primorje je sicer vzelo vajeti igre v svoje roke, a Trebenci so bili solidni v obrambi in na sredini ter niso zanemarljali protinapada. Najlepša priložnost pa se je le ponudila Prosečanom z Antonijem, vendar je bil Leone na mestu.
Drevi ob 20.30 bo na vrsti tekma San Nazario - Gaja.
Košarka: turnir Alpe Jadran
Tesen poraz Jadrana
KLAGENFURT - JADRAN	87:86
(50:43)
JADRAN: Starc 9, Persi 9, Čuk 31, Cor-si, Sosič 5, Štoka) Paulina, Rauber 22, Daneu 10.
Jadran je v Celovcu tesno izgubil proti domačemu moštvu, ki je vsekakor solidna ekipa. Pri Jadranu so manjkali poškodovani Ban, Banello in Zobec, ostali pa so se še kar izkazali, posebno Čuk in Rauber. (j. K.)
Košarka: žensko EP
BEOGRAD — V Španijo je včeraj odpotovala jugoslovanska ženska košarkarska reprezentanca, ki se bo udeležila evropskega prvenstva (4. - 11. 9.). Jugoslavija bo igrala v B skupini skupaj z Italijo, Španijo, Finsko, Češkoslovaško in Bolgarijo.
Spodbudne vesti
Kriza pri Gorizii verjetno mimo
Vse kaže, da je kriza pri goriš-kem nogometnem klubu rešena. Dosedanji predsednik Gianni Sas-so in trgovec Ivone Di Zorz sta prišla do dogovora, po katerem bo slednji prevzel vodstvo ekipe ob sodelovanju nekaterih goriških podjetnikov.
O tem sta se včeraj zjutraj dogovorila ob prisotnosti župana Sca-rana. V telefonskem pogovoru, ki smo ga imeli z Di Zorzom, smo izvedeli, da se bodo jutri zjutraj dokončno dogovorili o vseh podrobnostih, ki zadevajo zamenjavo vodstva. Trenutno niso še znana imena podjetnikov, ki bodo sodelovali pri vodenju ekipe. Po zagotovitvah Di Zorza gre za skupino Goričanov, katerih imena bodo javili po sklepnem dogovoru.
S tem, dokaj nepričakovanim razpletom, si je goriška ekipa zagotovila mesto v meddeželni ligi. Zaradi časovne stiske pa se je odpovedala Italijanskemu pokalu, ki se bo začel že v nedeljo, (pr)
V soboto in nedeljo v organizaciji ŠZ Sloga
Mednarodni turnir
Prvi septembrski konec tedna je vsako leto posvečen spominu na usmrtitev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, prvih žrtev fašističnega terorja na Primorskem in v Italiji sploh. Njihovemu spominu se bodo tudi letos poklonili športniki, saj bo ŠZ Sloga priredilo v soboto in nedeljo mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal bazoviških žrtev in tradicionalni pohod bazoviških junakov.
Pohod bo letos na sporedu že sedmič zaporedoma. Zbirališče in vpisovanje bo kot vedno pri spomeniku padlim v Bazovici, tokrat pa nekoliko bolj zgodaj kot v prejšnjih letih, saj se bodo planinci začeli zbirati ob 8.00. Udeleženci pohoda bodo krenili na pot ob 9.00, smer pohoda pa je seveda že tradicionalna. Iz Bazovice bo pot vodila na Jezero, nato ob robu doline Glinščice v Drago, nato na Pesek, v Gročano in čez hrib Kokoš na kraj usmrtitve bazoviških junakov, kjer se bodo planinci udeležili osrednje spominske svečanosti. Pohod je seveda netekmovalnega zanačaja, primeren in namenjen čisto vsem, od otrok do odraslih in manj mladih ljubiteljev hoje. Zato planinski odsek ŠZ Sloga poziva vse, ki so jim pri srcu narava, naš Kras, hoja in prijetna družba, da se ga udeležijo. Marsikdo si bo tudi priboril
spominsko značko bazoviških junakov. Kdor je pohod opravil dvakrat, bo dobil bronasto, srebrna pripada vsem, ki so bili na pohodu štirikrat, zlata pa tistim, ki so se udeležili šestih pohodov. Kdor je bil na pohodu vse od njegove prve izvedbe in se ga bo torej letos udeležil sedmič, pa bo moral vztrajati še tri leta, saj pripravljajo organizatorji posebno priznanje za deseto izvedbo pohoda.
Odbojkarski športni delavci pri ŠZ Sloga pa so v sodelovanju z odborom za proslavo bazoviških junakov priredili mednarodni ženski odbojkarski turnir za prehodni pokal bazoviških žrtev, ki bo letos doživel svojo novo izvedbo, saj je namreč turnir tretjič osvojila ekipa ravenskega Fužinarja, s tem pa si je tudi zagotovila v trajno last prehodni pokal, ki ga je v sedmih letih, kolikor je trajalo tekmovanje, dvakrat osvojila še ekipa Koper, po enkrat pa novogoriški Merkur in Meblo. Nova izvedba turnirja je v primerjavi z dosedanjimi nekoliko različna, saj se ga bodo letos prvič udeležile le štiri ekipe in sicer obe zamejski v združeni šesterki goriški Agorest in tržaški Meblo, Fužinar z Raven na Koroškem in seveda Sloga Kpimpex. Ekipe so kajpak še na začetku priprav, t.
in pohod
j. daleč od svoje prave forme. Glede tega je turnir še prav gotovo prezgodaj, da bi si lahko ustvarili jasno sliko o jakosti šesterk. Kljub temu pa zna priti do zanimivih bojev. Glavni favorit za prvo mesto je, po našem mnenju, Meblo, ki se bo z nastopom na tem turnirju tudi prvič predstavil zamejski javnosti v svoji novi luči. Najnevarnejši Meblov nasprotnik bo prav gotovo ravenski Fužinar, ki je že stalni gost Sloginih turnirjev in je z našim društvom tudi pobraten. Pri Fužinarju so s pripravami začeli šele v teh dneh. Tretji udeleženec turnirja je Agorest. Da je pot združenja zanjo tudi na Goriškem povsem uspela, dovolj jasno priča podatek, da je ekipa lani napredovala v C-2 ligo. Za letošnjo sezono se že vneto pripravljajo, ker pa je prvenstvo še daleč, njihova forma prav gotovo še ni optimalna. Isto lahko rečemo o Slogi Koimpex, ki je s svojimi pripravami začela sredi avgusta, svojega pravega lica pa na tem turnirju prav gotovo še ne bo pokazala.
Izločilni tekmi bosta v soboto, ko se bo Sloga Koimpex srečala s Fužinar-jem, Agorest pa z Meblom. Poraženca bosta v nedeljo zjutraj nastopila na malem finalu, popoldne pa bo na sporedu finale za prvo mesto. (Inka)
Jutri v Gorici na pobudo TO ZSŠDI
Finale v malem nogometu
V organizaciji goriškega teritorialnega odbora ZSŠDI se bo jutri začel dvodnevni finale obmejnega turnirja v malem nogometu. Na igrišču gluhonemih,ob goriškem Kulturnem domu, se bodo srečale ekipe Rupe-Peči, Opatjega sela, Temnice in Prvačine, to je postav, ki so zmagale na štirih obmejnih turnirjih.
S finalnim delom turnirja se na Goriškem zaključi bogata poletna sezona v malem nogometu, ki je v treh mesecih privabila ob rob igrišča veliko gledalcev v potrdilo, da je zanimanje za to športno panogo, ki se pri nas komaj uveljavlja, precejšnje. Na lanskem turnirju Jesen 86 je po maratonskem boju zmagala ekipa iz Štandreža, ki je z rezultatom 7:4 ( po 11-metrovkah) premagala postavo iz Prvačine. V srečanju za 3. mesto, pa je Kostanjevica na Krasu s 3:2 premagala ekipo Oslavja/Števerjana.
SPORED
JUTRI, 4. t. m.: ob 17.00 RUPA/PEČ-OPATJE SELO; ob 18.15 TEMNICA-PRVAČINA.
SOBOTA, 5. t. m.: ob 16.30 finale za 3. mesto; ob 18.00 finale za 1. mesto. Nagrajevanje nastopajočih ekip bo po finalnemu srečanju v atriju Kulturnega doma.
Teniški turnir na Vrhu
Znani polfinalisti
Teniški turnir na Vrhu, ki ga prirejata kulturni društvi Danica in Oton Župančič ob sodelovanju ZSŠDI, se bliža svojemu sklepnemu delu. V teh dneh so namreč odigrali srečanja osmine in četrtine finala. Z izjemo enega četrfinalnega srečanja (srečanje Nobili - Devetak je bilo sinoči) so že znana imena štirih igralcev, ki se bodo potegovali za končno zmago. To so Cotič, Batistin, Paulin in Nobili ali Devetak.
Največ možnosti za prvo mesto, po tem, kar sta doslej pokazala, imata Cotič in Nobili, čeprav ne gre podcenjevati ostalih dveh igralcev, ki znata pripraviti presenečenje. To velja v prvi vrsti za mladega Aleksandra Paulina, ki je julija zmagal na turnirju v Štandrežu.
Osmina finala: Cotič - Furlan 13:4, Devetak - Leban 13:7, Batistin - B. Makuc 17:2, Mučič - R. Makuc 15:5, Nobili - Peric 22:0, Devetak - Fedrigo 12:2, Nanut - Danielis 2:0 (brez boja), Paulin - Grilj 14:3. Četrtfinale: Cotič - Devetak 14:2, Batistin -Mučič 9:6, Paulin - Nanut 11:2; Nobili - Devetak (sinoči). Današnji spored: ob 19.00 Paulin - Nobili (ali Devetak); ob 20.00 Cotič - Batistin.
Finalni srečanji turnirja, ki sodi v spored prireditev ob odprtju Kiilturno-športnega središča na Vrhu, bo v soboto z naslednjim urnikom: ob 17.00 finale za 3. mesto, ob 18.00 finale za 1. mesto.
Namizni tenis: kvasovke na skupnih pripravah
Trener Matjaž Šercer zadovoljen z delom
Konec avgusta (podrobneje od 27. do 30.) so se vrstnicam in vrstnikom zgoniškega Krasa pridružili tekmovalke in tekmovalci ljubljanske Ilirije, ki nastopa v drugi jugoslovanski zvezni namiznoteniški ligi. O poteku skupnih priprav v Zgoniku smo se pogovorili s Krasovim trenerjem Matjažem Šercerjem.
»V goste smo sprejeli 6 deklet in dva fanta. Če seštejemo skupne priprave v Murski Soboti in v Zgoniku, je to kar 15 dni kakovostnih treningov z močnimi »sparring-partnerji«. Sploh pa je treniranje z drugimi kvalitetnimi tekmovalci najustreznejši način za stvarno napredovanje v igri in tudi v delovnih navadah. Do začetka pouka bomo vadili dvakrat dnevno, nato pa bo vadbeni režim prilagojen delovnim in šolskim zahtevam posameznic.«
Po tej fazi predprvenstvenih priprav si torej zadovoljen z delom svojih varovank?
»V globalnem pogledu sem res zadovoljen, res pa je, da ima vsaka od mlajših tekmovalk še precej rezerve v procesu napredovanja. Letos smo že na začetku postavili nekaj temeljnih načel pri izboru tekmovalk in tekmovalcev, tem principom pa mislimo ostati zvesti: opravili smo selekcijo, in sicer tako da smo pri kriteriju izbora, poleg darovitosti, upoštevali šolske uspehe, angažiranost in pristop do zahtevnejšega režima treningov. Skratka, med mlajšimi smo nagradili predvsem tiste, ki ob ustreznih dispozicijah za namizni tenis kažejo večjo mero prizadevnosti tudi v »življenjskih« stvareh. Od mlajših tekmovalk pa tudi pričakujem, da bodo že letos uspešneje nastopale. Tanja Ukmar bo že letos debitirala v A ligi, v B ligi pa bodo nastopale Alenka Obad, Nataša Škrk ter Martina in Tanja Ravbar.«
S prihodom Branke Batinič je članska vrsta pridobila igralko svetovnega formata. Kako bo lahko usklajevala svoje službene dolžnosti v Zagrebu z nastopi v italijanskem prvenstvu?
»Z Branko smo se dogovorili glede njene prisotnosti na treningih, tako da glede tega ne bo večjih težav. V glav-
nem bo z drugimi dekleti vadila trikrat tedensko.«
V	kratkem bo na sporedu Kraški pokal. Bo to dovolj merodajen test za oceno forme Krasovih deklet?
»Prav gotovo. Konkurenca bo res ostra. Poleg jugoslovanskih prvoligašev Kemičarja in Olimpije bodo tu še drugoligaški postavi ljubljanske Ilirije in Vrtojbe, ekipi Semedele in tržiške-ga Fincantierija ter prva in druga Kra-sova postava. Sicer pa bo tudi nato še dovolj časa za pripravo na prvenstvo, ki se letos začne šele 9. decembra. Še pred prvenstvom pa bomo nastopali na Pokalu evropske namiznoteniške zveze.«
V	okviru skupnih priprav z Ilirijo so Krasova dekleta odigrala tudi prijateljski tekmi z ljubljanskimi vrstnicami. Izidi pa so bili naslednji: Kras A -Ilirija A 10:6 (Sedmak 4 zmage, Milič 3, Ukmar 3); Kras B - Ilirija B 7:9 (Do-Ijak 4, M. Ravbar 2, T. Ravbar 1).
Kras Globtrade bo v Pokalu evropske namiznoteniške zveze (ETTU) de-bitiral 19. t. m. v Grčiji, v kraju Zogra-fou, kjer se bo v prvem kolu pomeril z istoimenskim tamkajšnjim klubom.
(Cancia)
jjijiiiil
|
PRIMOTOR KLUB
obvešča, da bo sestanek za pripravo nedeljske tekme na Grobniku v Lo-njerju, jutri 4. t. m. ob 20. uri
ODBOJKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo seja v ponedeljek, 7. septembra, s pričetkom ob 20.30 v prostorih ZSŠDI v Trstu. Dnevni red: 1. pokal prijateljstva ter bližnje obveznosti; 2. programiranje sezone 1987/88.
KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča odbornike, da bo prva seja jutri, 4. septembra, ob 20. uri na stadionu »1. maj«.
ATLETSKO DRUŠTVO
BOR-INFORDATA
vabi mlade do prvega razreda nižje srednje šole, naj se vpišejo v atletsko šolo, ki se bo začela v torek, 22. t. m. in bo na sporedu vsak torek in četrtek, ob 17. uri na stadionu »1. maj« v Trstu. Društvo obvešča starše, da lahko dobijo informacije na telefonski številki 751684 (gospa Ober-dan) vsak dan od 13. do 15. ure.
ŠD PRIMORJE
obvešča vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Primorje, da so treningi ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure na igrišču. Informacije na tel. št. 225945 v večernih urah.
ROKOMETNI ODSEK
ŠK KRAS - TRIMAC obvešča, da so treningi prve ekipe ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21. ure v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
SPDT
obvešča vse, ki bi radi plačali redno letno članarino ali pa se na novo vpisali v društvo, da lahko to storijo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20.
ŠD ZARJA
vabi vse dečke, rojene od leta 1975 do 1980, ki bi radi igrali nogomet pri ŠD Zarja, naj se za podrobnejše informacije zglasijo pri trenerju Mirjanu Žagarju na tel. štev. 226483 vsak dan od 19. do 21. ure. Vabljenil
ŠZ SLOGA
planinski odsek organizira v nedeljo, 6. septembra tradicionalni pohod Bazoviški junaki '87. vabljeni planinci, športniki in prijatelji našega Krasa. Zbirališče, vpisovanje in odhod od 8. do 9. ure izpred vaškega spomenika v Bazovici.
SEPTEMBER 87
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letno izplačljive bruto obresti; prvi kupon, ki znaša 12% (neto 10,50%), zapade 1. 9. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 4. septembra
Emisijska cena	Rok	Prvi letni kupon
bruto	neto
99%	10 iet 12,18%	10,66%
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) • Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. ^ zn in tiska	Trst
član italijanska zvaza časopisnih založnikov FIEG
3. septembra 1987
Polkovnik Muamar Gadafi pozval Arabce naj skupaj napravijo atomsko bombo
TRIPOLI — V govoru na Zelenem trgu v Tripoliju je polkovnik Muamar Gadafi pozval arabske države, da končno združijo moči in skupaj napravijo atomsko bombo. Gadafi je v govoru ob 18. obletnici revolucije ostro napadel ZDA, češ da pripravljajo vojni spopad z Libijo. »Med Arabci in Američani,« je pribil Gadafi, »ne more biti nikoli miru, saj so ZDA nevarnost za celo človeštvo.« Po pričakovanju je libijski voditelj tudi zelo negativno ocenil ameriško vojaško prisotnost v Zalivu.
»Sedaj pa ostaja le še vprašanje francoske in ameriške podpore čadskemu predsedniku Habreju,« je še dejal Gadafi, Habreju pa je predlagal, da bi se pomiril z Ueddejem (bivšim
predsednikom, ki ga podpira Libija) in bi ne imel tako več potrebe po francoski pomoči. Vendar je libijski voditelj v isti sapi izrazil pripravljenost na sklenitev miru s Čadom, potem ko je libijska vojska ponovna zasedla z minerali bogati severni del Čada.
Na slovesnosti, kateri je prisostvovalo 20 tisoč ljudi (med temi sta bila tudi ugandski predsednik Mussivini in ganski šef države Rollings), je polkovnik obvestil svetovno javnost o združitvi Alžirije in Libije. Novica poznavalce sicer ni presenetila, saj je Gadafi podobne unije z arabskimi državami v preteklosti že večkrat sklenil, zadnja je bila tista z Marokom, vse po vrsti pa so klavrno propadle.
Libijski voditelj Gadafi med vojaško parado po ulicah Tripolija ob 18. obletnici revolucije in izgona bivšega libijskega kralja Idrisa	(Telefoto AP)
Tihotapila heroin
BEOGRAD — Inšpektorji beograjskega sekretariata za notranje zadeve so zaplenili več kot tri kilograme kvalitetnega heroina.
Mamilo so odkrili pri Tomu Ljucoviču in Ibrahimu Sulejmaniju, Jugoslovanoma albanske narodnosti.
Tomo Ljucovič ima 36 let, je Titograjčan, ki že 16 let živi v New Yorku, kjer ima več pizzerij in restavracij. V ZDA je hotel pretihotapiti tri kilograme in 200 gramov heroina. Med letošnjim februarjem in junijem je trikrat prišel v Beograd, da bi našel kurirja za svoje blago.
Heroin je bil spakiran^v 16 vrečic, ki so bile zložene v tri škatle. Ljucovič je govoril, da ima dragocen kristal, in nudil 10.000 dolarjev tistemu, ki bi mu ga iz Jugoslavije prenesel v New York. Vrednost zaplenjenega mamila v resnici znaša približno milijon in pol dolarjev, na ameriških ulicah pa bi ga bilo mogoče prodati po dvojni ceni.
Drugi prestopnik, Ibrahim Sulejmani, ima 33 let in je bil rojen v Kumanovu. Pri njem so odkrili 100 gramov heroina, 24.000 nemških mark, 11.000 švicarskih frankov in 62.000 danskih kron. Vse to je nameraval pretihotapiti v ZR Nemčijo.
Oba tihotapca bosta šele prvič stopila pred sodnijo.
Vlak v mirovnika, ki je branil Ortego
SAN FRANCISCO — Pri mornariški bazi Concord Naval VVeapons Center se je zgodila srhljiva nesreča, ki le za las ni zahtevala smrtne žrtve. Kakšnih 30 do 40 mirovnikov je zasedlo železniško progo, da bi ustavili vlak, natovorjen s strelivom, ki je bilo namenjeno nikaragovskim kontrarevolucionarjem. Ko je privozila kompozicija, so se vsi pravočasno umaknili, le 45-letnemu Brianu Wilsonu to ni uspelo in so ga kolesa težko poškodovala, kot vidimo na sliki (AP): odrezati mu je bilo treba nogo.
Poveljnik oporišča Lonnie Cagle je zatrdil, da je bila to nesreča, češ da nihče ni ukazal vlakovodji, naj zavozi v pacifiste; nasprotno, strojevodja naj bi celo potegnil zavore, a prepozno. Videokaseta, ki so jo posneli demonstrantje, pa kaže, da je vozil vlak z brzino najmanj 30 kilometrov na uro in da sploh ni bilo zaviranja. ^
Zvezda polkovnika Oliverja Northa se bo verjetno kaj kmalu ugasnila
VVASHINGTON — Kakor hitro se je zvezda polkovnika marincev Olivera Northa pojavila na ameriškem, sicer preobljudenem, ozvezdju uspešnežev, tako hitro se je tudi očitno ugasnila. Še'pred očmi imamo »ganljivo« Ollijevo, kot so ga prijateljsko zvali domači novinarji, zasliševanje pred ameriško senatno preiskovalno ko-misjo, ko je z dvignjeno glavo branil čast marin-skega polka. Takrat so se pojavile zahteve po polkovnikovem imenovanju za mesto predsednika republike, ameriški najstniki pa so krožili z našitki »Ollie for president«.
No, slave je verjetno tudi za polkovnika Northa konec, tako namreč lahko tolmačimo zadnjo izjavo Paula Hartuniana, poklicnega zbiratelja podpisov in ostalih spominkov znanih osebnosti. Zbiratelj je sicer priznal, da je Ollie zaenkrat še vedno prvovrstna osebnost, nihče pa ni pripravljen vlagati v nakup njegovega podpisa ali drugih spominkov večjih vsot. To pa vendarle pomeni, da polkovnik ni perspektiven in bi bila
zato vsaka investicija nerentabilna, njegova zvezda bo namreč kaj kmalu usahnila.
Nedvomno je na trgu s podpisi znanih osebnosti najlažje ugotoviti popularnost določene osebe. Da bi podprl svoje domneve, je Paul Har-tunian podal nadvse zanimivo primerjavo,- John Dean je bil svetovno znan v času, ko je ameriška javnost osuplo spoznala razsežnosti škandala VJatergate in ki je pripeljala do Nixonovega padca. Njegov podpis pa si ga danes vsakdo lahko kupi za skromnih pet dolarjev. Podobna usoda je sicer v zadnjih časih doletela tudi druge ameriške osebnosti, med temi je še posebno zanimiv primer demokratskega predsedniškega kandidata Garyja Harta in njegove ljubice Don-ne Rice.
Katere pa so tiste zvezde, ki še vselej svetijo na ameriškem ozvezdju? Greta Garbo, Enrico Caruso, John F. Kennedy, George VJashington, Abraham Lincoln. Podpis ene izmed teh osebnosti velja na tržišču podpisov okroglih tisoč dolarjev...
Nove razsežnosti zahodnonemške kinematografske šole
Prijetno filmsko presenečenje Hrane za zmaje
XXI l\ /
IINTERNAZIONALEI
V \l-;i V
DPI C.INFMA
BENETKE (LIDO) — Un ragazzo di Calabria (Fant iz Kalabrije) je bil prvi italijanski film, deležen projekcije v sklopu tekmovalnega programa 44. beneškega filmskega festivala. Skromni uverturi filma Julia and Julia ter uspešnemu drobnemu filmu debitanta Mazzacuratija (Italijanske noči) je, žal, sledilo še eno razočaranje.
Tokrat je v središču polemik, ki jih povzročajo deljena mnenja prisotnih kritikov, »starosta« italijanske povojne kinematografije Luigi Comencini. Njegov film Fant iz Kalabrije ima sicer veliko prednost v tem, da je na programu v srečnem časovnerfi sosledju z atletskim dogajanjem v svetovno razpoloženem Rimu. Nosilec naslovne vloge je namreč otrok, ki želi postati velik atlet, izreden tekač. Piše se leto 1960, Rim je središče olimpijskih iger, v Kalabriji pa Mimi (trinajstletni igralec Santo Polimeno, ki nadaljuje Comencinijevo tradicijo zbiralca mladih talentov) teče noč in dan, da bi se temeljito pripravil na bodoče olimpiade, ko naj bi tudi sam zaslovel kot Abebe Bikila. Scenarij je nastal izpod peresa dobitnika nagrade Solinas, ki je v Italiji namenjena izključno mladim in obetajočim scenaristom. Nagrajenec De-metrio Casile trdi, da je tisti fant iz Kalabrije prav on v rani mladosti, kar bi mu lahko tudi verjeli. Kako bi si lahko sicer tolmačili nekaj grobih situacijskih napak, ki se redno pojavljajo v filmu? (Bikila je npr. zaslovel prav na rimskih olimpijskih igrah, zato je bolj malo verjetno, da bi ga v Kalabriji pred slavnim maratonskim bosonogim tekom poznali tako dobro kot Mimi in njegov trener. Čudežna je tudi nova tekalna proga v »tartanu«, ko so povsod še tekali po teptani zemlji. Casileju torej lahko še prizanesemo za spomin-
ske luknje, manj dobrohotno pa glp-damo na delo italijanskega mojstra, ki postaja iz leta v leto manj mojstrski.
Pogumno in nadvse uspešno pa si utira pot v filmskem avtorskem svetu Jan Schiitte, doma iz Mannheima. Njegov film Dracheniutter (Hrana za zmaje) je bil vključen v spored mednarodnega tedna kritike in je bil deležen toplih aplavzov prisotnega občinstva. Aplavzi so bili povsem utemeljeni. Schiitte (letnik 1957) je namreč dolgo potoval po azijskih državah, obiskal je Japonsko, Tajsko, Hongkong in se dodobra vpil tamkajšnjega vzdušja in kulture. Zato pa mu je uspelo tako prepričljivo podati sugestivno črno-belo dramo azijskih in afriških izseljencev, ki v Hamburgu zaman pričakujejo pravico do vizuma. Stalno bivališče je tata mor-gana, prav tako nedosegljive so tudi druge dobrine, zato pa se morajo Še-zad (Bhasker), Xiao (Ric Young) in Rašid (Buddy Uzzaman) krepko potruditi, da si priborijo pravico do avtonomnega življenja v državi, kjer je priseljencev očitno preveč. Od treh bo imel največ sreče Xiao, pa ne zato, ker mu je uspelo odprtje restavracije Lahore, pač pa zaradi tega, ker bo edini lahko ostal v ZRN. Tako Rašid kot Sežad bosta morala zapustiti državo, ki sta jo sicer imela za tujo, v kateri pa sta si kljub vsemu skušala urediti vsaj minimalne življenjske pogoje. Režiser Schiitte je znal spretno uporabiti tudi ekstrem-
ne razsežnosti črno-bele snemalne tehnike, nadvse srečna izbira pa se je izkazala tudi uporaba mešanice azijskih jezikov ter po tajsko, kitajsko in pakistansko izgovorjene nemščine.
Trojico včerajšnjih filmov Festivala je sklenila južnokorejska produkcija Sibaji (Mati v najemu) Kwon-Taeka Ima. Vsebina filma je sicer izredno moderna (kako doživljajo rojstvo otroka tiste ženske, ki dajejo v najem svoje reprodukcijske organe) časovno pa je film postavljen v napol srednjeveško obdobje, v katerem
je vladal popolni obskurantizem. Mati v najemu bo deležna najrazličnejših kazni (De Sade bi z zanimanjem spoznal tehniko bičanja premočene in premražene ženske), rojstvo je višek zemeljskega trpljenja, grozot pa še ni konec. Izguba otroka Je namreč tako strašna, da je naravna mati ne more preboleti in si, kot se v korejskih filmih kaj rado ponavlja, vzame življenje. Tako obešenke kot njenih golot ne bomo videli, ker je korejska cenzura v tem pogledu izredno striktna, zato pa bo joka in stoka na pretek.
EVA FORNAZARIČ
Comencinijev Fant iz Kalabrije (desno) posluša nasvete »trenerja«