72. *tev. Poštnina piačana v gotavini.___________Oetj«, sreda 27. junija 1928,____________________________Leto *¦ lzha|a v pondeljefc, sredo in petefic. Stane mesečno Din 7'— za inozemstvo Din 20'--, Posamezna &te?l!fea I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA POBA ____ ——^^——^^——^-^————^———^—^— ..--------------------------------------------------------------1----------------------------- Uredni&tvo in upravrtiötvo i Celj« Strossmayerjeya. ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogiasl po tariffu. Telefon int. štev. 65. Klika provizijonistov. »Navadni ta zlocinec Punisa Ra- Oic-:. pravi zagrebška »Ruec«, »je skdsal svojo hudodelstvo naslikati pred javnostjo kct ein srbske^a narodnega jiatrijotizma in poteni kot zadosčenje /a žaljenje njegove ča;sti. No, konečno hi bilo za jjoslene ljudi vsejedno, kar misli in kako se brani sedaj Puniša Račič. Bolj zanimivo in značilno je pa ponašanje -vsc-ii driižabnih, pdlitienih iri kullurnili čmiteljev v Beogradu. •Ko ee je dogodil ta grd in v zgodovini evropt\jskega larlamentarizmia gotovo os-jmljen. zločin v Narodni Skupščini, .so «e ljudjc v Beo^radu obnašali ka- kor da s-o ni ničesar /ftodilo. Nobenih spcr.lanih izjav so/nlja ali sočuvsho- vanjd ni bilo — iz\zt-m«i neJkaj ma.le- ga na poz-iv ohcinske uprave. S torn je pa bilo "tucli Vvse koneano. Zaba.ve so sc prirejale dalje, godbe na vseh koncih in krajih. kakor že teče wsakda-nje živ- ljenje pr-estolice. Ravnodušnost, žalji- va ravnodušnost povisod. To je niorda ti.sto. kar je nas preeane najhuje raz- dražilo. Mi si predstavljamo, da bi nw- ralo niesto že iz čisto človeških bzirov reagirati. Tako je v-saj na.vada v kul- tuinem svetu. Ali bilo ni ničesar. Angležko časopisje (»Timed«, »Mor- ningpost«. »Daily Herald«) si no mo- re predstavljati, kako da jugoslovan- ska vlada še ni odstopila, Naša vlada, kolikov je to razvidno iz napol službe- nega casopisja, pra-vi, da bi odstop ziiawl priznanje sokrivde na zločine. Kako O'bupno nerodeii je ta izgovor! Ali niina ta vlada nobenega poj'ina o mkem fin-cm, rekli bi kulturnem oziru proti miTodu. kralju in Narodni skup- Mjini? Ali nie ne ve o predpisih do- >lojnosti, o zakonih etiene, morailne, jioliticn-e cdgovornosti. ki nara'vno ni in ne more biti v zvezi s kako slabo vestjo ali celo s krhninalno odgovor- nostjo. Eto. v kakem velikem nuestu za- padne Evrope se življenje. Tako -(? je moglo dogoditi, da so drzoviti. de- mag c-gi in sppkulanti potisnili dobre in solidne Ljudi v oaadje. (To se sicer ne dogaja samo v Srbiji. temveč tudi po drugih pokrajinah. Op. ur.) Tako 1 je niogel clobiti niandai Puniša Racic ; in he nekaj njegovib somišljenikov, o ' d'obil ga ni na pr. j)ožrtvova,lni povelj- nik jugoslo'vanske divizije Voja Ziva- novic ali kak pravni strokovnjiak ka- i kn- jo Sioboidan Jovanovic. Pad La sta \ pri volitvaih na pcvelj« be obkrože- vali tako grozno lwdolocni samjski prividi. da se mi je začelo niiešati ter seiin kot pijaai ne sedel, annpak vksoI na &v.ojem niusUmgu. Ti predznaiki, na- pol om-edlevice. sicer doslej niso tra- jali dolgo, vedno sem. si zopet opomo- gel, spodbodel konja in brzo hitel na,- prej. Vedno pa, ko sem se tako zopet prebudil. me je grozno miučil občutek, da sem sami, čisto sam na široki pre- riji. illasitno, poželjivo, napol blazno sem bulil okrog sebe — gledal sem in gledal, kar so mi nesle oči, in vendar nisem videl drugega kot vedno večni ocean tL'a,v in otokov! Teh občutkov ni mogoöe popisatüi Bil sem že skoro popolnoma ob- upan, moj strah je bil tako groz^n, da sem jokal kot otrok in molil. Da, pri- cel sem mioliti, in cudno, ko sem pričel nioliti Gosipodovo mio'litev, se mi j-e zdelo, kot bi mi neki glas klical in me opominjail, zakaj se že nisem prej obr- nil nanj, ki edini zaniore tukaj po- ma,gati. Tako hitro, tako gorece senn prosil in. molil, kot gotovo v v&em svo- jem življenju ne. Ko sem po tej mo- litvi dvignil svoj pogled k Njemu, ki tako vidno kraljuje nad tem veličast- nim svetom, me je obslo nepopisno blagoverno. otroöko zaupanje. Bilo mi je, kot bi moral biti uslišan. To pre- pricanje je bilo tako trdno, da sem se. docela potolažen raz-gleidoval okrog, sa.j sem moral najti, kar sem iskal. In ko sem tako gjedal, sem na svoje V'diko zacudeiije in vzlnicenje za gledal cisto blizu, komaj na deset korakov,, ko.nj.sko sled. RazLočil sem jo v toliko. da je moral biti to jezdec. To odkrit- je me je navdalo s tako radostjo, da sem zavriskal proti nebu od samega veselja. knjti zdelo se mi je, da je Bog uslišal m'ojo gorečo molitev. Bilo I mi je., kot bi me ošinila elektricna i iskra in vsa moč in zaupanje se mi I je zopet vrnilo. Gnalo me je, da bi j skočil s konja in poljubil zemljo in j te dragocene sledove. Solze veselja so I mi polizele iz oči, čreiz lica, in v ne- j izmernem veselju sem pognal svoje- j ga mustainga ter odjezdiil s tako na- j glico, kot bi mie z daljnega cilja va- bila milj'onka mojega srea. Nikdar nisem bil bolj bvaležen pre- vidnosti kot v Wj uri. Med pojezdom sem molil in ko sem molil, sem občutil vso velicino svojega Stvaritelja iz nje- govih velica^tnih del. Gledal sem in .gledal, da me je njego^a velicastna na- j raiva docela prevzela. Zares, velicast- na narava! Človek, ki stoji na teh tleh in ga veličina in vsemogocnost stvaritelja ne prevzanw, mora biti ži- val, docela žival. Bog Mojzesov, ki je govoril iz gorecega grma, je otroški Bog proti Bogu, ki se nam tukaj tako ocividno kaže v neizmernem svetu travnikov, otokov in gozdoiv. Nikdar preje še nisem obcutil tako njegove velicine, Videl sem ga docela razločno. bilo mi je, kot bi se ga lahko dotaknil. njegov glas mi je zvenel v ušesih, njo- gova veličastnost me je navdala vsega. objela jie mojo dušo z ne*pojrnljivo vzbicenostjo. Sedaj je lconec mojemu I trpljenju in predvidevajoč svojo sko- rajsnjo rešitov sem se hotel za slovo ! še napajati ob njegovih veličastnih de- I lib. Razprostiralo se je pred menoj, mirno, grandijozno, podobno neiz- mernemu oceajiu: na stotine milj v ! \'seh smereh valujoče bilje, pla^ajoci otoki, ki so se v zlatih žarkih popol- danskega solnca zibali sem ter tja, v ! O'zadju pa so se ra'zprostirala valujo- ca cvetlična polja ter se zgubljala v | daljnjem vzduhu. Nebo in zenilja sta j bila spojena v eno sanio v die astn o gliorijo. Tak pogled je nudila strmeoe- mu oeesu prerija proti zahodu. Proti jugu je bila vsekakor še čarobnejša. Luci — z zlatom in mo.drino pretka- ne koprene — so obkroževale bolj od- daljeno skupine otokov ter jih od.öa- sa do časa poitapljale v, temn.o-bro- nasto barvitost, pa že v naslednji mi- nuti so v lalinom vetriču vzplamtdi v najsvitlejših barvah. Ob vsaki taki sa- pici so solncni žarki znmgoslavno prodrli skozi to nebesko tenčico in zdelo se je, kot bi k meni velikanske miiozice drevcis s tem zracniin tokom plava'lo ' skozi neverjetno prosojm vzduLi. Pač nepopisno velicasten po- oled! Pred menoj neskonena tra^na- ta in cvetlicna preproga z mirijada- mi prerijskih rož in mimioz, te tako ljubke, pomwnbne in nežne jrastlirwv ki se, ako prides v njeno bližino, ta- ' koj vzravna s svojimi stebeilci in listi, •^'"",',.?___________________________________________________»NOVA DOB A«____________________________ Sti?v 72 do akcije za ustanovitev nernške sole za Gelje in okolico. (Izjafvo objavljamo na drugem mestu.) Obč. odb. dr. Sko- herne je trdil, da gre za zakonito ak- j cijo na podlagi naredbe ministra pro- svete in da je to pravica, ki gre vsaki narodni manjšini. Po njcgovem mno- nju ni na mestu, da bi sc občinski svet j protivil izvrševanjfu tc naredbe, kor ima v tern vprašanju končno besedo šol.ska ublast. Finančni in yospodarski odsek. Mestna obcina bo nabavila avto za škropljenje cest pod pogojem, da bo av(o n;;bavljen do konca julija t. 1. in da ft a bo obeina mogia plačati sele do konca januarja 1929. Avto, ki bi lahko črpal vodo iz globine 8 metrov in bri- zgal vodo 16 lwetrov visoko, bi stal okrog 200.000 ])in. Financni odbor bo še določil, aili naj se nabavi specijalen avto za skropljenje ali pa konibiniran avto, ki bi ga bilo mogoče uporabiti ! tudi za druga dola. Obč. odb. Janic je | prcdla'gal, naj bi se zgradil nad mest- nim pairkoni vodnjak z elektricno čr- palko, kakor j« svojčas predlagal bivši financni referent g. dr. Božič. S tern bi se odpomoglo poinanjkanju vode v vodovodu in bi se lalnko poteni s to vo- do škropilo. G. Jamie pa je pozneje svoj predloig umaknil. Mestna otbeina bo j)]ia|oevala prispevke za pokojninski fond tudi onim nuestnim u.shižbe.ncem, > ki dowlej niso inneli pravice do pokoj- J nine. Naijemnina za prostore drž. dvo- razrodne trgovske sole se je povišala od 5.000 na 3O.(X)0 Din letno, zato pa bo oboina odslej saimia skrbela za kur- javo šalskih pro'storov. Prošnja ueite- ljice gdč. Milke Sepejeve za pod'poro za obisk pedaigaskega teeaja v Berlinu je bila odklonjena. Ge. Ani DergauiČe- vi, vdovi po mestnem ekonom.u, se pri- zna enkralna podpora v znesku 3.600 dinar jev kot posmrtnina. Olepsevailno in tujsko-prometno dru- štvo v Gel|ii je predložilo sledeci de- lovni program za letošnje leto: 1. pre- arejeni nasadi pred luotelom »Pošto1« naj se ogradijo z železno ograjo, ki bi stala okrog 30.000 Din, razen toga pa1 se naj postavi na tern niastu vrenieni- ska hisica; 2. ob novi promenadni po- ti na leveni hregu Savinje naj se z.a- sadijo breze; 3. mestna oboina naj do- voli podnevi zacaisen prost prehiod sko- I zi Dirmhirnovo hi.šo do promenadno poti; 4, mestna vrtnarija za Grofijo naj se ogradi v celoti; 5. vzdolž Grofijo naj se zasadijo piramidni topoli; 6. Dečkov trg naj se ol^tsaidi z aka.cijami) 7. Vrazov trg naj se uredi in mioder- nizira. Obč. svet je odobril dela pod točko 1., 2., 3., 5. in 6., dočini se pre- uroditev Vrazovega trga odloži, o točki 4. pa bo še sklepal finančni odsek. 0 posta.'vitvi železne ograje okrog na.sa- dov pri botelu »Pošta« se je razvila daljša debata. Končno je bil sprejet predlog obč odb. prof. Mravljaka, da se delo odoJjri in da bo občina po inož- nosti prispevala k stroskom. Za prod- log so glasovali vsi demokraiski ol)- činski odborniki ter radikalni občinski odboTniki gg. ravn. Brinar, Gvirnv Leenik, Pasavec in ravn. Zupan. Pred- , log r-eferejita dr. Vrec-ka, naj sc zade- va odloži do ^priliodnje proračimske debate, je s tern propadeil. [ V dvoriscnem poslojiju botela »Kro- na« je bilo adaptirani.h 10 novih sta- novanj, ki so bila oddana proti niesec- ni najeninmii 300, 260 in 200 Din. 24 proscnj, mied temi 5 zelo nujnib, je bi- lo odklonjenih. Adaptaicija j« stala1 okrog 300.000 Din. V stari gimmaziji je bilo adaptiranih dvoje novib sta.no- va.n.j, ki sU^tudi že oddani. j Socij(it)t(Lj)oUtiÖni odsek. Od brez- j oJ)re:stnega i)osojila v znesku 500.000 J dinar jev za zgradbo d'elavskib hišic bo drž. liipotekarna ba-nka najbrže že te dni nakaizala prvi obrok v znesku 250 tisoč dinai'jev. SlnfajHosli. Župan je porocal, da sta gorent okrajneiga zastopa. gosp. dr. Farcnik in miagistratni sveitnik g. Šu- bic izdelala ösnutek uredbo o regu- laciji Savin je, ki naj bi bila preit- ložena oblastncmu odboru. K tej uredbi bo za;\zel eel j ski obcinski j svet na prili/odnji seji svoje stališče. | Obc1. odb. prof. Gastnik poroča k te- inii. da se vlada pro.livi, da bi oblast- j ni. cdbor izvrsii regmlacijo Stvvinj/e, cl:1s da bo to država saiim izvršila, ker je Saivinja takoz'vana, držaivna re- ka. (Vse to so naraivno prazni izgo^ vori. V resnici se ne loti ragulacije j nikdo resno. Op. ur.) Pokojninski za~ i vod za naineščenoe v Ljubljana je lani ; na svojem obenem zboru sklonil, da ; zgradi. v Gelju stanoiva-njsko hišo za | 2 in pol milijona dinarjev. Načelstvo j tega sklej)a ni izvršilo in kakor se j čuje, niisli zavod ta načrt splob oipu- j stiti. Obeinski adbor je sprejel re«o- i lucijo, v kateri poziva Poikojninski zaivod, da svoj sklep izvrši, ker do- i biva zaivod iz Gelja in ok dice znait- j ne prispe.vke. Oibcina je pripravljeiia dati po'kojninskemu zavodu primerno t stavbišče na razpolago. , | Seja je bila zakljuičeaia ob 10.30. j Priliod'nja. seja se vrši v petek, dne 6. i julija. Goi)ja za nemsko solo v Ceiju in v okolici. Na torkovi seji ceijskega občinskega sveta je stavi! občinski odbornik doktor Juro Hrašovec v imenu kluba SDS na župana interpelacijo glede silne agita- cije v Celju in v celjski okolici za nemško solo. Ta interpelacija, na ka- tero bo odgovoril župan v prihodnji seji, se glasi : V okoliški občini je bila postavljena nova deška Sola, na kateri se končuje ravno sedaj prvo šolsko leto. Na tej šoli se vrši pouk kakor že tudi v avstrijski dobi, v slovenskem jeziku, kar se itak samo ob sebi razume. Splošno se sedaj govori, da nabirajo nekatere osebe podpise za nemško Solo v okolici. Ni težko dobiti podpisov med odvisnim revnim ljudstvom, ki ima seveda v prvi vrsti svojo eksi- stenco pred očmi, med ljudmi, ki de- lajo v raznih tovarnah in se jim je bati, da izgube službo, ako bi svoj ; podpis odrekli. Taka nezakonita gonja | se bo morala od poklicanih šolskih j oblasti koj od početka ustaviti. Prej ali slej se bosta morali obe občini vendarle združiti in tedaj tudi mestna občina ne more mirno gledati, i da bi se brez potrebe naprtili okoliški občini nepotrebni stroški. Pa tudi v j mestni občini se baje nabirajo podpisi za nemško šolo. Živimo v nacijonalni državi, ki sicer j ne sme odrekati drugim narodom pra- vice po izobrazbi, v kolikor je to po | postavi dopustno in ako se nahaja na ciotičnem ozemljii potrebno Stevilo res drugorodnih otrok. Nikakor se ne sme in se nikjer ni dopustilo, da bi se za- peljani starši slovenske narodnosti kratkomalo izdali za dr2avljane druge narodnosti in zahtevali šolski pouk v drugem jeziku. V avstrijski dobi so imeli pač Slo- j venci v celjskem mestu pravico za- I htevati slovensko Solo. Bilo jh je do- volj, pa nobeni avstrijski oblasti ni prišlo na misel, da bi bila v Celju do.- volila slovensko šolo. Prebivalci ceij- skega mesta, ki se štejejo med Nemce, so večinoma rojeni Slovene'. Število pravih Nemcev je neznatno. Občinski svet ima dolžnost zasle- dovati to akcijo in zahtevati, da se ne zlorabi ministrska naredba, po ka- teri se, če se prav ra/iume, itak upo- števaio želje staršev, v kolikor se te želje gibljejo v zakonitem okviru in ne nasprotujejo niti zakonu niti zdra- vemu razumu. Podpisani občinski odborniki pred-- lagamo, da se od strani mestnega ma- gistrata to vprašanje razčisti, sedanje stanje ugotovi in da občinski svet v tern vpra^anju pravočasno zavzame svoje stališče, p^ čemer mu naj bo vedno pred očmi, da se v celjsko me- sto in v celjsko okolico, ki imate go- tovo po svoji veliki večini nacijonalen značaj, ne vnese na umeten in prisiljen način brez vsake potrebe znova na- rodni boj. Poročilo o stanju ranjenih vodij KDK Včcrajšnje iioročilo o stanju Stje- l»:v11«• L llad'u'ii punvi. da bolnik spro- jeina normalno hrano in tudi'cre.va ' i'unkc jjonirajo dobro. V' noci od pon- ' deJjka na torek je bolnik y&t ur spal. : Dr. Perjiar se je mogel včeraj že spreliajati i:o sobi. Grandji je pričela j roka celiti. Demokratje in muslimani za de- misijo vlade. Zagrebske >I\Tovosti« imajo danes iz. Beograda slMdečoriinforimaciijo ci ' pohtičnem poiožaju: Vprašanje od- i sto]nx Vukice\iteve vlade je danes ; (26. t. m.) krer.ilo z nirtve točke vsled { sklopa demokratske stranke, naj se | zahtcva od Velje Vukičeviča odstop j celotr.e vlade. Isto je zahtevala Jugo- slovanska iiir.elim.ian»ka organizacija že 25. t. m yiotom svojega šefa dr. Spaha. Ta jc po^-ebej nagla.sil, da so : razmere v nnši državi zelo loznviu» in d.-i j Hi odjjo1- vlade proti odstopu so poostrava. Konforenoi deni-okrat- skega vodstvfi v pondeljek in torek ste so sukali samo okrog vpra«anja, kak polož-ij liode Jiastal z odstoipom vla- de in ali Ju niogoce novo vlado pn- praviti ži> \,rvd cdsto]3om stare (ljub- Ijansko ».'lutro« poroča istotako. da so dpinokrat^ t-dino bo-je izdajstva od radikalov). So vceraj so mnogi de- mokratje dvoriiiii (!). ali naj vlad.i odstop: ali ne Še le odlwiia dr. Spa- liova izja.va jih je pripravila do za- liteve po neirijsiji. Z odstopora vlade preido odlocpvanj,e v kraljeve roke. Othloi) -so pa prieakuje šele za jeden iili dva dni, ko se vrne kralj s Cera, kj'er slave jutri sjioanin na slavno zmago nad Avstrijci. IMs !a. Moäki čcvlji Din 182- Moäki polčevlji „ 169- k 2enskl čevlji „ 182-- k 2cnskl polCevlji » 109-- m OtroCji 3J-35 „ 110- V OtroCj! 2G—JO . 75v OtroCji 22-25 „ 56*- Damski šcvro , 185- Daniskl v barv. . 198-- Dainski lak „ 199'- MoSkiizkravine n 154- MoSkiizteletine „ 163*- Kupite takoj, dokler so Sc nizke ceno iti oglcjte si izložbe ter ogromno zalogo v veletrgovlnl R. STERMECKI, CELJE. Domače vesfi. Opozarjamo cenj. cdatelje na zani- wiv rowan »Življenje žene«, ki snio ga price!i priobčevati v danaknji Ue- rilki. Priltodrija hiev ilka »Nore Dobe« iz- ide radi prmnikov v pondeljek popol- dne. d Nj. Vet. kndjica Marija s prince- nia IMrom in Tomislavoin je prispela včeraj z dvoirnim vlakom na Bled. d Gremij trgovcev v Celju prekli- cuj.e svoj prvi razglas radi Vidovega dne in javlja. da inorajo biti jutri. na Vidov dan. tr»ovim> dopaldive za- prte, d Na Vidov dna, dne 28. t. m.., kl se praznuje vsaiko leto kot spomin- ski dan preminulih bori.te.ljev za ve- ro in doinovino, se bo darovala v tu- kajšnji zupiiijski cerkvi Sv. Dani- jela ob Ü. uri slovesna zadusnica. Ob- c'instvo se vabi, da se udeleži žalne sluzbe božjie, hi&ni posestniki pa se pozivajo, da okrase svoje hiše z dr- žavnimi, odn. naTodnimi zastavami. Mestni lna.gistrat celjski. d Gg. rezenmi oficirji se udeleže proslaive Vidovdana po tuk. pespolku na glaziji ob 9. uri. Kdor nima uni- forme, pride v civilu z znakom. VsaK izostMiek se bo miotral opravičiti pri prist. komandantu. Zbirališce pred Narodni in doimoin ob 8.45. — Dr. Vi- car. d Celjski dcnavni zarodi jutri. na Vidov dan, no [loslujejo. te tako rekoc pogleda in oeupne, tako očividno osupne, da čudeč se po>stojiš in gledaš, kot l)i pričakoval, da te ta čudna rastlina obtožil Öe predno so se jedotaknile kopita uiojega mustan- ga, se je že zgro'zila; v oddaljenosti petib korakov sem videl, kako se je zdrznila ter me pLaisno, sramfežljivo in očitajoče pogledala ter se nato zgrot- zila. Udar, ki ga povlzroca konjska ali človeška stopinja, občuti namreč raist- lina v vseh svojib dolgib, horizontal- no ležečih koxeninah tako, da podr- htavajo vsled tega tudi steblca in listi. V resnici cudno podrbtavanje! Ko si se že precej korakov oddaljil od nje, se zopet dvigne, toda trepetajoce in drhlece. V takem j)oložaju, kot sejn se na- bajal jaz, postane človek posebno mie- hek in oibčutLjiv. Naši roastbeefi, ver- jamite mii to, n^s scatsoma s svojiin mesoni in sokom obložijo naspol tudi z debelo kožo čotveronožoev, iz katerih jih pripravljajo. Sedad pa že štirideset ali vec ur nisem zaužil ne roastbeefa rie kakc druge užitne snovi in zato so se iJii norajali tako nežni in krotki občutki. Sioer so se večinoma umaknili poznejšim utisom. Samo nekaj, kar l)i lahko imenoval razodetje svojega Bo- ga, me je tako presunilo, da me ni nikdar vec zapustilo. Osvojil sem si, i1 tako pač lahko rečein, no,vega, živega I Boga, Boga, ki ga prejo nisem poznal, kajti raoj prejšnji Bog je bil Bog pro- povednikov, ta -pa, ki sem ga spoznal v pperiji, je pa mioj lastni Bog, moj StvariMtelj, ki se mi je razodel v veli- ra.stiio;sti svojih del. Od tiste ure na-' prej mi je bil ]ired očmi in A-edno mi bo pred ocnui, dokler mi bo bilo sree. Jezdil sem nekako eno uro za sled- jo, ko sem hiponia zagledal še dru^o sled, šla je paralelno z ono, kateri sem sledil. To ni samio podvojilo mio- jega veseLja, ampak je tudi dvignilo moje zaupanje, Docela nemogoce se mi je sedaj zdelo, da ne bi nasel poti iz te posa'stne prei'ije. Sicer se mi je nekako čudno zdelo, da bi se sešla dva jezdeca na tej neskonöni planjavi ter bi nato skupno nadaljevala pot; toda sledi dveh konj sta bili tu, tekli sta vzporedno naiprej, to se ni dalo uta- jiti. Sledovi so bili tudi še tako sveži, da goitovo ni še i)retoklo dolgo časa, odkar sta jezdeca prejaba.la ta kraj. Morda bi bilo še imogoče jih dohiteti? Ta misel me je padzigala., da sem z najivečjo naglico nadaljeval svoj pot. Toda cetudi sem jezdil eno, dve, da, celo tri ure z največjo brzino naprej. jezdßcev le nisem nikjer ugledal! De- set milj sem lahko pregledal vse na- okrog, toda nikjer ničesar, kar bi bilo ])odobno mojim namišljenim pojavam. Ugledal sem sicer nekaj otokoiv. iz ka- terih je prihajal srebrni blesk, slicen oneiiiu, ki. sem ga videl prejšnji dan, j toda sedaj me taka pojava ni vec pri- i vlacevala. Za einega samega jezdeca bi ; bil dal vse fenoniiene in vse srebrne j rudnike «veta.\ Končno jih moram vend a r dohiteti, kajti sledovi so ležali raizdocno pred menoj, miorali so me dovesti do njih — samo ako jih ne zgubim! To me je najbolj skrl>elo. Vse svoje duševne moči sem osredotocil v svojem oceisu in tako sem jaihal korak za korakom. Taikb je potekla ura za uro — popoldan se je že nagibal pro- ti večeru, sledov pa ni bilo konca. To me je pravzaprav se tolažilo. Moje moci so sicer popuščaile, pastajal sem bolj in bolj truden, občutil sem zopet ono glodanje v söbi, v ustih se je po- j javila pi'(\jsnja brezokusnast, vsa no- j tranjost mi je bila nokako hladna, ze- | lodec ohlapen, udje teaki, kri v žilah je bila mrala — ponavljali so se pred- znaki, ki so naznanj)aili otmedlevico. i Gladu in žeje pa ta drugi popoldan pavzaprav nisem več občutil. Popu- ! scale so samo mioje moči in čuti so mi | oslabeli, kair me je navdalo z vedno ¦ \ ecjo bojaznijo. Stenmilo se mi je pred ! oemi, po'sluh mi je otrpel, uzda je le- ' žala teižko in hladno med prsti, v udih se je poja:vila boleca obcutlijivo»t, bilo mi je, kot bi se zgrinjala nad menoj noč, teiinna, mrkla noč . . . ' Vendar sem jahal naprej in naprej. | Koncno moram vendar naleteti na kak I izhod, prerije mora biti nekje konoc. : Ves južni Tekßas je sicer prerija, ven- j dar pa ima ta prerija tudi reke, in v bližini rcke mora jo biti gotoivo kake naselbine; tilebaJ mi je csamio slediti pet do šest milj toku eaie takih rek in naleteti moram na hiše ali naselbine. S takimi misdi.mi se tolažeč som jezdil dalje in razgledaval, kje bom ugledal ' zaže.ljeii€iga jezdeca. V tern sem v svo- je veliko zaičudenje ugledal tretjo konjsko sled, ki je šla zapet vizpored- no z drugo, za katero sem jahal. Mo- | ji ž(? upaidli upi so se s tern nanovo poživili. Sedaj mi ni nioglo spodleteti: Trije jezdeci, ki so bili jezdili tukaj, so I gotovo iineli kako k cilju vodwo smer. I Katero, to mi je bilo v.seeno. K Ljudem, ! k ljiKteiu! sain vzWiknil ter pognal niustaaiga k ponovneimu tetku. Sokice je že drugič za-slo za vrhovi I visokih dreves v zah-odnih otokih — noč, ki v južnih krajih skoro nepre- ! hiodno nastopi, so je vlegla na zemljo I — svojih treih jezdecev ])a še vedno ' nisem uglodad. Bal sem se, da v tej hi- ! poma nastopajoči temi zgubim sledo- 1 ve. Ko se je mrak spojil s teni.no noo- ' jo,' sem ob^tal pri enem neštetili oto- kov. o-vil konec laisa okrog veje bliž- njega drevesa, zanko pa okrog vratu I svojega konja ter se vrgel v travo. oiev 72________________________________________________»NOVA DOB A«______________________________________________Stran 3. d «V okviru zakona» se bori «nem- ška narodna manjšina» v celiski oko- lici za ustanovitev nemške osnovne sole. To |e tiste sorte narodna manj- šina, ki jo še danes peče in grize, da je naSa državna osnovna Sola narodne in jugoslovenska. Kako nemška po krvi in leziku je ta «narodna manjšina» kaže že nien predstavitelj g. Petschuch v Gaberju, ki je nabiralno polo s pod- pisi slovenskih stanšev-delavcev pred- ložil na uradu O^ohške občine ter jo nato zopet umaknil z motivacijo, da jo predloži vlšiemu čuvariu zakona g. velikemu županu v Mariburu. Ti slo- venski stariši delavci, ki se s podpisi proglaSaio za Nemce, so povečini od- visni od firme Westen, ki je kakor znano, eden največjm nas'h drzavn'h vojmh dobaviteljev 1 Kako zakonita je ta borba za nemško šolo, ilustrira na|- bolje dejstvo, da nadlenujeio akterji tega pokieta tudi srbske ofcirje za podpis tega pOČetja. Daleč srno zares že padli, aa se ob desetletnici osvobo jenja smejo goditi take stvari! To je pri nas doma najžalostnejša po,ava, ki knči do neba. Slovensko prebvalstvo se zgraža nad tern izdaialskim počet- jem, ki nosi maskirano avstrijsko pred- vojno firmo in zahteva nujnega raz- čiščenja tega zločinskega početja, ki je napeqeao na to, da državno in narodno autonteto v teh težkih časih s takmi perturbacijami samo slabi! Za janičar- ske sole v narodni državi ni mesta, ob zlomu Avstrije smo jih zatvorili za večno. d Ciril-MetodovJ kresovi. Oklic družbe C'rila in Metoda, da naj letos po vseh naših vrhovih na predvečer godu slovanskih apostolov gorijo kre- sovi, je v naši javnosti radostno od- jeknil. Prepričani smo, da bodo naše celjske druzbine podružnice pravočasno ukrenile, da se vsakoletni kres na Stareni gradu žge letos v večjem ob segu. Posebno se naj zainteresirajo za sodelovanje pevska društva, godba in narodno občinstvo. Celjsk* planinci bodo žjrali kres na Grmadi in na Tovstem v-hu. Kdor hočf užiti čaroben kresen večer na teh postojankab, naj pride na Celisko kočo. Po kresu je v koči se- stanek. Pozivamo tudi ostale prijatelje družbe po širni okolici, da z mnogo- ätevilnimi kresovi pokažejo, da ne spimo in smo na straži. Posebno vidne točke: gora Oljka, Sv. Križ, Mozirska planina, Mrzhca, Kozjak, Kum, Kozje, Lisca, sploh vsi vršaci naj ta večer žare v mogočnih plamenih. Ciril Meto- dovo kresovanje naj dobi on obseg, ki ga je imelo v času narodnih bojev! d Vrtnl koncert v Celjskem domu. V soboto, dne 30. junija in v nedeljo, dne 1. julija je v Celjskem domu vrtni koncert. Svira Jazz-Trio. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni. d Na koncert v Laškem ! Dasi je bila udeležba na slavnostnem koncertu v Celjskem domu za celjsko občmstvo res odlična, smo pogrešali mnogo na- Kaditi nisem mogel več, smoitke mi niso diäale, tudi spati nisem mogel. Sicer se me je v presledkih palaščeval spanec, vselej, pa ga je zopet prokinil trasljaj, ki rni je presinil wse telo. Ni hnijšega kot tako stanje ¦— ko imici cloveka lakota in zeja ter koprni po spancu, pa vemdar ne more spati! V notranjosli me je seipalo s kleseaimi in drugimi mučilnimi orodji. DoWer sem bil na konju in s-emi se pregibal, nisem toliko občutil teh boleein, sedaj pa so postajale grozne. Okroig mene pa so se pojavljali grozni fauitomi . . . Te nciči vse svoje življenje ne bom po:za- bil. Jedva se je začdo svetlikati jutro, sem bil že zopet na nogali; toda traja- lo je dolg.o, preden sem ustrojil svo- jega mustanga. Sedlo mi je bilo tako težko, da sem ga mogei' samo z največ- jim naporom dati živali na hrbet, ako- ravno sem ga inače z dvema prstoma vrgel na živail. Še z mnogo vecjira tru- dorn sem proposal mustanga. Koneno sem ureclil vse ter zajahal konja. Ja- hal som za sledjo tako hitro, kakor me je le zamogcl mustang nositi. Tudi on je bil po oseiminštirideseturnem po- jezdu zelo osla,bel, kar pa je bila prav- zaprav moja sreca, kajti eil in razbo- rit bi ine bil gotovo pri skoku v stran vrgel raz sedlo. Pa tudi pri tej mirni ježi sem se komaj držal v sodlu; visel sem kot avtomat na lirbtu živali ter se nisem brigial ne za povodec ne za ostroge. (Dalje prih.) i^T^ UiuLA MANJ \mOs podinjske Sole se spre- jemajo tudi g-ojenke, ki posečajo aü žensko reölno gimnazijo ali pa učenke drugih ljubljanskih 5ol. Za vso oskrbo in prvovrstno hrano plačujejo mesečno Din 1000'—. Internat inia svojega do- mačega zdravnika in poleg učiteljic tudi prefektinjo za nemško in francosko konverzacijo. d Kako se politično vzgaja naše »verno in dobro Ijudslrn« kaže poro- čilo klerikalnih listov o nekom shodu | posl. Žobota pri Sv. Juriju ob Pes- nici. Poročilo pravi, da so klerikalni j volilci po govoru posl. Žebota spoz- i nali, da so umora v Narodni skup- j ščini krivi samosto-jni demokratje, ki so tudi hujskali na vojno z Italijo . . . d Nocno lekarnüko slnžbo ima do petka, due 29. t. m. lekarna »Pri Kri- žu« na Cankai'jevi cesti, od sobote, dne 30. t. m. do petka, dne 6. julija, Meslni kino v Celju. Sreda 27. ju- nija: »Pod spanskim solnceni« (»Donna Juana«). Nepopisno lep film v 8 dejanjih. V glavni ulogi sve- tovno znana umetnica Elizabeta Berg- ner. Orkester! — Četrtek (Vidov dan) 28., petek (praznik) 20. in sobota 30. junija: »Rinaldo Einaldini«. Pusto- lovski velefilm iz življenja proslulega itaJijanskega razbojnika. V glavni vlocji ljubljenec kinopublike Luciano Alheriini. — Nedelja 1. in torek 2. julija: »Najtežja žrtev«. Veličastna ! dra.iaa v 7 dojanjih. V glavnih ulo- gah najboljša film&ka igralca Ronald ' Coiman in Douglas Fairbanks. i pa lekarna' »Pri Mariji pomagaj« na Ula.vnem trgu. d Sport v Celju. V nedeljo, dne 1. julija se vrši ob 5. uri pop. na glaziji prijateljska nogometna tekma med Prvim slov. SK v Mariboru in SK Celje. Tekma obeta biti zelo intere- santna. : d Hudo točo so iinteli v pondeljek pc pel dne na Pohorju. Padlo je toliko lcilenega zrnja, da je bila pokrajina bela. Škoda je seveda zelo velika. d Nov nemški list v Mariboru. V Mariboru bodo izdajaJi nemški naci- jonalci v.sak pondeljek svoj list »Mon- tags-Presse«. Odslej bodo torej imeli nemšlki nacijonalci v Sloveniji dva enkrat na teden in jeden dvakrat na ted on izliajajoč list. di Um-rli so v celjski javni. bolnici na skrlaitinki trije otroci od onih šest, ki so jih te dni pripeljali vsled škrlatinke iz Bočne in sioer 8-letna Fanika. 7-1 etna Ana in 13-letna Tončka Semprimožnik. Trije od isto Jiiše so se v bolnici. — Danes je uinr-* Ja 34-Jotna Matilda Grad ova, ličerka u])ok. zelp/jnicarja iz Polul pri Celju. d Nabavljalw zadruya državnih namemencev v CeJju je okusno proi- noviia svoj« prostore v poslopju sta- roga okrožnega sodišča v Prešornovi ulici in je dobila ne.posr.eden pristop z ulioe. Z renovacijo prostorov bo dana tudi možnast, da bo zadruga mogla v vsem zadovoljiti svoje čl&n- stvo. ¦el Podružiiica Ciril-Metodove dru- zbe za Gaberje priredi dne A. julija Gi- ril-Mctodov večer v Gaberju. Ob pol 9. uri bo pri cerkvi sv. Matsimilijana umotni ogenj z godbo, na to pa na I vrtu gostilne »Wilson« prijateljski se- slanek s konecrtom. Vstopnina pro&to^ \roljna. Cisti dobiock je namienjon dru- žbi. d Velikega iulnja, katerega naxi- vajo ribarji »morsko medvedko«, so ujeli pri otoku Biševa poleg Splita. Riba je bila dolga 2,80 m in je tehtala 300 kg. (I Železniška proga Knin—Šibenik— I Split je seidaj popravLjema. Izmenjani mtmammmmMmmmmammmuaammmmmmammmmmmam d Pri boieznih žolčnegu, ledvičnegct in mehurnega kamena ter ljudem, ki ! trpe na preobilni tvoritvi sečne kisli- 1 ne, je dolžnost, da z rabo prirodno j grenciee »Franz-Josef« urede delo- vanje črevesa. Možje zdravniške prak- i se so se po dolgi vrsti let prepričnli, 1 da je voda »Franz-Josef« xane^ijiva in prav posebno prizanesljivo ueiii- kuje salinsko Zodvajilo, da se lahko priporoca tudi pri ^tatabypertrofiji. Položnice smo priložili današnji številki. Prosimo one, ki še niso poravnali tekoče ali zaostale na- ročnine, da se jih pridno poslužijo, oni p^, ki imajo naročnino že poravnano, pa jih naj shranijo za prihodnjič. so vsi pragi in traenice, tako da more- jo sedaj vlaki voziti normalno. d Kompromitirani demokrntski po- ' slanec. Beograjski preiskovalni sodnik Milutinovic, ki prciskuje zločinski čin Puniše Račica, je v pondeljek zaslišal tudi skupščinskega Stenograf a Gojka Božoviča, ki je bil navzoč pri strelja- j nju. G. Božovic je med drugim izpo- vedal, da se je znani poslanec »voj- voda« Lune Jovianovic, znan po svojih izpadib proti opoziciji, sklonil nad mrtvim Basarickom in rekel: »Ovako je trehalo . . . d Normalno zivljenje v Zagrebu. V pondeljek je bila preklicana naredba policije glede zapiranja lokalov ob 7. uri zveoer in glede kretanja po ulicah. d Zadušnice za pokojn. dr. Pavloni Radičem in dr. Gjurom Basarickom se bodo vršile v soboto 30. t. m. povsod, kjer obst oje politične orj?anizacije Hrv. seljaške stranke. Do toga dne tra- ja tudi hrvatsko narodno žalovanje. d Sokoliči: v Vojniku prirede na Petrovo 29. t. m. o«b 3. uri veseloigro »Skrati« z godbo, petjem in plesom. Po igri tolovadni nastop, proste va- je na godbo in šaljive igre. d Umrl je v Gaberju 31-letni vodja bolnice v Boki Kotorski, Miroslav Skale. d Novo postajališče na progi Zidani most—Zagreb z imenom »Sotla« je otvorjeno med postajama Dobova in Savski Mar of. d Tatvina. Pri Ranzingerjevih v Aškerčevi ulici je nekdo vdrl v pod- strcžno kamro in je odnesel za 3.800 dinarjev obleke in perila, Škoda bode kiita z zavarovalnino. d Braslovče. Obcni zbor podružnice Jugoslovenske Matice za okoliš Bra- si ovče-Paka-Polzela in Gomilsko se vr- ši dne 29. junija t. 1. ob 15. uri v dvo- rani g. Cimpermana na Polzeli po obi- čajnem sporedu. Ob tej priliki upri- zorijo polzelski diletantje veseloigro v 5. dejanjih: »Matiček se ženi« v prid Jugoslov. Matice. Na obilen obisk vabi podružnični odbor. d Zaposlenje nasih delavcev v Neni- čiji. V zadnjem času se množe slučaji, da naši delavci, nepoučeni 0 delavskili razmerah, prihajajo v Nemcijo za de- lom, kjer vsl-ed domače brezposlenosti ne dobi jo dela. Obračajo se na na&e konzulate, ki jam radi pomanjkanja sredstev ne morejo nuditi pomoči, vsled cesar zaidejo v najvecje stiske. Vsled zadevnih razpisov velikega žu- pana mariborske oblasti z dne 14., 19. in 28. aprila t. 1. pod U. br. 4119/1 - 4 se oni, ki bi hoteli iskati zaposlenja v Nemciji opozarjajo na sledeöe: 1. V industriji, trgovini in obrti naši de- lavci ne morejo dobiti zaposlenja, ker je v teh panogah 1,300.000 domačinov brezposelnih. 2. V omejene.ni številu morejo dobiti zaposlenje le poljedelski delavci in sicer preko javnih »Borz dela«, ki so po dogovoru z nemško de- lavsko centralo edina pooblašcena, da dajajo dovoljenja za zaposlenje v Nemciji. Brez tega dovoljenja in so- glasnega odobrenja nemške delavske" centrale ne more biti v Nemciji za- poslen 11 oben delavec. Vsled navedene- ga se bodo potni listi in viza delavcem v Nemčijo izdajala le na zadevno za- i htevo javnih. Borz dela. Stran 4. _____________________>NOVA DOB A«___________________ Štev. 72. d Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljcmi za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Ce- lje naznanjia vsem. gospodar,skim kro- gom v mestu Gel jo in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v tor eh, dne 3. julija t. I. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Gelju, Sa- vin jsko nabrežjV* št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v dolocenem ča- su zglase. d Sprejem gojencev v vojaško admi- nistrativno solo. Konkurz za sprej,em gojencev v vojaško administrativno so- lo je interesentom na vpogled v pisar- ni Zbornice za trgovino, obrt in indu- strijo v LjubJjani. d Ciril - Metodovim podruznicam, vsem narodnim in šolskim druUvoml Že v predvojnih oasil je nacijonalno zavest v ponomeenih krajih ob jezi- kovni meji rnoeno utrjeval in pospeše- val obicaj, da so st- na predvečer godu slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda (4. julija) prižigali na vseh vrhovih kresoivi sir oni nase zemlje. Ta običaj leto za letom gineva. Kako žalostno je gledati iz obmiejnih, gora v našo domovino, ki jo ta vecer mnogo premalo ožarjena s kresovi, medtem ko na«i bra.tje na Koroškem in Pri- morskeni s kresovi dokazujejo, da so trdno na straži. Družba sv. Cirila in Metoda poziva vse svoje podružnice, narodna in sol ska društva, da naj de- lajo na to, da se odslej vsako kvto za- žgo krosovi na vseh vrhovih naše do- movine, kar naj bi bil nasim zasužnje- nim bratoim viden znak eiijeenosti in Ijubezni do njih. Ako je mogoee, pro- simo, da es pri tej priliki zbirajo pro- stovoljni prispevki za G. M. družbo. d Poziv! Vsi v mestu Gelju bivajoči vojaški obvezniki rojstnih letnikov 1878 do 190G, in sioer ne gledc na pri- stojnost, ki se čutijo vsled bolezni ali drugih hib za vojaško službo nespo- sobne, istotako vsi oni obvozniki nave- denih Mnikov, ki po lotu 1921 še niso položili iz kateregakoli vzroka predpi- sane vojaske prisegc zvestobe ISJj. Vel. kralju Aleksandru I., da se ziadevno osebno zglasijo do vkljueno 7. julija 1928 Cizvzemši nedelje in praznike) pri niestnerii uradu v sobi štev. 14, I. nadstropje mod uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldne. Radi prise- ge se miorajo javiti tudi vsi oni, ki so bili med vojno ali po vojni od vojaskih. preglednih komisij spoznani sposob- nim ter oproščeni služboivanja. v voj- ski radi poklica ali kot hT.anilci itd. Istotako se m., je zabranjoin direkten vstop v jedilni vagon s prtljaigo. Poročilo o stanju hmeljsMh nasadov na Češkem. Žatec, due 21. junija 1928. Mraz veduo bolj in stanovitno pojerna. Pa- da vina zadnjih dni je povzrocevala aboljsanje onih nasadov, ki so bili v boljšem razvoju. limelju pa, ki je v rasti zaostal, pa tudi najlepše vreme ne moro več poinagati. Obče stanje je ena tretjina dobra, ena tretjina glalni in ena tretjina zelo slaba. Cesky odbor Jednoly chmelarsM v Zatci. Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva v Žalcu dne 24. t m. Ob 9. uri predpoldne jo g. predsed- nik pozdravil^ v obilnem številu došle člane, konstatiral sklepčnost v smislu § 9 odst. e) društvenih pravil ter otvo- ril izredno glavno skupščino. Prod preliodom na dnevni red je g. predsednik pozdravil navzoča oblastna poslanca, g. dekana Sagaja iz Hoc pri Mariboru in g. Rud. Lorberja iz Žal- ca, obi. kmot. rcf. g. inž. Mežaua in sreskoga km. res. g. Fr. Goricana. 1. Sprememba pravil.) Poiocal po~ slovodja. Povodom redne glavnc skup- ščine dne 25. marca t. 1. dolocena. 30- članska anketa se je sešla dne 22. apii- la t. 1. v Žalcu ter doilocila besedilo za spremenjena pravila, katera je poro- čevalec prebral. Izredna glavna skup- ščina je nova pravila soglasno spre- jela. 2. (Konferenca hmeljarjev v Beo- gradu.) Porocevalec g. Vilko Senjca. Navedeno konferenco je sklicalo mini- strstvo za krnetijstvo dne 17. t. m. v svrho plomibiranja nascga hmolja i»ri izvozu, v svrho sestave natančne sta- tistike bmeljskc produkcije in v svrho ustanovitve močne hmeljarske organi- zacije. Ker prvi predtwet konference m bil zad'Ofitno pripravljen, je vso razprav- Ijanje o njem postalo brezriomembno. iDa se pa v bodoče prepreci skliceva- nje taksnih brezplodni konforenc. ki povzročajo obilo stroško.v, se je volil po nasvetu konferenčnega predsedni- ka »h'meljarski svet«, ki bo v bodooe vsako hmeljsko zadevo naj pro je teme- ijito premiolrival, predno bo ministr- stvo kaj definitivnega ukremilo. Udje desete'lanskega »hmeljarskega &veta« iz Slavenije so: 1. Hmdjarsko društvo v Žalcu. 2. Sekcija hmelj. trgovcev pri Groimiiju trgovcev v Gelju in 3. Zbor- nica za. trgovino, obrt in industrijo v v Ljubljani. 3. (Zatiranje hmieilj's-kih škodljivcev.) Poročeval«: po.slovodja. Kakor se je že raz.pravl,),alo po časopisih, urozi našim hmeljskim nasadom bud sovražnik. hmeljska stenica. L. 1925. srao jo pr- vič za&ačili v nek em haneliniku blizu Gorenja ob Paiki, 1. 1926. se je pojavila v Zalogu pri Gotovljah, 1. 1927. v ne- poisxedni okolici Žaica in let as je pa že pq vsej Saivinjfiki dolini v prav občut- ni množini. S širjenjem stenice se po- vecujo tudi povzro'cena škoda. Kmetu g. Fr. A. v Mali Pirešici so lani ste- nice povzrocil'U na eni njivi prav veli- ko škodo, ker je bil njen pridelek za 5 in pol stota pičlejši ko v neokužeoaih letih. Letos bode ta skoda, vsepovsod še obcutnejša — in v teku let se laliko pripeti, da nam bo stenica potpolnoma aničila na&e nasade, posebnoi v sluča- ju„ ako se ne bodo vsi harueljarji popri- jctli oibivimJjiicga delovanja. 0 ob.ra.nib- niJa sredstvih zoper stenico se jq pred kra.tki.ni razpraivljalo po casapisiii -— ])a žalibog — takšne poučne članke naši himieljaxji kaj radi prezirajo. Iz- med naviHlcnih srodstev se jie najbolj obneslo ono, ki se pripravlja iz prc- kulnane kvasije. 4. (Slučajnosti.) Paslovodja je po- dal zaželjena pojasnila glede g.no- je.njct, hmelju. Izredna gl. skup. je končno skleni- la, naprositi gg. urednike onih časo»- pisov, ki sprejomajo članke o hmeljar- stvu, da se pisci vodno podpišejo. Ko se j'O potom so govoril'0 o »dvo- nožnilv«, isikodljivcih himoUarstva, jo g. predsednik zaključil ob dva.najstih izredno glavno skupščino. Rasnoterot r Razstami sodohne kulture v Br- nu, Č. S. R. Pesetletnico svobode ob- haja Brno na Ceškoslovaškem na naj- lepši način. Ütvorila so je tu ogroin- na razstava, ki je gotovo ena najza- nimivejših in največjih v srednji Ev- ropi. Tu vidimo vise kulturno delo poslodnjih dosctih let. Na prostoru, ki rn'eri 30 ha, tvori središče razsta- ve 30 m visoka, železobetonska ro- lunda, ki obsega sama 16.Q00 m3 razstaivnega prostora. Okoli nje je Pole za obraöunavanje uslužben- skega davka se dobe v Zvezni tiskarni, Celje, Strossmayerjeva I. zgrajeno v najlepši arhitektonski ce- loti še 15 raznih paviljonov, katerih razstavna ploha meri tudi 15.000 nr. Razstavljeno je tu solstvo od otroskih vrtcev, preko srednjih, do strokovnih in visokih šol. V pavilj.onu »Clovek in njegov rod« vidimo model inamu- ta v naravni velikosti. Visok je pet metrO'V in pokrit z rdeckastorjavo dla- ko. Tu so tudi modeli jamskega člo- veka, ki je živel na Mora.vskem pret^ 50.000 leti. Ta jainski človek, ki se je zoologiško razlikoval od današnjega cloveka, je že slikal mamuta. In on a takih slik mamuta, ki je sta.ra 50.000 lel, se nahaja v muzeju Brna. Nada- lje je paviljon popolnonia elektrifi- ciranega gospodarskega poslopja. Z elcktricnimi stroji se or je, seje, žanje, mlati, molze krave, mede smetano, Lupi krompir, kuha, umiva posoda itd. Nadalje so razstavljene različae zanimivosti iz vsemirja, zemLje, fizi- ke, kcmije in matematike. Tu je tudi socijologija, jezikoslovje, JiLeratura, žurnalistika, zgodovina, upodabljajo- ča umetnost, glazba, gledališče, razna kulturna in znanstvena drustva. V posebnom, 2.400 nr velikein paviljo- nu se nahaja na istem prostoru VII. brnenski velesemenj. Tu vidimo vso vcličino češkoslovaške industrije: že- lozno, lesno in papirno industrijo, steklarstvo, keramiko, porcelan, ametno obrt, elektrotehniko. mohani- ko, optiko, draguljarstvo, zlatarstvo, ararstvo, zemijedclstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, tekstilno industrijo, kožar- 8tvo, graliko, glasbene instrumente, radiostroje in potrebšcine, a-vtomobi- lo in inotocikle. Razsitava sodobne kulture kot velesemenj traja do kon- ea septembra. — V. S. r Strama zeleznüka nesreča v Gua- temali. V Guafemali je padd celi osobni vlaik v prepad ob progi. 12 po- leni grali, kakor tudi ti, ki se po'na- šaš z gralvom v lastnem vrtu, vedita, da ni bilo dano to tudi vajinkn nek- dan jim prednicam. Do srode 17. sto^- letja je bil zeleni grah še popolnom.i neznana jod. Noki vrtnarski umctnik na dvoru Ludevika XIV., v zgodovmi \rtnarstva s castjo imonövaini Armiand d' Andilly, je bil prvi, ki je lota 1680. aaisadil v vrtovih opa-tije Port royal to, dimes vsepovsod razsirjono in priljub- IJOTio strocnico. ' Taičas je veijal zdeni gral^ za sla- šičico, miogio'co lo za bogataeie, kajti merica takega izvanrednega, stročja, kojoga zrnje so je uživalo le suroro. je veljala do petdes'Ct takratnih tola.r- jev. Zaradi tega ,je hotel vsak, sevoda, kdor je zmogel toliko denarja, uživati zc4eni grah. Glede posebnega pohlepa po zolenem grahu tedanjih dvorskih dobrojedcev, nam spričuje pismo ge. Main tenon, ki se prevedeno glasi: »Razgovor o zelenem grahu je se ved- no na dnevnem redu. Nestrpnost, ga nekaj snesti, zabavnost, da so ga že snedli, in poaeljivost, pojesti ga še več, so tri poglavitne točkie, katero obravnavajo naši princi nepreneJio- rna že štiri dni. So dame, koje so po- večorjale pri kraljevi mizi, da, celo obilno, a prišedši domov, p'ojedo, predno gredo k počitku, se polno skledico zelemega graha, ne marajoč za to, da si vsled neprebavljivosti lah- ko pokvarijo zelodec. — To j>e novo- dolma šega, novodobem pohlep, ki je zavladal sedaj na našem dvoru.« — Dandane.s smo postali v tern oziru pametnejši. Gojitev zelenega graha se je ra.zsirila vsepovsod. Prodajajo ga po primerni ceni tako, da si ga lahko vsak privošči, izvzemši ravno prav ranega. Mi ga no uživamo surovega, ker povzroca želodčn-e tožave. Inia- ino ga pa prav radi vsi, ker se da pri- praviti ja,ko okusno in na različne načine tako, da lahko po okusu j>rido vsak na svoj racun. Ivan Burdian. Proda se dobro ohranjeno moško kolo Vprašati: Aškerčeva ulica štev. 7. Proda se hiša v Gabtrju pri Celju s prostornim stano- vanjem (elc.tr. luč in vodcyod v hiši) z vel. vrtom, ali se odda v najem s 1. febr. 1920. Pripravna je za kako obrt, ker jc v centrumu štirih tovarn in zraven vel. sta- novatijskih hiš. Poizve se pri Jarh Josipu 1 v Gaberju 129. 10s Staiiovanje v mestu, 2 sobi, kuhinja, shramba, elektr. luč, plin, preddvor uporaben za garažo ali poslovni prostor, se takoj odda v najem. Naslov v upravi. Išče se stanouonje 2 do 3 sobe s pritiklinami v mestu ali okoltci, kjerkoli v bližini železnice. Tri odrasle osebe brez otrok. PlaČa se na zt'ljo tudi za eno leto vnaprej. Naslov v upravi. Sfanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob in kuhinje, i§tem za takoj. Kapetan Srienc, 39. pp., Celje, 1 — 4 Foziv. Dotičnega gospoda, ki je pustil lansko leto marca, aprila ali maja pri meni delati obleko, pozivam, da pride tekom 8 dni po njo, ker jo bom sicer sam piodal. Josip Leon, krojač, Celje, Olavni trg, Učenha iz boljšG rodbine s primerno šolsko izobrazbo sg sprejme v modni trgovini D. Cerlini, Celje, Glavni trg št. I4. sveže, bodem kupoval vsako innozino. Pravočasnc ponudbe na naslov: 3F. S. Lukas, Celje. Proda se dobro ohranjen Seeieijak (FJskasten) za pivo in nipso. Vpraša 3 se v gostilni Wilson, Gaberje. 2 Bern! stonovflfije v mestu. Naslov v upravi. Dijaka sprejme s prihodnjim šolskim letom profesorjeva družina. Strogo nadzorstvo. Naslov v upravi. *tev 72 » NO JA D 0 B A«___.________________________________________Stranj^ BilW! »r.'i:":.,: ¦¦¦IMMi 23. pokončavanje hmeljske stenice dobite stalno v drogeriji „Sanitas", Celje. Postansk nicle- O priliki praznovanja stoletnice upeljave metra v Franciji. Jo potlal francoski učenjak Julos Michel o nič- li jako zanimiva poroeüa. — Ne pri- pada ji nikakor tako visoka starost, kaikor bi ji mislili prisoclitl. — Kot glavni pavod ponarodelosh metriene- ga sistema označuje ta učenjak ndob- nost vsled decimalncga raeunanja. — Pa vprašuje: »Kako to, da niso tega razumeli učenjaki starc^a veka in zakaj niso tega uporabljdii?* Le zato, ker so stari narodi pač poznali način desetienega štetja kakor mi, pa niso mogli uporabljati- decinialnega raču- nanja, ker niso poznali nick1. — Ka- koT tudi čudnovato se nain to dozde- va, ki srao vajeni videti niclo kot bist- veni del naše številkine vrste, tako tu- di se ne da utajiti, da je ničla iznajd- ba novejšega ča.sa. — Seveda je bil potreben hinduški filozofski razum, da je iznašel potrebno znamenje, ki naj ozmtči nie, tedaj to, kav ne ob- stoja. — V Indiji zasledimo proti 6. stoletju po Kr. prve omembe nekega okroglioga znanienja pri številkah v decimalni porazvrstitvi, ki jim je vla- stita v. razredbi. — Od tu je prešla nič- la po posredovanju Arabcev k nam še le proti 11. ali 12. stoletju. — Pred tern časom torej ni brio nikakor mo- goee iznajti decimalnega si sterna. — Ni torej' čudno, da je bilo treba rasa vec stoletij, pred no se je spoznala važ- nast, ki obstoja v decimalni delitvi se- dan jih mer. — V letu 1070. je posebno teitneljito dokazal imienitni astronom Lyonske zvozdarne, Mom ton, popolnö veljavo te vrste delitve. — Za njim so vsi ucenjaki, ki so se pecali s preured- bo mer in uteži., upoštevali to na eel- nost kot bistveno podlatgo vsake take preuredbe. Ivan Burdian. Rožmarin. Ta je pa naš! Dekle, daj. mi rož rdec'ih, roztnarina meni daj! Rožma- l-iiia. ki je skrouien, till in vonjiv kot (lol)i'o srce zvestega dekleta. Rožma- rin ima svoj dub, naj bo zelen al' pa sub, kakor so nepozabni in neusahlji- vi dragi spomini. j Ne vem, če se katera peseun tako dehti od rožmarina kot naša sloven- ska. Vendar ne snierroo misHti, da se je ! rožniarin priljubil le Slovencu. Že sta- ; I ri grški pesniki so proslavljali rožma- ; ! rin ko't ljubljenca bogov ter ga častili : kot prispodobo lepe domače sreče in blagih spoiminov. A razširil se je iz ¦ svoje južiie domovinc tudi po krajih. ! kjer se mora pred zimiskim mrazom skrivati v ljudein v staaiovanjo-, da jim je v sreci in nesreci pri roki. Z rož- marino-m gre naš kimečki otrok k pr- vüinu obliajilu. Vesoli svatje se okjti- I jo z rožmarinom, ki naj bo voseilo | in znamicnje nevendive, vztrajne in i Ivl'azene sreoe. Pa če naši kmotski ma- teri otrok u»mre, mu rožmarina done k vzglavju in z rožnmrinovo vejico ga blaigoslovi. Na jugu, ob Sred'Ozemfikem morju ra'ste rozinarin (rosmarinns officina- lis) na prostem, kjer se ra«vij<» v 1—2 metra visoke grme. Tudi v n^šem Pri- morju, zlasti na skalnatih dalmatin- skib otokih zeleni vso zimo množica rozm-arinovcga, grmiovja in ponokod im-ajo (s(4>ole na rožmarinu toliko pa- šo, da so mied po njem disi. Modri- kasto cvetje se zacne razvijati zjLi imata belo. druga ru- meno pisano listje. (Inz. C. Jecjlic v »Sadjarju in vrtnar- jU€ 611928.) Olga Maryskova: ŽIVLJENJE ZEHE iZiapiski Helene Klierove. Končno sem novesta! Z nasmehom gledam strani svoje- ga dnevnika, z otroskimi, poševnimi črkami, s sledovi solz na mmogem li- stu. Z Bogami, ti prvi^ del mojiti -&i- piskov! Nimam poguma, da bi te s,e- žgala, čeprav bi se grozno sramiovala, če bi prisel. mojemiu zeninu v roke. Drag si ni'i, čeprav skriva« v sebi sa- nio in sumo detinstvo. Ali niso veliko detinstvo takoj prve strani, pri })isanju kaiterih sem pre- lila toliko solz. Danes vzbujajo nasmieh na niiojih ustih, ali v dnu duäe se so vedno skrrva oster spomin na holest, ki mi jo je povzrocilo spoznamje, da moji pi'odobri starši, h katerim sem do te dobe gledala z isto ljubeznijo, spoštljivostjo in vdanostjo kakor k Bogu — da ne žive po Njegovem uka- zu? Da ne mioJijo, ne hodijo v cerkev, se ne spovedujtejo, da ni takorcikoc niti omega odstavka v katekizmu, proti ka- teremu bi ne girešili. Bilo mi je, kakor da bi mi na mah ostra in hitra svetloba zaleminila oči, kakor da bi žčiree ])lainioii zažgal mio- je mozgaine, ko je katehet klical izza katedra: »Vsakdo, ki ne izpolnjuje teh boz- jih zapo'vedi, in kdor ne dela pokore za svoje grehe, si zasluži vec-no pogub- Ijenje. Na sodni dan bo Bog ziavrgel te trdovrattneže, jih obsodil k peklen- skirn nmkain in nebeška vrata jim bo- do za vedno zaprta.« Bila sem pobita. Moji starši, ki jih je toliko ljudi blagrovalo, ki so jih v našein rmalejn mastečku vsi ljubili. in (•astili, da bi moTaili ostati ziina.j pred'1 vratini raja, dočim bi se imela jaz, ki »em toe-no izpolnjevala vse cerkvene zapovedi, solnciti v večni milosti božji? A miorala bi jih na kraju celo sam a zarnetaivait]', nje, ki so za me skrbeli z nadvse veliko skrhnostjo, z nad'vH(e vdano ljubeznijo. Smehiljam se lemu danes, kajti me širijo sa- uiio dobro, nego vse te corkAOiie, in torej ljiudske, nikakor božje zapovedi, ki za večino tudi gorečih kristjanov ostajajo samiO na paipirju. Nasmiha.m se in listatn dalje, De- tinstvo in zopet samo detinstvo . . . Ločitev od sole, odhiod v Prago, visj-a dekliška., plesna pri Linku, prva lju- bezen in tu mied dvema stranema, ki sem ju po'znieje v navalu sramu za- lepila s pei'atnim voskom, spam in na prvi paljoib, ki mi ga je za kulisami dal student, s katerim sem v počitni- cah igrala v gledališču. Bilo je dobro tedaj, da je bila igra že pri kraju. iSpamdnjiam se, da sem se tresla ka- kor pajčefvina v \^tru, tako da bi bila jedva mogla spregovoriti na pozorni- ci. A kako tudi ne? V svoji naivnosti sem mislila^ da se s tern vežefm' na veke, ker sem se svetö odloeiJa, čim sem odrada in jela mi- sliti o ljubeziii, da me sine v živijenju po'ljubljati sani'o eden, in sicer samo tlsti, ki bo moj mož. »To bo torej Dolfa«, sem ugotovila: proplasena po tistem poljubu, ki je prišel tako nepričakm-ano. V tein trenutku sem hkrati občutila silno bolest v d'usi. Dolfa,! Ali m,oj Bog, saj md doslej n ič takega na inisol ni prislo. Lies, všee niii je bil ta dečko, zrasli kakor jelka, z iskrimi, črnimi očmi in mali- tn/i temnimi brki, rada sem pies »la z njim pri počitniških zabavah, in re me je pri polki in valčku pritisnil k sebi, tedaj me je prešel val cudnega, dotlej neiznanega obcutka. Ali nikoli mi ni prišlo na rruisel, da bi on miogel J)i/i iiioj jjnoz, žo za/to, ker so me utru- . jaJi njt'^ovi px'ajzni, površni ])Ogovori in se nii prolivili njegovi prasladki, ; pokloni. ! i Koliko raysi sem govorila z Emi- ; lorn, sinom našega kočijaža, ki bi mio- ; ral ])ostati zdravnik, kakor je bil moj : oče. Čakal je ob nedeljah name pred eerkvijo in Inodila sva skupaj po kor- i zu, govoreea o knjigah iz Izobraže- ! value knjiižnice, ki mi jih je nosil. Bila scan edino dekle., s katerim je ; hoili], ogibal se je niojim tovarisica'ni iz prviih rašaviških rodbin, ki so gle- dailo nanj preko ramena radi njogo- S vega siromašnega rodti. Ni bil grd, čeprav ni bil nikak kra- ¦ sotec, jaz seim zlasti rada imela nje- gove oči. Bile so velike, sive, z zeni- eami, ki so se silno razsirile, čim se je Emil pri govoTu razvnel, tako da so oči poötaijale erne. Lepa so bila tu- di njegova usta z dfobnimi, eistimi zobmi pod redkimi, rjavrmi brki, ki pa so se le redko zaleskla v v nasme- hu, Njegov govior je bil skoraj vedno hladen., kratek, često posiniehJjiv in zbadljiv; samo kadar je govoril z mie- iaog, je pöstajal njiegov glas nenavad- no blag in topol. Tu^li tedaj, ko me je karal — in karal me je često, je bil e\'a.ngeličan in mislim, da je odtod iz- biajala njegova nravna resnost, tako nenavad'na pri mladem študentu •^~ tudi tedaj je to dülal z besedaini, po- leg vse strogostiirprijaiteljiskimi, in re- kla bi spastljivimd, tako da se nisem mogla jeziti nanj. Pogovori z njim — kako krasni in svatbeni tronutki! Srainovala sem se izpocettka govoriti z njim o knjigah, ki mi jih je prinašal, o knjigah, pri či- I tanju katerih sem vaisih do krvi za- rdevala. Aid Emil mi je pojasnil in do- kazal, da ni v njih nič slabega in da je mogoce tudi o stvareli, tikajocih se sjjolnih .stikov nioža in žene, pisatijn govoriti cisto in odkrito. Pripovedoval mi je o slueajih iz bol- nice, o strašnih nasledkih razlii'iiih spolnih bolezni, govorila sva o prosti- tuciji in njenih posledicah — skratka o stvareh, ])ri kalerih bi se bile mo- dre lmatrone našega mesta od strahu pagreznile v zomljo, če ne bi lnorda smatrale za boljše, da bi omedlele. Bili .so lo krasni trenutki, ali po ti- stem poJjubcu z Dolfmn jim je bil ko- nec. Bilo nii je tedaj siHlemnajst let in ker som se trudila, da bi bila v vsem odkritosivna kakor Emil, sem smatra- la za svojo dolžnost, povedati miu, da. sem se zaročila. Sedda sva skupaj na klopci zunaj za mestom pri stari, ča- stitLjivi cerkvici, katera je oživc4a sa- jiio v limj'u, ko se je trikra-t na teden obhajala v njej majniška pobožnost. — Rekla sem Emilu brez visakega uvoda, da govorim z njim iioslednjic, kei- si niisljm., da bi s svojinii stiki z njim, cetudi prijateljsjcimi, žalila Dol- fo, s kaiterim sem se aaročila. »Yi ste se z njim zai'ocili?« je iz- bruhnil Emil z obrazom, belim ko I platno, in njegove zenioe so popolno- ma zakrile sivino oei in zaiblesketale so kakor kapljice rose. »S takim na- pihnjencem in razuzdanceim — vi, či- sta duša? A kaj vaiši. starši, kaj vaš oče? Ni mogooe, da. ne bi vedeli, kar ve eelp mastoy da Dolfa zanemiarjia študije in dela dolgo^'e, ker razuzdano preživi cele noči v družbi žensk, ki so naprodaij. Vaš očJe ikot zdravnik1 ve najbolje, kake posledice lahtko ima ta- ko življenje pri niladem nuožu, kak dar prinese potem svoji ženi v zakon.« Zaistal je v meni dih. Da, vedela sem, da Dolfa ne živi tako, kakor bi niioral, vedela seim to od njegove sestre, s katero sem hodiia, in nisem bila pre- več sigurna, d'a-li bodo starši z ye- seljem sprejeli f)oroči|lo o moji zaroki, negknie niti na to, da je bil Dolfa šele v tretjem letu pravnih studi], Bilo mi je že tako dosti težko, da bo ravno on mioj mož. A kaj tisti poljubi? Kajti ostalo ni samio ]iri tiste.ni ediivem za kulisanui. Kadarkoli sem prisla na obisk k njegovi sestri. je napravil ta- ko, da sva ostaJa za trenutek saina v sobi. Ciui so se za Božko zaprla vrata, je priMopil k meni in mie je strastno poljubljai. Ako sem odiiuikuiUi ustni- ce,, sem dobivala poljubee na obraz, enkrat, ko sem imela izrezano krilo, celo na grlo. Nisem bila zniožna odpo- ' ra, kajti vedno se je znova adnekod pojavil tisti posebni, zgoci obciüek, ki mi je ohromoval ude — kako ne bi bil Dolfa moje nepokretnosti smatral za soglasje? Stran 6._____________________________________________________>NOVA DOB A«_____________________________________________________§tev. 72. Celjska posojilnica d. d. **tMW-, == v Celju == jsSÄSwfc Stanje glavnice in rezerv nad .. . . . . *. ma « . - in posojijne posle. — Kupuje Din 8,000.000'—. V ISIStni paillCB NarOdni OCm in prodaja devize in valute. W* Podružnicii Maribor, Šoštonj ~7&$ Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Fenkala Ltd. kakor tudi plofiče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricor E Leshoyseh, Gelje kngigarna in yeSefirgoiMiia s papinjem, pisahtimi in risalnimi predmeti. IP. n. občinstvu na znanje! Spea/aino izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobUenega moškega oeriI a po men in dunajskem kroju oriporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri la Celje, Zavodna št 37 {bivša Jungerjeva hiŠa) 52-46 Pomlsdaiisiie obleke in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenzih nudi na drobno in debelo tovarna pletenin ffllCfl HHIŽBMlt, Celje, 9 PoluSe 4- 35 Prevxem^i tudi podpletanjer.ogawlc. geliftB narod a trgoBina KAROL VANIC Prešernova ulica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novoiiti po najnižji ceni. 26 ttt jB 15 fl Švicarske ure, zlato, srebro, brillante, opxika, očala Največja deftavntca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, luvellr, öptlk CELJE, Glavnl Irg 4. *V^ fiMnmnn iz vsen rudnikov 'n n Klllflu naibo|iše vrste I iVIIEUjJ dobav]ja in do- — stavlja najcenejše Franfo Joif, CeSje, Aleksaudrova ul. 4 Mmk piočie sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, 1 Trnovo. 2 M. Joštov paromlin fflčtttotf — Celje Prodajalna Gosposka u!. 27 Na debelo 1 Na drobno ! Manufakturna trgovina A Gorenjak ''"•t"jl.kOa.,nfl Celjn, Gabarje (nasproti vojašnici kralja Aleksandra) se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. 3 Cene konkurenčne! 5s Gospodinje! uporabljajte za čiščenje: parketa, EinoEeja, ples- kanih tal, pohästva, sip iftd. eanto „ K 0 M E T", tekooi vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj~ boljša politura za tla. Čiščenje ž n]im je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinahali direktno pri Drag^ ^v'DARIC, 21 Celje, Javno skladišče. 46 Izposoditc »I električni aparai I Razstava „energija v gospodar- stuuu - Umetniška razstava Muzikalne slavnost! -- Športne slavnosti -- Jubilejni veiesejm Poljedelstuo na razstavi -- Raz- stava mesta v sliki Na tozadevna vprašanja daje izuestila Graški velesejm Graz, Landhausgasse 7 23. junija do 31. oktobra 19 2 8 Prvfl jutiri wnk zadruga v Celjn Q3 Cankarjeva ul. at. It CD Sr~* priporcča svoja izvt*sfna namiina ter> odbrana ^j l^\ «oHimentna VI H A vseh vrst v sodih in steklenicah 7m Agi po zmernih cenali. ^ß% \fl& Vzorci na razpolago ! mJk P. NOBČINSTVO, POZOR! T^OPT 4\ A^r^TlO za umivanje> kopanje, pomivanj-1, pranje, segre- JL v/1 mJ"'3 t \JLJ\J vanje sob itd., segreva onostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA itEšETKA vsebujoč veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne reSctke v vsak normalen štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segreva vodo takoj Ze pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljuje vse dosedanjezastareletoplovodne napravc.Stedljivpri premoguin času, ker odpade vsak) postransko kurjenje za segreyanje vode v kopalni peči, kotlu itd. Naprava je neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotole ter stanovanjske hišc. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo polivalnih in priporočilnih pisem.kiso na razpolago. Poslu- 2ite se enakih naprav, kijih dobavi in montira solidno strokovnjaško in poceni tvrdka BELAK & INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE l^J IT? PREŠERNOVA ULICA 3 POJASN1LA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO Deia), nabiraj in Popoliioma vamo Haložite denarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varCevati . , , , ... . , , , , ,, da stradal ne boS se ne branii stavbsni in kreditiu zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju , starosti i Obrestuje hranilne LSi 1| O! VeCjc stalnc vloge po dcgovoru najugodnejc. vlogc po XP \2 \o Jarastvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost Pri naloibl xneska do 5O Din «a <"obl nabSralnik na dom. fa ^^ ^^ "^W Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. Hajuečja zsloga In samoprodaja "^ najppiprasneiših >y cene znatno zniianei -pa PUCH ICOl6S ln ko1"""mke i»WAFFENRADc< '^ ^~ ^BP^M *^^^*^" Vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno 12 mesecev garancija. Cena od 1600 Din nnprej. zavoro. Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila Ammtrmg^wmr% «% ¦¦ «% ¦ M* **** ^i''1 i^delkov strokovnjaško. hitro, dobro in ceno. . NEGER, CeBje, Gosposka ufuca 32. HajYečja peparacij8k, Man,Ba. 2 Vsi stroji so za J ¦ vezenje pripravni. ¦ i P 0 U K v vezenju ! ¦ ZASTONJ. ] Tiska in izxiaja Zvezna tUkarna. — Odgovorai zä iadaja/teij&i tiekamo Ln redakcija 'Milan Cetina 0 Cdjft.