/i
:\
Ameriška Domovina
AFRICAN IN SPIRIT ŽFOR€l®N IN UmUAQ* ON1Y
NO. 147
Zope! razgovori o vojskovanju v Jemenu
Po posredovanju Kuvajta bo prišlo do novih razgovorov o končanju vojne v Jeme nu.
KUVAJT. — Kralj Fejsal iz Savdske Arabije in egiptovski Naser sta pristala na razgovore c mirovnem predlogu v Jemenu, ki ga je nedavno stavil Kuvajt. Kuvajtski zunanji minister je bil pretekli teden na obisku v Kairu in Bejrutu. Kuvajt je mala državica ob Perzijskem zalivu v pogledu ozemlja in prebivalstva, je pa izredno bogata na olju. O njej pravijo, da vsa “plava na olju”, njene zaloge v zemlji cenijo na največje na vsem Srednjem vzhodu.
Kuvajski vladar daje velika posojila, pa tudi neposredno darove arabskim državam, med drugim tudi Egiptu. Ta je zato do neke mere vezan na ohranitev njegove dobre volje. Savdski kralj Fejsal je v tem pogledu neodvisen, ker je Savdija sama-med velikimi producenti olja na svetu in dobiva od tega vsako leto na stotine milijonov.
Egiptski Naser podpira v Jemenu republikansko stran z o-koli 60,000 egiptovskimi vojaki, letalstvom in težkim orožjem, savdski kralj pa podpira 1. 1962 odstavljenega jemenskega imama (kralja) Al Badra. Temu je uspelo pridobiti močno oporo med. vodniki plemen in bi mu nemara uspelo zlomiti republikanski režim, kakor hitro bi Naser 'umaknil egiptovske čete iz Jemena. Ta bi moral to že storiti po zadnjem sporazumu s Fejsalom pred dvemi leti, pa tega ni storil, je celo grozil, da bo napadel samo Savdsko Arabijo.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 3, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Iz slov. naselbin
LORAIN, O. — V sredo zjutraj, 27. julija, je umrl 78 let stari rojak Frank Dugar, rojen v Ročinju v Jugoslaviji, ki je živel v Elyriji od leta 1939, ko se je preselil tja iz Clevelanda. Pokojni je bil član SNPJ, Kluba upokojencev in drugih organizacij. Zapustil je ženo Helen, hčer Mrs. Edward Motta, 4 vnuke in brata Stevana (v Jugoslaviji). Pokopali so' ga na Ridge Hill Memorial Park pokopališču.
Med črnci veliko več avtomobilskih nesreč
CHICAGO, 111. — Posebna študija je dognala, da je bilo v preteklih letih povprečno med belimi moškimi v starosti 45 do 54 let 37.4 na 100,000 prebivalstva mrtvih v avtomobilskih nesrečah, pri črnih pa v istih letih kar 64 na 100,000 prebivalstva. Tudi vzeto na splošno ne oziraje se na starost je med barvnimi povprečje avtomobilskih nesreč Veliko večje kot med belci.
Trdijo, da je eden glavnih vzrokov v tem, ker imajo nebeli fta splošno starejše in slabše avtomobile.
Zanimivo je, da je povprečno število smrtnih nesreč med izpod 25 let starimi avtomobilisti, večje med belci kot med nebelci.
Sovjetska zveza št. 3 sovražnik rdeče Kine?
CLEVELAND, O. — Po pisanju časopisa U. S. Report, naj bi komunistični Kitajci v Singa-P°rju v južni Aziji izjavljali, da rdeča Kitajska ne more v vojno v Vietnamu, ker bi morala v tem slučaju zelo oslabiti svoje Vojaške sile na meji Sovjetske zveze. Tega ne misli storiti, ker smatra Sovjetsko zvezo za svo-iega sovražnika št. 1.
Vremenski
prerok
pravi:
Sončno in prijetno. Najvišje nperatura 75. Ponoči 55.
Britanski koMjalm irad fe bi! pokopan
LONDON, Ang. — Angleška vlada je 1. avgusta kar na tihem pokopala svoj kolonijalni urad, ki je stoletja spadal med najmogočnejše angleške državne urade. Saj je odločal o usodi pol bilijona ljudi in se njegova oblast, slava in moč ni dosti spreminjala prav do začetka prve svetovne vojne. V njegovo pristojnost je namreč spadala uprava ali vsaj imperij alna kontrola nad u-pravo vseh angleških kolonij.
1. avgusta je pa urad umrl. njegove posle bo prevzel le majhen oddelek ministrstva “za stike s Skupnostjo”. Ne bo pa imel dosti posla. Od angleškega kolo-nijalnega imperija so namreč o-stali le še drobci. Najvažnejša med njimi sta Hong Kong in Gibraltar, vse drugo so drobnarije, ki ima Anglija z njimi le sitnosti. Tri male kolonije bodo še letos postale neodvisne, tri jim bodo sledile prihodnje leto, šest malih otokov v Karibskem morju pa ne ve, kaj naj napravijo.
Kot spomin na nekdanjo slavo in veljavo bo pa začasno ostal v vladi še kolonijalni minister, seveda brez uradov, kot živ simbol dobe, ki je za Anglijo minula za vekomaj.	;	f/’§j!
Preosnova japonske vlade znak novih volitev?
TOKIO, Jap. — Včeraj je cesar Hirohito zaprisegel preosno-vano vlado Eisaku Sata. Glavni ministri so ostali na svojih mestih, ostale pa je predsednik vlade Sato spretno razdelil med pripadnike različnih skupin v vladni stranki. To naj bi okrepilo njegov položaj v stranki, pa tudi stranko samo.
Argentinska diktatura pritiska na univerze
Omejila jim jte v Latinski A-meriki tako cenjeno akademsko svobodo, da bi na njih preprečila “širjenje komunizma”.
CLEVELAND, O. — Niso nam popolnoma jasni nagibi, ki so pripravili argentinsko vojaško diktaturo do tega, da se je začela znašati nad univerzitetnimi profesorji in dijaki. Da ni univerze na svetu, ki bi večina njenih profesorjev in dijakov simpatizirala z domačimi diktaturami, to bi argentinski generali že lahko vedeli. Če nikamor drugam, naj bi pogledali kar v Španijo. S svojim nastopom proti univerzam je argentinska diktatura razočarala celo tiste, ki so jo skušali razumeti. Razočarani so tem bolj, ker so videli v generalu Onganiji zmernega in razgledanega politika, ki ne bo dovolil svojim sodelavcem, da iščejo sovražnike tam, kjer jih ni veliko.
Nastop proti univerzam bo seveda odbil od diktature vse argentinske intelektualce, ti pa imajo po svetu dosti prijateljev. Tega režim očitno ni vpošteval. Da so do režima zelo nezaupljivi, da ne rabimo hujšega izraza, tudi vidni Peronovi pristaši, četudi se nekateri na zunaj delajo drugače, se tudi da le težko zanikati.
Boj sedanjega režibia z univerzami bo samo otežkočil delo njegove javne uprave, ki že samo po sebi ni lahko. Pri tem je pa nerešenih gospodarskih in so-cijalnih problemov v Argentini na kupe. Kako naj jih režim obvlada, ako se bo sprl z vsakim kritikom njegovega dela? Nasprotniki režima trdijo že sedaj, da si je režim že začel kopati jamo, ki bo padel vanjo. Kdo ve, ali nimajo prav?
Slabitev zavezništev v Evropi glavna napaka
WASHINGTON, D.C. — Nekateri republikanski vodniki trdijo, da je glavna
Pel ležkih zbžisiov se dogodi vsako mmh
WASHINGTON, D.C. — Vsako uro en umor ... vsakih 23 minut eno posilstvo, vlom vsakih 27 sekund, tatvina avtomobila vsako minuto ... Povprečno pride na vsako minuto 5 težkih, resnih zločinov v naši deželi! Po podatkih FBI, od koder so vzete te številke, število zločinov še vedno raste, raste veliko hitrej še, kot raste število prebivalstva.
V preteklem letu je število zločinov porastlo za 6%, v zadnjih 5 letih skupno kar za 46% ali šestkrat več kot število prebivalstva.
. V zadnjih letih narašča število zločinov najhitrejše na Zahodu in na Severovzhodu. Največ zločinov v velikih mestih je v Los Angelesu, najmanj v Buffalo in v Milwaukee]u. Najhitrejše se dviga število zločinov v predmestjih velemest, najpočasnejše na podeželju. Število zločinov na splošno raste posebno med mladino. Hitrejše naraščajo zločini proti tuji lastnini kot zločini nasilij.
Lani je bilo prijavljene za nad bilijon dolarjev ukradene imo-vine, 5,600 ljudi je bilo umorjenih, 34,700 pa napadenih s strelnim orožjem.
Mao najboljši plavalec na svetu
Združenih držav v mednarodni Politični opazovalci trdijo, da j politiki v letošnjem letu dopu-kaže preosnova vlade na pripra-\ stitev razpada obrambne zveze v ve za nove splošne parlamentar-I Evropi. Vojna v Vietnamu pride ne volitve.	* daleč za tem.
CLEVELAND, O. — Sedem sto milijonov Kitajcev je moralo biti kar srečnih, kq.so videli fotografije, kako imenitno plava tovariš Mao v reki Jangce. Še bolj jih je razveselila uradna no-nica, da je v 65 minutah preplaval 9 milj.
Republikanski senator Griffin iz Michigana je hitro izračunal, da bi bil moral Mao preplavati vsakih 100 jardov v 24.6 sekundah. Najboljši plavalec na svetu je pa do sedaj rabil za to daljavo 45.6 sekund. Mao je torej potolkel svetovni rekord skoraj za 100%!
V svobodnem svetu jih ni veliko, ki bi verjeli v novi rekord tovariša Mao. Ni pa tako na Kitajskem. Tam stavlja propaganda uspeh tovariša Mao-ja kot svetel vzgled, kaj se da doseči, če kdo tako misli kot Mao. Tako napaka I je Mao postavil nov cilj kitajski rdeči ideologiji.
-------o------
V	VIETNAMU SE RAZPLETA BOJ V OSREDNJEM VIŠAVJU
V	Osrednjem višavju je prišlo včeraj do ostrih spopadov med rdečimi in enotami ameriške 25. pehotne divizije. Bojevanje se je razširilo in vanj so posegle danes že tudi enote 1. ameriške konjeniške divizije. — Ameriška letala so bombardirala zaloge olja in njegovih izdelkov na področju Hajfonga.
SAIGON, J. Viet. — Včeraj je prišlo do novih spopadov med rdečimi in enotami 25. ameriške pehotne divizije v Osrednjem višavju vzhodno od Pleiku na ozemlju le kakih 10 milj od meje Kambodže. Boji so se razširili v taki meri, da so posegle vanje danes tudi enote 1. ameriške konjeniške divizije. V današnjih spopadih so rdeči pustili na bojišču 1 f mrtvih, med tem ko ameriške čete niso imele izgub. Včeraj so bile ameriške izgube “lahke”. Boji se vrše dejansko na področju, kjer je prišlo lansko jesen do najbolj krvavih bojev in hudih ameriških izgub v dolini Ya Drang, na vznožju gore Chu Pong in okoli posebnega vojaškega
oporišča Plei Me.	-----------......... -
mesto ali pristanišče samo. Ne pove tudi nič o letalskem napadu na železarne pri Thai Nguyenu.
— Okoli 40% stroškov za o-bratovanje traktorja predstavlja uporaba goriva.
Rdeči morajo imeti v Osrednjem višavju v bližini kambo-ške in laoške meje zbrane močne vojaške oddelke. Njihova moč obsega brez dvoma več polkov sodeč po tem, kako so v včerajšnjih in današnjih bojih nastopali. V včerajšnje boje so bili zapleteni vsaj trije rdeči bataljoni, na ameriški pa so posegla v boj letala in celo težko topništvo. Ni izključeno, da. pride na tem področju, ki velja za zbirališče rdečih vojaških oddelkov za napade v Južni Vietnam, do obsežnih bojev. Ameriško vojaško poveljstvo s tako možnostjo računa,,in ima na tem področju in v njegovi neposredni bližini zbrane enote 25\ pehotne in 1. konjeniške divizije.
Letalski napad na zaloge olja pri Hajfongu
Ameriška letala so včeraj tretjič napadla petrolejske tanke in zaloge ter skladišča petrolejskih izdelkov na robu pristaniškega mesta Hajfong. Ta so komaj dve milji od središča mesta. Hanoisko1 poročilo trdi, da so ameriška letala brezobzirno bombardirala poleg tovarn tudi stanovanjske predele. Po istem poročilu naj bi bila ameriška letala napadla tudi železarne in jeklarne pri Thai Nguyen, najvažnejše industrijsko podjetje Severnega Vietnama. Sestreljenih naj bi bilo skupno 6 ameriških letal.
Ameriško vojaško poročilo ne omenja nobenih letalskih izgub, poudarja, da so bili zadeti le vojaški cilji pri Hajfongu ne
Moskva vežba vietnamske obmejne straže
MOSKVA, ZSSR. — V Moskvo ' sta se vrnila dva ruska strokovnjaka za organizacijo obmejne policijske službe, ki jih je Kremlj poslal v Severni Vietnam, da postavita na noge ob-
Iz Clevelanda in okolice
V bolnici—
Mrs. Agnes Obolnar z 902 E. 144 St. je v Euclid Glenville bolnici, soba št. 520. Obiski so dovoljeni.
Razprodaja—
V Brofman's Depart ment Store na St. Clair Avenue je razprodaja moškega in ženskega osebnega perila in raznega drugega blaga. Več v oglasu!
Naročilo naj ostane doma—
Kong. M. A. Feighan je pozval obrambno tajništvo, naj odda naročilo za gradnjo dveh vojnih ladij American Ship Building Company v Lorainu, ki je bila najcenejši ameriški ponudnik za gradnjo dveh ladij namesto britanski ladjedelnici, ki je bila od te v ponudbi za 3.5 milijona nižja. Kongresnik je poudaril, da mora gledati vlada na krepitev lastnega gospodarstva in podpirati domačq ladjedelnice, ne pa da daje naročila za narodno obrambo tujim. Dopolnilo—
Iz seznama imen darovalcev, ki so se spomnili Slovenske šole pri Sv. Vidu z denarnim darom. je pomotoma izpadlo ime ge. Pepce Kuhar. Odbor se ji za dar najlepše zahvaljuje.
Slov. športni klub poroča—
Pri tekmovanju v “putt-putt”
mejno službo med Severnim in Južnim Vietnamom. Posel sta o-;26. julija in 2. avgusta sta dobila pravila in dobila pohvalo od pokal za prvo mesto pri fantih vietnamske in moskovske vlade. Milan Rihtar, pri dekletih pa. Nista pa seveda dobila nobene Kati Sršen, pohvale od kitajske vlade, kajti	______o______
kitajskim tovarišem gotovo ni bilo ljubo, da bo sedaj ob njihovi meji proti Vietnamu organizirana obmejna služba tako kot ob rusko-kitajski meji.
Seveda so se v pohvalah skrbna ogibali vsakemu namigava-nju na vietnamsko-kitajsko mejo. So samo rekli, da od sedaj neprej ne bo mogla iz Južnega Vietnama hoditi na sever razna “špijonska drhal”, ki jo bo vzgojil svobodni svet.
Zanimivi podatki o verskih skupnostih v Jugoslaviji
je torej ugodnejše kot pred voj
CLEVELAND, O. — Iz krogov, ki niso daleč od verske komisije v Beogradu, prihajajo sledeči zanimivi podatki o stanju verskih skupnosti v Jugoslaviji:
Vse verske skupnosti imajo v Jugoslaviji okoli 14,000 cerkev, samostanov, džamij in podobnih verskih zgradb. Katoliška cerkev jih ima 6,936, pravoslavna 4,154, muslimanska 2,180 in ostale veroizpovedi 778. Kot se vidi, imajo jugoslovanski katoliki največ cerkev in samostanov, čeprav so po številu na drugem mestu. Poleg tega imajo verske skupnosti še okoli 3,000 “verskih zgradb”, dalje uradne hiše za škofe, redove itd.
Verske skupnosti imajo dalje 53 visokih, srednjih in nižjih šol, ki jih obiskuje okoli 4,000 šolarjev in dijakov ter semeniščni-kov. Tu je zopet Katoliška cerkev najmočnejša. Ima 46 šol za 3,277 “učencev”. Srba pravoslav-
na cerkev ima samo 5 šol z 496 učenci, muslimani imajo samo 2 z 280 učenci, protestantje pa tudi dve z 50 učenci. Vse te številke se nanašajo na lansko leto.
Katoliška cerkev ima sicer nekaj manj zavodov, zato pa 450 u-čencev in dijakov več kot pred vojno. Zato ima tudi nekaj zavodov, ki pripravljajo misijonarje za Azijo in Afriko. Vse verske skupnosti imajo po cenitvi okoli
8,000	cerkvenih funkcijonarjev, duhovnikov in redovnikov”. Niso pa vštete katoliške in pravoslavne redovnice, pa tudi ne tisti laiki, ki sodelujejo pri organizaciji verskega življenja. Katoliška cerkev je dobila lani okoli 150 novomašnikov, torej odstotno več kot na primer v Avstriji ali Zahodni Nemčiji. Vse to o-mogoča katoliškim škofom, da u-stanavljajo nove župnije v naseljih, ki so po vojni nastala ali pa imajo več prebivalcev. Računajo, da pride danes en duhovnik na 1,700 vernikov, razmerje
no.
Skoraj vse verske skupnosti imajo svoje časopise. Lani je bilo v tem okviru razpečano
13.500.000	izvodov. Samo na Katoliško cerkev odpade okoli 11 milijonov izvodov. Močan je tudi uvoz verske literature. Pravoslavna in protestantovske cerkve so na primer lani importira-le iz Anglije preko londonskega Biblijskega društva 350,000 izvodov Sv. Pisma. Katoliška cerkev je dobila 1. 1962 iz Vatikana
10.000	izvodov “Missale”, 1. 1964
60.000	izvodov liturgičnih knjig, lani pa okoli 270,000 izvodov.
Oživela so tudi semenišča. Na bogoslovno fakulteto v Ljubljani se je na primer vpisalo leta 1946 le 8 bogoslovcev, lani pa že 53. Podobno je stanje v pravoslavnih semeniščih v Prizrenu in Beogradu, tam se je število kandidatov v zadnjih treh letih podvojilo.
Ne vemo, koliko so te številke zanesljive. Bo pa nekaj resnice na njih. Ako bi bile za propagando, bi jih verske skupine hitro postavile na laž.
Številke odkrivajo nepričakovano dejstvo, da je Katoliška cerkev prebolela 20-letno povojno vihro v Jugoslaviji bolje kot ostale veroizpovedi. Morda je bil tudi to razlog, zakaj je komunistični režim stopil v stik z Vatikanom v obliki znanega protokola. Na drugi strani je pa Protokol odprl Titu vrata v Vati-dan. Zaprta vrata so mu šla zelo na živce, saj radi njih ni mogel na uraden obisk k italijanski vladi, akoravno nosi povabilo že leta v svojem žepu. Tako bo lahko sedaj šel v Rim kot gost italijanske vlade, v Vatikan pa vsaj kot odličen obiskovalec, ako mu diplomacija ne bo v ta namen dala kakega drugega naslova. Na to je večina komentarjev sploh pozabila.
Združeni narodi se širijo v — Ženevi
ŽENEVA, Šv. — Združeni narodi so podedovali po bivšem Društvu narodov vse premoženje, med drugim tudi veliko palačo v Ženevi. Tam je sedaj nastanjen ZN Mednarodni delavski urad in vse polno ZN komisij in odborov.' Vsa poslopja so zato zatrpana s pisarnami in sejnimi prostori, velikimi in manjšimi. Pa še vse skupaj ne zadostuje.
Organi ZN so na primer imeli I. 1965 2,375 sej, sestankov, konferenc, občnih zborov, skupščin itd., lani jih je bilo že 4,025. ZN administracija je zato sklenila, da dozida palači še novo stavbo, ki bo v glavnem namenjena zborovanjem. Proračun bo znašal o-koli $12.5 milijonov. Dozidek bo gotov šele 1. 1970. Seveda bo pa generalna skupščina morala še preje odobriti proračun za to investicijo.
Drugo leto neizogibno
WASHINGTON, D. C. — V Beli hiši privatno priznavajo, da je predsednik storil napak, ko ni spomladi predložil Kongresu zvišanje davkov. Tedaj bi zvišanje za 5 bilijonov doseglo to, kar bo prihodnje leto zvišanje za 10 bilijonov.
Sedaj priznavajo svetovalci v Beli hiši, da bo zvišanje davkov prihodnje leto neizbežno, razen če bi se na kak nepričakovan način končala vojna v Vietnamu, na kar pa nihče ne računa.
— Pakistan milj površine.
ima 350,000 kv.
Kmalu bomo imeli male atomske baterije
NEW YORK, N.Y. — Strokovnjaki šestih držav so se zbrali na seji Mednarodne agencije za atomsko elektriko. Seja je bila na Dunaju in postala povod zfi velik optimizem med navzočimi. Po seji so namreč rekli, da bomo kmalu imeli male ročne a-tomske baterije, ki pa bodo tako močne, da bodo lahko “gonile” minijaturne agregate.
Zadnje vesti
AUSTIN, Tex. — Univerzitetni zdravnik za duševne bolezni v Austinu dr. M. Heatly je dejal, da je bil Charles J. Whitman pri njemu v preteklem marcu in da mu je dejal, da se brez pravega vzroka včasih tako razjezi, da ga prime, da bi “se povzpel na univerzitetni stolp in streljal na ljudi”. Zdravnik pravi, da to ni jemal prehudo in da po njegovem Whitman ni bil duševno bolan, četudi je imel v tem pogledu razne težave. Pa prvem obisku sta se domenila, da bo prišel ponovno k zdravniku, pa ga ni bilo več.
DETROIT, Mich. — Pri včerajšnjih primarnih volitvah za
demokratskega senatorja je. zmagal bivši guverner M. Williams nad demokratskim županom Detroita J. Cavanag-hom. Jeseni se bo pomeril z republikancem sen. R. Grif-finom.
WASHINGTON, D.C. - Senat je včeraj razpravljal o zakonskem predlogu za končanje letalskega štrajka, pa o njem še ni glasoval. Senat bi rad odrinil odgovornost na predsednika, ta pa bi jo raiše pustil Kongresu.	t


6117 St. Clair Ave. — HKnderion 1-0623 — Cleveland, Ohio 44103
-rrir
National and International Circulation
Published d?ily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.‘50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCKIpTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$15,08 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 147 Wed., Aug. 3, 1966
Strah pred draginjo
Kot je pot predsednika Johnsona praktična, je pa nevarna. Sredi poletja se naša javnost ne bo dosti brigala za primanjkljaje v federalnem proračunu. Ne bo torej podprla druge predsednikove alternative: zviševanja davkov. Johnson se bo torej težko spustil v boj proti Kongresu par mesecev pred volitvami. Kako naj zahteva od njega nove davke, ako se dežela že itak razburja radi vojne v Vietnamu in zaradi draginje.
Vidi torej pred seboj nevarnost, da bo boj proti draginji ostal le pri besedah. To pa pomeni nov val draginje, ki 50 hujši od sedanjega. Veseli bomo, ako se motimo. Dosedanja skušnja pa govori, da se ne bomo.
Vse"'pa še ni zgubljeno. Volitve bodo minule, v 6 mesecih bo predsednik poslal na Kapitol nov proračun za leto 966-1967. Takrat lahko zahteva nove davke. Lahko bodo 3a tudi izdatki za vojno v Vietnamu tako narastli, da bo moral Johnson že preje zahtevati nove vojne kredite. Tudi to priliko lahko porabi za zahtevo po novih davkih. Naj Johnson izbere to ali kako drugo pot, draginjo bo moral cmalu zaustaviti, kajti drugače mu bo ušla iz rok. Takrat se bo moral boriti proti trem finančnim nadlogam: financiranju vojne v Vietnamu, draginji in primanjkljaju v proračunu. To bo pa tudi zanj pri vsej njegovi politični spretnosti pretrd oreh. Med tem se bodo pa približevale predsedniške volitve v 1. 1968, ki bodo odločile njegovo politično bodočnost. Bog ve, kakšna bo, ako se ne bo pravočasno spoprijel z inflacijo in njenimi posledicami.
Ko so senatorji in kongresniki šii začetkom julija med volivce, so prišli nazaj pod vtisom, da se volivci bojijo dveh stvari: draginje in vojske v Vietnamu. Katere se bojijo bolj, vojne ali draginje? Večina je rekla, da jih bolj skrbi draginja kot vojskovanje v Vietnamu. Je to tudi razumljivo.'Na vojskovanju v Vietnamu so interesirani osebno tisti, ki morajo iti tja na vojaško službo, njihove družine, njihovi prijatelji, sorodniki in znanci. Vsi drugi čutijo vojno samo posredno. Seveda s tem ni rečeno, da so brezbrižni do nje. Ne vedo namreč z nami vred, kaj vse se še lahko rodi iz vietnamske vojne.
Cisto drugačen je strah pred draginjo. Draginja je dejstvo, ki ga nihče ne more zanikati. Proti njej se lahko borijo samo tisti, ki lahko dvigajo svoje prejemke, to so podjetniki, delavci in uradniki, pa še svobodni poklici. Teh je v naši deželi več kot dve tretjini. Ostanek — slaba tretjina
__ima pa stalne dohodke, navadno zelo pičle, ki jih ne
more dvigati. Ti seveda mislijo noč in dan samo na to, kako se jim draži življenje in kako morajo na tihem zniževati svoj življenski standard, da morajo vezati konce s konci Ti so seveda v glavnem tudi volivci, ki svoje težave in svojo jezo lahko stresejo v političnem pogledu samo na dan volitev.
Je pa še druga razlika med draginjo in vietnamsko vojno. Na vietnamsko vojno ne more naša dežela dosti vplivati. svojo besedo imajo tudi vietnamski komunisti, ki s kitajskimi vred špekulirajo, da se bo Amerika vojskovanja naveličala. Treba je samo potrpežljivo čakati, da bo ameriška odpornost vkljub vsej ameriški moči in vsemu ameriškemu bogastvu začela ponehavati. Druga je pa stvar z draginjo. Ta se da zavreti, ker so znani njeni vzroki. Ker so znani vzroki, sc znana tudi sredstva za boj proti draginji. Glavna sredstva za boj proti draginji ima pa v svojih rokah federacija.
Ravno tu se pa začenja tragedija. Odločilne sile v federaciji so politiki. Njim so sredstva za boj proti draginji znana, nimajo pa poguma, da bi jih rabili, kajti vsa ta sredstva pomenijo obenem tudi žrtve za vse in vsakega. To ve tudi predsednik Jphnson, zato se iz političnih razlogov otepa boja proti draginji. Misli, da bo večino nezadovoljnežev potolažil s tem, da jim bo njegova administracija skušala povišati dohodke. Zato se ne upira povišanju dohodkov uradnikom in delavcem, trdi samo, da povišanja ne smejo biti večja od dražjega življenja.
Ta filozofija je praktična, toda obnese se samo do go^ tove meje. Ni namreč nobene poti, ki bi vsem sproti zviše: vala prejemke tako daleč, da ne bi trpeli od stalno naraščajoče draginje. To mejo smo pa sedaj, kot se^zdi dosegih Cene rastejo tako hitro, da jih tudi večja zviševanja plač in mezd ne dohitevajo. Tako so začeli sedaj tarnati tudi tisti, ki se jim dohodki zvišujejo, in ne samo revni sloji, ki živijo od stalnih dohodkov.
Vse to je imel predsednik Johnson pred očmi, ko je pretekle dni poklical k sebi vse tiste senatorje in kongresnike, ki odločajo, koliko izdatkov naj ima federalni proračun.'Izdatki so načelno že omejeni s pooblastilnim zakonom. Presegajo dohodke le za par bilijonov dolarjev. To je primanjkljaj, ki bi se dal še nekako zagovarjati, čeprav ne ravno v prepričljivi obliki.
Kongres se pa na vse to ne ozira. Je začel potom naka-zilnih zakonov zviševati izdatke, ne da bi pri tem pomislil da vsako zviševanje pomeni večji primanjkljaj. Ako Kongres zvišal izdatke za dobrih $5 bilijonov, kot bi to rac storit, potem bo primanjkljaj narastel na vsoto $6 bilijonov. To pa še ni vse; lahko narastejo tudi stroški za vojskovanje v Vietnamu in primanjkljaj lahko zraste na znesek, ki bi presegal $10 bilijonov, morda tudi $15 bilijonov, ki zanj ni v proračunu predvidenega nobenega kritja. Zato bi tak primanjkljaj pomenil pravo inflacijo, ki nam ni čisto nič potrebna, kajti dežela se veseli take gospodarske konjunkture, ki je že dolgo ni imela.
Johnson misli, da bi se primanjkljaj dal omejiti z zmanjšanjem stroškov. Kongres pa na to ne misli, kajti stroške zvišuje in ne zmanjšuje. To bo rodilo nov val draginje. Draginjo bi lahko umetno zadržali s tem, da bi vlada prepovedala večje plače in mezde, večje dobičke, višje cene. Tega pa Johnson noče napraviti. Ostane torej le še eno sredstvo: pokriti primanjkljaj z novimi posojili, to je pa inflacija. Ali pa zvišati davke. Johnson ni povedal, na kaj misli, ali na kritje primanjkljaja z novimi posojili ali na večje davke.
Najbrže je namenoma pustil odprto vprašanje kritja primanjkljaja, da vidi, kako bo dežela reagirala na njegova izvajanja. Po tej poti je Johnson hodil že parkrat; kadar je začutil, da se dežela ne boji primanjkljaja, ni več sprožil vprašanja o novih davkih.
uii::'?mmmuummiuiuuiuiuiiuiiiuimuiiumuummiiimmtuiiHimmimiBuuuimm]uiiiuiiounminainuuuui!ima
Pennsy 1 vanski prepihi
(Poroča Majk)
HuiimmiiimnmmmmmiiimnmiiniinmmimninnniHiiiuRimimiimiiMiimnimnmiiniiminimniHiiuniiimmmmi
Pittsburgh, Pa. — Skozi vso rad “gospoda” predstavlja in
pomlad smo imeli letos hladno vreme. A koncem junija pa je nas “pošlatala” taka vročina, da smo po našem Butlerju kar zijali. Brate Mate gori na našem hribu nad Butlerjem, ki ima par kokoši in petelina, mi je tudi pravil, da so kure in petelin z odprtimi kljuni hodili v ograjenem vrtu. Tako je, vsaka sezona pride ob svojem času in tako smo zdaj v poletju in vozimo skozi njegove tople dneve.
DELEGATI DRUŠTEV A. S. K. JEDNOTE se pripravljajo na konvencijo, ki se bo vršila v avgustu v Clevelandu, Ohio. Mi stari še vedno pravimo tej naši pijonirski jednoti “Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota”. Na kratko pa “Kranjska Jednota”. Tako smo navajeni, pa amen — kdo naj nam zameri za to?
Ej, pred 40 in 50 leti smo imeli par konvencij te jednote in drugih tu v našem Pittsburghu. V Slovenskem domu na 57. cesti je bilo dosti življenja. Mladi smo bili in pokoncu hodili. Naši voditelji, znane belokranjske korenine, kot dolgoletni bivši predsednik KSKJ Mravinec, za njim Pavlakoviči, vedno veseli Balkovec, Trampuš, Weselich in cela vrsta drugih. Delali smo in glasni smo bili, da je nas cula Amerika in svet. Sinovi in hčere imenovanih pijonirjev delajo krepko naprej za društva in jed-uoto, za kar jim vsa čast in priznanje. KSKJ je naredila mnogo dobrega za naš narod, naj potomci našega rodu tega ne pozabijo in naj krepko delujejo za njo, da bo rastla naprej v ponos in čast našega rodu- Živela naša ASKJ!
* RAZNIH POLITIČNIH IN DRUGIH SITNOSTI, tudi po naši Penni nikoli ne zmanjka. Spomladi so nekaj časa stavkali premogarji mehkega premoga. Tu in drugod so bile kratke stavke tudi med stavbinskimi delavci. Stavke zdaj ne trajajo tako dolgo kakor so nekoč. Zdaj tudi državne in zvezne oblasti posežejo vmes in se zadeve poravnajo. Stavkarji malo popuste, korporacije malo primaknejo in
“špila”, so znali povedati naši belokranjski očanci, ki so jih gulili stoletja germanski, romanski in mohamedanski roparji, ki so hodili ropat po naši zemlji. Če kdo, jaz tega nisem in ne morem pozabiti. Zato tudi nimam za take prijatelje slovanskih narodov dosti ljubezni. Krivice jim ne želim, hvaležnosti od nas pa niso vredni! Glede tega in mnogo drugega služi v najboljše pojasnilo izjava našega velikega slovenskega pisatelja pok. F. S. Finžgarja, ko ga je nekdo ob neki priliki vprašal, zakaj vse tako, zakaj taki socialni in drugi preobrati, pa je Finžgar pošteno odgovoril: “V gotovih preobratih Bog vreže palico v takem grmu, da pristoja na vsak konec človeškega telesa...” — Za mene je to dobro pojasnilo in tako nekako življenje tudi poteka. Vsaka stvar dobi enkrat svoje plačilo.
Vrnimo se k našim tukajšnjim političnim problemom. Zgodaj spomladi je naš guverner Scranton izjavil, da naj ne računajo nanj, da bo on kak predsedniški kandidat leta 1968. Do volitev leta 1968 je še daleč. Izjave se pa tudi hitro pozabijo. Če politični vrtovi dobro obrode in je v njih dosti dobre “politične solate”, v takih slučajih tudi poli-tikarji hitro spremene svoja stališča in pozabijo, kaj govore zjutraj in kaj naj govore zvečer. Politika tako diktira in ta je velika n e u s m iljena diktatorica. Mnogi drugi so mnenja, da Scranton zna pozabiti na to izjavo o prihodnjih predsedniških volitvah. Samo eno mu priporočajo: bolj zgodaj naj pride v javnost, ne pa šele 10 minut pred časom, ko se volišča odpro. V zadnjih volitvah se je nekje zakasnil. Drugače pa je Scranton kar fejst fant.
* POGLEDI NA DRUGE POLITIČNE ZADEVE PO SVETU. — Organizacija ameriških držav (OAS) kakor jo imenujejo s kraticami v ameriškem tisku, je glasovala. Da naj se vmešavanje OAS, ali katerekoli države, pripadajoče v to skupnost, jenja in
bane prav, ko je nekoč zapisal pred kakimi 40 leti, ko so zlasti v Mehiki razni revolucijonarji rogovilili ob vsakem mlaju. Poudaril je:
“Najbolj nezanesljivo je govoriti o miru v naših južnoameriških državah. Imej o tem kdo najboljše misli in upanja, drugo jutro se zbudiš in prvo je, kar vidiš v tisku: Revolucija v Mehiki ali kje v njenih sosednih državah.”
Dobro je povedal. Zadnjih 25 let je v Mehiki bolje. Precej se je umirilo vse. Poročilo, ki sem ga čital pred kratkim, pove, da je v Mehiki okrog 90% katoličanov. Ostalo brez označbe ali progresivni socialisti. Pred 40 leti so hudo rogovilili in preganjali katoliške uštariove, posebno redove.
Zdaj po 40 letih skušajo ublažiti in modificirati tiste stroge protikatoliške odredbe, ki so jih tedaj uveljavili po samovolji progresivnih socialistov. Mnogo je znanega, mnogo ne. Prav zdaj so prizadevanja, da se tiste katoličanom nič kaj koristne, pač pa krivične odredbe prekliče in u-makne. Med glavnimi je bila n veljavljena odločba, da se n« sme dovoliti voditi razne šole, da bi j'ih vodile katoliške redovnice ali redovniki. To odredbo se zdaj skuša preklicati in umakniti. Progresivnim liberalnim in socialističnim krogom to seveda ni po volji. A radi ugleda v zunanjem svetu zgleda, da bodo, če že ne popolnoma to odredbo odpoklicali in umaknili, vsaj omilili. Tako pri naših sosedih na jugu.
V slabem položaju in razmerah je tudi mala republika Haiti, ki je soseda na Dominikanskem otoku z Dominikansko republiko. Gospodarske razmere zanič Tam povprečno delavci zasluži jo’ — poslušajte! — letno komaj 70 ameriških dolarjev. To vam pokaže in pove, na kako visoki stopnji je njihovo življenje. Za predsednika imajo vase zaprtega Duvalierja, katerega so izvolili do smrti. On, kakor poročajo, pa je pravi diktator in še precej neusmiljen diktator. Kdor ni njim, temu priskrbi “vozni 11 stek” tja čez meje življenja. Ko so ga o tem vpraševali ameriški poročevalci, zakaj tako vlada, je odgovoril: Za tiste, ki ne sogM
posluje se naprej. Seveda vsakajnaJ se odpokliče čete zunanjih stavka pa pritakne v “loj tre“ na-'sil iz Dominikanske republike, šega gospodarstva in v naše živ- Pred kratkim so izvolili novega Ijenje nov klin, da inflacija lah- predsednika in upajo, da bodo ko višje stopi na loj tri življenja, vsaj “prihodnjega mladega me-' Take posledice sledijo. Kje se bo seča” mirno vozili. Te želje jim
to končalo, da ne bo inflacija, ki povzroča vedno večjo draginjo, rastla kakor koruza na polju po dobrem dežju?
Politikarji obeh strank so tudi pri nas letos živahni. Gre se za razne položaje v državnih službah in zveznih. In to je “politična zelenjava”, ki vsakemu ugaja in se je nihče ne brani. Povejte mi no, kdo pa rad po gosposko ne živi in odklanja razne ti-telne, ali če hočete “svetle politične in druge naslove”. Vsak
je za privoščiti. A kdor pozna napetost in vroči krvni pritisk raznih plemen po južnoameriških otokih in državah, pa to kaj težko verjame. Zvečer mogoče radi utrujenosti kaj takega priznajo in objavijo, Toda še pred zajtrkom prihodnjega dneva že poka za raznimi hribi in po dolinah. Taka je južnoameriška kri.. . Opazovanje razmer v južnoameriških državah me je uve-rilo, da je imel ameriški znameniti člankar in komentator Bris-
šajo z nami in ne sodelujejo, najboljši prostor tam preko mej tega življenja ...
Preko gora, hribov in planjav takega političnega in drugega življenja vozimo v sedanjih pro-svitljenih časih, ko zraven sanjamo na odhod in obljudenje Majke Lune in drugih planetov. Našega starega sveta pa ne znamo urediti, ga ne razumemo, se ne moremo razumeti z našimi sosedi, kako se bomo razumeli šele s prebivalci drugih planetov? Če kdo za to ve, naj to pove.
Vsem čitateljem naše Ameri ške Domovine iskren slovenski po’zdrav s pennsylvanijskih gričev, brd in rid! Stari Majk
Italijani se razburjajo
V nedeljo, 24. julija, so
. . I postaja osebni promet vedno ob-ne-I sežnejši.
znanci v kraju S. Martin in Gsies v Gornjem Poadižju, kot pravijo1 temu predelu Italijani, ali v Južnem Tirolu, kot je znan drugod, streljali s strojnico na skupino finančnih stražnikov. E-nega so ubili, dva po ranili. Napadalci so, kakor se zdi, prišli iz avstrijskega ozemlja in se tjakaj po izvršenem napadu tudi vrnili. Ta napad je zelo razburil italijansko javnost, ki se zgraža nad tem nasiljem in umorom nedolžnih stražnikov. Res je ta napad brez smisla in vsega obsojanja vreden, toda Italijani pri tem le premalo pomislijo, kaj so oni vse počeli tudi s Slovenci še v nedavni preteklosti. Celo sedaj, ko imajo polna usta besed o demokraciji in svobodi, ne dajo Slovencem na Goriškem in v Beneški Sloveniji tega, kar jim po vseh božjih in človeških pravicah gre. Skrajni čas bi bil, da vendar zagovorniki poitalijančevanja Južnih Tirolcev in Slovencev spoznajo, da je to zgrešeno, moralno napačno in tudi politično škodljivo.
Odpadnik išče podpoi'e
Katoliški glas poroča 28. julija letos iz Sv. Križa na Tržaškem o slovenskem rojaku, ki nabira med Slovenci člane za “veliko italijansko vladno stranko”, ker nima smisla podpirati slovensko skupnost”. Ta je premajhna in “lipica” (njen znak) se bo kmalu posušila. Pisec sestavka pravi, da je omenjeni rojak dobil zaposlitev prav na posredovanje Slovenske skupnosti. Sedaj je nenadno postal hud in vnet zagovornik italijanstva ... Pisec sestavka opozarja zavedne Križane in vse Slovence v Italiji, naj ne nasedajo neresničnim govoricam. Slovenska katoliška skupnost je močna in iskreno podpira Slovensko skupnost. “Lipca” je sveža in zelena, lepo poganja in bo še dosegala uspehe, ko teh, ki ji napovedujejo rano smrt, ne bo že davno več.
Tečaj slovenščine v Gorici
Na pobudo turističnega urada so imeli v Gorici tečaj za tuje jezike, katerega so se udeleževali tudi organi javne varnosti. Tečaj nemščine je obiskovalo 13 oseb, tečaj slovenščine pa 5. Vsi so tečaj uspešno končali. Znanje tujih jezikov postaja bolj in bolj važno na mejnih prehodih, ker
Cesto Gorica-Zagraj modernizirajo
Pokrajinska cesta Gorica-Za-graj, ki teče skozi Sovodnje, Rubije, Petejane in Zdravščino in se v glavnem drži železniške proge na enem in Soče na drugem kraju, je bila doslej zelo zanemarjena. Ker ni bila asfaltirana, je bila poleti polna prahu, v deževnem času pa vode in blata. Sedaj so jo začeli asfaltirati. Cestišče bo široko 8.5 metrov in zgrajeni bodo tudi odvodni kanali. V obnovo ceste je vključen tudi nov most preko Vipave.
Zrelostni izpiti na slovenskih šolah v Trstu
Letos je polagalo na slovenskih srednjih šolah v Trstu 118 abiturientov zrelostne izpite. Maturo jih je napravilo 47 (39.8%), popravne izpite jih ima 51 (43.2%), odklonjenih pa je bilo 20 (16.9%). Najboljši uspeh so pokazali na klasičnem liceju, kjer je uspešno položilo zrelostni izpit 61.1% kandidatov.
Seminar za siovenske šolnike s Tržaškega v Sloveniji
V okviru dogovora o kulturni izmenjavi mešane italijansko-jugoslovanske komisije bo tudi letos seminar za profesorje in u-čitelje slovenskih šol v Trstu-Seminar se bo vršil v Tacnu pod Šmarno goro od 18. do 27. avgusta. Seminarja se bo udeležilo 30 slovenskih šolnikov iz Trsta* ki bodo obiskali tudi Bohinj, Vo-gel, Krvavec, Muljavo in Gorjance z Belo krajino.
Stavka naj reši ladjedelnice v Trstu?
Včeraj in danes je v Trst J splošna stavka v podporo zahtevi po ohranitvi ladjedelnic sV-Marka v Trstu. Te ladjedelnic6 nameravajo ukiniti in vso bi-0' dogradnjo osredotočiti v Genovi* kot je nedavno nasvetovala P°' sebna medministrska komisija ^ Rimu.
Ukinitev ladjedelnic bo Tr^ hudo zadela, ker je tam že tak0 premalo delovnih mest in zaslužka. Tržaške ladjedelnice nastale še v času, ko je bil Tr^ glavno pristanišče cesarske strije. Bile so na odličnem gl3®11 ne le doma, ampak tudi v svetJ Tam je bilo zgrajenih tudi neka] največjih in najmodernejših lijanskih ladij med obema vojnama.
Zahvala Slovenske šole pri iarijt VnebovzeJi
Cleveland, O. — Kakor vsako leto se je tudi letos udeležilo našega piknika veliko število rojakov, ljubiteljev slovenske mladine. Odbor staršev Slovenske šole se čuti dolžnega, da se lepo zahvali vsem, posebno vsem staršem, za tako krasna darila in za toliko dobrega peciva. Dve krasni darili smo dobili od Slovenske pristave. G. J. Petriču, g. E. Trpinu, g. in ge. R. Lukež, g. in ge. P. Trpin in ge. Kodelja, ki se piknika niso mogli udeležiti, a so nam poslali darila, lepa hvala, Drugo leto bomo pripravili bus, da se bodo našega piknika lahko udeležili tudi tisti, ki nimajo svojih vozil.
peli č. g. župnik Jager in nekaj naših odličnih pevcev. Vsa množica je odpevala in prepevala Marijine pesmi, da se je razlegalo po pristavskih gričih. Po litanijah se je g. župnik spomnil v molitvi vseh tistih, katerim je spominska kapelica posvečena, posebno pa se je spomnil pokojnega prelata Omana in poudaril, kako velik Slovenec je bil pokojni msgr. Oman. Čeprav v A-meriki rojen, je veliko storil, da se je slovenska beseda ohranila med našim ljudstvom.
G. župniku prav lepa hvala, da je prišel med nas in hvala za Vaš lep dar.
Po pobožnosti smo se veseli podali k mizam in v veseli družbi, ob dobri postrežbi naših mamic uživali pripravljene dobrote. Zabavala nas je prijazna melodija slovenskih pesmi, katero nam je preskrbel g. Leben. Za plesalce pa so zaigrali naši naj-mlajši, “Veseli vandrovci”. Tudi tem naša prisrčna zahvala!
Zahvaljujemo se lastništvu A-
Najlepši del popoldneva pa je bil, ko nas je krasno zvonjenje meriške Domovine za objavo na-povabilo k pobožnosti h kapeli- šib vabil in zahvale in radio od-ci na Orlov vrh. Zadonele so li- daji WXEN-FM, da so vsak dan tanije Matere Božje, ki so jih vabili na naš piknik.
Pozno je že bilo, ko so se Ij11^ je začeli vračati domov, v za^6 sti, da so podprli dobro stvar.
šolski odbor
Lek! družinski piknik
Cleveland, O. — Slvenski do111 na Holmes Avenue v CollinW00. du vabi prijateljsko vse na le^ družinski piknik v nedeljo, 1, avgusta, popoldne v park sv. J® žefa na White Rd. Načelnik P' nika Ed Grosel jamči, da b° vsi udeleženci zadovoljni in ^ seli ob tem, kar bo za nje P1^ pr avl j eno in preskrbljeno, r peljite s -seboj tudi otroke, ^ so za nje pripravljene igre razna iznenadenja.
Kot v preteklosti bodo tudi i krat na razpolago običajne ok ne slovenske posebnosti in os žila. Poleg tega bo letos na J ^ polago tudi na ražnju pece svinjina.	„ j;
Okoli štirih popoldne bo igrati J. Pecon-Trebarjev or ster za ples in zabavo.
Ne opustite priložnosti ses
ta11'
ka s svojimi starimi prijatelj?^ tovariši. Pridite na naš
SP
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
“Kje?”
“Frčejevi Rezki, ki je tako sama, sem se ponudila za mamo in deklič me je z veseljem sprejel-”
“A tako. — Prav si naredila.” “Kajneda.”
“Pa tudi to je prav, da sem povedal, kar sem. Laže nama bo odslej.”
“Saj je bilo dolga leta dovolj hudo. Tebi in meni.”
Zanaprej sta si bila Tomaž in Mica tako odkrita prijatelja, kakor si niti v mladih letih nista bila.
• * •
Marko je še pred kravami prignal h kočam. Tako je napasel jarce, da so mu začeli sredi popoldneva polegati in siliti domov.
Planšarice so sedele pri Mici pod smreko.
Trlejeva Meta je dregnila Br-kovčevo: “Pojdi in vdaj Marku jesti.”	;
“Če je lačen, si bo že sam kaj poiskal. Pa ne verjamem, da bi sedaj hotel jesti.”
“Uh, nič mu ne postrežeš.” Ostale tri so si pomežiknile. Marko je res vzel samo sekiro in vrv iz koče in odšel po drva pod vlak. Mimo Metine koče je vodila steza do Podlipnikovih drva.	,
Meta se je izgovorila in odšla v svojo kočo, vse so vedele zakaj.	j1; ,
“Danes ga izpazim,” je takoj sklenila Mica.
Večkrat je že šel Marko mimo Metine koče; vselej je stal deklič na pragu; vselej sta spregovorila nekaj besed; ustavil pa se Marko ni.	j
In Mica, ki je imela oči, da je tudi na daljavo razločila poteze na obrazih, je ugotovila, da je Marko z Meto samo prijazen kakor z vsemi, z mladimi in starimi, več pa ne čuti do nje. Še več; da ve, kako je Meti všeč, pa noče videti: “Pa se bo morda kmalu ženil, ker Jernej ne bo dolgo. Ej, če bi Rezko, mojo Rezko—”
Začela je hvaliti njegovo pridnost, poštenost, podjetnost, postavo, vse: “Že kar v očeh mu bereš, da ne bodo pometali z njim.”
Franca ji je pomagala: “Kakor sva si že prišla navzkriž, pa me vendar ni sram priznati, da, če bi že Mihova ne bila bi bila kar vesela, ko bi me Marko vprašal.”
“Katera koli ga bo dobila, ne bo je treba biti sram svojega moža,” jima je potrdila še Reza.

V BLAG SPOMIN
ŠTIRINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Pvt. John Špeh
Ki je padel na bojnem polju 3. avg. 1942. leta
Ljubi sin in brat predragi spomin na Te živi v naših srcih. V miru božjem zdaj počivaj in prosi tam Boga za nas!
Žalujoči:
JOHANA ŠPEH - mati BRATJE ir. SESTRE
Cleveland, 3. avgusta 1966.
4 i-A' v-.Av-' ■	vL
Teh besed svoje Rezke je bila Mica silno vesela: “Morda bo le.”
Franca pa je povedala: “Bogve, kaj bo še z Markom, ko se je tako napačno zagledal.” “V katero?” sta bili obe drugi radovedni.
“V Podlipnikovo Ančko.”
“Kaj je znorel,” se je skoraj razhudila Mica.
“Saj ga Ančka tudi rada vidi.” “Tako,” se je hudovala Mica še naprej.
Reza pa jo je mirila: “Kaj moreta zato.”
“Drugam naj obme misli, drugače bo preveč pretrpel,” je skrbela za Marka Mica in mislila na Rezko, ki je pa drugače vedela povedati: “Misli si pač še dajo ukazovati, srce pa ne. Hudo mu bo, naj ne vem kam ukaže svojim mislim. Srce ne pojde za njimi.” Pa je bil Rezki Marko hudo všeč, najbolj zato, ker ni znal skriti, da se je previsoko zagledal. In prav dobro je vedela, kam je hotela Mica obrniti njene misli in želje in srce: O, ne! Fanta ne bom nikoli prevzela drugi; to mora preveč boleti.”
Zvečer je šla Rezka po vodo. V jezercu je plavala že skoraj polna luna. Od njega k smreki, pod katero je Mica iznova tkala svoje misli, pa sta pripela Mežkov Joža in Frčejeva Reza, ki je postavila vodo v kočo in tesno prisedla k Mici:
“Mamica! Lepo je, kadar Bog z venci žarečega sleča oplete planine.”
“Sem slišala pesem. Pravi! Ce se le ne boš še kdaj kesala.” Potem sta še dolgo šepetali: ‘Prav za prav je škoda, da mora delaven človek tudi v tako lepih nočeh, kakršna je nocoj v gorah, vsaj malo spati. Lahko noč! Mamica!”
“Lahko noč!”
Tiho sta legli vsaka na svoje ležišče, kjer se je Mica potolažila: “Bo vsaj na križ v Globokem potoku pozabila, Rezka.”
* * *
Tokrat je Gašper Poklukar prignal prvi h kočam, zaprl Ravsa in-.šel naproti Primoževemu Marku, ki je gnal s Požga-nja.
“Marko! O sveti Marjeti bo moje žene god. Rad bi ji kaj kupil, pa nimam s čim. In otroci so tudi vajeni priboljška na ta dan.”
“Jaz ti ne morem pomagati.” “Lahko mi.”
“Kako, ko nimam denarja.” “Ti ga nič ni treba. V Bukovi peči,” mu je zaupno pripovedoval Gašper, “imam oglodanega čednega gamsa, pa mu ne morem do živega. Vselej se mi umakne tako v skalo, da ga od nobene strani ne morem s kroglo doseči. Ti, ki si podjeten, bi splezal za njim in mi ga potisnil zgoraj ven in — bumf. Če se bo nazaj pritakal, ga boš pa spodaj ven privalil.”
Marku so zažarele oči: “Kdaj bi ga pa?”
“Koj nocoj. Kar. za mano pridi.”
“Bom.”
Marko je zginil od koč in pod noč je počila na vrhu Bukove peči Poklukar jeva puška.
Pozno je prišel Marko domov in Franca, ki ni mogla pomiti z drugo posodo vred tudi Markove sklede, mu je nejevoljna očitala: “Le kje hodiš, da te ni večerjat.”
“Mar mi je nocoj kaša. Še vama je lahko žal, če sta se je preveč najedla. Franca! Jetrca nam boš naredila.”
“Kakšna?” je vprašal Jok. “Gamsova,” se je pohvalil Marko.
“Kje si jih dobil?” je izpraševal Jok, nič kaj vesel.
(Dalje prihodnjič)
-------o--------	....
Cleveland seznanja Evropo s svojim pristaniščem
CLEVELAND, O. — Te dni sta se vrnila s štiritedenske poti po Evropi, kjer sta obiskala vsa glavna pristanišča in brodarska podjetja, ki bi utegnila uporabljati clevelandsko pristanišče ali vzpostaviti zveze z njim. Bila sta v vseh državah zahodne in severne Evrope, v Veliki Britaniji in na Irskem.
Polk. B. Butler, komišener za pristanišče in glavni upravnik pristanišča v Clevelandu, in G. Heidish sta imela skoraj vso pot s seboj Igorja O. Weinerta, evropskega zastopnika clevelandskega pristanišča z uradom v Bruxellesu.
Vsi trije so povsod proučevali možnosti vzpostavitve novih zvez in vsem zainteresiranim razlagali prednosti in ugodnosti, ki jih nudi clevelandsko pristanišče za njihove prometne zveze z Združenimi državami.
FL.
------o------—
Domačini države klaska se poliHčno prebujajo
BETHEL, Alaska. — Država Alaska je tipična dežela priseljencev. Niso samo številčno v premoči, živijo tudi v gospodarsko najbolj razvitih predelih in so politično najbolj zavedni. Domačini zaostajajo za njimi v vsakem poglbdu. Zato pa tudi politično nič ne pomenijo. Sedaj so se začeli politično prebujati.
Eskimi, Indijanci in Aleutčani, ki vsi živijo v majhnih ribiških vaseh ob obali Beringov ega morja in preliva — vseh skupaj bo nekaj nad 50,000 — so se združili v skupno organizacijo, ki hoče imeti svojo besedo ne samo v gospodarstvu, ampak tudi v politiki. Med njimi je toliko volivcev, da vsi skupaj predstavljajo kakih 20%. So torej lahko jeziček na politični tehtnici in hočejo letos svojo moč preskusiti.
Letos bodo na primer podprli kandidaturo dosedanjega guvernerja W. E. Egana in senatorja E. L. Barletta, ne pa kandidature kongresnika Riversa. Rivers se jim je zameril zato, ker noče podpirati njihovih zahtev po velikih površinah Alaske, kjer je baje dosti nafte in bakra.
Zahteve domačinov temeljijo na kupoprodajni pogodbi med
Ameriko in Rusijo iz 1. 1867. V pogodbi je namreč napisano, da mora Amerika varovati lastninske pravice domačinov. Na ta prirodna bogastva škilijo seveda tudi ameriški podjetniki. Bodo verjetno v Washingtonu močnejši od domačinov na Alaski. Domačini se trenutno trudijo, da ne bi federacija kar .pod roko prepuščala zemljo, ki jo smatrajo za svojo, tujemu kapitalu. --------------o------
Japonska je dobila prenovljeno vlado
TOKIO, Jap. — Sedanja japonska vladna stranka, — libe-ralno-demokratska —, se odlikuje z vsemi prednostmi, samo konsolidirana ni. V njej rujejo neprestano razne struje druga proti drugi. Stranko vodi tisti, ki zna spretno izigravati ali pa vezati sprte strankine voditelje. Mednje spada tudi sedanji ministrski predsednik Sato. Dosedanja njegova vlada je bila plod njegovega taktiziranja med strankinimi strujami, šele na drugem mestu je Sato vpošteval
ostale politične okoliščine.
Trenutno so pa ravno te postale tako močne, da je moral rekonstruirati svojo vlado že sedaj, akoravno ni pomembnejših volitev na vidiku. Zmeraj bolj sili namreč v ospredje znano budistično Sokka-Gakkai gibanje. Noče biti politično, pa se vendarle poteguje za “pošteno” vlado. Je že tako močno, da brez njegove podpore ne more zmagati noben liberalno-demokrat-ski ali socijalistični kandidat. Sato ve za vse to in se na tihem pripravlja na prihodnje volitve.
V sedanji rekonstrukciji se ni dotaknil ministrov, ki imajo v rokah strokovna ministrstva in so se tam obnesli. Na svojih mestih so namreč ostali zunanji, finančni, ministra za zunanjo trgovino in planiranje. Ostale ministre je nabral med politiki, ki imajo svoje struje in niso v zameri pri Soka-Gakkai gibanju.
Rekonstrukcija vlade ne bo pomenila spremembe v domači
MODEL MEAT MARKET"
610 East 200 Street EUCLID, OHIO, 44119 - KE 1-7447
prekajene in sveže MESENE KLOBASE, domače KUHANE SALAME, domače PREKAJENO MESO, odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE in kvalitetno SVEŽE MESO. — ZRAVEN TEGA PA DOBITE ALI LAHKO NAROČITE domače ŠUNKE VSAKI ČAS, brezkostne ali pa CELO KRAČO!	FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
Odprto vsaki dan od 8. do 6. zv. — V ponedeljek _____________ zaprto celi dan.!
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1853 East 62nd Street
KEmnore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA
Funeral Directors
Furniture Dealers
P
V Chicagu se ujezili beli
CHICAGO, 111. — Okoli tri tisoč belcev, predvsem mladine, je zmerjalo, obmetavalo s kamenjem in steklenicami skupino
Ženske dobijo delo
Čistilka
Iščemo žensko za čiščenje 2 dni v tednu na vzhodni strani. Vožnja preskrbljena. $10 dnevno. Kličite RA 1-4181.	(149)
Iščemo gospodinjo
Enostavno kuhanje, nič pranja, nič težkega čiščenja. Mora biti zanesljiva, govoriti angleško in ostati 5 dni čez noč v lepem domu na Shaker Heights. Dobra plača. Kličite 932-1952.
(1,3,5 avg)
Pisarniško delo
Tipkanje, IBM, vlaganje in splošno pisarniško delo.
860 Addison Rd.
med E. 55 in E. 72 St. freeway
361-2570 Mrs. Hassall
(147)
Moški dobijo delo
Piljenje in poliranje kovinskih kosov. Iščemo moške, ki žele biti stalno zaposleni. Bolniško in življenjsko zavarovanje, plačani bolezenski dnevi.
GREAT LAKES MF G. DIV. Mcnticello blizu Green Rd. South Euclid.
Enakopravni delodajalec — Oglasite se osebno.
(149)
Oskrkik prodajnih avtomatov
Skušnja nepotrebna. Plačana učna doba. Plačano življenjsko zavarovanje. Mora govoriti angleško. Oglasite se osebno med 10 in 12 ter 1 do 4 pop. na 7501 Carnegie Ave. 391-2266.	(149)
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUHATIQ Tod Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL CORING MILLS
TURRET
LATHES
m TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA FLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
NOVO SREDSTVO V BOJU PROTI ZLOČINCEM — Okrajni šerif Los Angelesa si je oskrbel vrsto helikopterjev za lažje nadziranje in zasledovanje kršilcev zakona.
An Equal Opportunity Employer
(147)
demonstrantov za civilne pravice v čisto belem predmestju na jugozahodu ter jim zažgalo okoli 30 avtomobilov.
Kakih 350 pripadnikov Koordinacijskega sveta soseskinih organizacij je pod vodstvom A. C. Rabyja demonstriralo za integracijo naselja. Belci so jih napadli in demonstranti, črni in beli, so se pod varstvom policije naglo umaknili iz naselbine. Najmanj 60 oseb je bilo ranjenih, večje število, zlasti belih mladostnikov, pa prijetih od policije.
Podoben nastop belcev v omenjenem predmestju se je dogodil že dan preje, ko so zagovorniki civilnih pravic prišli demonstrirat v naselje, ki ne mara črncev v svoji sredi.
-------o-------
Prvf “Skupni poziv”
DENVER, Colo. — Tu so verjetno organizirali prvi “Skupni poziv” v dobrodelne in socialne namene. Pri taki nabirki 1. 1877 je bilo združenih 23 socialnih u-stanov.
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
MALI OGLASI
Naprodaj
Proda se 3 sobe pohištva za $350. Dobi se tudi lahko stanovanje. Na 1132 E. 76 St. Kličite od 9 zj. do 6. pop. 881-0979.
-(147)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzett, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414.
(X)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, garaža za 2 avta, na 722 E. 162 St., blizu cerkve Marije Vnebovzete. Oglejte pred poldnem ali po 6 uri pop.	(H7)
Za dohodek
Pri Lake Shore Blvd. zidano poslopje in 2 trgovini. Dober kup za Vaš denar. $26,900.
Lake Shore Blvd. v Euclid
3-stanovanjsko poslopje v dobrem stanju. Morate videti. $39,500.
Chardon Rd. v Euclid
3-stanovanjsko poslopje — $29,900.
Grovewcod okolica
Dvodružinska hiša — $19,900.
Collinwood
Zidano poslopje - 4 stanovanj — $26,900.
Imamo veliko izbiro starih in novih hiš v Euclid in okolici. Kličite nas. Vam z veseljem pokažemo.
UPSON REALTY
499 E. 260 St. RE 1-1070
(150)
Stanovanje išče
Moški, ki ima avto, išče opremljeno sobo in kuhinjo. Kdor ima za oddati, naj sporoči upravi Ameriške Domovine.
(148)
Zapuščinska prodaja No. 1205 - Na E. 172 St. blizu Grovewcod Ave. je naprodaj 6-sobna enodružinska hiša, dvojna garaža, v dobrem stanju. Odprto v nedeljo od 1 - 6 zvečer.
HRIBAR REALTY GL 1-2500
(149)
V najem
Štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, oddajo na 1045 E. 61 St. Vprašajte na 1047 E. 61 St.	—(149)
V najem
Lepo 5-sobno, prenovljeno stanovanje s kopalnico. Odrasli imajo prednost. Na 15804 Hunt-mere Ave. 531-0831.
,	(3,5 avg.)
TBYGVE GULBRANSSEN T,
DEDIŠČINA
GOZDA


xxxxXx XXXTXXXX1
Sekira je padla in mož je planil nad Daga, ki se je bliskovito dvignil s pručice in se vrgel k moževim nogam. Rezilo sekire je padlo na kamenito ognjišče, da se je zaiskrilo. Nekaj hipov boja med dvema divjima zverema — potem je zadonel krik poln bolečine in smrtne groze, krik, ki je preglasil vihar. Ena od živali se je sopihajoč dvignila na kolena, in nato trepetaje vstala. Z drugo cepetajočo živaljo na hrbtu je šla k vratom, jih z nogo in kolenom odprla — in vrgla breme ven v viharno morje.
Dag je zaprl vrata, potisnil zapah in obstal v svetlomi ognjišča. Stal je kot otrpel, le njegove prsi so se dvigale in padale, in iz njegovega rokava je tekla in kapljala na tla kri.
Dobro, da ga Adelajda zdaj ni videla. Pogled nanj ni bil lep. Lasje so mu divje štrleli v zrak, obleka je bila v neredu. Toda to ga ni delalo grdega, le obraz ga je pačil. Čelo se mu je v globokih gubah bočilo nad nosom, obrvi so mu sršele kot kraguljeve peruti, izpod njih so
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
Keypnch
Operators
2nd and 3rd shifts
Large west side Appliance Manufacturer has opening for Key Punch operators, due to expansion in department. Must be experienced — Alpha, Numeric & Verifying. High school graduate. Salary open. Liberal employee benefits. Paid insurance, pension plan, company cafeteria, parking facilities, modern offices, permanent employment. Excellent opportunity with progressive established company. For interview appointment call Office Management Department.
ESterbrook 8-8000
(147)
MALE HELP
MONEY!!
Do you want steady work. Make good money. No experience is necessary.
NOW COME IN 3755 So. Racine See MR. BOB HAUCK	(148)
WELDER-MECHANIC For Heavy Equipment 118th and Ashland
287-7545	(147)
temno gledale oči. Odprta usta je bil zategnil v levo stran, stisnjeni zobje so se v grdo se režečem obrazu bleščali bledo rumeno.
Dag je sklanjal glavo naprej, njegove hrbtne mišice so trepetale in utripale tako, da so premikale pleča. Srce v prsih mu je razbijalo divje in vroče. Vedno je trajalo nekaj časa, da je ukrotil zver v sebi, kadar jo je: že enkrat spustil z vajeti.
Kdo gre spet po morilca, s katerim se je moral boriti na življenje in smrt, da je prišel iz njegovega dosega?
Dag je to storil.
Mož bi lahko zunaj v viharju zmrznil; potisnil je torej zapah nazaj in stopil skozi vrata. Ni več snežilo, še vedno pa je pihal mrzel veter, ki je vrtinčil sneg. Mož je še vedno ležal tam — kamor ga je bil vrgel Dag, sneg ga je zasul tako, da ga Dag ni mogel najti, dokler se ni spotaknil obenj.
Dag ga je zvlekel nazaj v ko-: čo, ga obračal in prisluhnil. Da, še je živel; poteklo je nekaj časa, preden je prišel k sebi. Sedel je in se zastrmel v Daga. Kdaj pa kdaj ga je spreletel mrzel srh, da je zašklepetal z zobmi. Pač zaradi mraza, ki je še tičal v njegovem telesu, ali pa tudi od strahu.
Dag ga ni pogledal, šel je k ognjišču in potegnil iz ognja skoraj žarečo ponev.
“Zaradi tebe se je zažgala tudi moja slanina,” je rekel, kakor bi bilo to huje kkor udarec s sekiro.
Nato je postavil ponev med vrata, da bi jo veter ohladil. Ko jo je dovolj pfepihal, jo je spet vzel, dal vanjo nove v koščke narezane slanine, ki jo je bil vzel iz nahrbtnika in jo pričel peči.
Mož na pogradu je poželjivo gledal in vdihaval vonj po pečeni slanini; ni verjel svojim očem, ko je prišel Dag k pogradu s ponvijo, pručko in vrečo, postavil ponev poleg njega in narezal kruh, ki ga je bil vzel iz nahrbtnika.
“Gotovo si lačen,” je menil Dag, in mož tega ni zanikal. Ko sta bila potolažila naj hujšo la-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY BUILDERS
7644 W. Rascher Ave. New deluxe brk. ranch. 3 Ige. bdrms., IV2 cer. tile bths. Lot 40x125. Beaut, loe. Nr. everything. Full bsmt. Open Hse. Sun. 1 to 5.	379-4376	(149)
MALE HELP
WAREHOUSEMEN AMERICAN GYANAWD
Located on Touhy Ave. at Mannheim Road
Needs experienced warehousemen age 25 or over. Starting rate $2.75 an hour. Pleasant working conditions. Excellent employee benefits. For interview call
j	Mr. MILLER 9 — 5 daily 827-8871
(148)
TOOL & DIE MAKERS
EXCELLENT OPPORTUNITIES
PERMANENT openings for experienced tool and die makers who dread the long, hot summer.
THE Square D Company located in the refreshing mountains of North Carolina is seeking men who are capable of building and maintaining close tolerance progressive and compound dies.
HIGH starting rate, clean and. modern plant and complete fringe program.
APPLY or address replies to the Personnel Department
s	SQUARE D COMPANY
1 P. O. Box 3107	Asheville, N. C. 28802
!	OR Call (704) 254-7471
We Are An Equal Opportunity Employer	(149;
kdto, ga je Dag nenadoma pogledal in se mladeniško nasmejal.
“Grd poklic si si izbral,” je rekel.
Moža je spreletel trepet in od strani je pogledal Daga. Potem je motril svoje črne roke in zamrmral nekaj kar je zvenelo kot “čevljar”.
“Grobar,” je rekel Dag hladno in zadržal njegov nemirni pogled. Mož ga je hotel vprašati, kaj je s tem menil, Dag pa mu je odgovoril, še preden je vprašanje izrekel. “Zakaj si ga ubil?”
Mož ni več poskušal tajiti. Sedel je s sklonjeno glavo in tresočih se rok in pripovedoval prastaro zgodbo o nezvesti ženi, o žganju in težkem udarcu, ki pa je bil smrten. Potem pa je hotel na vsak način vedeti, če se mu že na obrazu bere, da je morilec, ker je Dag to že na prvi pogled tako točno ugotovil.
“Oh,” je odvrnil Dag, “če kdo brez potrebe v snežnem viharju beži tako daleč v visoke gore in napade s sekiro nedolžnega človeka, potem mu gre gotovo na življenje in smrt.”
Mož ga je vprašal, če bo Dag poslal za njim oskrbnika, in njegove oči so bile vse otrple od strahu.
“Tu sem jaz sam oskrbnik,” je rekel Dag, “in ko se bo polegel
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA IN BRATA
Louis Kromar
ki je preminul 3. avgusta 1964.
V tihem grobu že počivaš dolgi leti dve.
Tvoje spomin pa v mojem srcu vedno bolj živi!
Lahko naj Te zemlja krije, spavaj, dragi mi, sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo!
Žalujoči:
FRANCES KROMAR, roj. ŠTUCIN CAROLINE SEVER in FRANCES MODIC — sestri : FRANK VIRANT — stric in drugi sorodniki.
Cleveland, O., 3. avgusta 1966
V blag spomin
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE
Jennie Kerch
ki je preminula 3. avgusta 1959.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije.
Ti pri Bogu pros’ za nas.
Žalujoči ostali:
JENNIE GROSS, hčerka, in DRUŽINA
Cleveland, O., 3. avgusta 1966.
vihar, te bom vzel s seboj • k črnojezerski koči in te tam'vtaknil v zapor.”
Medtem ko je govoril, je mož strmel v Daga; tako nerazumljivega človeka še ni bil srečal. Na pogled je čeden in nežen, pri tem pa je močan kot žival, njegov pogled je hladen, njegova govorica neizprosna, in vendar. Šel ga je iskat in s tem ga je' obvaroval gotove smrti v snegu. Kar pa je zdaj rekel o zaporu— je bila to resnica ali le šala
Pozneje ga je vprašal Dag, zakaj ga ni ubil, ko je spal na tleh.
“Ti si tu spal?” je vprašal začuden. “Tudi jaz sem spal, tu na pogradu. Ko sem se prebudil, si sedel tu in si pekel Špeh.”
“In potem si se takoj pripravil, da bi me od zadaj pobil?” je zaničljivo vprašal Dag.
Mož je sprva dolgo motril njega in potem svoji roki. Bil je od strahu kot iz uma in mislil je, da ga Dag zasleduje.
“Ko si že enkrat pričel, si pač menil, da moraš pobiti vse, kar ti pride na pot?” Dag je vstal, šel k vratom in pogledal po vremenu. Veter se je bil nekoliko polegel.
Dag je povedel moža na vzhod k šrnojezerski koči, mu pokazal, kje leži sekira in kje se zgoraj pod strešnimi tramovi nahaja lonec in druge gospo-
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Margaret Yartz
ki je preminula 3. avgusta 1964.
Kje si, naša ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Žalujoči:
MARY STRAŽAR, LILLIAN FREDERICQ in ELEANOR QUINN — hčere ROBERT, JAMES in RAYMOND — sinovi
Cleveland, O., 3. avgusta 1966.
dinjske potrebščine; prepustil mu je ostanek svoje hrane in mu svetoval, naj zaenkrat ostane tu. Če bi mu kdo sledil, lahko' beži naravnost proti severu in se tam skrije v gorovju. Sicer pa si lahko v gozda kak kos izkrči, če hoče. “Če pa mi tu koga ubiješ,” je pristavil Dag, “potem za te ni več skrivališča na svetu.”
Mož ga je naglo pogledal. Tokrat se Dag gotovo ni šalil.
Potem je šel Dag spet proti zapadu, ogledal si je potok, ki ga je hotel uporabiti za spla-vljanje, in se zamišljen preko hribov vrnil domov.
Razmišljal je o možu. Življenje je tako nesmiselno, da gon,
ki naj bi dajal življenje, pripravi človeka tako daleč, da življenje jemlje.
In mislil je tudi na td, da je bil gori, ker je hotel videti Mrtvaško goro, ki mu je takoj nato poslala vihar ter ga skoraj umorila; in ko mu ta ni mogel do živega, tedaj mu je gora poslala v kočo morilca.
Zdelo se mu je čudno, da je tudi tokrat ostal živ. Spomnil se je neke Adelajdine opombe. Rekla je, da moli zanj ■— vsak večer.
In Dag je potoval južno skozi gozdove, najbrže zato, da bi prišel domov. Tokrat je gotovo dovolj doživel.
Na deželo svojih dedov ni gle-
dal s pogledom gospodovalca, ni dvigal glave in ni se čutil velikega.
Globoko je sklanjal glavo in. najbrže je obračunaval s samim seboj.
Zbližal se je bil s smrtjo •-ali z življenjem se ni zbližal.
11
Dvojčka na Bjorndalu sta prvo leto tako kričala in capljala, da je bila njuna mati od tega močno izmučena in si jo naslednjega leta komaj še spoznal. Bojazen, ki ji je ostala po izgubi prvih dveh otrok, ji noč in dan ni dala miru; in potem tudi ni bila malenkost imeti dva otroka hkratu.
(Dalje prihodnjič)
-----o------
J^aznantlo in\ JZah'Vala
Z veliko žalostjo v srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog po svoji neskončni Previdnosti poklical k sebi našega ljubljenega soproga, očeta in brata
FRANK MIRTICH
ki je po dolgi in težki bolezni izdihnil svojo blago dušo v bolnišnici sv. Aleša dne 3. julija 1966. katero smo izročili Bogu, truplo pa materi zemlji dne 7. julija 1966 na pokopališču Kalvarija.
Blagi soprog in oče je bil doma iz vasi Mackovic fara žužumberk na Dolenjskem. V Ameriki je bil 45 iet, ob prerani smrti star komaj 60 let.
S tem se iskreno zahvaljujemo e.g. duhovniku bolnišnice sv. Aleša za podelitev vsakdanjega sv. obhajila.
Hvala vsem, ki so pokojnika obiskovali v bolnišnici in na domu.
Hvala č.g. Francis Baraga za opravljene cerkvene obrede in za spremstvo do groba.
Hvala č.g. Arturju Zanutiču in č.g. Robertu Hanzo za asistenco pri sv. maši.
Iskrena hvala vsem. ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so položili ob krsto vence in šopke ter tako krasno okinčali njegovo zadnje počivališče na zemlji.
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili in molili za njegovo dušo in ga priporočali božji milosti.
Hvala fathru Zanutiču za molitve ob krsti.
Oh, Ti moj ljubljeni soprog, oče, stari oče nikoder ni. Mnogo let sva srečno živela, Ti si ljubezen do nas bo ostala, dokler tudi nas božja veseli se zopet združili v Teboj v nebeškem raju. spominjali v molitvah. Naj truplo Tvoje mirno v jamici, nasvidenje nad zvezdami!
Ljubi Jezus premili, očeta našega se usmili.
Žalujoči ostali:	ctfphif
soproga STErmfc
hčerki JANE nor. BOLICK in DOROTHY brat MICHAEL, sestra TEREZIJA v Jugoslaviji VNUKI in SORODNIKI.
Cleveland, Ohio, 3 avgusta 1966
Posebno hvalo izrekamo članom in članicam društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ za molitev sv. rožnega venca ob krsti, ter gg. Ivanu Riglerju, Viktorju Modicu, Franku Kolariču in Antonu Kužniku za prelepe žalostinke ob krsti. Hvala Richman Brothers uslužbencem za poslovitev od umrlega in darovano sv. mašo.
Hvala vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili do groba.
Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali avtomobile brezplačno na razpolago.
Hvala nosilcem krste.
Hvala Louis Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo in vzorno vodstvo pogreba in za vso naklonjenost.
Hvala vsem, ki so nas v veliki žalosti tolažili in nam bili v pomoč. Vsem naj bo Bog obilen plačnik.
in brat! Kako žalostno je pri nas, ko Tebe od skrbel za družino, za nas vse. Ni Te več, a Tvoja poslanka ne odpelje iz tega sveta. Takrat borne Spominjaj se nas pri Bogu, mi se Te bomo spanje sniva. duša pa naj raj uživa. Počivaj mirno
Odpusti njemu vse slabosti, podari nebeške mu radosti.
IGRA KAR NA CESTI — Za posebno razstavo so postavili na N.Y. 100 St. umetno igrišče za tenis. Na tla so položili enostavno posebno gumijasto preprogo z označenimi merami. Igrajo poklicni teniški igralci Barry McKay (gleda proti kameri), Alex Olmedo in Luis Ayala (v ospredju slike).