PRIMORSKI DNEVNIK Pofcruna r»i Abh J: Pečana v gotovLni ^ Ostale | gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 26 (6610) Razburljiva razprava o obveščevalni službi v senatu Obrambni minister Tremelloni je potrdil obstoj tajnih mikrofonov V bistvu je obrambni minister potrdil vse obtožbe proti SIFAR in predvsem, da je obveščevalna služba nadzorovala najvišje državne osebnosti in da so spisi izginili TRST, sreda, 1. februarja 1967 Prava — V senatu je bila danes izredno zanimiva raz- s° priJ: delovanju vojaške obveščevalne službe. Med razpravo Je važr,16 na dan nekatere zanimive podrobnosti, piedvsem pa dii vso °vda je minister za obrambo Tremelloni v bistvu potr-SlD) Obtožbe proti SIFAR (k&tero je kasneje spremenil v Pted-L*1 s° bile izrečene v na------------ tUdi rvu! italijanskem tisku in L btožbe o zbiranju podat-najvidnejših italijanskih in političnih osebno- kov ,?^tožbe o zbiranju podat sS*........................... Ja je^h}?anski del zasedanja sena-Kristj.1* Posvečen vprašanju demo-senatorja M da J6 bil lanskega oktobra ^bbigtomi in v bi da je takrat imel daljši pravi ~8“ senatorja M V Washi’r,f? ie bil lanskega } Poshv?Jgkonu na uradnem obisku ^,iientolankab NATO kot član par-držav odbora zavezniških Pogovor da ie takrat imel daljši Mac Na«,z obrambnim ministrom h aniB?aro na pobudo funkcionar, hva. (Jakega zakladnega ministr-«01čno hfsser' je vložil izredno • takiJPrašanie. ki ga je sestavil .besedami, ki niso obi-Ptaksi i italijanski parlamentarni v senat,, tudi med razpravo bistra -tt obdolžil obrambnega mi-r1 0bvo6?mell°nija, da se je posiu-je 2asi,S„evalne službe SID, Iti ga *° p0,„r°vala in da so kasneje pre-biiche ,, ne službe «ricerche econo-bporej industriali)), ki naj bi bila Sporočiš .z obveščevalno službo, Plašče!, Američanom, da ni po-. Tren,«„80voriti v Imenu vlade. J* je o il0ni Je v svoji izjavi dejal, tetnbrat m obisku izvedel 25. sep-)e “ ameriškega tiska, v kate-"e So P.lsal°: «Clani ameriške vla-& senntl? .radi sprejeli italijanske-}S izn,„«.rja Messerija, s katerim Jfnenta bjaU stališča glede NATO. JI isti ^senatorja Messerija so še tora to^bjmbna, ker je član od-?etjetni s tujino in ker je v Srtihn bpbodnji minister za o-^Smbni t^.ar.adi tega je imel o-PPli tajnik Mac Namara preko-torj^^govor z italijanskim senata Pam?1 ?° bile takega značaja, 'talijarJ^i m mogel biti nepozoren 51 obrambni minister, zla- K w m \ A 7» T I V sen . Jt PoSJ?| je bila včeraj dopoldne STjfifflravTrSff i r^eje «tjem Imenovala SIFAR, S? SID- Ne gre za enostav. jstvtn- *bemb„ oznak, temveč za t*te »i„i?l,tične spremembe v vlo-N aZJbe, ki so prišle na naj-? Uje« „‘c?n način do izraza, ko sik llSinUi>V1 Poveljnik ugotovil, da b oseh*,, sb|si o najvišjih držav-° DtedsM04?1’1 m med njimi spisi To mku republike Saragatu. 5? ’>stov V*e* Bovorice, pisanje raz-KVedal V, temveč dejstvo, ki ga je n«*"1!« mzpravi v senatu o-fhlS°t>iost?Unlstcr' ki je govoril ob o. *Una«! Predsednika vlade Mora ti.j^hbnr689 ministra Fanfanija. hv Priv« bttaister Tremelloni je taSsES^1’.** je obstajal sistem oh, Službe«pja’ čeprav je očitno — t..t<>žb0 i11 .dolžnosti — skušal to SSso ®mtl> češ da je šlo za bil}*1810. Primerov, ki ■» sti ker so krožile med dobro obveščenimi krogi. Zato pravi Tremelloni, da je prosil tajnika zunanjega ministrstva Ortono, da preko italijanskega veleposlaništva v Wa-shingtonu opozori ameriško vlado, da senator Messerl nima nobene v tisku omenjene dolžnosti. Brzojavko so poslali po predhodni privolitvi ministra za zunanje zadeve Fanfanija. Tremelloni je tudi odločno zanikal, da bi imela v tej zvezi kakršen koli opravek obveščevalna služba SID, ki je samo poslala časopisni izrezek o obisku senatorja v ZDA. Še posebej je izrečno zanikal, da bi SID zasledovala senatorja. Med dopoldansko razpravo o tem vprašanju je komunistični senator Terracini ugotovil, da gre za borbo industrijskih skupin, ki skušajo dobiti naročila «na mastnem vojaškem tržišču atlantskega zavezništva«. Po mnenju Terracinija se je lahko SID povsem zakonito ukvarjala s tem obiskom, saj gre za vojaška vprašanja. Komunistični senator pa je zahteval pojasnila v zvezi s tovrstno parlamentarno delegacijo, o kateri do sedaj ni nihče ničesar vedel. Lami Starnuti Je Izrazil zadovoljstvo socialistov zaradi izjav Tremel-lonija, še zlasti zaradi popolne solidarnosti zunanjega ministra. Kritiziral je predsednika vlade m načelnika demokristjanske skupine, ki sta bila sicer informirana, ki pa nista nič napravila, da bi Messeri umaknil svoje grobe obtožbe. Po različnih Intervencijah, je spregovoril Moro, ki je dejal, da se nikoli ni hotel vmešavati v pristojnost posameznih ministrstev. Nato je dejal, da se je dolgo ukvarjal s tem vprašanjem in da je skušal celotno zadevo rešiti na miren način, kar pa mu ni uspelo in kar je pismeno sporočil Tre-melloniju. Popoldanski del zasedanja senata pa je bil posvečen delovanju obveščevalne službe, o čemer je ponovno obširno poročal obrambni minister Tremelloni. V bistvu Je potrdil vse obtožbe, ki so bile v tisku izrečene proti tej službi, čeprav jih je forpialno skušal opravičevati s preveliko upravno vnemo, ali s tradicionalnim načinom dela, pri čemer pa je seveda — verjetno dokaj upravičeno — postavil v ospredje svojo osebno vlogo, ko Je prekinil tovrstno dejavnost. Minister je priznal, da obstajajo spisi, za katere «lahko obstajajo dvomi, da se lahko izkoriščajo v nedovoljene namene«. Priznal je, da so tl spisi na nepojasnjen način izginili, kar predstavlja ((zaskrbljujočo okoliščino«. V ta namen je imenoval preiskovalno komisijo, ki naj pojasni, kako so izginili spisi kdo liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiii iiiiii iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH PO ATENTATU NA PREDSTAVNIŠTVA SFRJ Opravičilo vlad ZDA in Kanade ki obljubljala povračilo škode Predstavnik vlade ZDA ni odgovoril na vprašanje, kaj misli o pisanju jugoslovanskega tiska, da so atentati maščevanje zaradi stališča vlade SFRJ do vietnamske vojne v" ObU.« P°tl nadzorstvom sod-«hw Jbe ol1' Predsednik prve usta-^ i psčine Parri pa je Tre-0 i, izrekel vse priznanje, isto-t,, Je. tudi javno v senatu v,!*?. Poj ,a -ie bil tudi njegov tele-'Svalci ^Gorstvom in da so ob- 8vt «ameri?,rab^ali P°sebne na’ oh^PorTi n^kcRa izvora«. lia«e*ef“vai«” 8 tem škandalom o 5,1 tufl, J*1 službi pa so razpravna b?*j z««i drugem, ki je na videz st j. ten in skrivnosten. Gre j, "siten.., zno obtožbo demokri-Th, 0,1 "e službe-(*ystn°stnih”e d° pretresov, do be|n*Va, o., "ukrofonov, odkritja "Ostn^sisti i° tako marksisti kot bizj "'h 0_ P°d nadzorstvom var-'k,. ai'o rii’,‘iP0v; In točno sinhro-istočt Senai„..'>tliska demokristjan-tif>k-?S-nih ,* Pri Pentagonu in . V^ClJe vio.i V socialistov do ve-bto t s« kn«z ga Programa. v*ah!t"Pča r"ia dobro, kar se do-"« 'nn? '°tna zadeva — če iz. flšč^tastil^0 "Politično znanstve-kWna- Ki : ~ še zdaleč ni raz-I*e-i„-iYSem ni razčiščeno, Skoten ,*1* sPisi in kdo je bil •ilt , "ačin za nastalo stanje. Na "°rak Je bil napravljen ve- WASHINGTON, 31. — Predstav, nik državnega departmaja je danes na tiskovni konferenci izrazil obžalovanje zaradi napadov na jugoslovanska diplomatska predstavništva in izjavil, da je vlada ZDA pripravljena plačati odškodnino. Rekel je, da ZDA nasprotujejo napadom na njihova predstavništva v Inozemstvu in zaradi tega tudi na lastnem ozemlju zagovarjajo ista načela mednarodnega prava. Na tiskovni konferenci je bilo omenjeno, da je jugoslovanska vlada zahtevala odškodnino v posebni noti in da je preiskava v teku. Pripomba, da jugoslovanski časopisi pišejo, da napadi niso delo beguncev, temveč maščevanje za jugoslovansko stališče do vojne v Vietnamu, je ostala brez komentarja s pridržkom, da «bo preiskava jasno pokazala, kdo je bil v te napade vmešan«, federalni preiskovalni urad pa bo dal verjetno podatke o preiskavi. Tudi predsednik Johnson je izrazil «obžalovanje zaradi incidentov, ki so se zgodili«, je izjavil šef tiskovnega urada Bele hiše, ko so ga vprašali, kaj lahko Bela hiša pove v zvezi s postavljanjem bomb pred jugoslovanska predstavništva. Predstavnik Bele hiše je dejal, da je Johnson mnenja, da je treba takšna dejanja obsoditi. Johnson je hkrati zahteval od pristojnih funkcionarjev vlade, naj pomagajo pri iskanju krivcev. Na vprašanje, ali je predsednik Johnson poslal osebno sporočilo jugoslovanski vladi, je predstavnik Bele hiše odgovoril, da mu to ni znano, toda dodal je, da se je Johnson «posve-toval z nekaterimi tukajšnjimi osebami.« Voditelj demokratične stranke v senatu Mansfield je izjavil danes, da je treba postavljanje bomb pred jugoslovanska predstavništva obso. diti, ker imajo ZDA z Jugoslavijo normalne diplomatske odnose Rekel je, da spravlja za napad ZDA v zelo težaven položaj. Mansfield je dodal, da je bila to očitno koordinirana in dolgo časa pripravljena sabotažna akcija. (iPrepričan sem, da bo federalni preiskovalni urad preiskal ves primer in poiskal napadalce ter našel način, da bodo postavljeni pred sodišče, je rekel Mansfield in dodal, da begunci iz drugih držav ne upoštevajo dovolj interesov države, ki jim je dala zatočišče in državljanstvo. Ce «na-cionalne skupine, v prvi vrsti pa tujci teh interesov ne upoštevajo, potem je treba z njimi ravnati tako, kot zaslužijo.« Napade na jugoslovanska predstavništva so poleg senatorja Mansfielda obsodili tudi nekateri drugi senatorji. Bivši ameriški veleposlanik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi George Kennan je včeraj v senatu izjavil, da je postavljanje bomb pred jugoslovanska predstavništva «očitno navdihnjeno s strani tistih krogov, ki nasprotujejo odnosom ZDA s socialističnimi državami.« «Tisti, ki so za atentate odgovorni, želijo, da bi prišlo do ostrih spopadov med ZDA HiiiiniiitiiiiiiniHHimmiiiniimimmniiHiiiiiiimi Tretji dan demonstracij proti SFRJ v Pekingu PEKING, 31. — V Pekingu se že tretji dan nadaljujejo demonstracije rdečih gardistov pred jugoslovanskim poslaništvom. Obseg demonstracij je bil danes nekoliko manjši, toda demonstranti so protijugoslovanskim geslom, s katerim je popismo jugoslovansko poslaništvo, dodajali nova gesla. Dopoldne so prihajale pred poslaništvo večje skupine s tovornimi avtomobili in avtobusi, ostale nekaj časa pred vhodom v poslaništvo ter po pisanju gesel odhajale dalje. Kitajsko osebje poslaništva in v zasebnih stanovanjih, ki je včeraj začelo stavkati, se Je danes vrnilo na delo. Tudi na poslopjih, v katerih so zasebna stanovanja dveh članov Jugoslovanskega veleposlaništva, so rdeči gardisti izpisali protijugoslovanska gesla. in Jugoslavijo,« je dejal Kennan. V jukoslovanskem poslaništvu v Washingtonu, ki je bilo precej poškodovano, ocenjujejo danes škodo in odstranjujejo posledice atentata, da bi poslaništvo lahko normalno uradovalo. Kot je bilo že sporo čeno, so vsa okna na prednji strani poslopja razbita, okenski okviri izkrivljeni, v zidovih pa so razpoke. Popolnoma je uničena soba v prvem nadstropju; 'Začasno so pokrili luknjo, ki je široka več kot en meter in je nastala zaradi eksplozije. Strokovnjaki pa proučujejo škodo na napravah za gretje. Strokovnjaki so mnenja, da je napad dejanje tistih, ki so hoteli, da se s poškodbo teh naprav in parnega kotla vrže vse poslopje v zrak. Tudi jugoslovanski konzulat v San Franciscu je zelo poškodovan, tako da bo trajalo precej časa, preden bo lahko normalno uradoval. Zaradi eksplozije je bila prekinjena tudi telefonska napeljava, in poškodovan konzulat ZAR, ki je v bližini, ter še ena zasebna hiša kar dokazuje, da je bila količina eksploziva zelo velika in eksplozija močna. Tudi v Chicagu je bila škoda velika, saj je bila poškodovana tudJ neka zasebna hiša. Tudi iz Kanade poročajo, da Je predsednik kanadsko vlade Pear-son v parlamentu izrazil obžalovanje in obljubil odškodnino. Tiskovna agencija Reuter pa poroča, da je vse atentate organizirala neka mednarodna teroristična skupina, ki ima svoj sedež v ZDA. Skupino vodi poseben odbor, ki je pritegnil k sodelovanju več sto teroristov. do bo da iiiiiiiiliiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO ŠTIRIDNEVNEM OBISKU V ZSSR Tito odpotoval sinoči iz Moskve v Budimpešto Zadržal se bo v razgovorih z Janošem Kadar-jem - Skupno sporočilo o razgovorih v Moskvi MOSKVA, 31. — Danes zjutraj je predsednik SFRJ maršal Tito s soprogo in svojimi sodelavci, ki so na obisku v Sovjetski zvezi, obiskal jugoslovansko veleposlaništvo, kjer ga je čakala velika skupina jugoslovanskih državljanov, ki živijo in d -rjo v Moskvi, nameščenci veleposlaništva, člani stalne delegacije SFRJ pri SEV, predstavniki gospo; darskih in trgovinskih organizacij ter novinarji s člani svojih družin. Vsi so prisrčno pozdravili maršala Tita, ki se je z njimi zadržal v razgovoru in se zanimal za pogoje, v katerih živijo. Danes opoldne je politični urad CK KP Sovjetske zveze priredil jugoslovanskim gostom kosilo. Med kosilom sta Tito in Brežnjev izmenjala prijateljski zdravici. Ob zaključku obiska pa je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je r 1 drugim rečeno, da je neuradni ob!.’.; maršala Tita in njegovih sodelavcev v Moskvi trajal od 28. do 31. t. m. Razgovori med dele^ gacijama SZ in SFRJ so potekali v tovariškem in prijateljskem o-zračju. Razpravljali so o jugoslovansko - sovjetskih odnosih ter o aktualnih mednarodnih problemih. Delegaciji sta ugotovili ugoden razvoj jugoslovansko sovjetskih^ odnosov ter soglasno izrazili težnjo, da še nadalje razširijo in utrjujejo vsestransko sodelovanje med SFRJ in ZSSR, da se aktivno borijo za stvar miru in socializma v vsem svetu. Maršal Tito je s soprogo in s svojim spremstvom odpotoval nocoj s posebnim vlakom z moskovske kijevske železniške postaje, kjer so mu priredili prisrčno slovo. Vlak je odšel s postaje nekaj minut po 18. uri. Od jugoslovanskih gostov so se poslovili Brežnjev, Kosigin, Mazu rov. Andropov, Gromiko, maršal Grečko, Jegoriče/ i.i druge uradne osebnusti. Do sovjetske meje so predsednika Tita spremljali namestnik predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Georgij Dzocenidze in načelnik odseka v CK KP SZ Jurij nik v Beograd nekaj časa v Budimpešti na vabilo Janoša Kadarja. Od danes v prometu v SFRJ Novi kovanci po 50,20, 10 in 5 par BEOGRAD, 31. — Zvezni izvršni svet je danes pod predsedstvom Petra Stamboliča proučil položaj, ki je nastal zaradi terorističnih napadov na Jugoslovanska predstavništva v ZDA in Kanadi. Izvršni svet je odobril vse dosedanje kora. ke, ki so jih doslej sprejela državno tajništvo za zunanje zadeve ter jugoslovanski veleposlaništvi v Wa-shingtonu in Ottawi. Izvršni svet je obravnaval tudi onemogočanje delovanja jugoslovanskim diplomatskim predstavništvom v Pekingu in o protestu s tem v zvezi pri pred stavniku vlade Kitajske. Izvršni svet je odobril, da se dajo v promet novi kovanci po 50, 20, 10 in 5 par. so odgovorne osebe, in če je izkoriščanju podatkov prišlo zlorab. Minister je dejal, da ta komisija delovala tajno in ne bo razširila vesti, ki bi lahko bile škodljive. Glede telefonske prisluškovalne službe je minister izjavil, da gre za »izjemen* primer preiskovalnih načinov, ki je pod neposrednim nad zorstvom sodišča in da gre sedaj za zelo redke primere. Zanikal je, da obstaja sistematičen sistem prisluškovalne službe, in je v tej zvezi za prihodnost sprejel trdno obveznost do parlamenta. Drugi del razprave o SID je minister posvetil vlogi te službe, ki mora biti posvečena varstvu vojaških tajnosti in iskanju informacij za varnost državne obrambe. Služba je pod nadzorstvom načelnika generalnega štaba in ministra. V tej zvezi je minister pojasnil, da je imenoval novega načelnika obveščevalne službe, ko je odkril v arhivih, da so nekateri spisi izginili in med njimi tudi spisi, ki so se na našali na visoke politične osebnosti. Skušal je zagovarjati policijo, češ da gre za običajni sistem vseh policij na svetu, da pa so se držali osnovnih načel ustave. Med razpravo o tem drugem delu obravnave o obveščevalni službi je komunist Palermo navedel, da je obveščevalna služba nadzorovala 40.000 telefonov in napravila posebne spise o 200.000 osebah. Na Južnem Tirolskem so številne vile, ki jih vzdržuje SID in kamor hodijo na pocitniče predstavniki vlade. Visoki funkcionar obrambnega ministrstva je stalno prisoten pri OZN na stroške ministrstva. General Allavena, bivši poveljnik obveščevalne službe, ima osebno premoženje preko pol milijarde lir, številni visoki funkcionarji te službe pa igrajo na borzi in ta služba podpira desničarske liste. Obveščevalna služba je zasledoval predsednika republike, poslanca Tremellonija, Rumorja in druge osebnosti. Komunistični sena t • je polemiziral tudi s predsednikom vlade, ki je med dopoldanskim zasedanjem obravnaval to delikatno vprašanje kot neko osebno vprašanje, in ga obtožil, češ da je hotel na ta način dejati socialističnim ministrom, da se ne smejo dotakniti atlantskega zavezništva. Senator Parri je priznal ministru Tremelloniju, da je opravil važno delo, čeprav pa s tem še vedno ni rešeno vprašanje oboroženih sil, saj so v Italijo uvozili nekatere po litične načine diskriminacijskega severnoameriškega tipa. Parri je nato navedel, da je SIFAR zbral 260 t' oč osebnih spisov in da tudi Tre-mellonijeva zanikanja telefonskih prisluškovanj niso povsem prepričljiva, saj je njegov telefon pod nadzorstvom. Razpravo je prekinil senator Terracini: »Tudi telefon predsednika senata je pod nadzorstvom.* Tremelloni: »Lahko zanikam to možnost.* Parri je nadaljeval, da uporabljajo pri telefonskih prisluškovanjih posebne naprave ameriškega izvora. Zadnji so spregovorili socialistični senator Bonacina, ki je izrazil ministru Tremelloniju vso solidarnost socialistične stranke in je dejal, da je treba razpravljati o izginulih spisih SIFAR, ko bo zaključena razprava. Izrazil je presenečenje, ker so demokristjani molčali v zvezi s primerom Messeri, kot t Ji z izjavo predsednika vlade, ki je bila tako splošna kot osebna in ki postavlja na isto raven obrambnega ministra in demokristjanske-ga senatorja. Podgorni odpotoval iz Rima RIM, 31. — Predsednik vrhovnega sovjeta SZ Je danes ob 11.45 zapustil Rim in se je s posebnim letalom vrnil v Moskvo. Včeraj se je že poslovil pd predsednika republike Saragata. Danes so se od Podgomega poslovili predsednik vlade Moro, zunanji minister Fan-fani in drugi člani ministrskega sveta. Karlu Ferlugi v spomin IS-ARLA FERLUGE ni več l\.med nami: brez hrupa, skromno, kakor je živel, je tiho in neopazno zatisnil oči, za vedno. Dragi Karlo, saj vem, saj vem, nikoli nisi maral, da bi se dosti govorilo o Tebi. Kvečjemu si rad sprejemal kakšne šaljive zbadljivke, vedno pripravljen, da jih takoj vrneš s še bolj zbadljivim, a dobrodušnim dovtipom, vedno pripravljen, da z duhovitim medklicem ustaviš tudi najboljšega prijatelja, če si zaslutil, da namerava govoriti o Tvojih zaslugah. A tokrat mi vendar dovoli, dragi Karlo, da se poslovim od Tebe vsaj s kakšnim skromnim osebnim spominom nate! Spoznal sem Te kot mleč-nozob «brucoš» kmalu po prvi svetovni vojni, v kraški gostilni na občnem zboru tedanjega akademskega društva «Balkan» in si mi od tedaj ostal v neizbrisnem spominu kot — zeleni car. Kdo je do tedaj med nami. tedanjimi mladimi «brucoši», kaj vedel o «Zelenem carstvu», o «Križevačkih statutihn in o «Klobasarjih» in o «Kantuš-ministrih» in o «Vunbacite-ljih»? šele iz Tvojih «cifrastih» govorov in odgovorov v svoj-stvu zelenega carja smo mi mlajši s časom doumeli, da je bilo Tvoje zeleno carjevanje ne le hrupna zabava, pač pa pogostoma neizprosna in kruta nacionalno in moralno vzgojna šola za tedanji slovenski študentovski rod na Tržaškem. Ni mi znano, da bi se kdorkoli izmed gojencev te svojevrstne šole izneveril naukom, ki si jih jim Ti, s svojimi pomagači, kot zeleni car vtepal v glavo. Ifot absolventu univerze v Pragi, je Zlata Praha postala Karlu Ferlugi v neizbrisnem spominu ne samo kot zatočišče tedanjih jugoslovanskih študentov, marveč tudi kot mesto ,kjer je v praksi spoznal metode in način organizacije ustanov, namenjenih študirajoči mladini. Kmalu potem, ko je po prvi svetovni vojni slekel vojaško suknjo — videl sem Te fotografiranega kot avstrijskega vojaka in si res bil, dragi Karlo, pristna podoba češkega Švejka! — se je lotil poleg odvetniškega poklica z vso njemu lastno ljubeznijo do dijaškega naraščaja organizacije Dijaške matice po češkem vzoru. Njemu dolguje današnja Dijaška matica svoj obstoj. Ljubezen do dijaškega naraščaja mu je pozneje narekovala, da je prevzel vodstvo «Sklada Sergija Tončiča», iz te ljubezni se je še pred kratkim odločil, da predava mladim slovenskim akademikom v Trstu kljub svojim 80 letom o dijaškem življenju v prejšnjih dijaških društvih pri čemer m pozabil — zelenega carstva. J J-.ša Karla Ferluge je bi- a1 ia vedno gostoljubno odprta vsakomur, kdor je k njemu prišel z odprtim srcem. V letih, ko je odvetnikoval v Ilirski Bistrici, si je s svojo poštenostjo in korektnostjo pridobil spoštovanje tudi v tedanjem tamkajšnjem italijanskem okolju. Seveda je bil kot zaveden Slovenec ob izbruhu vojne kljub temu odpeljan z družino v internacijo in je kot interniranec izpil do dna grenko čašo, ki mu jo je, kakor toliko drugim rojakom, namenila bridka usoda. Ko se je po vojni vrnil v Trst, je povzel svoj odvetniški poklic, ki ga je do zadnjega dne izvrševal z vso njemu lastno pridnostjo in vestnostjo in predvsem s skrajno korektnostjo nasproti svojim slovenskim in italijanskim kolegom. Še sta nam vsem v spominu lanska svečanost, ko mu je tukajšnja Odvetniška zbornica podelila odlikovanje za 50-letno, v vseh ozirih neoporečno izvrševanje odvetniškega poklica, in proslava tega odlikovanja ter obenem Karlove 80-letnice v krogu društva «Pravnik», ki mu je Karlo bil od njegove ustanovitve podpredsednik in cenjen ter upoštevan starešina. Politično se Karlo ni maral udejstvovati, a se seveda ni branil prevzeti odgovornosti, kjerkoli je bilo njegovo nesebično delovanje zaželeno. Bil je med drugim tudi član nadzornega odbora Trž ške kreditne banke, udejstvoval se je pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi, a misel mu je bila do zadnjega posvečena predvsem dijaškemu naraščaju. šele pred nekaj dnevi sem ga srečal pred sodno palačo. Bil je mrzel deževen dan, in Karlo je s čepico na glavi, zavit v ne povsem zapeti plašč, seveda brez dežnika in s pre-mraženimi rokami brez rokavic, ki jih od dneva poroke ni nikoli več nosil, hitel v pisarno. Ker tudi ure ni nikoli nosil, me je vprašal, koliko je ura. Ko sem ga v smehu pobaral, čemu ne nosi ure, mi je hudomušno odgovoril, da kljub temu nikoli — ne zamudi! Imel si prav, dragi Karlo: tudi tokrat, žal, nisi zamudil, a za vse nas je Tvoja ura prišla kljub Tvojim letom — vse prezgodaj... Počivaj v miru! Dr. FRANE TONČIČ Pokojni dr. K. Ferluga med predavanjem za SAK «Jadran» 21. decembra lani niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»HiiHiiiiiiiiiiiiiHiii>i"ii'»iRiiiiiiiiii>iiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimmiH«iuiiiiniiiH>ii»« POGREB TREH AMERIŠKIH VESOLJCEV Zopet požar v vesoljski kabini en pilot mrtev, eden hudo opečen «New York Times» podrobneje opisuje poslednje trenutke treh vesoljcev ■ Sovjetski komentar o uporabljanju čistega kisika WASHINGTON, 31. - Predsednik Johnson je prisostvoval pogrebu dveh vesoljcev, ki sta izgubila življenje v petek v Cape Kennedy. Na pokopališču v Arlingtonu, kjer je spomenik neznanemu vojaku, so pokopali Virgila Grissoma in Rogerja Chaffeeja. Tretjega vesoljca Ed-warda Whiteja pa s.) pokopali na pokopališču v West Pointu. Pogrebu sta prisostvovala Johnsonova žena in podpredsednik Humphrey. Podobna nesreča, kakor se je v petek dogodila v Cape Kennedy, se je davi dogodila v letalskem opo rišču Brooks v Teksasu. V vesoljski kabini, ki so jo uporabljali za poizkuse v tem oporišču, je nenadoma nastal požar, pri čemer je zgubil življenje en letalec, drugi pa je bil hudo opečen. Takoj po požaru so oba odnesli v bližnjo vojaško bolnišnico, kjer je eden od njiju umrl, drugi pa se bori s smrtjo, ker je opečen po vsem telesu. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm,mini,iiliiiiiUiiiimiliiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilinimi„iiltliliiiiiUI„,imil,il„ ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA Stavka na univerzah na osnovnih in srednjih šolah Medministrski sestanek o položaju državnih uslužbencev Člankar piše, da so sistemu čistega kisika, ki so ga uvedli v ZDA leta 1959, tedaj nasprotovali številni ameriški znanstveniki. Na koncu pravi člankar, da j- izguba treh ameriških vesoljcev tragedija za vse človeštvo, bolest za vse ljudi in ne samo za državljane ZDA. Predsednik sovjetske komisije za vesoljsko raziskovan.' Anatolij Bla-gonravov je poslal danes sožalno brzojavko nekateri.a ameriškim znanstvenikom in dr žinam treh vesoljcev. RIM, 31. — Vsedržavne organizacije študentov, rednih in poverjenih profesorjev so potrdile stavko na italijanskih univerzah, ki se bo pričela jutri in ki bo za profesorje in docente trajala do 10. februarja, za študente pa do 7. februarja. Stavko so proglasili v prvi vrsti, ker vlada ni sprejela nekaterih bistvenih členov zakonskega predloga o reorganizaciji univerz in ker se BJe™,. .sovje« velepo.l.- Jugoslaviji Aleksander Puza- j istočasno so tudi različne sindi- nov in jugoslovanski veleposlanik v ■ kalne organizacije šolnikov progla-Moskvi Dobrivoje Vidič. | sile dvodnevno stavko osnovnih in Tito se bo zadržal med potjo v srednjih Sol, ki bo 8. in 9. februar. ja, ki Je prav tako povezana z zamudami pri predložitvi zakonskih predlogov o reorganizaciji šol, ureditvi staležev in položaja šolnikov. Predsednik vlade Moro je predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so razpravljali o sploš. nih vprašanjih državnih uslužbencev. Vse kaže, da so prišli ministri Bertinelli, Taviani, Colombo, Preti in Bosco do enotnega stališča, saj je po sestanku minister Bertinelli izjavil, da se ne bodo več sestali in du se bodo samo sestali posamezni ministri s sindikalnimi predstavniki. Preti pa je pojasnil, da so bili soglasni, da država v razdobju 1967-68 nima možnosti, da bi zvišala javne izdatke v korist svojih uslužbencev poleg že znanih obveznosti V poslanski zbornici se Je nadaljevala razprava o petletnem gospodarskem načrtu. Podtajnik za notranje zadeve Gasparo pa je odgovoril na vprašanja komunističnih ln nekaterih drugih poslancev glede napadov na sedeže KPI. Priznal Je, da gre za pripadnike skrajne desnice, istočasno pa je tudi priznal da policiji ni uspelo prijeti nobenega napadalca. Kabina, napolnjena s čistim kisikom, je služila letalcem za poskuse namišljenih poletov v višini 60U0 metrov. To je šestič, ko je v ZDA nastal požar v vesoljskih kabinah med poskusi. Prvikrat se je to zgodilo leta 1962 v istem letalskem oporišču. Tedaj sta bila opečena dva letalca. Istega leta so bili štirje letalci hudo opečeni med podobnim poskusom v letalskem centru v Filadelfiji. «New Vork Times* objavlja danes opis poslednjih trenutkov posadke v kabini »Apolon*, kakor je poročal neki inženir iz Cape Ken-nedyja, ki je včeraj več ur poslušal registracijo na magnetofonskem traku. Neki tehnik je inženirju poročal, (ia so vesoljci tolkli po vrat-cih in jih skušali odpreti, toda za man. Prav tako niso utegnili upo- . . . - rabiti nnsphnp mnravp Ha hi lahko i klmtl za tn dm Plavanja na um-rabiti posebne naprave, da bi lahko ■ ver!5l sklenil je dalje, da bo fakul. odprli vratca. Najprej je eden ocl: teta za p0ijtt*ne in gospodarske ve-treh astronavtov enostavno javil: de zaprta za nefiokK.e’ Cas> »Požar . . . opažalo požar » Cez dve I ...... sekundi je Wn.te zakričal utegnilo zakas niti Demonstracije v Madridu MADRID, 31. — Rektor madridske univerze je danes sklenil pre- ža več let. List pravi, da je NASA dala prednost sistemu, ki ustvarja umetno atmosfero v satelitih z uporabljanjem čistega kisika. Ta sistem je zaradi velike vnetljivosti kisika že ustvaril težave pri poizkusih vrste «Marcury» in vrste «Gemini». Morda se te težave niso končale s tragedijo slučajno. Če se bodo ameriški znanstveniki prepričali o tem, je verjetno, du bodo opustili svoj način in uvedli sistem, ki ga sedaj ur rahljajo v Sovjetski zvezi, s tem da spravijo v kabino mešanico kisika in dušika. demonstracije, med katerimi aretirali Se več ljudi. Nekaj čez poldne se je danes zbralo nad l 000 študentov blizu univerzitetnega mesta Nastopila je policija, ki jih je po enournem pre. rekanju in spopadanju razgnala. Univerzitetno mesto je še vedno za prto in vhode stražijo policaji. Včeraj so bile delavske demonstracije v Sevilli in Asturiji. V Asturiji stavka danes 7.000 delavcev iz protesta in solidarnosti z aretiranimi delavci. Davi je 23-letni študent madridske univerze napravil samomor. Skočil je skozi okno svoje sobe v 6. nad-stropuj, ko so vstopili policaji, da bi ga preiskali in aretirali. Obtožili so ga komunistične dejavnosti. vreme včeraj: Najvišja temperatura 8 stopinj, najnižja 6,5, ob 19. uri 7,2, zračni t(ak 1031,1 narašča, veter 2 km zahodnik, vlaga 80 odst., nebo pooblačeno, modje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 1. lebruarj* Ignac Sonce vzide ob 7,27 in zatoflj 17,10. Dolžina dneva je 9,43. vzide ob 00,00 in zatone ob jutri, ČETRTEK, 2. februarja Svečnica, Marija SPOROČILO REPREZENTATIVNEGA ORGANA VIS0K0S0LGEV Stavka profesorjev in asistentov ter študentov tržaške univerze Visokošolci bodo protestirali s stavko proti vsiljenemu «načrtu Gui» Reprezentativni organ tržaških vi-sokošolcev sporoča, da bo poleg napovedanih stavk stalno nameščenih univerzitetnih profesorjev, (od 1. do 4. februarja) ter nestalno nameščenih profesorjev in asistentov, (od 1. do 10. februarja), med 1. in 7. februarjem tudi stavka visoko-šolcev, ki jo bo proglasilo študentovsko gibanje. Visokošolci bodo stavkali zaradi tega, ker organizacije visokošolcev nasprotujejo vsiljenemu «načrtu Gui», ki ga predvideva zakona štev. 2314. Ta zakon, pravi sporočilo reprezentativnega organa tržaških visokošolcev, ni le neorganičen nezadosten in zastarel in ne vnaša nobenih novosti, marveč ni niti v skladu s petletnim gospodarskim načrtom (Pieraccini). Odgovornost za ta nezadovoljivi načrt je treba pripisati ministru njegovemu ministrstvu, vladi in njeni večini in tudi samim opozicijskim silam. Hkrati pa preti nevarnost, da bo uveljavitev tega zakona predstavljala dejanski polom italijanskih univerz. Osnovni vzroki kritike študentovskega gibanja so sledeči: 1. Ustanovitev oddelkov (diparti- menti): Oddelek, pravi sporočilo tržaških visokošolcev, mora biti steber univerze, mora dokončno odpraviti preživele zavode. Vse nove tehnično - znanstvene in gradbene enote morajo biti predvidene na osnovi razdelitve strukture univerze na oddelke. 2. Visokošolci nasprotujejo ustanovitvi dodeljenih zavodov, ker bi bili ti v nasprotju s fakultetami in oddelki. 3. Demokratizacija univerze: vsa predstavništva docentov in visokošolcev morajo (preko reprezentativnih organizmov in svetov fakultet) sodelovati pri samoupravi univerze. 4. Avtonomija univerze: vsa didaktična in znanstvena snov univer. ze mora biti, z ustanovitvijo vsedržavnega univerzitetnega sveta zajamčena z zakonom. 5. Pravica do študija: zakon 2314 predvideva zmanjšanje splošnih stroškov za univerze; v tem poglavju je zmanjšan tudi izdatek za uresničenje pravice do študija. Zato je potrebno: 1. preurediti pred-plačo visokošolcem z mnogo večjimi denarnimi nakazili in na osnovi novih ocenjevalnih kriterijev; 2. povečati in združiti pomoč za pravico do študija (stanovanja za viso-košolce, menze, zdravniško, oskrbo in knjižno kooperacijo). 6. Docenti: uresničitev polnega učnega č isa i#,,,,.preprečitev nadaljnje ne iklivdriosti med docenti in študenti. 7. Fakul eta: na vsak način je javnosti fašističnih sil, ki so bile premagane za časa osvobodilne borbe, ki pa so lahko po vojni dvignile glavo zaradi zgrešene vladne politike, ki se poslužuje teh sil v borbi proti KPI. V brzojavki ugotavljajo, da bi se ti napadi prenehali, če bi jim teh dejanj odgovorni organi ne dopuščali. Po Sloveniji so kradli cerkvene umetnine in jih tu prodajali 4. februarja V KULTURNEM DOMU VII. novinarski ....*... ples (is v dobrodelne namene Ples bo v vseh prostorih doma. Za prijetne zvoke bodo skrbeli ansambli po različnih okusih. Za vabila se obrnite na uredništvo «Primorskega dnevnika« ali na posamezne urednike (93808, 94638). Rezervacije miz danes, v četrtek in v petek od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni. treba preprečiti sektorialno preureditev političnih ved: uvedba štirih odsekov, od kateri so najmanj trije, ki imajo podobne vede, kot druge fakultete, je v nasprotju z ustanovitvijo oddelkov. Končno izvršni odbor reprezentativnega organa izraža svojo solidarnost z docenti in študenti zavoda za kemijo, ki se borijo za ureditev staleža. Protest Podlonjercev proti fašističnim atentatom Prebivalci iz Podlonjerja so poslali predsedniku vlade Aldu Moru v zvezi z napadi na sedeže KPI brzojavko, v kateri ugotavljajo, da so tl napadi izvršeni v okviru de Seznam blaga za brezcarinski vnos V zvezi z obnovljenimi restrikcijami, ki jih nameravajo carinske obla. sti uvesti na obmejnih prehodih, tako da bi se za v naprej strožje izvajalo nadzorstvo nad uvozom bencina in živil smo se včeraj pri finančni intendanci pozanimali za spisek blaga, ki ga tukajšnji imetniki propustnic, odnosno imetniki potnega lista s priloženo »dodatno listino« lahko imajo pri sebi ob vsakem prehodu meje (t.j. štirikrat na mesec) ne da bi za to morali plačati kakršno koli carinsko pristojbino. V sobi štev. 18 na direkciji carinske službe v stavbi v Ul. Cavour štev. 6, so nam dali ciklostiran spisek, ki obsega naslednje postavke (ažurirane po zadnjih sklepih mešanega odbora): 1. zelenjava 5 kg, 2. stročnice 1 kg, 3. ječmen 1,5 kg, 4. ajdova moka 1,5 kg, 5. sveže meso 0,5 kg, 6. prekajeno in suho meso 0,5 kg, 7. sveže ribe 0,5 kg, 8. sir 1 kg, 9. riž 2 kg, 10. testenine 2 kg, 11. pomaranče in limone 6 kg, 12. mleko 1 liter, 13. zasirjeno mleko 1 liter, 14. vino 1 liter, 15. olje 1 liter, S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Letošnji proračun predvideva 44.611.000 lir primanjkljaja Prispevek dežele za dijake - Enotna skupina PSU 16. perutnina 1 kos, 17. jajca 6 kosov, 18. borovnice in maline 2,5 kg, 19. suhe slive 0,25 kg, 20. dračje in mah, 21. cvetlice in okrasne rastline, 22. obrtniški izdelki, 23. izdelki za domačo rabo, 24. orodje za delo na polju, 25. posebne potrebščine. Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki se je lotil razprave o letošnjem občinskem proračunu. V začetku seje je socialistični svetovalec Caldi sporočil, da sta se po združitvi PSI in PSDI v državnem merilu pred dobrima dvema tednoma sestali ha skupni seji krajevni sekciji PSI in PSDI in' sklenili, da se združita v enotno sekcijo. Razen tega so na omenjeni seji sklenili, da se občinski svetovalci, iz voj j eni na listah PSI in PSDI, združijo v enotno skupino. Pri tem je svetovalec Caldi poudaril, da bo skupina ostala zvesta programu, ki je bil odobren skupno z drugimi strankami večine v občinskem svetu. Odbornik Colom-ban je sporočil občinskemu svetu, da je deželna uprava sprejela zadevno prošnjo občinske uprave in odobrila prispevek v skupnem znesku 2.844.000 lir za šolske štipendije, prevozne stroške in nakup knjig za dijake srednjih šol in strokovnih šol ter za otroke, ki obiskujejo otroške vrtce. Občinski svet je nato med drugim odobril gradbeni načrt za otro- IZVIRNA ZAMISEL TREH MLADIH TATOV ški vrtec v šempolaju, nato pa je župan na kratko utemeljil in o-brazložil letošnji občinski proračun, ki predvideva skupno 316 mil. 611.000 lir izdatkov in 272.000.000 lir dohodkov. Primanjkljaj ki bi ga morali poravnati s prispevkom iz tako imenovanega «Sklada za Trst« znaša skupno 44.611.000 lir. Na prihodnji seji bo podžupan in odbornik za finance Corberi, ki ga na sinočnji seji ni bilo zaradi bolezni, obrazložil razne postavke proračuna. Predavanje o pustnih šegah na Slovenskem Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Obuti maček vabi na VELIKO OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 5. februarja 1967 s pričetkom ob 15.30. Za «pomoino» tatinsko dejavnost pa so si izbrali razne vile po Tržaškem Krasu - Na sled so jim prišli karabinjerji Karabinjerji preiskovalnega od-. še več drugih stvari v skupni vred-delka s postaje v Istrski ulici so I nosti približno enega milijona lir. te dni uspešno zaključili preiska- Približna vrednost ukradenih stavo v zvezi s široko tatinsko dejav- I rinskih predmetov pa znaša nad tri nostjo treh mladeničev, ki so po naročilu kradli starinske predmete neprecenljive vrednosti v Jugosla- milijone lir. V Jugoslaviji ukradene predmete so Maiola, Inchiostri in Paolo R. vi ji in jih nato prevažali v Trst, | izročali pittoniju, od katerega so kjer so jih prodajali in s tem služili velike vsote. Gre za 21-letnega šoferja Roberta Maiolo s Trga Gia-rizzole 18, 17-letnega Paola R. iz Trsta in 22-letnega uradnika Antonia Inchiostrija iz Ul. Giusti 18. Trojica se je skupaj, ali posamič vozila v Jugoslavijo in sicer v Pla- min, Križ pri Vipavi, Senožeče, Obrov, Selce, Piran in Motovun, kradla v cerkvicah starinske predmete ter jih skrite v prtljažniku velikega avta «flaminia» TS 91501 prevažala^v. Trst,,.jih izročalai 26» F —— — , letnemu Fabiii Rerizu Pittoniju iz Ul. F. Seve-»~ ~ Čfo1'-Šff/f, po poklicu re-stavraterju umetnin, ki je nato predmete prodajal zasebnim ljubiteljem stare opreme. Poleg tega so tatovi kradli tudi v tržaški gornji okolici, predvsem v vilah, od koder so odnašali vse precej vredne predmete. Med preiskavo so karabinjerji ugotovili, da je trojica tatov in morda tudi Pitto-ni, lanskega novembra odpotovala na turističnih izlet v Jugoslavijo. Na izletu so si zlikovci predvsem ogledovali opremo v cerkvah v omenjenih krajih, kjer je na oltarjih bilo vse polno dragocenih starodavnih predmetov. Na teh svojih »pohodih« so ugotavljali vrednost predmetov, se nato vračali v omenjene kraje in kradli. To njihovo tatinsko delovanje je trajalo od novembra do zadnjih dni januarja in sicer do 28. t. m., ko so karabinjerji na bloku pri Škofijah ustavili avto «fla-minia«, ki ga je proti Trstu vozil Maiola. Pri natančnejšem pregledu, so karabinjerji ugotovili, da je bilo v avtu skritih več dragocenih starinskih predmetov, med temi tudi platno z upodobljenim sv. Sebastijanom iz srede 19. stoletja, ki so ga tatovi izrezali iz okvirja. Karabinjerji so nato nadaljevali preiskavo, prišli na sled Pittoniju in našli tudi več predmetov, ki jih je ta za velike vsote že prodal zasebnikom. Ukradene dragocenosti so karabinjerji v glavnem zaplenili. Gre za štiri posrebrene svečnike 17. stoletja, lestenec z moravskim kristalom iz 19. stoletja, posrebreni križ iz 17. stoletja, pozlačen kelih, 6 svečnikov iz litega železa, malo sliko Madone z Jezuščkom, svetilko in še več drugih kosov, vse iz 18. stoletja, že omenjeno sliko, lesen lestenec in še več drugih stvari, ki so jih tatovi pokradli v zadnjih treh mesecih v Jugoslaviji. Poleg tega so karabinjerji zaplenili tri lovske puške, strašilno pištolo, žepno baterijo, več oblačil in drugih predmetov, plen tatinskih podvigov, ki jih je trojica izvršila v noči med 13. in 14. januarjem v Šempolaju v vili 53-letne Argie Traurine iz Ul. Tagliapietra 4, dve noči kasneje istotam v vili 56-let-ega profesorja Antonia Rebecchija iz Ul. Catraro 7 in 23. t. m. v Lazaretu pri Miljah v vili 44-letnega Bruna Carbonaia iz Ul. Romagna 9/1. Iz vil so tatovi odnesli oblačila, televizor, puške, projektor in samo za posrebrene svečnike dobili približno milijon lir, Pittoni pa jih je potem prodal zasebnikom za dvojno ceno. Ukradene predmete v vilah pa so delno skrili — lovske puške v Furlaniji — delno pa jih je Inchiostri prodal v Rimu. Za izvršitev tatvin so zlikovci imeli vso potrebno pripravo, tako so karabinjerji zaplenili sekiro, vzvod in še drugo orodje za vlome. Vse tri tatiče so prijavili sodišču zaradi tatvin z obteževalnimi okoliščinami, proti Pittoniju pa bodo postopali, po 7,akonu. Tatiče so pustili na začasni svobodi, avto in ukradeno blago pa zaplenili. Slavka uslužbencev ANAS Sindikati ANAS-CGIL, CISL in UIL so proglasili za 3. in 4. februar dvodnevno stavko, ker vlada stalno odlaga zakon o reformi ustroja in o povečanju števila u-službencev ANAS. Zakonski osnutek je namreč ustavljen že od lanskega februarja. Osebje protestira tudi, ker se ne izvajajo zakoni o plačilu misijske doklade, nadurnega dela, izdaje brezplačnih izkaznic na javnih prevoznih sredstvih, dodelitvi višjih nalog ter o razdeljevanju delovnih oblek. Poleg tega se na-, naša stavka še na celo vrsto zahtev, ki so lastne tej stroki. Zaradi stavke ne bo na cestah poskrbljeno za oranje snega, odstranitev usadov in skal ter za druga nujna dela. Zato naj bodo avtomobilisti zelo pazljivi. Sinoči ob 20.30 je v Slovenskem klubu prof. Boris Kuhar predaval o «Pustnih šegah in običajih na Slovenskem«. Predavanje so spremljali diapozitivi, zvočni posnetki in tudi kratek filmski dokumentar. Predavatelj je v svojem prvem delu govornega spremljanja fotografskih posnetkov poudaril, da so Slovenci eden izmed redkih narodov v Evropi, ki imajo še danes bogato tradicijo mask. čez sto jih je — je dejal dr. Kuhar. Od kod pa vse te maske, pustne šeme in podobno? V tej zvezi je dr. Kuhar obravnaval splošno problematiko mask od starejše preko mlajše kamene dobe do današnjih časov. Pri tem je prikazal vse bogastvo slovenskih mask od Primorske do vzhodne Slovenije. Med drugim so gledalci z užitkom spremljali posnetke o pustnih običajih na Koprskem, v Bovcu, Drežnici in v Cerknem. Najbolj slikoviti so bili seveda prizori, ki se tičejo «kurentovanje» na Ptujskem polju. Te prizore naši čitatelji vsaj nekoliko poznajo bodisi iz opisov, ali pa iz slik. Sinoči pa je občinstvo v Slovenskem klubu presenetil pravi «Kurent», ki je z oglušujočem zvonjenjem prihrumel v dvorano. Izredno izvirno pobudo je sprožil ravnatelj turističnega urada «Aurora» Egon Kraus. Izvirnega «Kurenta» je poosebil Jožef Stafela iz Markovcev pri Ptuju, ki je seznanil občinstvo z vsemi običaji kurentovanja v svojem domačem kraju. Občinstvo je z burnim ploskanjem pozdravilo to pobudo, kakor tudi živo besedo s katero je dr. Kuhar prikazal izredno bogastvo Slovencev v tej panogi folklore. Podlegel je poškodbam Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj zjutraj podlegel zadobljenim poškodbam 44-letni Giovanni Tommasinl1 z Vrdele San Cilino 1838, katerega je 23. t.m. zvečer, ko je pod Konkonelom prečkal državno cesto, podrl 24-letni Albino Pippan iz Ul. Virgilio 10, ki je proti mestu vozil avto TS 56598. Včeraj je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti umestil v prostorih odbora na Trgu Oberdan komisijo za proučevanje in reševanje perečih vprašanj, ki so povezana z regulacijo rek in potokov ter utrditvijo zemljišč, ki so jih prizadele zadnje poplave. Porast števila tujih turistov BOR priredi v torek, 7. februarja v dvorani stadiona «Prvi maj« od 21. ure do zore PUSTNI PLES IGRAJO THE ROBLES Rezervacije miz vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 21. do 23. ure na sedežu društva. ŠD BREG priredi v soboto, 4. februarja od 21. do 4. ure veliki pustni ples v dvorani na stadionu «Prvl maj« Igral bo orkester «THE JAGUARS« Vabljeni! Gledaljšča Verdi Danes se prične pri blagajni gledališča Verdi prodaja vstopnic za prvo predstavo »Fedore« Umberta Giordana, ki bo v soboto ob 20.30 za abonma A za vse rede. Dirigiral bo Pie-tro Argento, v naslovni vlogi bo pela Madga Oliviero, v drugih vlogan pa Juan Onclna, Mario Baciola, Ful. via Ciano, Raimondo Botteghelli in drugi. Orkester In zbor gledališča Verdi, zborovodja Aldo Danieli, režija Lamberto Mugelli. Danes se začne tudi prodaja vstopnic za tretjo predstavo «Otella», ki bo ob isti zasedbi v petek ob 20.30 za abonma B za parter in lože ter C za galerije. Darovi in prispevki V spomin pokojnega od v. Karla Ferluge daruje družina Kraus 2000 Ur za Slovenski klub. Namesto cvetja na grob pok. dr. Karla Ferluge daruje družina dr. Josipa Logarja 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob odv. dr. Karla Ferluge darujejo njegova dolgoletna sodelavka Mimi Dolenc, Savica Kosovel, dr. Igor Kosmlna, dr. Mitja Bitežnik in dr. Igor Gruden 24.000 Mr za Dijaško matico. V počastitev spomina pokojnega dr. Karla Ferluge daruje družina Tončič 5.000 lir za Dijaško matico In 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča. V spomin dragega prijatelja dr, Karla Ferluge daruje dr. Angelo Kukanja 10.000 lir Dijaški matici. V počastitev spomina pok. dr. Karla Ferluge daruje Milan Bolčič 3.000 lir za Dijaško matico. SPD TRST DANES, 1. februarja tio j Gregorčičevi dvorani ob 21. UI predaval dr. Rafko Dolhar temi rSODOBNO SMUČANJ Predavanje bodo spremi]^ film in diapozitivi. Po predavanju bo sledilo * grajevanje nedeljskih zmas valcev smučarskih tekem črnem vrhu. S. d. SOKOL iz Nabrežid« 5£"“v l££i J: £5» v Nabrežini predavanje B. Križmana^ »O EVROPSKEM PRVENS3’ V ATLETIKI Predavanje bo spremljal v* Vljudno vabljeni 1 Razna obvestila; TRŽAŠKI FILATELISTIČNI ^ »L. KOSIH« bo imel danes, L redni sestanek od 19. do 20. prostorih kluba, Ulica del Mont 6, Vabljeni tudi nečlani. SOŽALJE Podporno društvo Dijaška izreka ob smrti svojega us1 telja in dolgoletnega podpreu,'| nika in odbornika dr. Karla Ferluge ;adeti ^ iskreno sožalje težko prizi žini. SLOVENSKE FILME GORENJSKA OHCET in druge predvaja danes, 1. februarja ob 21. uri Slomškov dom v Bazovici v četrtek, 2. februarja ob 20. uri p. d. Slavec v Ricmanjih v petek, 3. februarja ob 20.30 p. d. Slovenec v Borštu v nedeljo, 5. febr. ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkovljah SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Včeraj se je sestal upravni svet Pokrajinske turistične ustanove. Med sejo je njen predsednik odv. Terpin orisal turistično dejavnost v preteklem letu. Lani je bilo v hotelih na Tržaškem skupno 331.483 turistov, število turistov se je močno povečalo. Tako je prišlo v Trst kar 58 odstotkov jugoslovanskih turistov več kot predlanskim. Od skupnega števila tujih turistov pa je bilo kar 41,47 odstotka Jugoslovanov. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili obširnejše poročilo jutri. iiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiiiJiiiiiiimimiiiiiiiiiiimmiiiimmiiimiimiimiiiiiiiimiiiiimiimiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Tudi kraja iz kurnikov spravi človeka za pretej časa na hladno Potrjena obsodba moškega, ki je vlomil v stanovanje ženske, s katero je prej živel in imel z njo tudi dva otroka iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiHHiHiiiMiimuiiiiiiiiiiimimiiiiiiMiuminiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiimi SEJA DEŽELNEGA ODBORA Četrta obletnica proglasitve zakona o deželni avtonomiji Podpredsednik Giacomelli se bo udeležil otvoritve turistične razstave v Londonu Med redno tedensko sejo dežel- ] prebivalstvo. nega odbora se Je predsednik Berzanti spomnil, četrte obletnice proglasitve ustavnega zakona št. 1 od 31. januarja 1963, ki vsebuje posebni statut naše dežele. Berzanti Je rekel, da se deželni odbor trudi, da bi se deželna avtonomija v celoti uresničila ter da se pripravlja, da opravi osnovne izbire, ki se nanašajo na deželni gospodarski in urbanistični načrt in da začne uresničevati politiko večje zaposlitve in zvišanja dohodkov, da doseže raven drugih dežel. V tej politiki pa mora podpreti odbor vse deželno Zatem je odbor sprejel mnogo sklepov ter razpravljal o nekaterih zakonskih osnutkih, ki jih je predsednik Berzanti že najavil v svojem govoru ob predložitvi proračuna. Podpredsednik Giacometti pa je potrdil, da se bo dežela udeležila turistične razstave «01impia» v Londonu, ki se odpre 3. februarja. V ponedeljek 6. februarja se bo podpredsednik Giacometti skupno s predstavniki EPT in letoviščarskih ustanov iz dežele sestal v Londonu z angleškimi turističnimi funkcionarji.' Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predsednik Franz, generalni prokurator Mayer, zapisnikar Parigi) sta se morala zagovarjati včeraj 40-letni Carlo Gamboz iz Ul. Trion-fo 3 in Francesco Mistero iz Ul. Zonta 4 (hotel »Flore«), ki sta bila obtožena večjega števila tatvin perutnine, ki sta jih zagrešila na Proseku 12. 11. 1961. Vsaj takoj je pravila obtožnica, toda med postop. kom je prišlo na dan, da sta obtoženca zagrešila vsaj deloma te tatvine v begunskem taborišču na Padričah. Vsa tatinska zadeva je bila zelo zapletena, ker sta obtoženca priznala svojo krivdo glede tatvin na tržaškem ozemlju že, ko so ju aretirali karabinjerji v Torviscosi. Na vsak način je bilo gotovo, da sta obtoženca zagrešila dejanja, ki so jih jima pripisali, ker je ena izmed prič videla tisti dan obtoženca Gamboza v begunskem taborišču. Priča je opazila tudi lahki poltovornjak znamke »Iso«, ki je last Mistera. Obtoženca sta karabinjerjem v Cervinjanu priznala svojo krivdo, toda pozneje sta preklicala izjave. Tržaško kazensko sodišče ju je 7. decembra leta 1965 obsodilo vsake, ga na 1 leto in 1 mesec zapora ter 50.000 lir globe. Na prizivnem sodišču je generalni prokurator zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo ter naj priznajo obtožencema pravico do 1 leta pomilostitve zaporne kazni. Prizivni sodniki so deloma spremenili prvotno razsodbo, in sicer v smislu, da so bili prekrški za katere jim je sodilo včeraj, pravzaprav nadaljevanje prekrškov, za katere ju je isto sodišče že obsodilo leta 1963. Spričo tega je prizivno sodišče potrdilo razsodbo tržaškega kazenskega sodišča iz leta 1962 ter v tej zvezi zvišalo kazen za Gamboza za 2 meseca zapora in 6.000 lir denarne kazni ter za 3 mesece zapora in 9.000 lir denarne kazni za Mistera. V ostalem so prizivni sodniki potrdili prejšnjo razsodbo. Pred istimi sodniki se je moral zagovarjati 46-letni Nicolo Perusich Iz Ul. Gatteri 16, ki je bil obtožen vrste prekrškov, ki jih je po mnenju preiskovalnih organov zagrešil v juniju predlani. Nekega večera je Perusich hotel vdreti s silo v stanovanje neke ženske, s katero je prej živel več let skupaj in s katero je imel tudi dva otroka. Zenska se ga je namreč naveličala ter ga odslovila. Perusich pa se ni hotel sprijazniti s tem ter je skušal s silo vdreti v stanovanje. Ženska je poklicala na pomoč agente javne varnosti. Tedaj je prišlo do pretepa. Enega izmed agentov je obtoženec celo napadel. Perusicha so potem odpeljali na leteči oddelek kvesture, kjer je baje dvignil stol visoko nad sabo ter ga razbil ob zidu. Pozneje so agenti prepeljali Perusicha v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je bil pijan. Perusicha so prijavili sodišču zar radi upora proti javnim funkcionarjem, poškodovanja nepremičnin na sedežu letečega oddelka in konč. no pijanosti. Na obravnavi pred prizivnimi sodniki je generalni prokurator zahteval, naj se uveljavi odlok o amnestiji glede prekrška pijanosti, a v ostalem, naj se potrdi prvot- na razsodba. Prizivni sodniki so v bistvu sprejeli to zahtevo. Pomilostili pa so kazen v zvezi s prvim in drugim prekrškom. Prosvetno društvo «IGO GRUDEN« iz Nabrežine priredi v torek, 7. februarja t, 1. v društvenih prostorih PUSTNI PLES od 21. do 4. ure zjutraj IGRA PRIZNANI ORKESTER «5 LORDS« NA ZALOGI BO PRISTNO VINO IN DOMAČE KLOBASE Vstop z vabili. Rezervacije miz in oddaja vabil vsak večer od 20. do 21. ure. JHtte na Vnčin mk predvaja danes 1. t. m. ob 18. film: url Technicolor Technlscope «CIM Igrajo: CAMERON MITCHELL, GEORGES RIVIERE, ETHEL ROJO in DIANA MATRIN KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 1. t. m. ob 19.30 uri film: L’ IMBOSCATA (ZASEDA) Igrajo: ROBERT TAYLOR, ARLENE DAHL in JOHN HODIAK Nazionale 14.30, 21.45 «11 dottor Živa-go» Metrocolor iz romana Borisa Pasternaka. Geraldlne Chaplin, A-lec Guinness;/Omar Sharlf. ! Excelslor ,$'0q , fjpcbmpreso«. Techt-color. Anthoriy Quayle, Grazielli Granata. Fenice 15.00 «Non per soldi... ma per denaro« Jack Lemmon, Judi West. Eden 15.30 «Miao... miao... arriba, arriba«. Barvne risanke. Matek Sll-vestro in Speedy Gonzales. Grattacielo 16.00 »Parigi brucia«. Or-son VVelles. Riti (Ulica San Francesco 10) 16.00 »Alle 10.30 di una sera d’esta-te». Technicolor. Mellna Mercouri. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 «Comando dl dispe-ra-ti«. Bill Rooney. Fllodrammatlco 16.00 «Raplna al sole«. Geraldlne Chaplin, Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Mlssione Caracas«. Technicolor. Rod Carter, Mirella Manni, Saro Ural. cnstallo 16,00 «1 professionlsti«. Burt Lancaster, Claudia Cardinale. Tech nlcolor. Garibaldi 16.30 «Operazlone Corea« Forest Tucker. Aurora 16.30 «Per pochl dollan an cora«. Capitol 16.30 «Le fate«. Technicolor Monica Vittl, Claudia Cardinale, Al berto Sordi. Prepovedano mladln pod 14. letom. Impero 16.30 «Ope-razione S. Genna-ro». Vittorio Veneto 15.00 «1 combattenti della notte«. Kirk Douglas, Senta Berger. Ideale 16.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo«, Technicolor. Astoria (Ulica Zorutti, filobus št. 1). 16.00 «La vergine della valle«. Astra 16.30 «11 magnlflco cornuto«. Abbazla 16.00 »Anohe gl1 eroi pian- gono«. Wllliam Holden In Deborah Kerr, Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. Januarja 1967 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 58-letni Renato Cecchi-nt, 86-letna Maria Pregara vd. Stur-man, 67-iletna Olga Rigottl vd. Brezzl, 634etna Glovanna Coslovlch por. Co-ronica, 80-letni Antonio Vegllach, 73. letni Andrea Daoeilon, 80-letni GiuMo Allesch, 79-4-etnl Umberto Zuculin, 56-let-na Lucla Ousan por. Triglav, 70-letna Erminla Bainville vd. Bonati, 61-4etna Olementina Tessaro vd. Avan. zo, 804etni Francesco Dambrosi, 83-letna Lldta Deslmon vd. Dotti, 86 letna Santa Bearzotti vd. Morsut, 86-letna Pia Hrellc vd. Cosulich, 79-let. na Lina Bonassln vd. Stenta, 43-letn! Giovanni Tommasslni, 64-1 etni Francesco Ipavec, 61-letnl Marcello Fron-ta-lonii, 61Jetna Maria Civldtn vd. Cec-ohini, 85-letml Leone Nacson, Daniele Balanza, star 6 mesecev. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4, Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Vlelmetti, Trg della Borsa 12, G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AU’Alabarda, Ul. dellTstrla 7, Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leltenbuirg, Trg S. Giovanni 5, Mizzan, Trg Venezia 2, LADJE V PRISTANIŠČU San Marco, Aquile!a, Irolli, L. Lauro, Caprera, Stromboli, Giada, Olim-pia, Saiipa II, Illliria, Lllion, A. Ve-spucci, Bltumiera, Flaminia, M. A. Montanari, Capo Andrea (It,): Tre-blnje, Ratište, Kosovo, Korotan (Ju. gosi.); Klriaki, S. Restis (Gr.); S. Cloud (Llban.); S. Breeze (VB); L. N. Huapi (Arg,); Hera (Vi.): Kenltra (Hol.); B. Suchanov (SZ); O. VVarrior (Pa.); Algiit (Bol,); Tank Princess (No.). Zapustil nas je za vedno naš predragi DR. KAREL FERLUGA odvetnik Pogreb dragega pokojnika bo danes, 1. februarja, ob 15. uri na pokopališču na Opčinah. Žalujoči: žena, sinova, nevesti, vnu^ sestri in zvesta Micka Nabrežina, Beograd, Ljubljana, Reka, 1. febr. 19^ I.T.F. m. Zonta1 3. Tet; 38-006 i I ■ 2 Rojakom sporočamo, da je v častitljivi starosti zaključil svojo plodno življenjsko pot DR. KAREL FERLUGA odvetnik, vzoren in neutruden javni delavec, v vi' harnih dneh zvest in srčen član slovenskega občest- va, požrtvovalen odbornik našega prvega izvršne^3 odbora. Ostal nam bo v zglednem spominu. Slovenska kulturno gospodarska zve*3 2 Slovenski javnosti sporočamo žalostno vest, ^ je nenadoma preminil član našega nadzornega sVe' ta od ustanovitve zavoda DR. KAREL FERLUGA bon10 Vzornega in požrtvovalnega sodelavca ohranili v trajnem spominu. Banca di Credito di Tries,e Tržaška kreditna banka Trst, 1. februarja 1967 PROSVETNO DRUŠTVO »IGO GRUDEN« IZ NABREŽ^ ln ŠPORTNO DRUŠTVO «SOKOL» IZ NABREŽINE sporočata žalostno vest, da je umrl njun dolgoletni član ® odbornik DR. KAREL FERLUGA Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. Trst, 1. februarja 1967 Sporočamo žalostno vest, da nas Je včeraj 31. janua^ v 81, letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in nono IVAN MOČILNIK Pogreb bo danes, 1. februarja, ob 15.30 iz hiše žalosti p> Opčinah St. 900. Žalujoči: žena, otroci, drugo sorodstvo ter dri$5| Čok, Kovačič, Grudina, Zorzon, Zanier in PiergeP Opčine, Trst, 1. februarja 1967 Pred vojna in jugoslovanska povojna emigracija slav°.-VeČ1.etnem m°lku so v Jugo-nih *J1 za^e razpravljati o povoj-nn 12seljevanjih množične družbe- prganizacije, med njimi tudi .ii. - ^ -E v „ : Odbito govorijo in pišejo l0gj,ajPOvejšem času tudi o raz-v°jnihm °- atev'^nem obsegu po- emigracij. mišljeniu jugoslovanskega vo-ljon^a ^gospodarskega časnika «E- štei * P°btika» v Beogradu em' dandanašnji jugoslovanska ‘?rapija okoli poldrugi milijon tiso' ^ izseljencev ter okoli 300 lie Povojnih jugoslovanskih izse-tUji^ev' ki so začasno na delu v oseh* L" končno Je še okoli 240.000 Dn '• . 30 se med vojno in takoj vijpniej stalno izselile iz Jugosla-siovLa, Mivii° v tuiini brez iu8°' tQV anskih državljanskih dokumen- skih a betja kategorija jugoslovan- cev em'Prar>tov od 240.000 izseljen-bčnih6 nabrala v tujini iz raz- ?tavija la ' let, virov: del te emigracije se- ja .-j« povojna politična emigraci-■ 12 1- 1945 — ali pa tudi iz vojnih Stkv) dalje povojna nezakonita go->tino5^S^a. emigracija in končno ki 1J0 nierie vrste tudi izseljenci, poli®. nekaj med gospodarsko in oainlcn° emigracijo, ker si poma-tem j tešav izseljenstva tudi s takn • zahtevajo in dobijo tudi krat lmenovani «mali azil*. Dosti-Da l..j- za vojno emigra- cijo, Pk- gre tudi do nn,1'1 3e je P° svojem stališču n'eai<|Ve du8oslavije praktično spre-v gospodarsko emigracijo. I?a vojna politična emigracija ni Vojnj.^kdar ves čas v vsen pojo kn let;'h jugoslovanska, ampak čas v vseh po- * bil; rodne* r,azdeljena v posamezne na-irod ■na na številne skupine in sku- Parnri skuPn°sti, a v okviru teh ]jeria b skupnosti je spet razdrob- 6'“ " še v disidente teh sku- °sebna crnio '"".'a značilnost te politične litičn 8C'je. njeno nenehno po-st)Uj 0 razkrojevanje. Venomer se tiri!fl0 nova gibanja, stranke in koi lzacije, se osnujejo in že ta-riZ(J Spe*; hitro razpadajo. V Pa- suj? nPr- osnovali skupino «0- .. ?°ajenio» „ ...i__—i-,,:;-,;™ v Tn jPje* s posebno podružnico hajlo^dPnu v idejnem okviru Mi- tja °t-Pevega ravnogorskega giba-ij ; 151 naj bi mu vlili sodobnejše nov in organizacij, ki se ukvarjajo s stiki z izseljenci po svetu: 1. svet za izseljenska vprašanja pri zveznem izvršnem svetu; 2. šest republiških Izseljenskih matic s skupnim koordinacijskim odborom; 3. jugoslovanska konzularno-diplo-matska zastopništva v tujini, pri katerih pravkar uvajajo mesta atašejev za delo. Z izseljenci se ukvarjajo tudi jugoslovanski sindikati in zvezni zavod za zaposlitev. Svet za izseljenska vprašanja dobiva iz državnega proračuna 80 milijonov dinarjev, da razpošilja v tujino izseljencem filme o domovini in da prireja folklorne prireditve izseljenskih skupin. Izseljenske matice po republikah dobivajo od republik vsega skupaj 250 milijonov din. V vodilnih jugoslovanskih krogih, ki se ukvarjajo z izseljenci, prevladuje mišljenje, da bo še vrsto let odhajalo okoli 70.000 izseljencev na leto v tujino na delo. Posebno izvajanje gospodarske reforme, ki je njen glavni smoter, doseči neprimerno večjo proizvodnost v podjetjih, bo nekoliko Zavrlo zaposlovanje novih moči z dežele, kot je bilo doslej običaj. Precej se ukvarjajo z organiziranjem izseljencev tudi katoliške cerkvene organizacije. Na obmejnem ozemlju, kjer žive Slovenci v Italiji, so posebne razmere vsrkale in raztopile emigrantske drobce, ki so se tod ustavili. Precej ljudi je bilo med emigranti iz Slovenskega Primorja in Istre, ki so bili pravzaprav do 1945 italijanski državljani in niso imeli nikdar jugoslovanskega državljanstva, ker so živeli v starih rapalskih mejah Italije. Ko so se z videmskim sporazumom odprle meje med Italijo in Jugoslavijo, so bili med pogostnimi obiskovalci Jugoslavije tudi ljudje, ki so se preselili iz Slovenskega Primorja na ozemlje sedanje dežele Furlani ja-Julijska krajina. Pravih emigrantov iz predvojne Jugoslavije je v teh obmejnih krajih Italije zelo malo. Tokrat imamo opravka z resničnimi «Ietečimi krožniki*. Mladeniča na sliki sta fotografirala «leteči krožnik*, ki ga vidimo na manjši fotografiji. Eksperti trdijo, da ne gre za fotografski trik. Zgodilo se je — seveda v ZDA, nad jezerom St. Claire pri Detroitu. LATINSKO-AMERIŠKI EKONOMSKI PROBLEMI Tehnološka, revolucija temeljni pogoj Število brezposelnih se vrti okrog 10 milijonov - Stopnja razvoja nižja od one na področju zaposlovanja - Rešitev vprašanja infrastruktur je življenjskega pomena V Latinski Ameriki je trenutno i nost za ta kontinent, okrog 6 milijonov brezposelnih. Toda ,če bi v pogledu njenih gospodarskih zmogljivosti hoteli uporabiti kriterije zaposlovanja glede na višino osebnih dohodkov, ki veljajo v razvitih kapitalističnih deželah, bi število brezposelnih znašalo okrog 10 milijonov. Takšna je v resnici cena, ki jo Latinska Amerika mora plačevati za zakasnitev svojega razvoja: tehnologija, ustvarjena v šestdesetih letih tega stoletja v razvitih kapitalističnih deželah, presajena v zgodnje-kapitalistične razmere Latinske Amerike, prinaša s seboj, poleg rešitev, tudi mnoge probleme. Industrializacija predstavlja nuj- ««ii*iiiiEiviiifs*i«iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaB*iiiiBf>«Bifa>*iiaiiaiitiv«iBiiiiaaiaatiiiiBi«tiviiaiiiiaiaiif Biiiiiaiiitanifmiiiiiitif ■■•fiii>iiiii«*iiiiiiii*«i>iaiiiaiMtaiii«ii>ii>Bifiiiiiiitaaaaift*Miiaii*MiiaMtiiiiiiiiiaiiiaiiii»i«»*iiiiii«a«i>ia>Eii>vii«tiiiii*tit*ii*itiMEEi*>>Et»Ealn v tujini itd. * Na C-.ier ra?krojevanje teh političnih Vpij., acii *z Jugoslavije je seveda vij- a ® dejstvo, da nova Jugosla-)e .j staja že nad 21 let in da bilnos°tSegla notranjepolitično sta- «a da se je tudi gospodarjih Jedila in razvila bolje od dru- dUg0,0cialističnih držav. Iz same jali tlaviie so tudi nenehno priha-Sevei 01 ^udie v tujino, ki so imeli slavji3 druSačne poglede na Jugo-vPlivaii °d vo-)ne emigracije in so PovoiT na sam nadaljnji razvoj tičJ e Politično emigracije. Poli- ttii vr.vT1igrac*ja je morala pod te-tain Ameriki s te-™z9ahplm* akcijami. Posebno so ^igtan* nas*'ne akcije političnih , °boo 3 °Y, v Zahodni Nemčiji. Po-vaške„asi n° nastopajo člani filo-r oaCH.a nogometnega društva «s°č Ti, * na švedskem. Med 15 16(iskpm0a'ovanov' ki živijo na uPcnto okn'' 166 proustaških 3ka ern:V' Jugoslovanska ekonom-, 9ar,,ri, cija se nerada staplja pe'ia Za p01. dežele, kjer živi. To i ac>jo- celotno jugoslovansko emi-P tudi n Za ekonomsko, politično Vl P® v„„Jnove.išo. Zato gojijo šte- zveze z domovino. S°slaviji imajo vrsto orga- snetih 217 nacionalnih in koprodukcijskih filmov — v podobnem obsegu uveljavili samo trije (1,4 odstotka), in sicer: «11 gattopar-do», «11 sorpasso* in «Sodoma e Gomorra*; torej dva spektakularna filma in tretji z Gassmanom v glavni vlogi. V sezoni 1962—63 ugotavljamo, potemtakem, izredno krepko umetniško uveljavitev Gassmana, in sicer v filmu Maria Cecchija Go-rija, s katerim je stopil po poti izredno intenzivne umetniške dejavnosti, ki jo slej ko prej še danes izpričuje, kot to dokazujejo tudi letos doseženi uspehi s filmoma «L’Arcidiavolo» in «Le pia-cevoli notti*. Omenjena filma zavzemata po obsegu inkasa med italijanskimi filmi peto, oziroma šesto mesto. Vsaka sezona — pravi člankar — je prinesla svojo novost: tako sta med 230 filmi, ki so bili predvajani od avgusta 1963 do julija 1964, samo dosegla izreden uspeh. Bila sta to tiima »leri, oggi, domani*, ki ga je režiral Vmorio De biča, v glavnih vlogah pa sta v njem nastopila Solija Loren in Mareel-lo Mastroianni, in pa film »Due maiiosi del Far West» s popularnim parom Franclii-Ingrassia, ki je dokazal svoje odlične možnosti najširšega prodora na tržišče. Uveljavitev Mastroiannija je prvič prišla močneje do izraza v sezoni 1961—62, in sicer v filmu »Divorzio alTitaliana*, v katerem je, zahvaljujoč prav dejstvu, da ga je snemal tako velik režiser, kot je Germi, odigral svojo vlogo tako, da si je v trenutku pridobil simpatije italijanskega občinstva. Torej občinstva, ki je — resnici na ljubo - mnogo bolj pripravljeno izraziti svoje priznanje i-gralcem, ki ga zabavajo, kot o-nim, ki bi ga hoteli ganiti s svojimi dramatičnimi sposobnostmi. V sezoni od avgusta 1964 do julija 1965 je prišla na vrsto dokaj hrupna uveljavitev italijanskih «westernov», ki je omogočila italijanskim producentom vse do decembra 1966, da so pred občinstvom predvajali nad 100 filmov te vrste. Med drugim je Sergio Leone posnel film «Per un pugno di dollari*, ki je, stvarno govoreč, dosegel enega največjih inkasov, ki ga je sploh kdaj kak italijanski film dosegel na lastnem tržišču: 2 milijardi 637 milijonov. Med 190 filmi, jih je pet (2,7 odst.), ki so presegli milijardo inkasa: in sicer «Matrimonio alTitaliana* z znano trojico De Si-ca, Loren in Mastroianni, nada- lje eden od filmov «western», ki se je v njem uveljavil Giuliano Gemma, edini italijanski zvezdnik v vrsti italijanskih vvestern-filmov, «11 magnifico cornuto* z Ugom Tognazzijem in Claudio Cardinale in, končno, film »Angelica*. Število filmov z inkasom nad milijardo, se poveča v sezoni avgust 1965—66: le-teh je sedem (2,8 odst.) od 253. Od teh so posebnega uspeha bili deležni štirje italijanski wester filmi: «Per quai-che dollaro in piu», «Un dollaro buccato*, «Adios Gringo*, «100.000 dollari per Gringo*, s čimer je bila potrjena njihova spektakularna privlačnost. Obenem pa je moč tudi predvideti, da je ta tip filmov že dosegčl svoj vrhunec. V tej sezoni se je kot nadarjen režiser uveljavil tudi Marco Vica-rio s svojim delom «7 uomini d’o-ro». Pietro Germi pa se je odpovedal svoji »sicilijanski seriji* in je svoji satirični žilici skušal zadostiti na področju Veneta s filmom «Signori e signore*. Že v prvih sedmih mesecih lanskega leta je, zahvaljujoč svoji spektakularnosti in še bolj polemikam, ki jih je zbudil, zabeležil precejšen tudi Jacopettijev film «A'| ica ad-dio*. To pokvarjeno, nečloveško in tendenciozno delo, pa so — na srečo in resnici na ljubo — obsodili in zavrnili vsi pošteni ljudje dobrega okusa, ne glede na finančni uspeh, ki ga je dosegel. Filma «Mondo cane* in «La donita nel mondo* istega režiserja, pa sta glede inkasa dosegla vsoto 800 milijonov. BOLONJSKI ČASOPISI ODPORNIŠKEGA GIBANJA IZ UMETNOSTNIH GALERIJ GIANNICONTESSI V OBČINSKI V preteklih treh letih smo se na nekaterih skupnih razstavah in ex tempore tekmovanjih seznanili s slikami naprednega videza, ki jih je ustvarjal Gianni Contes-si. Sedaj pa si lahko ogledamo večjo zbirko njegovih olj na raz-stavi v Občinski galeriji. Po enotnosti neoblikovnih zasnov velikih platen, po hladni drznosti prav širokih potez in po namenoma siromašni, a v prefinjene odtenke porazdeljeni belo, modro in zem-Ijasto rjavi barvni lestvici, bi ta dela prisojali slikarju bogatih izkušenj sodobnega slikarstva, ki je predelal vse napredno obdobje zadnjih dveh desetletij, da si sedaj izbere najboljše. In vendar je Gianni Contessi dva (0,9 odst.) .........................................................................aaaa..... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan bo ugoden za vse ročne delavce, posebno obrtnike. Upoštevajte stvarnost, da bodočnost pripada mladini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne gre odklanjati sleherno improvizacijo, vendar naj vaše delo sloni na sohd-nejših temeljih. Srečen razvoj neke ljubezni. , _____ DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Negotove možnosti in perspektive za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. Bodite nekoliko bolj družabni. RAK (od 22.6. do 22.7. Kriza na gradbeniškem področju marsikomu ne bo prizanesla. Resno opazujte in proučujte ljudi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zaupajte svoje upravne posle samo osebi, ki ji zaupate. Srečno doživetje z drago osebo DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Ravnajte v tem trenutku tako, kot da bi bili že na vse pripravljeni. Žrtvujte vse, da bi si ohranili zvestega prijatelja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Le- po se bodo danes uvelja\dli vsi umetniki. Razvedrite se, poiščite si ustrezno družbo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Skupni interesi vas bodo povezali z osebami, ki so vam sicer zelo daleč. Sklenili boste zanimivo prijateljstvo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neki nepredviden dogodek v bistvu ne bo mogel prizadeti doseženega uspeha. Odpovejte se neki nemogoči ljubezni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Skušajte si pridobiti zaupanje sku pine izobražencev, to bi vam koristilo. Nobenih posebnosti na čustve-i.ejii področju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne govorite tam, kjer je bolj umesten molk. Lahko računate na pomoč prijateljev, ko vam bo potrebna. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Imate rokah dobre karte, ki vam popolnoma zagotavljajo uspeh v nekem tveganem podvigu. Potrebni ste toplega razumevanja od strani družine. pri svoji prvi osebni razstavi. Je to dvaindvajsetletni absolvent naše šole za umetnost, ki pa je tudi uspešno obiskoval prosto šolo za risanje figure in tečaje jedkanja pokojnega profesorja Carla Sbisaja. Torej vse možnosti slikarskega obrazovanja, ki nam jih nudi Trst. Zato se tudi tu, čeprav prvič, predstavlja z razstavo, ki dostojno poudarja porajajočo se umetniško osebnost močnega hotenja, usmerjenega v to, da se čimprej uvrsti med vidnejše ustvarjalce naprednega slikarstva. Bistvo le-tega pa je mladi Contessi zelo pravilno doumel ter se ne zgublja v samozadovoljivo ponavljanje in obnavljanje najrazličnejših plati popolno svobodo dopuščajočega slikarstva naših dni. Nasprotno, pripravil si je za zasnove svojih slik jasno sestavljeno formulo iz nekaterih najznačilnejših dosežkov naprednega slikarstva, ki so učinkoviti a tudi zelo preprosti: porazdelitev slikanega polja v obdelani in neobdelani del s pomočjo tanke vodoravne črte, geometričnost in v nadštevilnost enači■ ponavljanje glavne oblike. Kot vidimo, je Contessi povsem prekinil s preteklostjo slikarstva in pričel graditi z najnovejšimi umetnostnimi spoznanji. Naravno je pa, da preprost obiskovalec, ki ni dovolj umetniško razgledan, zapušča razstavo povsem ravnodušen. Kdor pa je aktivno ali vsaj v tisku sledil razvoju umetnosti po vojni, pred tem se ob ogledu teh slik pojavljajo imena raznih slavnih umetnikov, ki so s silo zagona njihove ustvarjalnosti tako rekoč prebili *zvočni zid» figurativnega slikarstva in odprli ne-slutene perspektive v novo, neverjetno hitro spreminjajoče se ustvarjanje. MILKO BAMBIČ Združenje italijanskih partizanov (ANPI) iz Bologne je pred kratkim izdalo knjigo »I giornali bolognesi della resistenza* (»Bolonjski časopisi odporniškega gibanja*), ki sta jo napisala Luigi Arbizzani in Nazario Sauro Ono-fri. Delo obravnava bolonjske časopise, ki so tajno izhajali med 25. julijem 1943 in 25. aprilom 1945. Avtorja, dva bolonjska časnikarja, v svojem delu navajata osemintrideset imen časnikov, ki so skupno izšli v 146 izvodih. V svojem delu opisujeta, številko za številko, vsebino vsakega od teh časnikov, težkoče, ki so jih sestavljavci morali premagati, da so lahko bili tiskani, tiskarske značilnosti ipd. V uvodu omenjenega dela sta tudi dve poglavji o legalnih in ilegalnih časopisih, ki so izhajali v času dvajsetletne fašistične vladavine. V prvem je še prav posebej dokumentiran pogumen, toda neuspešen odpor, ki so ga bolonjski časnikarji pokazali v borbi proti fašističnim namenom. V knjigi je nadalje na osnovi dokumentarnega gradiva prikazano nasprotovanje Združenja novinarjev Emilije fašističnim posebnim zakonom. Knjiga »I giornali bolognesi della resistenza* šteje 323 strani, poleg tega pa je v njej objavljenih tudi 57 reprodukcij časopisov. Vsekakor predstavlja zelo koristen pripomoček za vse, ki jih zanima zgodovina časnikarstva. V prilogi ,ie objavljeno kronološko in bibliografsko kazalo bolonjskih časnikov, kot tudi časopisov samih, krajev ter imen. V «Sportni duh» angleških navijačev BRISTOL, januarja. — Dejanja, oziroma pojavi vandalizma, do katerih že nekaj časa prihaja v zvezi z angleškim nogometnim prvenstvom, so se zdaj ponovili tudi v Bristolu. Eden od obeh vlakov, ki so v omenjeno mesto navijače pripeljali na tekmo med nogometnima kluboma «Bristol Rovers* in «Ar-senal*, nista semkaj prispela z dvajsetminutno zamudo, marveč tudi z razbitimi okenskimi šipami, razrezanimi sedeži ipd. Škoda znaša okrog milijon lir. Nato so navijači, potem ko so zapustili postajo, s steklenicami razbili izložbene šipe številnih trgovin, od katerih so eno popolnoma oropali, osebje pa pretepli. Angleške železnice so v teh zadnjih letih spričo takih, in podobnih dejanj morale utrpeti resno škodo, tako da se je glavno železniško ravnateljstvo že nekajkrat odločilo, da bo odpravilo posebne vlake za nogometne tekme. Doslej pa tega še ni storila, razen na progi za Manchester. Neobrabljivi stroji MOSKVA, 31. — Moskovska profesorja D. Garkunov in Kra-gelski sta pred kratkim dokazala, da bo mogoče izdelati stroje, katerih deli se ob trenju ne bodo obrabljali. Njun raziskovalni uspeh so v SZ pozdravili kot pravcato odkritje. Skupno je bilo v zadnjih petdesetih letih v Sovjetski zvezi zabeleženih okrog petdeset velikih izumov, ki so omogočili resnično sijajne perspektive znanosti in tehniki. Med nje n.pr. sodi zamisel kvantnih generatorjev (laser). Po dolgoletnem študiju sta Garkunov in Kragelski ugotovila, da se obraba jeklenih in bronastih delov bistveno zmanjša, če se jih maže z glicerinom ali podobnimi mazivi. S takimi snovmi premazani deli lahko opravljajo svojo funkcijo tisočkrat dlje kot v doslej običajnih pogojih. Nadaljujoč svoja opazovanja sta učenjaka nadalje ugotovila določen izredno zanimiv proces: nam- reč tale, da se skrajno majhni delci bakra (celo posamezni atomi) lahko ločijo od brona in preidejo od enega strojnega dela na drugega. Ko so se že bili nakopičili na določeni površini, pa se zatem ponovno vračajo na prvot no mesto. Takole izmenično pre meščanje se lahko nadaljuje neskončnost. In prav na osnovi pravkar omenjenega pojava bi se bržkone lahko doseglo, da bi se deli ne izrabljali. Učenjaka sta odkrila metodo, s pomočjo katere je omenjeni proces moč nadzorovati. Po njunem mnenju bi se to lahko doseglo tako, da bi se jekleni deli prekrili s tanko plastjo bakra in brona. Mnenja sta nadalje, da bi se dala proizvesti tudi posebna maziva za obnovo že izrabljenih delov. Za dosego takšnega namena, bi bilo treba mazivu samo dodati določeno količino bakrenega in bronovega prahu. Poizkusi so namreč dokazali, da se bakreni delci, kot posledica trenja, trdno sesedajo na površini, oblikujoč tanko mehkejšo plast, ki se zatem premešča z ene površine na drugo. Kanadski strokovnjaki so rešili vprašanje žeje? OTTAVVA, 31. — Kanadski znanstveniki končujejo poskuse za raz-soljevanje morske vode. Gre za preizkušanje nove naprave in načina, ki bi omogočil ekonomično razsoljevanje vode tudi v velikem obsegu in ki bi se mogel u-porabiti v svetovnem merilu, še posebej na puščavskih področjih Srednjega vzhoda in Severne A-frike. Način razsoljevanj. morske vode, ki ga preizkušajo kanadski znanstveniki, nosi naslov CAN-DU (Canadia Deuterium Ura-nium) in temelji na uporabi pri-rodnega urana. Ta način je baje zelo ekonomičen. Po mnenju strokovnjakov se izplača razsoljevati morsko vodo v industrijske in gospodinjske namene le tedaj, če je možno potrošniku dobavljati vodo po 20 do 50 centov dolarja za 3700 litrov vode. a tehnološka revolucija njegovega gospodarstva temeljni predpogoj za obstoj v sodobnem svetu. Brez nje ni ne produktivnosti ne ustrezne življenjske ravni. Vendar so posnemanja nemogoča. Sodobna tehnologija se na primer tu drugače izraža kot v razviti Evropi. Zelo zaskrbljujoč pojav Latinske Amerike je, postavimo, dejstvo, da je stopnja njenega razvoja stalno nižja od stopnje zaposlovanja. Torej docela nasprotno onemu, kar se dogaja v razvitih kapitalističnih deželah. Z drugimi besedami povedano, razvoj še ni privedel do rezultata, ki je odločilnega in bistvenega pomena: do spremembe strukture zaposlenosti. Značilen primer predstavlja Brazilija. Med letoma 1950 in 1960, zahvaljujoč ogromnim investicijam, je letna stopnja razvoja znašala okrog 10 odst. V tem ko je zaposlenost v industriji rasla komaj za 2,8 odst. — manj od naravnega prirastka in dvakrat manj od naravnega prirastka v mestih. Tako je eden od rezultatov razvoja bil tudi ta, da se je kronična brezposelnost povečala. Teoretična obrazložitev je jasna: industrializacija je aktivirala vse klasične dejavnike (uničevanje vasi, regionalni razvoj ipd.), takisto kot pred enim stolet. v Evropi, vendar pa sodobna tehnologija potrebuje desetkrat manj delovne sile od one v klasičnih kapitalističnih deželah v tem času. Vtem ko se je tu in takrat ta proces razvijal kolikor toliko harmonično, v kolikor uravnovešenih odnosih med lahko in težko industrijo, uslugami ter infrastrukturami, potrebami izobraževanja ter znanstvenega razvoja, pa se je vse to tu, v Latinski Ameriki, razvijalo nesorazmerno, z velikimi razlikami. Predvsem je v malone vseh deželah opaziti velika nasprotja med relativno naglim tempom industrializacije in katastrofalno slabimi infrastrukturami. Regionalno razdrobljena ekonomika je nujno morala privesti do geografske koncentracije industrializacije. Pokrajina Sao Paulo ustvarja okrog 70 odstotkov brazilskega narodnega dohodka, Buenos Aires okrog 40 odst. argentinskega, Montevideo okrog 75 urugvajskega. Tako so se bodisi dobički bodisi akumulacija kapitala koncentrirali regionalno, kar pomeni obenem, da se od dne do dne širi prepad med razvitimi in nerazvitimi področji v teh deželah. Nadalje je velik del investicij vložen v tako imenovane «neosnovne» sektorje: v blago za široko potrošnjo, ker so na to blago bile zaščitne carine največje. Industrija sredstev za proizvodnjo pa je časovno močno zaostala, za več let. To je privedlo do presežkov kapacitet v lahki in do njihovega zmanjšanja v težki industriji. In naposled so v cenah sodobne tehnologije bili vračunani daleč večji zaslužki ,kar je povzročilo velike razlike v plačah v industriji ter ostalih dejavnostih. Vse to je ustvarilo vrsto težkih posledic. Prva in najvažnejša je ta, da je prevelik presežek delovne sile zelo negativno deloval na produktivnost in življenjsko raven: omogočal je kapitalistu, da je večal svoje dobičke na račun izsiljevanja delavcev, t. j. na račun skrajno nizkih mezd. Drugič pa so s tem bila ustvarjena nova žarišča nesorazmerij. Milijoni ljudi so spričo procesa industrializacije ostali brez zaposlitve in kruha in niso imeli možnosti izbire. V Braziliji je trikrat več denarja v obtoku v trgovini kot pa v industriji. Razumljivo je, potemtakem, da je takšno stanje tudi nujno vsklajeno z ustreznimi maržami, povezano s špekulacijami itd. Vse to čez mero obremenjuje cene blaga, plačati pa mora to potrošnik. Kot končna posledica vseh teh protislovnih elementov je, zatorej, tudi akumulacija zelo šibka, kakor je tudi razvoj obeležen z nizko stopnjo. Vrhu tega le ta ne dosega svojega osnovnega družbenega cilja: ne uspe mu spremeniti strukture zaposlovanja in s tem tudi ne reševati socialnih vprašanj. Nekateri strokovnjaki menijo, da se negativni aspekti moderne tehnologije, uveljavljene v neokapita-lističnih odnosih, lahko odpravijo s strogim izvajanjem politike razvoja, če to označimo kot strategijo za spremenitev ekonomskih in socialnih struktur. Življenjskega pomena je izgradnja infrastruktur, zatrjujejo ti strokovnjaki, zakaj le-ta omogoča celotni gospodarski piramidi, da se lahko dviguje brez večjih pretresov. Zato predlagajo državnemu kapitalu, naj bi se v največji meri osredotočil v izgradnji infrastruktur, obenem pa tudi v prid agrarne in šolske reforme. Obstaja mnenje ,da bi tako uvedba nove, sodobne tehnologije, bila znatno manj boleča. 2. BOŽIC «Maratonka» Barbara Moore se vrača v Sovjetsko zvezo ■MB w Radio Trst A SREDA, 1. FEBRUARJA 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba in koledar - 11.40 Radio za šole - 12.00 Glasovi in slogi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba iz filmov in revij 17.00 Orkester, ki ga vodi A. Ca samassima - 17.25 Radio za šole 17.45 Nekaj jazza - 18.00 Ne vse toda o vsem - 18.15 Umetnost, književnost i:i prireditve - 18.30 Komorni orkester »Ferruccio Bu-soni* - 18.55 Skupina «The Five Lords* - 19.10 Higiena in zdravje 19.25 Zbor »Antonio Dlersberg* - 19.45 Yankovic in njegovi Yanks - 20.00 Šport - 20.35 Simfonični koncert - 22.10 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. 8.07 Pourcel, Haendel, Mozart, Liszt itd. - 10.05 Ital. pesmi -10.30 šola - 11.30 Operna antologija - 13.30 Nepozabne pesmi -14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 16.00 Spored za najmlajše - 16.30 Plošče - 17.15 Rimska srečanja -17.45 Umetnost in slovstvo - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Lunapark - 20.20 Mozartova opera «Don Juan*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Trst 12.05 Poje Luisa Casali - 12.25 Tretja stran - 13.40 Godalni kvartet - 14.05 Med zgodovino in legendo - 14.15 D’Annunzio-Zando-nai: »Francesca da Rimini*. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Poje Enrico Macias - 11.00 Pianist Peter Nero - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - - 13.40 Vokalni kvartet «Harijski bratje* - 14.00 Glasbeni vrtiljak -15.00 Baletni odlomki - 15.45 Od Soče do Drave - 16.20 Radijski oder - 16.45 Operna glasba - 17.40 Plesna glasba - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester F. Bay - 22.15 Jazz - 22.35 Boccherinijeva sonata za dva violončela. Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.40 Glasbeno-govorni spored 11.35 Srečanje z Nino Mačcariem - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Rascel - 14 00 Juke box -14.45 Plošče - 15.15 Tenorist Erno Meringer - 15.35 Komorna glasba - 16.00 Mednarodna lahka glasba - 16.38 Najnovejše plošče - 17.05 Pesmi s festivala v Sanremu -17.35 Veliki orkestri - 18.35 V. Puddu: Srce - 20.00 Glasbeno-govorni spored - 21.10 Dokumentarec: »Eta matura per gli zingari* - 21.40 Ritmično-simfonična glasba. Ital. televizija III. program 18.30 Lahka glasba - 18.45 Pre- //. kanal gled kulturnega življenja - 19.15 rlii Brahms, Schumann, Berlioz - 20.30 Mozartove variacije za klavir -21.00 Španija - 22.30 I. Yasuši: Povodenj - 23.10 Revija revij. Jug. televizija Slovenija Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 6.00, 7.00, 10.00, 13.00. 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Svet pravljic in zgodb - 9.10 Lepe melodije - 9.45 J. Sever-B. Lesjak: Pravljica o dobrem človeku - 10.15 Recital pianistke Dubravke Tomšič - 10.45 Človek in zdravje - 11.00 Turistič- LONDON, 31. — Pred leti se je veliko govorilo o dr. Barbari Moore, to je tisti Angležinji, ki je čeprav popolna vegetarianka zmogla izredne maratonske pohode, kakršnih niso zmogli niti veliki športniki z izrednimi treningi in z ustrezno dieto. Sedaj je dr. Moorejeva sklenila — vrniti se v Sovjetsko zvezo, od koder je po rodu. Dr. Moore živi na Angleškem že 35 let in spada v vrsto najbolj ekscentričnih ljudi Velike Britanije. Ko so jo novinarji vprašali. kako zapušča Anglijo, je izjavila. da odhaja s težkim srcem, da pa nima druge rešitve. Dr. Barbara Moore je namreč na robu finančnega poloma, ker je izgubila zelo drago tožbo, ki se je vlekla skozi šest let in se nanaša na neki spor o zemljiški lasti. Medtem je bila Moorejeva tudi zaprta zaradi žalitve sodišča in grozila tudi s samomorom. Celo na samo kraljico se je obrnila, da naj ji pomaga. Dr. Barbara Moore je pred leti prečkala Veliko Britanijo v dolgem pohodu s skrajnega severa do zadnjega južnega roba, pozneje pa napravila še vrsto drugih dolgih pohodov. ni napotki za tuje goste - 11.15 »Ko so fantje proti vasi šli*... - 12.00 Na današnji dan 12.10 Zabavni orkester romunskega radia - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Verdi: Zaključni prizor opere »Ri-goletto* - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Pol ure plesnih ritmov -15.20 Zabavni intermezzo - 15.30 Iz jug. solistične in ansambelske glasbe - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam ■ 18.00 Aktualnosti doma in po svetu -18.15 Iz naših studiov - 18.45 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Purcell: »Dido in Enej*, opera - 21.05 Schubert: Simfonija v d-duru - 21.29 Strauss: Godalni kvartet op. 2 - 22.10 Za ljubitelje jazza - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zaplešimo. Od 8.30 do 12.00 Šola - 14.30 Smučarske tekme v Dolomitih -17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik -17.45 Program za mladino - 18.45 Nikoli ni prepozno - 19.15 TV razprava: Velika žeja - 19.45 športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah • 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. 21.00 Dnevnik - 21.15 Balzacove »Izgubljene iluzije*, V. nadaljevanje - 22.05 Znanost in tehnika. 11.00 in 16.10 Osnove splošne Izobrazbe - 17.25 Poročila - 17.30 Hoja po ognju — film - 17.55 Obzornik - 18.15 Združenje radovednežev — odd. za otroke - 19.00 Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju - 20.00 Dnevnik . 20.30 Cikcak - 20.37 Rezerviran čas - 21.00 Evropsko prvenstvo v u-metnostnem drsanju . 22.30 Poročila. i LEVI CENTER V GORICI JE ZA HIP OttrOVEDAL SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE Demokristjani osamljeni in v manjšini0bisk deželnega odbornika , , . , . v pokrajinski umobolnici v zamotanem vprašanju zemljiških obveznic Stališče Batteila (KPI), izraženo v resoluciji, so podprli svetovalci PSU, PLI in MSI; SDZ se je vzdržala - Nepravilen postopek, ki je javni ustanovi kot je Hranilnica omogočil zaslužek 115 milijonov - Sergio Rovis novi odbornik Koalicija levega centra v občini Ijiških obveznic, kar pa se ni zgo- Gorica je prvič odpovedala na seji občinskega sveta v ponedeljek zvečer. V nejasni zadevi zemljiških obveznic, o katerih se je na osnovi k r.iunističnega predloga razvila obsežna diskusija, je kršč. demokracija bila v manjšini in osamljena; zapustila sta jo oba partnerja, so- cialisti in slovenski demokrati. O nepravilnostih v manipulaciji z zemljiškimi obveznicami so namreč bili istega mnenja svetovalci KPI, PSI, PLI in MSI, slovenski demokrati so se vzdržali, demokristjani, ki so bili številčno močno skrčeni zavoljo odsotnosti večjega števila svetovalcev, pa so glasovali proti. K ,'r je bil odobren liberalni predlog, sestavljen na osnovi dogovora med načelniki skupin in popravljena z dodatnimi predlogi v avli, demokristjanski predlog sploh ni bil predmet glasovanja. V predlogu, ki je bil sprejet z absolutno večino glasov (14 za, 8 proti in 2 vzdržana) občinski svet ugotalja, da je dežela na podlagi zakona kupila nove zemljiške obveznice sekcije zemljiškega kredita goriške Hranilnice v znesku ene milijarde lir skušala pospešiti gradbeno dejavnost, ki je zašla v krizo. Postopek, ki bi lahko bil koristen, ni bil docela izveden, ker je del dobička šel v korist lastnikov obveznic, ostali del pa Hranilnici, ki kot javna ustanova ne bi smela zasledovati koristolovskih ciljev. Občinski svet želi, da bi se v bodoče take operacije izvršile v izključno korist gradbenega sektorja, zlasti lastnikom gradenj. Ob koncu pooblašča občinski odbor, da tudi to vprašanje (kakor že poprej vprašanj* superlikvidaeije ravnatelja Hranilnice. op. ur.) postavi na dnevni rel obnovljenega upravnega sveta Hranilnice, ki je že zapadel, v skladu z boli demokratično in konstruktivno politiko kreditiranja pri Hranilnici. Ko je pred meseci dežela sprejela zakon, da nakupi zemljiške kartele goriškega denarnega zavoda. dilo, zakaj Hranilnica je prodala obveznice deželi pod pogojem, da jih bo Hranilnica spet kupila, tako da je šel dobiček pri tej operaciji v žep sekcije zemljiških obveznic, ki je neke vrste avtonomni zavod Hranilnice, ne pa v žep lastnikov teh obveznic. Zemljiške obveznico z nominalno i vrednostjo 100 so dali v promet po IZ RONK 5. februarja prva seja novega obč. sveta 80, dežela jih je plačala po 91,50 Obstaja vprašanje, kdo je pooblastil sektor zemljiških obveznic, da so jih dali po 80, če pa je bila cena 91,50. Skratka, v tej operaciji so lastniki obveznic, operaterji v gradbeništvu zaslužili 8,50, kar predstavlja 85 milijonov deželnega denarja v korist poživitve gradbeništva, 11,50 odst. pa je šlo v korist Hranilnice, k. r predstavlja 115 milijonov. Hranilnica pa kot vse javne ustanove nima pravice ustvarjati zaslužka, ampak delovati v javno korist. V tem primeru se je protizakonito postavila v vlogo pravega bančnega zavoda. (Krožijo govorice, ki niso uradno potrjene, da so pri Hranilnici ta znesek vključili v pokojninski sklad, iz katerega so potem izplačali superlikvida-cijo! op. ur.) Za Battellom je spregovoril liberalec Caselgrandi, ki je potrdil pravilnost tez predgovornika. Demokristjan Fogar je zagovarjal poslovanje Hranilnice. Odv. Sancin (PSU) je dejal, da je v kratkem času to že drugi pri-slab) luč Hra- mer, ki postavlja v nilnico, javno ustanovo, o kateri bi želeli, da bi dobro poslovala. Ena izmed takšnih dobrih vesti je od- ločitev Hranilnice, da bo prispeva- la sredstva za izgradnjo novega Občinski svet v Ronkah, izvoljen 27. in 28. novembra lani, bo imel prvo sejo v nedeljo 5. februarja. Vseh 20 svetovalcev je včeraj prejelo povabila na sejo, ki jih je podpisal najstarejši svetovalec Um-berto Blasutti. Med levičarskimi političnimi strankami v Ronkah je bil dosežen sporazum o zunanji podpori PSU. Po verziji komunistov se nanaša podpora na odbor KPI-PSIUP, po verziji PSU pa na odbor sestavljen samo iz komunistov. Obljubil je pomoč deželne uprave za modernizacijo posameznih oddelkov Nadaljujoč svoje stike s pokrajinsko upravo in ustanovami, ki jih ta upravlja, se je včeraj vrnil v Gorico deželni odbornik za zdravstvo in higieno dr. Nardini, da bi sl ogledal pokrajinsko umobolnice in njene naprave. Sprejeli in spremili so ga predsednik dr. Chientaroli, odbornik Pe-corari, ravnatelj OPP dr. Bassaglia, s svojimi sodelavci, dalje pokrajinski zdravnik dr. Montagna in poslanec Zuccalli. Predsednik pokrajinske uprave je v svojem nagovoru omenil prejšnji obisk dr. Nardi-nija v tem zavodu ter obrazložil njegove sedanje potrebe, v zvezi s te-rapevtičnim razvojem, ki narekuje primemo preureditev prostorov. Gostje so si ogledali nekatere naprave zavoda in zlasti popolnoma prenovljene in modernizirane lokale v opazovalnem oddelku za moške bolnike. Z zanimanjem so si ogledali tudi šolske tečaje, ki že dve leti delujejo v zavodu z najboljšim uspehom. Nato so gostje prisostvovali sestanku bolniške skupnosti. Ob koncu so se upravniki in predstavniki krajevnih oblasti sporazumeli z dr. Nardinijem, da bodo izdelali program za celotno preureditev umobolnice, obenem pa bodo upoštevali nujnost ločenih posegov za pospešitev nujnih del, ki jih narekuje zdravstveni postopek. Odbornik dr. Nardini Je obljubil pomoč deželne uprave za take delne in nujne posege in za celoten obnovitveni načrt. Otroška maškarada Slovenska prosvetna zveza priredi otroško maškarado na pustni torek popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici. Starši naj pripeljejo svoje otroke, zaželene so maske. «iiMiiiiiiiiiiiiimuiiiiimiiiHniiini|ln„„„|,|lllII!lllll(lll||m|ll|||1|||||||||(||||I||||n|11||||||||||1||||(||||||I1(|||||1|(11j||l||lm||||||1(|1|m||||||||||(iml||||J(||J(||)||||||| IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Razprava proti 15 mladoletnikom ki so kradli in vlamljali v Tržiču Kradli so kolesa in skuterje pred postajo, razno blago po gostilnah, gradbiščih in trgovinah - Se štirje obtoženci zaradi nakupa ukradenega blaga Včeraj dopoldne se je začela in popoldne nadaljevala izredna razprava pred okrožnim sodiščem v Gorici. Zanjo je vladalo veliko za- sedeža Zelenega križa, vendar pa , nimanje zlasti med ljudmi iz Trži-to dejstvo ne more zmanjšati za-i ča in bližnje okolice, ki so napol-skrbljenosti meščanov nad delova- nili ves prostor namenjen občtn-njem javne ustanove, ki nima pra- stvu. To je popolnoma razumljivo, .vice delovati v svojo korist. saj je ^iio na zatožni klopi kar 19 Demokristjan dr. Cian je dejal, 1Judi od t 15 mladoletnikov, ki ,s‘ Je ,™riobtoženi cele vrste tatvin, z vlo- Duulago, ki je bila leta 1945 resno ... . * o: fena, priznal pa je, da bi bilo mom ah brez, odnosno nakupa u- veliko bolje, če bi šle vse koristi, ki jih je imela, v dobrobit našega gospodarstva. Sledil je daljši odmor, med katerim so načelniki skupin hoteli doseči soglasnost stališč v obliki skupnega predloga, kar pa jim ni uspelo, ker je KD trmasto Vztrajala pri je svetovalec odv. Battello (KPI) j svojem. Župan je sejo otvoril s vložil interpelacije o domnevnih ne-j čitanjem Majeve resolucije, h ka-pravilnostih, ki jo je pred nekaj teri je Battello pristavil obveznost tedni spremenil v predlog, da bi o- J' ’ - -- magočil splošno diskusijo. V pone deljek zvečer je župan Martina po j-snil, da je dežela kupila obveznice, da bi spravila gradbeni sektor na zeleno vejo. Battello z odgovorom ri bil zadovoljen ter je pristavil, da je interpelacijo vložil zato. ker ima občina v upravnem svetu Hranilnice svojega zastopnika, ki je dolžan občinskemu svetu porezati o delovanju Hranilnice. Svetovalec je dejal, da bi Hranilnica morala biti posrednik v borzni o-peraciji med deželo in lastniki zem- odbora, da vprašanje načne v u-pr nem svetu Hranilnice, ter u-maknil svoj predlog. Socialist Sancin je v imenu skupine podprl Majevo resolucijo, prav tako tudi Pe-droni, medtem ko je odv. Sfiligoj (SDZ) napovedal vzdržanost. Seja, ki ; je začela ob 21. uri, se je zaključila ob 1,30 s sprejemom na znanje ostavke odbornika poslanca Zucallija ter njegovo nadomestitev s predstavnikom PSU Ser-giom Rovisom. Za njegovo izvolitev so glasovali vsi svetovalci levega centra. NA PUSTNI TOREK 7. januarja bo v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13 od 16. do 19. ure otroško pustno rajanje ki se ga bo udeležil sam OBUTI MAČEK s svojim spremstvom. Mamice! Pripravili smo prijeten družabni popoldan, ki bo osrečil vaše otroke. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA kradenega blaga Obtožnica se nanaša na obdobje od oktobra 1963 pa vse do sredine leta 1965. Med obtoženci so; 18-letni V. L. iz Tržiča, 17-letni L.L. iz Tržiča, 17-letni M.M., 16-letni B.M., 16-letni W. D.O„ 18-letni D.D. vsi iz Tržiča, dalje 19-letni A.P. iz Ronk; 19-letni G.C., 17-letni E.T., 15-letni V.A., 17-letni O.C., 18-letni M.M., 17-letni A. Fonzari vsi iz Tržiča, 19-letni F.D.P. iz Ronk ter 17-letni B.S. iz Tržiča. Poleg teli so štirje, ki so bili polnoletni v času, na katerega se nanaša obtožnica, ter morajo povečini odgovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga. To so: Catarina Romeo por. Lanfranchini iz Tržiča, Ul. Co-lombo 8, Luigi Zandomeni iz Špe-tra ob Soči; Emma Zuiani por. Na-dalutti iz Tržiča, Ul. Aris 81 m Steno Gregorin iz Tržiča, Ul. S. Am-brogio. V obtožnici Je navedenih kar 35 prestopkov, ki so jih obtoženci napravili v manjših skupinah po trije, štirje ali več skupaj. V času kraje in vlomov nekateri od njih niso imeli še niti po 14 let in so bili torej še pravi otroci. Iz teh obtožb, ki so jih v glavnem tudi sami priznali, izhaja, da so na trgu pred postajo v Tržiču in v Gorici ukradli kolesa ali skuterje ter se z njimi vozarili, dokler je bilo kaj benci- gradbenih podjetjih v Ronkah m Tržiču so kradli bakreno žico, staro železo in drug material, ki so ga potem prodajali; s tovornjaka, ki je razdeljeval pijačo po javnih lokalih, so kradli steklenice s pivom in Coca-Colo, itd.. Nekaj teh tatvin so izvršili podnevi, precej pa tudi v poznih nočnih urah z vlomom, tako da se človek sprašuje, kje so bili njihovi starši, da so se lahko 14-let-niki opolnoči ali še pozneje klatili sami in brez nadzorstva po mestu in počenjali stvari, ki so jih niiiiiniiiiiiiiti:iii!!:9iiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii na. V nekaterih primerih so pripeljali nazaj, druge so pustili ob cesti ali jih prodali. Po javnih lokalih v Tržiču, Štivanu in v Marini Juliji so vdirali v notranje prostore, odnesli iz hladilnika slaščice in druge dobrote, po trafikah so si pustili dati po več zavojev cigaret ter z njimi pobegnili brez plačila, po drugih lokalih so odnesli jedilni pribor in drugo blago; pri Kino * ti or! ca VERDI. 17.15: «La costa del barba. ri», Richard Tood in M. Koch; ameriški barvni film. CORSO. 17.00: «Le cinque chlavi del terrore«, C. Cristopher Lee in P. Cushing; kinemaskopski angleški film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22.30: «Le spie uccidono in silenzio«, L. Jef-fries in E. Danielli. Italijanski kinemaskopski film. VITTORIA. 17.15—21.30: «Sfida sel-vaggia«, T. Martens in J. Suarez. Ameriški kinemaskopski film. CENTRALE. 16.30- «Dr. Goldfoot e il nostro agente 001/4», V Priče in F Avalon; ameriški barvni kinemaskopski film. že tako zgodaj spravile na zatožno klop z vsemi posledicami, ki so Jim lahko usodne za vse življenje. Ob tolikem številu obtožencev ;e razumljivo, da je tudi več branilcev; teh je kar osem: Pascoli, Pe-droni, Battello iz Gorice, Boni, Gi-naldi in Venier iz Tržiča; ter Cam-ber in Sardo iz Trsta. Na spisku za zaslišanje je poleg tega še 26 prič. Pri dopoldanski razpravi so nekateri odvetniki poskušali za nekatere mladoletne obtožence doseči, da bi razpravo prenesli na sodišče za mladoletne v Trstu. Po skoro enournem posvetu pa je sodišče, ki mu predseduje dr. Cenisi, njihove razloge zavrnilo in odredilo, da se bo razprava nadaljevala pred go-riškim okrožnim sodiščem. Po tem sklepu je nadaljevalo z zaslišanjem posameznih obtožencev ter jih dopoldne zaslišalo 5. Razprava se je nadaljevala popoldne z zasliševanjem ostalih obtožencev. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italija št. 10, tel. 25-76. Tržič AZZURRO. 15.30—22: «11 buono, il brutto, il cattivo», C. Eastvvood, E. Wallach; mladini pod 14. letom prepovedan. EXCELSIOR. 16—22: «Da 077 Sfida ai Killer», R. Harrison; barvni film. PRINCIPE. 17.30: «11 nostro agente a Casablanca«, T. Fleming; barvni film. Ifonke PRVI DAN - OBVEZNI LIKI EVROPSKO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU LJUBLJANA 31.1. • 5.11-41 Avstrijec Danzer najboljši Med pari pa Belousova in Protopopov (SZ) (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 31. — Brez presenečenj prvi dan evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju in ple. sih na ledu. Vsaj v tekmovanjih posameznikov, kjer si je 22-leiri Avstrijec Emmerich Danzer, ki se ponaša s svetovnimi in evropskimi naslovi, že po prvih treh od šestih obveznih likov, nabral precejšnjo prednost, ki zagotovo ne bo tako zlepa skopnela. To je edini tekmovalec, ki si je nabral nad 500 točk, medtem ko je njegov najnevarnejši pari in še posebno Glockshuber-Danne, ki pa po elegantnosti izved. be precej zaostajata, za večkratnima olimpijskima, evropskima in svetovnima prvakoma. Tudi sovjetski par Moskwina-Mischin si je nabral zaradi temperamentne izvedbe, precej aplavzov, ki pa niso našli odmeva pri sodnikih. Omembe vreden je tudi nastop jugoslovanskega para Anči Dolenc-Mitja Šketa, ki kljub močni konkumeci ni zapustil slabega vtisa. Plesni pari so zaključili večerni tekmec rojak Wolfgang Schvvarz j spored prvega dne evropskega pr- zaostal za nad 20 točk. Schwarzo-vo drugo mesto pa je v resni nevarnosti. Ogroža mu ga namreč hladnokrvni 16-letni Ceh Ondrej Nepela iz Bratislave, ki ima le 1,3 točke manj kot Dunajčan. Sedanji prvak je vse tri predpisane sicer težke zamotane like izvedel skoraj brezhibno — protiokret na noter, trojka paragraf naprej in še najbolj okret na ven. za katerega mu je sicer strogi sodniški zbor prisodil 50 točk več kot za prva dva lika. Skoraj višek. Ta spored je bil v jutranjih urah. Večerni program pa je bil, čeprav je šlo za obvezno izvedbo, pravcata revija. Najboljše dvojice, so se vrstile druga za drugo, ob zvokih njim najbolj priljubljene skladbe. Tu so se najbolj izkazali sovjetski pari in seveda Belousova in Protopopov, ki sta bila predstava zase. Oblečena v pastelno svetlosinjo barvo sta dobesedno zaplavala po glad. ki srebrni plošči. Bolj kot tekmovalcema sta bila podobna dvema metuljema, ki jima je edino veselje letenje od cveta do cveta. Njun nastop skladen do potankosti, spojen v celoti z glasbeno spremljavo je navdušil številno občinstvo, ki ni štedilo z odobravanjem, kot tudi sodniki niso mogli štediti z brez dvoma najboljšo oceno dneva. Za njima so se izkazali zahodnonemški umi m m niiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiniiiiniii mn 31 milijonov za prizadete ribiče Ministrstvo za trgovsko mornarico je poslalo pristaniški družbi v Tržiču znesek 31 milijonov lir, da jih razdeli med ribiče v štaranca-nu, Tržiču in Gradežu. Znesek predstavlja 70 odstptjlfov celotne škode, ki so jo ribiči utrpeli med lanskim neurjem. V Tržiču in štarancanu bo pristaniška družba začela izplačevati pod. pore že v ponedeljek 6. februarja. Inozemske štipendije za študente iz kmetijstva DEŽURNA LEKARNA V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je v Ronkah odprta lekarna dr. Sergio Olivetti, Ul. Roma — tel. 72393. Pri pokrajinski zvezi doktorjev kmetijstva v Gorici, Ul. Aosta 113 imajo na razpolago okrožnico, ki govori o štipendijah, ki jih nameravajo nuditi nekatere tuje države študentom iz agronomije v šolskem letu 1967-68. Prizadeti se lahko obrnejo na omenjeno zvezo za vsa podrobnejša pojasnila. EXCELSIOR. 19.00: «L’uomo di La-ramie», J. Stewart; barvni film, RIO. Zaprt. ■] venstva. V tej sicer manj zahtevni kategoriji, kjer eleganca izvedbe pride največ do izraza, sta lanska prvaka Angleža Diana Towler in Bernard Ford potrdila svoj sloves. Sicer boljših izidov ne moremo še dati, ker tekmovanja v obveznih likih, v času ko telefoniramo, še trajajo. Nocoj je bila tudi slovesna otvoritev prvenstva. Ko so močni žarometi projektirali na ledeno ploščo znak prvenstva in sta 9-letna Elči Gasvoda in 12-letni Silvij Švajger odplesala valček, nakar sta predsednik organizacijskega odbora evropskega prvenstva Leopold Krese in predstavnik ISU Bernard Labin s kratkimi govori otvorila let0®! revijo najboljših evropskih drsal®"^ iz dam in drsalk. Nekaj rezultatov ._ _. tekmovanja: J Posamezniki po prvih treh nih likih 1. Emmerich Danzer (Avstr.) 2. Wolfgang Schwarz (Av.) 3. Ondrej Nepela (CSSR) !j£erj 4. Patrik Pera (Francija) do 5. Robert Durreville (Fr.) V j), 6. Sergej Tschetweruchin (SZ)’Jv n' 7. Giinter Zoller (NDR) ** u 8. Giinther Anderl (Av.) 9. Philippe Pelissier (Fr.) 10. Marian File (CSSR) itd. Pari — obvezni program: 1. Ludmila Belousova - Oleg POPOV (SZ) .irfKOtr 2. Margot Glockshuber - , r rionno (7MP1 , • vHoi Danne (ZNR) 3. Steiner . Walther (NDR) jti 4. Hauss - Hafner (ZNR) M*1 j 5. Moskwina - Mischin (SZ) »ali 6. šaranova-Jevbokimov (SZ) lleso 7. Poremska - Sezypa (Polj-) 8. Weise . Brychcy (NDR) _«) 9. šramkova - šramek (CS&* 10. Mathys - Gelling (Švica) MARJAN lml|||||||||u^*»•ll»lllllulllllllllllllllllllll^lllllllllllll■llttHltrfllllllllllllllll■•■llllHlll■ll■lHllllll,|,(1, Ohio, 12. februarja 1967: Prve ZilllSk* športne igre zamejskih Slovencev Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je v 71. letu starosti včeraj nenadoma za vedno zapustila naša draga mama in nona MARIJA PRELC roj. SILA Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 1. februarja ob 16. uri iz hiše žalosti v Sovodnjah na domače pokopališče Žalujoča hči DANICA in sin BOŽINKO, zet VILKO COTIC ter njegova sestra SLAVICA COTIC, neve sta ILDE, vnuki VERA, IGOR BRUNETTA ter drugo sorodstvo Sovodnje, Gorica, Trst, 1. februarja 1967 Smučarski odsek SPDT organizira dne 12.11.67 v Črnem vrhu nad Idrijo «Prve zimske športne igre« zamejskih Slovencev. SPORED ob 9. uri slalom (člani-ce) ob 11. uri smuk (člani-ce, začetniki-ce) smuk (naraščajniki-ce, rojeni leta 1959 ali kasneje) ob 14.30 smučarska štafeta (3 x 1000 m) ob 15. uri sankanje (kategorije: leta 59 ali kasneje od leta 54 do leta 58 M. in 2. leta 53 ali prej M. in 2. mali bob (leta 54 ali kasneje, M. in ž.) Tekmovalci lahko nastopajo kot posamezniki ali pod okriljem kakega društva. Ker se SPDT kot organizator ne udeležuje tekem, nihče ne more tekmovati v njegovem imenu. Prijave Vpisovanje v Tržaški knjigami, kjer so na razpolago vpisovalne pole, 7., 8. in 9. februarja 1967 od 18. do 19. ure. Vpisnina znaša 100 lir za vsakega tekmovalca. Disciplina, za katero so se vpisali manj kot trije tekmovalci, odpade Prizivi Prizive sprejema glavni sodnik pol ure po objavi rezultatov. Prizivi so pismeni s priloženo kavcijo lir 1.000. Odločitev sodnega zbora je nepreklicna. Magrade Prvi trije tekmovalci v vsaki I panogi in kategoriji bodo nagrajeni z diplomo. Sestavljena bo tudi ekipna lestvica po sistemu posamezniki: prvi 7 točk, drugi 5 točk šesti 1 točko; ekipe — dvojno. Prvo društvo dobi v prehodno last pokal. Druge nagrade bodo objavljene pred tekmovanjem Organizator si ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe, pred, med in po tekmovanju. Organizator si pridržuje co, da ta pravilnik po svoji devnosti spremeni. Olimpija v Mila*'j; risfjj stvo v Milan košarkarska ekipa t)j MILAN, 31. Danes j. je iz Ljubljane, ki se bo jutri^ jjjji čer pomerila z milanskim SiHJjjj Mh thalom v okviru turnirja za tie^ mtrrvncViVt ImiovVorclrtVt 7)1**'. j evropskih košarkarskih ton, Za ta nastop je ljubljansko tOPj, najavilo svojo najboljšo P05 j hrj. ki bo med drugim vseboval®^ kratne državne reprezentante * v ,J va. Bassina, Logerja in s, Trener Simmenthala je ® jji vin: da mu gostje povzročajo skrb*-^ njegova ekipa ni trenutno * '«J boljši formi in tudi morala J® A koliko padla zaradi nedeljskega ^ venstvenega poraza. Poleg teg*i it W U. se bo Olimpija borila do t— ^ da doseže pozitiven rezultat, f v nasprotnem primeru bo Pr,%j>’ tovo izločena iz nadaljnjega ^ Jutri bodo slovenski atleti vili krajši trening v športni V* jt kjer bo srečanje. Tekma se čela ob 21.30 in jo bosta p« Christos Avramidis (Grčija) Mit« hi nest Chuard (Švica). Komisar 1 * _______________________________f.j pa bo Španec Augusto Arnib°'^t i 61 NOGOMCT S sta, sta. VIAREGGIO, 31. — Na rodnem mladinskem turnirju y *«li danes uvrstile v četrtfinale '0‘: vi gna, Juventus, Roma in BU*®^ .) nik, ki se bodo v naslednje!" f. Hj pomerile s postavami Milana. |ve rentine, Torina in Barcelon®; p ’ Današnji izidi so naslednji' I Brescia ■ Burevestnik 5:2 (»• <' Goli: v 1’ p. p. Koulinov. . ( Guerini, v 44’ Braita, v 21 i Guerini, v 23’ Olganski, v ** v 31’ Reboni. Vojvodina - Bologna 0:0 Homa . CSKA 1:0 Gol: v 22’ d. p. Russo. /M Juventus Crvena zvezda 3;*n. jJ j ' Goli: v 25’ p. p. Urban, vi, • Kovačevič, v 15’ Consun, v 25 ; doli in v 40’ Bokan. , 7 1,11 Jutri, so na programu pr*1 četrtfinalni srečanji: j« lij v Viareggiu: Fiorentina . Bar® | v Pistoii: Milan - Torino. J je Šili Š6l ;; . hi ho, W vis bor. Vozili smo nekaj časa PAVEL STRANJ Od Amana do Ilaife Obala je peščena, sipine segajo daleč v notranjost in edini zaliv obstaja le na severu, kjer doseže morje masiv gore Karmel. Tu leži Hajfa, najboljše pristanišče Srednjega vzhoda, nekoliko južneje pa je stalo pred 1000 leti pristanišče Cezareja, kjer je danes med rimskimi ruševinami le še plaža, kamor prihajajo turisti na kopanje. Sedej gradijo novo pristanišče v Aškeionu, starodavno pristanišče Jafo pa je navaden ribiški pristan, ki se je razcvetel le med drugo svetovno vojno. Vedel sem tudi, da je dežela zelena le na severni polovici, približno do črte, ki teče od Mrtvega morja do Gaze, mirni i Be' er Seve. Gora je malo, le na severu sega v Galilejo južni konec Libanonskega gorstva, kjer doseže država najvišjo točko na gori Me-ron 1208 m. Ponekod sega v izraelsko ozemlje tudi visoka planota Samarije in ta se na jugu razlije v razjedeno puščavsko pokrajino, ki kmalu za Be’ er Še-vo postane prava puščava, Ne-gev. Ta puščava pokriva polovico celotne izraelske površine in s sinajske meje pač proti veliki depresiji, tako imenovanemu Sirsko etiopskem jarku. Ta ogromna dolina, ki je ponekod zalita z vodo, se začenja že med Libanonom in Antilibanonom, teče po dolini reke Jordan preko Geneza-reškega jezera, preko Mrtvega morja doseže Rdeče morje in se nadaljuje na afriški celini. Pri Mrtvem morju doseže ta depresija najnižjo točko zemeljske površine: 395 metrov pod morsko gladino. Da sem vse to videl, mi je bilo dovolj, da sem prepotoval deželo od skrajnega severa do Rdečega morja. Sklenil sem začeti na jugu in drugi dan sem kupil vozovnico za Elat. Prvi del potovanja je bil nezanimiv. Vozili smo se po krajih, Na obali Mrtvega morja katere sem že poznal, a za Be' er Ševo se je avtobus začel spuščati po cestah, ki so bile vklesane v pobočja dolin nad Mrtvim morjem in sopotniki s se razživeli. Prva postaja v puščavi je bila Dimona, komaj zgrajeno mesto in v avtobus so vstopili novi potniki. Bili so večinoma begunci iz arabskih držav, najnovejši prebivalci Izraela in mnogi niso še znali hebrejščine. Pogovarjali so so v arabščini s temnopoltimi priseljenci iz Jemena, od katerih so bili mnogi oblečeni v tipična oblačila prejšnje, srednjeveške domovine. Evropejcev ni manjkalo, najzanimivejši potniki pa so bili beduini. Njihove dolge, črne šotore smo srečavali že pred Dimono. Danes jih je v Izraelu še 17.000; imajo precej svobode, a zdelo se mi je, da polagoma opuščajo svoje običaje. O tem sem se prepričal, ko smo se včasih ustavili pri večji skupini barak, razkropljenih po vzpetini ob cesti. Nadomeščale so tipične šotore in med njimi so se podili zanemarjeni otroci. Opazil sem, da so »pravi* beduini v avtobusu gledali s prezirom na te kolibe, medtem ko so se jim strogi obrazi raztegnili v nasmeh, ko so z oken zagledali v daljavi trope kamel na paši. Kazalo je, da so vse trope poznali. (meni so se vse živali zdele enake). Poznali so tudi vse njihove lastnike in ko je avtobus ustavil pri beduinski družini, ki je čakala ob cesti, so povabili nove može v svoj krog, medtem ko so žensk- z deklicami ostale na drugem koncu avtobusa. Dečki so smeli stati z možmi Od časa do časa je kaka skupina izstooila in izginila za golim gričevjem. Drugi čudni potni! i so bili vojaki; pojavljali so se nenadoma, v najpustejšia predelih, prašni in ožgani od sonca. Bili so večinoma fantje mojih let in utrujenost se jim je brala na zagorelih obrazih, čeprav so imeli na sebi le orožje in čutaro. Jordanska meja je bila ponekod oddaljena le nekaj sto metrov in na to soseščino sem povezo /a. prisotnost vojaštva. Pozneje sem zvedel, da obstajajo posebni odredi, ki so nameščeni za stalno v puščavi, katero poznajo do potankosti. V takih avtobusih niso potrebne knjige, da cas hitreje mine. Ko se ne spreminjajo več ne pokrajina ne potniki, zavozi avtobus naenkrat na slabšo cesto in začne se divje skakanje, ki traja tudi po več minut. Šofer se smeje in meče skozi okno pošto za osamljeno naselje ob meji, zraven vozi džip in ko so vsi zavoji v njem, zakliče vozač v džipu: «šalom» in zavozi vstran, šele tedaj opa- zim, da je v samih kopalkah. Obstajajo tudi nevarnosti, a mi smo se vsem izognili. Naenkrat je nekdo nekaj zakričal, zavore so zaškripale in beduini, vojaki, Jemenci in Arabci so planili na prosto. Za njimi so začele leteti skozi vrata torbe, akt' vke in vsa prtljaga, ki je prišla pod roke preostalim potnikor v vozilu. Potem je en vojak nekaj zmagoslavno zaklical in zasul s peskom kadečo se torbo. Pol-goma sem razumel, kaj se j j zgodilo: nekdo je kadil pri odprtem oknu in ogorek mu je ušel iz rok. Nevarnost požara je bila velika zaradi vročine, približno 42 stopinj, zato ni bilo vznemirjenja nič pretirano. Bili smo že globoko v Negevu in pokrajina je dubila neko stalno zunanjost. Iz področja največje erozije, na južnem koncu Mrtvega morja, iz dolin s strmimi stenami, krasnih svetlih barv, smo šli mimo čudne črne planote, prepletene z mrež., belih sotesk, ki so že od daleč jemale vid. Sledila je ravnina, iz katere so se tu pa tam dvigale osamljene skale, oglodane od prahu, katerega nosi veter. Po dveh urah vožnje smo naleteli na prvi in zadnji kibuc, ki leži na cesti Be’ er Ševa — Elat. Vsenaokoli je bila razpeta bodeča žica, zato sem prvi trenutek mislil, da prihajamo v vojaški ta- uur. v ur. i il sinu učilo j una** -jgv t betonskih zidov in obstali vSji skupino lesenih hišic. P«® j.. 1 se je vrtela naprava za ‘‘j i) kanje, iz nje je pršila trava je rasla le v obsef tiaprav. Čudna so se mi ‘jt tista pročelja s točnim trav°|J polkrogom pred . r'ti. Prebiv*jjf ni bilo videti, verjetno so °v9r kje na poljih, katera so jali. Na podobnem, puščavske^ ji bucu živi Ben Gurion, odkar ‘jp umaknil iz političnega živU^il Po petih urah vožnje ob ^ smo na obali Rdečega motr gledali Elat. Elat je omenjen že v sV J pismu. Ker leži v lahko pričakoval k podob') Baje se je tam ustavil vsem izraelskim ljudstvom. M rega je komaj rešil iz egipoag f ga suženjskega izkoriščanja- srečen im begom čez Rdeče n Ji pa niso bile njegove skrbi še^ leč rešene. Moral jo svojem11 pt stvu poiskati novo domovin0'. j< šel je Sinaj in ko je od zagledal palme oko ž »sedm10 uf dencev*, (Be’ er Ševa), s«1 / ga roba obljubljene dežele, ie goče upal, da je «exodus» ff t, selitev, pri kraju, a doživel J ljubo presenečenje. . (Nadaljevanje s^ MONTECCHI 8, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - PoStnj predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: UUca Silvio Pellico l, II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRAN. rt St 20 - Telefon 37-338. 95 823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur celoletna 7 700 lir - SFRJ posamezna Številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesefno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) - Postni tekoC.i račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 UREDNIŠTVO: TRSI - UL četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur ... . SFRJ' AD1T JŽS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503 3 85 - OGIJASI: r )na oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. flnančno upra ml 250, osmrtnice 150 Ur - M«*1’ ngt»s 40 m beseda - Oglasi goriške pokrajne ee naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih kraUn Italije pri «Socleth Pubbllcitk ItaMana« — Odgovorni n"'1"'' STANISLAV RENKO - Izdam i*> tiska Založništvu tržaškega trska Trat