Maribor, dne 2. marca 1932 Posamezna številka »šane iiin SLOVEN Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.503. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ D O M'* Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška e. 5. Telefon 2113 Cene inseratom: c-eia stran Din 2000.—, pol sit ran i Din 1000.—, čet-rt strani Din 500.—, '/» strani Din 250.—, Vie strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Našim naročnikom! 1. Prosimo naročnike, da takoj plačajo -vsaj nekaj naročnine za »Slovenskega Gospodarja« za leto 1932, ali pa naj prosijo za potrpljenje do Velike noči. 2. Kdor lista zanaprej ne misli več plačati, naj nam takoj na prvo številko napiše: Nazaj. Nisem več naročnik, in list zopet vrže na pošto. 3- Zdaj se delajo novi naslovi. Kdor želi, da se mu naslov popravi, naj nam takoj piše. Popravite posebno hišne številke. Zato nam pišite n. pr.: Prej je bila hišna številka ??, nova pa je zdaj ??. i. Če kdo dobiva pomotoma dva lista, naj enega vrne in naj na list napiše: »Dobivam dva.« 5. Prve številke novega leta so nam že pošle. Novim naročnikom vpišemo naročnino od dneva vpošiljatve naprej. »Slovenski Gospodar« stane: Za celo leto 32 Din. Za pol leta 16 Din. Za četrt leta 9 Din. Ako nimate položnice, kupite si jo na pošti in vpišite na njo številko 10603. Adolf Hitler, vodja nemških fašistov in kandidat za predsednika. Nenapovedana vojna. Japonci še niso do sedaj napovedali vojne in vendar izvršujejo vojna pod-vzetja v velikem stilu. Kitajci tudi niso napovedali vojne, marveč se junaško branijo zoper japonske napadalce. Svet stoji pred strašnim dejstvom, tako je izjavil zunanji minister Anglije, John Simon, da se je vojna začela na kitajskem ozemlju, in sicer med dvema državama, ki ste članici Zveze narodov in sedaj obenem članici sveta te Zveze. To se je zgodilo kljub temu, da Kellogova pogodba in pariška pogodba obsojata vojno kot sredstvo politike za državo. Zgodilo se je to kljub vsem naporom, ki so bili storjeni, da se vzpostavi v svetu mir in mirovno postopanje ter da se izravnajo vsi spori, ki nastanejo med državami — članicami Zveze narodov. Osvajalna politika nacionalistično-militarističnih krogov v Japonski je dovedla do zavzetja cele Mandžurije, ki je formelno neodvisna država. Ta neodvisnost pomenja po japonskem tolmačenju neodvisnost od Kitajske, toda podrejenost Japonski in njenim interesom. Po tem velikem uspehu, ki je bil omogočen, ker je bila boljševiška Rusija v ulogi tipnega gledalca, so Japonci segli po kitajskem državnem ozemlju ter napadli Sangaj. V političnih krogih zlasti v Angliji in v Zedi-njenih državah se sodi, da je japonski napad na Šahgaj bil velika napaka japonskih vojaških in diplomatskih krogov. Japonska špekulacija je namreč bila ta: Šangaj je največje kitajsko izvozno in uvozno pristanišče. Če dobimo to mesto v svoje roke, se polastimo glavnega vira dohodkov za vsako kitajsko vlado. Potemtakem bo morala Kitajska pred Japonsko na kolena ter sprejeti vse naše pogoje. Izvršitev te japonske Špekulacije so prevzeli vojaški in diplomatski krogi. Japonski vojaški strokovnjaki so natanko izračunali, koliko bo treba vojaških sil za japonsko ekspedicijo proti Šangaju. Diplomati pa so računali s tem, da je Zveza narodov brez moči ter da so »države v Evropi med seboj ne-složne .radi vprašanja vojne odškodnino ter da tudi niso v skladnosti z Zedi-njenimi državami Amerike radi vprašanja vojnih dolgov.'Prezrli pa.so ti politični in diplonlatični krogi moč in oblast javnega mnenja v Evropi in na svetu, ki je na strani napadenih Kitajcev. Prezrli so tudi, da je boljševiška Rusija sedaj sicer slaba, da pa more vendar enkrat priti čas, ko bo ojačena Rusija uveljavila svoje pravice in zahteve v Mandžuriji. Kakor Rusija tudi Amerika sedaj ne misli na vojno z Japonsko, toda gleda z neprijaznimi očmi na porast Japonske in njene oblasti v Mandžuriji in v Tihem Oceanu. Anglija je istotako razpoložena, ker se ji je treba bati za Avstralijo. To so bile velike napake v diploma-tičnom računu Japonske. Ravno tako usodne, če no usodnejše, pa so bile na*-pake v računu japonskih vojaških strokovnjakov. Njihova ocena vojaške odpornosti Kitajske je bila veliko podcenjevanje sedanje Kitajske. Mislili so, da je Kitajska dežela zmede, spora in strahopetnosti ter da bodo kitajski mogotci pred japonskimi bojnimi ladjami, topovi, letali in bombami padli na tla ter zaprosili Japonce milosti in odpuščanja. Pa se je zgodilo čisto drugače. Kitajci so se izkazali za hrabre, požrtvovalne in nepopustljive branitelje svoje, po krivici napadene zemlje. Odbili so vse japonske napade, tudi veliko in splošno ofenzivo, ki je trajala štiri dni. Narodna vlada kitajska se zaveda, da s tem nenapovedana vojna še ni 'končana, marveč da bo še prišlo do mnogoterega napada od strani Japoncev. Kitajska vlada, računa z možnostjo enoletne vojne ter kupuje strelivo, letala ter vse potrebno. V smislu miru in v interesu obeh narodov, Japoncev in Kitajcev, pa je pričakovati, da bode ta nenapovedana vojna čimprej končana. Hindenburg, predsednik nemške republike ln zopet najresnejšl predsedniški kandidat. »c iz fojne m vzbodo. Med Japonci in Kitajci se dnevno vršijo napadi. Navadno začnejo Japonci, Kitajci pa odbijajo. Včasih pa preidejo Kitajci v napad, Japonci pa se branijo, odnosno umaknejo. To se je zgodilo n. pr. v torek, 23. februarja, ko je japonsko glavno poveljstvo dalo povelje za ustavitev ofenzive, ki je trajala od sobote. Ta štiridnevna borba je bila strahovita, kar dokazujejo izgube, ki znašajo na obeh straneh 7000 mrtvih in 10.000 ranjenih. Umik Japoncev je bil potreben, ker se je Kitajcem posrečilo obiti desno krilo Japoncev pri trdnjavi Vusung ter zavzeti japonske postojanke pri vasi Čiangvang. V sredo zjutraj so Japonci zopet začeli obstreljevati kitajske postojanke. Japonski general Ujeda bi rad predrl kitajsko obrambno fronto, predno prispejo kitajske pomožne čete. Toda brezuspešno. Kitajci z velikim junaštvom odbijajo japonske -napade. Med japonsko armado se je po-, javila nevarna boliševiška agitacija zlasti med onimi voiaki, ki so- zadnji čas prišli iz Japonske. Ko je bil pri splošni ofenzivi zapovedan napad, se je 200 vojakov ustavilo ter so bili aretirani in na ladjah odpremljeni na Japonsko, kjer prideio pred vojno sodišče. Ker se unorniški pokret vedno bolj širi, je b;lo 12 vojakov po prekem sodu obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. Nadaljnil} fi00 unornikov so razorožili in odpremili na Japonsko. Odpornost kitajske armade — zasluga evropskih Častnikov. Neuspehi Japoncev pri šangaju ser iznenadili celotno javnost. Poveljnik japonskih čet, gen. Ujeda (ki je baje že odstavljen), je hotel z dobro pripravljeno ofenzivo streti odpor Kitajcev. Imel je izgled na uspeh. Kitajci so sicer v znatni številčni premoči, a jim manjkajo tanki, težko topništvo in bojna letala. Obrambna dela so izvedli Kitajci izredno previdno ter spretno. Naval japonskih čet so Kitajci onemogočili na ta način, da so zvabili japonske tanke na podminirano ravan, so se priplazili tako blizu japonski pehoti, da sovražna artilerija ni mogla več streljati, ne da bi bila ogrožala lastnih vrst. Kitajska vojska se ima zahvaliti glede odporne sile dejstvu, da razpolaga z evropskimi organizatorji. Po preobratu v Rusiji leta 1917 se je zateklo zelo veliko ruskih carskih oficirjev pred preganjanji na Kitajsko in so stopili v službo pri kitajskih generalih. Eden najbolj znanih častnikov carske vojske, gardni kapetan velikega kneza Nikolajevima, Solovjov, je postal vojaški sve-j tovalec krščanskega kitajskega maršala Fenga. V kitajsko armado je vstopil znani angleški general Sutton, ki je zgubil v svetovni vojni desno roko. Najprej so mu dali Kitajci eden polk, a kmalu se je povzpel do časti maršalovega gene-ralštabnega šefa. Kako zelo je priljubljen med kitajskim vojaštvom, nam priča to-le: Za pripravo napada na Japonce so morali prebiti kitajski zid. Vojaki niso hoteli izvršiti tega povelja, ker je Kitajcu veliki zid svetost. Nepo- DOBRO TOALETNO RIILQ ue sme samo prijetno dišati, temveč tudi po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati očiščujoče na kožo. Samo tako lahko koristi pri negovanju telesa. Kavna zato so Fcllerjeva Klsa-mila zdravja in lepote tako cenjena. Paket s 5 vrstami mila za 52 Din hrez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina. . korščino so javili generalu Suttonu, ki se je takoj pojavil pri oddelku in v najkrajšem času je bila prebita široka odprtina skozi zid. Veliko oficirjev nekdanje nemške armade se je podalo na Kitajsko. Polkovnik Bauer, eden prvih sodelavcev Hin-denburga, je tekom pol leta na novo organiziral vojsko kitajskega generala Čangkajšeka. Kmalu za tem je umrl na kozah. Njegov naslednik je postal general Wetzel, zadnji šef najvišjega poveljstva nemških armad v svetovni vojni. Odporna sila kitajskih čet je sad dela evropskih oficirjev. Kitajske ženske se vojskujejo. v zadnji številki smo prinesli poročilo o kitajskih ženskih bataljonih smrti. Da pa ne bi' kdo mislil, da taki ženski bataljoni samo demonstrijajo v vojaških uniformah po ulicah, je treba povdariti, da se kitajske ženske tudi vojskujejo ter s orožjem braniio' domovino zoper Japonce. Časopisni poročevalci so v kitajskih strelskih jarkih naokrog mecta šangaja naleteli na več kitajskih žensk, ki so stonile v armado da pomagajo moškim vo^evati se proti Japoncem. S čudovito odločnostjo in neuctrašeno«tjo vztrajajo te ženske ne svojih postojankah. Bemoljubno navd^^n*« med kitajskimi dijaki. Na vseučilišču v mestu Fafayette v Tedinjenih državah Severne Amerike Itudira kakih 30 Kitajcev. Od teh jih je °0 odšlo v svojo domovino, da tamkai ^topijo v vojno proti Japoncem. Ostalih 10 namerava svojim tovarišem v kratkem slediti. Kitajci se ogorčeni izraža-io, da sedanje počenjanie Japoncev, in zlasti ni>'h napadi na kita.iske neoboro-žene ljudi, bije v obraz vsaki kulturi in omiki. Vojna — uničevalka. Kako razdejanje je dozdaj povzročilo vojevanje med Japonci in Kitajci, se vidi iz poročila, došlega iz Šangaja, da je vsled vojnih podvzetij v tem mestu in okolici uničenih 940 tovarn in trgovin. Radi tega je ostalo brez posla 640 tisoč delavcev in nameščencev. 2e ta škoda znaša nad 25 milijonov dolarjev. Nekatere vasi v okolici Šangaja so radi strašnega obstreljevanja popolnoma razdejane. Begunci, ki so zapustili te kraje, zatrjujejo, da leži pri trdnjavi Vusung nezakopanih na tisoče japonskih in kitajskih vojakov, pa tudi žen in otrok, ki so našli smrt med obstreljevanjem trdnjave. V bolnišnicah v Šangaju pa leži toliko ranjenih in bolnikov, da že primanjkuje prostora. Med ranjenci je tudi mnogo Žensk in otrok, ki so bili ranjeni z drobci bomb in tudi z bajoneti. Vojna industrija ima zlate čase. Francoska oboroževalna industrija je dobila velika naročila iz Japonske. Tvrdka Renault gradi letala, Schnei-der-Creuzot pa tanke, poljske topove, metalce min in granate. Druge tvrdke so dobile naročilo za strojne puške, firma Delauney dele Ville za topovsko municijo in znana avtomobilska tvrdka Citroen se pripravlja za izdelovanje granat. Poljska težka industrija je dobila japonskih naročil za tri milijone dolarjev, škodove 'tovarne v Plznu na Čehoslovaškem pa so preko Hamburga dobavile Japoncem 18.000 granat in 2 tisoč plinskih granat. * Nova francoska vlada pod predsedstvom Tardieuja je dobila dne 24. febiu-arja 47 glasov večine. Po izglasovani zaironici se je odpeljal Tardieu v Ženevo. V Nemčiji se bije oster boj, kdo bode n*edsednik republike: ali ostane še dalje Hindenburg, ali bo pa kak goreč fašist iz vrst nemških narodnih, sociali-tov, katerim načeljuje znani Adolf 'litler? V nemški zbornici je izjavil poslanec dr, Breitscheid, da hoče Hitler, ' i je avstrijski državljan, dobiti nem-Iko državljanstvo s tem, da je bil imenovan za orožnika v Braunschweigu. NadaJie je povdaril omenjeni poslanec, da je Hitler dosti dober za orožnika, ne pa za državnega predsednika. VcVtrv državnega predsednika v Ner-čni se bo vršila dne 13. marca, tako je sklenil parlament in je pri glasovanju o zaupnici dobila dr. Brüningo-va vlada 25 glasov večine. Sociialni demokrati so vsi glasovali za vlado. Janonska vlada zmagala pri parlamentarnih volitvah. Pri zadnjih volitvah v japonsko zbornico je dobila vladna stranka 303 mandate, liberalci 146, delavska stranka 5, ostale skupine ter strančice pa 10 mandatov. Tako sijajne zmage vlade kakor tokrat sploh ne pomni politična zgodovina Japonske. * KATOLIŠKE v Heliifti izgonialo duhovnike. V Mehiki se vrši preganjanje Cerkve naprej. Posamezne pokrajinske vlade v Mehiki so začele izvajati zloglasni člen 130. ustave, po katerem se omejuje število duhovnikov tako, da pride 1 duhovnik na 100.000 vernikov. S tem ustava onemogočuje vsako dušeskrbje. Kako naj eden sam duhovnik izvrši vsa clela, ki mu nalaga dušeskrbje za 100.000 župljanov zlasti v sedanji do- Pomlad torej prihaja in že se začenjajo odpirati popki. Sedaj je čas misliti na zdravje, ker kakor sok v stebelcu, tako tudi kri prenaša večjo akcijo cirkulacije, ki zamore dovesti do težjih posledic. Zaradi tega je treba očistiti telo od v njem nakopičenih škodljivih tvarin. Zato izvajajo sedaj spomladi pri nas kot v inozemstvu vsi izobraženi ljudje s člani svoje rodbine, naj so stari ali mladi, 6—12-tedensko pomladno zdravljenje. V to svrho se poslužujejo našega prirodnega in po vsem svetu poznanega in priznanega PLANINKA čaja, ki je pripravljen po večini iz najbolj zdravilnih zelišč, ki rastejo po slovenskih planinah. Pričnite tudi vi še danes s pomladnim zdravljenjem, toda zahtevajte v lekarnah izrecno pravi PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC ki se ne prodaje odprto, temveč samo v zaprtih in plombiranih paketih po 20 Din in z napisom izdelovalca: Lekarna Mr. Ph. L. BAHOVEC-Ljubijana Gen, dsjot za Avstrija: Heil, Geist Apotheke, Wien L, Operngajjse IG. » » » Madžarsko: Mr. Bekcr Feren«z gyögyszert&r, Kapoavar. » » » Italijo: Farmacia Mizzeti, Trieste. » » » V. S. A.: Vlado Pramru, 27 South Main Street South Nonvalk Conn. bi? Framasoni, liberalci in socialisti, ki so vsilili katoliškemu ljudstvu takšne zakonske določbe, hočejo s tem iztrebiti katolicizem v Mehiki. Saj vera, ki se ne izvršuje, počasi umre. In to je največja želja framasonov in socialistov. Ko so posamezne pokrajinske vlade začele izganjati duhovnike, so verniki kar navalili v cerkve, da tamkaj zadostijo verskim potrebam. Na-gloma se krščuje, deli zakrament sv. birme, verniki oblegajo spovednice ter prejemajo sv. obhajilo. To se vrši dan in noč, predno odidejo duhovniki, ki jim je državna oblast določila rok, v katerem morajo zapustiti državno ozemlje. Ker so v nekaterih krajih socialisti prihrumeli v cerkve, da jih oskrunijo, so se jim verniki postavili po robu ter je prišlo do krvavih nastopov. Po nekaterih mestih in vaseh je prišlo do krvavih demonstracij, ker verni katoličani nočejo več kriviti svojega hrbta pod bičem brezvercev in socialistov. Več vojaških kasarn, policijskih in občinskih zgradb je porušenih. V vdanosti Cerkvi prodnjačijo katoliški Indijanci, kateri so najodpornejši živelj v tem preganjanju. Množica katoliških duhovnikov je iz Mehike izgnana preko državne meje na ozemlje Zedinje-nih držav. Obmejne države ameriške Zveze so pregnane duhovnike prijazno in z veseljem sprejele. V teh pokrajinah živi preko 3 milijone katoličanov, ki govorijo španski jezik. Ker nimajo dovolj duhovnikov, so jim izgnani mehiški duhovniki prav dobro došli. Ti duhovniki bodo vršili božjo službo ter opravljali druge duhovniške posle ne samo za katoličane v Zedinjenih državah, marveč tudi za sosedne kraje v Mehiki. Vsled tega so oblasti v Zedinjenih državah izdale povelje, da se vernikom, ki prihajajo iz Mehike k službi božji v obmejne kraje Zedinjenih držav, ne smejo delati težave. Vesti o preganjanju katoličanov in zlasti katoliških duhovnikov v Mehiki prihajajo v javnost preko časnikov v Zedinjenih državah. V Mehiki je namreč uvedena najstrožja cenzura časnikov, ki ne smejo ničesar poročati ne o ukrepih vlade ne o nezadovoljstvu katoliškega ljudstva. * Ozdravljenja v Lordu. Na tisoče-in desettisoče prihaja vsako leto v Lurd romarjev, med njimi na tisoče bolnikov, ki tamkaj iščejo pomoči v svojih bolečinah in v svojem trpljenju. In veliko jih je, ki tamkaj v resnici najdejo polajšanje in ozdravljenje. Tudi svobo-domisleci ne morejo iti mimo teh dejstev, samo da se trudijo, da bi jih doumeli in raztolmačili na svoj način. Takšno izmikanje ne more voditi do cilja, ki je takozvanim svobodomislecem poželjen. V Lurdu je namreč poseben urad, kjer se od sirokovnjakov presodijo bolniki in njihove bolezni in tudi ozdravljenja, ali se dado tolmačiti naravnim polom ali ne. To je urad zdravnikov, kateremu je sedaj predsednik zdravnik dr. Vallet. Ta urad objavlja svoja strokovna poročila v lurškem »Žurnalu« (časopisu). Ta poročila spri-čtijejo, da je tekom leta 1930 bilo zdrav- niškemu uradu izročenih fi slučajev, od katerih je bilo 10 ozdravljenj. Leta 1931 je obiskalo Lurd okoli 20.000 bolnikov. V 95 slučajih, ki so bili izročeni uradu, se je dogodilo ozdravljenje, dvakrat toliko pa je slučajev zboljšanja bolezni. Nov misijonar iz naše države. .Jugoslovanski jezuitje so prevzeli milijon v Rengaliji v Indiji. Težke so tamkaj prilike. Ni cerkva, ni stanovanj, ozračje ni dobro, hrana za Evropejce neprimerna. Vrhtega nimajo naši misijonarji dovolj gmotnih sredstev. Kljub vsem tem težavam naši jugoslovanski misijonarji vztrajajo na svojih težkih, truda in Žrtve polnih mestih. Za tistimi, ki so odšli, odhajajo drugi. Tako je v jugoslovanski misijon v Bengaliji odšel dne 1. decembra brat Štefan Kečkeš. Poslovilna slovesnost je bila v cerkvi Srca Jezusovega v Zagrebu ob koncu misijonskega tedna. Posebno ganljiv je bil prizor, ko je p. provincial po prisrčnem nagovoru pred oltarjem misijonarju izročil križ in ga objel, za njim pa vsi jezuitje. Dne i. decembra se je odpeljal iz Marseilla, z njim pa tudi pet belgijskih bogoslovcev in pater domačin iz Bengalije. Za vožnjo so plačali, kakor pišejo »Katoliški misijoni«, nad 70 tisoč Din. Indijski bogoslovec. Tudi iz paga tiskih narodov kliče Bog nekatere k pravi veri in celo k duhovniški službi. Nedavno smo poročali o Rafaelu Mohasi, sinu plemena Vasuto-črncev v južni Afriki. Njegov stari oče je še bil kani-bal (ljudožerec), vnuk pa je bil v preteklem letu na praznik Marije Brezmadežne posvečen za duhovnika. Danes sporočamo slučaj iz Indije. To je bogoslovec Šotendro Prošad Sinha. Oče njegov je bil pogan in bogat posest- nik, pa je že davno umrl. Šotendro, ali kakor so ga doma na kratko imenovati Šoten, je imel 3 brate in 3 sestre ter je bil najmlajši. Mati ga je hotela poslati v katoliško šolo k jezuitom. Dečkov stric pa, ki je bil visok uradnik in zagrizen pogan, je to preprečil Tako je Šoten moral v državno šolo, kjer ni verouka. Na visokih šolah se je kot. študent seznanil s krščanstvom. Spoznal je, da poganstvo ne more biti prava vera. Iskal je resnico v krščanstvu. Najprej se je seznanil z angleškim prote-stautizmom ter se dal protestantovsko krstiti, in sicer 18. novembra 1928. Ker je mislil postati protealantovski duhovnik, je z vnemo študiral bogoslovje. Pri tem študiju pa je spoznal, da prote-siantizem ni prava krščanska vera. Iskal je in študiral naprej ter končno le spoznal, da je edina prava krščanska vera katolicizem. Prestopil je prvi dan Marijinega meseca — maja — 1931 v katoliško Cerkev. Sedaj študira katoliško bogoslovje ter se pripravlja za po- klic katoliškega duhovnika. * žapaits&a mm m drai-sko &aitmfin&. Ta zveza obstoji že trikrat deset let. Nastala je prvotno iz »Kmetske županske zveze«, ki je raztezala svoje delovanje razen na Kranjskem zlasti tudi na Štajersko, slovensko Koroško (z la stno v skupni zvezi včlanjeno organizacijo), in na slovensko Primorje: Go-riško-Gradiščansko. — Po prevratu s«'> je preosnovala v »župansko zvezo za Slovenijo«, ki se je kasneje delila na samostojni zvezi za bivšo ljubljansko in mariborsko oblast. Po novi upravni razdelitvi države sta se obe Županski zvezi združili zopet v enotno organizacijo? »Župansko zvezo za dravsko banovino v Ljubljani«. Preosnova pravil je bila odobrena,- odnosno ni bila prepovedana z odlokom kr. banske uprave z dne 15. maja 1931, II. No. 1094/3. Ta zveza — s pobližjo označbo za dravsko banovino še obstoji in deluje. Ima lastno tajništvo v Ljubljani v palači »Vzajemne zavarovalnice« (v lokalu »Karitas«) nasproti glavnemu kolodvoru. — Županska zveza za dravsko banovino naj se ne zamenjava z novo, šele dne 3. januarja letos ustanovljeno »Župansko zvezo v Ljubljani«. Na to Je treba paziti zlasti pri naslovih na pismih! Tajništvo Županske zveze za dravsko banovino posluje redno vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne. — Na razpolago je članicam—občinam in članom s pojasnili v vseh zadevah občinske uprave. Članarina znaša letno le po 10 Din, ki naj se nakazuje na čekovni račun št. 10.545 »Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani«. * Kroglo si je pognal v glavo iz obupa bivši največji mariborski manufaktur-ni trgovec v Gosposki ulici Kari Vorše. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je umrl. Je niso megli rešiti. V sredo dne 24. februarja pozno na noč se je pognala v Mariboru v Dravo neka ženska, ki je začela v mrzli vodi klicati na ppmoč. Rešilni oddelek je napel vse moči, da bi otel nesrečnico iz valov, a se mu ni posrečilo. Z dinamitno patrono si je končal življenje. Dne 24. februarja predpoldne si je končal na mariborskem sodišču v stranišču na strašen način življenje cestni mojster Franc Jenčič iz Vuhre-da. Radi potvorbe podpisa na uradni listini in poneverbe 700 Din je bil Jenčič klican k sodni razpravi v Maribor. Jenčič je bil že trikrat pozvan na odgovor pred sodišče, kamor pa ni prišel in je bil zgoraj omenjenega dne po orožnikih četrtič poklican k razpravi. Cestni mojster se je pripeljal v družbi žene in hčerke v Maribor, se je podal na sodišče, kjer je izvršil samoumor na ta način, da si je porinil v usta dinamitno patrono, katero je spravil do eksplozije in mu je glavo popolnoma odtrgalo ter razneslo na drobne kose. Eksplozija je povzročila na sodišču veliko strahu, dokler niso dognali vzroka silnega poka. Zmrznil je v svojem stanovanju v dominikanski vojašnici v Ptuju mizarski mojster Štefan Horvatič. Mrtvega so našli na glavni cesti Ptuj— Ormož blizu vasi Vičanci 271etnega cestnega mojstra Blagoje Stanišiča, ki je bil kot Črnogorec nastavljen pri ptujskem cestnem odboru. Edtn najbolj nevarnih ciganov pod ključem. Orožniki so aretirali cigana Josipa Šarkozy-Horvata, ki je znan pod imenom Kokoš in je uganjal z večjo družbo od leta 1926 vlomilske posle po Prekmurju, Sloveniji in Hrvatski. Raznim hrvatskim trgovcem je odnesel blaga za 100.000 Din, iz župne cerkve v Kamenici je odnesel monštranco in ke-lih velike zgodovinske vrednosti. Radi tatvin in vlomov mu je prisodilo varaž-dinsko sodišče, ne da bi ga bilo imelo,, 8 let težke ječe. Na isti način kakor v Varaždinu je bil obsojen v Mariboru radi poskusa uboja pri Ptuju na 6 let ječe. Vklenjenega so odvedli iz Murskega Središča v Varaždin in od tamkaj ga bodo spravili v Maribor. Angleška motorna artilerija na vajah. Bombni atentat na mednarodni brzovlak Rim—Pariš. Trije vagoni so padli 8 m globoko, a nobeden od potnikov ni smrtno ponesrečil. Kcnjska dirka skozi mesto je običaj v angleškem mestu Chelmsford. Schichtov pere sam —iSa J K 1/32 hitrejše in belejše in preprosto kakor A-B-C A- Raztopi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. Opeka mu je zlomila nogo. 651etnemu ptististniku Blažu Mulec v Spodnjem Porčiču se je zrušil kup zložene opeke in ga pokopal pod seboj. Revež je dobil težje notrajne poškodbe in povrh mu Je še zdrobilo desno nogo. Poškodovanega so prepeljali v mariborsko bol-nico. Požar na sredini trga Konjice. Dne 23. februarja zjutraj sta začela goreti v Konjicah Ogorevčev hlev in drvarnica. Ogenj je nastal, ker je nekdo iztresel pepel z žerjavico na smetišče, kjer je začelo goreti. Pogoreli sta obe poslopji, rešili so svinje ter živino. Izbruh ognja na sredini trga je oznanil plat zvona, nakar so bili takoj na mestu gasilci. * Na srečo je bil sneg po strehah in mirno vreme, sicer bi bil lahko postal požar usodepoln. Hiša je pogorela v sredo dne 24. svečana posestniku Zupancu v Gotovljali pri Žalcu. Ogenj je povzročilo vnetje saj. V blaznosti se je obesila v Gaberskem pri Trbovljah Frančiška Bizjak. Smrtna železniška nesreča. Dne 24. februarja je na gorenjskem kolodvoru v Ljubljani lokomotiva pograbila železničarja in družinskega očeta Alojza Cetina in ga je vrgla kakih 6 m na tračnice, kjer je obležal mrtev. Požigalčeva roka je bila na delu v Ihanu pri Domžalah in je podtaknila tekom treh dni dva požara. Posestniku Lenčku v Ihanu je pogorel: hlev, pod, šupa, drvarnica in shramba za vozove. Ta požar je bil v nedeljo dne 21. februarja. V sredo dne 24. februarja je uničil ogenj posestniku Ludviku Flerinu: šu-po, hlev in pod. Peklensko zlobnega po-žigalca še orožništvo ni izsledilo. Ciganka in njen enomesečni otroži-ček sta zmrznila v gozdu blizu Rateža v Št. Jerneju na Dolenjskem. Mrtvega novorojenčka so našli dne 24. februarja v kamniškem vlaku. Komisija je dognala, da je bil otrok rojen pred urami in je prišel na svet živ. »Ljudska samopomoč« v Mariboru daje vxe-mu našemu cenj. članstvu, kakor tudi-vselim občinstvu Slovenije z ozirom na lieprilike pri »Kmetijski eksportni zadrugi« v Mariboru in pri »Vzajemni pomoči« \ Ljubljani, ki iso vzbudile o redu celo dvome o uadaljnem obstoju našega društva, v njih pomirjenje na »nanje izvleček iz zapisnika o uspehu revizije stanja našega podpornega društva, ki jo je izvršilo dne 13. februarja 1932 predatojništ-vo mestne policije v Mariboru ob sodelovanju gg. dr. Sajovic Ladislava, ravnatelja zavarovalne družbe »Triglav« v Ljubljani, in Žolger Zvonka, ravnatelja zavarovalne družbe »Fe-- mix« v Ljubljani. O 'izvršeni reviziji sta podala omenjena gospoda na kratko sledeče utrokovnjaškb mnenje: »Celotno poslovanje «i organizacija napravi na prvi pogled jako dober in soliden utis. Društvu predseduje od ustanovitve notar g. dr. Ivo Šorli, posle pa vodi vpokojeni • učitelj g. Zinauer. V pisarni je zaposlenih 17 pisarniških moči z zmernimi mesečnimi plačami. Knjigovodstvo je v vzornem redu in to tako glede evidence članov kot denarnega poslovanja. Pri Mcontraciji izkazuje blagAjtm Din li.985.5Ti par., pohoti hranilnic* Din 04.837.-—\ pri Ljubljanski kreditni banki in desetih različnih hranilnicah in de-parnih zavodih znaša imovina Din 492.010.—, skupna likvidna sredstva torej 571.868.55 Din. Poleg tega ima društvo za 25.000 Din kurzne vrednosti državnih papirjev ter dobro opremljene 4 pisarniške prostore. Poslovanje je or-ganizatori&no in manipulativno je ko pregled-noin v vzornem redu.« 287 Za mesto Ptuj in okolico je prevzel podpisani poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice in posmrtninske zavarovalnice »Karitas« v Ljubljani v Ptuju, Orniožka cesta 3. Brenčič. Iz Celja se nam poroča, da se vrši od 15. II. do 25. III. 1932 velika odprodaja manufakturnega blaga in perila v veletrgoviniFranc Do-bovičnik, Celje. Gosposka ulica 1?, po zelo znižanih cenah. Za usta in zobe dnevno par kapljic blago-dišečega Fellerjevega Elsafluida v kozarec vode, to je vžitek in obenem tudi preizkušena zaščita proti mnogim obolenjem grla in vrata, proti hripi itd. Poskusna, steklenica 6 Din. dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja. Flsatrg 311. Savska banovina. * Pisma o DolišcvišHem Uoveholiubju. V ruski državljanski vojski so s£ bolj-ševikom najbolj upirali kazaki. Zato so se jim hudo zamerili in sklenili so kazalce uničiti- Prilika se jim je ponudila zlasti lansko leto. ko se je vršila kolek- tivizacija v kazaškfh krajih. S strašnim nasiljem so udri i v kazaške slanice — vasi, izganjali so družine iz njihovih domov ter jih tirali v izgnanstvo. Da bi se to postopanje omililo, so donski, kubanski in terski kazaki v emigraciji poslali posebno prošnjo g. Hooverju, predsedniku Združenih držav v Severni Ameriki, da bi posredoval pri sovjetski vladi za zaščito kazaškega prebivalstva. Da bodo čitatelji vedeli, kako postopajo boljševiki s prebivalstvom, naj navedem iz dotične prošnje par odstavkov. »Kot maščevanje za sovražnosti v državljanski vojski so boljševiki s silnim terorjem navalili na kazake, radi česar so vse kazaške stanice (vasi) podvrgli strašnemu pogromu in opustošenju. Boječ se novih uporov v kazaških krajih so sklenili po načrtu iztrebili kaza-ško prebivalstvo. Zlasti v zadnjem času so podvzeli nasilno preselitev kaza-kov v masah na daljni sever, v Sibirijo in druge kraje. Pošiljajo jih v izgnanstvo na težko prisilno delo v lesovih, v rudnikih itd., kjer so kot delavci obsojeni na počasno smrt vsled bolezni ter gladu. Po poročilih, kot smo jih pnejeli, je bilo v zadnjem času v/, donskc, kubanske in terske oblasti preseljenih več kot pol milijona ljudi, ki so zakrivili samo to, da so ljubili svoio rodno zemljo in so hoteli na njej slobodno delati. So kraji, kjer je kazaško prebivalstvo tako iztrebljeno, cla ni najti niti jednega prejšnjega človeka. Nasilno kolektivizacijo v kazaških krajih je spremljala nezaslišana grozo-vitost. Pri takih razmerah se ne smemo čuditi, da se prebivalstvo, po bolj-ševikih ponižano v sužnje, hoče rešiti pogina in gladu ter stopa v boj zoper svoje zatiralce. Te upore so boljševiki v poslednjem času potlačili z dušljivi-mi plini, s katerimi so iztrebili prebivalstvo celih krajev. V začetku junija 1931 so pisali evropejski listi, da so boljševiki s strupenmi plini napadli prebivalce ob Kubanu in v drugih krajih severnega Kavkaza, kjer je bilo po-klanih več tisoč ljudi, med njimi ženske in nedolžni otroci. Iz teh krajev imamo potrdila, ki potrjujejo popolno zanesljivost naših poročil, .n to nas sir li, da se obračamo do Vas in Vas prosimo posredovanja, da bi naše brate rešili popolnega pogina itd. . .« Tako se glasi del tega pisma. Temu pismu prilagamo še odlomek drugega pisma, ki ga je pisal brat iz severnega Kavkaza svojemu bratu kaza-ku v Jugoslaviji dne 17. decembra 1. 1. Zanimivo je, ker opisuje delo v kolhozu in potrjuje resničnost gornjega pisma. Takole piše: »Če bi opisal vse svoje življenje, bi mi ne verjel. Danes dne 5. decembra sern prišel domu iz stepe. No, žene niso pustili in so jo obdržali, da mora delati tudi v nedeljo, ker kolhoz-nega dela je pri nas še za tri mesece. . Pri nas so zavrgli Boa-a, pravoslavno vero so zapljuvali in i7, nas so naredili delavno živino. Novosti je pri nas cela keča, a vse nič ne veljajo. Vse je le za kolhoz. V kolhozu smo trije (iz družine) imeli 520 delavnih dni. Za to smo prejeli 38 pudov moke, 7 pudov zelja, 4 pu-rie čebule, 30 funtov olja in v denarju 54 rubljev. Dru^o bomo nrejeli nomla-cli, ko bo vse obdelano in bo narejen letni račun. Takrat bomo videli, po čem so nam račuuili delovni dan. ■Sestra E. in zet D. rta odšla iz vasi, ker so jih izgnali iz hiše. Rekli so: Pojdita, kamor hočeta! (Opomba: Tako so naredili z vsakim, ki ni hotel stopiti v kolhoz.) ("'e bi Ti pokaral.naso staniao, bi je ne spoznal, ker se je polovica ljudi morala izseliti, a poslonia so porušena, ograje in plotovi podrti in ostala so sama zapuščena mesta, kjer je prej živel kazale. Tako ne moremo dalic živeti. Kazašt-va fizično več ni, živi le še duhovno. Naše živlienie je žalostno, dol^oča^no in neveselo. No, kazaštvo ima še vedno upe in misli o svojem ozdravljenju.« Katere H&všcine bomo plačevali letos Hanovini? Kr. banska uprava jo sestavila pravilnik za pobiranje banovinskih davščin za leto 1932- KAŠLJU IN HRIPAVOSTI so najbolj naklonjene samo osebe, ki ne negujejo dovolj svojih ust in grla. Dnevna nega s preizkušenim domačim sredstvom, Fel-lerjevim Elsafluidom, varuje tudi pred nahodom, hripo, prehladom itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specijalne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Eeller, Stu-bica Donja, Elsatrg 351. Savska banov. 1933. Ta pravilnik je za obstoječe banovinske davščine ostal v glavnem nespremenjen, vendar pa vsebuje za nekatere davščine tudi važne dopolnitve in spremembe. Banovinska doklada na neposredne davke ostane kakor lani 35%. Poleg nje se po novem pravilniku pobira na ozemju združenih zdravstvenih občin še 10% zdravstvena doklada na vse neposredne državne davke. Določbam glede pobiranja takse na sečnjo gozdov je dodan v členu 10 še nov odstavek, ki pravi, da se stavbeni les (trami, deske, morali itd.) po tem pravilniku ne smatra za dokončni industrijski izdelek. To velja glede določbe, da se taksa ne plača, na, les, ki ga industrijec vzame i-' lastnega gozda in ga porabi kot, sirovino za dokončni industrijski izdelek. Taksa na živinske potne liste je izpremo njena. Na živinski potni list za male živali "se lahko ,vpiše poljubno število drobnice pro i enkratni taksi. Taksa za veliko žival je zni žana od 6 na 3 Din od "glave. Ta izprememba je bila uveljavljena že lani radi padca cen. V določbah glede banovinske trošarine na konsum električnega toka je črtana določba, po kateri se je doslej trošarina zniža'a za 25% pri toku za pogonsko silo in za 50% pri toku, ki so uporablja v elektrokemične in elektrometalurgične svrhe. Trošarina se po novem pravilniku pobira v enotni izmeri 3-%-za vsako vrste porabe. Novi so predpisi glede banovinske trošarine na umetno breza'koho'no pijačo. Ta trošarina se ima odslej pobirati na podlagi porabljene ogljikove kisli-ne. Oi Vsakega ki'ograma ogljikove kisline se p'a*a 15 Din. Kdor prejme nezatrešarinjeno o"*jikovo kislino za izdelovanje brezalkoholnih pijač, mora prejem prijaviti finančni kontroli v 24 urah. Na ostalo umetno breza'koholno pijačo (razen na pijače, napravljene brez dodatkov kemikalij) se plača trošarina v iznosu 15 par od vsakega decilitra. Doslej je znašala trošarina za vse brezalkoholne pijače 10 par od decilitra. V dravsko banovino uvožena brezalkoholna pijača je podvržena enotni trošarini 15 par od decilitra. Banovinska davščina na Smernico se poviša od'10 na 15 par od vsakega trsa. 'Določbe glede banovinske takse od prenosa nepremičnin se dopoln;uje v toliko, da se taksa pobira tudi kot 50% doklada k državni dopolnilni prenosni taksi. Banovinska davščina na lovišča, ribolove in lovske karte ostane nespremenjena. Trošarina za pnevmatiko se ne bo več pobirala. Kot nadomestek za banovinsko trošarino na pnevmatiko se pobira k banovinski davščini za motorna vozila 100% doklada. Pri motociklili sme ta doklada znašati največ do 250 Din. — Spremenjen je tudi način plačevanja davščine na motorna vozila, ki se po rtovem pravilniku plačuje takoj ob registraciji za vse leto naprej če pa' predpis presega 500 Din, se plača prva polovica ob registraciji, ostanek pa do 15. julija vsakega leta. Taksa na vozniške izkaznice (šoferske legitimacije) ostane nespremenjena, poviša se le ob priliki prv.e izdaje usposobljene» od 100 na 250, odnosno od 50 na 125 Din. Glede novega davka od tovorov, ki se nakladajo in razkladajo za prevoz z železnico, vsebuje pravilnik le osnovne določbe. Od tovorov, ki se nakladajo ali razkladajo zaradi prevoza na železnici v dravski banovini, se pobira davek, ki znaša 20 do 50 par za vsakih, tudi nepolnih 100 kg. Temu davku je podvržen vsak tovor, za katerega se mora plačati železniška voznina. Pobirajo ga pa železniške postaje, kjer se vrši nakladanje, odnosno razkladanje, ter ga odvajajo mesečno ban-ski upravi. Iz naslova odprave kuluka in rednega'vzdrževanja cest, se bo po predlogu posebnega finančnega odbora banovinskega sveta, ako bo to odobrilo ministrstvo v Beogradu, pobirala 25% nadomestna doklada na državne neposredne davke. Hkratu se maksimirajo cestne doklade, ki so obremenjevale sreze do sedaj z dokladami ponekod do 45%, z 20% doklado. * Itofto spravimo li vina ^iili po žveplu? Baš beleženo vprašanje je presploš-no. Kajti razločevati moramo duh po žveplovem dvokisu, to je po plinu, ki ^e razvija iz gorečega žvepla, od duha po žveplovem vodiku, ki spominja na duh gnilih jajc ali drugih gnijočih beljakovin in slednjič okus po žveplovi starini (žveplov firn). Žveplov dvokis daje vinu oster, trd, surov okus in duh, ki spominja na duh gorečega žvepla. Tako močno zažveplano vino je zdravju škodljivo in po zakonu o vinu tudi prepovedano, spravljati ga v promet. Če ste vino preveč zažveplali, ali ste dobili v roke tako preveč žveplano vino, morate skrbeti, da preobili žveplov dvokis spravite iz njega. Tako vino večkrat pretočite in pri tem močno prezračite. Vino z žveplovim firnom ima neprijeten, surov okus po žveplovi starini. Ta okus dobi vino vsled ponovnega močnega žveplanja, najrajše pa ga nategne iz močno in dalje časa za-žveplanih praznih sodov, če ti sodi pred uporabo (pred polnenjem) niso bili zadostno pripravljeni, izluženi. Okus po žveplovi starini se da iz vina težko odstraniti. Najbolje je, vino s takim okusom pomešati z mladim, rezkim vinom. Duh po žveplovem vodiku (duh gnilih jajc) ie še bolj neprijeten. Razvije se v vinu le takrat, če mošt ali vino kipi v posodi, kjer se nahaja nekaj žvepla, ki na najrazličnejše načine lahko pride v vino, v mošt ali v sod. Vino, ki ima duh po gnilih jajcih, se naj po daljših presledkih dva do trikrat pretoči in pri tem prav močno prezrači. Če imamo bakren lij, pretakamo vino v sod skozi tak lij, kajti čisti baker vleče žveplcni vodik nase. Z večkratnim pretakanjem na popisani način se duh po gnilih jajcih iz vina kmalu in popolnoma odstrani. Tako vino se potem še rajši čisti in je še bolj stanovitno kakor drugo vino. O čiščenju sadfevca. Ako se sadjevec noče učistiti in da ima bolj mlečno barvo, so lahko najrazličnejši vzroki. Eden glavnih vzrokov je hranjenje mošta v premrzlih prostorih, tako da ne more kipeti, ali pa da prepočasi kipi. Sladkor v premrzlem moštu se pretvarja v težko kipeči sluzni sladkor. V tem slučaju je spraviti mošt v prostor, ki naj ima vsaj 12—15° C toplote, da bode ves sladkor mogel pokipeti. Ob tej priliki se lahko doda moštu čiste kvasne glive, ki pretvorijo sladkor v moštu v alkohol in ogljikov dvokis, ki so torej povzročiteljice kipenja. Kvasne glive, tudi čiste drože imenovane, je lahko dobiti pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru. Če je pa mošt pravilno pokipel, pa se vendar noče čistiti, potem morda vsebuje preveč beljakovin, a premalo čre-slovine. Tak mošt je potem čistiti kakor vinski mošt, oziroma vino, n. pr. z želatino in s taninom, kar se dobi pri kmetijski družbi ali v drogerijali. Da se sadjevec noče učistiti, so lahko še drugi vzroki. Zato je dobro, da daste en vzorec tega sadjevca preskusiti ter preiskati pri najbližnjem strokovnjaku ali pri banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, da se dožene pravi vzrok. Da bi pa ostal sadjevec kar naprej sladek, ni priporočljivo, ker zaostanki sladkorja v moštu lahko povzročijo razne bolezni in se mošt posebno v toplem poletnem času lahko še bolj pokvari. Če naj bo sadjevec trpežen in dobrega okusa in naj se pomladi ne pokvari, naj sladkor v moštu že v jeseni kolikor le mogoče pokipi. To se doseže, če mošt kipi v jeseni v sodu s kipelno veho in dodatkom čistih drož v dovolj toplem prostoru, ki naj ima 12—15° C toplote. V jeseni dobro pokipel mošt je potem, ko se je učistil, okoli Novega leta pre- točiti, zmerno zažveplati in potem hraniti v bolj hladni kleti. Za novi t.rini nasad: ali beli burgun-dec, silvanec in laški rizling, ali ran-fol? Strokovnjaki docela pravilno priporočajo beli burgundec, silvanec in laški rizling; ?o to sorte, ki so za naše kraje najbolj priporočljive. Vse tri sorte ob pravilni negi in oskrbi tudi bogato rodijo in dajejo v ugodnih letih prav dobro vino. Grozdje belega burgundca in silvanca vedno popolnoma dozori. Laški rizling pa, ki zori bolj pozno, spada le na najboljše, popolnoma južne lege; v neugodnih legali in letih pa laški rizling bolj. slabo zori in daje kisla vina. Kakor to že delajo naprednejši vinogradniki, se bodo tudi drugi morali sprijazniti z dejstvom, da bodo napravili dve trgatvi, to je pri prvi trgatvi bodo pobrali vse ranejše sorte, pri drugi trgatvi pa vse bolj pozno noseče sorte. Ranfol res bogato rodi, a daje manj vredna, šibka (na alkoholu uboga) vina. Iz tega vzroka ranfol ni priporočljiv za razmnoževanje. Znano je, da se v današnji težki vinski krizi navadna, manj vredna vina tudi za nizko ceno težko prodajo, dočim dobra, fina vina še vedno najdejo kupca in tudi po primerni ceni. Sicer pa ranfol ni prepovedan in če ga kljub vsemu navedenemu hoče kdo imeti, ga lahko sadi ter razmnožuje po mili volji. Trtna podlaga v peščeni zemlji. Za peščeno zemljo kot podlago je priporočati ameriško trto Rupestris Goethe 9. Dobite jih kot ključe ali mogoče tudi kot korenjake pri banovinskih in zasebnih trtnicah. Naslove teh fcrtnic najdete dovolj v kmetskih strokovnih listih, pa tudi v našem listu med oglasi. Cena trtant cepljenkam je v ban. trt-nih nasadih letos določena na Din 1.20 za komad. Banska uprava v Ljubljani bo postopala v smislu pravilnika za izvrševanje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinarstva. Kolikor za izsekano šmarnico ne bo na razpolago brez plačnega trsja iz banovinskih trsnic, se bodo dajale v to svrho denarne podpore za nabavo trsja iz privatnih trtnic, če se je pristojni srezki kmet. referent prepričal, da je vinogradnik šmarnico res izsekal in da bo na istem mestu, seveda ako to po svojem položaju ustreza, zasadil vinograd z žlahtnimi trsni-mi vrstami. Tozadevni kredit je pa seveda omejen. Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trie in o trsničarstvu sploh se vrši v pondeljek dne 21. uiarca t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen ia praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure; Važno kmetijsko predavanje se vrši v nedeljo dne G. marca v Št. llju pri Mislili ju po prvem sv. opravilu ob pol devetih dopoldne, in pri Sv. Florijanu v Doliču po sv. opravilu ob pol enih popoldne. Predavanje se vrši ua obeh krajih v osnovni šoli, na katerih poroča in predava okrajni kmetijski referent Wernig o splošnem položaju kmetijstva, o pridelovanju krme in živinoreji. Vsi kmetovalci so povabljeni! Vincgradno kolje, česano, žagano in okroglo, kakor tudi vsake debelosti rezan les od smreke, tora in mecesna, prodaja ali zamenja za izborna kvalitetna vina Gnilšek, trgovina z vinom in lesom v Mariboru, Rzlagova 25. 243 Ali ste že končale s kolinami? Požurite se, dokler je mraz, sicer vas prehiti pomlad, ki ne bo koristila kakovosti in trpežnosti mesa in zabele. Ne pozabite, da so kokoši ranih gnezd najboljše jajčarice, ker neso v času, ko druge vse prenehajo. Zato nasadite ko-klje kolikor mogoče rano ali pomnUe: za dobičkanosno kokošjerejo je treba podložiti jaca prvovrstnih jajčaric od pri na,s udomačenih pasem. Napoleonovi dolgovi. O Napoleonu so zgodovinarji napisali že dosti knjig in ni je ■skoro podrobnosti iz njegovega življenja, ki je ne bi bili tudi tam omenili. Nihče pa ni še povedal, da je Napoleon umrl, ne da bi bil poravnal neki mali dolg: 60 frankov. Te dni pa je francoska vlada odlikovala gledališko igralko Ba-rette-Vorms z redom častne legije. Ta igralka pa je vnukinja tistega moža. pri katerem se je Napoleon -Zadolži! za 60 frankov. Leta 1703 je namreč igralkin oče Barette odprl v mestecu Avig-nonu vnalo kavarno. Takrat pa je tedanja francoska vlada {kon JanuS Goleč: 10 Trojno cjorj^. Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Vojvoda je sklenil, da bo krenil iz Sevnice na Planino in po Bistriški dolini do 9t. Petra. Med potjo se mu bodo pridružili Štercovi bojevniki. Pri Št. Petru bo prekoračil na ta način oja-čen Sotlo, dosegel kmečko trdnjavo Gesargrad, kjer bo privoščil pod zaščito dobro utrjene točke ljudem par dni počitka in odbrzel proti Dolnji Stubici, da ne doleti Matijo Gubca ista usoda, kakor je je postal deležen kapitan Kupinič. Že na Planini so zvedela Gregoričeva krdela ne le o plemiški zmagi v Krškem, ampak tudi o bitki med kmečko in plemiško vojsko pri Kere-stincu in Mokricali. Plemiški vojski je tu nače-loval banov namestnik Gašper Alapič, ki je kmete neusmiljeno razbil in razpršil. Pri Kcrestincu in Mokricali je pobil Alapič s konjiki grofa Zrinj-skega in drugimi četami 1000 kmetov. Po porazu so požgali Uskoki kakor Turki koče upornikov ter opleniii kmečke domove vsega imeti a in živine. Kdo je bil raznesel ti strašni novici po kmečkem taboru od moža do moža, se danes ne da dognati. Posledica teh poročil je bila malo-dušnost, izguba zaupanja v vodstvo punta in kmetje so se pričeli razbegavati na vse strani in raznašati vesti, da je že konec kmečkega punta in sedaj bo sledila krvava »rilita« iz rok plemstva. S Planine se je pomaknila kmečka vojska proti Pilštajnu, kjer se je utaborila v Bistriški dolini in predvsem v Lesičn«»m. Ema je že pričakala Pavla pri kovačnicali, ga obsula .z vprašanji in tiščala vanj s prošnjo, da tokrat bo šla z njim, naj to dovoli ali ne. Kapitan Šterc jo bil edini od vodij, ki še ni zgubil upanja v konečni uspeh. Računal je na priključitev k ostankom vojvodove vojske novih tisočev svežih puntarjev iz št. Petra, Bizeljskega ter Pisec. Še vedno je bil mogoč pobeg preko Sotle in okrepitev glavnih kmečkih bojnih sil pri Dolnji Stubici. Umi je prikril dosedanje, po krivdi vod- Vrt nas tudi že kliče. Čas je tu za prvo setev na planem v iolnčnih legali. Špinača, korenje, pe-teršilj, čebula, tudi solata berivka, rani grah in bob pojdejo prvi v zemljo. Tudi čebulček in češenj že potaknemo. V tople grede, pa tudi v zelo zavarovanih solnčnih legah sejemo kapusnice (flance): rano zelje, ohrovt, "kolerabice in drugo. ■m— , , Gospodinjsko-nadaljevalna šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V nedeljo dne 13. marca se zaključi kmetska gospodinjsko-nadaljevalna šola pri Sv. Lenartu v Slov. gor., ki je trajala pet mesecev. Učile smo se, kar bode vsaka gospodinja rabila enkrat v življenju. Kot zaključek bo izpraševanje raznih pred-•oetov, razstava izdelkov šivanja in raznih očnih del. — Istega dne popoldne ob treh pri-rede udeleženke šaloigro »Pri gospodi«. Zabavalo bo stare in mlade, gledati dekleta, da se znajo tudi na odru sukati in ne samo po polju z motiko in grabljami. * Cene in setmsfca poročila. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 27. februarja so pripeljali špeharji 150 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10—12, špeh po 10—12 Din. Kmetje so pripeljali 8 voz sena po 85—95, 4 otave po 75 —80, 2 voza krompirja 1—1.50, 38 vreč čebule po 6 (česen 16—18), zelje glava 2—4. Rž 1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.25—1.50, proso 1.75, ajda 1.50, ajdovo pšeno 3.50—4.50, fižol 1.50— ii. Celi orehi 4.50—5, luščeni 16—18. Kokoš 25 —35, piščanci 30—60, raca 20—30, puran 50— 80. Hren 12—14, karfijola 6—10, ohrovt 2—3, radič 42, jabolka 3.50—7. Mleko 2—3, smetana ■0—12, surovo maslo 24—32, jajca 0.60—1, suhe slive 8—12, med 14—20. Mariborski živinski sejem dne 23. febr. 1932. Prignanih je bilo 16 konj, 13 bikov, 169 volov, 270 krav in 19 telet, skupaj 487 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 4 do 5 Din, poldebeli voli od 3 do 3.75 Din, plemenski voli od 3:50 do 3.75 Din, biki za klanje od 3 do 3.75 Din, klavne krave debele od 3 do 4.50 Din, plemenske krave od 2.50 do 2.75 Din, krave za klobasarje od 1.25 do 2 D, molzne krave od 2.50 do 3.50 Din, breje krave od 2.50 do 3.50 Din, mlada živina od 3.50 do 5 Din, teleta od 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 239 komadov. * ' Mariborski svinjski sejem dne 26. II. 1932. Pripeljanih je bilo samo 33 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. 80 do 100 Din, 3—4 mesece stari 150 do 200 D, 5—7 mesecev stari ¡100 do 350 Din, 8—10 mesecev stari 400 do 450 Din, 1 leto stari 700 D, 1 kg žive teže 5 do-6.50 Din, 1 kg mrtve teže 7.50 do 8.50 Din. Mesne cene v Mariboru. .Voiovsko meso 1. vrste 1 kg od 10 do 12 Din, voiovsko meso II. vrste od 8 do 10 Din, meso od bikov, krav in telic od 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste od 12 do 14 Din, telečje meso II. vrste od 8 do 10 Din, svinjsko meso sveže od 8 do 14 Din. * Zgornja Polskava. Pri nas tudi nismo čisto zaspali, čeravno se poredko kedaj oglasimo v dopisih. V nedeljo dne 7. februarja so -igralci našega izobraževalnega društva »Skala« v polni dvorani vprizorili lepo igro »Utopljenca«. Tako smo se po dolgem času spet od srca nasmejali. Vsi igralci so svoje vloge prav izvrstno podali. Vsa čast našim fantom in dekletom, zbranim v izobraževalnem društvu, ki že skozi osem let tako vztrajno vzgaja našo mladino. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ne smemo tiho preiti lepe in zares vesele predpustne prireditve Prosvetnega društva na pustno nedeljo. Dekleta z Gore so kot gostje vprizorile »Svojeglavno Minko«; igra je bila živahna, naravna, da se je videlo, da so igralke povečini z igro kar živele. Domačina sta podala šaljiv prizor »Stotnik in njegov sluga«, vmes so pa gorski t mburaši veselo svirali. Govo- rilo se je pozneje, da je 'nekaj domačih fantov (ali tudi deklet?) vihalo nosove, češ, kaj hodijo tujci k nam! Mi snio pa tega veseli in pozdravljamo take nastope, ki naj oboje le spodbujajo k veselemu tekmovanju pri vsem dobrem. Razumni lovrenčki fantje gotovo ne mislijo več, da je največje junaštvo, ako fante iz druge vasi ali druge fare za plo-itom s koli počakajo! In pametna dekleta so vesela, če imajo priliko, da se od sosed UČ6 vneme za prosvetno delo. Zato pa kličemo gorskim sosedom, ki jim doma neprijatelji prosvete in poštene zabave mečejo toliko polen med noge: le pogumno naprej in če mogoče, še večkrat na svidenje, da se bomo drug od drugegfa učili in radostno v dobrem tekmovali! Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Katoliško prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu v Slov.' goricah vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 6 marca popoldne po večernicah v Društvenem domu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Pridite? da se skupno navdušimo za bodoče delovanje prave naše katoliške prosvete. — Odbor. ie^mmMm^^^^^M tumeusum» dopisi n Ei Št, Peter pri Mariboru. Pod predsedstvom vlč. g. župnika se je ustanovil za našo župnijo odbor za pomožno akcijo, ker tudi pri nas ne manjka revežev in takšnih, ki trpijo pomanjkanje. — Poravnalno postopanje je uvedeno nad premoženjem lastnice trgovine z mešanim blagom v Nebovi g. Lah Marije. Torej je gospodarska kriza dosegla že tudi naše trgovce. — Udeleženke gospodinjskega tečaja se vedno z večjo vnemo in veseljem udeležujejo pouka, saj se pa tudi v vseh panogah kmetskega gospodinjstva izobražujejo. Pred kratkim jim je tudi predaval o vrtnartsvu znani mariborski vrtnar g. Jemec. — Naročnino za Mohorjevo družbo je treba čimpreje obnoviti. Naj ne bo hiše, ki bi ne imela na- stva povzročene poraze, jo tolažil in jej prigovarjal, naj počaka lepo doma, saj bo prišlo kmalu do končne zmage in potem bosta itak za vselej skupaj. Komaj in komaj je odpravil junaškega dekleta iz tabora, kjer je bilo potrebno marsikaj urediti in pregnati plahost ter obup. Ob Ristriški dolini je kmečka vojska skrbno zastraženo no-čila in hotela nadaljevati 7. februarja pot proti Kozjem. Že v noči od 6. na 7. februarja sta prejela Gregorič in Šterc sigurno zanesljivo obvestilo, da čakajo kmečko vojsko v Kozjem jezdeci Alapiča in Zrinjskega, kjer so oficirji v gosteh pri posestniku tamkajšnjega gradu Maksu plemenitemu Ruepp. Na kak spopad s preizkušenim in zmag vajenim plemiškim konjeništvom ni bilo niti misliti, in še najmanj na odprti ravnici proti Kozjem. Ni preostajalo druzega, nego zgodaj zjutraj zatrobiti na odhod preko pilštajnskega trga na Ruče in z vso naglico v Št. Peter in preko Sotle. Ko se je pričelo daniti in so klicale kmečke bojevnike na noge troblje, so zasvetili na vseh JiHMh kresovi in 7t»rvf>mli no cerkvah zvonovi. Pri tem pogledu je objsl kmečki tabor obup! Vsakdo je vedel, kaj pomenita v tedanjih časih kres in plat zvona. Od ust do ust je šlo: »Turek je že v Kozjem in pridrvi zdaj pa zdaj nad nas!« Na srečo je že bilo izdano povelje za umik preko trga in dalje, ker sicer bi se bili kmetje itak razpršili v zapovedani smeri, v kateri so se upali ogniti Turkom. Prebridek je bil pohod ter umik 7. februarja zjutraj! Vsa spodbuda in tolažba iz ust vojvode ter kapitana sta bili zaman. Kmetje niso verjeli, da bi se bilo poslužilo plemstvo pre-kane s kresovi in zvonovi, da bi zbegali puntarje; vse je trdno verjelo, da je zade'a obupanega kmeta poleg vseh šib še — turška! Na potu od Pil^tajna do Št. Petra se ni pridružil klavernim ostankom še pred kratkim tolikanj ponosne punte nikdo. Pač pa je čakalo v Št. Petru dobrih sedem tisoč neoplašenih puntar-jev, ki so le znali povedati, da so videli švigati po cesti ob Sotli na hrvaški strani plemiške jezdece, a jih je bilo le za malo južino in s temi bo lahek opravek. Rolj malodušna nega sveža pomoč sta bila vojvoda Gregorič in kapitan Šterc. Zavedala sta vent) poslala v južno Francijo manjši oddelek, da zatre upor, ki se je začel pojavljati v teh krajih. Med častniki tega vojaškega oddelka je bil tudi mladi Napoleon, ki je takrat poveljeval 4. topniškemu polku. — Nekega dne je naletel Napoleon na tri uporne meščane, ki jih je začel kar v kavarni poučevati o njihovi dolžnosti do države in vlade, in možje so ga ubogali. Od takrat naprej pa je začel Napoleon obiskovati kavarno g. Rarette kot stalen gost, bil pa je vedno tako »suh«, da ni nikoli nič naročil, ali pa na up. Ko je odšel iz Avignona, je zapustil v kavarni 60 fran- ločenih Mohorjevih knjig, kajti število Mo-horjanov mora vsekakor narasti. — Na fantovskem sestanku v nedeljo bo govoril g. dr. Jeraj iz Maribora. Sv. Primož na Pohorju. Četudi pozno, zgla-siti se je vendar treba. Pri ljudskem štetju lani so našteli v naši župniji 452 ljudi. Rodilo se je 19, umrlo jih je 9. Porok je bilo 4. V letošnjem kratkem predpustu pa smo se kar hitro zaleteli in jih spravili 5 parov v zakonski jarem. Tudi rekord. — Na pustno nedeljo smo igrali v naši šoli in v korist šole dve "veseloigri »Poštna skrivnost« z moškimi ter »Strahovi« z ženskimi vlogami. Tudi je vmes prepeval mešani zbor. Obojni igralci, moški kot dekleta, so se vrlo obnašali. Zlasti vloga Matica je bila v najboljših rokah. Tako je bilo za pust nekaj veselega in poštenega. Zal, nimamo društva in društvenega prostora. ■Šolski oder pa je tudi tako majhen in skromen, da je komaj za največjo silo. Društvo bi že ustanovili, pa nimamo prostora za prireditve. — Mesec januar na našem solnčnem hribu je bil krasen. Zato pa so tudi smučarji iz Maribora od kluba »Rapid« hudo pritiskali sem gori. Eden si je celo roko zlomil v rami. '— Februar pa je napel druge strune. Žvižga in tuli okoli voglov, kot bi bili vsi strahovi zunaj. Ko sem bil pretekli četrtek v Š. Jan-, škem Vrhu, sem se že bal, da me bo po zraku odneslo v pameško župnijo. Vendar tistega mraza ni kot ga imate v dolini. Ko je v soboto dne 13. svečana bilo v Dravogradu in Slovenjgradcu 25 stopinj —, je naš toplomer beležil samo 17 stopinj. Pritiska pa še drug mraz, ki grozi, da bo zmrznila cela vrsta naših clozdaj še samostojnih kmetov. Tu je pa gospodarska temperatura globoko pod ničlo. Kaj bo? Pameče pri Slovenjgradcu. Mi Pamečani nismo navajeni, da b; vsako še tako majhno novico itakoj razbobnali v svet. Naše geslo je: .Veliko ali pa nič! Zato pa malokdaj pišemo, pač pa takrat več novic! Letošnji predpust je hil kratek, pa tembolj vesel. Kar 4 pari so se vpregli v zakonski jarem. Tri neveste so doma ostale, ena pa nas je zapustila in šla v sosednjo faro Trbonje. Vprašali bodete, kako da so ženini tako od daleč izvedeli za naše neveste, Pa saj vam je znana pesmica, ki pra- vi: »So hribčki, doline in strme gore, pve-šmentani fantje, pač zvohajo vse!« Kot prva je dala vzgled vrla mladenka Marija Tiobej p. d. Tvatnikova, katera se je udejstvoyala tudi na prosvetnem polju kot knjižničarka našega Prosvetnega društva in kot članica Marijine družbe. Za spremljevalca skozi celo življenje si je izbrala Ivana štinjek, pridnega mladeniča iz krščanske hiše Jelenove v Raz-borci, župnija Št. Ilj pod Turjakom. Postala sta gospodarja na posestvu Tratnikovem, katerega je njima svobodno prepustil nevestin brat Ivan, zato ker se je namenil iti v samostan. Nevesta Alojzija Božič p. d. Ermanova, pa je dobila ženina iz Šoštanja, Vinka Meh. Bila je istotako članica Marijine družbe. Naš vrli župan g. Luka Pogač ji je kot svoji re-jenki podaril posestvo. Poročil ju je naš so-rojak g. župnik šentpeterski Alojzij Vrhnjak. Kot tretji par sta se poročila mlada Mieika Poznič in čevljar Anton Pletarski, doma iz okolice Rajhenburga. Ženin Peter Šak pa nam je odpeljal nevesto Francko Robin na svoj dom v sosednjo faro Trbonje. Novoporočen-cem želimo mnogo sreče in lahek zakonski jarem! Na dan prve poroke je bil pogreb vrlega moža in krščanskega očeta Lovrenca Li-puša p. d. Juriča, Rajnemu večni mir, ostalim pa iskreno sožaljel — Huda gospodarska kriza se čuti tudi pri nas vedno bolj in bolj. Kamorkoli greš, s komurkoli govoriš, povsod slišiš: kriza, kriza! Dasi je beseda kriza tujega izvora, vsakdo ve, kaj pomeni, ker jo pač preveč čuti na lastni koži! Pri nas čutimo krizo tembolj, ker nas razni lesni trgovci silijo pri nakupu tesanega lesa s takozvano novo kubično mero, s katero bodo nas kmete in delavce, ki živimo od lesne industrije, popolnoma uničili, če bo šlo tako dalje! Treba bi bilo, da poseže oblast vmes in napravi ko-rtec dej stvari. » Pernice nad Muto. Marsikdo misli, da je naš kraj za »plankami«. Pa ni tako. Naši ljudje se prebujajo v zimski naravi, osobito fantje, ki vesele in razigrane volje vzamejo svoje »dilce« na ramena in hajdi z njimi na «nežne poljane, ki jih pri nas ne manjka#in se morejo meriti z marsikaterimi, ki jih danes hvalijo, da "imajo idealno lego. Le to ni prav, da vse hiti na Pohorje in naš Kozjak ostane po zimi osamljen. Da ni naših vrlib fantov s svojimi »dilcami«, hi bila zimska narava kakor izumrla. Fantje si znajo prav dobre smuči napraviti, čeprav mora potem marsikateri prepustiti na strminah svojo usodo »zadnjemu delu«. Če bi nas več planincev-tu-ristov obiskalo, osobito poleti, ko je tukaj res krasno, bi se morebiti tudi naši ljudje začeli zanimati za marsikaj, za kar zdaj ne kažejo pravega zanimanja. Da nas tare gospodarska kriza ali griža, menda ni treba komentarja. Ljudje tukaj še precej mirno prenašajo to bolezen. Upajmo, da nas ne bo dolgo tlačila, izhod se bo vsekakor našel. — Nekaj se je tudi storilo za naše uboge. Šolsko upraviteljstvo je ob priliki božičniee obdarovalo vse otroke; med njimi 10 otrok z obuvalom, 20 pa z obleko, perilom ali raznim blagom. Na prošnjo šolskega upraviteljstva je poslalo več tvrdk in trgovcev razna darila. Posebno izdaten dar nam je poklonila Ciril-Metodova družba v Ljubljani: znesek 750 Din, katere namen je, podpirati obmejne šole, posebno v narodno ogroženih krajih. Dalje nam je poklonila kr. banska uprava v Ljubljani 400 Din, tvrdka Bata 200 Din, Učiteljska tiskarna v Ljubljani lep dar šolskih potrebščine, tovarna Zlatorog ročno milo. Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala! Božičnica se je vršila z igrico »Sirota Jerica«. Precej težka, a krasna igrica, katero so deca tako lepo igrali, da so se mamicam oči orosile. Tudi 1. december smo lepo proslavljali. Pri tej proslavi so bili celo naši »čuvarji« graničarji, ki jim je slovenska pesem zelo ugajala. — Šest let je hodil k nam opravljat duhovniško službo č. g. Kociper iz Ojstrice, iz precej oddaljenega kraja. Radevolje in z veseljem je prenašal marsikaj neprijetnega, posebno pa zelo dolgo, utrudljivo in zelo strmo pot. Pretekli teden nas je zapustil, zapustil našo mladino, ki se je ganljivo poslovila od svojega kateheta in ki mu bo hvaležna za prejete nauke. Tudi vsi ostali se gospodu zahvaljujemo za vse in mu želimo zadovoljno in srečno življenje. Na njegovo mesto »je prišel č. g. Slana iz Bizeljskega, kateremu želimo dobrodošlico in da bi se kmalu privadil naših planin. — V pondeljek dne 22. februarja je obhajal g. Gešman Peter svojo GOletnico v krogu svoje družine in prijateljev. kov dolga. Mladi Napoleon si gotovo ni takrat ni mislil, da bode postal pozneje francoski cesar. Pred očmi policista Neki policist je nedavno zjutraj stal pred neko restavracijo v Ghica-gu in ravnodušno opazoval dva moška., ki sta se trudila, da spravita iz lokala težko železno blagajno. Niti najmanje ni slutil, da je bil priča drznemu roparskemu napadu. Blagajno sta morala nositi ven dva delavca v restavraciji, k čemer sta ju prisilila dva bandita, Od katerih je eden pazil ha osobje v kuhinji, drugi pa je prijazno ' kolarskega mojstra g. Jurija Gajšek iz Dobrine vasi. Komaj je izpolnil 25 let, pa je že it-polnil svojo življensko pot. Neizprosna jetika je že ponovno trkala na njegovi prsi in ga opozarjala, da mu na odločeno dolgo življenje ; rajni Jurij se je pa vkljub bolezni skrb-no pripravljal na življenje in je že pred dv,;-" iria letoma postal kolarski mojster. Poleg veselja do obrti, katero si je izbral, je imel rajni Jurij še posebno veselje r. Krekova ulica i)2, Studenci pri Mariboru. 289 Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji sklicuje redni občni zbor svojih članov za nedeljo dne 6. marca ob treh popoldne v novem društvenem skladišču, oziroma v slučaju mraza pri g. Antonu Ftirstu ■/. naslednjim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva, 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobre-nje računskega zaključka za 1. 1931. 5. Volitev načelstva.. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. 290 Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnico in «osojilnica v Vitanju, r. ž. z rt. z.. ki so bo vršil v nedeljo dne 13. marca 1932. ob pol 9. uri dopoldne v zadružni pisarni s sledečim vzporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Predložitev in odobrenje računskega zaključka za leto 1931. 3. Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji. 4. Nadomestna volitev članov v načelstvo. 5. Sprememba pravil. 6. Prosti predlogi. — Ako bi se ob določeni uri ne zbralo zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez osira r.a število udeležencev. 286 Vabilo k izrcflti. občnemu zbora društva »Zadružna samopomoč« v Ma riboru, kateri se vrši v soboto dne 12. marca 1932 v pisarni društva, Orož-nova ulica S. Začetek ob /-'6. uri zvečer. D n e v n i r e d: Sprememba pravil. Ako ni občni zbor ob navedeni uri sklepčen, so vrši pol tire pozneje drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov. 293 Načelstvo. Posesivo 12 oralov, novo zidano poslopje, proda Šegula Jožef, Žikarce 75.. p. Sv. Barbara pri< Mariboru. 279 Posestvo v Dražencih pri Ptu.ru na prodaj ali v najem. Vuk Janez, SlaroJinci 33, p. Cir-kovce. Občni zbor Posojilnice pri Sv. Lenartu v SI. g. r. z. z n. z., se bo vršil v torek dne 8. marca 1932, ob 2. uri popoldne, v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Bevizijisko poročilo. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1031. 4. Volitev na-čelaitva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Predlogi. — Ako ta občni zbor ob navedenem časti; ne bi bil sklepčen, se bo vršif dne 29. marca 1932 drugi občni zbor ob isti uri, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bode sklepčen ne glede na število navzočih članov.— Načelstvo. 27(5 ubilarna pozornost staroznane tovarniške litäe Suttner jc nova žepna ura ki jo vsak čitatelj lahko dobi že za Din w nadalje isto uro z radiura svetlimi ¡številkami i» kasali za Din 45-—. Novo bu- Noben rlziko. dobfto1^ ta- V Izmenjava do- •* vo!;enft ah de- nar nazaj. . Prave Svicar- UtmU jc ce- _ k Hke žepne ure, ure-zapestnice (od Diu 9S" mo Din 45• na nizka, ima Kta obe uri dober stroj in vsak bo zadovoljen. Cazpošilja se po povzetju ali «e pošlje denar naprej. naprej), budilke, stenske ure, nihalke, verižne prstane, uhane, nti-kite, jedilna orodja i. t. d. Vse to najdete za vsako ceno v velikem ilustriranem krasnem ceniku, katerega dobite brezplačno ako javite Vaš natančen naslov tvrdki K. SUTTNER, LjUBLjANA,BR.S92 | V teku 31 let smo inno(|o tisoč oiljemalcev zadovoljili. | Martin se fe prepričal, on ve! Anton: Blago za tole obleko sem kap il od nekega krošnjarja. Res Je, da nI veliko ko-štalo, je pa Audi tako za nič, da je škoda za tisli denar in za onega, ki sem ga dal krojaču. Martin: Glej, kdor v sedanjih čaaih, ko j» tako hudo za denar, kupuje slabo blago, tisti meče denar na cesto. Jaz grem vedno v Maribor h Klanjšeku, povem kaj bi rad. pa mi dajo res blago, ki potem zdrži ve« let, pa najsibo štof ali hlačevina, volna za ženske, čvirncajg. diuk. belo aH pisano platno itd. Pa tudi usnje in podplate dobim tam najboljše. Tole obleko nosim že dve leti, pa je še sedaj kakor da bi bila nova. Pojdi tudi iti tja, boš videl, da boš zadovoljen, posebno sedaj, ko so cene ezlo znižati. Zapomni si, naslov je: Klanjšek Fra-njo, Maribor, Glavni trg 24 (zraven apoteke »Sv. Areh). 271 Prawa tolažila za živčno bolne! je moje ravnokar izišlo razjasnenje; V njem se obravnavajo dolgoletne izkušnje o vzroku, nastanku in zdravljenju živčno bolnih. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemu povsem brezplačno ki pismeno zahteva od spodnjega naslova. Tisočera zahvalna pisma dokazujejo o stvarnem uspehu v dobrobit, trpečega človeštva. Kdor pripada k tej veliki množini živčno bolnih kdor trpi na raztresenosti, tesnobnem čutu, slabemu spominu, nervoznemu glavobolu, nespečnosti, pokvarjenemu želodcu, preveliki občutljivosti, bolečinah v udih, splošni ali delni telesni slabosti, ali pa na drugih neštetih pojavih naj zahteva mojo knjižico tolažbe. Kdor jo pazljivo prečita, bo prišel do mi ¿neg a, prepričanja, da je pot do zdravja in veselja do življenja popolnoma enostavna. — Ne čakajte in pišite še danes! Nabiralno mesto pošte: Ernst Pasternack, Berlin SO. Michaelkirchpiaiz Nr. 13., Abt. 90. m itaivariio Knjiga (23) križevih potov. II. izdaja. Priporočamo spreminjanje besedila, in za to nudi pričujoča knjiga obilno priložnosti. Cena vezanemu izvodu Din —. Tiskarna sv. Cirila Maribor. Lepe Wúmm Dlfl 108'- " 2oveje2a usnia» trpežni. velikost 40—47. Velika zaloga oblek, klobukov i. t. d. najceneje pri Jakob Lah, Maribor, Glavni irg 2 Slriie „Slov. Go$Dlllll!lll!ll»ll>l!ll!llllllllllll!y Izvršuje vse bančne posle nafhulanfneje. - NafviSfe obrestovan le vlog na knjižice In v fehofem računu - w Pooblaščeni prodajalec sreCh državne razredne loterije. Prodam majhno posestvo 3—4 oralov, hiša zidana, vse v lepem stanu. Ploderšnica št. 18. Pojasnila daje Železinger, Šmarjeta ob Pesnici. 264 Iščem majerijo, imam 5 delavskih moči. Franc Kraner, Pekre 15, pošta Limbuš. 266 Prodam obrt za izdelovanje naramenic (Ilosen-tragerjev) z malo pripravo in kupca naučim v izdelovanju, za 4000 Din. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276. 257 Izgubil se je lovski pes »Brauntiger«, kratkodlak, 72 cm visok. Nagrada 200 Din. R. Lirzer, Maribor, Cvetlična 36, tovarna stolov. 255 Vinsko trsje od nas je odlično in jamčimo vsestransko. Bratje Dolinšek, Kamnica pri Mariboru. 195 Nudimo sadno drevje, visokodobelno in pritlično, odlična kakovost. Drevesnica Jelen, Št- Ilj pri Velenju. 138 Kupim staro zlato, srebro, srebrno blago kakor tudi zlatnike po najvišji dnevni ceni. Ackermann in Kindl, Ptuj. 78 Oobičkanosno obrt si lahko vsak takoj ustanovi doma v vsojem kraju. Potrebno je za začetek 500 .do 1000 Din kapitala. Pošljite za pojasnilo 3 Din v znamkah v pismu in svoj natančen naslov. P. Batič, Ljubljana, poštni predal 276. 256 Kmetje, najboljša in najlepša priložnost, zamenjati in preša,td bučno olje, je v tovarni bučnega olja J. Hochmiiller v Mariboru, južna stran mosta. 153 Vinsko trsje, garantirano, najpriporočljivejših vrst na raznih podlagah nudi Gabrijel Koren, trsničar in drevesničar, št. Ilj pri Velenju. 74 Hišo z gospodarskim poslopjem In zemljiščem v Žalcu 100 proda Fran Kranjc pri Sv. Barbari pri Mariboru, ali Valentin Dolinšek v Št. Ilju pri Velenju, po nizki ceni. 208 S čebelarstvom je potrebno, da se bavite tudi Vi. Ako želite uspešno čebelariti, zahtevajte takoj naš cenik čebelarskih potrebščin. Istotako se pošlje brez plačno »Čebelarski Glasnik«, mesečni časopis, ena številka na ogled. Jugosl. čebelarska industrija L. Ritzmann, N. Vrbas, Dun. ban. 250 Za Veliko noc ne kupite nič preje, dokler si niste ogledali norih vzorcev svilenih rut, volne, gtofa, cvirnastega in raznega drugega manutakturnega blaga po najnovejših znižanih cenah pri tvrdki J. PREAC, MARIBOR — na Glavnem trgu ssss 248 Ifunine in druge kože od divjačine kupuje L Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 199 Koho si pomagaš iz sedanfe Dede? Neverjetno je, da Anton Macun v Mariboru, Oosp. ulica lO prodaja razno manufakturno blago J^jf* 40 odstotkov ^ pod dnevno ceno in sicer: iz tovarne, katera je prenehala z izdelovanjem svilenega cvirncajga po 8 Din, cela obleka 32 Din belo platno po 5 Din svila za obleke po 10 Din tiskovina (druk) po 8 Din Zgotovljene moške obleke po 196 Din Dečje obleke po 90 Din Obleke po meri se izgotovi v 3 dnevih. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju -' 1 rcflistrovani zadrugi z neomejeno zavezo ■ v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog zna-Sa nad Din 100,OOO.OOO-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vlog« jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 ¿lanov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem, \ 192 Reninl davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. III •Tiskal': Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. » Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goleč v Mariboru, 482348534823482348535353534848484853484848538948