384
Naši dopisi.
V Gorici 28. nov. — Ministerstvo za kmetijstva namerava potrositi precej denarja za zboljšanje govejih plemen. V ta namen je odbralo nekaj komisarjev — menda sest — ki hodijo okoli po deželah pregJedavat govejo živino in razna nje plemena, da potlej sporočijo, česa je tu pa tam treba. Za našo Goriško deželo je ogledovalni komisar tukajšnje kmetijske šole profesor voditelj gosp. Po v še, kateri je že marsikatere naše kraje obiskal. Gosp. minister ga misli poslati drugo leto tudi v druge Primorske kraje v Istra in Dalmacijo; pa tudi na Kranjsko in znabiti tudi na Stajarsko. V 3 letih se imajo neki vse te dežele prehoditi. PaČ lepa in častna naloga je došla gosp. prof* Povšetu! Pa tudi gg. ministrom se morajo take praktične reci v večo čast in zaslugo šteti, kakor na pr* konfesionalne postave, s katerimi je le nekaterim kri-čačem ustreženo. — Po časnikih beremo, da so tudi za Primorsko nakazani „S trem ayr- o vi groši", in sicer 28 tisuč gold. za vse 4 škofije. Novo je letos to, da so nekateri gg. duhovni ,,skoz padli" — skoz državno rešeto, namreč: saj škofijstva so jih bila priporočila. Pri nas mnogi vzroke ugibajo, zakaj je ta pa ta — „padel". Kedar te vzroke — sosebno pri nekaterih — poizvemo, znal bom kaj več poročati. — Včerajšnji „Glas" je v prepoved dejan — se ve da še le potem , ko je bilo že dokaj iztisov vsaj po me3tu raz-danih. Tako sem tudi jez enega dobil, in smem reči, da se mi zdi list jako nedolžen. Sicer pa se ve, da merodajna je le državnega pravdnika sodba. — Dne 23. t. m. se je pričela nova dekliška šola v uiici sv. Ivana. Sprejetih je okoH 50 deklic; mnoga izmed njih slovenskih starišev. Šola sama na sebi — kakor se zdi — bo dobra; deklice se bodo menda tudi italijanščino in slovenščino kot predmet učile. Šola se je pričela s peto mašo, kakor druge javne šole. — Nenavaden mraz za ta čas imamo. Včeraj je bil eden najmrzlejših dni (3° R.). — Tatvin se ne manjka ni v mestu, ni po deželi. Med najglasovitiša junaška dela naših tatov spada okradenje farne cerkve na Placuti (predmestju). Škode ni storil veliko gospod tat, ker ni imel posebnega vzeti; ali predrznost njegova je bila velika. Skril se je bil, kakor se kaže, zvečer v zvoniku ali kje tam blizo, in ker je našel vrata iz zvonika v cerkev zaprta, moral jih je ulomiti. Tako je slednjič tudi z velikimi težavami skoz sakristijo ušel. Trud in strah se mu je slabo splačal. Naši časniki zavoljo vedno ponavljajočih se tatvin policijo šaljivo in resno napadajo. — Letošnji so m en j sv. Andreja se ne začne po starem pravilu še le tisti ponedeljek p o sv. Andreji, ampak na dan sv. Andreja (30. nov.) Tako je — sicer pa enmalo prepozno — naznanil naš mestni magistrat. — Našemu g. županu je starašinstvo uni dan lepo blamažo napravilo. Nekaj let že se dotične oblasti  pripravljajo   zidati  nov  farovž  pred   prvostolno
385
cerkvijo. Vlada je pripravljena dati v ta namen, kar po konkurencijski postavi njo zadene; ali mesto se je izgovarjalo s pomanjkanjem denarja. Letos pa je bilo dejalo starešinstvo vendar-le v prevdarek pro 1875 zadevni znesek. Ker mu pa ni deželni zbor vseh pre računjenih dohodkov potrdil, bilo je treba nekatere stroške zbrisati. Župan gre in naznani — meni nič, tebi nič — nainestništvu (ko je bil namreč vprašan za-rad konkurencije za farovž), da je za letos mestu nemogoče spuščati se v zidanje, ker ... se ni dovolil 1 sold davka na vsak stot blaga, ki se iz kolodvora vvaža v mesto. Nekateri starešine so za ta samolastni županov odgovor izvedeli; dr. Deperis župana o tej stvari interpelira in starešinstvo edinoglasno sklene, da znesek za farovž ima v prevdarku ostati — naj-raji drugi stroški izostanejo. — Ta sklep ima svoj pomen. Interpelacijo za „klerikalno" reč je sprožil liberalni starešina dr. D.; pritrdili so mu vsi liberalni starešine. Jez mislim, da za tem grmom še kak drug zajec tiči in ne samo farovž. Kedar skoči ta zajec iz grma, bodem vedel Vam kaj povedati.
Iz Trsta 28. nov. — Danes  se je  odprla nova brzojavna postaja v Radečah na Doienskem.
Iz Kočevskega mesta 26. nov. („Avstrijski Phdnix.") Bivajo po mestih in po deželi naši prvi zavarovalni banki ^Sloveniji" tako ljubeznjivi prijatelji, da bi jo v samem objemanji, kakor opice svoje mladiče, najrajše zadušili, jo rajše danes nego jutri videli pokopano, ter jo vsled tega na vse kriplje obrekujejo in ljudstvo od nje odgovarjajo. Ti mili prijatelji domačih naprav naj mi poved6 le eil izgled take umazanosti (da ostrejšega izreka ne rabim) pri ,,Slovenijiu, kakor jo je storil ^Avstrijski Phonix" sedaj pri nekem pogorelcu v M., ki zasluži, da se svetu obznani in se ne vsedajo naši ubogi kmetje priliznjenim agentom tje v en dan na li-manice. Povem naj, kar sem o njej iz popolnoma zanesljivega vira poizvedel. — Med 10 pogorelci v M. bil je en sam , in ta pri „Avstrijskem „Phonixu" in sicer za 600 gold. zavarovan. Precej drugi teden po ognji, tako mi je pravil prijatelj, pripelja se g. nadzornik omenjene zavarovalnice s Kočevskim g. agentom v M., da si pogorišče do dobrega ogledata. Oba se prepričata, danitibrunca od zavarovanega hišinega podstrešja« in poda ni ostalo, ki bi moglo za kako porabo biti. Tako tudi gosp. nadzornik v svojo zapisno polo zazna-mova, in še zraven pristavi, kar sta gg. župnik in župan sama prebrala, da je ovi pogorelec po ognji vsega skup nad 2500 gl. škode trpel, ter poprosi župana, naj mu ta zapisnik s svojim imenom in pečatom potrdi. Kdo bi si bil na to mislil, da mu ne bodo popolnega zneska, vseh 600 gl. izplačali?! Al kaj se zgodi? Ubogemu pogorelcu, ki ni imel druge obleke in obuvala, nego raztrgano delavniško, v kateri je šel po praprot, na mestu, da se ž njim v M. pogovorita, velita drugo jutro v Kočevsko mesto priti, da si mora revež še obleko izposoditi in čisto nepotrebna pota delati. Le-sem pri-šedši ga privijata, pestita in ožemata, da mu moreta na mestu 600 le 530 gl. odškodnine izplačati, rekši, (čujte!) daje bilo zavarovano postrešje v teku 12 let za 70 gl d. slabejše, toraj za toliko sedaj previsoko zavarovano. Kako sta ta gospoda ogorke, oglje in pepel tako učeno analizirala, in zakaj sta poprej za 600 gold. plačo pobirala, sam Bog vč pa ona dva. Vrhu tega pa naj povem, da je dotični pogorelec ravno letos čisto nov pod postavil, za katerega je brez lesa za sama mojsterska dela čez 600 gold. izplačal, in je bila tudi njegova hiša ena najprostorniših in najlepših med 68 drugimi v vasi, toraj tudi zavarovano podstrešje vže samo 600 gold. vredno.    Toda vsi dokazi so bob v steno.
Gosp. nadzorniku se mudi, ker se hoče s pošto odpeljati, in tako mu žugata, ako se ne uda, da pride komisija iz Ljubljane na ogled, stroški za-njo pa bodo njega zadeli. Tako ubogi kmet oplašen se da omečiti, in pobotajo se za izplačo 550 gold. — in splavalo je 50 gold. po vodi! — Sedaj naj pa svet sodi , je li to pošteno, kali?! Vse to pa je nekdo dotičnemu gosp. agentu pri neki priliki z neprikritimi izrazi očital; a gosp. agent mu je žugal s sodnijo(!) ter zraven pristavil (zapomnite si duhovni!), da najmanj duhovnov in cerkev pri zavarovalnici potrebuje. Taki-le so liberalci; a resnica ostane: Kedar se psu na rep stopi, pa zacvili. Vi pa, Slovenci, ostanite pri domači banki „Slovenijiu, in čem več vas pristopi, tem bolj se bode okrepila in tem bolj bodo po tej podpori tudi naši nasprotniki osramoteni!
Nekdo, ki ve, da je zatiranje ubogih v nebo vpijoče.
Iz Moravejega v Litijskem okraju. — Pri nas je bila 21. nov. občinska volitev, pri kateri je bil izvoljen za župana France Rusnik, za svetovalce pa Pr. Mi-klavčič, Maks Peterlin in Gregor  Hostnik.
Iz Ljubljane. (Interpelacija, katero je zoper nespodobno obnašanje viteza Vesteneka pri delitvi državne podpore na Doienskem) stavil v državnem zboru grof Barbo in ki so jo podpisali vsi konservativni poslanci razun dr. Razlaga in Pfeiferja, glasila sejetako-le: „Pri uradni razdelitvi podpore, katero je si. državni zbor dovolil za tiste, ki so bili 19. julija u. 1. po elementarni nezgodi poškodovani, je 3. junija t. L v DobrnČahu na Kranjskem posestnika, ki se je kot oškodovan tudi za podporo oglasil, nazoči ces. kr. okrajni komisar odpravil rekoč, da že zato ne dobi podpore, ker je pri minuli volitvi državnega poslanca dal svoj glas vladi nevšečnemu kandidatu, drugemu posestniku pa, ki je bil priča tega prizora in se drznil reči, da so volitve proste in da ima vsak pravico, svoj glas dati možu svojega zaupanja, je c. k. komisar celo z zaporom žugal. — Lahko razumljiva razdraženost, katero je vzbudilo to protipostavno vedenje c. k. uradnika med ljudstvom, je dala povod interpelaciji, katera je bila stavljena v seji deželnega zbora Kranjskega 30. sept. 1.1. načelniku c. k. deželne vlade. Ker pa na to ni bilo nobenega odgovora in je c. k. deželna vlada v Ljubljani istega uradnika, ki se je tako grdega zaničevanja volilne prostosti krivega storil, pri ravno zdaj vršečih se volitvah za trgovsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani zopet za načelnika dotične volilne komisije imenovala, stavijo podpisani do Nj. ekscelence gospoda ministra notranjih zadev vprašanje: Ali Nj. ekscelenca ve za to po javnih listih in po interpelaciji v Kranjskem deželnem zboru po najširjih krogih znano dogodbo, in po kakih naredbah misli ona pomiriti nas zarad tega, da se tako prostosti volitev nevarno ravnanje več godilo ne bo ?a — Naši poslanci zaslužijo hvalo, da so tudi ustavovercem v državnem zboru Dunajskem povedali, kako predrzno se obnaša birokracija po deželi, in kako dobro jo je grof Barbo s svojimi sodružniki s tem razodetjem zadel, kaže Ljubljanski „Tagblatt", ki se togoti nad njim; pozabil je le gosp. Ve3tenek v „Tagblattua pohvaliti dr. Razlaga in narobe-zastopnika Dolenskega Pfeiferja, da nista podpisala te interpelacije.                                                  S
— {Gospodu prof. dr. Schifferju), najstarejemu in mnogozasluženemu zdravniku na Kranjskem, so čestitali k njegovemu 70. rojstnemu dnevu 26. dne novembra tukajšnji zdravniki, zastopani po društvu zdravnikov, deželni zdravstveni svet, mestni zastop in načelniki nekaterih deželnih gosposk. Društvo zdravnikov mu je poklonilo lično   srebernino na mizo.    Neutrudljivi gosp.
386
dr. Schiffer je zaslužil to javno priznanje za 381etno zdzavniško delovanje na Kranjskem.
—   (Gosp. okrajni Šolski nadzornik vit. pl. Gariboldi) nam pošlje — sklicevaje se na §. 19. t. p. — nek popravek" k članku, katerega so „Novice" zadnjič po „Slovencu" natisnile. Ne da bi se mi vstrašili tega §., ki že, kar bi moralo tudi okrajnemu šolskemu nadzorniku znano biti, davno več ne veljd, ampak le iz p o-polnoma proste volje in ker nočemo nikomur krivice delati, priobčimo tu, kar gosp. vitez Gariboldi želi, namreč: da on kot okrajni šolski nadzornik nima nič opraviti s krajnim šolskim svetom, da toraj ni dobil povabila k omenjeni seji.
—  (Poprava.) Neresnično je, da se je od katerega komisijskega uda — bodi-si v polni ali v podod-borni seji — spodbijala volitna pravica v obrtnijskem odseku ie enemu krčmarju (oštirju) ali žganjarju; tem več se je volitna pravica vsem krčmarjem in žganjar-jem priznala že v I. seji 12. t. m. za tako, ki se sama po sebi razume. Tako isto nij res — kar se je časniku poljubilo sploh izreči — da se je kramarjem spodbijala volitna pravica, kakor se bo to dalo razviditi iz volilnih imenikov, kateri se bodo v enih dneh razpolovili v javni pogled. Na podlagi §. 4 volilnega reda se samo tisti kramarji niso vzeli iz pridobninskih kazal cele dežele v volitne imenike, ki plačujejo manj davka, nego 8 gold. 40 kr., in se vrh tega ne pečajo s kako drugo obrtnijo, katera jim daje voiitno pravico. *)
C. k. volitna komisija trgovsko-obrtnijske zbornice v Ljubljani 28. novembra 1874.
—   (Vabilo k slovesni besedi) na spomin Franceta Prešerna v čitalnici v nedeljo 6. decembra t. 1. Program besedi: 1. Dr. Benjamin Ipavic „Na Prešernovem domu", velika kantata za tenor in bariton-solo, čveterospev in možki zbor. Šolo pojeta gosp. Meden in J. Nolli. 2. „Na spomin Fr. Prešerna", — dekla-macija, zložila gospa Lujiza Pesjakova, govori gospa Kornelija Sol maj erj e v a. 3. „Boildieu", romanca iz opere „die weisse Dame", poje gospodičina Frey. 4. Forster — ,,Po jezeru bliz Triglava", koncertna ilustracija slovenske narodne pesmi, igra na gla-soviru gospodičina M. H o h nova. o. Verdi — čveterospev iz opere „Rigoletto", poj6 gospodičine pl. Neu> gebauerjeva in Freveva in gospodje Meden in J. Nolli. 6. Zaje — „Pesem hrvatskih dijakov", poje možki zbor. 7. Bel lini — arija iz opere ,,So-nambula" za sopran, poje gospodičina pl. Neuge-bauerjeva. 8. Forster — „Sarno", veliki zbor s samospevom, poje možki zbor- — Zbore vodi gosp. V. Valenta, na glasoviru spremlja novi pevovodja gosp. Stockel. — Začetek ob 7. uri.
—  (»Beseda") zadnjo soboto v čitalnici je bila prav lepa, čistega dohodka čez 100 gold.
—   (Slovensko gledišče.) Dre vi na čast rojstnega dne Preširnovega: Slovesen prolog, drama ;,Trnje in lovor" in opereta „Deklica Elizondska".
—   (Narodna tiskarna) je prodala Mariborsko tiskarno gosp. Pajku za 12.000 gold.
—   (Pobirki iz časnikov.) ,,Tagblatt" se je v 5. listih znosil nad kupčijsko in obrtnijsko zbornico Kranjsko, njegovim predsednikom in tajnikom prav tako, kakor je
*) Tudi to „popravo" smo sprejeli le iz proste volje, ne pa boje se navedenega §. 19 t. p. od 1. 1862, kateri po novi tiskovni postavi nima več tiste moči, kakor vladni sekretar vit. pl. Vesteneck misli. Da pa nismo nič spremenili v tem „po-pravku", to se vidi iz slabe slovenščine v njem; hoteli smo tudi pustiti mu vso moč, katero ima v sebi.               Vred.
navada germanskim kulturonoscem, katerih predniki i
se oblačili v medvedove kože.   Pl. Vesteneku in zave
nikom njegovim nič ni prav, kar je razpuščena zbornic
storila ali opustila, in to zato — kar že vrabci po vse
strehah pojo — ker bila je po večini narodna, in k<
se boje,^da pri novih volitvah bi ne postala spet m
rodna.    Skoda bi bilo za papir ,  spuščati  se  v obširrj
razpravo psovk, ki jih je „Tagbiatt" napisal v 5 listi]
Mi le vprašamo:  kaj   neki je nasproti izvršila zbornic
pod načelnikom Luk man o m in tajnikom dr. K lun oi
z nemčursko večino?    Mi   se   spominjamo   le  „an eic
Grossthat"   in ta je bila ta,   da je   po predlogu nekdž
njega nemčurakega in liberalnega korifeja Heiman-a m
nisterstvu rekla, da je konkordat kriv bil, ko je agi
na srebro   takrat  visoko  naraščati začel!!    Dalje vpn
samo: al je narodna večina katerikrat obravnavala kak
„narodno" ali „klerikalno' zadevo?   In še  naprej prL
samo, je li narodna večina katerikrat spodbila kak prec
log, ki ga je stavil kak narodni nasprotnik v zbornici
To pa vemo,   da nobeden  teh „razsvitljenih" glav ve
čas ni sprožil za naše kupčijske ali obrtnijske razmer
nobenega koristnega predloga. Pa še več vemo.    Ko t
bila  zbornice   večina   nemčurska   bila,   gotovo   bi   bi
nemški „Nordpohlfahrerji" od nje iz žuljev slovenskeg
obrtnika dobili sto in sto forintov, kakor jim jih je d*
Ljubljanski „Gemeinderath<.    V   5 listib je „Tagblatt
veliko čenčal o „Handelskammergesetz" in v volitve
nem redu; mi pa le vprašamo: ali ni sramota, da š
dandanes se ne ve:   kdo je trgovec,   kdo  pa obrt
nik?  No! če so zvonar Samassa, tesarski mojste
Tonies, marelar Mikusch itd. trgovci,  pa ne obrt
niki,  je  potem takem  cela Ribnica s svojo suho rob«
in pa celi Tržič   s svojimi   čevljarji in nogovičarji tud
trgovska kolonija.    Poj te  rakom žvižgat taki široko
ustniki!   vsaj   cela   trezna   dežela   pozna vaše namene
ker  v   razdelku   obrtnijskem   nimate   nikakoršneg;
upanja zmagati pri volitvah,  hočete pomnožiti trgovsk
oddelek, da bi, če bi mogoče bilo, vsaj v tem zmagali
Najočitnejše razjasnilo temu,   zakaj   da  narod   naš   m
verjame,   kar pisari „Tagblatt", je to,   da jej na čeli
stoji tisti gospod Ves te nek,   ki   se je  tako spozabil
da celo v delitev miloščin na Dolenskem je vtika
politiko.
Po vsem tem,  prijatelji naši po deželi, še enkrat pozor o prihodnjih volitvah za zbornico našo!