Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS
Telephone: CHelsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th. 1940 at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3rd, 1879.
List slovenskih delavcev v Amerik?.

No. 285. — Štev. 285.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 23, 1940 —PONEDELJEK, 23. DECEMBRA, 1940.
Volume XLVIII. — Letnik XLV1U.
GRAZIANI POJASNJUJE PORAZ
ziani tenia sicer ni popolnoma j verjel, navzlic temu pa je ar-
MARŠAL PRAVI, DA SO BILI ANGLEŽI V PREMOČI IN NJENI MEHANIZIRANI ARMADI SE NI BILO MOGOČE ZOPERSTAVITI . . . ITALJANI NISO BILI PRESENEČENI . . . O OFENZIVI SO VEDELI 2E lO DNI
Vrhovni poveljnik laške ar-1 made v Afriki maršal Rodolto'motorna kolesa, da pridejo iz Graziani je Mussoliniju poslal I Italije.
o j »o razi h svoje armade natan-| Laški poizvedovale! so že v čno poročilo, ki je sestavljeno oktobru opazili, da {pošiljajo na točen in odkrit vojaški na- Angleži na fronto vojaštvo in čin. Poročilo so objavili tudi (veliko množine vojnega mater-čnsopisi, da sedaj italjanski na-|jala, toda Graziani je menil, da rod ve, da je angleška premoč«' sovražnik pripravlja, da se porazila italjansko armado. (postavi proti laški ofenzivi. 7.
Maršal Graziani v svojem poročilu ne prikriva ničesar ter pravi, da sta dva poglavitna <\nitelja, ki sta povzročila poraz in sicer: mehanizirana angleška annada in pomanjkanje i v . , , . n. 7
*....." . i,	inadi izdal povelje, da je pri -
vode. Graziani ipa je Mussoli-' , •	, ' ,
.. , , .... i . ipravhena. 8. decembra pa so niiii liotel pripraviti «e na nuj-!	.	...	'
t J	, 1	, , 0 se pokazali vidni znaki, da s
se novice, ko pravi, da celega
obsega sedanje bitke še ni mogoč'.« i>ojasniti.
Graziani v svojem poročilu ves čas hvali hrabrost svojih vojakov, o katerih pravi, da so se navzL'c temu, da niso mogli upati na kak uspeh, bojevali in umirali do zadnjega. /Maršal provi, da je takoj nato, ko je pred tremi meseci zavzel Si-di Barrani, pričel pripravljati ofenzivo proti Matruhu. Ofenzive pa zaradi pomanjkanja votle ni mogel takoj .pričeti Njegova armada je morala najprej zgraditi 65 milj dolgo cento oil trdnjave Ca-puzzo v Libiji do Sidi Barranija. V o-kolico Sidi Barranija je nakopičil velikanske zaloge vojnega materjala ter zgradil tudi vodovod do mesta.
Notranji tajnik Ickes Philip Murray odgovarja kritikom
o škodljivcih naroda
V tej deželi je vse preveč j ~ takih ljudi, ki so podobni La- jih bo izbistrilo v glavi. Mo-valu v Franciji! — je vzkliknil goče bodo z Anglijo in z nami Ickes, ameriški tajnik za no- ali bodo pa ubrali drugačno
Predsednik CIO zatrjuje, da zastoja v obrambni industriji niso krivi delavci,pač pa industrijalci. — ŠTIRIM MOČEM Samo 30 odstotkov tovarn je dobilo naročilo. JE POVERJENO
Philip Murray, novi pred-
VODSTVO
tranje zadeve, tekom svojega pot. Narod jih bo spoznali.	CI()> bo predložil pred-jno »odelovati ter prispevati', Predsednik Roosevelt je po-
govora na Columbia univerzi. |Borba proti tem ljudem je ze-jsedniku Kooseveltu in naro-jsvojo energijo. Zahtevamo edi-jronl ca>nikarjem, da je usta-— Ti ljudje bi se sporazume- !lo težka. Nekateri med njimi so 'dno-obrambni komisiji etio vr-j"ole priliko, da se pridružimo 7 li s Hitlerjem, — je nadalje- jpotomci starih ameriških dru- >to Prilogov, ki bodo nekak-! industriji in vladi v rednem, val, — in sicer na stroške svo- žin. Bogati so, poverjene so
šen odgovor "skupini neodgo-;razvoju resnične .narodne o- (
novil nov urad, ki bo vodil in nadzoroval vojno produkcijo ter bo znan <pod imenom "Production Management for l>c-
docembra pa ie"bd vjet-nek an-	, .	..... t.. .	, v,	.. vnrnih konim^i>ilv(iv'' k-iinri hrambe	duction Management trn- l)e-
, . '	. J , , , K-h sodržavljanov in v škodo do- um odgovorne službe, in n n-jx 11111 KongitsniKo\ , waiti i; »o .nuui .	. 7
gleski vojak, ki ie povedal, da . .	. ,	••	. 0	- -- XT ' !yn i-ičnin hm di»l-iv^tv<« krlvJrJ — Produkciia zaost a i a. tense, l od njegovim vodstvom
e	. '. ,	.imovini, upajoč, da se jim ne bova imena so cascema. Nem- ^\iacajo nu. <uwi\m\o ku\uo	i iuuum ij,i 4ilusl *l .) ,l> .	. J n
bodo Angleži v teku JU din .	,.. . , --i .... . ... .	U.. (.; v i.Mrodnfi-oliramli- vzrok ie na v nespametni me- • e bo "vršil ogromen program
.. .. ® .	„ ,	bo me zgodilo m da njihovi ska t; ti italijanska propagan - za., iuj v uaiouno omamo-	.1»- 1"» "t'i'"",ul1 ; . » . v , , ,
pr.celi z otenzivo. Maršal Ura- , , . - ,	-	, , : ,	, , • ,	nem i»ro«T;mm	todi raulelitve in unrave Kun- oboroževanja. Naceloval mu bo
l. . ,	. .	,	llastumi ne bo liihce škodoval. <la posveča tem hudem prav iU m pi*»0raiuu.	lUM1	mu' 1,1 "I"	1111 .......
posveča tem ljud
Ickes je posebno ostro ob- posebno pozornost.
dolžil coll. Lindbergha, o kate-i	, ™ ... , . T
• (ile«le Iranci je ie rekel Ic rem ie rekel, <Ia t)i pokorno iz- .	...
' „ . x ,	kes*: — Francija je
rocil svoj mec, se predno bi
.	... . . ,, . >(f i kdo od njega kaj takega za-
bliza olenziva in je Graziani ij^t„va] (
svo »i armadi dal potrebno po- i ^ " t -1 « i • ■	inesposobno vodstvo slabše kot
,r	1	1 Poleg Ixndbergha ie lineno- ' ,	, . .	.
velje.	, + °r Af ® {l t pa nobeno vodstvo. <ia se pod
(prepozno jspoznala, da denar kot denar ni nikdar patriotičen; da je
posvetovanju, s šestimi |lu bo izkazah*, da «o neka- i ^	Knudsen, zastopnik
itere velike kompani^e dobile itvornicarjtV v obramlmi ko-
Po
CIO podpredsedniki je rekel	-	. .... —. ,
Murrav da ^ta on in John L lskor"	vladne kontrakte, 'misiji. Knudsena bo.lo pa pod
Lewis že pred tremi meseci	je ueMcU, malih družb, Pi/aii: delavski koordinator
lošno ,:iy,n:,vi;..l!l C ..ro.ijki In bile istotako zmožne vr- »Sidney iiillman, vojn: tajnik
; spi osno sednikom pretllogih
"Kot viilite," je maršal Ora-1
val tudi Mervina K. Harta,
ziani pisal Mussolini ju, "ni bilo nikakega presenečenja. \ smo vedeli o morebitnemu sovražnemu napadu."
Nato maršal Graziani opisuje težavno pokraj»ino za vojne operacije in veliko silo sovražnika v motoriziranih če- v. tab. Najprej so prileteli bombniki, ki niso prenehali z bom-
predsednika .newyorskega dr-
. . j ža v nega igospodarskega odbo- j ^ ^ ra; pisatelja Ijawrence L)en- r _"
kupi ji vo vodstvo ne briga, odkod prihaja denar, ki ga spre-
nisa in Rev. Charlesa E. ('ou-glilina. O njih je trdil, da so c>lani domačih fašističnih skupin. Jlart se baje })ri vsaki priliki norčuje iz demokracije, do-čim predstavlja Dennis "možgane ameriškega fašizma." Med njimi je tudi mnogo
bardiranjem, dokler niso pri- . ,	. , , ...
v, .i	v . , , i takih, — je rekel, — ki se se
sle oklopne čete od vseh stra- . , . ,,	, . „
1	, i , v, niso zatrdno odločili, v katero
ni in so navzlic hudemu laske-	. ,	™ ,
Graziani ni imel motornih koles
V bližini Sidi Barranija
je
mu odporu zavzele eno utrjeno postojanko za drugo.
Prvi poraz je doživela divizija pod poveljstvom generala Malettija, kajti njeni proti-zračni topovi niso limeli nikakega uspeha i>roti angleškim bombnikom.
Proti koncu svojega poročila pravi maršal Graziani:
Francija se je tudi prepričala, da s*e še tako močna država, ki je poti vdihom ko-rumpiranega časopi.-ja, ne more protivlti premetenemu in vz t ra jn emu so v ra ž n i k u.
ilti naročila, ostalo na cedilu.
Roo.-evt Itom o teh! vsebujočih načrte j oudeležbe delavstva v | Bombardiranje Bardije
li i u. i Henry L. Stimson in niorna
glede narodni obramibi.
riški tajnik Frank Knox.
Obrambni program ne na-
hujše kot Vezuv
— Diktatorji so s pomočjo »propagande uničili Francijo. V slučaju Anglije se jim to ni obneslo. Zdaj poskušajo ne-smer naj krenejo. Polagoma seikaj podobnega v tej deželi.
i . .i	, , , .	„	I ^lllXiVAl	.-U1ICKU 111 /.
preuuje tako kot l)i moral na- • . ...
, .. ...	. .	'ja obrnili svoje topove na
I> redo vati. lega zastoja so pa: .	.. , . , .
.... ,,,-,.,	icno oti.illansko trdnjavo v
Narodiio-obrambna komisija bo tudi vbodoče poslovala,
!
,111 nogo njenega defla in odgo-\ugleži so .< suhega in z mor- vornosti bo pa prvzel novi u-
mo- rad, ki je bil ustanovljen so-
"Se enkrat na najodločnej-maršal Graziani pripravil po-jši način zatrdim, da je vsakdo 'njega ministra rekel, da pome-trebna živila, municijo, bencin, (izpolnil svojo dolžnost do skraj ni ainen;,ška izdatna pomoč Anin v ne drugo, kar je potrebno |ne meje. Vsakdo se je boril do za veliko ofenzivo in začetkom skrajnega konca. Do časa, ko decembra je bilo pripravljeno so stali čelo proti čelu s so-vse, da prične laška vojska I vražnikoin, ki je dobro zavaro-
prodirati dalje v Egipt proti Aleksandriji in Sueškemu kanalu. Čakal je edino le še na
van prodiral proti gotovemu plenu, so v zadnjem izdihi ja ju klicali: 'Živela Italija!"
Nemčija protestira
Nemška vlada je tprvič ura- v vojno, in da bodo svojo ob-dno izrazila svoje mnenje gle- ljubo tudi izpolnile. In Nemčija de politike Združenih držav z|je v tem oziru podcenjevala to ozirom na sedanjo evropsko j obljubo, ker je hotela preko a-vojno, ko je nek zastopnik vna- meriške vlade 'vplivati na ameriški narod, ki pa je trden v
j an s ko tnmjavo v i a- glasno s postavo, katera omo-ji rsardijo ter jo izpremenili goča predsedniku reorganiza-v pekel, ki je hujši kot Vezuv. (.jj<> vladnih uradov in služb, kot je rekel nek italijanski de-j Na vprašanje, če bo treba o-zerter.	jbrambni program pospešiti, j-i
Na svojem prodiranju v Li- predsednik odvrnil, da tega n-bi j o pol o ve Angleži vsak dan ve ter dostavil, da že itak \ >a-...II, i"ilvlJw» ,lil;„1I10cr0 Italjanov. Artilerija in kili štiriindvajset ur produk.-i-»vira vojno produk- bojmi ,a(lje oUtreljujejo laške ja znatno naraste, i vojni tajnik Stim- l>ostojank(i oh obrDŽju_ P(> za., Vovemu ura(]u ^
trdilu Associated Press brani trije oddelki: nadzorstvo Barih jo okoli iN),000 Lahov, ki mul l](rodukcijo surovin, nad-so zavarovani z gnezdih stroj- zorstvo liafl naku]Jli in Uadzor-nic. Italjani pa so zapisani po- ,tvo nad kontrakti.
«rul>i-	j Časnikarji so vprašali pred-
Bojne Qadje ne])restano me- |seilniUat c.e bo iniel novi 0(|.
čejo velike topovske izstrelke bor naJ,rinier praviCo odločati
4 Baidijo.	0 znianjšan iu ali povečan i u
piej krivi delodajalci kot pa .... ,> . i	. • 1*1 j i • I bi ji BJ
dela'vci. AiUjm<-no je bilo tudi,
ker so bili kontrakti podeljeni le 3U odstotkom tistih tovarn, ki bi jih lahko ,prevzele in izvršile.
iMed tistimi, ki pravijo, da delavstvo OV cijo, je tud son.
Murrayevo ugotoviQo smatra jo za nekakšen odgovor <4neod govornim kongresnikom", zagovornikom šestdnevnega delovnega tedna ter tistim, ki priporočajo odpravo oziroma cmiljenje mezdno - urne postave.
LORD HALIFAX NOVI POSLANIK
Včeraj je angleški kralj Jurij namesto umrlega lorda Lo-thiana imenoval zajposlanika v AVashingtonu dosedanjega vna-njega ministra lorda Ilalifaxa. Na mesto vnanjega ministra pa je imenoval tlosedanjega vojnega ministra Antlionvja Ede-na. Za vojnega ministra pa je bil imenovan stotnik David Marge sson.
Ministrski predsednik Churchill se je z imenovanjem lorda, Ilalifaxa za |K»lnika v ^ashingtonu rešil zadnjega ministra, ki se je te*no držal pokojnega Chaiiiberlaina v njegovu ":po-mi rje valili" .politiki.
gliji moralno agresivnost. Z o-zirom na to, da je angleški pa-robrodni minister 'v petek izrazil željo, da bi Združene države izguliljene angleške trgovske ladje nadomestile s tem, da bi zaplenile nemške in ita-
Sestdnc^vi delovni teden zagovarjajo: republikanski sena-|tor Austin iz Virginije, ki je
svojem sklepu, da pomaga An-i »)c;možni republikanski vodi-
cj<> | telj v senatu; National A s so
Karol bo odpotoval
ne države Angliji pomagajo, toda rekel je, da ima nemška vlada pra'v, ko zahteva, ua so
PETAIN SE NE POKORI HITLERJU
Neko poročilo iz Vichvja pravi, da je francoski poslanik n* Parizu Fernand de Brinon v imenu načelnika francoske vlade maršala Petarna nemškim oblastim sporočil, da Petain ne bo na zahtevo kanclerja Hitlerja zopet sprejel v svojo vlado Pierre Lavala, katerega je ostavil z mesta ministrskega podpredsednika.
Kavno tako je Petain zavrnil Hitlerjevo zahtevo, da odstavi notranjega ministra Marcela Peyroutona in justičnega ministra Rapliaela Aliberta.
Nemška vlada zelo pritiska na maršala Petaina, da bi nudil Nemčiji kako ipomoč z ozirom na velike italjanske pora-7.0 v Aflbaniji in Afriki. V ta namen je Nemčija zahtevala, da Petain dovoli prost prehod nemški armadi skozi nezavzeto ozemlje Francije rin izroči Nemcem mornariška pristanišča in letališča.' Nemčija tudi hoče fpregovoriti maršala Petaina, da Francija napove Angliji »vojno, toda maršal Petain ne mara prelomiti svoje častne besede in je vse te nemške za
ljanske trgovske ladje, bi se na- ameriški poslaniški uradniki hajajo v ameriških pristani- ^dpoklicani iz Pariza in bo tej ščili, in jih izročile Angliji, re- zahtevii tudi vstrezeno. kel, da bi s tem Združene države zakrivile "vojni čin" in da vsled tega nemška \ilada z najvišjim zanimanjem pazi, kaj bo ameriška vlada storila.
Obenem je nemška (vlada prosila washingtonsko vlado, da odpokliče s poslaniskega mesta v Parizu svojega prvega poslaniškega tajnika Cecila M. P. Crossa, drugega poslaniškega tajnika Leigha W. Hun-ta in pos>laniško uradnico Mrs. Elizabeth Deegan, ker so skri-
Smith iz Virginije in republi
,	ir eir.	septembra je Karolu v sj)rem-
kanec Ilottman iz Michigana. ,	. J .. . ' .	. ,	.
istvu »voje piT.leznice .Magde pa mu je bilo nanngnjeno, da
— Za soudeležbo dela'vstva Lupescu in generala Ernsta'je bolje, če tega ne poskuša,
pri narodni obrambi je dovol j Urdureana pobegnil iz "Romun-J češ, da ameriške nasclniške ol»-
prostora, — je 'reke*' Murray, !ske na Špansko. Odtam se je lasti ne »puščajo v deželo mo-
— in delavstvo je pripravi je- \ nameraval izseliti v Ameriko J ralnih propalic.
PO BOMBARDIRANJU COVENTRY JA
Prebivaloi Con-ventryja spremljajo k zadnjemu počitku 200 svojih mrtvih someščanov, ki so postali žrtev silovitega nemškega zračnega napada, ki je sko-
vali v poslaništvu nekega an- r ° popolnoma gleškega častnika in mu pri begu pomagali
Kaj bodo storile Zdr. države
Washington je nemški protest sprejel popolnoma mirno. Niti Bela hiša niti državni department o tem ne razpravljata, toda privatroi viri pralvijo, da so Združene držaje • vlada in narod — obljubile Angliji vso pomoč, razun da bi al* _
porušil ve 1 i ko industr i j s k o mesto.
NARODA
| ZA NEHAJ VEČ KOT
2 NA DAN DOBIVATE ,
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izvzemal sobot, nedelj In praznikov).
i :: Čila j te, kar Vas zanima ::
pomoči Angliji, predsednik j.-j pa odvrnil, da je to vprašanje vojaškega značaja ter da lie more odgovoriti nanj. Zaenkrat dobiva Anglija vse o-jrožje in municijo, ki jo Zdru-,žene države lahkr pogrešajo.
Nemčija je baje nasvetova-la bivšemu romunskemu kralju Karolu, naj odpotuje iz Španije ter naj se začasno, da se bo "pcT.ožaj izčistil", naseli na Ilolandskem ali v Belgiji, (i.
gliji z vsemi svojima viri do . ".	" '
zmage. Državni tajnik Hull selflatl°11 ot Maiiutactureres, ter isotako kot predsednik Roo*e- ^»^esniki: demokrat Cox iz I-Plt. 7AV7.Pm««,4n d« 7.1 r»},JGeorgW> ^oniokrat Howard
TJ L A 8 KARODF - New York
f Monday, December 23, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893


"GLAS NARODA
__(VOICE OF THE PEOPLE)_
OwMd and PvbUahad by Slovecie Publishing Campony, (▲ Corporation). Prank Sakaer. President; J. Lnpsha. Sec. — Place of business of the addreaeee of above officer«: 216 WEST 18th BTREET. NEW YORK. N. X.
47th Year
**Qlaa Naroda" la l*sncd every day except Saturdays, Sundays and Holidaya
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Ea celo leto velja list aa Ameriko In Kanado «6.— ; sa pol lets $3.— ; H Četrt leta	— Za New York aa celo leto $7.— ; sa pol leta S3.D0.
Za Inozemstvo sa celo leto S?.—; ss pol lets $3.50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemSi sobot, nedelj ln praznikov.
"GLAS NARODA." til WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. Telephone: CHelsea S—1242
MURRAYEV NAČRT
Philip Murrav, predsednik CIO, je predložil predsedniku Rooseveltu načrt za reorganizacijo načina, po katerem se zdaj vrše priprave za narodno obrambo. Po tem načrtu bi bila vojna produkcija pospešena in bi se ne ponovile razmere vojnih let (1917—1918), ko vojna industrija ni -bila taka kot bi morala biti ter je produkcija resno zaostajala.
Murray predlaga osnovanje nove narodne obrambne oblasti ter ustanovitev odbora, v katerem bi bito zastopani delavci in delodajalci. Naloga teli odborov bi bila, spraviti v tek vsa produkcijska »redstva, ki so zaenkrat na razpolago.
Spomenico, ki jo je poslal Murray Rooseveltu, priporoča novo določitev ciljev ter splošno razširjenje narodno-obramlbnega programa.
Predsednik naj bi imenoval za vsako panogo obrambne industrije poseben odbor in v takih odborih naj bi bili delavci in delodajalci v enakem številu zastopani. Vsakemu odboru naj bi predsedoval vladni zastopnik.
Nadalje naj bi predsednik ustanovil novo narodno -obrambno oblast z zastopniki delavcev in delodajalcev. Ta oblast bi imela pravico urejati poslovanje industrijalnih odborov, bila naj bi prizivna instanca glede vseh zamotanih problemov, ki bi se utegnili pojaviti ter bi tudi sodelovala pri oddaji vladnih naročil.
Murray je povedal predsedniku, da bi bila svrha tega ] rog rama za jamčit i na podlagi najširše racijonalizacije potrebno produkcijo, istočasno pa tudi zajamčiti produkcijo tistih izdelkov, ki ne spadajo v vojaški delokrog. S tem bi bila tudi bolj zajamčena pravica govora in zborovanja ter pravica kolektivnega pogajanja. Po M ur rave vem mnenju ima predsednik zadostno pravdno Oblast za izvršitev tega načrta.
Poleg koordiniranja produkcijskih sredstev, bi morali odbori skrbeti tudi za mir v industriji in sicer potom razširjenja kolektPvnih pogajanj ter vplivati na delodajalce, da bi se brezpogojno pokorili določbam Wagnerjeve, mezdno-nrne ter Walsli-HeaJyjeve postave.
V sejanji narodno-obramibni komisiji je en sam zastopnik organiziranega delavstva.
CO FN AFL sta še pred meseci zahtevali za delavce večje zastopstvo, ostalo je pa le pri zahtevah oziroma protestih.
Domači praznik in clrugo
SILA, KI JI BO HITLER PODLEGEL
Hitler ima pod svojo vlado 200 do 250 milijonov Evropejcev. Med njimi je le ena tretjina Nemcev, vsi drugi pa pripadajo drugim narodnostim. Vlada jim brezobzirno, s kruto silo.
Proti ttj sili se poraja odpor na Cehoslovaškem, Poljskem in Danskem, na Holandskem, Norveškem ;in v Franciji.
Prebivalstvo teh dežel se vztrajno bori proti Hitlerju. Ne sicer z orožjem, pač pa z drugimi, dosti bolj nevarnimi sredstvi.
V veliki tovarni začno škripati stroji; na kolesih se drobi zobovje; močni jekleni deli popokajo. Kako je to mogoče? Saj so bili stroji šele pred kratkim novi. Nato pregledajo in preiščejo in najdejo v ležajih droban pesek vmešan v olju.
Mostovi se rušijo, železniški tiri postanejo preko noči nerabno, zaloge gazolina eksplodirajo, v pri straniščih kar na lepem odpovedo velika dvigala svojo službo. V hladmeah ali skladiščih večkrat izpridijo ogromne zaloge živil'. Navzlic najstrožji prepovedi, krožijo med prebivalstvom okrožnice. Ko so ljudje po temni noči prehude, je na njihovih hišah vse-polno iplakatov s protifašistično vseibino.
Tem nepoznanim vojakom pasBvnega odpora pa pomagajo: neustrašeni letalci angleške zračne sile, molčeči in mrki mornarji angleške mornarice, polovica francoskega koloni -jalnega imi>erija, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Južna Afrika.
Vsa ta združena sila se vztrajno pripravlja na dan povračila. Takrat pa gorje diktatorjem in izdajalcem, ki so v zvezi ž njimi.
Kakor Hitlerjev prednik pred petindvajsetimi leti, so bo tudi Hitler prepričal, da pod jarmi jenih narodov ni mogoče zatreti.
Papež pomaga
Papež Pij bo za praznike poslal vojnim jetnikom v raznih deželah svojo fotografijo in ivete (poddbice. Svojim zastopnikom jo tudi nakazal precej d enarja za nakup obleke in raznih drobnarij, ki jih bodo razdeliti med vojne ujetnike.
Papežev predlog, naj bo za božič sklenjeno premirje, je naletel na gluha utea.
Lovska sreča
Iz mesta Walla Walla v drŽavi Washington poročajo, da se je Johnu Tamplinu posrečilo ustreliti 400 funtov težkega medveda. Tamplin je e-den najboljših lovcev «v» okolici, dasi se je pred leti tako poškodoval v neki nesreči, da so mu morali odrezati obe roki. Nabavil si je nmetne roke, ki mu prav dobro služijo.
Po navadi je dan vseh velikih in malih praznikov zazna-1 movan v koledarju ali pa v "Praitiki." Edino z domačim praznikom! so križi in težave. Pivič. ker .ga mora hišni gospodar sam določiti, kar pa ni tako lahko in enostavno, ker mora natančno prevdariti, za kolikor časa je š.: živeža v shrambi, ako bo vreme «£orko ali mrzlo, bi moral vedeti vsaj en teden naprej in ako so pujski že zadosti tolsti, da bo ilo vse kakor je preračunano, za zabelo, v krvavice in za prekajene kose, ki so namenjeni z:i večje praznike.
Ko je enkrat vse to rešeno, pokličejo klavca, da opravi krvavo delo.
Tako nekako je bilo tudi pre-tečeno fidboto na prijaznem gričku v North Bergen. N. J. na domu gospe Turenši k. Tam smo imeli nalogo, da spravimo s poti dva rejena prašička, ki jih je Mrs. Turenšek prav lepo poredila čez poletje.
Kri a v na junaka v tej krvavi drami sta bila John Habjan in pa moj stari prijatelj Martin Stare. Jaz in pa Mr. Hude sva bila v drugi vlos^i. K>".r pa nerad zaostajam, se mn je zdela ravno tako važna kakor onih dveh, po.-ebno v prvem poglavju.
I Malo me je skrbelo, ako se nam svinjad postavi po robu. Začudil sem, se pa, ko je ubogo prase zagledalo Johna, je ponižno sklonilo glavo k tlom, in je skoraj samo zlezlo na pripravi jt ni sto!, na katerem mu }e John prav po mojstrsko upihnil življenje.
Da je pa bila čast vsestransko rešena, je drugo žival zabodel Martin. Seveda, pri takem delu tudi najboljšemiu včasih malo postrani zanese, posebno, ako tisti, ki pomaga prav ne drži. Po skd ice pa .ponavadi odnese tisti, ki lovi odtekajoče življenje, brez katerega se ne morejo napraviti okusne krvavice.
(Na vHe zadnje je na šlo vse. kakor po načrtu. (Vez dobro uro .-o visele štiri polovice tolste svinjine in videlo se je, da je trud Mrs. Turenšek stotero poplačan.
•Zadnje dejanje te krvave dra me se je pa zaključilo v kleti, tik poleg predelka -za vino, če-gar vrata smo imeli vodno na stežaj odprta. In tamkaj je mojster John dokončal -zadnje delo s krvavicami. Vteaj tako ga je klical Martin, ki je bil pa tlstti čas že skoraj na 'štrajku*.
iPo končanem delu sta Mrs. Turenšek in Mrs. Kovič imeli že obloženo mizo s pc-čenimi krvavicami in "kerminatelci", in snur> imeli priliko oceniti delo in umetnost mojstra Jofhna.
'"Umevno je, da nas je pri odhodu M rti. Tureiišek vse obdarila s kolinami. Jaz sem mojo pozabil na parnem radiatorju v neki gostilni pod hribom, ki .-o pa bile drug-i dan ravno prave, ko sem jim prid rja 1 nekaj kisle repe.
(Ker sem že pri delu, sem se spomnil na zadnji dopi< Josipa GoSarja iz Rock Springs, Wvo.
Jako me veseli, Joe, da si .se me spommil. Imam rad take ljudi, ki se podajo na potovanje in da vedo, zakaj gredo, in pa da odnesejo s se<boj spomine.	i
Vesel sem, da ima« še vedno t«k po ričetu, je pač srečen bIu-čaj talko nane^el. Žal mi je pa, da nisi potrkal na moja vrata na Zahvalni dan, ker naletel bi
na kaj boljšega. Po newyor-ških mesenih trgovinah sem tisti čas videl toliko mesa viseti, da mi je vzelo ves tek do njega. Zato sva si z Mr. Hudetom privoščila ajdove žgance in pa o-kinane gobe. Ne misli pa, da ro norčujem, jo resnica. Ker mi je življenje usmerjeno drugače kakor drugim, tudi praznike obhajam po svoje.
Vseeno Joe, hvala ti za pozdrav. Upam, da si zdrav, kakor tudi tvoja družina in iz srca želim, la bi prilika nanesla,
da se zopet vidiva.
* *
*
Ker pa je ravno sedaj tisti čas, ko jo dan najkrajši, spomini pa daljši, se .-pominjam tudi dragih svojih znancev. In tako naj tudi prijatelji Mr. Martin Romih, in njegova simpatična žonička Cilka, kakor tudi Mlrs. Mary Za krajše k iz Elkhart, In d. in pa Mrs. Tončka &trukel iz Cleveianda, o-pmstijo, da se jih šele sedaj spomnim.
tlivala vam za pozdrave v "Glasu Naroda". Akoravno pozno, pa nedaj bolj prisrčno.
'Do-tikrat se spomnim na vas in si velikokrat zopet ž lim biti v vaši družbi, saj si nismo tako o<klaljoni. Kadar prihodnjič obiščete Nem York, mi dajte vedeti prej. da nam ne bo treba rižote jestli po kitajsko.
Tudi Jcžetu Zelerecu hvala za njegovo priznanje. Akoravno He ne poznava osebno, ^e mi zdi, da si sva precej slična po d niše v no-1 i.
IŽelinu vam vsem< tukaj imenovanim, kakor tudi vsem dragim, s katerimi se poznam, veselo ibožično razpoloženje in pa srečno Novo leto!
Vavpotič.
L:.iuM
American Slovenian Auditorium Inc.
: : 253 Irvine Ave,, Brooklyn, N. Y.
Peter
On jeni I>oliiirarji: Tem potom se Vam vljudno sporo«*;), da sp vrši aejs (IclnlAirjt'v Slovenskega Hodim in zastopnikov »Imštev, v nedeljo, dne 'J!K deeemhra, lfHO. ob tiri |iop<»ldne, toT-no. v dvorani Slovenskega I »orna.
Najv:ižnej5a točka liode na dnevnem redu volitev direktorjev m leto 1041. in pojasnilo se lxide natanf-nejSe v poslovanju seda njega odbora. ker je zelo važno »i delniearje, kateri se zanimajo za Slovenski I*mi.
Torej nasvidenje na seji v Slovenskem I lomu. Z rodoljubnim fiozdra-vom.	Za Slovenski I»om,
Anthony Omerzu, Tajnik.
I>ec. 11», & 'Si. „ ft* ■ !»••'(•.■» i •• ,
A tudi ta številka ne pove še vsega o učinkovitosti oddajne postaje. Ne saniro od strojnih naprav, temveč tudi od antene Sairte zavisi ta učinkovitost in tu nastanejo lahko prav znatne izpuhe električno energijo.
Lepa priložndst
Farmer, srednjih let, išče gospodinjo, naj bo Slovenka ali Hrvatica. Ako jo bo veselilo, jo tudi oženim, čeprav ima par otrok. Resne ponudbe na naslov: "Udovec", c. of Glas Naroda, 216 W. 18fch St., New York, N. Y.	5x
ZMOGLJIVOST RADIO-POST AJ.
^Švicarski listi priobčujejo zaninjivo razmišljanje o zmogljivosti radijskih oddajnih postaj in navajajo pri tem številko (zai svojo najmočnejšo oddajno postajo v Boronraitediu-
Ta oddajna postaja je navedena med 100 kilovatniini postajami. V resnici pa stvar ni tako preprosta. Bile so mnogo letne debate, preden so se zedi-nili, kako naj se navajajo energijo oddajnih postaj. Poraba električne energije je za oddajne ipostaje namreč dosti večja, nego jo more izžarevati antena. V motorjiih, oddajnih cevOh, vodih in dragih napravah nastajajo občutne izgube energijo. Tako porabi Berormunster dejansko 576 kvli ki ji;h sprejema iz omrežja visoke napetosti. Polnih 476 kv porabijo v oddajni napravi, samo v dovodnem kablu, ki vodi visokofrekvenčni tok iz oddajnega poslopja do antenskega stolpa, gre v izgubo 30 kv. V anteno pride le 10 kv, torej nekaj več nego šestina dejansko porabljenega toka. Po mednarodnem običaju določajo oddajno zmogljivost po tisti energiji, ki dospe v anteno in tako razumemo, zakaj navajajo Beromun-ster samo kot 100 kllovatovo postajo.
ROOSEVELT JE VELIK ' ORIGINAL.
Vojna je v zasebno in javno /J vi j nje predsednika Roose-volta prinesla znatne -pn-.iiein-lie. V prvih mesecih po nastopu predsedniške dolžnosti v marcu Lota 1933 je ostajal zavoljo svojo bolezni pogostoma do 10. predpoldne v po-telji.
Tam j-* prebira! jutranje liste ali pa tudi detektivske romane in tam ko dih postregli z zajtrkom. Sole nato je začenjal svoje dnevno delo. Po izbruhu vojne pa vstaja le redko po 7., r-voje zasebne prostore zapušča pogostoma že ob pol 7. zjutraj. To je deloma v zvozi s tenr, da prejema že v zgodnjih jutranjih urah telefonske pozive ameriških diplomatov v Londonu, Berlinu in Rimu. kakor tudi m strani nevtralnih o-pazovalcev.
Večerjo v udobnem družinskem krogu so prenehale. Državni predsednik gre le še poredko v kopališče, čeprav je prej skoraj vsak dan plaval, ob n deljah zvečer pa redno vabil v Belo hišo akreditirane kores-pondento. da so ž njim plavali in igrali vodni polo.
Tudi v svoji notranjo-ti se je Rod evelt spremenil. Sicer še Vodno ima dobo, ko pokaže svoj humor, v splošnem pa j^* danes pri izvrševanju svojih uradnih
I/ozdaj, k.* tc pišrm, je /e v.ak nakupi, za božič, kar jc mislW, hotel in inogel kupiti.
Božična danila imajo le eno napako, namreč to, da v največ slučajih niso srečno izbrana.
Darovalec sodi in meri bolj Jio lastnem kopitu in se ne ozira dosti na želje Obdarovanca.
Zato je pozneje med letom vprašan: — Odkod imaš pa to? — večkrat slišati nekoliko za-ničJjiv odgovor: — Oh, za božič so nw dali.
pr<Ml nekoliko leti, zlarti pa v občevanju s predstavniki tiska. Tudi ri baron je ga le poredko veseli. Nasprotno pa zbira še vedno mod-le vseh mogočih la-
JSicer je pa treba dar za dobro vzeti, kajti, tisti, ki ga je podaril, gotovo ni imel slabih misli in namenov.
Noben dar ne bo olidurovKU-«*a popolnoma zadovolji! Kako tud"— Saj je človek le redkokdaj s tist'ru zadovoljen, kar j>;i'm zase '/Lore i., kar -an; za-se kupi.
Madi dar m vzdržujejo nudo prijateljstva, ve'ifci Ijicvi pa ne morejo pridobiti velikega prijateljstva.
Največ ljudi bi rad človek obdaril in najlepše darove kupil takrat, kadar nima denar-
jn. ^
Eno pravilo je pa: — Tisti, ki dosti daruje, ne daruje od >n a. Ženske raje darujejo kot moški, toda moški darujejo več.
Skoro vsak, ki namerava
dij-kih tipov, zlasti jaht, in j koga obdariti, preudarja, koli-kipce — oslov. Osel je namreč uradni talisman in znak demokratov, kakor so .-i republikanci izbrali slona. Za-eb-ne predsenikovo t*obe so jkiIik1 ladijskih nwodolov in marin, tu je cel majhen mniz j ladi jski h modelov in n*odelov čolnov vseh časov.
'Nekaj pa si je državni predsednik ohranil, namreč evoje fatalistično stališče in svoj popolni prezir nevarnosti. Svoj pre 'ti čas nrebi'o še v dno večinama ra podeželskem posestvu -svoje matere v HH*do Par-
ko bo v zameno dobil ter po tem preudarku tudi izbere in nnkupi darove.
Dar ni vedno dokaz ljubezni ali naklonjenosti. Co pa tistemu, ki kaj pričakuje od tebe, ničesar ne daš, mu s tem nika kor nisi dokazal, d;, si mu kdo ve kako naklonjen.
Marsikdaj hoče kdo kaj podariti, pa nu darilo tako ugaja, da ga raje za*- obdrži
>!i si 71- kdaj opazoval žen sko, ki ji* dobila ročno torbico v dar?
.... ............ - - - . -.....j No j pre i jo l>o z roko p ogla
ku, kjer nosi eamo stare, pono- tlil;, lU s,. prepričala iz čc.-a ji seno obleke in klobuke.	-v 'e, umetnega ali i?ristuega
An| ričani so ~o zelo smejali, j«-	jo odpre. V vsa^i
ko je Roosevelt nedavno te- [ročni 1' rbici je ogle'lalce iri do-tra kot mornar korigira! navi- inarnica. In takrat zgodi ro
gacijsko znanje nekoga bro-dovega poveljnika. Jadral je tik ob obali in Kpremljal ga je rašilec, ki m« je na zadnje siir-naliziral. da je voda prenizka in da mu zato ni- more sle<liti. "Poglejte v vašo morsko ka.r-to," jo Roosevelt odgovoril rušilen.
znal in je velel, da more v plimi pluti brez skrbi. A tudi jadranje ira darifr- ne veseli prov č. Na redkih izletih s •svojo jahto v zadnjem lotu je večino časa posvečal svojim pe-lom, namesto da bi kakor
kaj neverjetnega. Ženska >e namreč m pogleda v ogled i' ce, pač pji odpre denarnic j in jo vso c lipi je, če je morda v nji kak:t n cent.
Molžnosti dosti -tesnejši nogo ribaril in se sončil.
K itajev se ne le po poit: "n značaju, : • č .pa tudi po še^a!: Ta vodovja jo dobro po- naval.il- raZUikujejo od ras
padn jai'ov.
Kitajce naprimor vidi svojo bodočo ženo komaj enkrat ali dvakrat pred poroko. Po poroki se pa le redkokdaj loči od nje.
Zapadnjaki imajo drugačno navado. Pred poroko sta nene-homa skupaj, dočim se po IK»-roki le bolj redko vidita.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI
VABILO na PLESNO ZABAVO
katero priredi
DRUŠTVO STV. 581, SNPJ. V OT. MARYS, PENNA.
v soboto, 26. decembra
V ZNANI GRANGE HALL na NORTH MICHAEL OT. Začetek ob 7.30 zvečer. Najprvo se bodo kazali filmi, katerih je nekaj tudi iz naše domovine, potem pa bo ples, za katerega bo igral JOSIP ROLIH in njegov orkester iz
James City, Pa. VSrrOPJNTNA JE SAMO 25c. Vse rdjake od blizu in daleč nljudno vabi — ODBOR 12—23, 24.
ZA LETO
1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing
Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena $0c
Vsoto lahko pošljete v znamkah po 2 oz. 3 cente, €e prebivate ▼ Združenih državah.
Posebna priloga:
Trije zemljevidi v barvah: EVROPA LETA 1914.; EVROPA PRED SE- I DANJO VOJNO; EVROPA L. 1»M | NAROČITE OA ----$E DANES
('e te prosi revež za dober svet, i n u daj vbogaiime.
('e te prosi vbogaime, mu nikdar ne dajaj dobrih svetov.
Sama sreča, da ima moda za moške drugačno postave kot pa za ženske. Kajti če bi bila moda za oba spola enaka, bi morali moški pozimi slamnike nositi.
Kmalu ko je stopil Muasoii-i*i h krmilu laške državne ladje, je razglasil svetu:
— Italijanov ni mogoče premagati. Nobena sila na svetu jih ne premaga.
Izza tistega časa je minilo že precej let.
Laška armada je vdrfa v grško ozemlje. Ni se ji prav posebno dolbro godilo, in že prve dni je opozarjal svet Mussolini ja : — Zmotil si se! Grki bodo Italijanom kos!
Mussolini, da ne in ne.
Laško-grška vojna bo kma lu stara deset tednov. Reu je, da Italijani niso dospeli v Atene in zavzeli Grčije, toda ^Jus-sofiinijeva ugotovitev še vedno drži in bo držala: — Italijanov ni mogoče premagati.
Grki: so spočetka mislili, da jih bodo, pa so se kmalu prepričali, da jih ni mogoče.
Tako hitro namreč beže, da jih ne morejo niti dohajati, kaj šele premagati.
■HIZL U . .Lwl LUJLSl I

Koledar
"O L £ S NifiDD i" - New Yori
Monday, December 23, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
Junaki nasili^dni
Velika pretikalna plošča z veneti j: ve; tudi novinarji v urami in tabelami stoji pred Madridu in Bareeioni so bili možem, ki upravlja letalo. Vi-j vsi začudeni, ko so opazili, ka-•Hnomer, brzinomer, merilec ko hitro se prebivalstvo nava-
.M KI A KOKEK:
Proti vefern s-o je mati ogrnila rz veliko črno nato da bi, ^akor ji je tudi bilo težko, iz-C»rodila pri sosedovih kos kru-Že nekaj dni ni mogla po-, staviti otrokom na mizo drugega kakor krontpir. Xa današnji večer pa--
Nekoč, davno nekoč, se je na današnji večer rodil Kristus, sin božji, v l^bog. v preprostem hlevou. Na današnji večer . . .
Mati je vzdihnila. Tesneje se je zavila v staro, ž:- oguljeno i lito in se s počaMiim, trudnim korakom napotila v vas. i V kuhinji so ostali sami Miha, Jožek in Marjaniea. Stl>-ni' i so -e k topi en m Štedilniku. V kuhinji jo bil polmrak. Rdeči prameni svetlobe, ki je prihajala skozi razpoke štedilnika, so rW.li na tleh široke po-dolgova-te svetle lis.', ki <so iie-pinMano VTstrepetavale. Otroci so molčali. V kuhinji je bila tišina, ki jo je le tu pa tam prekinil prasket ognja v štedilniku.
"Ti. Miha." se je oglasil G letni Jožek. "kaj prati*. ali bo oče tudi danes streljal?"
"Tepček, >aj pri nas ni vojne," ;e n is no odgovoril komaj tfobro leto starejši Miha.
Zakaj pa je potem moral k vojakom?**
''Samp na vaje je šel in tam streljajo s slepimi patronami."
"Ali te tudi zadenejo?1* je radovedno vprašala jwtlotna Marjaniea.
*'X ! Zato pa jim -pravijo slepe.**
Zakaj pa ie uyima zadnjič rekla, da je *pet vojna in da spet streljajo ljudi?**
MZe ampak to ni pri nas, to j«4 nekje daleč.**
"Ai i boli če koga zadenejo?'* je vprašala Marjaniea. . "Seveda boli!** V kuhinji j< za hip zavladala tišina.
*4Ti, zakaj pa se streljajo?*' je zamišljeno vprašal Jožek. i Miha je trenutek pomMil. "Ne vom," je rekel počasi. "Streljajo ,>e pač.'*
lOtroei so znova umolknili. Na zoni 1 jo se je spustila noč. ^V kuhinji »*e je stemnilo, da niso videli <li*ug drugemu v ob-raae. V vasi je pozvanjalo Avemarijo.
CTožek se je s konici oprl ob kolena in glavo položil v dlani.
preglednosti, merilec za število motorskih obratov in za re-
Božični Večer
Mislil je na vojno, na resnično vojno, ki je nekje dakč. Skuhal .-i je predstaviti kako je v resnični vojni. Popoldan so se s fanti igrali vojake. Imeli so pravo bitko. Snežne kepe so bile krogle. A to vse skupaj ni nič. V resnični vojni imajo puški*, kanone, letala. Zelo lepo mora biti v vojni. Stojiš ob ka-nonu in streljaš, streljaš, sovražnik .-e umika, hitiš za njun čecs hribe in doline, vpiješ liura in streljaš, dokler — —
Nenadoma se je domislil — nekoč bi utegnil iti tudi njegov ata v pravo vojno — tudi njegov ata — lahko bi ga zadela krogla. Nek j* pri *reu ga je zazeblo — in vojna si' mu ni zdela prav nič več lepa stvar. Vojna . . .
fTudi Marjaniea je mislila na očeta. Stisnila je k sebi none. jih objela z obema rokama, naslonila brado na kolena in lazmišljala n i bo tud» njenega očka danes obiskal .ležušček z angelei. Mama ji je pripovedovala. da pride \>ako leto enkrat na zemljo, pogledat. Če >o šo hudobni ljudje na svetu. Angelei ira spremljajo. Eden varuje tudi njo. Kakšen neki j ? Zakaj ga nikoli ne vidi? Včar-ih zvečer zatiska oči in se dela, kakor bi spala. Morda sc» bo nekoč angel, ki sedi oil> njeni postelji, le pozabi' napraviti nevidnega. Pritajila so je, potem pn naglo odpr a oči — toda angel je v- le j uganil njene mili. Nikoli ga ni zagledala. Sveti angel! — bolj se :e stisnila skupaj in zaspala.
iMiha je ležal zleknjen na k lopi kraj peči. Položil <;i je roki ]>od glavo in z napol priprtimi očmi strmfcV v strop, kjer trepetal droben pra-menček svetlolie. Bil je žalosten in .jezen. Prejšnja leta sta vselej z očetom postavila jaslice na mizici v kuhinjskem kotu.
il.etos bi jih napravil sam. Že pred Štirnaj>t»mi dnevi je prinesel iz gozda mah. Posušil se je lepo. ko pa ga je popoldne priii' sel v kuhinjo, so ie mati, ki je pravkar pomivala tla, o-bregnila: "Kaj pa hočeš ^ to nastavo?*' Tako vesel je bil! In z enim samim stavkom mu je mama ubila vse veselje, mu uničila svetlo pričakovanje.
Marjaniea ie nenadoma zajokala:
.)f> je
"Kaj pa se cmeriš?** osorno vprašal Miha.
Mama — lačnaa--"
;Tož.k je na široko odprl oči. Tudi on je bil zadremal. Po-ea-i je vstal in se pritipal do vrat. Narahlo jih je odprl in pogledal ven.
"Strah me je!" je z jokavim glasom izpregovori.la Marjaniea. Miha je vstal, da bi zažgal petrolejko. Jožek je zaprl za sabo vrata. Tz vasi so -e skozi tiflno in sneg veselo bleščale rdeče lučke. Jožek je prisluhnil. da bi zaslišal materine korake. Noč ie bila tiha, ie nekje za vasjo se je oglašal pes
in sneg je še v dno naletaval.!J'
i o?
Jožek se je -tresel in še1
Obisk pri bitoljskih ranjencih
di zračnih napadov. Njegova	. .. . ...
volja do odpora in bojna mk)-!tva-	h,UJ*e P° 'b,I° ^onov
zervo goriva, merilec za kot rala se je kmalu samo dvigni-inr\.>n01''l|a!'(l,,'a,1]e' poleta proti zemlji, toplomer'; la — zračna vojna je tedajltl,jl letalci Pnletel! za zunanjo temporal! uro. meril- zgrešila svoj namen.
Ranjenci so si opomogli od bolečin in strahu in zdaj že vsak ])0 svoje op i-nje doživljaj. Kmeta Mirka Bogdano-viča je zadela eksplozija na ko-lodvoru takoj ob prvem naletu. Takrat soj Zdaj si samo želi. da bi čimjprej prav nad j okreval in >e lahko mil v svojo središče me~ta in vrgli bombe vas SviniiŠč<*. kjer ga čaka pol-
Tvo so 5. novenibra padale bonibe sreili najživahnejšega tržnega dne na Bitoij,, je bilo pri prvem naleta ranjenih pet ljudi. Dva sta pa obležala mrtva.
na najživalinejše ulice. Ob sil-
no opravkov. 17-letni ranjen: c Mihajlo Markovič je bil ranjen v bližini novega bitoljskega
ei za zračno iroi-toto in vlago, 'Mogoče je sicer, da bodo u-'.
brzino vetra in smer, za število spc4u današnjih napadov na !iein tn'skl1 s;' J0 za,'l1l1?
opravljenih kilometrov — vse'London, Berlin in druga angle- ,n	nmjencev, daleko vee-	,
to je razvidno iz kazalcev in ta-ška mesta. ki so neprimerno ni- ^ stt>vil° Pa obležalo mrtvih. Sokolskega d, nia. Mala Ljub,-
bel na pretikalni plošči in vse I lovitejši, drugačni nego v špan- j -Kakor <mo že poročali, se' Z ! •J*' ^ leni to mora nadzirati in obvladati |ski državljanski vojni, toda do-; ranjenci ob skubni negi poru-' ofl) krmilu .vključeni mož.
okoli z daljnogledom. So lov-| "iS Smithom sploh ni mogo->;ka letala, v katerih sta obe ti; re več govoriti, od kar je padla funkciji zdiaiženi v rokah in i bomba v njegovo hišo," veli
glavi enega samega moža. Ve. lika bombna letala imajo še ra-diotelegrafista, miehanika. dru-gega pilota in včasih še dmge pomočnike. Pri izvidnih letalih nadonre-tnje fotograf "bor-
bci-e.liio po<l ris'bo v londonskem humsorističnem listu, a ta ri ba predstavlja moža, ki sto-
Maribora in Adija Ha-an Meli-uiedova. Vendar se tudi njima obrača stanje na bolje. Oskar Milavec je izpovedal, la je le za las ušel smrti. Adija pa je bila pohitela iz hiše takoj po
pa s ponosno dvignjeno glavo i prvem bombardiranju, da po-
nunito dveh govariata.
sosedov, ki se raz-
-"Se
"N<
ne gre se."
DARILNE POSILJATVE
▼ JUGOSLAVIJO in ITALIJO
V LIRAH
54 LIR---$ 2JM>
1M LIK---S 5.—
200 LIK---Hi«
300 UR---$14.—
SM LIK---
ION LIK---$44—
MN UK---
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vslcrf rasam w Evropi ni	* Ju*««Ia»M» to
I talij« nakazali denarja t DOLARJIH; tenvež MM v dinarjih a*. Urah. lato velja tudi sa m drug® er rapake driave.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
tt t POTNllKI O D D B L K K S II 216 West 18th Street. New York
ea " in njegovo strojnieo. , ... rj , . .	naza-j, rp0 ?0 r)K>^e j-j j]^ ^ usfva.
v kuhinjo. /<lai ie na mizi go-' ^ -, . -	, .
: ,	\T , , . .. . ril moderni eas, možic, ki mo-
lela petrolejka. \ kuhinji je j
bilo svetlo, a hladno, ker so1-,', ,	, .
,, ... . ..j.	. .irkalea pustolovcem in sportni-
lKjzaioiij naložiti na ogenj. ,	,, , '
ka, pogum, hladnokrvnost, pn-
sebno-t, tehnično znanje, žila-
.	-i! vost, fizično odpornost: to so
Marjaniea je znova zaiokala. ,	. , ...
,trri	stvari, ki uh jzahtevaio od njih.
•" lak nikar se ne cmeri!" A . 4	, . ,
T v , .	, .A ba» \-y.trainost m oclijornost
•Jozek io zn<^va odšel ven in . i , / i •	n
, .	sta dve lastnosti, ki re ne da-
.\(-kie so se 4. ^ v	..,.
sta toeno omejiti.
Videti .ie bilo že letalce, ki -o se po povratku s svoje naloge zgrudili o<l i-zČrpanosti. Sicer je to prej izjema nearo drugo, vendar je treba podertati, da si laik živčne napetosti večurne-ga, nevarnega boljnega poleta niti predstavljati ne more. I^e-talw .lovec, ki se dvigne, da zavrne sovražni napad in ki pristane pogostoma že pol ure pozneje na svojem letališču, napenja .svoje živce dosti manj nego pilot kakšnega letalskega krdela, k? leti cele ure skozi nočno temo, da doseže svoj cilj, odvrže boir-lbe in se potem vrača skozi ogenj obrambnega topništva ter sovražnih lovcev.
iLovec, ki se dviga za kratke obranimo polete jiroti napada-jočim sovražnim letalom, opravlja to delo lahko mirno vsak idan. n|ožje iz bomflmikov, ki letijo daleč v sovražno ozom9je in to večinoma ponoči, kar zahteva dvakrat večje pazljivosti in živčne napeto-ti, pa se dado za takšna poslanstva uporabiti le poredkoma več nego dvakrat na teden. V nasprotnem primeru pomeni to izčrpavati njih moči. Znano je. da dajejo mnogi letalski poveljniki svojim možem v dnevih počitka vsakovrstnega razvedrila: obiski kinematografov, zabavni večeri, družabne prireditve in glasba jim nudijo to razvedrilo, ker se je izkazalo, da je mogoče na ta način najbolje pomiriti .razdražene živce in vračati ljudem duševno ravnotežje. Pod temi pogoji opravlja vojni pilot svoje nevarno delo lahko leta in leta.
iKako je pa civilnim prebivalstvom in žrtvami zračnih napadov? Nedvomno je, da tiči del učinkovitosti zračnega o-rožja v moralnem efektu, ki ga ima na civilno prebivalstvo v zaledju.
Toda že prve praktične izkušnje zračne vojne iz španske državljanske vojne =o bile pre-
!"Moja žena nocoj noče v zaklonišče. Pozabila je obnoviti
jo imeti vse lastnosti vojaka,j al>onn,f v ji,v,li knjižnici 5n
Ji se, da
prisluhnil v no< zaslišali koraki. "*Mati
"Nihče se ni ogla-i 1, samo pes 7i\ va-jo je znova zalajal. Jož: ka je ob;el strah in vrnil •-e je v kuhinjo. Miha je med tem iprinese! iz drvarnice mah in pastirčke. In Marjaniea, ki -e je preselila na posteljo, ob -t en i, je z zanimanjem sledila <1 In svojih bratcev.
'Medtem je mati delala pri gostilničarju. Z vodjem se je oprijela ponujenega ji dela. Tako bo vsaj nekaj zaslužila in ne bo ji treba prositi. — Zdaj je hitela lomov. Mislila j; na otroke — in spet na pismo, ki ji ga je med potjo izročil pis-mono-a. Rilo je od moža. Samo toliko je utegnila prečitati, da je zdrav in da se na Božič vrne . . .
""Zdaj pa še svečko za hlevček — tole!" j, tiho kiical Jožek.
"Gotovo!" Miha in Jožek >ta obstala pred jaslicami. Bile so preproste, njima pa so se zdele nad vse lepe. Na postelji. je spala Marjaniea.
Pred hišo so se zaslišali koraki.
"Mama!" — Jožek je stekel k vratom, prijel mamo za roko in jo vlekel k jaslicam: "Poglej. ali niso lepe?"
•"Lepe. zelo so le<po" Mama se je smehljala.
"Lačna!" se je nakremžila Marjaniea in se prebudila. Tedaj sta se spomnila tudi Jožek in Miha, da že od poldneva nista jedla. Sedla stta za mizo, mama je odgrnila s košare ruto in jima dala jesti. Potem je spravila otroke v posteljo, sama pa je sedla k mizi in č i tal a moževo pismo. Počasi, besedo za besedo. — Njena glava je bila nizko sklonjena nad mizo, njene ustnice so se smehljale. Tako je -edela nepremično, dokler na vasi niso zapeli božični zvonovi . . .
išče svojega brata. Našla ga je n Mrtvega, padel je takoj pri prvem bomjbordiranju. Ko so i kimaln nato v drugie začele treskati bomjbe. je Obležala še A-
bo tam spodaj dol-i'11-]*' P!0zai,imiv	111a,''Sn
veli neki dmgi ila-^Tr™?'1
j vinu. ki um ponvagali. je »»i
e na kratko, saj je nesreea jn i-šla tako nenadoma, da .so se l judje tega komaj zavedli. — Ko-misija je po novi ocenitvi ugotovila, da znaša gmotna škoda okrog 7 milijonov dinarjev.
gočasila,'" vtip.
To je nekoliko primerov humorja v zvezi z zračnimi napadi. ki je li-t "Punch" v zadnjih tednih z njimi naravnost nabit. I^ondonski li.sti poročajo o zraenih spopadih v slogu re-t porterjev, ki prisostvujejo nogometnim tekmam: "Neodločen bo.uii .položaj do polčasa — polnoči" — tako in podobno se gh>ijo danes naslovi angleških dnevnikov. .
V Berlinu je podobno. Ber-linčan želi svojenuu so-edu zvečer spanje brez sirene, noč brez bomb. zdravo spanje v ki ti. . .
Spanje ima v ljudskih dovti-pih sploh veliko vlogo. Vse dmge škode, ki jih povzročajo letalski napadi, se dado popraviti. ne dado >e pa tako lahko popraviti učinki nc^pečili noči, ko morajo ljudje podnevi ven.lar delati. Nekdo je dejal, da 'lm ti-ti zmagal v tej vojni, ki bo v t okrni za spanje najda-lje vzdržal. Nekaj resnice je v tej besedi.
dr. Mili>ič, kirurg državne bo -nišnice v Bitoljn. Prvi je začel i-kati ranjence in je dajal navodila, kako jih je treba prenesti v bolnišnico. Pri tem jo sani vneto pomagal, zla-ti po drugem bombardiranju. Tako mu je z dvema poniagač: n$t uspelo izvleči nekega ranjenca izpod dveh niTličev. Neki starejši delavec, ki ga j\* ubila bomba, se je zgrudil na svojega tovariša, ki je bil samo ra-n; n. Zraven je bil ubit neki otrok, ki je obležal z glavo naslonjeno na ranjenega delavca. Ko -o letala še brela nad Bi I toljem, r-o ranjenca že jiotegnili izpod oIh'Ii liurličev. Za nosilo so dvema brezposelnima d lav-caimi, ki sta pomagala dr. ^Ti-lišiču. služila vrata zadete hiše.
iKirurgova hladnokrvnost in požrtvovalnost je izpmlbudno vplivala na ostale reševalce. Cim so bili ranjenci prenešeni v bolnišnico, jim je razen dr. Milišiča takoj priskočilo na poni« :č pet z 11 a vn i k<>v.
GALVANIJEVI POTOMCI.
Pr d kakšnimi >to leti. ko je bila Benečija še av»trijska. -e je neki liotomec znamenitega ita ijanskega raziskovalca Oal-vanijr. naselil v vasi Kerčma-nu pri Olonn.ucu. Njegovi po-toiisci >o revni ljudje.
Pre<l dvema letoma je i na med n/inii, Maiija Oalvanijeva. zvedela, da je n/ena -e>trična»v Prostejevn unwla in zapustila hišo, polje ter denar v hranilnih knjižicah. Po oporoki bi pripadalo vse to imetje n ki žei!-ki, pil kateri je sestrična prebila zadnja leta in ki jo ie negovala. Svoje sorodnike je bila oporočniea predrla, flal-vanijeva ie vlrr/i a tožbo, v kateri je zalit vala. naj bi :i }>ri-znali zapuščino. Toda vse tri instance -o t<> zahtevo zavrnile.
ZALOGA TEH KNJIG JE POŠLA
Tem potoni naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig:
Morski volk (spisal London) Poslednji dnevi Pompeja,
(spisal Bnlver)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
NALIVNO PE&O — STAR IZUM.
Nalivu o pero spada med najobičajnejše potrebščine. f*e hoče kdo še posebej poudariti njegove prednosti, spregovori o gosjih peresih "starih, dobrih časov." Toda nalivno pero nikakor ni izdelek modernega časa, kakor bi si kdo zavoljo tega mudil. (V gremo prav daleč nazaj, lahko ugoto-vimo, da so uporabljali že stari Egipčani našim nalivnim pe-rei-om podobno pisalno orodje iz 'bambusovih stebel. V zadnjem četrtletju 18. stoletja se je pojavil potem opis nalivne-
ga peresa iz gosjih peres, ki ga je uporabljal neki profesor Scftrwenker. .
FVaktičen nalivni peresnik je zgradil leta 1787 zdravnik Bulking, star potopis pa poroča o "srebrnem peresu, ki popiše za pol dlani papirja, ne da bi ga bilo treba pomočiti v črnilo." ISmalu so se pojavila takšna peresa iz medi ali rože-vine tudi na trgu, a so bila posebno medena peresa zelo draga. Zanimivo je tudi, da je francoski matematik Blon že 1. 1726 izumil praktičen polnilni; svinčnik.
Poučni spisi
miiian
IBiEBtBCjnftffltMMlljllffiMitt^ffi
,:: MiBBBHFiSiiUiraift:
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. SestarU dr.
F. J. Kern. VezaD'	Cena $2.00
BODOČI DRŽAVLJANI naj amrof- knjižico — "Haw to become m 'Uizeo of (m United States".
V tej knjigi 00 pojasnila In cako-ul ca naseljec	Cena 35c-
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike.
GOVEDOREJA. Spisal R. uegvart. 143 stranL
S aUkan*'
Cena -
KNJIGA O LEPEM VEDENJU.
(Urbani, i Cena
Vez.
,75c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
Cena 50e.
MLEKARSTVO. Splaal Anton Pevc. S slikami 188 stranL
Knjiga sa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.
Cena .5Qc
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 15G strani.
Cena 5Qc
MAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Brofl.
Cena ,25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vet.. Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavniCarstvn t»r iele-soll varstvo.
Cena $1._
ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJAK. Trije
deli: 1U2. 141, IX'l strani. Cena invbko ve> Poljuden ln natančen opis odkrit la novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je nastavljen ik> najbolj^lli virih.
Cena 50c
PRAKTIČNI RAČLNAR. Trda vez. 251 mer...
Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar J« pri nakupu ln prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo prl|K)ročamo vsakomur, ki se hoče seznanili a glavnimi črkami sodobno filozofije.
Cena 50c
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — «25 strani.
Cena $1.25
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer. 163 strani.
Cena $1.—
VELIKI SLOVENSKI SPISO^IK. Sestavil H. PodkraJSek. — 437 strani.
Cena $1—
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela ; punktiranje; zastavice.
Cena $1.—
ZDRAVILNA ŽELI&CA. 82 strani.
Cena
25C
jSlovenifi
216 W. 18th Street
Naročite pri:
Publishing Company
New York, N. Y.
- • ---*r ■ - —--
- ... . .... . . ..;
Kratka Dnevna Zgodba
111 > 1 k <*\ <1, ki .i«* 1 m 1 ifoit'ii! naključju črtala živa. smehlja "111 pripovodn.jp, ksiko je naenkrat začutila bolečino. M!ali Sadit* Arif pa tiho joči. Haz-bolr-lo s«1 m,u je ranj<*no koleno. V.-ak ve opisati svoj doživljaj
tijo v bolnišnici prav zadovoljivo in k-e večini n.iili o)>rača stanje na 'bolje. Dva mod njimi -sta precej hudo poškodovana. To sla Oskal Mihivoc iz
I slej .-e to se 111 pokazalo. Zrae-( j ni napad' so v Angliji in Xem-r-i ji spodbudili ljudski humor j do neslutene niere "111 to <?otovo i ni znak duševne potlačenosti. .
An njim sedi v neke vrste vrtilnem stolpu operater, ki upravlja 0110 ali več strojnic in mora istočasno opazovati vse na
1M	DIN.---$ J.2t
2M	DIN.---$4.09
3M DIN.---$ 5.85
5M	DIN.---$ Ji5 V DINARJIH
1M9	DIN.---$18—
t—	DIN.---$35—
5M0	DIN.---$85.—
Monday, December 23, 1940
VSTANOVL.TEN L.

LABORATORIJ V OGNJENI KOVEM ŽRELU.
POZABLJIV DVOŽENEC.
lKo so jo žena nekoga Adel-Ali je mogoče napovedati de-\ma Zuppirolijo iz Turina javi-lovanje kakšnega ognjenika? la to dni za podporo otrokom,j Znanost so liavi že dolgo .> tem ker je nje mož pri vojakih, so
ROMAN :—: Spisal: FRAN G O VE KAR.
21_
-Ali župnikovo opozoritev na renče, ki so t-e širile po mestu .:t »o dospele že do dekana, ji je ntorai sporočiti ter jo prositi, aaj se odloči za Novaka ali pa — da, ali pa zaprosi sani, naj g-» promote noniudo iia kam drugam, da je ne onečasti s tvoji.n občevanjem. I ^iihal u in ugibal, kako bi >e »<o>tal z Olgo, a nič mu ni prišlo u;i misel. Minevalo je popoldne. Posta-j il je nestrpen; končne >e je preoblekel, si nataknil civilni ovratnik z majhno črno ovratnico, vzel pa ioo v roko in odvsel na izprehod. Na mostu je si očal zdravnika dr. Medena.
**Pozdravljen. Pri Jamnici scan bil. Nezavestno sem jo našel. Po vratu podplutbe in od rt i ne. Vrag vedi, kaj jo biio. Ali jo je k io davii, ali pa se je sama. Men ne odgovori. Strašen zakon! Ali bi šli vi k nji!"
"Ali se zavoda . Nevarnosti za njo ni več?"
" Nobene! K;r pojdite! Medicin ii ni treba — temveč va.-*' vzpodbudne be>ed<> -— Zdravi! — Zakaj vas ni že tako d^lgo nič k "Oniemu volu!"
Zdravnik j«« odbit d, R/žar>c pa se jo naj)otiI k Jamniko-*. im.' N" veži jo mirila etara ženska vekajoča otroka, ki sta klicala mamo. Sic-i ni bilo videti nikogar.
"Kje je gospodarjo vprašal kaplan.
Skomizgnila jo z lanwni. "Kaj vem! Kaikor gad je pihal in odš«>i iltogvekam, I*r«»im, g<!»-podinja ječama v kaniti"
Ko j. v-topil i i ga jo zagledala, je zaječala:
"Zdaj šole prihajate! O, Bog! Zdaj Šolo!"
" Pravkar som šolo zvedel. — Zdravnik nVi jo rekel, naj grem k vam."
•'Ali. kaj! Pričakujem vas že od tistega veiVra doma. A vas ni bilo! Mar nbte vedeli, kako ste mi potrebni? No, re, luHlili sto raj>i z lopo učite jico — jaz pa, o Bog, o Bog!"
"Kakšno nnt-li, kakšna sniiuiičenja!" jo vzkipel kaplan. "Moj pri jat lj snubi go.-]todično Tratarievo. ki sem ji jaz le >vetovn!e<\ tolažnik . . . Mar tudi vi pozabljate, da som jaz duhovnik!*'
4* Meni vse to nič mar! Človek sto, kakor iaz, samo to vin." jo dejala razburjena. "Svoj kiiž no>ite, kakor jaz, le «ia jaz jtod njim omahujem."
■"Vedeli sto. me lahko najdete vsak dan. Temu me n«ste poiskali ? Vaša očitanja odklanjam."
"Ah, ne huduj»e so, no zamorite mi!" je vzkliknila, ga zgrabila za roko in jo po jubljala. "Bolelo me jo; ko som Vius videla, kako >to se peljali z ono učiteljico — srce mi jo otrpnilo — in poten: >e moj mož! Joj meni, zakaj me ni It-ilo konec!"
Vrgla >o jo po strani na blazine in jokala krčevito.
"Pomirite >e! Zatocite so k Bogu, zakaj le pri X j m je pomoč za vas. Mislite na svoja otroka, na žensko ča< t, na ugled hišo in molčit ! Mo'k napram ljudem, a tem zsgovcr-nejše pomenkovanje z Bogom! To vam priporočam. Ros j,o, iamo človek som, a tudi pošten dulhovnik. no pozabite nikoli tega. Zbogom!"
Skoraj tekel jo :z Jaaunikove hiš;\ Smili'a so mai je. o»bu-panka, a hkratu y bil ogorčen. Kakšna bestija je v tej ženski! In naravnost ljubosumja je na Olgo! Tudi do nje so dospele kleveto in potijevahi >i jih jo z lastnim vohunili jem."
Stf-sal je glavo ter kzkušal misliti kaj drugega. "Proč! Proč odtod!" jo zdi u oval in božal iz mesta. Hodii je par ur po če tah in klancih <ror in dol. V mrraku šole so jo viačal. Se trdnejši je iti i n/;<gov sklep- Olga -o mora o«lločiti. ali pa se odloči - an;. Ali bi pisal Olgi in ji vt-e razložil? Morda jo sreča biizu njenega stanovanja; krenil je tja. Moral je tja iu ge same -o ira nosilo v njeno bližino. In ko »se jo ozrl v njor.o okno, jo jo zagledal. Obraza ji ni mogel več razločiti, a vabila ara jo z roko Bianiti -e ni mogel: Brno je »t'pil pod okno in poalravil:
''Dober v čer. Tska a rent vas — nujno moram govoriti z vami. Pridite g »r, prosim!" jo dejala itoltiho.
"Bojim se — ljudje — gospodinja," so jo izgovarjal.
"Nikogar ni doma. Oospodinja z Vidko jo odšla pravkar
in tako kmalu so ur vrneta. — Nihče vas ne n^ore videti. _
Sicer pa, ako h oče t \ pri«lote lahko z zadnje strani. — No, pro-. im. no poniišljajte >e!"
Ozrl -o jo in ker jo bil t.t<r prazen, je umo vstopil pri glavnem vhodu. <*akala ga jo na stopnicah.
"Milan, prijatelj." jo jočala. "Kakšna noč jo minila in kakšen dan! Samo na t^ mislim ii, to kličem* kličem — zdaj pa senf to* prik icala. Saj ne moreš vedeti — saj no moro^ slutiti, kaj .-o godi v moni. — O, Bog mi pomagaj!" Nenadoma ga jo tikala.
Rožancu so jo zdelo, kakor bi čitaia v njegovem srcu; prav isto bi on nji rad rekel. To«la rekel je le: "Otožica!" i a jo poboža i po glavi.
Teda j >e ni mogla vz<lržovati več, glava ji je oinalinila na njegove pr«i, okleni'a so jo z oltema rokama njegovih ran\en cer zaihte'a.
^ Z jezikom, ki ga jo krotil, da se mu ni zapletal, je govoril Rožanec nožno, skoraj šepeta je:
"Olsri. sestra moja. bodi pogumna! Poslušaj me in verjemi: samo tvojo srečo hočem. Odloči se in sporoči Novaku, da soglašaš, dr* mu po-tanoš žena. Ljubi to že. tako dolgo, globoko, vdano, čudovito krasna io njegova zve-toba — dobro se ti bo godilo — lahko mu boš prijazna žena. ' Spoznal ga, da je plemenita iuša in ga morda že kmalu resnično vzljubiš. Križ storiš preko preteklosti, ki ti zbuja bolest, a zaključiš tudi -sedanji položaj, ki je nevzdržljiv. Glej, nit: midva ne smeva več. občevati. ..."
i Začel ji je pripovedovati, kako imi je govoril župnik o čummijah, ki so dospele že do dekanovih ušes in kako je zavrnil klevete e poročilom, da jo snubi Novak.
■"Prav to sta mi pripovedovali v šolski zbornici Magda in Manica!" se je čudila Olga. "Odkod sta zvedeli tot Ali sta v sveži z župnikom? Monda sta pa ti dve raznašali klevete? Mar si ti že govoril o moji poroki?"
vprašanjem, ne da bi našla doslej zadovoljivo metodo. Taks
uvedli običajna poizvedovanja. Žena je imela <lva otroka, nje
ne napovedi ibi bile seveda veli- zakon je bil videti povsem nor koga pomena, ker bi bilo nVo- nralen. Poizvedovanja pa so goče o pravem času ukreniti dognala, da jo bil Adolmo že
vse potrebno na ozemljih, ki jih kakšni ognjeniki ogražajo.
Znani ameriški vulkanolog dr. Thomas Jaggar jo v tem pogledu že pred loti delal poskuse]
prej poročen in da jo i mol v tonu prvem zakonu tri otroke. To jo bi o hudo presenečenje za drugo ženo.
Nemara še bolj presenečene
na I Cava jih. Učenjak je pri so bile oblasti, ki so hotelo treh iabruhih 1230 m visoke j Zuppirolija zgrabiti zavoljo bi-ognjene gore Kilauojo lovil injgamije, ko so je pokazal tudi preiskal uhajajoče pline. Poj obtoženec presenečenega. Ka-njegovih ugotovitvah jo iz ve-j zal je naniroč. da no ve o svoji stave teh plinov mogočo broz(prvi ženi in treh otrocih sploh nadaljnjega določiti čas more-j ničesar. Da je mož imel nekoč bitnega izbruha. Zato je sedaj noz<rodo s težkimi posledicami, havajsko vseučilišče uredilo ob j priznavajo vsi izvedenci, ven-žrelu Ki'auojo pogoltno opazo- dar mu no morejo verjeti, da valnico. ki raziskuje na licu je njegov -pomin pri tej no-mosta sestavine in učinke uha- zgodi tako opešal. Navzlic to-jaiočih plinov. .	nfa ira do-loj še niso cbsodili
Dr .Taggar jo ugotovil, da so- kot krivega, stojo plini, ki uhajajo iz ognjenika, v prvi vil ti iz vodika. Ta |	--—1-
plin .je videti v resnici bistvena j sestavina vsakega vulkanskega' •delovanja. laboratorij ob žrelu je z vseučiliščem v brezžični zvezi. Plin lovijo v posebno zgrajene cevi. To cevi so z zračno črpalko izpraznijo, da jo v njih komaj miliiontinka zračnega pritiska. Cevi so nato no-produšno žanre jo in vržejo v vrelo lavo. Konec cevi se odbije i- prižigom iz daljave, tako «la (more plin vanjo. Tako so plin ulovili in ga lahko v la-boKorijn preiščejo. Na ta način so ugotovili, da jo sestava vulkanskih plinov ob po«xlinih dneh popo'nonna različna. V to odkritje skušajo Sotlaj spraviti neko metodo, ki bi dajala oporo za zaključke, kdaj se bo zgodil kakšen izbruh in kako močan
*Ht.
VABILO NA S1LVESTROVO VESELICO! V TOREK ZVEČER, 31. DECEMBRA
•priredi
SLOVENSKI DOM, Inc. v LITTLE FALLS,
New York
LETNO ^VESELICO
V SVOJI DVORANI NA 36 DANUBE STREET, ' LITTLE FALLS
Prifetek ol» S. url zv«*<Vr ter do 3. uro prihodnjega dne.
ICKALA P.«t HARMONIKA RAZNOVRSTNE KOMADE . . . PIJAČE IN JKIlAf K BO DOVOIjJ NA RAZPOLAGO J^3Vstopnina 2;» eentov za odrasle; otroci prosti.0^^ Vabljeni so vsi prijatelji in znanci, da nas obiščete, naj bo od blizu ali daleč. Za obilno udeležbo se priporoča —	ODBOR
Ijiveev, ima podlasica dosti kavice iz .grobega usnja, zlasti hrane. Prav zaradi ugonablja-jpri vitnih de.ih, da i>i ni^o po-nja teh škodljivcev je koristna škodovali rok. V ostalem so
žival.
NOVI SVET SE STARA.
Ameriške celine daniJane« no imenujemo več tako pogosto, kakor nekoč: Novi svet, lies je, da ise je pošteno postarala.
imeli Grki in Rimljani pri mizi tenke oprstnike, da si pri jedi niso opekli rok, ki so tedaj na-domiestovaie vilice. V 8. in 9. stoletju so uporabljali zlasti napestnice.
Rokavice kraljev in pleme
V O S C I L O !
Tem potom želim vse mojim prijateljem i znancem v Brooklynu i New Yorku prav vesel« božične praznike ter srečno novo leto I 94 1. Anton Dormiš,
parnik "Lovčen".
Vi
30 TISOČ LET STARE RISBE.
Šolarji iso odkrili te dni pri Montignacu sur Vizoro v francoski Dordogni jamo, ki so njene stene skoraj vse pokrite z risbami živali iz kamene dobe. Jamo so (zavoljo njenega skoraj navpičnega vho<la doslej uporabljali kot odlagališče za smeti. Otroci so setrepa odbili nekoliko kamnov z risbami in so jih pokazali učitelju, ki je obvestil arheologe. Jamo jo nato preiskal prof. Abbo Breuil, ki ceni staro-it risih, ki predstavlja jo zla-1 i bivole in severne jelene, na 20,000 do 30,000 let.
OD RUBIKONA DO FARZALA.
Vojna med Italijo in Grčijo nas opominja, da je bilo vprašanje nadvlade vbodnega Sredozemlja ž? v starem veku vzrok velikim spopadom. V njegovih glavnih obrisih ga je načel že boj med starim Jtimom in Orientonr.
<Ko je Cezar prekoračil Rubi-kon in začel svoj pohod proti Rinra, se je njegov protivnik in tekmec Pompej umaknil v Ilirijo, da bi od tam nadaljeval'kakšno pa so si bile privošči-
PODLASICA UNIČILA
PODGANJO DRUŽBO.
Na .samnijočem, posestvu pri Kanani gorici so se jtred zadnjim snegoni, kar naenkrat pojavi'o podgane. Najprej so jih opazili na kozolcu, ko ^o pospravljali -t rnišnico, nato i=o se pojavile jx>digane v hlevu in na skednju. Ker prod tem ni bilo pri hiši nobene podgane, jih je celo domača mačka gledala začudeno in jih tudi ni posebno preganjala. Le to jo bilo ]x>-vod, da <-o podgane postale zelo drzno. Po dvoriščni so so iz-orehajale kar pri belem dnevu. V kleti so močno obgrizle poljske pridelke, najbolj jim je teknilo korenje. V sobah so ia<z-jedli oelo nekaj posteljnino.
»Gospodar in gospo-dinja sta obupavala nad nesnažno zalogo posebno Še, ker ji ni bilo mo-sroče priti do živega. Gospodar je nastavljal pasti, gospodinja je natrosila strupa, hlapec pa jo po nasvetu sosedov veliki podgani, ki so jo bila ujela v mišnieo, privezal z žico za vrat droben kraguljček. Med našim ljudstvom obstoja namreč prepričanje, da prod podgano s kraguljčkom zbeže dni-«re podigane. Ko jo je bil hlapec izpustil, je podgana vsa preplašena begala po skednju, naipci-lod pa izginila v senu. Toda želja hlapca se žal, ni izpolnila. Ono podgano s kraguljčkom ni več videl, pač pa mnogo drugih podgan.
Ko je zaskrbljeni gospodar razmišljal, kako bi so le mogel rešiti šibe božje v obliki podganje nadleare, pa je prišel k hiši rešitelj kar sam.
'Že po kosilu jo poznala v bližini kozolca nova sled podlasice. Držala je k strugi. V sneigu so je poznalo, da je podlasica počivala s plenom. Manjkala je spet ena mrtva podgana. Prihodnje jutro je bilo v bi rži ni kozolca več podlasičjih in nekaj mačjih sledi. Podgan pa ni bilo več. Bržčas jih je £e Tvekaj odnesla podlasica,
Že nekoliko let sem so de- nitašev bo bile bogato okrašene inokratski politiki Združenih z vezenjem) in vložki. Rokavi-
držav izrekali svojo rosno i-krb, ki jo jo ljudsko Štetje 1. aprila 11*40 upravičila. Med tem ko je prinustek prebivalstva še v
cetso bilo za viteze znak podelitve fevda, pri škofih pa neobhodno potreben sestavni tlel ornata pri umestitvi
desetletju 1910—20 znašal 14.9 ce iz purpnrne svile, obloženo z odst. in v deseti t ju 192«)—30jz'atom in biseri so spadale h celo lft.l o<l t., je v zadnjem de- kronanskemit ornatu kraljev in setletju nazadoval na 7 o<lst. cesarjev. S podelitvijo roka-Po-sebno nevarne pa so spre- vice so vladarji podeljevali m;ombe v ustroju prebivalstva, pravico za ustanovitev novega
Po so bo -s: dan ji razvoj nadaljeval, 'bodo mladi ljudje pod 20. letom 1. 19S50 šteli komaj še 20 do 25 o<lst. v celotnem prebivalstvu, (ločini je mladina pod 20. letom ob prelomu stoletja znašala še 44 od»-t. Nasprotno pa so bo povečalo število starcev na štirikratni iz-ncs. tako da bo vsak G. ali 7. prebivalec Združenih držav štel nad (Jo let. Ob začetku tega stoletja jo bil takšen starec eanuo vsak 2<t. prebivalec.
Življenjska moč ameriškega prebivalstva s tem. nazaduje. O tarelost se čedalje bolj širi. To, da prihaja v države dosti manj priseljencev nego prej, jo tudi škodljivo, ker i=o kazali priseljenci poirostoma večjo veselje do otrok nogo domačini. Glavni vzrok, da se prebivalstvo Združenih držav stara, joj 7>o nmeniu strokovnjakov tem, da i-o sistem enega dv
ki jo bila doslej vetra življenja, a je to zavoljo! (Gospa Nungeissorjeva je bila
rika sta zasledovali z velikani sko nap* tostjo ta jtoskui«. '/\ velikanskim navdušenjem jot Pariz sprejel v(\<t o toni, da jej polet uspel — toda nekoliko ur pozneje se je izkazalo, da je bi-l la vest napačna. Sledili sol dnevi, ko jo bilo zaanan vsakoj jtričakovanje, da bodo kaj zve-doli o usodi obeh letalcev, ki < e nista niko i več pojavila med ljudmi. Sole 4l<><li ]toznoje s<>; našli kot edino pričo katastrofe odlomijt no krilo njunega letala, in sicer v neki samotni poJ krajii v Kanadi, iz česar bi hi loj sklepati, da sta letalca vendar le priletela čez ocean. . Samo gospa N linger orjevih. Rokavi- ni nikoli izgubila iif»an.i;i, daj l>o svojega sina še vide'a. l'i-1 la je prepričana, da so bo njonof upanje izpolni o. N"koč je Kilo videti, da je to upanje upra-| vičono, kajti pri Novi Fundlan-| diji so ujeli stekloničjo pošto s' sporočilom obeli letalcev, a da-| nnŠnja domneva jo, da je bila to potvorba. Do svoje tragično sml ti ]>a se mati v svojem upa-Uiju ni dala prevariti. V -svo-
mesta, dalje pravico za kovanje denarja in tržne pravice.
Zeis-ke so si rokavice pozneje omislile nego moški. Solo Oil 13. stoletja dalje so nosile platnene rokavice, ki so segale M™" skromH< m stanovan ju j« <lo komolca, kot okras. V 1(5. (obiskovalcem rada pripovedo-in 17. stoletju so nosili ljudje j vala o prvem odlikovanju, ki zelo razkošne rokavice. Ko je j si ga jo pridobil njo sin kot. leta 1G15 Rubens napravil po- ■konjeniški lovec. Bilo je na gr dbo za svoje "Snemanje k j predvečer bitko ob Marni. S križa", si je za ženo izgovoril t rami drugimi p-e.-tnvo jei j<
])ar rokavic v vrednosti nad 8 goldinarjev. Lota 1029 je kardinal Richelieu daroval kraljici Moriji MiOdioejski pol tucata rokavic, da bi jo pridobil za neki svoj načrt.
MATI IZGINOLEGA LETALCA.
V Nogentu sur Maine na v j Francoskem je mil a d kolesar
a]j j povozil 71 letno ga-po Marijo 1 voh otrok širi tudi na deželo,|T^izo Nungeserjevo. Umrla jo ci io bila doslei rezervoar no-! zavoljo poškodb na lobanii.
bodo podeželskfiga ljudstva že davno prenehala biti.
OD KDAJ POZNAMO ROKAVICE.
. r

{Nadaljevanje prihodjijifi.1
borbo proti Cezarju in Rimu. Cezar mu je sledil, a ga je Pomi-pej pri Dirakiji, današnjem Draču, odbil. Nato je Cezar korakal proti Tesaliji, da hi odrezal nasprotniku zvezo z vhodom, na katero se je ta opiral. Pontpej mu je isledil, toda pri Farzalu je doživel uničujoč poraz. Na njegovem begu so pa pred Aleksandri jo umorili.
/Sedommajst let pozneje je Mark Antonij iz Aleksandrije nfcmerjal svojo politiko proti Rimu, v katerem je med tem zavladal Oktavian Avgust. Z vojsko in -brodovjem. je pohitel proti Grčiji, kjer se je srečal z Oktavianom, V pomorski bitki pri Akciju £e je tedaj dokončno odločila premoč Rima nad Aleksandri jo in nad Vzhodom.
le tudi maoke.
Kl ju<b temu, da je podlasica vršila krvnikovo delo z izredno naglico, bi bile podgane, vsaj fiste, ki so bile od podlasice najbolj oddaljeno in so prišle zadnje na vrsto, utegnile zateči se v kakšno varno skrivališče.
(Kakor pripovedujejo, je bila na delu-velika podlasica, ki je pozimi bela z izjemo črne konice na repu. To pot pa je bila kljub temu^ da je ležal že sneg, še v pravi rjavi poletni obleki. Belo je bilo le grlo, ki ostane neizpremenjeno skozi vse leto.
(Iz tega priirtera je kaj dobro razvidno, kako zelo koristna je podlasica in kakšno krivico ji delajo tisti, ki jo preganjajo. Ljudem pa s tem povzročajo tudi veliko škodo. Pri nas, kjer imamo toliko poljskih škod-
'Rokavice so ljudje uporabljali že v davnem starem veku. Stari Perzijci so si s kožuhovi-
nastimi rokavicami varovali zati starega in novega roke mraza. Grki so imeli ro-[skozi ozračje. Evropa in Ame
mati tistega letalca, ki jo izginil pri prvem poskusu, da bi preletel Atlantski ocean od "Ehoda proti zapadli. Naši či-tatolji -e gotovo še spominjajo tistih tragičnih dogodkov. Dne 27. maja 1927 sta >o Nnniresser in Coli dvi.irnila, a nista doseg'a cilja, nista n togi a kot prva zve-
vota
sprejel nevarno misijo, da po-1 ne-o poveljujočemu generalu važne li' tine in karte. Svojo nalotro so mogli izvesti le tako, da -o nom-kim časnikom na os"? i trt i ce^ti odvzeli avtomobil. Nekoliko mesecev pctzn -i ie je Xumre-ser stopil v letalski zbor in je postal zmagovalec v 4.~t zračnih bitkah.
RIBOLOV — V POSTELJI.
JužnočeŠko most ce 1'isek jo pravi raj za ribiče. Reka Ota-va. ki teče >kozi mesto, ima iz-redno nmogo rib, razen teira pa jo lov nanje n-id vso udoben. X Ribarski ulici stoje hiše V* primer neposredno ob vo«li. ribičem ni treba drugeera, nego da sedejo prod svojo hišo in vržejo trnek. Višek v e udobni-sti pa je dosegel neki meščan, ki pomoli svoio vrvico enostavno -kozi okno in čaka potem na TMvtelji s knjigo v rr»ki. da kakšna riba zagrabi. .
Darilo za PRAZNIKE
RAZVESELITE VAŠEGA PRIJATELJA (ICO) ZA BOZlC Z DVOMESEČNO NAROČNINO NA "GLAS NARODA". STANE SAMO $1.
List skušamo napraviti splošno zanimiv za vse čitatelje. Vemo, da Vaš prijatelj oz. prijateljica, ki še ni naroče(a) na Glas Naroda, bo vesel (a), da ste se spomnili za praznike. Ta ponudba je dana, da se vaš prijatelj oz. prijatelji ca seznani s tem slovenskim listom, in bo s časom redno naročen (a).
IZPOLNITE SPODNJI NAROČILNI LISTEK
Storite to še danes, da bo pravočasno za praznike.
Mi bomo obvestili Vašega prijatelja s primerno božično dopisnico o vašem darilu.
I
UPRAVNIŠTVO "GLASA NARODA" 21 (i West 18th Street, New York
Tukaj Vam pošljem $1.—, za dvameseono naročnino za:
I m e..................................
Naslov...............
I
List naj pošiljamo pričenši z dnem Moje ime in naslov je: ............