St. 78 38-55 za naročnino, za oglase n M» . V > Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Uprava: Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček, račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objaVah popust NARODA Današnja številka vsebuje: »Jutro« zopet za stara gesla f Dr. Dragotin Treo Kmetijstvo — temelj države O predstavništvu banovinske samouprave Regulacija Emonske ceste Izhaja vsak dan V Ljubljani v četrtek, dne 18. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I zopet — za stara gesla Zanimiv in poučen je veerajšfiji uvodnik »Jutra«. Zanimiv, ker kaže vso silno zadrego, v katero so zabredli njegovi generali, in poučen, ker odkriva način, ' kako se mislijo ti gospodje rešiti iz zadrege. Že površna analiza politične situacije je namreč morala razkriti »Ju-trovi gospodi, da so zašli v to zagato: Priključek na vlado je nemogoč, ker je v vladi g. dr. Korošec, ki prav nič ne boleha za pozabljivostjo. Priključek k dr. Mačku pa tudi ni mogoč zaradi veta onih samostojnih demokratov, ki niso pozabili, kako so se slovenski samostojni demokrati na prvi žvižg vlade izneverili svojemu voditelju Svetozarju Pri-bičeviču in vsem idealom kmetsko-demokratske koalicije. Ni torej nobene možnosti za priključek k situaciji, ki se ustvarja v Zagrebu in v Beogradu, in tako je zaenkrat čisto nemogoče pristaviti svoj piskrček k ognju vladne politike. Priključka ni, zalo preostaja le še Slovenija in zato treba pričeti zopet s priprosto domačo politiko, kakor smo jo poznali v blaženih časih pred vojno. In plod tega neveselega spoznanja je bil včerajšnji »Jutrov« uvodnik. Seveda pa ni mogoče vsega tega odkrito povedati, ker bi pač tako grobo povedana resnica preplašila ljudi tako zelo, da bi šla slava »lutrovib« generalov in njih politike prav hitro rakom žvižgat. Zato treba to spoznanje lepo garnirati z napadi na tiste, ki so prvič iztrgali tem generalom politično moč iz roke. Treba se delati, kakor da je sedaj za »Jutrove« generale vendarle nastala neka nova situacija in da bodo kmalu zopet priplavali na vrb. To pa je zadnji vzrok omake, ki jo je »Jutro« razlilo čez svoj včerajšnji uvodnik. V .napadih na one ljudi, ki so pod bivšim režimom iztrgali gospodi okoli »Jutra« oblast iz roke, v tej omaki naj se skrije resnica, da ne bi njena pregroba vsebina preplašila ljudi. Nas pa seveda ta prazna omaka ne zanima, nas zanima le resnica, ki se skriva pod to omako in ki se glasi nekako takole: Pa poizkusimo zopet s starimi gesli, če je vse drugo nemogoče. Če smo imeli s starimi gesli uspeli leta ih leta, ni vraga,' da ga ne.bi imeli tudi sedaj. Naj se drugi love za modernimi političnimi 'programi, nas se to ne tiče. ker mi ostanemo to, kar smo vedno bili: stari kranjski liberalci. Smo in ostanemo oni liberalci. ki niso nič pozabili in ki se niso nič naučili. Nazaj zato iz ropotarnice našo ljubo »naprednost«, ki je prestala že toliko bojev, nazaj zopet vso staro šaro iz lepih nekdanjih časov, ko so narodni prvaki v boju.med »klerikalci« in »liberalci« tako lepo živeli. Kakor nekdaj, tako mora zopet postati višek politične modrosti v tem, da se Slovenija vedno in povsod deli na »liberalce« in »»klerikalce«. Najbolj zaveden volilec pa bo zopet tisti, ki svoje politično prepričanje kar podeduje, ki voli tako, kakor Je volil že njegov oče in stari oče. In tako je bilo sklenjeno, »Jutrov« Uvodničar pa je napisal te globoko-llmne besede: »Pokazalo se je, da ne ^re lahkomiselno zavreči vsega onega, .i,f' je bilo od nekdaj gibalo vseh naših oniačili sporov in bojev! Sveto vno-ioč°rna ,'az^*tn 'n 'z nje nujno izhaja-no*^ razI*ka v pogledu na občno držav-In i'11 narodno politiko tedaj le ni taka mn °Vrec^na himera, da bi bila zrela sa-. j Za ropotarnico.« ... »Vse to ni le se lvref»stanek preteklih časov in danes točk0*"' !,videva, da sta dve osnovni nac*°nalne fronte naprednost in po°f !10 ef,i"stv° ■ • em velikem poklonu pred »napred- Sela finančnega odbora »Narodno in državno edinstvo je zajamčeno v vladni deklaraciji«, pravi minister ing. Bobič — Rezultat glasovanja: 17 za, 10 proti. — S 1. januarjem 1936 bo znižana zemljarina za 33-5 % — Sprejeti so bili samo amandmani, ki jih je usvojila vlada BEOGRAD, 17. julija, b. Sinoči ob 19. se je nadaljevala seja finančnega odbora. Trajala je z malimi odmori do pol 5. zjutraj. Na dnevnem redu so bila vprašanja' pooblastil kraljevski vladi, da more v soglasju s posebnim odborom v narodnem predstavništvu izpremeniti zakon o shodih in dogovorili ter zakon o volitvi narodnili poslancev. K tej točki so se prijavili vsi govorniki opozicije. Poslanec Miloš Raso-vič je naglasil, da se s temi pooblastili narodni poslanci odrekajo najsvetejših pravic, ki jih imajo. Voja Djordjevič je na-glašal, da so dobri zakoni samo oni, ki se sprejmejo v rednih sejah v parlamentu. Govoril je več ko eno uro. Poslanec Ivan Banič je govoril o Mačkovi destruktivni politiki. Drugi so naglašali popustljivost vlade nasproti opoziciji. Dalje je govoril minister inž. Bobič, ki ga je poslal v vlado radikalni odbor kot svojega zastopnika. Povdarjal je, da ne more opozicija izvajati svojevoljnih zaključkov'o političnih namerah kraljevske vlade z ozirom na to, ker je vendar tukaj vladna deklaracija, v kateri je na nedvoumen način izraženo edinstvo narodno in državno. Posebno člani kraljevske vlade morejo voditi samo ono politiko, ki je izražena v vladni deklaraciji- Ob pol 5. zjutraj je bilo glasovanje v finančnem odboru, katerega rezultat je bil 17 glasov ža in 10 glasov-proti. Važen sklep o znižanju zemljarine BEOGRAD, 17. julija, b. Danes od 11. do 13. ure je bila v predsedstvu ministr- skega sveta seja članov vlade in članov večine finančnega odbora. Na tej konferenci so razpravljali o posameznih poslanskih amandmanih, ki so bili predloženi finančnemu odboru v velikem številu. Vseh skupaj je bilo okrog 200. Najprej so govorili o principu, po katerem naj bi se usvojili ali pa odklonili ti amandmani. V tem smislu je tudi prišlo do sklepa. Od-rejen je bil poseben odbor, v katerega so prišli finančni minister Dušan Letica, predsednik finančnega odbora Marko Kožuh podpredsednik finančnega odbora Dragiša Cvetkovič in sekretar Nikola So-kolovič. Po vsestranski razpravi o tem vprašanju je bil iznesen sklep, da se amandman, ki je bil predložen v Narodni skupščini glede znižanja zemljarine, sprejme z nekaterimi spremembami, tako da bo od 1. januarja 1936 zemljarina zmanjšana za 33-5°/o. V zvezi s tem se bo izvedla tudi revizija čistega katastrskega donosa. Tej konferenci je prisostvoval tudi predsednik vlade g. Stojadinovič. Popoldne je finančni odbor nadaljeval konferenco. Seja se je pričela ob pol 18. Pr easedoval ji je dr. Marko Kožni. Na'seji so se obravnavali najprej amandmani, ki jih je predložil finančni minister. Ti vladni amandmani so bili okrog 18. ure sprejeti z večino glasov. Določeno je bilo, da bo glavni govornik večine v plenumu Narodne skupščine poslanec dr. Mirko Kostie, poročevalca večine finančnega odbora pa bosta poslanca dr. Nikola Sokolovič in dr. Miškulin. Po odobrenju amandmanov, Vreme v naši državi dne 17.7.1935. Kraj. Baro- meter Temperatura Pada-vine v m; m najnižja naj višja Ljubljana . 764.5 16 32 - Maribor . . 763.6 16 26 — Zagreb . . 763.8 17 32 — Beograd . . 762.8 18 32 — Sarajevo . 766.7 9 — — Skoplje . . 763.3 10 30 — Split . . . 763.2 22 29 — Kotor . . . 762.3 21 29 Rab .... 763.8 20 28 — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Novi Sad: Jasno vreme, povečanje oblačnosti na severni polovici države, kjer bodo mestoma nevihte in nalivi. Temperatura bo nekoliko padla v severnih krajih države. Sonce vzide ob 4, uri 7 min., zaide ob 19.20. Dunaj. Najprej nagnjenje k nevihtam in soparno, nato čez dan ali dva nekoliko hladneje in spremenljivo oblačno, v severnih Alpah mogoče deževno, v južnih Alpah pa bo verjetno brez dežja. ki jih je predložil finančni minister, je sekretar finančnega odbora Sokolovič sporočil, da niso bili sprejeti amandmani, ki so jih predložili narodni poslanci, razen tistih, ki jih je usvojila vlada. Vladini amandmani BEOGRAD, 17. julija, b. Na današnji seji finančnega odbora so bili sprejeti naslednji vladni amandmani: 1. K § 446 olajšanje zemljarine po uredbi od 2. februarja 1935. leta, odobreno s finančnim zakonom v § 76 točka 3, se podaljšajo olajšave tudi za davčno leto 1936. s tem, da se katastrski donos zmanjša za eno tretjino. § 448 ugodnosti obročnih odplačil davčnih dolgov do kraja leta 1932. odobrena v § 28. zakona o izp reinem bab in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih 18. februarja 1934 se podaljša, kakor tudi oni malim obrtnikom, ki stanujejo v krajih, za katere velja odredba točke 3. čl. 37 zakona o neposrednih davkih še za nadaljna štiri leta, tako da se isti dolgovi morajo plačati v roku 15 let počenši od leta 1934. dalje. Minister za javna dela se pooblašča, da v sporazumu z ministrom financ zaključi pri Drž. Hipotekarni banki posojilo do zneska 50 milijonov dinarjev za zgraditev objektov v svrho preskrbe vode v krajih, ki vode nimajo. Sprejet je bii tudi amandman, s katerim se pooblašča minister za promet, da najame posojilo v znesku 85 milijonov dinarjev za zgradbo in ureditev beograjskega savskega pristanišča in za zgradbo brodarske delavnice 20 milijonov dinarjev. Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da v soglasju z ministrskim svetom in finančnim odborom narodnega predstavništva donese uredbo z zakonsko močjo o izpremembah in dopolnitvah invalidnega zakona z dne 4. julija 1929. leta z novimi izpremembami in dopolnitvami 4. dec. 1929 in 13. sept. 1930. leta.________________________ Prijatelji in somišljeniki! Sklicujte se pri svojih nabav-kah na oglase v našem listu! nostjo pa začne »Jutro« udrihati po onih naprednjakih, ki ne trobijo v njegov rog, temveč ki si upajo imeti tudi svoje mnenje. Svoj obračun s temi naprednjaki zaključuje »Jutro« takole: »Naprednih vrst na Slovenskem nikoli niso mogli razbiti nasprotniki s svojo številčno premočjo. Določena je bila ta vloga ljudem iz lastnih vrst, katerim moramo priznati, da so se zanjo potrudili iz vseli svojih sil...« To konjsko kopito uvodnika naj pobije na tla vse nasprotnike »Jutrove« politike. Toda ta udarec s kopitom je bil mnogo preslab. da bi dosegel svoj namen, ker je mnogo preveč v nasprotju z resnico, ki je vsa drugačna, kakor pa jo slika »Jutro«. Kajti resnica je, da so slogo v naprednih vrstah zaceli rušiti oni, ki so vladali v JDS in ki so s svojimi metodami in s svojimi katastrofalnimi gospodarskimi polomi kompromitirali napredno misel v tej meri, da so začeli poštenjaki trumoma zapuščati njih vrste. Ko pa se je izkazala še vsa programatična šibkost JDS in pozneje SDS, ki ni znala zadovoljiti niti kmetskega niti delavskega ljudstva, so nastale nove politične tvorbe, ki so bile sicer tudi napredne,, toda r najostrejšem boju z »Jutrom«, ker niso imele za »naprednost« »Jutra« in njegove gospode prav nobenega smisla. Tej naprednosti so te skupine napovedale najostrejši boj ter s tem rešile napredno misel pred popolnim kompromitiranjem. Te skupine pa so zato tudi danes edino sposobne, ustvariti novo napredno fronto, če bi ta postala potrebna, nikdar pa ne miniaturna kopija naslednikov JDS, SDS in JNS, ki je dosedaj s svojim delom samo škodovala napredni misli med Slovenci. Takšna je resnica! 18. VII. 1935. ------>----- . M?j$sofif!i#evlJvi poletom ir Afriko Puce bo dal sait» znafe SHS Generaf de Vaiš® ho ifšse&ovajn za vrhovnega poveljnika italijanske vojske v Mzhodni Afriki — Dve eskadrilji napadalnih letal na potu Polšjimi utrinki Vse, kar je prav Pariz, 17. julija, r. Današnji »Jour« priobčuje poročilo svojega rimskega dopisnika, ki potrjuje včerajšnje poročilo londonskih listov o teni, da namerava Mussolini odpotovati z letalom v Vzhodno Afriko. Dopisnik pristavlja, da bo po splošnem prepričanju odhod predsednika italijanske vlade v Vzhodno Afriko znak za sovražnosti proti Abesiniji. Dve eskadrilji napadalnih letal v Vzhodno Afriko Rim, 17. julija. A A. Včeraj sta bili odposlani dve eskadrilji italijanskih vojnih letal v Vzhodno Afriko. Že pred dnevi se je odpravilo v obe italijanski koloniji več letal z mirenskega letališča v Gorici. Kakor pa kaže, običajna vojaška letala zlahka ne preletijo nekaj tisoč kilometrov dolgo progo, ker so sedaj obe eskadrilji poslali z matično ladjo za letala »Miraglio«. Preden je ladja odplula, so se vršile velike manifestacije, pri katerih je sodeloval tudi državni podtajnik general de Valle. Novinarjem je izjavil, da bo sam v kratkem prevzel vodstvo transporta tristo nadaljnih italijanskih vojnih letal, ki bodo poslana v Vzhodno Afriko. Večina med njimi bo napadalnih letal. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo general de Valie imenovan za vrhovnega poveljnika italijanf-ke vojske v Vzhodni Afriki. Italijanski vojaki umirajo London, 17. julija. Reuter poroča iz Ade-na o veliki vročini v Eritreji. Dnevno umre zaradi vročine 10 do 12 italijanskih vojakov. Mnoge bolnike so morali prepeljati v {talijo. Po poročilih iz pristanišč Rdečega mor-jza italijanske čete v Eritreji strašno trpe od velike vročine, ki zdaj pritiska v tej koloniji. Večja ladja z obolelimi vojaki je že odplula v Italijo. Zanimive Mussolinije izjave o abesinski aferi NEW YORK, 17. julija. AA. Več današnjih newyorških listov je objavilo intervju, ki ga je dovolil Mussolini ameriškemu novinarju Kal-tenbornu, ki je po rodu Nemec. Del intervjuja se glasi: Ali je mogoče reči, «la niste pred javnostjo dovolj «temeljili svojega stališča v Vrhodni Afriki? Mussolini: Priznavam, da svetovna javnost ni v zadostni meri razumela problema. Ali pa je vendarle še mogoče ustvariti nekak skupni italijansko-francoski-britanski protektorat nad Abesinijo. — Tak večkratni protektorat bi bil bre* vsakega stvarnega pomena. Ali namerava Italija rares izstopiti iz Društva narodov? — Italija tega ne želi. Ljubljana, 17. julija. Danes pa je policija aretirala 25 letnega Karla Znpaneka iz Šmartnega, delavca brez stalnega bivališča, ker je o veliki noči okradel posestnika Antona Valentinčiča v Stepanji vasi. Pri njem je namreč nekaj čas služil za parnika pa si je od njega sposodil obleko in perilo, nato pa je z vsem skupaj izginil neznano-kam. Od lega dne ga je policija stalno zasledovala. Med tem časom pa je Zupanek prišel v Gorjuše pri Domžalah ter dobil tam službo za hlapca pri posetniku Marinšku. V nedeljo 7. julija so Marinškovi odšli k maši, Zupanek je ostal sam doma in stražil hišo. Stražil je pa tako, da je napravil hišno preiskavo in prebrskal vso hišo. Posrečilo se mu je najti v neki sobici 22 stotakov, s katerimi je nato odšel v* gostilno. Tu je dajal ljudem za pijačo, kolikor je kdo bolel in se postavljal z denarjem tako na debelo, da je v družbi celo raztrgal na drobne kosce stotak. Zdaj so ga končno prijeli in bo v sodnih zaporih delal pokoro. Ugodnosti ob jadranski razstavi Beograd, 17. julija. AA. Ministrski svet je odobril tarifne ugodnosti za prevoz razstavnih predmetov v svrbo jadranske razstave, ki se bo priredila v Ljubl jani v času od 5. do 16. septembra ob priliki kongresa Jadranske straže. Ugodnosti obstojijo v tem, da se bo za pošiljatev teh predmetov plačala cela vozarina, ob povratku pa se bo vršil prevoz brezplačno. Mussolini je po zatrjevanju omenjenega novinarja nadalje izjavil, da je neposredni sporazum med Italijo in Abesinijo vsekakor mogoč?. Neke evropske sile pa italijanskih zahtev oči-vidno niso pravilno razumele. Vsekakor se je situacija popravila, kar je treba pripisati Iran-eosko-italijanskemu prijateljstvu. Mussolini je tudi povdaril, da po njegovem mnenju prihodnja leta v Evropi ne bo vojne. Japonska in Abesinija RIM, 17. julija. AA. Ministrski predsednik Mussolini je imel včeraj daljši razgovor z ja-j »onskim poslanikom, ki ga je službeno obvestil, da se japonska vlada ne namerava vmešavati v italijansko-abesinski spor, ker nima nikakih političnih interesov v Abesiniji. PARIZ, 17. julija. Havas poroča »z Rima: Mussolinijeve razgovore z japonskim poslanikom Sugimuro in francoskim poslanikom de Chambrunom smatrajo za etapo italijanskega prizadevanja, ki naj Italiji zagotovi prosto p<»-Ije v Abesiniji. Japonski poslanik Sngimara je izjavil uradno, da Japonska ne bo posegla v italijansko-abesinski spor in da sploh nima političnih interesov v Abesiniji. »Abesinska večerja« v angleški spodnji zbornici LONDON, 17. julija. W. V spodnji zbornici priredijo 22. t. m. večerjo, ki se je bo poleg drugih povabljencev udeležilo tudi 48 narodnih poslancev. Ob tej priliki se bodo razgovarjali o italijansko-abesinskem sporu. Govorili bodo med drugimi tudi novi abesinski poslanik v Londonu dr. Martin, bivši egiptski gradbeni minister Osman Mnbaren-paša in beduinski plemenski poglavar Hamid el Bazil paša. Pred govorom abesinskega cesarja BERLIN, 17. julija. DNB 'poroča i* Addis-Abcbe: Splošno pričakovani govor abesinskega cesarja v skupščini je odložen po vsej priliki do ponedeljka. Tu gledajo zdaj na položaj mnogo bolj hladnokrvno. Smatrajo, da bo abesinski cesar najprvo počakal na izid francosko-angleškib razgovorov in da se bo šele nato dokončno odločil. Avenolovi razgovori v Parizu Pariz, 17. julija, r. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je včeraj pričel svoje razgovore z zastopniki francoskega zunanjega ministrstva in z abesinskim poslanikom v Parizu. Danes se bržkone sestane z ministrskim predsednikom Lavalom, če ta ne bo zadržan na zasedanju ministrskega sveta, ki, kakor znano, ima posvetovanja o novih finančnih zakonih, na podlagi pooblastil, ki jih je dobil v parlamentu. Tukajšnji politični krogi sodijo, da se bo svet Društva narodov sestal prvi teden meseca avgusta, če zares še ta mesec nc bo mogoče doseči sporazuma v italijanko-abesinski arbitražni komisiji, ki bi morala izvoliti petega člana kot svojega predsednika. Dotlej bodo vsekakor vse posredno ali neposredno prizadete države skušale kakorkoli doseči Enostranski zaključki opozicije Beograd, 17. julija. AA. Na ponočni seji finančnega odbora narodne skupščine je ob zaključku razprave v imenu vlade govoril Miloš Bobič, ki je obžaloval, da so posamezni opozicijski govorniki rabili v svojih govorih nedopustne fraze proti vladi. Opozicija nima pravice izvajati enostranske in neutemeljene zaključke glede politike in namer kraljevske vlade, ko se ta vendar opira na svojo deklaracijo, v kateri je izrazila, da bo ostala zvesta državnemu in narodnemu edinstvu. Posamezni člani vlade smejo in bodo vodili samo ono politiko, ki je izražena v vladni deklaraciji. šahovski turnir BEOGRAD, 17. julija, b. Danes dopoldne se je nadaljevalo 10. kolo šahovskega turnirja. Tot je premagal Vukoviča, König Petroviča, največja senzacija 10. kola je bila brezdvomno krasna zmaga talentiranega Sehreiberja nad internacionalnim mojstrom Kostičem. To je prvi poraz, ki ga je slednji doživel, kar mu je omajalo perspektive za prvo mesto na tem turnirju. Pirc je igral s Tomovičem. Igra pa ni končana. Pirc je na dobičku za celo trdnjavo in tako močan, da mu je zmaga zagotovljena. Tudi ostale partije 10. kola še niso končane. Trenutno vodi König in Kostič, vsak s 7 in pol točkami. Za njima sledi Schreiber s 7, za njim pa dr. Trifunovič in .Vasja Pirc vsak s 6 in pol točkami (1). mirno likvidacijo ne le spora, ki je nastal v ‘ arbitražni komisiji, marveč sploh vse abesinske afere. Pariz, 17. julija. AA. Predsednik vlade Laval je sprejel generalnega tajnika Društva narodov Avenola. Govorila sta o italijansko-abesinskem sporu. Anglijo bo zastopal Eden LONDON, 17. julija. Reuter poroča: Na sestanku sveta Društva narodov, ki bo 25. t. ni. in ki ga po vsej priliki ne bo mogoče odložiti, bo Veliko Britanijo zastopal minister za Društvo narodov Eden. Vse ali nič... Rim, 17. julija. AA. sGiornale d’Ita-lia« je objavil uvodnik, v katerem razpravlja o svrbi italijanske vojaške ekspedicije proti Abesiniji. Po mnenju lista bi se mogla vojna med Italijo in Abesinijo preprečiti le, če se Abesinci obvežejo, da bodo plačali Italijanom reparacije zaradi incidentov v obmejnem ozemlju in žalitve italijanske zastave, da bodo dali vse garancije za to, da se slični incidenti ne bodo več ponavljali in če bodo pristali na italijansko gospodarsko in politično ekspanzijo na svojem ozemlju. V vsakem primeru pa bo Italija odločno vztrajala pri teh svojih zahtevah in se ne bo zadovoljila s polovičarskimi rešitvami. Rekordni polet v Vzhodno Afriko Milan, 17. julija. AA. Italijansko vodno letalo, ki sta ga vodila pilota Mario Sto-pani in Kazimir Barbi, sta postavila s poletom iz Tržiča v Vzhodno Afriko nov svetovni rekord za vodna letala. To progo sta preletela brez pristanka. Letalo je odletelo iz Tržiča v torek ob 4.21 in pristalo v Berberju v angleški Vzhodni Afriki danes v sredo ob 5.15. Na letalu je bil tudi radiotelegrafist. Italijani zapuščajo Abesinijo London 17. julija. w. Iz Adena poročajo, da je tjakaj prispelo iz Džibutija 49 italijanskih rodbin iz Abesinije. Italijane bo v Adenu prevzela italijansko vojna ladja, da jih prepelje v Evropo. Pred Džibutijem se nahajata stalno dve italijanski vojni ladji, da po potrebi pospešijo odhod italijanskih državljanov iz Abe-I sinije. j Demanti RIM, 17. julija. AA. Tu demantirajo vesti, odjavljene v angleških listih, da pojde ministrski predsednik Mussolini prihodnji mesec v Vzhodno Afriko, da tamkaj pregleda čete. Plenarna seja vendarle danes BEOGRAD, 17. julija, b. Plenarna seja Narodne skupščine je sklicana za četrtek 18. t. m. z dnevnim redom: Določitev dnevnega reda. Namestitve in premestitve BEQRAD, 17. julija, b. Prestavljen je Franc Vesenjak, poštni manipulant s pošte Maribor I. na pošto v Guštanj, prestavljena je na pošto Brežice iz Kostanjevice na Krki Amalija Nego-vetič. Za sodnega pristava pri okrož. sodišču v Ljubljani je postavljena dr. Jakobina Gang), dosedaj pripravnica. Akvarijska razstava na Mariborskem tednu Maribor, 17. julija. Med številnimi razstavami na IV. Mariborskem tednu, ki bo dd 3. do 11. avgusta t. L, bo gotovo zelo zanimiva akvarijska razstava. Mnogi naši in tuji akvaristi, ki so že prijavili svojo udeležbo, nam bodo prikazali vodno življenje predvsem tropskih krajev. Čudovite eksotične ribice, ki so že redke, bodo razveseljevale šte-vlne obiskovalce »Mariborskega tedna«. Tako bodo na akvarijski razstavi res prava čudesa prirode, vsaj za nas. Že lani je na »Mariborskem tednu« vzbujal mali akvarij najlepšo pozornost obiskovalcev, ki se niso mogli dovolj načuditi raznobarvnim eksotičnim ribicam najrazličnejših oblik. Seveda bo letaš prirejena velika akvarijska razstava, ki bo prikazala res popolno vodno življenje z vso njegovo pestrostjo in mikavnostjo. To obetajo že številne prijave domačih in tujih akvaristov, ki žele razstaviti na letošnjem IV. Mariborskem tednu. Če se zgraža nad »Polom« in podobnimi organizacijami »Slovenec«, ni na vse zadnje kaj reči, ker se je »Slovenec« v resnici vedno boril proti terorističnim organizacijam. Preneumno pa postaja, kadar zavijajo oči in se zgražajo listi in ljudje, ki so svoje dni na vso moč hvalili teroristične organizacije in katerih ljubezen do teh organizacij se ni ohladila niti tedaj, ko so padle zaradi njih človeške žrtve. Takrat so ploskali, takrat so se posluževali terorističnih čet, danes pa hinavsko zavijajo oči in se postavljajo v pozo ljudi, ki branijo demokracijo! Kaj mislijo ti laži-demokrati, da je svet že vse pozabil? Kaj mislijo, da more svet prenesli to hinavsko ogorčevanje? Naj zato kar lepo prenehajo s tem zavijanjem oči, ker drugače jih l>o javnost spomnila na one čase, ko je Slovenija ječala pod terorjem teh ljudi in njihovih terorističnih čet! »Obzor« proti privilegiranemu . položaju Beograda V uvodniku »Obzora« nastopa g. dr. I. B. proti privilegijem Beograda ter pravi med drugim: Predlog novega finančnega zakona pooblašča prosvetnega ministra, da najame za zgraditev dveh novih gimnazijskih poslopij v Beogradu posojilo 12 milijonov Din. Anuitete za posojilo se bodo plačevale iz proračunskih sredstev prosvetnega ministrstva. V drugih krajih morajo srednješolska poslopja zgraditi banovine in anuitete se plačujejo iz banovinskih proračunov. Srednješolska poslopja torej gradi v Beogradu država na svoje stroške, to je iz davka, ki ga plačuje vsa država, dočim se plačujejo ta poslopja v banovinah s posebnimi dokladami, ki jih pobirajo banovine. Zaradi tega znašajo banovinske doklade v posameznih banovinah od 25 do 50 dočim jih Beograd nc plačuje, ker nima banovine. Posledica tega je, da je že nekaj delniških družb preneslo svoj sedež v Beograd, ker jim tu ni treba plačevati no-. benih banovinskih doklad. Mnoge druge delniške družbe pa nameravajo slediti temu primeru. Na ta način bi banovine zopet mnogo izgubile na svoji davčni moči, ker so delniške družbe navadno močne davkoplačevalke. Tako nima Beograd, ker ni vključen v nobeno banovino, samo tega dobička, da mu postavlja šolska poslopja država, temveč se krepi tudi njegova gospodarska in davčna moč, ker se preseljujejo na njegovo ozemlje delniške družbe, da se s tem rešijo vsakega plačevanja banovinskih doklad. Jasno je, da jjomeni ta privilegiran položaj Beograda krivico za druge kraje. Nova doba, ki hoče uvesti enakopravnost na vseh poljih, mora odpraviti tudi* to anomalijo, da Beograd ne pozna ba-; novinskih doklad in da plačuje Beogradu izdatke država, dočim jih morajo drugod nositi banovine same. Tem besedam »Obzora« je treba zlasti glede prenosa sedeža delniških družb Y Beograd pritrditi brez pridržka, kajti vendar ne gre, da bi se smele delniške družbe zaradi privilegijev Beograda izmuzniti davčnim dolžnostim. Pogajanja z Grčijo Beograd, 17. julija. AA. Grško odposlanstvo za trgovinska pogajanja z našo državo odpotuje iz Aten v ponedeljek 22. {• m. Delegacijo vodi g. Aleksander Argiro-f pulos, ravnatelj oddelka za pogodbe v zunanjem ministrstvu. Narodni socializem in »jeklene čelade« Berlin, 17. julija. AA. Odnošaji med vlJ-j do in jeklenimi čeladami so se poslabšali-j Včeraj bi se moral vršiti banket jekleni!' čelad na čast bivšim angleškim bojevnikom. Banketa ni bilo, ker ga je najbrž« vlada prepovedala. Danes je vlada razpustila podružnici jeklenih čelad v KoetherU' in Dessauvu. Očita jima proti-državno de'1 lovanje. Milijon ljudi brez krova LONDON, 17. julija. Reuter poroča i* Sangaj»'; Število ljudi, ki je ostalo brez krova v zap»y' nem delu pokrajine Šantung zaradi strahovi poplave Rumene reke cenijo na dober niilij0,,j Poplavljeno ozemlje meri 8500 kv. milj. Nf( 500 naselbin je uniCenih. Schuschnigg zdrav Dunaj, 17. julija. AA. Zvezni kancelar ^6 Schuschnigg je daaes zopet prevzel svol posle. 22 stotakov je ukradel, | ko je stražil hišo III. državna realna gimnaziia^ dobi svoio stavbo * Miroslavi Ambrožič petdesetletnik Ljubljana, 17. julija. Brat Miroslav Ambrožič, naš odlični sokolski delavec, se je danes srečal z \brahamoni. Danes pred aO leti se je odd v Kranju, kjer je dovršil tudi os-ovn.o šolo in nižjo gimnazijo, potem pa ,c posvetil črni umetnosti. Ž(' v zgodnji mladosti je posvetil vse .voje mlade sile sokolski organizaciji. Vaj prej v rodnem kraju v Kran ju, poem pa. ko se je preselil v trst. je postal ■ den i'.v, I' voditeljev sokolskega po- veliko novo poslopje bodo pričeli najbrže že letos zidati na tako imenovanih pekovskih njivah za artiljerijsko vojašnico, torej zraven, kjer je mestna občina pravkar odstopita svet Pokopališkemu skladu v zameno za opuščeno pokopališče pri sv. Krištofu. Te dni bo namreč že podpisana pogodba, da iuestoa občina ljubljan- ska daruje Dravski banovini 5817 kv. metrov tega sveta za novo poslopje, ki ga bo zgradila banovina. Upanje je, da bo III. realna gimnazija, ki je doslej morala gostovati v Waldkerr-jevi hiši v Beethovnovi ulici, sedaj pa v realki v Vegovi ulici, dobita torej končno lastno najmodernejše poslopje. v reta. V krstu je bit izvoljen za načelnika tržaškega Sokola, pozneje pa tudi m župnega, Po svetovni vojni, kamor je noral oditi, kakor mnogi drugi njegovi »ratje, se je vrnil v Trst, ki ga pa je noral po požigu Narodnega doma, kjer c izgubil vse svoje imetje, zapustiti in e vrnili v svobodno Jugoslavijo. Po -rthodu v Ljubljano se je oprijel sokol-kega dela in vstopil v vrste Sokola jubljana li. V Ljubljani jc bil izvo-jen za župnega načelnika, bil je pod-, »čelnik JSS. podnačelnik Slovanske So-olske zveze, načelnik JSS in v zadnjem isu načelnik SKJ. kjer pa je svoje me-o zaradi preselitve v Beograd odložil. Brat jubilant se je udejstvoval tudi na »kolskem literarnem pol ju ter je izdati z bratom Evgenom Sajovicem »Slo-cnski sokolski koledare in »Vaditelj* ki liste, v Trstu pa »Vestnik Tržaške «kolske župe*. Njegovo naj večje in ajpomembnejše delo pa je »Metodika «kolske vzgoje:. Mnogo pa je pisal tudi sokolske liste in druge publikacije. Našemu simpatičnemu, odličnemu in «žrtvovalnennt sokolskemu delavcu be. lit k n Ambrožiču k jubileju naše iskre-o čestitke in še mnogo, mnogo krepkih ■ /.d ra v ih let. Zdravo! -—at. titpamer za tuberkulozne v Ptuiu Piotituberknlo/aa liga v Ptuju je bila usta-i*v)jena leta 1931. Dolgo se je trudila, da i ustanovila dispanzer za tuberkulozne. Na voji zadnji seji pa je sklenila, da otvori di-riauzer /osi. avgustom t. 1. Dispanzer bo ačasno. dokler si ne dobi kje kakega bolj nakladnega prostora, posloval v prostorih ek. ekspoziture Okrožnega urada za zava-»vaoje delavcev, kateri se primerno ure-'•*ea'"je in Parati ligo v Regulirana Emonska cesta med Krakovsko in Gradaško ulieo Svetlejša proga nam kaže, kako bo tekla nova Emonska cesta, temnejša polja nam pa kažejo sedanja in bodoča poslopja ob njej. V levem oglu Jakopičev vrt in onstran ceste na Mirje Curkova hiša z vrtom. Na sredi spodaj ob robu del hiše dr. Breclja, nad ograjo obeh vrtov pa vidimo s pikami zaznamovano vrsto dreves. Nad njo so zarisane sedanje parcele in Špele-Učeva hiša, ki gre čeznjo nova cesta. V desnem oglu zgoraj Puhova hiša. Glej članek na 5. str. Dr. Janže Novak iS. julija, pred fetom dni, je naše javno življenje izgubilo vzor moža in borca za ljudske kmečko-delavske interese. Ob obletnici smrti je še težje čutiti to izgubo tako redke in edinstvene politične in socialno-gospodarskc inicijativne osebe kot je bil pok. dr. Janže Novak, čigar ideal in delo je tkao močno obogatilo naše mlado podeželje v delu za svoj preporod. Z} obletnico so grob pokojnega borca za ljudske interese v Notranjih goricah obiskali njegovi tovariši in »Z'veza kmečkih fantov in deklet Češkoslovaški Sokoli na Oplencu Po sofijski slavnostih se je napotilo 134 češkoslovaških Sokolov in Sokolić na izlete po Jugoslaviji. V ponedeljek jc ta sokolska delegacija odšla na Oplenae, da se pokloni na grobu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelju. Češkoslovaški Sokoli so položili na grob krasen venec, prapor ČOS pa se je globoko poklonil nad zadnjim domom Velikega Sokola. V pietetnem govoru se je spomnil Velikega kralja 1. nam. staroste SSKJ br. Engelbert Gangl, nato pa podnačelnik ČOS br. Nlmshaus. Po govorih je češkoslovaška sokolska godba zaigrala jugoslovansko himno. Romarji so si nato ogledali okolico Oplenea in Topole, zvečer pa se vrnili v Beograd, kjer so bili od beograjskega Sokolstva najsrčnejše sprejeti. Češkoslovaški Sokoli so potem nadaljevali pot proti Zagrebu, odkoder se bodo poten« vrnili v svojo domovino. j g Pr. Dragotin Treo | Skromno odmerjeni prostor vsled raz-I mer v tiskarnah mi ne dovoljuje, da bi j po vrednosti ocenil delovanje tega mo-I ža na sploh iti v zasužnjeni Julijski Kra-I jitvi posebe. zato prav na kratko samo j toliko: Usotla je hotela, da so imeli goriški Slovenci od leta 1849. točno vsakih deset let nekako novo dobo v narodnem razvoj n, Koncem leta 184B. so Andrej Winkler, jos. Dol jak itd. ustanovili »Slavjansko bravno društvo v Gorici« in pričeli prav intenzivno delo po jasnem jugoslovanskem pravcu. — Leta i859. po Solferinu je pričela velika doba z očetom dr. Karlom Lavričem na čelu. — Deset let pozneje ustanovitev društva in lista »Soča«, viharne volitve v deželni zbor. — Leta 1879. viharne volitve v državni zbor, ko je bil izvoljen Andrej Winkler, malo pozneje deželni predsednik na Kranjskem. — Deset let pozneje naj večji politični razkol na Slovenskem: Gabršček - Gregorčič proti dr. Mabnič-dr. Tonkli, —- a deset let pozneje razkol Tuma-Gabršček proti dr. Gregorčiču, ustanovitev napredne stranke itd. Naprednjaki smo zbirali napredne delavce, kjer smo jih mogli najti, in tako sem v poletju 1899. šel v Postojno k dr. Treotu ter ga pridobil, da se v jeseni preseli v Gorico, kjer otvor it a z dr. Tumo skupno pisarno. To se je zgodilo. Pisarno sta imela v hiši Goriške ljudske posojilnice, kjer je bila pozneje moja »Goriška tiskarna«. — Ker je bil Treo poročen s hčerko sežanskega župana in deželnega poslanca Rajmunda Mahoreiča, znamenitega moža na vsem Krasu in v deželi sploh, je bil Treo takoj na Krasu prejet za domačina, izvoljen je bil za častnega občana nekaterih občin v namen, da ho imel za deželni zbor volilno pravico. — Radi tega je mogel kandulovati v deželni zbor. Ali dr. Gregorčič je ob pomoči laških liberalcev dosegel, da je bil njegov mandat razveljavljen z ničevim razlogom, da ni lil nikjer na Goriškem še volilec za občine. Po novi izvolitvi leta 1902. so laški liberalci pustiti Gregorčiča na cedilu in dr. Treo je bil potrjen. — Moja knjiga »Goriški Slovenci. II. jc na mnogih mestih živa priča o Treotovi živalmi delavnosti v deželnem zboru in izven njega. Opozarjam na to njegove številne prijatelje. Poleg deželnega zbora je njegovo delo obsegalo organizacijo »Goriškega Sokola«, ki je pod njim naraste! v mogočno narodno postojanko. Pod njim je Sokol razvil tudi svojo krasno zastavo, ki je danes v varstvu v Ljubljani do srečne vrnitve v domovino. Ob zidanju Trgovskega doma je imel Treo časten delež s svojim sodelovanjem in s svojimi praktičnimi nasveti. Zato je tudi dobil v tem domu stanovanje i« prostore za pisarno, kjer je deloval do vojne z Italijo. — Tu je bil agilen predsednik »Goriške Ljudske posojilnice«, predsednik nadzorstva »Trgovsko-obrtne zadruge«, predsednik »Narodnega Sklada«, kjer je razvijal svoje na vse strani plodovito narodno delo z veliko vnemo in z odličnimi uspehi. — Poleg njega je bila v goriški družbi delavna soproga Mici Treotova, ki je delovala v raznih društvih, med temi je bila predsednica Ruskega Krožka. Ko je vojna pretrgala njegovo razno-sfrahško delo v Gorici in je moral bežati, se je začasno preselil v Sežano, in po vojni v Ljubljano, kjer je imel skupno pisarno z dr. Karlom Trillerjem v poslopju Ljubljanske Kreditne banke. Po smrti Trillerjevi je imel pisarno sam. Že več mesecev je bolehal, bil je tudi v sanatoriju, in končno je podlegel zavratni bolezni. Številni njegovi stanovski tovariši, sodniki, drugi prijatelji znajo po vrednosti ceniti njegove vrline in posebno njegovo znača jno možatost, moža elegantnih oblik v govoru in občevanju. Bil je mož, o katerem moremo reči, da ni imel sovražnikov ... niti med političnimi nasprotniki. Poleg sina Borisa žaluje za njim edina hči Vida, poročena z odličnim sinom te dežele dr. Franom Novakom, ministrom na r. in bivšim senatorjem, predsednikom Branibora itd. Vrlemu goriškemu sotrudniku izrekam na tem mestu svojo vročo zahvalo in priznanje velikih vrlin. Preostalim pa: Iskreno sožalje vse emigracije! Vječnaja jenvu pamjatj! A. C-k. Iz sodne dvorane Tatinski absolvent tehnične šole Ljubljana, 17. julija. V torek popoliine je bil pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obtožen ‘23letni Leon Rod boršek, absolvent dunajske iettnične šole, rojen sicer na Dunaju, a pristojen v Ljubljano, ker je koncem maja vlomil letos na velesejmu v šliri zasebne paviljone. Izmikal je steklenice, kozarce, žarnice, jedilni pribor in druge stvari. Včasih se mu je posrečilo priti celo do pijače. Vsi lastniki so bili oškodovani za 3500 dinarjev. Ker obtoženec ne obvlada slovenščne, se je zagovarjal po tolmaču g. Borisu Kermavnerju. Obtoženec je vse tajil. Zavračal je vso obtožbo v nemškem jeziku, češ: »Das isl alles lauter Phantasie der Polizei«. Zasačil ga je namreč 26. maja ponoči neki stražnik, ko je tat prav po medvedje smrčal v telefonski celici Dolničarjevega paviljona. Sprva stražnik sicer ni vedel, odkod prihajajo ti čudni glasovi, vendar ga je vinski duh peljal v telefonsko celico. In res je stražnik našel v njej smrčečega, vinjenega možakarja, katerega je takoj aretiral in ga odvedel na policijo. Prišlo je na dan, da je Pod boršek imel pomagača 32 letnega Alfonza Kralja, ki mu je skrival ukradene stvari, sam pa je tudi izmaknil nekemu Bosancu uro in verižico, vredno 2700 dinarjev, poleg tega pa še 350 Din v gotovini. Mali senat je obsodil Alfonza Kralja na 19 mesecev, Podborška pa na 2 leti strogega zapora. Podboršek s sodbo ni bil zadovoljen in je prijavil priziv. Prijave za III. državno razstavo čistokrvnih psov na Mariborskem tednu Še opozarjamo vse interesente na ill. dr/, razstavo čistokrvnih psov. ki bo o priliki IV. Mariborskega tedna ter pripominjamo, da je /.a to razstavo veliko zanimanje tudi v inozemstvu. Prijavnice so na razpolago pri upravi »Mariborskega tedna:. Maribor. Aleksandrova cesta 35 in pri Klubu ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 36, Or&e'VFiI €io$£OciIci » X Pri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko bo v nedeljo 21.t. m. popoldne na-■odnoobrambni sestanek. Ob 8. dop. po pri-todu vlaka iz Ljubljane se bomo poklonili jtred Cankarjevim spomenikom. Iskreno vabimo vse, ki se zanimajo za naše brate za mejami. — Organizatorno-propagandni odsek Zveze jugoslovenski emigrantski udružen j. X Pred Cankarjevim spomenikom na Vrhniki se bomo poklonili v nedeljo 21. t. m. ob 6. dop., takoj po prihodu vlaka iz Ljubljane. Popoldne bo pa narodno obrambni sestanek |>ri razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko. Povratek z vlakom ob 9.11 zvečer. Pribite! — Organizatorno-propagandni odsek b. j. e. n. X Napad z nožem. Neki V. J. je v ponedeljek zvečer napadel na cesti Jarše—Mengeš BO letnega mizarskega pomočnika Ignaca B k r 1 e c a iz Mengša 46. Prizadejal mu je Več ran z nožem po glavi in prsih.; Poškodbe bo bile tako nevarne, da so niorall drugi dan prepeljati Škrleca v ljubljansko bolnišnico. X Slovensko planinsko društvo’v Ljubljani Obvešča, da izide julijska številka Planinskega Vestnika kasneje, radi stavke v tiskarni. X Prisrčno slovo. Večletni in zaslužni pred-fednik dravske sekcije Udruženja zvanični-kov finančne kontrole v Ljubljani, g. Ivan tJvardijančič je bil premeščen ha področje Drinske banovine'k glavnemu oddelku finan-' čne'kontrole v Sabcu. Tovariši in prijatelji to. mu priredili lep poslovilni večer na vrtu g. Briclja. Z g, C vardi j an Čičem ni izgubila sekcija samo svojega predsednika, temveč potresaj# člani tudi svojega iskrenega prijatelja in tovariša, ki je bil splošno priljubljen in spoštovan-tudi med občinstvom Ljub-Jjaue.;in,-okolice. X Mestna občina ljubljanska je včeraj po-jslala v Belo Krajino dva svoja velika škropilna 'avtomobila, da bodeta tamkaj na razpolago za prevoz vode in s tem skušala lajšati gorje pokrajini, ki jo je prizadela katastrofalna suša. S tem zvezano redukcijo škropljenja v Ljubljani bode ljubljansko meščanstvo^ brez dvoma pravilno razumelo. X Odkritje spominske plošče žrtvi svojega poklica. Vsem čitateljem bo še v živem spominu tragični dogodek, ki se je odigral 26. avgusta 1934. leta na Kumu, kjer je bil zahrbtno umorjen, vršeč. svojo službo, pod-preglednik finančne kontrole g. Anton Kova-|čič iz Radeč pri Zidanem mostu. Udruženje zvaničnikov finančne kontrole, sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani, bo. odkrilo v v nedeljo 21. t. m. na kraju umora spominsko ploščo. Občinstvo vabimo, da sc te svečanosti udeleži v čim večjem številu in tako počasti spomin vestnega državnega itslužben-jca, ki je umrl na tako tragičen način. 2i. t. m. bo ol) 9. uri dopolde sv. maša zadušnica v kninski cerkvi, nato pa spominski govor in odkritje spominske plošče. X Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu bo v soboto 27. julija od 9. do 12. in od 14. do 17. čebelarski tečaj s sledečim programom: Poletna opravila v čebelnjaku, vsaj an je in združevanje rojev, vzgajanje matic, vzimovanje čebel, čebelne bolezni in sovražniki. Vabljeni vsi. ki se zanimajo za čebelarstvo. X Promet v naših lukah. Po statističnih podatkih o pomorskem prometu v jugoslovanskih lukah je meseca maja t. 1. odplulo iz jugoslovenskih pristanišč 8.797 parnikov in jadrnic s skupno tonažo 1,839.178 ton. X Uprava državnih monopolov bo od 5. do 16, septembra t. 1. dala v promet posebne izložbene cigarete Vardar< in -Drina:. V tem času bo v Ljubljani jesenski velesejem z veliko Jadransko razstavo in pa kongres J. S. le specijalitete se bodo .prodajale,, samo .ua„ prostoru velesejma in sicer po navadni ppni :-\;irdar:; in Drina cigaret. ' LlMbllsna : Dnevna pratika Četrtek: 18. julija. Katoličani: F riderik, kr., pravoslavni: 5. julija, Atamisijc. Dežurne lekarne: Sušnik, Marijin trg ö. Kuralt, Gosposvetska cesta 4. Bohinec, ded,. Cesta 20. oktobra štev. 31. • Bratje, sestre! Naznanjamo Vam žalostno vest, da je dolgotrajni bolezni končno podlegel naš dolgoletni in zvesti elan, brat dr. Dragotin Treo, podpredsednik društvenega razsodišča, bivši starosta postojnskega in goriškega Sokola. Društvena uprava bo spremila svojega vzornega brata in odličnega pobornika sokolske misli na, poslednji poti s praporom, ostalo članstvo pa vabimo, da se pridruži upravi v čim večjem številu. Zbirali se bomo v kroju v četrtek 18. t. m. ob pol 17. uri v Narodnem domu. Blagopokojnika ohranimo v svetlem in trajnem spominu. Zdravo! — Uprava L j n bij a n s k ega Sokola «. * * Naši Sokoli so se vrnili iz Sofije. Z večurno zamudo so se vrnili včeraj zjutraj ob Sokoli in Sokoliće z zleta bolgarskih Junakov. Iz Sofije so se odpeljali v ponedeljek ob 2. uri. spremljani od junakov in velikega števila občinstva. Slovo je bilo nadvse prisrčno in bratsko. Sokoli in Sokoliće iz. Dravske banovine so sc na potu domov poklonili (udi na grobu prvega Sokola blagopoko j nega 1 deškega kralja na Oplencu. Ustavili so se v Mladenovcu, odkoder so potem poromali na grob. Ob istem času je bil na Oplencu tudi general Kondilis, ki je bil presenečen nad vzornim nastopom naših Sokolov in nad globoko pieteto, ki so jo Sokoli in Sokoliće izkazali svojemu nepozabnemu vladarju. Vsi udeleženci sofijskega zleta ne morejo prehvaliti prisrčnega sprejema in ovacij, ki so jih bili deležni za časa svojega bivanja v Sofiji. Vsem bodo ostali veličastni sofijski dnevi v neizbrisnem spominu. * Društvo »Tabor« ima danes 18. t. m. članski sestanek ob pol 9. uri zvečer. Važen pogovor o društvenih zadevah. PriditeJ — Odbor. * Vodopravna komisija za zgradbo tovornega in športnega pristanišča ob Ljubljanici na Trnovskem pristanu ßo v petek. Preureditev, kjer dobimo poleg velikih pristanišč s prostorno rampo in lepimi nasadi, smo že podrobno opisali in tudi upamo, da ne bo ni-kakih ovir, ker ob Ljubljanici ni privatnih lastnikov, temveč je ves breg Ljubljanice od Gradaščice pa do Športnega kluba last mestne občine ljubljanske. Cesta, ki bo vodila iz tovornega pristanišča, je že izkopana in sedaj teče po njej železnica, ki z njo vozijo material iz Ljubljanice v Kolezijo. * Po nesreči si je porezal žile na roki. Vče-,saj se je vozil z osebnim vlakom na progi Rakek—Ljubljana Ivan Gornik, strojevodja državnih železnic iz, Maribora, med vožnjo pa si je ob razbitem oknu po nesreči s steklom porezal žile na levi- roki. Nahaja se'v ljubi j-aaski bolniški. * Z voza je padla. Ivana T a n,c«.k, 25 letna pol jska delavka je včeraj na Igu padla z, .voza, ko se je peljala s polja domov. Po naključju je tako‘nerodno’ padla nu cesto, da je zadobila precej hude poškodbe in so jo morali prepeljati v bolnišnico. . * Nevaren konj. Sofijo Bogataj, 2.leti staro hčerkico posestnika iz Rakitne, je včeraj doma brcnil v glavo domači konj. Poškodba jc nevarna. * Spotaknil se je. Včeraj popoldne se je na Marijinem trgu po nesreči spotaknil 53 letni Ivan Ozvaid, sprevodnik cestne železnice, ko je hotel stopiti na tramvaj. Padel je tako nesrečno, da se je nevarno potolkel po glavi in rokah. Rešilni avto ga je odpeljal v bolnišnico, * Hitlerjahski dezerter. Danes so orožniki privedli iz Radovljice v Ljubljano 28 letnega Ernesta Steinerja, avstrijskega državljana, ki je po poklicu kovač. Pobegnil je iz Avstrije, ker hoče na vsak način v Nemčijo in videti voditelja Hitlerja. Pravi, da v Avstriji pod Schuschniggoviin režimom ni mogel vzdržati. Bil je v Avstriji eno leto zaprt zaradi hitlerjevske propagande. Maribor A Za kraljev spomenik so darovali: tekstilna tovarna Doctor in drug v Mariboru ‘20.000 dinarjev. Otmar Meglič iz Maribora 1000 Din, dr. Vašo Savič iz Topolščice iz zbirke 1400 Din, Franc Pišek v Mariboru, zbirka 1200 Din, pivovarna Tscheligi v Mariboru 1000 Din, Društvo hišnih posestnikov v Mariboru 1463 Din, občina Lendava 1000 Din, občina Pobrežje pri Mariboru 2166 Din, Celjska posojilnica v Mariboru 1000 Din. A Nočna lekarniška služba. V četrtek zvečer imata nočno- lekarniško službo Albanežejeva lekarna v Frankopanov! ulici in Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu. A Lep izlet mariborskih gostilničarjev. V torek je priredilo :Združenje gostilniških podjetij? v Mariboru za svoje članstvo celodnevni izlet v Gaberniško Slatino. Okoli 130 izletnikov so popeljali mestni avtobusi do vrelcev Gaber-niške- Siatine; kjer so bili gostje tamkajšnje uprave. Pri skupnem kosilu, ki sla ga z veliko : spretnostjo pripravila domačina, je goste pozdravil lastnik vrelca g. Lovrenčič. Za izkazano gostoljubje j)a sta se zahvalila gostilničarja gg. S ta r m a n in Šabeder, ki sta naglasila, da bodo mariborski gostilničarji odslej stalni odjemalci izvrstne in cenene gaber-niške slatine. A Sport. V nedeljo bo v Mariboru na igrišču Svobode zadnja tekma za prvenstvo LNP. Srečala se bosta v odločilni tekmi za zadnje in predzadnje mesto ŽSK iz Ljubljane in mariborska Svoboda. A Gorelo je. V Crenšovcih v Prekmurju je pogorelo do tal gospodarsko poslopje gostilničarja Bazamela. Zgorelo je tudi 60 kokoši in 4 svinje. Škode je za 80.000 Din. A Iz policijske torbe. Tkalskemu mojstru .lo-žefu Štromajerju je neki tat ukradel izpred Delavske zbornice v Sodni ulici dvokolo, ki ima ev. štev. 71417 in je vredno 800 Din. - V roke policije je prišel 24 letni brezposelni pekovski pomočnik Lojze Rogan, ki je preteklo nedeljo pri ireh ribnikih z nožem napadel nekega vojaka. Pri zaslišanju je napad priznal, prišlo pa je na dan še, da je Ftogan izvršil tudi nekaj vlomuih tatvin. Izročen bo sodišču. €®§i® B Maša za planince in izletnike ho v nedeljo 21. t. m. pri Mozirski koči na Golteh. Planince vabimo, da bi ta dan obiskali Mozirsko kočo. Iz Mozirja je le dve uri in pol hoda. Od lam je priporočljiv izlet h koči na Smrekovcu. B Izlet z odprtim avtobusom v Logarsko dolino bo v soboto 20. t. m. Povratek v nedeljo. Prijavite se takoj v trafiki pri Belem volu,.! H Razpust »Svobode«. Tudi celjska Svoboda? je seveda razpuščena in njeno premoženje je prevzela oblast. V Celju pravijo, da klici »Živel Lenin!?, »Živela Rusija!« in »Živela republika!« niso prišli iz src organiziranih »svo-bodnikovampak iz grl nekaterih izzivačev. ki so se navdušeno pomešali v sprevod s svojimi posebnimi nameni Čujemo, da so bili med njimi tudi znani krščanski ljudje. ■ Celjani v Mariboru. Celjani se pripravljajo, da bi v večjih skupinah obiskali Mariborski teden. Dognano je, da odide dne 11. avgusta iz Celja v Maribor poseben vlak. To bo prvi oficijelni obisk Celja Mariboru, ki ga namerava Maribor potem vrniti. Maribor se pripravlja na slovesen sprejem Celjanov. Še bolj bi pa bilo želeti, da bi Mariborci res prišli na obrtno razstavo. ■ Še bodo delali. Sporočili smo, da so nehali delati pri Sušnici, ker okoliška občina ni dobila o pravem času prispevka iz bednostnega zaklada, sama je pa sredstva izčrpala. Tako je ob zaslužek 120 ljudi. Sedaj pa je banska uprava dovolila in izplačala 35.000 dinarjev in vseh 120 delavcev začne v ponedeljek zopet z reguliranjem potoka. ® V bolničnici je umrla 58 let stara žena davčnega služitelja Julijana Kramer, na svojem doniu pa 43 let stari trgovski potnik Anton Dimetz. Naše sožalje! S Z našega trga. Ljudje se ne morejo načuditi, zakaj je na celjskem trgu vse tako drago. Saj stanejo črešnje tudi 10 dinarjev, breskve 14, hruške 10, jabolka 10 in jagode 14. Te cene se dajo pojasniti edino z dejstvom, da sadja razen jabolk letos pri nas skoro sploh ni in da ga moramo dobivati od drugod. Tudi zelenjave je sedaj zmanjkalo, ker je za njo doba prehoda. Pač pa je novega krompirja po 2 dinarja dovolj. Da ni piščet in da jih plačujejo po 8 do 13 dinarjev, se da tolmačiti s potj-ebanii Dobrne, Laškega in Rimskih Toplic, kjer si gostje radi privoščijo kuretnine za majhen denar. Ljubljana, 17. julija. Že nekaj časa regulirajo delavci dno Ljubljanice, v kateri so naleteli tudi na stvari, ki se jim zde bogve kakšne starinske važnosti. V resnici pa vse skupaj navadno ni vredno počenega groša! Včeraj pa so naleteli na zanimivo najdbo. Delavci so pri kopanju 3 metre pod površjem Ljubljaničine struge našli malo nad Novim trgom velik štirioglat kamen. Inženjerji terenske sekcije so dali kamen izkopati in so takoj Ljubljana, 17. julija. V torek so orožniki iz Stepanje vasi aretirali na Javorju, občina Dobrunje, 18 letnega posestnikovega sina Franceta Jereta, ker so ga osumili, da je v ponedeljek zvečer zavdal šestdesetletni prevžitkarici Frančiški Žagarjevi. Žagarjeva je v ponedeljek ves dan žela pri Jeretovih na polju žito, zvečer pa se je vrnila z dela. France ji je ponudil kozarček žganja. Nekoliko okrepčana se je starka vrnila na svoj dom. Še preden pa je prestopila prag domače hiše, ji je mahoma postalo tako slabo, da se je onesvestila. Našel jo je šele njen sin Janez že skoraj mrzlo. S svojo ženo jo je prenesel v hišo na posteljo, toda starka je medtem že izdihnila. Suijj je takoj padel na Franceta, ki so ga Ob sodu obnemogel vlomilec Ljubljana, 17. julija. V torek se je pritihotapil v hišo posestnika in trgovca Karla Jarca na Viču neki 34 letni Vinko Nikolič iz Želimelj. Je sicer mlinar brez dela, vendar pa ne dobi nikjer primernega zaslužka. Že nekaj časa je premišljeval, kako bi po lahki p.oti prišel do jedače in pijače in tako. se mu je res posrečilo priti neopaženo v vinsko klet omenjenega trgovca, kjer se mu je kar srce topilo, toliko vina in likerjev je bilo okrog njega. »Pijmo ga!« si je rekel mlinar. »Prilika Radio Četrtek, 18. julija. Ljubljana: 12.00 Glasbene slike na ploščah, 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila, 13.15 mojster harmonike: Avgust Stanko, 14-00 vreme, spored, borza, 18.00 Čajkovski (plošče), 18.50 Slovenščina (prof. dr. Kolarič) 19.10 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos iz Beograda, 21.30 čas. poročila, vreme, spored, 22.00 Spomini na »Volgo (plošče). Zagreb: 20.00 Koncertni večer — prenos i/ Beograda. Beograd: 20.00 Sonata, 20.30 Operne arije, 21.00 rad. orkester, 21.30 narodne pesmi. Berlin: 20.10 Plesni večer, orkester Jn solisti. Beromünster: 20.00 Zabavna oddaja, Bratislava: 19.40 Lahka glasba, 21.30 vokalni koncert, 21.55 mandolinski orkester. Breslau: 20-10 Plesna glasba. Brna: 21.50 Koncert italijanskih romanc. Budimpešta: 20.30 Zabavni večer, 22.50 ciganski orkester. Deutschlandsender: 20.10 Petje in glasba. Frankfurt: 20.10 Balalajke, harmonika, okarina in orke- ster. Huizen: 20.03 Orgelski koncert. Lipsko: 20.10 Pester zabavni koncert. Luxemburg: 20.25 Plošče, 20.40 Orkestralni koncert nemške glasbe. Milan: 20.40 Pester koncert dveh .pianistinj in organista. München: 20.10 Tg« nat«' zvočna igra, 23.00 -Klavir in orkester, Strasburg: 20.30 Orkestralni koncert din najske glasbe. Stuttgart: 20.10 Plesna glas ba, 21.15 operetna glasba. Varšava: 21.00 Yo« (kalni in 'orkestralni koncert. zaslutili, da kamen izvira še iz stare Emone, nakar so na najdbo opozorili Narodni muzej in mu kamnito ploščo tudi izročili. Na plošči se še dobro razloči napis, ki je, kakor vse kaže, iz dobe rimskih cesarjev ter je bil vklesan v spomin dvema rimskima državljanoma, ki sta bila takozvana »seksvira« (nekakšna cerkvena dostojanstvenika), in sicer sta bila to, kakor "ra-vi napis: TITUS CAESARNIUS iz ASSUPAF in LUCIUS DITHILLUS iz AQUILLFAE. Plošča je zdaj last Narodnega muzeja v Ljubljani. orožniki odpeljali na orožniško postajo v Stepanji vasi in so ga začeli zasliševati. Fant jim je sam priznal, da je res daj zenici kozarček' žganja, kateremu pa je primešal še dve krogljici mišnice. Baje jih je našel na poti iz Ljubljane domov. Danes dopoldne je odšla na Javor sodna komisija z g. Ernestom Rusom na čelu ter dvema sodnima zdravnikoma. Izvršil so obdukcijo. Komisija si je pridržala iz želodca večjo množino želodčne vsebine. Šele kemična preiskava bo dognala, ali je bila Žagarjeva v resnici zrstrup-Ijena. Za zdaj je njena nenadna smrt še zagonetka, ki pa bo v kratkem pojasnjena. Zagonetna smrt starke, kakor tudi aretaci ja 18 letnega mladeniča, pa je vzbudila med vsem prebivalstvom precej razburjenja kakor nalašč!« Tako je res pil in brez skrbi srkal sladko pijačo, dokler ni nezavesten obležal ob sodu. Pozno zvečer pa je prišel v klet pogledat sam gospodar in ga je našel pijanega. Policija.pa mu je danes natančneje izprašala vest in dognala, da mora Nikolič odgovarjati še za neki prestopek, ki je star že leto dni. .Tedaj je namreč nekega sine staLv'Florjanski ulici avtomobil ravnatelja velesejma g. Dularja. ;Prišel pa je po »lici' Nik»lič«ifi .s"e»j?: ed same ‘ jeze na g. Dularja spravil nad avto. Porezal je pnevmatike in pobral ventile, tako da je ravnatelju prizadejal precej škode. -[■ Brez posebnega obvestila. žalostnim srfeern javljamo tužno vest, da se je naš nadvse ljubljeni oče, brat, stric in tast, gospod cfr. Dragotin Tre© odvetnik, častni občan večih primorskih in goriških slovenskih občin, bivši deželni poslanec v Gorici, bivši starosta postojnskega in goriškega Sokola itd. dne 16. t. m. ob 20. uri po daljšem bolehanju, previden s tolažili svete vere, preselil v boljšo večnost. - K večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu ga spremimo v četrtek, dne 18. julija t. 1. ob 17. uri izpred hiše žalosti, Puharjeva ulica štev. 16. Prosimo, da ohranite pokojnika v blagem spominu. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v torek 23. t. m. ob pol 8. uri zjutraj. LJUBLJANA, dne 17. julija 1935. Vida, por. dr. Novak, hčerka; Boris, sin; Albina vd. Višnikar, sestra; dr. Fran Novak, minister n. r., zet; Getuša, por. Treo, sinaha ter vse ostalo sorodstvo. Naidba plošie iz rimskih časov w Lmhlimmei Osumlien, da ie zastrupil šestdesetletno stark® Kmetijstvo — temelj države Pred regulacijo Bmomke ce$M K prvemu znancu se lahko prisedeš in vprašaš -— kaj pa je »kmetstvo«? Redki so, ki so to besedo kedaj od bližje motrili. Težko je v kratkem opisu povedati kaj je kmetstvo, kaj pomeni in zakaj danes tako trdo trka na temelje javnega življenja. Spomniti se je treba dobe, ko je bil človek še pastir in pozneje poljedelec. Vse kar je rabil, je pridelal sam. Stanov ni poznal. Le dva činitelja sta se medsebojno izživljala in oblikovala: zemlja in človek. Človek se je izpreminjal sam in pod vplivom zemlje, v veliki meri pa je bilo zlasti v novejši dobi todi obratno. Iz človeka je nastal kmet. Kmalu nato ali skoraj istočasno pa je pod vplivom kmeta, njegovih potreb in življenja, nastajal nov stan; vedno več stanov. V kolikor je pač napredovala kultura in potrebe kmeta, poljedelca, v toliko so nastajali novi stanovi (obrtniki, trgovci itd.). Vse skupaj pa je bilo kmetstvo, tista največja naravna sila, ki ga nobena protisila novejšega človeka ni mogla iztrebiti. Kmeta je ustvarila narava in z njim ozko povezano verigo stanov, ki so kakor jeklo stisnjeni ob kmetu. Ako od te verige oslabi en sam člen, to je kmet v današnjem pomenu besede, }c onemogočeno vsakršno nadaljno ustvarjanje; nastaja kriza. Danes toliko ljudi vpije kriza, večina pa ne ve, kaj je in odkod izvira kriza. V kratkih besedah bi rekli: Vzrok in izvor krize je v zrahljanem kmetstvu. Sedaj vemo, kaj je kmetstvo in odkod izhaja. Ne vemo pa še, odkod orjaška sila v njem, njega moralna in materialna vrednost! Zakaj je kmetstvo temelj države, nc samo temelj, ampak edino jamstvo za miren in trajen razvoj kakršnegakoli naroda. Izraziti v besedah o sili, izvoru in moralni moči kmetstva je jako težavno. Pisana beseda ni tako močna, da bi bralcu predočila kmetstvo v vsej veličini in moči. Prepričan sem, da danes večina inteligence, zlasti tiste, ki najbolj išče rešitve socialnih, gospodarskih in nacionalnih vprašanj, bodisi teoretično ali v praksi, nima niti približnega pojma o največji sili vsakega naroda —- kmetstvu! Ni torej čudno, da danes mnogi tava, kar pride zlasti do izraza sedaj, v dobi težke gospodarske depresije v vsem svetovnem gospodarstvu. Ako bi današnji človek temeljiteje premotril vzroke teh težkih pojavov in z bolj treznim poudarkom iskal rešitve, bi nc prišlo do čudnih fašizmov, ki si jih pojedini narodi krojijo v večini slučajev po ambicijah vodje. Ti fašizmi v urejenih razmerah morajo absolutno pasti; pridejo pa na površje baš radi današnjega površnega človeka. Današnja mladina, zlasti meščanska, to površnost brez vsake globine, prav nazorno potrjuje. Kje se izživlja — v nogometu in drugih pretiranih športih, ki često niso v skladu s higijeno Človeka, da o drugih neskladnostih sploh ne govorim. Vsakomur mora biti popolnoma jasno, da človek, ki jc do svojega mogoče celo 30. leta posvečal vso pozornost raznim sportom, se v tej dobi nikdar več ne more sprijateljiti s tež- I kimi sodobnimi problemi, ampak išče rešitve v j površnih letečih idejah, ki niti v prehodni dobi J Dr. Henrik Steska: O predstavništvu banovinske samouprave Po ustavi iz 1. 1931 naše banovine niso le ozemlja za državno upravo, nego tudi samoupravne edinice. Kot zgolj juridične osebe pa ne morejo same vršiti poslov svojega delokroga, marveč imeti morajo organe, ki jo predstavljajo in zanjo delujejo. Ako je pokrajinsko predstavništvo imenovano od države, čeprav izmed domačinov dotične pokrajine, takrat ne moremo govoriti o pravi samoupravi in najsi se tudi uporabljajo le lastna finančna sredstva pokrajine in le za lastne pokrajinske namene. Prebivalstvo v pokrajini mora izključno ali vsaj v pretežni in odločilni meri odločati pri izberi pokrajinskih predstavnikov. Za samoupravljanje naši banovin predvideva ustava dvoje organov, širši banovinski svet (banovinsko veće) in ožji banovinski odbor. Banovinski svet se ima volili na štiri leta z občim, jednakim in neposrednim glasovanjem, a ta svet voli iz svoje srede banovinski odbor. S tem že ustava sama odklanja postavitev ali potrditev tudi le enega dela banovinskega predstavništva po centralni vladi, marveč naj prava ljudska volja prebivalstva v pokrajini pride do jasnega izraza. Istotako je izključena posredna volitev n. pr. po predsednikih ali odbornikih občin in po predstavnikih poklicnih stanovskih organizacij. Dasi tako presipanje v dokajšnji meri otožkoči uveljavljenje nesposobnih, a kričavih demagogov. L sta va pa mma nikakršnih predpisov o vo-Enuh edinicau ia tuli nc zabranjuje, da ne b» smel zakon o ureditvi banovinske samo- narodnih razvojev kot je to danes, ne morejo zadostiti nalogam državne in nacionalne skupnosti. Ta pesem se danes z vso doslednostjo izvaja skoraj pri vseh narodih z izjemo, da se po nekod vendar le išče kmetstvo kot edina rešilna bilka, kot temelj državne skupnosti. V Prusiji na pr. ni skoraj bilo več kraja, kjer ni bila zemlja last velelndustrijalca v pretežni množini. Kmet v pomenu besede je izginjal, tisti človek, ki bi moral ljubiti svojo zemljo po naravni sili. pa postajal delavec v raznih industrijskih centrih. Kmetstvo je bilo v dotičnih okoliših uničeno, stanovi, ki so nastajali in živeli ob kmetu, so postajali brezposelni delavci, nastala je vpijoča masa: Kruha, kruha, ki bi šla na kraj sveta radi kruha; lastnega Uoma ni več poznala. Danes nemška vlada kmetstvo išče, ga neguje kot punčico očesa, ker spoznava, da so to najzdra-vejŠi temelji vsake države. Moderno človeštvo je hotelo napraviti iz zemlje eno njivo, eno polje in kmetstvo 'ubiti; ne vedoč seveda, da tega absolutno, sploh ni mogoče, da je to naravna sila, ki jo jc ustvarila narava v lepoti in veličini svoje zemlje. Poizkusi modernega človeka so bili strti v prvih začetkih. Nikdar se še ni tako jasno izpričalo kmetstvo z vso svojo naravno silo kot v dobi, ki jo preživljamo. Potrebno jc samo, da ga vsakdo spozna, na njem gradi, pa bo stavba tako trdna, in trajna garancija za izživljanje vsakega stanu. Še vedno ni bilo rečeno v kratkih besedah kaj je kmetstvo. Pravilo bi bilo: Kmetstvo je naravna vez med zemljo in človekom, ki jo obdeluje ter prirojena lastnost slednjega v nuji kruha vsemu človeštvu. Ta lastnost človeka, ki obdeluje zemljo, je stara toliko kot človeštvo samo; je del njega' samega, je bistvo njegove vsebine. Prvotna podlaga te njegove lastnosti pa jc v lastni zemlji. Človek z omenjenimi lastnostmi mora imeti lastno zemljo, mora se v vsej svoji notranjosti zavedati, da je ta zemlja njegova. Ako tega človeka sedaj imenujem kmet, potem je kmet Tisti, ki ne smatra več zemlje za svojo lastnino kot vsako drugo stvar, ampak nekaj več, kar se v besedah brez lastnega doživetja ali občutka skoraj ne da izraziti. Kmetu je njegova zemlja svetinja, je več kot mati ali žena, je neka lepota, za katero tudi umre; še v smrti je njegov zadnji pozdrav zemlji. Mora pa bsti ta zemlja kot sem povdaril njegova. Reklo bi se, da je to skrajno neplemenit egoizem. Nasprotno! Kmet z vso ljubeznijo skrbi za čim večji pridelek in z vso skrbjo, s krvavimi žulji, često v največ jem fizičnem in duševnem trpljenju, da kruh vsakemu! Okrog njega se razvijajo stanovi, ki jih kmet brezpogojno rabi, za nje celo instinktivno skrbi in jih smatra za svoje dobrotnike. Nikomur ničesar ne jemlje, ampak daje — kajte takšen je naraven zakon! Priporočal bi vsem, da bi ta naraven zakon kmetstva spoznavali in po njem gradili boljšo bodočnost svoji državi in narodu. Ivan Nemec. uprave predpisati posebno kvalifikacijo za elane te samouprave. Ako naj obvelja ljudska volja ter naj bode banovinska samouprava na demokratski način urejena, se morama izogibati vsemu, kar bi moglo otežkočiti narodu izražanje njegove prave volje ali jo celo potvoriti. Volitev mora že zavoljo tega biti tajna, ker javna volitev omogoča razne neumestne pritiske in vzbuja grenko čustvo odvisnosti od oseb, ki bi utegnile zlorabljati svojo premoč. Dalje je olajšati dejanski stik med kandidati za banovinski svet in prebivalstvom. Volilni okoliš torej ne sme obsegati vso banovino, ker bi sicer na izvolitev poedinih kandidatov odločilno vplivali volilci iz ozemelj, s katerimi kandidati nimajo tesnejših vezi, in bi morda tudi kakšni samozvani volilni odbori v večjih mestih mogli volilcem vsiljevati svoje kandidate. Kljub temu načelu pa volilne edinice vendar ne smejo biti premajhne, kajti tudi političnim manjšinam gre neko zastopstvo. Želeti je torej, da se v vsaki volilni edinici volita vsaj po dva predstavnika, a bolje je, da jih je troje, kajti pri le dveh predstavnikih za en okoliš se lahko pripeti, da je manjšina enako zastopana kakor visoko njo nadkriljujoča večina. Preprečiti je preveliko razcepljenost kandidatur v enem in istem volilnem okolišu in navajati politične kroge, da postavijo res ugledne in obče priljubljene akoprav manj enostranske osebe za kandidate, k čemur utegne pripomoči predpis, da se vpoštevajo le p® številu glasov največ je tri kandidatne liste. Po znanem d’Hondtovem sistemu sorazmerno sc pa izračuna, koliko od mandatov, določenih za dotično volilno edinico, pripade poedinim vpoštevnim listam. V svojem načrtu o ureditvi banovinske samouprave sem predvideval, da se na vsakih 40.000 prebivalcev voli po en banovinski svetnik, 2e silno dolgo se vleče to vprašanje, ki nikakor ne more priti do kraja, vendar smo se mu pa končno približali. tako daleč, da so že pričeli podirati Špeletičevo hišo, ki bo šla nova Emonska cesta prav čez njene sedanje temelje. Ministrstvo financ je namreč pravkar potrdilo na predzadnji seji občinskega sveta soglasno sklenjeno zamenjavo, da mestna občina ljubljanska d:t lastniku Špelctiču za njegovo hišo v zameno mestno stanovanjsko hišo v Peričevi ulici za artiljerijsko vojašnico. Hiša je že izpraznjena in lastnik jo je, kakor rečeno, pričel že tudi podirati, ker se je obvezal, da jo spravi na svoje stroške proč in mu zato ostane tudi gradbeni material. Sedaj smo neposredno pred podpisom te menjalne pogodbe, obenem bo pa mestna občina prevzela tudi del vrtov na levi strani Emonske ceste med Špeletičevo hišo in Krakovsko ulico. Kakor znano, je mojster Plečnik napravil v zvezi z ureditvijo Kongresnega trga, Vegove ulice, bregov regulirane Ljubljanice, Zoisove ceste, Šentjakobskega trga in Trnovega z okolico Gradaščice tudi načrt za temeljito regulacijo Emonske ceste, ki jo je občinski svet sprejel že 25* januarja i9)}. Po tem načrtu bo imela Emonska cesta po vsej svoji dolžini 9 m široko cestišče, kolikor je širok tudi Trnovski most, ki Emonsko cesto zaključuje s trnovsko cerkvijo. Sedaj je cesta neenakomerno široka in skoraj ravna, po novem bo pa nekoliko zavita v podobi črke »S«, kar jo bo delalo le še slikovitejšo ker bodo stavbe ob njej vidne in tako prišle do veljave. Pa tudi drugo prednost ima zavita cesta, ker na njej veter ne bo imel take moči kakor jo je imel na sedanji naravnost od severa proti jugu in proti Grada-ščici padajoči cesti. Že na križišču Zoisove ceste in Aškerčeve ulice z Vegovo ulico in Emonsko cesto bo nova cesta preložena precej na desno, tako da bo pod nekdanjo Derendovo, sedanjo Jelačinov© hišo posnela precej vrta. Čez polovico bo diagonalno prerezala dolgo staro enonadstropno Sternovo hišo, nato bo šla kakor sedaj ob Jakopičevem zidu mimo kapelice z najstarejšim kipom M. božje v Sloveniji ter dalje mimo Curka, kjer bo krenila na levo, da bo na tej strani od ogla Curko-vega v smeri proti desnem zidu Trnovskega mosta prostora še za vrsto dreves. Na desni strani teh dreves bo ob Curkovem vrtu in ob vrtu dr. Breclja nastalo prav lepo malo šetališče. Omeniti moramo, da bodo pa ta drevesa stala že na prostoru sedanje Speletičeve hiše, ker bo vsa cesta tako zelo pomaknjena na levo. Na levi strani bo rob ceste tekel od ogla Zoisove ceste sprva tako kakor sedaj, nato se bo pa zajedel do 8 m globoko v vrtove. Tudi od Krakovske ulice dalje teče rob skoraj naravnost in se prav malo vsloči proti levi ter se konča pri Puhovi hiši v črti leve strani Trnovskega mosta. Na tej strani so sedaj stare stavbe nekako nasproti od spodnjega ogla Derendinega vrta pa prav do Krakovske ulice. Drugi ogel Krakovske ulice ostane prazen, nadalje bo pa ulica znzi- istotako tudi na preostanke od vsaj 20.000 ljudi. Ker delovanje takih predstavništev ne zavisi toliko od števila nego v prvi vrsti od intelektualnih in moralnih sposobnosti predstavnikov, bi moglo biti primerno, da je po dvoje ali več upravnih srezov s skupaj najmanj 100.000 do največ 200.000 prebivalcev volilna edinica s 3 do 3 mandati. Ozirati se je pa tudi na razlike med življenjem na kmetih in v mestih, dalje na dejstvo, da je po deželi dosti obrtnikov in trgovcev raztresenih, a v mestih le malo kmetov. Mesta (občine z mestnim pravom in druge občine kot središča trgovine in obrta) bi zavoljo teh razlik morala voliti odvojeno in to v krajinskih skupinah (n. pr. od najmanje 20.000 do največ 80.000 prebivalcev) ali poedinsko, ako šteje mesto vsaj kakih 30.000 ljudi. Da so mestni interesi navzlic pretežno kmetijskemu značaju malodane vse države vendar ne le v banovinskem svetu, temveč tudi v izvršujočem banovinskem odboru zadostno zastopani, v ta namen bi bilo potrebno, da volil posebe banovinski svetniki, izvoljeni od srezov, in posebe banovinski svetniki, izvoljeni od mest, iz svoje sredine banovinske odbornike in sicer, bi moral odpasti na skupino mest najmanj en odbornik. Načelo obče volilne pravice sicer izključuje posebno kvalifikacijo za volilca, a je ne izključuje za volivnost. Pravico biti izvoljen naj ima le oseba, ki je član kake občine v dotični banovini, a vrhu tega bi morali banovinski svetniki syojo usposobljenost dokazati (n. pr. z večletnim udejstvovanjem v občinski samoupravi, v javnopravnih zbornicah, v zadružnih zvezah, v višji javni službi ali v narodnem predstavništvu). Takšna kvalifikacija je tem potrebnejša, ker pri banovinski samoupravi ni protiuteža, kakršnega ima narodna skupščina v senatu. dana tako daleč, da bo zadnje poslopje stak vzporedno z dr. Brecljevo vilo. Pri Špeletičev hiši se bo cesta po načrtu pomaknila za 20 m na levo in bo posnela prvega vrta 42 kvadratnii metrov, drugega 44, tretjega 43, četrtega 55 petega 62, šestega 92, sedmega iij, osmega p: trz kvadratnih metrov in končno vso Špeleti čevo hišo in tudi skoraj vse dvorišče z gospodar skinp poslopji pri Puhu pa zemljišče odrezala 1 2 kvadratna metra proti hiši. Kakor bo Špeletičeva hiša podrta in odpelja stavbni material, bo mestna občina takoj pričele s pripravljalnimi deli za regulacijo, ki bo skle niia vso od Kongresnega trga in do Trnovega te> Šentjakobskega trga in cerkvice sv. Florijana v glavnem že urejeno južno stran mesta v skladno slikovito celoto. • PoiitniSkl ponavljalni tečaj V februarju ustanovljeno Društvo brezpos«! nih profesorskih kandidatov v Ljubljani si jt nadelo težko nalogo, pomagati svojim članom v njihovem težkem gmotnem položaju, posebno pa še zaščititi jih pred vsakim izrabljanjem nji bovih delovnih moči. Izkazalo se je med dru gim namreč tudi to, da so doslej v počitnicah, ko brezposelni diplomirani filozof ni imel nit! te možnosti več, da bi se preživljal z insmikci-jami, izrabljali njegov položaj tisti, ki so pr: rejah počitniške ponavljalne tečaje. Za težk 1 delo v takem tečaju so bili često sramotno hono rirani, dočim so se prireditelji okoristili z lepim dobičkom, a jim ni bilo treba niti podučevab Iz tega vzroka se je čutilo Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov dolžno in poklic: no, da s svojimi delavci samo organizira tak tečaj za dijake srednjih in meščanskih šol, ki imajo ponavljalne izpite, da s tem pomaga svo jim članom in da prepreči predvsem tujcem izrabljati naše moči in vleči dobiček na naš račun. Društvo razpolaga s preko petdesetimi kvalificiranimi mladimi močmi, ki so usposobljene za poduk v vseh razredih naših srednjih in meščanskih šol in to v vseh predmetih. V svojem lastnem tečaju se bodo mladi profesorji za pravičen honorar toliko bolj potrudili in stavili n? razpolago vsj svoje mlade moči, da pokažejo, v koliki meri so sposobni za svoje delo. Prepričani smo, da bo tudi javnost znala ceniti vsa M dejstva in da bodo prizadeti starši s polnim za upanjem poslali svoje otroke edinole v teča brezposelnih profesorskih kandidatov, ki je do mača ustanova in ki nc dela za dobiček posameznika. Omenjeni tečaj se bo vršil v šoli na Prulai: od ponedeljka 22. t. m. do pričetka popravni! izpitov. Starše, Iti so bili posebej o tečaju ob veščem’, prosimo, da pošljejo prijave vsaj er 20. t. m. Učni red tečaja je tak, da bo vsak go jenec po tri do štiri ure dnevno v tečaju. Ene do dve uri se bo vršil redni pouk, ostali čas p bodo gojenci študirali pod nadzorstvom in s po močjo profesorjev ali korepetitorjev. Ker jt staršem posebno v predpoldanskih urah dijak; težko nadzirati pri študiju, bo ta način nadzira nega dela najboljše zagotovilo za uspeh. Na r; način bo tečaj obsegal okoli 40 učnih ter prekr do ponavljalnih ur, iz česar je razvidno, da }< celotni prispevek 2jo Din poleg vpisnine 30 Din kar znaša le 2.J0 Din od ure, vsekakor minimalen. Tudi Jugosl. profesorsko društvo, sekcij. Ljubljana jc ta tečaj s svojo pomočjo in s pripo ročilom, ki ga je dalo na svojem zadnjem občnem zboru, dovolj jasno pokazalo, da ima za upanje v delo in uspeh brezposelnih profesor skih kandidatov, ki bodo s svoje strani zna! pokazati, da so tega zaupanja v polni mer vredni in to tako s strani starejših stanovski! tovarišev kot tudi s strani javnosti. Odbor DBPK. MALI OGLASI Vsaka beseda 60 par. Najmanjši znesek 6 Din Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki službe, plačajo samo po 25 par ia besedo. Pr malih oglasih reklamnega značaja stane petitu, vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priloži* *a o Igo vor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi m plačljivi takoj pri naročilu. PROTI KURJIM OČESOM. Kdor si želi boljše,r-pedikerja, je ua razpolago cenjenemu občin s tv u pediker Avbelj, kopališče Okrožne»: urada, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUDOLF ZORE. UU8LJAKA Gledališka 12, Telef.38-10 Za pismen odgovor priložite 5 Din v znamkah Citaj te in naročajte ,Gtas naroda*! Boi za mori® K trem velikim prekopom, Panamskemu, Sueškemu in Korintskemu, ki so bili zgrajeni z namenom, da se skrajšajo morske poti, se bosta kmalu pridružila dva nova. Čeprav sta oba prekopa projektirana vsak na drugem koncu zemeljske oble in drug od drugega oddaljena na tisoče in tisoče kilometrov, je vendar vzrok gradnje pri obeli eden in isti: medsebojna borba in tekmovanje velesil na morju V listih so se pojavile vesti o načrtu novega prekopa, ki bo vodil preko republike Nikaragua in vezal Tihi in Atlantski ocean. Načrt tega gigantskega dela nam očitno kaže zanimanje Zedinjenih držav za Nikaraguo. Kakor je znano, Zedinjene države pozorno zasledujejo ves razvoj te republike in so že v zadnjih letih dosegle takorekoč popolno nadzorstvo nad njenimi zadevami. Oba oceana sta sicer že zvezana s Panamskim prekopom. Ali zgraditev tega prekopa je z voj-iMga stališča zelo pomanjkljiva, ker je ta prekop preozek za vojno brodovje, nadalje je ala-ko utrjen in ga je mogoče zelo lahko porušiti. Zato so že pred svetovno vojno ameriški inže-njerji izdelali podroben načrt za zgraditev drugega prekopa preko ozke zemeljske kose med Severno in Južno Ameriko. Novi prekop bo zgrajen nekoliko severneje od Panamskega. Pričel bo ob obali Atlantskega oceana v Juan del Norten in bo končaval ob Tihem oceanu pri Britu. Obo ti mesti sta v republiki Nikaragui. Dolžina projektiranega prekopa bi bila nekoliko daljša kakor Panamskega in bi znašala razmeroma zelo malo. Drugi nov prekop nameravajo zgraditi Japonci. Vezal bi preko države bižnokitajsko morje z Bengalskim zali- vom. Dolg bi bil 110 km. Ž njim bi izgubil svoj sedanji pomen Singapur. Nič natančnejšega ne zvemo o čestih nemirih in bojih v Maroku, Alžiru in Tunisu. Lansko leto n. pr. je prišlo v teh pokrajinah do cele vrste bojev in nemirov. Zanimanje Francozov se osredotočuje predvsem na Alžir, tam razvija Francija tudi avojo največjo delavnost. Ce je ogroženo središče, potem je v nevarnosti vse, tudi Maroko in Tu-niz. Eden izmed najboljših poznavalcev severnoafriških razmer je pred kratkim izjavil: »Alžir ima za Francijo večji pomen ko Indija za Anglijo. Indija pomeni za Anglijo vir moči in bogastva. Alžir pa je za Francijo velik notranjepolitičen problem. Brez Alžira bi Francija padla na državo druge vrste.« Največje zlo, ki razjeda deželo, je oderuštvo. mora vendar skrbeti za red, pravico in blagostanje prebivalstva, dozdaj še ni našla poti in sredstev, da bi ž njimi ustvarila takšne kreditne razmere, da bi ž njimi zatrla oderuštvo, kakor je to takoj spočetka storila Anglija v Egiptu. V severni Afriki živi okrog en milijon Francozov sredi 12 milijonov domačega prebivalstva. Treba je najti neko obliko sožitja med temi in onimi, dozdaj pa se je francoska vlada omejevala samo na to, da je po načelu: Deli in vladaj! delala razkol med Arabci in Berbere!. Ber-bercev je v Alžiru 29%, v Maroku 60%, v Tu~ nizu pa samo pol odstotka. Kakor se je pokazalo, pa ta politika ni rodila zaželjenih uspehov, čas pa je v deželi tudi zelo mnogo nežidovskih oderuhov. To zlo vodi francoske naseljence in Francijo samo v nevarnost in pogubo. Čuti se gospodarska kriza, radi katere nastajajo razni, često krvavi konflikti. Porazno je, da vlada, ki Poprej so ga izvajali samo alžirski Židje, zadnji pač pa celo vrsto nemirov, ki datirajo nazaj do leta 1930. Muslimani se v severni Afriki vkle- pajo v arabsko kulturo. Po berberskem pravu je ženska sužnja. Oče jo lahko proda, mož zapodi, bratje pretepajo. Pričakovanje, da bi se mogli Berberci pofrancoziti, ne da bi se poprej pomuslimanili, je zato velika zmota. Če bo Francija tirala berbersko politiko, bo to imelo za posledico le to, da se bodo Berberci še krčevi-teje držali svojih starih nazorov. O nemirih v letu 1931 je bil skoraj ves svetovni tisk slabo informiran. Še v začetku septembra je kolonialna komisija uradno sporočila poslanski zbornici, da je v Tunizu vse na pravi poti. Mesec kasneje pa smo zvedeli, da je bilo uatavljeno izdajanje »prevratnih« listov, da je delavska borza v Tunizu zaprta, da med uradniki in felahi vlada nemir in da se domačini branijo plačevati davke. Tretjega junija je predsednik odredil vrsto težkih kazni, ki so imele za posledico večje nemire: burne demonstracije pred prestolniškimi uradi, zapiranje trgovin, stavke, krvave spopade, napadanje vojaštva in požige. Zelo važeu incident se je dogodil v Mokninu, ko je četnike napadla tolpa vsilašev. Listi radikalnih smeri so bili vseskozi prepovedani. Napačno bi bilo, če bi za vzrok severnoafriških nemirov smatrali samo komunistično propagando. V resnici ima splošna vznemirjenost mnogo globlje politične in gospodarske razloge. Gotovo pa je, da komunistična in druga inozemska propaganda v polni meri izkorišča gospodarsko in kulturno bedo domačinov. Severni Afriki manjka enotna uprava in prav tako kakor materi domovini — avtoriteta. Dejanski dela politika roko v roki z dobičkarstvom. Zasebni interesi se pospešujejo na škodo celote. Naravno je, da s tem trpi razvoj dežele. Iskreno slovo Mož (se poslavlja): Torej zbogom Marička, . in tudi vidva, ljuba moja otročiča ! Zena: Zbogom, Martini Saj se itak kmalu zopet vidimo. Mož (važno): Samo nikar ne pred dogovorjenim rokom l V interesu reda in ljubega miru ponavljam : Nikar ! RUDE IN KOVINE d o TEIEFOI 27- 27 28- 27 Knez-namestnik v Sinaji Pozdrav častne čete. Od leve proti desni: Knez-namestnik, v sredini v ozadju prestolonaslednik princ -Mihajlo, na desni kralj Karol. Ali ste se že naročili na „GLAS N A RO D A” J Avtomobilska nesreča Schuschnigga Razdejani avto avstrijskega zveznega kancelarja. Na sliki vidimo usodno drevo, ki je zakrivilo nesrečo. Slika je bila posneta nekaj minut po katastrofi. Emil Vachek: 76 Kri ne klice po maščevanju... Gospoda Astenburga je ta zgovornost razveselila, čeprav ga je nekoliko vznemirjala sinova trudnost. »Letz te ima strašno v želodcu«, je rekel. »Ne smemo dvomiti o tem, da te je vzel na piko in da ti hoče škodovati, kolikor bo mogel. Ne vem, zakaj, toda smrtno te sovraži, če bi to ne bilo tako nemoderno, bi rekel, da mu gre za to, da bi se napil tvoje krvi. Domnevati moramo, da je pripravljen, izdati te ob prvi ugodni priložnosti, če se ne motim, se je ta tre-notek približal.« »Da, tudi jaz to mislim«, je odgovoril puhlo. »Naravno je, da se ne misliš dati zapreti?« je vprašal oče. »To bi storil seveda strašno nerad«, je rekel počasi Bernard. »Veseli me, da soglašaš z menoj. Toda temu se moreš izogniti sauno na ?n način. V nekaj dneh moraš zapustiti to đa&elo. Dam ti denar in priporočilo v Nemčijo. Trdne sem prepričan, da se tam hitro in dobro zaa-draš, zakaj to je kakor nalašč dežela za take mlade ljudi. Ja» ’o» aam šel tja, če bi mi že ne apr.er pl» £tu < čakal jc, kaj powflo Baraard, toda Bernard je molčal Jo -«rl t>r?d#e .* «Vrnjenimi očmi, v katerih ni bilo najmanjšega izraza. V sem trenotku je trpel že mnogo immj, jcot prej pri razgovoru z Danijelom in kadar Voli ».»ruj. priba>alo je, kar je zmerom pričakoval _ .i* si izboljša, ce ne bo s to zadevo neprene-Ibsma sam. To je bilo nekaj podobnega, kakor če bi ** čiovek, ki je dolgo čutil v sebi resno in rastočo motnjo, slednjič odločil, da pojde k zdravniku. V zavesti, da bodo njegove zadeve reševali zdaj še drugi, je nastopilo mrtvo pomirjenje. »žal mi je, da ti nisem mogel prihraniti teh muk«, je rekel čez nekaj časa. »Ne govoriva zdaj o tem«, je ugovarjal oče. »Začneva o tem, če boš želel, šele v Berlinu. Kdaj bi hotel odpotovati?« »Ali misliš zares, da moram odpotovati?« je vprašal Bernard. Oče ga je pogledal, kakor da ga ne razume. »To je vprašanje. Seveda ti ne ostaja nič drugega. Ali beg — ali sodišče.« »Da, res se -zdi, da ni drugega izhoda«, je odgovoril Bernard. »Toda nekaj ti povem. Poskusil sem že enkrat, da bi zbežal pred to stvarjo. Beg mi je uspel, toda menda sem še bolj srečen, kot bi bil, če bi ne bil zbežal.« Začel je govoriti tiše, tako da ga je bilo komaj slišati: »Ta stvar me odtlej neprestano preganja. Tako, da bi ti morda niti ne mogel razumeti.« Uprl je pogled v očeta: »Z begom se temu ne da uiti, takšna je moja izkušenost.« Filip Astenburg je poslušal z grozo v srcu. Kaj se godi? Domneval je, da gleda Bernard vsaj zdaj na to stvar brez pretiravanja, toda namesto tega se ta mladi, fizično tako sijajni človek s tem zdaj muči, in sicer tako, da ni več zmožen zdrave razsodnosti. Zagodrnjal je: »To je neverjetno. Bernard, reči moram, da sem se v tebi nekoliko zmotil!« »žal mi je, toda bil sem samo odkritosrčen«, je odgovoril Bernard. »Odkritosrčen in neverjetno nezrel«, je odgovoril oče. »Kako te more preganjati nekaj, kar si storil v dobrem prepričanju v vojni v interesu domovine?« »Da, uspelo ti je, strniti v en stavek menda vse olajševalne okolnosti«, je odgovoril Bernard. »Toda kljub temu je bilo to še živalsko in nepravično, človek gre morda lahko preko marsičesa, kar je storil, toda če je človek ravnal kakor žival in zagrešil nepopravljiv zločin?« »Glej, glej«, je zatarnal oče, »ti govoriš zoper sebe pravo obtožnico. Toda jaz ne bom analiziral. Meni zadostuje, da je bilo to v vojni. Bernard, tem štorijam iz vojne, naj so, kakor so, mora biti vendar slednjič konec. Imeti moraš vsaj toliko inteligence kakor vaški fantje. Ti se sicer tudi pri muziki grdo stepejo, potem pa se spet sporazumejo.« »Nesreča je, da ravno tega ne znam«, je odgovoril Bernard. »Sicer pa to ni bil pretep. Ne vračam se k tistim, ki sem jim storil kaj žalega med pretepom, ampak ljudje, ki sem jih dal usmrtiti, recimo bolje umoriti, čeprav so bili nedolžni, ti — sodi o tem, kakor hočeš — se mi neprestano vračajo pred oči.« Gospoda Astenburga se je lotevala omedlevica. Bilo je mnogo hujše, kot je pričakoval v svojem najbolj črnem strahu. Nikdar bi ne bil mislil, da je ta fant tako občutljiv in da bi se moglo to v njem tako kvasiti še zdaj. Toda ljudje, ki so občutljivi, bi vendar ne smeli ubijati! Hu«, je zakričal, »toda kdo ve, aii so bili nedolžni!« »Bili so popolnoma nedolžni«, je zašepetal Bernard. »Nalašč sem se peljal v Podkarpatsko Rusijo, da bi se o tem prepričal. Vse si je izmislil in jih ovadil neki lopov, da bi se jim maščeval.« »Strela!« je nehote vzkliknil oče, »to je res neprijetno.« »Sam vidiš zdaj, da to ni bilo kakor pri vaškem pretepu, če bi se ne bil prenaglil, bi bili prišli pred sodišče in še danes bi bili živi.« Starejši Astenburg se je prebudil iz strahu. »To ni tako gotovo«, je ugovarjal, »morda bi bili, morda ne. Kolikor vem, so vojna sodiča v vseh armadah take stvari opravljala kar na kratko in se niso ravno srčkali z ljudmi, ki so bili osumljeni vohunstva. Bržkone bi bilo tudi sodišče verjelo ovaduhu. Ti sl vendar to trdno verjel?« »Bil sem o tem tako prepričan, kakor da je tole moja desna roka«, je odgovoril Bernard. M a j* »Nar*4fl* t sesdrag* * #. predstavnik I. Albreht, ssa uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tisk« tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek, vol v Ljubljani.