Št. 78. V Gorici, v torek due 12. julija 1910. TočaJ KL. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. I uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % » • • 10 „ Vb- » • • 5 » j V Gorici se"prodafa' „'SoLa" v vseh tobakarnah. .SOČA- ima naslednje* izredne priloge: Ob novem letu nEaŽipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v Mettf-n-?ozni~red že-lezflic, parnikov in poštnih zrez\ Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici, št. 7. Gorici v I. nadstr. na desno. \ Upravni štvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. na*tr. na levo v tiskarni. Naroftiino in oglase je piačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-kfat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.; — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tvlefon it. 83. - „Gor. Ti8karna" A. Qabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Kolonsko vprašanje Na dolgo že se vleče kolonsko vprašanje. Prvo delo je opravil državni pošlji v " prost dr. Faidutti ter podal zanimiv ruL-uc poslanski zbornici. Bil je poslan iz ministerstva dvorni svetnik Schullern, ki je tudi referiral. Pritaknili so se k vprašanju tudi slovenski klerikalci, ki so pov-sodi tam /.raven, kjer treba mešati in kjer upajo v kalnem kaj priribariti za svojo stranko. Laški liberalci so gledali to vprašanje bolj od strani, kako sodimo mi o tem, je bilo dosti jasno opetovano razloženo v »Soči«. Razpravljali so v Gorici predloženi zakonski načrt, s katerim pravzaprav ni nihče zadovoljen. Schullern pa je imel predavanje, katero je označalo veleposestnike na (joriško-Gradiščanskem za prave oderuhe in pijavke ljudstva. Le ti so se začeli upirati in v nedeljo se je vr-šii protestni shod v (iorici. V hotelu »Angelo d' oro« se je zbralo precejšnje število veleposestnikov. Predsedoval je vit. lilasig, poročal notar ih. Hallaben. Rekel je. da že pred zadnjimi volitvami v r/urlaniji se je kazala agitacija, ki naj vzbudi kolonsko vprašanje. Agitacija se je povečala, ko so bili državnemu zboru podani predlogi: !. pospešiti od iurlanskc zadružne zveze začeto akcijo za oprostitev kolonov izpod odvisnosti z nakupom velikih posestev ter z razdeMvijo zemljišč med kolone; l. predložiti zakonske načrte v pospeševanje malega posestva glede raz-dolževanja, glede omejitve v razdeljevanju ter glede nedražbenja takih posestev, glede oprostitve zemljiškega in hišnega davka, itd.: .1 predložiti zakonski načrt, s katerim se določa kontrola nad pogodbami glede najema in poljskega dela. to je nad kolonskimi pogodbami, ter se da varstvo kolonskiin in poljskim delavcem proti neopravičenim odpovedim. Poročevalec dr. Ballaben je rekel, da nima nii proti prvima dvema predlogoma, samo da se izvrši prodaja lastnine po prosti volji, brez moralnega pritiska, še toliko ;unj potom prisilne ekspropriaei-je. Oo> crnik se sklicuje pri tein na katoliškega poslanca Meda v laškem parlamentu, ki je rekel, ko je Šlo za slične reforme: »Jaz mislim, da pravica drugih začenja tam, kjer konča moja.« Proti tretji točki pa se je uprl poročevalec, rekoč, da taka kontrola bi napravila veliko posestvo za sužno, to bi bila hujša kontrola kot nad slaboumnimi in mladoletnimi. Imenuje razžaljivo tako nezaupanje, ki naj se spravi v zakon, ter je neopravičeno, ker generacije in generacije kolonov se niso pritoževale nad gospodarji, po 150 let žive od rodu do rodu na istem posestvu iste družine z istimi gospodarji.....Schullern je malo govoril s koloni, še manj z gospodarji, govoril pa je dosti z drugimi, ki so iz političnih in strankarskih nagibov dajali upanje na revolucij*; v posestvu. Poročilo Schuller-novo opisuje veleposestnike s temnimi barvami. Veleposestniki so molčali, dokler je poročal Schullern kot državni u-radnik, ker je bi! tako pod sodbo svojih višjih, ali ko je slekel svojo uradno suknjo ter govoril, tu pa morajo nastopiti proti njemu radi znanega govora. Na to je razlagal Ballaben pogodbe med koloni in gospodarji, rekel, da se ne more govoriti o suženstvu. da zakon že ščiti pogodbe. če je pak posamezen slučaj dal povod za pritožbe, se je to na sploh obžalovalo .... Sprejeli so protestno resolucijo proti referatu svetn. Schullerna ter proti tendencam v njem: generalizirati redko slučaje v težo večine veleposestnikov; proglašajo površno, pogrešimo SchuHernovo poročilo, ki je nesposobno, da bi služilo za reformo zakona o kolonskem vprašanju. - Potem so sprejeli še to resolucijo: »Posestniki zemljišč, v najem danili kolonom na Goriško - Gradiščanskem, zbrani na shodu 10. julija 1910. v Gorici, glede na poročilo o zakonskem načrtu, podanem od poljedelskega ministerstva za reformo kolonskih pogodeb, izjavljajo, da ne nasprotujejo reformi zakona, ki bi uravnaval pogodbe s koloni, onemogočal izkoriščanje, izključeval utesnitev pravice posestva in prostosti, predlagajo, naj vlada imenuje komisijo, sestoječo iz delegatov njenih, delegatov gospodarjev in kolonov, da ta komisija preišče stvarno in točno brez vsakega vpliva sedanje razmerje kolonov l-r ustvari podlago za reformo zakona glede pogodeb, ki upošteva navade in običaje dežele: privoljujejo v ustanovitev sodnije prve in druge instance, jednako, kakor v industrijskih rečeh, za reševanje sporov, ki bi nastali med lastniki in koloni.« Taka je beseda veleposestnikov. — Deželni odbor ima tudi pripravljen neki zakonski načrt o kolonskem vprašanju in morda bomo v jesenskem zasedanju deželnega zbora kaj culi o njem. Kakor pa vse kaže. se bo vsa ta reč vlekla še na dolgo in široko. Stara reč je, da se pri nas na Goriškem važne zadeve nerodno pričenjajo, da \\ada take-le reči bagatelizi-ra. pridejo vmes druge ueprilike, in vleče se naprej in naprej, namesto da bi tako vprašanje že s prvega početka začeli pravilno, od strani vseh prizadetih faktorjev reševati. Kakor se vidi, bodo koloni še dolgo čakali, predno postanejo samostojni posestniki. OtaM tečaj t Ljubljani. (Dalje.) Dr. Žerjav je poročal na to o organizaciji naše gospodarske obrambe. Dosedaj ti i bilo nobenega sistema v gospodarski obrambi, težko se je pogrešalo društva, ki bi vodilo to obrambo. Pa tudi danes še ni konsolidirana tista o-gromna podlaga, ki bi bila potrebna obrambni organizaciji: namreč združitev organizacij naših hranilnic, bank in zadrug. Ni še žive hranilniške organizacije, banke delajo na svojo roko brez ozira na druge, zadružni naši organizaciji pa sta šele na poti zbližanja. Gospodarsko obrambno delo bo postalo veliko šele, ko bo slonelo na tem bloku denarnih zavodov. Gospodarskega dela bo treba pred vsem za kmeta. Govornik se nato bavi z izseljevanjem, dalje z ustanovitvijo produktivnih zadrug na meji in organizaciji za nakup raznih kmetijskih potrebščin, dalje s »Kmetijsko družbo« na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem ter razvija tozadevni program. Važno delo »Braniborja« bo kreditiranje. Izjavlja se za princip kreditiranja, ne pa darovanja. Da bo kredit cenejši, bomo od >',v,aja do slučaja plačali diferenco ob .. — Glede veleobrti bomo pač le la posredovalci pripravljali. — Najvažnejša, je polnoč malemu človeku, obrtniku in trgovcu. Vzbudimo hi podpi-rajmo organizacijo teh ljudi ob mejah in v nemških mestih in trgih. Dajati bo le začetne podpore za etabliranje, pozneje pa raje skrbeti za cenejši blagovni in denarni kredit, ki zdaj drži malega trgovca in obrtnika v tujih krempljih. V Trstu že imamo malo trgovino in obrt. Tam treba le organizacije in kreditne opore in pristopil bo med .slovenski živelj nov krepak sloj. Na Goriškem treba še premagati začetne bolezni in nekatere stroke podpreti in spopolniti. — Tujski promet in dirigiranje zavednih ljudi v eksponirana letovišča bo važna naloga »'Braniborja«. — Podpirati bo razredna delavska stremljenja v mešanih krajih. Pri debati omenja g. MačkovŠek ulični razvoj na gospodarskem polju na Rusko-Poljskem. G. Brunčko priporoča, da se ozira tudi na parcelacijsko banko v Zagrebu, zlasti ko še mi takega zavoda nimamo. Priporoča ustanovitev nakupo- Kapitan Jltittcras aii Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Id le 8 Verne. — Prevel 0. I. (Dalj«). »Raje timrjem gladu, kakor bi pa zmrznil,« de Hatteras. Z neznanskim trudom naredita hišico in vsa četica se skobaca v njo. Tako je minil dan. Ko so bili zvečer vsi mirni, prične Johnson nekako zmešano govoriti. Sanjalo se mu je o velikanskem medvedu. Ker le večkrat ponovi to besedo, se doktor predrami iz svoje otopelosti, posluša in praša mornarja, o kakem medvedu govori. »O medvedu, ki nas zasleduje,« odvrne Johnson. »O medvedu, ki nas zasleduje?« ponovi doktor. »Da, in to že dva dni!« »Dva dni! Ali ste ga videli?« »Da, drži se vedno v razdalji ene milje.« »In vi mi tega niste zaupali?« de doktor. »Zakaj neki?« »Da res, niti ene kroglje nimamo več, da mu jo pošljemo.« »In tudi nobene sulice ali kosa železa ali žreblja!« odvrne stari mornar. Doktor obmolkne in preudarja, potem pa reče zopet: »Ali za gotovo veste, da nas žival zasleduje?« »Da, gospod Cla\vbonny, zanaša se na človeško pečenko! dobro ve, da mu ne uidemo.« a.Johnson!« vikne doktor, ki ga gane obupno govorjenje sodrugu. »Njegova hrana je zagotovljena!« govori nesrečnež, ki se mu pričenja blesti; »saj mora biti izstradan in jaz ne vem. zakaj bi ga čakali.« Stari Johnson je kar norel in hotel zapustiti kočico. Doktor ga je komaj pridržal, ne toliko z močjo, nego z naslednjimi besedami, ki jih je govori! z globokim prepričanjem. »Jutri bom jaz medveda usmrtil!« »Jutri!« vzklikne Johnson, ki ga pri tej priči prično zapuščati blodne sanje. »Da, jutri!« »Saj nimate kroglje!« »Jo bom pa naredil.« »Kje imate pa svinec?« »Nimam ga, a imam pa živo srebro.« Doktor vzame toplomer 4-- v zavetišču je kazal 10" pod ničlo, — gre venkaj, ga postavi na led in se kmalu vrne. Zunaj je bilo 47° mraza. »Jutri«, reče staremu Jobnsonu, »sedaj pa spite dotlej, da se zdani.« V strašni lakoti so prenočevali; samo doktor in Johnson sta jo lažje prenašala, ker sta imela nekaj upanja. Pri prvem svitu zjutraj zdirja doktor z Johnsonom venkaj in teče k toplomeru: vse živo srebro se je umaknilo v stekleno hruško in se strdilo. Doktor razbije orodje in vzame iz hruške s skrbno zavitimi rokami kepico gladke in silno trde kovine, »Oh, gospod Clawbonny. to je čudovito! Vi ste prebrisan človek!« se čudi Johnson. !i »Ne, prijatelj, jaz sem samo človek, ki ima dober spomin in ki je mnogo čital.« »Kaj hočete s tem reči?« »Spomnil sem se na stavek v potnih črticah kapitana Rossa, ki pripoveduje, da je prebil s krogljo iz živega srebra palec debelo desko; če bi imel tolšče na razpolago, bi bilo isto, kajti pripoveduje tudi, da je kroglja iz iinega zrna tolšče razklala kol, v katerega jo je spustil, ter da je odskočila, ne da bi se bila razbila. »To ni verjetno!« »In vendar -je res, Johnson; ta košček kovine nam torej lahko reši življenje; pustiva ga tu na zraku, in po-glejva, če nas medved ni zapusti!.« V tem hipu stopi Hatteras iz koče; doktor mu pokaže kepo živega srebra in mu pojasni svojo nakano. Hatteras mu stisne roko in vsi trije lovci gredo gledat medveda. ' . Vreme je bilo zelo čisto. Hatteras prehiti svoja.tovariša in ugleda medveda, ki je bil oddaljen najmanj šest sto sežnjev. Žival je sedela na svoji zadnjici in še mirno gugala s svojo glavo ter vohala sledi nenavadnih gostov. »Ali ga vidita?« vzklikne kapitan. »Pst! tiho!« de doktpr. A orjaški štirinožec se ni ganil, četudi je opazil lovce. Gledal jih je brez strahu in srda. A bilo je nevarno približati se mu. »Prijatelja,« de Hatteras, »ne gre se za prazno zabavo, temveč za. naše življenje. Ravnajmo previdno.« »Da,« pritrdi doktor, »samo en strel imamo na razpolago, ki nikakor ne sme zgrešiti živali; če uide, je izgubljena za nas, kajti v teku prekaša zajca.« «4ffth&Mfti,* ki bi zelo olajšale delo »Branibora«. G. Iv. M. Cok kritizira delo kmetijske družbe v tržaški okolici, ki ne stori dovolj za kmetijski stan -- kakor tudi na Kranjskem ne. Bilo bi na mestu, da se dajejo podpore mlajšim dijakom, ki se bi bolj posvetili proučevanju gospodarskega vprašanja, ki bi poineje tudi bolj z uspehom delovali v kmetijskih družbah. G. Beg razpravlja o gospodarskem položaju na Koroškem ter d delovanju »Branibora«, g,! Prekoršek o delovanju »Siid-marke«, ki nima tistega uspeha, kakor ga žele Nemci. Poudarja pomen vzgoje obrtnega naraščaja. O manjšinskem šolstvu je poročal g. Brun čko: Opozarjal je na zaslombo, ki jo imamo v zakonu; imenoma v čl. 19. drž. osn. zak.' za svoj boj v prid kulturnim potrebam naših manjšin. :Ne kaže povsod in vsikdar zanašati še na pomoč družbe sv. Cirila in Metoda, ampak, kjei $o izpolnjeni vsi predpogoji čl, 19. in § 59. drž. šol. zak,» prenesimo stroške, spojene z manjšimi šolami, na deželo,. ozir. občine. Referent je poudarjal, da mora boj za manjšinsko šolstvo po čl. 19. postati bistveno-programna točka naše bodoče narodne obrambe, da mora to igrati vnaprej večjo vlogo pri nas. Zlasti posvečajmo organizaciji delavstva in obrtništva svojo pozornost, kajti to je drugod in bo pri nas glavna zaloga in o-pora našim manjšinskim kulturnim zavodom. Neobhodno potrebno pa je gospodarsko okrepčiti naše manjšine, kajti gospodarsko slaba manjšina bo krutemu nasilju od nasprotne strani gotovo podlegla. — Obrambeno društvo »Branibor« nam mora zato biti punčica, nič manj draga kot pa »C. M. družba«! (Konec pride). DOPISI. Z Ajševice. — (»R a u b š i c k.) — Neki v Gorici dobro poznani častnik, ki se pogostoma vozi s svojim motorjem na lov, je pred par. dnevi srečal na državni cesti Gorica - Ajševica dva kolesarja, ki sta bila dobro oborožena in sicer: prvi z enocevno puško, drugi pa z navadnim nahrbtnikom. Ko zagleda gospod častnik to »prikazen«, mu takoj pade na misel: »Aha, tu imam dva zrela »Raubšica.« — Hitro obrne svoj motor, zdrči za njima in ju vstavi ter vpraša: »*kaj ga imata fazan v ž a k i 1 j?« Eden teh »Raubši-cev« ga nekoliko potegne in reče: »ne fazana, ampak zajca«. Na to potipa častnik nahrbtnik in na svojo žalost je spoznal, da ni v nahrbtniku ne fazana, ne zajca, ampak, da je le nekaj fižola. To razočaranje je g. častniku, kateri po našem mnenju ni imel nikake pravice vstaviti navedena »Raubšica«, nekoliko podaljšalo nos in moral jo je popihati svojo pot. »Raubšica« sta pa svojo »divjačino« v »fižolovi obliki« odpeljala v Gorico, kjer sta jo dala pripraviti in ji pridjala še eno lepo vo-lovsko »boržadlo« in jo tako spravila pod klobuk, kateri jedi sta še prilila Htrček vina. — »Raubšic«. Iz goriške okolice. Kres'v Podgori. — V pondeljek 4. t m. zvečer smo napravili tudi mi Podgorci kres, ter spuščali rakete na čast sv. Cirilu in Metodu. — Za ta kres in rakete so darovali ti-le zavedni Slovenci: Vekoslav Bandelj 6 K, Josip Nemec trg. 3 P, C. M. Vuga 2 K, An. trpin 2 P, Anton Sekula2 P. Franc Kocijančič 1 K, Josip Budal, na-dučit 1K; Dietz 1 K, Šuligoj i K, Franc Brešan, trg. 1 K, Štefan Bregant, krčmar 1 K, Ignacij Trpin, krčmar 1 K, Jakob Valand 1 K, Andrej Perko, krčmar 1 K, Ivan Trpin obč. si. 1 K, Josip Ščurk i K, Peter KlavčiČ 1 K, Rudolf Perko, učit J K, Brežgar in Moc 0.40 K, Marija Mikiuš 40 v, N. N. 30 v, Peter Benini 40 v, Josip Basker 40 v. (Podgorci). Alojz Pregelj 1 K, Jakob Jeras 1 K, Miha Kozman 1 K, Josip Gdrjanc 1 K, Leopold Toroš 5 K, Rudolf Drufovka 2 K, Pr. Žnideršič 2 K, Kerševani & Čuk 2 K, I. Hrastnik 2 K, Dr. Dereani 2 K, Leop. Bolko 2 K, tvrdka Gabršček 7 K,,dr. Puc 2 K, Josip Bresrant 1 K, Mirko Leban l K, Bisail 1 K, Andrej Fait 1 K, Kotijedic & Zajec 1 K, Josip For-tunat I K, Franc Polajnar 1 K, Jožef Jug 1 K, Kranjc 1 K. Kravos t K, Černetič 1 K, Josip Čubej 1 K, Miha »Klfcerikf« 1 K, Ivan Krek krčmar l K, Josip. Slamič l K, N. N. 40 v, Uršič 50 v, N, N. 20 v, Mihael Hvalifc 60 v, Ristič 1 K, Just Florenin I-K, Strnad Franc 1 K. (GoričanU Srčna hvala vsem požrtvovalnim darovalcem! ; Iz sežanskega okraja. Lokev na Krasu. — (Veselica, The u e r s c h u h, g 1 a v a r s t v o.) — V proslavo 25 letnice Ciril-Metodove družbe je' priredila podružnica v Lokvi na Krasu dne 26. junija t. 1. veliko veselico na prostem. Vže teden popred so se pričele priprave za okrasitev velikega travnika, katerega je v ta namen prepustil brezplačno tuk. posestnik gosp. Ant. Muha. Veliko si je prizadel podružnični predsednik gosp. Ivan Frankovič — a vreme, črni oblaki, so se zakleli proti dobrodelni, blagi prireditvi. Zastave in paviljone je metalo ob tla, kar se je podnevi napravilo — ponoči je naravna sila pokončala —. a veselični odbor je ostal vstrajen. Šele dan veselice je posijalo blagodejno solnce in na vse zgodaj so pričeli s pripravami — v hitrici se je še primerno okusno okrasilo. Pevske točke, kakor tudi »Živa slika« se je obnesla izborno. »Živa slika« je vsebovala 8 deklamacij, prišli so se poklonit »Družbi«, katero je predstavljal kip sv. Cirila in Metoda: Slovenija, angeij, kmet, inteligent, šolski otrok, Lega nazionale, Siidmarka in • duhovnik, kateri je klical blagoslov nad »družbo«; sklep je tvoril krasen zbor z motom »Mal položi dar«. Vse točke so bile izvršene hvalevredno. Vdeležba je bila kljub črnim oblakom povoljna, kajti čisti dobiček je znašal 211 K 39 vin. Ni bilo dovolj, da je nagajalo nebo, še namestnik božji je deloval proti prireditvi. Ni se mnogo čuditi, vsaj čuje na ime Janez Theuerschuh, a odpustiti ni v terri oziru tudi njegovemu pomočniku ces. svetniku gosp. glavarju Rebeku, ki je stopil popolnoma na stran našega gospoda Janeza. Kot šolski otrok je bil izbran najprid-nejši učenec Franc Čok, a vrli naš dušni nastir je na to takoj marljivemu dečku odpovedal zakrament prvega sv. obhajila. Da se dečku ne bi dehilo zaprek, se ga je odpustilo in naprosilo gosp. Ant. Muha, naj prepusti v to svojega pridnega sinčka Tončka. Nato se pritoži blagi in pobožni farizej na c. kr. okrajno glavarstvo, češ, da se uporablja učenca v »liberalne namene« ter da »sodeluje« pri »političnem« bralnem in pevskem društvu »Tabor«. — Kakor hitro je pa izvedel, da je gosp. c. kr. okr. šol. nadzornik dovolil, hajdi z br-zovlakorn do ces. kr. svetnika in drugi dan je dobil oče otroka uradno obvestilo, da se principijelno ne dovoljuje kateremukoli učencu sodelovanje, pri javnih veselicah. Gospod Muha, kot oče otroka, gre k gospodu glavarju in mu ugovarja na prepovedi, češ, on sam je odgovoren za svojega otroka in on mu zapoveduje, da mora de? klamovati; tu je bil gosp. svetnik v zadregi in se baje izrazil, da radi tega »ga ne obesijo«. Ali gospod svetnik! Nemško naduto kaplanče naj vpliva na vas? Čudno, prečudno. Ali je morda »Družba« res brezverska, ali je morda anarhistična? Li ni »družbeno« plemenito delovanje v ko- Iz kanalskega okraja. Iz Avč. — (Tatovi.) Minole dni so bili v naši vasi neznani tatovi, ki so hodili po raznih hišah, kamor jim je bilo primerno vstopiti; odnesli so raznim obleke* perila, kokoši, piščeta; bi denar. Se celo enemu, ko se je ravno isti dan izposodil, mu Je ponoči iz žepa izginil denar, zraven tega še žepna ura. Predrznih so se tudi vlomiti v cerkev M. D. nad Avčami; ko niso našli drugega, so Šli v sakristijo gledat blagajno; ko so jo odprli, so našli notraj 1 vinar; z vso jezo so zapodili blagajno (nabiralnik) na tla ter srečno odšli. Družba sv. Cirila in Jubilejni pozdrav iz Amerike: — Slavna družba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana. Le še malo dni in praznovali j bodemo obletnico našega delovanja. Dne 4. julija bode ravno leto dni, odkar se je v Ne\v Yorku ustanovila prva ameriška Ciril-Metodova podružnica. Vspeh imeli smo v tem času povoljen. Sedaj štejemo že 30 podružnic z 1117 člani. Skupaj smo pa nabrali in Vam nakazali z današnjim K 32(K). — Pazljivo in vestno zasledujemo tudi delovanje Vaših podružnic v tem kritičnem času. Dne 3. julija praznovali boste spominsko slavnost 25 letnega obstanka. Tem povodom kličemo vsem zavednim udeležnikom in požrtvovalnim narodnim pijonirjern iskreni: Živeli! Da bi se število naših in Vaših podružnic ob petdesetletnici podesetorilo! — Privojno pošiljamo Vam po čeku Ljublj. kred. banke zopet znesek K 1000.— kot prispevek naših podružnic in prebitek naše zadnje veselice. Prihodnji mesec imeli bomo glavno zborovanje podr. št. 1 in tedaj bomo podali skupni račun. Z rodoljubnim pozdravom in velespoštovanjem za odbor: Jos. Rerns, preds. Ivan Zupan, tajnik. Domače vesti Nameravani shod na Ajševici v nedeljo se je moral prenesti, to pa vsled prošnje kmetov, ki so spravljali, vporabljajoč lepo vreme nedeljskega popoldneva, seno ter bili zaposleni do večera po travnikih. Kdaj se bo vršil shod, se naznani prizadetim gospodarjem pravočasno. Moški in ženski zbor »Pevskega in glasbenega društva« v Gorici sta napravila v nedeljo izlet v Sv. Lucijo. Odšli so z dopoldanskim vlakom. Ogledali so si Sv. Lucijo in romantično okolico, pop. pa se je vršil koncert. Pevci in pevke so izvršili program v dvorani pri Mikužu pod vodstvom g. Michla sksaktno. Peli so krasno; petje je prišlo do veljave še toliko bolj, ker je dvorana akustična. Zbori in kvartet so želi obilo pohvale. Ugajale so Htibadove narodne, macedonske itd. — -------ali poslušalcev bi bilo lahko mnogo več. Opetovano se je vabilo pevce k Sv. Luciji, zato je bilo pričakovati tudi povo-ljno udeležbo. Da je ni bilo, so uzrok čudne tamkajšnje lokalne in okoliške razmere!! Izida zrelostnih izpitov na tuk. ženskem učiteljišču nismo mogli priobčiti, ker— ga sploh dobili nismo! To v odgovor na razna vprašanja. Poslali smo prosit za tako poročilo, ali g. ravnatelj Štet-ca je bil tako prijazen, da »Soči« ni hotel poslati poročila o izidu mature, poslal pa •ga je svoji ljubi »Gorici«. No, kdor pozna rist isti državi, katere sveta dolžnost jefetefco, se temu ne bo čudil. — »Gorica« skrbeti za šole vsem narodom? Sodelovanja otrokom pri »Schulvereinu« ali »Legi ne zabranjuje noben .politični funkcionar. Naprednim gospodom zastopnikom < okr. šol. svetu svetujemo naj ob priliki poiščejo sejni zapisnik one seje, v kateri se je sklenilo, da se principijelno ne dovoljuje šolskim otrokom na sodelovanju javnih dobrodelnih veselic! Ali čudna so pota božja! ' Gosp. Janez Theuerschuh se je vse-kako jako zanimal za veselico, k0 je šolskim otrokom sploh prepovedal vsako vdeležbo na veselici, a svojo služkinjo -— šolsko učenko, je poslal k veselici in to s kakim namenom? morda jo uči špijona-že? Ali je morda katoliška morala špijo-naža? Za danes ljuba bratca, bodi vam le to, | če hočeta za drugič, zabelim bolj močno. A družba naša sveta — plemenita Ostane trdna kakor stavba kamenita! je mogla priobčiti izid mature v torek, mi tega nismo mogli storiti. Da bi pa za listom »Gorico« priobčevali take reči, to pa ne gre. V narodne abiturijentke s tuk. učiteljišča se je čisto brez potrebe ? ;ala »Gorica«. Glede tistih dveh abituri,jntk, ki sta mistificirali »Ed.« s poročilom o izidu zrelostnih izpitov, povemo »Gorici«, da so g.črie abiturijentke takoj naznanile omenj. listu, da »goriške abiturijentke« niso poslale poročila, ampak le oni dve, kateri i-| ma »Gorica« v delu. Tisti dve tudi nista prav nič sodelovali in tudi navzoči nista bili. pri koncertu. Častilci petka, ki pa jedo meso na kvaterne poste, naj vzamejo v •pomirjenje svoje krščanske vesti na znanje, da je bil koncert v petek radi tega, ker v soboto ni bila godba prosta. Plesa v pravem pomenu besede ni bito; godba je odšla kmalu po polnoči. Nekal gospodičen se je parkrat zavrtelo; takrat pa ni bil več petek. — Če bi bile dale denar klerikalcem, poteni, noTbi bilelahko .plesale v petek in celo noč na soboto, pa bi se pobožni klerikalci čisto nič ne sppdtikali nad tem; še hvalili bi jih. Železnica Červinjan-Belvedere se izroči 14. t. m. prometu. Pet vlakov bo vozilo na dan. Vsi, bodo imeli zvezo z vlaki črte Tržič-Červinjan. Štrajk v Ajdovščini..— Dne 10. t. m. je bilo od 22 k razpravi v Gorico došlih obtoženih delavcev iz tovarne v Ajdovščini radi znanega štrajka oproščenih' 20. Državni pravdhik je bil vložil pritožbo ničnosti, ali zastopnik delavcev dr. BrnČič v Trstu je dobil te dni razsodbo kasacijske sodnije, s katero je zavrnjena ničnostna pritožba goriškega državnega pravdniŠtva ter potrjena oprostilna razsodba. Bovški g. župan je bil svoj čas odpustil občinskega zdravnika nekega Žida. Ta je hodil okoli društva zdravnikov ter tožil g. župana. Pri razpravi v Gorici je bil g. župan oproščen obtožbe. Društvo zdravnikov je bilo proglasilo Bovcu bojkot. Na zborovanju pretekli teden pa je določilo, da dvigne bojkot, če da župan primerno izjavo, da je ravnal z dobrim namenom, če razpise redno natečaj ter pošlje dokumente kompetentov v pregled društvu ter če sprejme tormular pogodbe, predložen od društva — v nasprotnem slučaju se bo bojkot nadaljeval. Podgorski nune C. M. Vuga, (ki ne zasluži imena Ciril - Metod!) je divjal v nedeljo po cerkvi. Podgorci so postavili cerkev za molitev in besedo božjo, ne pa da bo kak posvečen zbesnelec norel v njej, zabavlja! »liberalcem« in Sokolom ter napovedoval nov boj. »Zdaj šele smo prišli v boj« je kričal Vuga pa mahal okoli sebe z liberalci in Sokoli. No, naj le napoveduje nov boj; bo že videl, kdo podleže v tem boju. Na Vugo v Podgori bomo posebno pazili; to mu povemo'že naprej, da bo videl svet, kak je ta »obmejni stražar«! — Z vabili s slovensko trobojnico je vabil Vuga na zborovanje za ustanovitev podružnice »Straže« pa se je revež blamiral. Možnarji so res pokali, ali k njemu so prišli popoldne v župnišče samo tisti znani klerikalčki in klerikalke, katere ima lahko vedno okoli sebe. Prava mize-rija! Majhna je Vugova četica. —• Sram gaje bilo skoro in jeza se je kuhala v njem, češ: kaj to je vse, kar me med Podgorci uboga?! Tako se je napihaval dopoldne, popoldne pa tako slab obisk zborovanja za »Stražo«! Najboljši odgovor na Vugovo divjanje je pa ustanovitev »S o k o I a« v Podgori! Na zdar, Vuga! Se boš kričal! Za regulacijo Verse je dovolilo poljedelsko ministerstvo zopet 10.000 K, in to v prizadevanje poslancev dr. Faichittija i;. ' Samomor 15-letnega dečka v zaporu. V Badenu pri Dunaju se je obesil v zaporu iStletni dečko s hlačnim jermenom* — Jetničar ga je našel mrtvaga. Dečko je bil zaradi tatvine 5 dni zaprt. To je v kratkem že tretji samomor tamkaj. Najnovejša lumparija kranjske špar-kase v Ljubljani. — Kako veliko ljubezen goji kranjska šparkasa do Slovencev, vidimo iz njenega najnovejšega ^čina. Ni še dolgo tega, odkar je obrtno strokovno šolo Cisto.,navadno.vrgla.na cesto, sedaj namerava zopet odpovedati vporabo poslopja v Vegovih ulicah, kjer je nastavljena c. kr. višja realka. Seveda, ji ni nikakor všeč, da to šolo obiskuje dve tretjini slovenskih dijakov, katerih ogromna večina se nikakor noče ponenlškutariti. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe si). C. in m. bodi Dam sveta dolžnost! jredentovsker demonstracije ter metal s fcrtio barvo ftapolnena jajca na cesarske orie na različnih uradnih tablah. Ob 3. popoldne so bili vsi uradniki zopet v .banki,-a blagajnik ni mogel blagajne odpreti. Poklicani ključavničar je odprl blagajno in pokazalo se je, da manjka v njej zgoraj imenovana svota. Policija je zaprla vse tri uradnike; dva sta takoj po pričah dokazala;-kfe-sta biki od poldne do 3. popoldne, Colpi pa tega ni mogel dokazati, ' pač pa se je njemu dokazalo, da v tem času ni bil na svojem stanovanju in po^ zneje tudi, da je bil v tem času v banki. Na Colpijevem stanovanju Je policija našla pravo mehanične delavnico. Ker je fcolpi nekoč dva dni nadomestoval blagajnika, si je napravil brez dvoma ključe do blagajne. Pri hišni preiskavi ni bilo najti čisto nič ukradenega denarja, pač pa je 3. septembra prišel frančiškanski pater Morizzo v banko in je plačal skoro vso škodo, samo 15.000 kron manj. Rekel je, da .mu je dal denar nek inozemski duhovnik in sicer pod.spovedno tajnostjo. Sodišče je koj sumilo, da sta Colpijeva mati in sestri po tem menihu vrnili ukradeni denar in sebi pridržali 15.000 K. Vse tri so bile aretirane in so končno izpovedale, da jim je Colpi iz zapora pisal, kje je denar in da ste ga s posredovanjem seme-niškega profesorja Pezzi dale patru Mo-rizzu, da ga vrne banki. Colpi je tajil in pravil, da je denar ukradel kdo izmed ire-dentovskih zarotnikov, toda iz Colpijevih pisem izhaja, da je on sam s čudovito spretnostjo izvršil tatvino. Colpi je bil zapravljiv človek in je stal kot nevaren vohun v službi Italije. V soboto je bilo konec razprave. Ponoči se je hotel Colpi v ječi usmrtiti pa se mu ni posrečilo. Obsojen je v ječo 6 let, poostreno z dvema postoma vsake 3 mesece ter v povračilo ukradene svote. Lutrovo ulico dobe v Mariboru, in sicer je obč. svet sklenil prekrstiti sedanjo Gledališko ulico v Lutrovo. Pikantno je, da leži v tej Lutrovi ulici hiša, kjer stanujejo kanoniki marib. stolnega kapit-Ija. kazino in pa LutrOva cerkev. Padel je, kakor poročajo iz Ganda, ^rakoplovec Kinet. Ko se je spuščal na čemijo, je zadel ob neko drevo, pri tempa padel ter se nevarno poškodoval. Pobila se je v Betenvi zrakoplovka baronica Dela Roch; padla je z višine 40 Vl*tomob jezera ill 16 sobami m tf»r finhil.i težke poškodbe na rokah in , . • za tujce. Mali oglasi. Kajm&njša pristojbina atano 60 vi n. Ako Je oglas obielfl^jii so računa la vsako besedo 3 vU. Najprlpravnejle inseriranje ta trgovce te obrtnike. Koliko Je mnujfilh trgovcev In obrtnikov v OortoJ. kAterih na deJolI (in colo v maitu) nllian ne pozna, ker nikjer no Innerlrnjo. Skoda nI majhna. Dva krojaška pomočnika XL Karol Angeli, trgovec ia krojač v T ' ID kmn 7lirH/o ,m dan na lahek nmHn IU MUH lamLM NaznHiiite po doplpnlc! svoj naslov tvnUrl Jak. Kiintg, Dunaj VII./3 pofttul urad H. Na Bledu -Mino sem otvoi*il prenovljeno restavracijo lepim salonom, senčnatim m ter dobil: nogah. »Kdor hoče priti v nebesa, Kaj si naroči naš list«. —- Tako je zvenelo \? nekega »katoliškega« lističa, ki se imenuje »Armenseelenbote« (»poslanec revnih duš«) ter izhaja v VVurzbergu. List je pisal: »Opozarjamo naročnike, da se boči-talo 11 svetih maš za naročnike in v tolažbo revnih duš. Kdor plača naročnino naprej, se ga sprejme v »spokor.no društvo zapuščenih duš v vicah«, iz katerega se oer-; *\sak teden nad 4000 svetih maš.« _..------Kdor si naroči torej taV :ii.:, ta ima vstopnico za dober sedež v nebesih že v žepu ter se lahko smeje hudiču v lice. -— Bojkot alkohola oziroma žganja v Nemčiji rodi lepe sadove. Konzum žganja je padci od okt. 1909 do maja 1910 za 2&r/r, pridelovanje v istem času za 13%. Za obilen obisk gg. izletnikov se toplo priporoča Franc mandelc, gostilničar. Izredna prilika. Preda se radi bolezni zelo dobro idoča gostilna na prometnem kraju in brez konkurence. Pogoji jako ugodni, dober zaslužek zajamčen. Nadaljna pojasnila daje naše uotavništvb. Sporočam, da sem oddal š 1, julijem t. 1. zastopstvo in zalogo svojega valjčnega mlina v Domžalah I. Bon čar. nameni mita v Doniialih. Proda se gosposka vila z zemljiščem ali brez zemljišča v Gorici, Via Časa rossa 7. Natančneja pojasnila v Via Trieste .13. Proda se takoj dobro vpeljana gostilna s koncesijo aH brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore in hleve, natančneje se izue v našem uprauništuu. Otvoritev hotela. Uljudno naznanjam, da sem otvoril na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, prenovljen hotel „Stol". Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih, postregel bodem cenjenemu občinstvu z. dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sia na razpolago. Razgled in lega krasna. — Kraj jako. miren in letovrčarjem zelo priporočljiv. V bližini naravno lepi Vtntgar in Bled Cene nizke, postrežba dobra in točna. Priporočam se v prijazno vpoštevanje. Z odličnim spoštovanjem (Gozdna balada). Burmi je zašel wd požrešne volkove, ko jezdil na vrane.n skoz gozd je hitro. Od, konja ostale ?<> Mine podhove, od lovca pa čevlji prav celi „Ohoil, vae drugo požrle so lačne zverine, pvčevljih zaman so pretakale sline. J. Medved, Carica Tekališie,Josipa Verdi št. 32. Naznanilo. Podpisana uljudno naznanjava slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sva sprejela dne t. t. m. trgovino g. Josipa Kovana, Gorica, ter imava sledeča zastopstva: Zastopstvo in zalogo pšenifine moke I. Boticar, Domžale; „ „ „ piva Feldkirchen, Koroško; „ „ „ umetnega ledu V. Tanner, Gorica; „ „ „ jedilnega olja F. & G* Miacola, Trst; „ „ raznovrstnih likerjev Franjo Pokornv, Zagreb; „ „ „ zavarovalne zadruge „Croatia" proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva. Priporočava se za blagohotno naklonjenost in podpisujeva z odličnim " spoštovanjem udana Bost]« & Hen komisijsko & agencijsko podjetje Stolni trs št. 9. m „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V l»*