60100200 k KNJliNlC* PRIL..wkSKI dnevnik Ahk^na PlaCana v gotovini P- postalo i gnjppo Cena 200 lir Leto XXXIV. Šl. 172 (10.084) TRST, sobola, 22. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SIovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. BO je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. na včerajšnji seji Vlada odobrila ukrep o amnestiji N*i dnevnem redu tudi način izvolitve italijanskih predstavnikov v evropski parlament, ustanovitev «sveta Italijanov v tujini» in razpust upravnega sveta Blagajne za Jug RIM — Pod Andreottijevim pred-i tvom se je včeraj zjutraj se-„7?‘a vlada, ki je poleg vrste drugih ur r'Pov končno odobrila odlok, ki pablašča predsednika republike, da nPr°zi amnestijo in indult. Vsebi-odloka je že znana, sij so poga-vl ia 0 niei mec* izvedenci strank j , ne večine trajala več tednov, v sončen sporazum pa so dosegli vian rtek zvečer. Edina novost v !očhm ^oku je pravzaprav do-vn i?a amnestija velja za kaznijo oejanja, ki so bila izvršena pred • decembrom lanskega leta, se wavi preden se je vlada uradno za-e|a ukvarjati s tem problemom. rl tll, drugimi uiuepi na dnevnem bojih. na?u je najvažnejši tisti, ki določa Katere norme glede poteka izvo-v Ve 81 italijanskih predstavnikov nnevropski parlament (kot je zna-m • wdo imele Francija, Zahodna j^j.^čija in Velika Britanija prav , '° Predstavnikov kot Italija, Ni- ‘ozemska pa 25, Belgija 24. Danska v/ Irska 15 in Luksemburg 6). Po dp,, m predlogu naj bi ustvarili vet volilnih OKrožij, kar pomeni 'Ppromisno rešitev med predlogo-ina 0 edinem vsedržavnem okrožju j.0 tolikih okrožjih, kolikor je de-t Ohranjene tu tudi možnost iz-“ar>ja preferenc, medtem ko bo oznost emigrantov, da glasujejo v zsvah, v katerih delajo, odvisna dvostranskih dogovorov med Ita-P,ln temi državami, tud' 6 em'Srantov naj zabeležimo J?1, da je vlada odobrila predlog o tanovitvj «glavnega sveta Italija-Bav.v tujini*, v katerem bodo zasto-i‘*n' izvoljeni predstavniki emigranta sil in sindikatov ter hijenskih organizacij. fa^a včerajšnji seji so tudi sklenili Zpustiti sedanji upravni svet Bla-rJJne za Jug in ga nadomestiti z . vun, ki naj bi bil bolj agilen. Kot Povedal minister De Mita, bo upravni svet štel sedem.članov: 'e mesti bosta pripadli KD, po eno g? KPI, PSI, PRI, PSDI in PLI. Do-(Jr ne bo novi upravni svet za-v' delovati, b;) Blagajno St ga sveta KD, namestnika tajnika Gallonija bi postavil na Piccolijevo mesto na čelu poslanske skupine, medtem ko naj bi novi namestnik tajnika postal Bodrato. Tak organi-gram pa bi povsem izključil iz igre Forlanija, ki ima v stranki še vedno velik vpliv, čeprav je na zadnjem kongresu doživel pekoč poraz. Prav zato, ker sta Forlani in strankina desnica na preži, bi utegnil biti vsak notranji premik v tem trenutku nevaren. Možno je torej, da bo prevladala hipoteza odložitve problema na september, ali pa, da bodo podelili predsedniško funkcijo človeku, ki ni direktno soudeležen v notranjih MINO FUCCILLO Uspela stavka poldržavnih podjetij RIM — Delavci poldržavnih industrijskih podjetij, ki so v hudi krizi, so danes stavkali dve ure, da bi opozorili vlado in podjetniška predstavništva na še neizpolnjene obljube glede izvajanja industrijske preusmeritve. Kot je znano doživljajo poldržavna podjetja, kot npr. Montedison, SNIA in Li-quigas, že dalj časa hudo krizo, ki obremenjuje tudi manjša podjetja, ki so z njimi neposredno povezana. Vlada se je že pred časom na srečanju s sindikati obvezala, da bo ponovno obravnavala specifične probleme teh podjetij in to v sklopu tako imenovanih področnih načrtov, ki pa so bili v zadnjem času predmet kritik in polemik. V okviru vsedržavne stavke sta bili včeraj osrednji sindikalni manifestaciji v Rimu in Milanu in na katerih sta spregovorila zvezni tajnik CISL Romei in zvezni tajnik UIL Man-fron. Govornika sta v bistvu ponovila že znane kritike enotne sindikalne federacije na račun Andreottijeve vlade in na nekatera predstavništva delodajalcev. Posebno pozornost sta posvetila gospodarskim problemom juga, za reševanje katerih bodo sindikati v prihodnosti še zaostrili boj. Pomembne sindikalne manifestacije šo bile tudi v drugih italijanskjli mestih, (st) ODGOVORNOST Sl LASTIJO «OBOROŽENE PROLETARSKE SKUPINE* General in podpolkovnik španske vojske smrtni žrtvi atentata v središču Madrid® Demokratične sile odločno obsodile teroristični napad - Izredna seja Suarezove vlade Lilijan Carter obiskala predsednika Pcrtinija RIM — Predsednik italijanske republike Pertini je včeraj sprejel na zasebnem obisku mater ameriškega predsednika Liiiar Carter. Državni poglavar ji je čestital za visoko priznanje FAO, ki ga je prejela za svojo požrtvovalnost kot bolničarka »oddelka za mir* v Indiji. TISKOVNA KONFERENCA V VTASHINETONU CARTER 0 ODNOSIH MED ZDA IN SZ za Jug nSj komisar, kj bo po vsej verjet-G„ 1 bivši predsednik Alfa Romeo l6t«n0 Cortesi. WASIIINGTON - ZDA se bodo še v prihodnje zavzemale za uresničevanje helsinške listine in za spoštovanje človeških pravic, vendar pri tem ne bodo prestopile meje vmešavanja v notranje zadeve tujih držav, zlasti pa ne Sovjetske zveze. To je smisel predsinočnje tiskovne konference ameriškega predsednika Jimmyja Carterja, ki se je med razgovorom s časnikarji dotaknil številnih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanj, glavno pozornost pa vsekakor namenil odnosom z Moskvo. Carter je že uvodoma poudaril, da ameriška vlada ni ubrala politike sistematičnih povračilnih ukrepov kot odgovor na sovjetsko ravnanje z disidenti in ocenil razveljavitev pogodbe o prodaji elektronskega računalnika agenciji Tass ter strožje nadzorstvo nad prodajanjem tehnologije in strojev za iskanje nafte, kot «zelo zmerne ukrepe*. V tem okviru je poudaril, da so se ZDA obvezale, da se bodo zavzemale za spoštovanje človekovih pravic doma - Funkcija predsednika de- m na tujem ter pripomnil; da je SZ «*•—«» -S obveze. »Vsekakor pa — je še do- dobršen del včerajšnje seje je bil nipVe6en izčrpnemu poročilu zuna-ijl ministra Forlanija o rezultata,, inskega vrha industrijsko naj-(jj.i razvitih držav. Kat se je zve-se (1' se bo ministrski svet ponovno Ha a Prihodnjo sredo: glavna točka sl dnevnem redu bo kriza kemij-e 'ndustrije. (trn) V KD izbirajo novega predsednika vsedržavnega sveta kar naenkrat postala zaželen cilj ka ^rsikaterega strankinega velja-gj ’ p° zadnjem kongresu KD so se, ^ neuradno, dogovorili, da bo Padi*ei z®°'i prestižno mesto pri-St_ a‘° predstavniku manjšine v p a.nki, v skladu s tem stališčem ta n6 izvoljen Fanfani. Ko pa je Ciin tal Predsednik senata, je funk-Čij:0 Prevzel Moro, ki je na ta nate dobji tudi formalno potrditev svo-_ vodilne vloge v KD. 4inr>° Pa ie Moro padel pod streli zlo-vPr - rc*°^'k brigad, se je odprlo kri?sanje posledic umora na demo-pa Cftnska notranja ravnovesja. Vsaj *unaj je bil sicer ta problem vSe?rznjen», z bližanjem zasedanja ^državnega sveta, ki bo konec tUa? meseca, pa je postal spet ak-8li «n'. ^ec|aj je v teku diskusija, Ur i'.aJ se v KD sproži proces preše v Ve n°tranjili ravnovesij, ali naj ia ,s®.skupaj odloži na jesen. Osta-PreH 'j tretJa pot, in sicer, da bi z Eniška funkcija spet zadobila staiJ castni pomen, da naj bi po-«kni ■ kot pravi Piccoli, nekakšna kat ajna*' ki naj bi jo izročili skihmu °d priletnil) demokrščan- ’h veljakov. ni 0 *em problemu se Zaccagni-ščan ,teh .dneh posvetuje z demokr-čenn klmi voditelji. Včeraj se je lo-Ga sestal s Piccolijem, Gallonijem, nii pariiem, Donat Cattinom, Forla-di rn ln.^e Mito, poslušal pa je tu-memnenja najbolj »živahnih* parla-Maz a^cev- kot na primer Segnija in dogovori so mu verjetno o-Polnn .. da si ie ustvaril dokaj po-'astn- s iko teženj in stremljenj v •hest1 strank*. Medtem ko tajniško Pa m° V ,tem trenutku ni ogroženo, je doloa°la* ^accagtiini vzeti na znanje ®n nemir v dorotejskih vrstah, 8kul>.lav* v struji, ki že več časa tet>1 ■? Ponovno priti na površje, porini i? se ie morala odreči nekate-telj 'd svojih najbolj vplivnih vodi-Co]n,,', k°t sta bila Rumor in Emilio in R: ,'Po;. Strujo sedaj vodita Piccoli Ubrni' a ki pa sta v zadnjih časih žav‘ a driumčni poti. Minister za dr-I. .. udeležbe se menda poteguje modtp *esno zavezništvo s socialisti, skupi!!11 , k° je načelniku poslanske ni« „np naje bolj pri srcu sodelova-| 8 komunisti. pKe(il'a?n'n' sedaj rad imenoval 011 ja za predsednika vsedržavne- dal Carter — nismo začeli s politiko sistematičnega maščevanja in bojkota, ker se ne smemo vmešavati v notranje zadeve Sovjetske zveze.* Ameriški predsednik je nadalje pripomnil, da si želi boljših odnosov z Moskvo in da razprtije ob vprašanju človekovih pravic ne bi smele zavirati pogajanj za omejevanje orožja. Vendar pa so ZDA dolžne opozoriti sobesednika (SZ), zlasti še ko so vsi voditelji zahodnega sveta zaskrbljeni za usodo sovjetskih oporečnikov. Kar zadeva vprašanje udeležbe a-meriških atletov na olimpijskih i-grah v Moskvi (marsikdo je priporočil bojkot, da bi ZDA na ta način zaostrile protestno akcijo in pritisk na sovjetske voditelje) je Carter i-zjavil, da je za to odločitev pristojen ameriški olimpijski svet. Pripomnil pa je, dg si osebno želi, da Poslanska zbornica odobrila zakon o pravičnih stanarinah RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila s 369 glasovi proti 77 zakonski osnutek o pravičnih stanarinah, ki ga bo moral pred koncem meseca o-dobriti tudi parlament. V roku treh mesecev pa bodo morale občinske uprave u-rediti ozemeljsko porazdelitev glede na indekse, s katerimi bodo določevali stanarine. Zakonski osnutek predvideva med drugim najvišjo ceno najemnine, ki ne sme presegati 3,85 odstotka celotne vrednosti stanovanja. Za vsa stanovanja, ki so bila dokončana do 31. decembra 1975, bo cena kvadratnega metra stanovanja v severni in srednji Italiji 250 tisoč lir. To vsoto pa bo treba popraviti z raznimi koeficienti: kraj, nadstropje, leto in stanje gradnje ter vzdrževanje stanovanja. bj se ameriški atleti udeležili iger. Dokaz, da Wasliington ne namerava prekomerno zaostriti povračilnih ukrepov, je tudi izjava ministra za kmetijstvo, ki je poudaril, da ne bo - nejil prodaje žita sovjetski zvezi in da bo spoštoval pogodbo, ki je bila podpisana 1975. leta in bo zapadla ‘.981. Po tej po godbi ZDA lahko prodajo SZ cd 6 do 8 milijonov ton ži r letno. V zaključku tiskovne konference je Carter odgovarjal tud j na vprašanja o nedavnih izjavali veleposlanika pri OZN Adrewa Younga, po katerem naj bi bilo v ZDA «več sto, če že ne več tisoč političnih jetnikov*. To izjavo je Carter ocenil kot «nesrečno*, najbrž posledico dejstva, da je tudi Young sam okusil ameriški zapor. Sicer je priznal, da včasih tudi v ZDA lahko kršijo človeške pravice, vendar pa je branil sistem ameriške pravice. (vt) MADRID — Val krvavega nasilja je zajel Španijo. Včeraj sta bila namreč v atentatu v samem središču Madrida ubita častnika španske vojske in sicer brigadni general Juan Sanchez Ramos in njegov pomočnik, podpolkovnik Juan Perez Rodriguez. Odgovornost za atentat so si v popoldanskih urah prevzele samozvane «Oborožene proletarske skupine*, ki so bile doslej v Španiji neznane. Atentat sta izvedla moški in ženska, ki sta prežala na žrtvi pred stanovanjem generala Ramosa in sta streljala nanju iz parkiranega taksija, ko sta častnika prišla na ulico. Nato sta z istim avtom zbežala. Častnika sta bila pri priči mrtva, za atentatorjema pa se je pognal policijski agent, ki je z dobro premerjenim strelom zadel v avtoplašč in prisilil bežeča terorista, da sta se ustavila. Zapustila sta poškodovani taksi in se polastila drugega avtomobila, s katerim sta nadaljevala beg in dokončno zbrisala vsako sled za seboj. Po neuradnih vesteh sta atentat izvedla moški in ženska, policija pa ne izključuje možnosti, da je bilo atentatorjev več. Taksi, iz katerega sta streljala in nato z njim zbežala, je bil u-kraden v prejšnjih dneh, druge podrobnosti o atentatu pa še niso mane. Če izvzamemo ugotovitev, da sta bila častnika ubita z avtomatskim orožjem, podobno tistemu, ki ga običajno uporabljajo baskovski teroristi. Gen. Ramos in podpolkovnik Rodriguez sta bila v službi pri španskem obrambnem ministrstvu, nista pa bila znana izven vojaškin krogov. V telefonskem sporočilu nekemu madridskemu dnevniku, je pripadnik samozvanih »Oboroženih proletarskih skupin* povedal, da bodo včerajšnjemu atentatu «prcti španski fašistični vojski* sledili v prihodnjih dneh še drugi. To je prvi a teptat proti španski vojski po u meru takratnega ministrskega predsednika Carrera Blanca leta 1973. Vse španske demokratične sile so odločno obsidile atentat. Generalni tajnik KPS Santiago Carrib je rjavil »da umor dveh častnikov Špan ske vojske koristi samo reakcionarnim silam ki se odločno zoperstavlja jo demokratičnemu napredku Španije*. Podli atentat so odločno obsodile tudi sindikalne organizacije in Socialistična stranka. Ministrski predsednik Suarez pa je medtem sklical izredno sejo vlade, tudi zato, ker so nekateri krogi takoj po atentatu zahtevali odstop notranjega ministra Martina Ville. V baskovski pokrajini so tudi včeraj zabeležili atentat proti policijskemu avtu, v katerem sta bila ranjena policista. V Sevilli pa sta neznanca streljala proti policijskemu častniku in ga hudo ranila v gla vo. (st) Trupli ubitih španskih častnikov takoj po krvavem atentatu (Telefoto ANSA) DANES IAČNE IASEDATI PRIPRAVLJALNI ODBOR Krepitev enotnosti med neuvrščenimi glavna naloga beograjske konference Med najbolj kočljivimi točkami iskanje načinov za mirno reševanje sporov med posameznimi neuvrščenimi državami - Sestanek na ministrski ravni se bo začel v torek (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Jugoslovansko glavno vp&;tu postaja za nekaj časa središče neuvrščenega gibanj Danes se namreč tu začenja sestanek pripravljalnega odbora za ministrsko konferenco neuvrščenih dežel, ki bo v Beogradu zasedala drugo polovico prihodnjega tedna. Pripravljalni odbor, katerega zasedanje bo potekalo na ravn' veleposlanikov in diplomatskih fukcionarjev, bo pripravil delovni program ža ministrsko konferenco, torej dnevni red in osnutke dokumentov, ki naj bi jih sprejeli ministri ob koncu svojega delovnega srečanja. Pripravljalni .odbor bo praktična razpravljal o osnutku dnevnega reda, ki so ga doslej že dvakrat o- IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIItllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIHIirllllllllUIIMIIIIIIIMIIIIIIIimiMMIIIIIIIIIIIIinillllUlllllllimillllllMIllillllllllMIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIIIIII KRATEK OBISK TAJNIKA ZDRUŽENIH NARODOV V SFRJ Tito in Waldheim o delovanju OZN in o perečih mednarodnih problemih Tudi položaj na Bližnjem vzhodu in delovanje neuvrščenih v ospredju na pogovoru v Splitu BEOGRAD — Generalni tajnik Združenih narodov dr. Kurt Wald-heim je včeraj popoldne, po kratkem delovnem obisku v Jugoslaviji, odpotoval s posebnim letalom svetovne organizacije iz Beograda v Salzburg. Včeraj je imel v Splitu pogovore s predsednikom Titom, pred tem pa se je v četrtek zvečer, takoj po prihodu v Beograd, sešel s predsednikom zveznega izvršnega sveta Veselinom Djura-novičem, včeraj dopoldne pa se je pogovarjal tudi z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem. Na vseh teh srečanjih je tekla beseda o žgočili mednarodnih vprašanjih in o prizadevanjih za njiliovo reševanje. Kot pravi sporočilo o Titovem srečanju z \Valdheimom v Splitu, se je jugoslovanski predsednik zadržal z generalnim tajnikom Združenih narodov v »daljšem prijateljskem razgovoru*. VValdheim je ob tej priliki seznanil Tita s prizadevanji svetovne organizacije za reševanje žgočih problemov v mednarodnih odnosih in tudi s svojimi vtisi o sestanku voditeljev držav članic Organizacije afriške enotnosti v Kartumu, ki se ga je udeležil. Predsednik T to je, pravi sporočilo, podčrtal potrebo po odpravljanju razdelitev, podedovanih in u-metno ustvarjenih, med afriškimi državami ter opozoril na izjemno pomembno vlogo Organizacije afriške enotnosti pri reševanju problemov na afriških tleh. Enako mnenja je izrekel tudi dr. Waldheim. Pri izmenjavi mnenj o aktualnih momentih v zvezi z iskanjem rešitve za krizo na Bližnjem vzhodu je veljala posebna pozornost možnostim za organizira ;e pripravljalnega sestanka v okviru Združenih na- rence o Bližnjem vzhodu. Beseda je stekla tudi o prednostih, ki jih takšna širša srečanja vseh zainteresiranih strani ponujajo pri iskanju obče sprejemljive rešitve. V tem okviru j; bila, pravi sporočilo o pogovorih, poudarjen^ tudi pomembnost vnovične vzpostavitve solidarnosti in enotnosti arabskih držav in narodov. Tito in VValdheim sta obravnava la tudi druga vprašanja, med njimi zaskrbljujoče razmere na jugu Libanona, rezultate posebnega zasedanja generalna skupščine OZN o razorožitvi, popuščanje napetosti in odnose med velikima silama, med- narodne gospodarske odnose in dejavnost v zvezi z dekolonizacije a-friškega juga. Predsednik Tito jo, koi ob koncu pravi sporočilo iz Splita, z zadovolj stvom podčrtal čedalje večjo uve ljavitev in vpliv Združenih narodov pri reševanju žgočih svetovnih problemov. Pri tem je VValdheim opozo ril na pomembno vlogo neuvrščenih držav ter na prispevek Jugoslavije k delovanju svetovne organizacije. Sicer pa je na srečanju Tito - VValdheim posebna pozornost veljala tudi bližnji ministrski konferenci neuvrščenih držav v Beogradu. (vb) bravnavali, in sicer na ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja v Havani in-oa ambasadorskem zasedanju tega t' ja "cd kratkim v Ncw Yorku. Jugoslovanska tiskovna agencija ta osnutek ocenjuje kot pomemben politični dokument, saj «dolcča vsebino, usmerjenost ter posamične in skupne interese neuvrščenih držav*. Kot piše Tanjug, bodo ministri vseh neuvrščenih držav v Beogra du obravnavali 17 t ek dnevnega reda, ki ‘zajemajo najpomembnejše mednarodne politične in gospodarske prcbleme ter stališča neuvrščenih v zvezi s tem. Osrednja tema bo cit v gotovo, kot trdi Tanjug, »krepitev enotnosti, solidarnosti, sodelovanja in akcijske sposobnosti ne uvrščenih držav, kar obsega tudi vprašanja mirnega reševanja sporov med posameznimi neuvrščenimi državami na znanih načelih neuvrščene politike*. Kot vedno ob takšnih j riložnostih bodo ministri neuvrščenega sveta tudi v beograjski palači '«Sava», ki bo gostila konferenco, razpravljali o najnovejših političnih in gospodar skih tokovih v svetu. Spori med nekaterimi neuvrščenimi državami so eno od žgočih vprašanj, s katerimi se zadnje čase ukvarja gibanje. Tudi v Beogradu bodo tem vprašanjem brez dvoma na menili precej pozornosti, kajti zuna nji ministri držav članic koordinacij"-skega biroja so na majskem zasedanju v Havani priporočili, naj beograjska konfereiica razpravlja o poteli in oblikah, s katerimi bi neuvrščeno gibanje lahko konkretno prispevalo k mirnemu reševanju sporov med posameznimi neuvrščenimi državami. Razumljivo je, da se bodo udeleženci beograjske ministrske konference zavzeto spoprijeli tudi z vprašanji, ki zadevajo prihodnjo dejavnost neuvrščenega gibanja, pri tem pa bo, kot je mogoče pričakovati, precejšnja pozornost veljala tudi kr< pitvi medsebojnega sodelovanja neuvrščenih držav na vseh področjih. Prav gotovo bo stekla beseda tudi o pripravah na naslednjo, šesto vrhunsko konferenco neuvrščenega sveta. Kot so šefi neuvrščenih držav skleci li na petem vrhunskem zborovanju v Colombu, bo šesta konferenca v kubanskem glavnem mestu Havani prihodnje leto. Kuba pa je že predlagala, da bi se voditelji neuvrščenega sveta zbrali v Havani meseca septembra. Kot je predvideno, bosta danes dve. sestanka pripravljalnega odbora za ministrsko konferenco, medtem '.o bo zaključna seja odbora v ponedeljek, konferenca pa se bo začela v torek. VLADO BARABAŠ MADRID — Španska pcslanska zbornica je včeraj popoldne z veli ko večino odobrila osnutek nove u-stave, ki jo bo moral odobriti tudi senat. Libanon na praju državljanske vojne BEJRUT - V že eksplozivnem položaju je prišlo do novega zapleta, ki napoveduje črne dni in zaostrovanje odnosov: v severnem Libanonu je namreč izginil Faraj Obeid, e-den izmed najvidnejših članov vojaškega sveta desničarske falange, če k temu dodamo zaostrovanje polemike med Damaskom in libanonskimi konservativnimi strankami, nam je takoj na dlani, da se pripravlja ponovna repriza libanonske državljanske vojne. Libanonski konservativni dnevnik «Le Reveil* je včeraj primerjal sirske pobude nacistični gonji pred anschlussom Avstrije. sirskega ministra za informacije Ahmada Iskandara pa Gobbelsu. K polemiki je dodal netiva sirski dnevnik «A1 Baas», ki trdi, da je Libanon le del Sirije. GLASNIK ZUNANJEGA MINISTRSTVA SFRJ O BONSKEM «SUMimv» Premalo pripravljenosti za sodelovanje z nerazvitimi BEOGRAD — Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji redni tiskovni konferenci najprej spregovoril o uspešnih posvetovanjih jugoslovanske diplomacije s predstavniki drugih neuvrščenih držav pred ministrsko konferenco neuvrščenih v Beogradu, nato pa je odgovoril na več časnikarskih vprašanj. Zanimivo je bilo vprašanje v zvezi s pisanjem dela grškega tiska, ki je začel kampanjo proti Jugoslaviji in jugoslovanskemu veleposlaniku v Atenah, in sicer s podtikanjem poskusa «odcepitve dela grškega državnega ozemlja*. V zve-ga sesiaima v unvini i/uiuzeiim na- zi s tem je Kalezič izjavil: rodov in nato tudi ženevske konfe-1 »Jugoslavija je bila in je dosledna pri zavzemanju za dobro sosedsko sodelovanje z vsemi sosednjimi državami na podlagi striktnega spo štovanja neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Jugoslavija se zavzema tudi za izboljšanje položaja in pravic delov jugoslovanskih narodov, ki kot na rodnostne manjšine živijo v sosed-dnjih državah. Na teh temeljih se je z obojestranskim prizadevanjem v zadnjih letih uspešno razvijalo sodelovanje in odnosi s sosednjo in prijateljsko Grčijo. Preseneča nas, da časnik "Akropolis” in del grškega tiska zanemarjajo ta očitna dej stva ter izkrivljajo in tendenciozno prikazujejo našo načelno politiko, kar prav gotovo ne prispeva h krepitvi medsebojnega zaupanja in k dobrim odnosom med državama. Takšno pisanje o veleposlaniku prijateljske države je nenavadno in vredno obžalovanja. Upamo, da se z nami strinjajo tudi uradni vrški krogi, da takšni nastopi škodujoju prijateljskim odnosom med država ma, za katere smo, prepričan sem, enako zainteresirani*. Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve je spregovoril tud: o prvih jugoslovanskih vtisih po bonskem srečanju sedmerice voditeljev zahodnih industrijsko razvitih držav. Po besedah Kaleziča je očitno, da je sedmerica v Bonnu iskala poti za odpravljanje velikih gospo darskih problemov, predvsem v lastnih gospodarstvih. Kljub dejstvu, da je bonski vrh tudi ob tej priložnosti naglasil gospouarsko soodvisnost razvitih držav in držav v razvoju, pa ima Jugoslavija — kot je razumeti Kaleziča — vtis, da v Bonnu niso pokazali kakih novih in bolj naprednih idej glede ponosov razvitih z deželam; v razvoju. V sporočilu z bonskega vrha do Ka lezidevih besedah ni napovedana pripravljenost razvitih držav, da bi se z graditvijo nove mednarodne gospodarske ureditve bistveno iz boljšali pogoji gospodarjenja in položaj dežel v razvoju. Zato so vpraš Ijivi učinki finančne pomoči deželam v razvoju, V. B. DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA Slovenski narod praznuje danes, 22. julija, Dan vstaje v spomin na zgodovinsko odločitev v letu 1941, da sn z orožjem upre okupatorju in sprejme boj na življenje in smrt za svojo svobodo. V osvobodilni boj je povedla slovenski narod tista sila, ki je bila edina sposobna na jasnem programu boja za narodno in socialno svobodo mobilizirati množice in jih, voditi v tem zgodovinsko u-sodnem času — Komunistična partija Slovenije kot del Komunistične partije Jugoslavije pod vodstvom Josipa Broza - Tita. Njenemu klicu so se nemudoma odzvale vse zdrave sile slovenskega naroda, ki so, združene v Osvobodilni fronti, izpisale v štiriletnem neizprosnem boju najslavnejše strani slovenske narodne zgodovine. Bil je to zgodovinski odrešilni trenutek tudi za primorske in koroške Slovence, ki so, po prvi svetovni vojni s krivičnimi mejami odre. zani od matičnega debla, bili žrtve najhujšega narodnostnega zatiranja v fašistični Italiji in v Avstriji. Tudi na Primorsko in Koroško ja segel mobilizacijski vpliv O-svobodilne fronte, se širil kot plamen v vetru, dokler se ni v septembru 1943, ko so s kapitulacijo fašistične Italije povsem dozoreli pogoji, razplamtel v vsesplošno vstajo primorskega slovenskega ljudstva, ki je potegnila za seboj tudi antifašistično razpoložene množice italijanskega proletariata. S svojim plebiscitarnim bojem v vrstah Osvobodilne fronte so primorski Slovenci najzgovorneje izpričali svojo vročo privrženost eni temeljnih točit programu Osvobodilne fronte. to je združitvi vseh Slovencev na vsem narodnostnem ozemlju v novi slovenski državi v skupnosti jugoslovanskih narodov, ki bo izšla — v to so trdno verovali — iz zmagovitega narodnoosvobodilnega boja. Neposredno ob zmagi v a-prilu - maju 1945 je bil ta cilj tudi dosežen, vendar le za kratek čas. Tuji strategi interesov velikih sil so spet zarisali čez slovensko zemljo krivične meje ne oziraje se na s krvjo in žrtvami izpričano samoodločbo naroda. Od tedaj je poteklo te 33 let. Slovenski narod je v lastni državi postal sam gospodar svoje usode in dan** z upravičenim zadovoljstvom in ponosom ocenjuje svoje veličastne dosežke v naporih za vedno lepše in boljše življenje, za vedno bolj pravično družbo v pogojih samoupravnega socializma. Mi, zamejski Slovenci, se iz srca radostimo uspehov matičnega naroda in njegova ožje in širše državne skupnosti. Radostimo se njegove gospodarske, socialne, kulturne in politične rasti, radosti pa nas tudi ugled, ki si ga je njegova jugoslovanska državna skupnost ustvarila v svetu s svojo zunanjo politiko, ki je veren odraz njenih notranjepolitičnih naporov: zgraditi svet enakopravnih ljudi, narodov, narodnosti in držav v svobodi, družbenem napredku in miru. Radostimo se tega predvsem zato, ker nam je prav taka politika odprla tudi kot narodnostni manjšini izven meja matične skupnosti nove perspektive in nam odmerila važno vlogo dejavnika zbliževanja med narodi in državama, ki jo t polno zavestjo tudi telimo izvajati. Pri tem bomo toliko bolj učinkoviti, kolikor bolj bomo enakopravni in v naših narodnostnih pravicah zaščiteni del skupnosti, v kateri živimo. Naša razvojna pot je po sili zgodovinskih razmer v teh 33 povojnih letih bila drugačna od poti matičnega naroda, toda duh vstaje v letu 1941 nas nerazdrutlji-vo veže v narodnostno in napredno družbeno skupnost. od katere nas nobena sila ne more in ne bo mogla odtrgati. OB TRAJAJOČI NEGOTOVOSTI GLEDE NOVE OBČINSKE UPRAVE Sinoči prva tri neuspešna glasovanja za izvolitev novega tržaškega župana v Vladni komisar dr. Marrosu v NSK Pri drugem glasovanju je lista «per Trieste» umaknila svojega kandidata - Izvolitev župana predvidena za prihodnji teden, ko bo tudi razprava o pravici do rabe slovenščine Na včerajšnji drugi seji, oziroma formalno na sinočnjem nadaljevanju torkove prve seje novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta, še niso izvolili novega tržaškega župana, kot smo sicer napovedali in kot je bilo lahko predvidevati, spričo številčne sestave mestne skupščine in pomanjkanja političnih sporazumov med strankami. Vsa tri sinočnja glasovanja in trikratni sprehod -> 55 prisotnih svetovalcev (odsotni so bili vsedržavni radikalni veljak Pannella, ki je bil zadržan v Rimu, komunist Del Čampo, ki je poslovno v Turčiji, nenadno o-boleli socialdemokrat Lanza, predstavnik liste cper Trieste* Gam-bassini in demokristjan Banfield) k volilni žari ni namreč prineslo nobenemu kandidatu absolutne večine glasov, ki je bila včeraj po zakonu potrebna. Skrutinatorji, ki jih je svet izbral, demokristjan Zanini, predstavnik liste »per Trieste* Perco in komunistka Ivašič-Kodrič, so pri prvem glasovanju sešteli naslednje glaso ve: bele glasovnice so bile 3 (2 PSI in PRI ali SSk), 19 glasov za Cecovinija (17 «per Trieste*, MIT in PRI ali SSk). lfi za Stop-] perja (KD), 11 za Costo (KPI), 2 za Gruber-Bencovo (radikalca) in 4 za Di Giorgia (MSI). Pri drugem glasovanju je meščanska lista umaknila svojega kandidata, oziroma brez poprejšnje napovedi oddala bele glasovnice, da bi ne prišel v poštev za balotažo pri tretjem, tako da je bil rezultat naslednji: belih glasovnic 21 (»per Trieste*. PSI, PRI in SSk), Ceco-vini je dobil samo 1 glas (MIT), Stopper 16, Costa 11, Gruber-Ben-cova 2 in Di Giorgio 4. Pri tretjem glasovanju je bilo torej treba izbirati med kandidatoma, ki sta v drugem prejela največ glsaov in sta kandidata KD in KPI prejela glasove vsak svoje skupine (zopet 16 in 11), kar ni doseglo potrebne absolutne večine in zato nista bila izvoljena. Pred začetkom glasovalnega postopka so podali politične izjave številni predstavniki svetovalskih skupin, tudi takih, ki so nastopile že v torek. Republikanec Pacor je poudaril heterogenost meščanske liste, ki je pobrala tradicionalnim strankam mnogo glasov, izrazil je nasprotovanje PRI njenim geslom o avtonomiji in potrošniški prosti coni. Glede osimskih sporazumov je dejal, da predstavlja odprava vprašanja meje in sodelovanje z Jugoslavijo pomembno priložnost za Trst, pri čemer bo treba skrbno proučiti tipologijo industrijskih obtaUTV in razsežnost proste cone na Krasu. Nestvarno je po njegovem govoriti o kaki reviziji osimskih sporazumov, ki bi bila morda možna čez nekaj pokolenj. Indipendentist Marchesich se je v glavnem omejil na slavospev listi «per Trieste*, osvojil njena tri gesla in ji obljubil svoj glas. Komunist Poli je izhajal iz stikov KPI z meščansko listo in s KD, ki niso prinesli nobenih rezultatov. Mesto pa je treba upravljati, da se najde izhod iz naraščajoče gospodarske krize in se je treba torej nujno lotiti stvarnih problemov, medtem ko se KD neodgovorno zakriva za ideološkimi pregradami, radikalci pa so prevzeli razdiralno vlogo. Radikalec Ercolessi je po novil Pannellov predlog o sestavi večine med listo cper Trieste* in vso levico ter napovedal glas za Gruber - Bencovo. Misovec Di Giorgio je izustil običajne izpade proti osimskim sporazumom in je izjavil pripravljenost fašistov, da glasujejo za kandidate meščanske liste. Scarpa (KD) je ponovil znana stališča o pripravljenosti na programske sporazume z vsemi ustavnimi strankami, hkrati pa nasprotovanje političnemu dogovoru s KPI. Protislovno pa je izzvenela njegova izjava o možnosti nadaljnjih pogovorov z listo cper Trieste*, katere 3 volilna gesla pa predstavljajo skrajno nasprotje zamislim KD in drugih strank o bodočnosti Trsta. Nekaj začudenja je vzbudila glasovalna izjava socialista D’Amo-reja, ki je zavzel nekatera popustljiva stališča do zahtev meščanske liste. Tako je dopuščal, da bi industrijsko cono morda preselili v dolino pri Orehu, o potrošniški prosti coni naj bi čimprej razpravljal parlament, prav tako naj bi čimprej odprli soočanje o deželnem statutu glede na večjo avtonomijo naše pokrajine. Zavzel se je za večje sodelovanje z manjšimi laičnimi strankami in je v zaključkih napovedal vzdržanje PSI pri glasovanju. Giu-ricin (cper Trieste*) je v dolgem raztresenem govoru ostro napade! vse tradicionalne stranke, nepopustljivo potrdil, da so pripravljeni na sestavo večine le s strankami, ki so pripravljene brezpogojno sprejeti njihova programska gesla. Zatrdil je, da so stranke nasprotne integral ra prosti coni le iz predsodka (skliceval se je na prosto cono v Hamburgu, pri čemer ga je predstavnik SSk opozoril, da gre za industrijsko in ne potrošniško prosto cono) in zaključil z izjavo, da lista cper Trieste* ni pripravljena sodelovati v manjšiaskem odboru, pri čemer naj bi druge stranke prevzele odgovornost za morebitni prihod pre-fektumega komisarja. O resoluciji Spetiča (KPI). Bene-detiča (PSI) in Lokarja (SSk) glede pravice do rabe slovenščine niso razpravljali, ker je bila sinočnja le nadaljevanje torkove seje in ne »naslednja*, kot predvideva pravilnik. Prišla bo torej na vrsto prihodnji petek, ko se bo občinski svet ponovno sestal in bo po prvem glaso vanju z absolutno večino verjetno pri drugem, pri katerem je potrebna le navadna večina, le izvolil novega tržaškega župana. • Občinski svetovalci KPI so včeraj izvolili za načelnika svetovalske skupine prof. Fausta Monfalcona, o-stala dva člana predsedstva skupine pa sta prof. Roberto Costa in časnikar Stojan Spetič. PRAZNIK KPI V ŠEMPOLAJU Zaradi slabega vremena odpadla okrogla miza o globalni zaščiti Sinoči se je v Šempolaju pričel praznik komunističnega tiska, ki ga prireja devinsko-nabrežinska sekcija KPI. Uvod v tridnevno praznovanje bi bila morala biti okrogla miza o osnutku zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pod predsedstvom sen. Jelke Gerbec. Okrogla miza pa je zaradi slabega vremena odpadla. Vsekakar se bo praznik nadalje- val danes, ko bo na sporedu ob 20. uri okrogla miza o občinskem regulacijskem .iačrtu, kateri bo predsedoval devinsko - nabrežinski župan Albin škerk. Sledil bo ples z ansamblom «Mocambo». Jutri bosta na prazniku v Šempolaju spregovorila Boris Iskra in Claudio Tonel, sledil bo ples ob zvokih ansambla cPlan-šarji*. • Prejšnjo nedeljo je tržaški slikar Lojze Spacal sprejel v svoji tipično kraški hiši v škrbini pri Komnu skupino tržaških in tržiških esperantistov, med katerimi sta bila tudi e-na Švicarka in Madžar. V prijetnem vzdušju so si esperantisti ogledali atelje slikarja s številnimi njegovimi stvaritvami. PRED SESTAVO DEŽELNEGA ODBORA Nadaljujejo se dvostranska pogajanja med KD in strankami ustavnega loka Delegacija KD se je včeraj sestala s Pil, SSk, PSI in KPI - Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu za takojšnjo sestavo odbora demokratične enotnosti Delegacija krščanske demokracije, ki jo vodi deželni tajni* Coloni, je včeraj nadaljevala dvostranska posvetovanja s predstavniki političnih strank, ki so zastopane v deželnem svetu, za sestavo deželnega odbora. V četrtek se je že sestala s predstavniki PSDI in PRI, torej z vodstvoma strank, ki sta v tretji mandatni dobi skupščine vodili deželno politiko skupno s KD, včeraj pa se je sestala najprej z liberalci, nato pa s predstavniki Slovenske skupnosti, socialistov in komunistov. Namen teh posvetovanj je, da bi naši deželi zagotovili stabilno vlado, ki bi se takoj in učinkovito lotila številnih vprašanj, ki gredo od obnove potresnega območja do razvoja dežele in pravilnega izvajanja osimskih sporazumov. S posvetovanji bo KD nadaljevala v ponedeljek, ko se bo sestala s predstavniki liste cper Trieste* in Furlanskega gibanja, medtem ko se z neofašisti, PDUP in DP ne bo pogajala. Včeraj zjutraj se je sestala svetovalska skupina KPI v deželnem svetu, ki ji načeliuje Mario Colli. Proučila je sedanji položaj in naloge skupine v tej prvi fazi četrte mandatne dobe. Predvsem pa so na sestanku poudarili, da morajo vsi deželni organi pričeti takoj z delom, da bo 'ahko prebivalstvo i-melo nekakšno oporno točko in primerne strumente za rešitev proble- mov na potresnem območju, zaposlitve, reform, krajevnih avtonomij in obnove deželne družbe. Komunistična skupina v deželnem svetu se bo zavzela za takojšnjo sestavo deželnega odbora demokratične e notnosti z neposrednim sodelovanjem KPI na osnovi programa o temelijti preusmeritvi deželne politike. V zvezi s potekom prve seja deželnega sveta je predsedstvo političnega tajništva Furlanskega gibanja izdalo tiskovno poročilo, v katerem ostro kritizira način, po katerem je bil izvoljen za predsednika skupščine tržaški socialist Pit-toni in odobrava, da sta njena svetovalca zapustila dvorano v trenutku glasovanja. Poročilo je v resnici zelo polemično skoraj do vseh strank, od socialistov do komunistov, od socialdemokratov do republikancev, predvsem pa do demokristjanov zaradi kandidature An- me- tonia Cfltpellija za .predsedniško sto deželnega odbora. Izvršni odbor tržaške federacije PSDI je na svojerp zjadnjem zasedanju po izčrpni razpravi soglasno odobril poročilo tajnika Maria Ber-ceta in zavrnil njegovo ostavko, ki jo je podal na začetku sestanka, da bi tako omogočil kritično analizo vodenja strankine politike. PSDI je pozitivno ocenila volilne izide, ki jih je stranka dosegla v deželnem •UllllimiimiHItmilllllllllimlMIIIMIIIIIIIHIIHIIIIIHHMHIIIIinllllllllltllHIIIIMIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIHI PO ZADNJI EKSPLOZIJI V LADJEDELNICI ALTO ADRIATICO Miljska občina opozarja na nevarnost katastrofe Kaj bi se zgodilo, če bi prišlo do eksplozije na petrolejski ladji, zasidrani ob mostišču čezalpskega naftovoda Besede sožalja ob smrti Albina Bubniča No visoki šoli za telesno vzgojo v Bologni je diplomirala ERIKA ŠKERL Iskreno ji čestitata nono Andrej in Marica. Miljska občina je javno prevzela pobudo, da se preveri, kolikšno nevarnost predstavlja za prebivalstvo te občine in za vse tržaško prebivalstvo obstoj terminala čezalpskega naftovoda v Miljskem zalivu. Po zadnji eksploziji v ladjedelnici Alto Adriatico se je namreč ponovno pre-dočila nevarnost, da pride do še večjih katastrof, o kakršnih lahko slišimo v zadnjih časih vse prepogosto. «Eksplozija petrolejske ladje, zasidrane ob mostišču naftovoda v Miljskem zalivu, je na včerajšnji seji miljskega sveta poudaril župan Bordon, bi povzročila pravo katastrofo in občinska uprava je dolžna predhodno obvestiti vse pristojne organe na to nevarnost*. Zato je sinoči občinski svet pooblastil odbor, naj takoj naveže stike z znanstveniki tržaške univerze, da proučijo, v kolikšni meri obstaja ta nevarnost. Obenem pa je župan naslovil na vodstvo družbe SI OT, na pristaniško poveljstvo, na ustanovo za industrijsko cono, na nadzorništvo za delo, na pokrajinsko poveljstvo gasilcev in na pokrajinskega zdravnika pismo, v ka terem opozarja n napetost zaradi zadnjega dogodka in zahteva formalno zagotovilo, da obstoj mostišča in terminala v Miljskem zalivu ne predstavlja nevarnosti za delavce in za vse prebivalstvo. cče tega zagotovila ne bomo prejeli, je še poudaril Bordon, bomo predlagali drugačne rešitve, kot n.pr. premestitev terminala iz Miljskega zaliva na odprto morje, izven jezov, kjer bi bila nevarnost mnogo manjša. To pismo je župan poslal v vednost tudi tržaškemu prefektu, tržaškemu županu in predsedniku tržaške ;»krajine. Obenem pa je miljska občina dala pobudo za ustanovite" posebnega odbora, ki ' bo ukvarjal s to problematiko. V ta odbor bodo povabili predstavnike tržaške občine in tržaške pokrajine ter zastopnike sindikalnih in drugih organizacij. Pri tem je treba poudariti dejstvo, da so na sinočnji 'e.!: s tem soglašale vse svetovalske skupine, kate rih predstavniki so že pristopili k temu novoustanovljenemu odboru. V razpravi pa svetovalci niso pozabili še na drugo obličje vprašanja, ki se konkretneje nanaša na stalno onesnaženje Miljskega zaliva zaradi nenehnih okvar na napravah. «Pri tem, je bilo med drugim poudarjeno, ne zadoščajo posegi sodstva, ki so seveda vedno represivnega značaja; treba ' predhodno zaščititi našo obalo pred onesnaženjem*. E-notna, bistvena, najvažnejša zahteva vseh pa je bila, da Milje ne smejo ostati s--ne pri tej bitki, ki zadeva tudi vse vzhodne predele Trsta in, konec koncev, vso tržaško pokrajino, kajti zaščita narave je ena osnovnih nalo.-r vsega prebivalstva. Ob začetku seje je župan Bordon naslovil pozdrav novemu predsedniku republike Pertiniju, s toplimi in ganljivimi besedami se je spomnil nedavno preminulega, časnikarja Primorskega dnevnika Albina Bubniča in opozoril na njegovo veliko delo pri razkrivanju nacističnih grozodejstev v naših krajih, izrazil je zaskrbljenost zaredi političnih procesov v Sovjetski zvezi in v zvezi z zadnjimi volitvami poudaril zavzetost miljske občine za popolno izvajanje osimskega sporazuma. Končno pa naj še omenimo, da je občinski svet sinoči potrdil od stop občinskega svetovalca in odbornika VValterja Berneja; njegovo mesto v občinskem svetu je zasedel Fedele Valentis, v občinski odbor pa je bil izvoljen Vipcenzo Cam-pagna. Gasilec padel z lestve Med obrezovanjem dreves na Trgu Liberta je včeraj okoli 15.30 padel s premične lestve 32-letni gasilec Gio-vann< Scarpin iz Ul. Castiglioni 13. Searpin je verjetno zaradi nenadne slabosti izgubil ravnotežje in obvi sel na vrvi, s katero je bil za desno nogo privezan k lestvi. Delovni tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in ga prepeljali v bolnišnico, kjer se mu dali pomoč in ga odšlo vili s prognozo okrevanja v osmih dneh. merilu, medtem ko je v Trstu nazadovala kakor vse ostale tradicio nalne stranke zaradi uveljavitve liste cper Trieste*. Socialdemokrati poudarjajo, da niso pripravljeni sodelovati s to skupino, ker je njen namen globalna kontestacija sedanjega demokratičnega sistema. So pa mnenja, da se bo treba držati tistega programa, ki so ga predstavili v volilni kampanji, ki gre od avtonomije Trsta v okviru kom-prenzorija, ki bi zaobjel tudi gori-ško pokrajino, zaščite Krasa pred gradnjo industrijskih struktur ter deželne in mednarodne vloge tržaškega pristanišča. PSDI poudarja, da so te tri točke bistveni pogoj za možnost sodelovanja z demokratičnimi strankami ustavnega loka. VČERAJ V PALAČI COSTANZI Odprtje razstave del Vita Timmla VJ'- Sinoči so v, nalači Costami odprli retrospektivno razstavo del tržaške-j slikarja1"'' '* ” ga sliKarja Vita Timmla. Pobudo za razstavo je dala tržaška občina, pripravil pa jo je mestni muzej Revol-tella, da bi s tem počastil spomin mojstra čopiča, ki sicer ni bil rojen Tržačan, je pa skoraj vse svoje življenje preživel v našem mestu, kjer je 1949. leta preminil v tržaški umobolnici. Sinoči sta na odprtju o umetniku in razstavi spregovorila podžupan in odbornik za kulturne probleme Giorgio Cesare ter kustos mestnega muzeja Revoltella dr: Giulio Monte-nero. Giorgio Cesare je prikazal razstavo v okviru pobud, ki jih je mestna občina podvzela. da bi počastila spomin svojega nekdanjega meščana, hkrati pa da bi omogočila Trstu, da zadobi spet tisto podobo ,ki si jo zasluži kot mesto, ki ni le del Italije, pač pa širšega področja Evrope. Nato je dr. Giulio Montenero spregovoril o močni ustvarjalnosti Vita Timmla in napravil kratko a nalizo njegove umetnosti. Zaplenjeni tanker zapustil pristanišč« Po nalogu, ki ga je podpisal tržaški pretor Trampuš, je lahko včeraj zapustil tržaško pristanišče liberijski tanker «Oriental Confidence*. Ladjo so zaplenili v sredo, ker se je iz nje, med pretakanjem ob pomolu družbe SIOT, izlilo nekaj nafte v morje. Pretor Trampuš se je odločil, da dovoli odhod ladje potem, ko je zavarovalna agencija, pri kateri je ladja zavarovana, uradno potrdila, da bo plačala stroške za očiščenje morja, M ga je onesnažila nafta ter plačala predvideno kavcijo. Včeraj v dopoldanskih urah je vladni komisar dr. Mario Marrosu v spremstvu svojega šefa kabineta dr. Marzocca obiskal Narodno in študijsko knjižnico kot prvo slovensko ustanovo. Vladnega komisarja je vodil po knjižnici - čitalnici Fran Levstik in Primož Trubar ter skladiščih za knjižno gradivo, predsednik NŠK dr. Franc Škerlj. Obiska so se udeležili še predsednik SKGZ Boris Race in odborniki NŠK dr. Karel Šiškovič, časnikar Milan Bolčič, prof. Stanislav Kodrič ter Franjo Kosovel. Med obiskom in ogledom prostorov je predsednik NŠK seznanil vladnega komisarja o nastanku knjižnice, o njenih ciljih in razvoju ter tudi o potrebah, ki se vsak dan pojavljajo. Dr. Marrosu se je živo zanimal za knjižno gradivo, za knjižnično delovanje in njene probleme. Ob zaključku obiska je predsednik NŠK poklonil vladnemu komisarju za spomin bibliografsko brošuro «Od Londona do osimskih sporazumov*, ki je izšla ob lanskoletni istoimenski razstavi, in še knjigi «Zakonski predpisi za globalno zaščito Slovencev* ter čermeljevo knjigo »Slovenci in Hrvati pod fašizmom*. iiiiiiiiliiiiiiiniHHiiiiMmiiiiiiimiiiiir 111111111111 mmii n it 1111*11111111111111 n 111 muhi mm umu imiuiimiiiiiii Še eno sodno obvestilo zaradi eksplozije v miljski ladjedelnici Namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa je včeraj izdal še eno sodno obvestilo zar^i eksplozije v miljski ladjedelnici Alto Adriatico, pri kateri sta izgubila življenje dva delavca. Nenamernega umora in nenamerne povzročitve škode je osumil še Silvana Perissutija, ki je zaposlen kot gasilec v ladjedelnici. OD PETKA DO NEDELJE V BOLJUNCU Konec prihodnjega tedna pokrajinska razstava vin Svoje pridelke bo razstavljalo 22 vinogradnikov Dvaindvajset vinogradnikov iz tržaške pokrajine, ki so se izkazali na občinskih razstavah vin, se bo pomerilo s 33 vini na sedmi pokrajinski razstavi vin, ki bo letos v Bo-ljuncu. Ljubitelji sladke kapljice bodo imeli možnost, da od 28. do 30. julija pokusijo najboljši lanski pridelek, poleg tega pa bodo gostom postregli tudi domačo jedačo. Program se bo začel v petek, ob 18.30 z nastopom godbe na pihala iz Doline. V soboto bodo odprli razstavo že ob 10 uri, ob 16.30 pa : j bodo vinogradniki in vsi. ki jih zanima ta problematika, srečali na o-krogli mizi. Razpravljali bodo o «rezultatih tehnične podpore, ki jo je pokrajina nudila kmetom s programom za sezono 1977-78. Pregledali bodo tudi staro problematiko zaščite kvalitetnih vin (DOC), predvsem oblikovanje znamenja, za katerega se vinogradniki že dolgo potegujejo. Isto popoldne bosta nastopili italijanska folklorna skupina iz Lignana in cStu ledi* iz Trsta. Ob 20.30 bodo nagradili vinogradnike, ki bodo predstavili najboljša vina. Sledil bo ples z ansamblom Super-group. V nedeljo se bo prireditev začela že ob 9. uri/ko bpijff jjehttli razstavo, ob 19.30 bo koričertgoclbe na pihala, od 21. ure do polnoči pa bo ples. Za prijetno razpoloženje bo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana. Kar pa zahteva ostale tri osumljence, je treba poudariti, da bo dr. Staffa verjetno že v teh dneh odločal I o zahtevi po izpustitvi na začasno j • V ponedeljek, 24. t.m., bodo v svobodo, ki so jo predložili žago- i umetnostni galeriji Rossonj ob 18. vorniki. | uri odprli kolektivno slikarsko raz- DELO TRŽAŠKEGA ARZENALA SV. MARKA «Castoro» važna pridobitev za italijansko tehnologijo Na današnji otvoritveni svečanosti bosta prisotna tudi ministra liisaglia in Colonibo Danes dopoldne bodo v tržaškem Arzenalu sv. Marka uradno izročili družbi Saipem komaj dokončani cCa-storo VI.*, ki predstavlja za italijansko pomorsko industrijo izredno važen napredek. Gre za tehnološko zelo razvito ustvaritev, ki je bila še pred nekaj leti za vse tehnično osebje neznanka, saj ni bilo jasno ne njegovo delovanje ne morebiten uspeh. Objekt bo služil za polaganje in varitev cevi na morskem dnu, skozi katere se bodo pretakali naftni derivati ali plini. Končno bodo le uresničili osnovani načrt, ki predvideva namestitev podmorskega plinovoda med Italijo in Alžirijo. Družba Saiper skupine ENI se ponaša že z vrsto takih velikank. Pred leti so v tržaškem arzenalu dokončali cSca-rabeo H.», pred osmimi leti pa so izročili svojemu namenu tudi potapljaško ploščad cCastoro IL», ki jo še danes uspešno uporabljajo za iskanje naftnih ležišč na morskem dnu. Nekaj podatkov o cCastoru*: dolg je 145 metrov, širok 64, visok 30, v globino se lahko pogrezne do 15 metrov, na dan pa lahko položi tudi dva kilometra dolgo vrsto cevi. Gradbeni stroški se sučejo okrog 120 milijard lir, od katerih je tržaški arzenal prejel od delodajalca Saipem nad 65, in tako trenutno rešil zaposlitveno krizo, ki je v zadnjem času tako aktualna. Na današnji slavnosti bodo prisotni poieg krajevnih oblasti in gostov, tudi minister za državne soudeležbe Antonio Bisaglia, minister za trgovinsko mornarico Vittorino Colombo, predsednik družbe Eni Pietro Sette in predsednik Saipem dr E. Gan-dolfi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Trčenje velikanov na trbiški cesti IJ . . m Tržaški gasilci skusajo odstraniti tovornjak s ceste Razmočeno cestišče je včeraj botrovalo trčenju na trbiški cesti. Nesreča se je pripetila ob 16. uri kak kilometer po nadvozu pri Katinari. Prav takrat je namreč vozil navzgor proti Opčinam nemški vlačilec s prikolico, ki ga je upravljal 37-letni Jugoslovan Stevo Vučanovič, z nasprotne strani pa je tedaj privozil tovornjak OM, katerega je začelo, verjetno zaradi spolzkega cestišča, zanašati na levo. Da bi se izognil trčenju, je Vučanovič dal plina, manever pa mu je le delno uspel, saj se je italijanski tovornjak zaletel v zadnji del prikolice, se nato zavrtel okoli osi ter z zadnjim delom treščil ob skalnato steno. Tudi prikolico je močno trčenje vrglo ob steno Med trčenjem se je laže ranil voznik italijanskega tovornjaka, 33-letni Remo Valvasori iz Belluna, ki so ga z rešilcem Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico. Na kraj nesreče so prispeli tudi tržaški gasilci, katerim je uspelo, po približno u-ri dela, odstraniti težki vozili s ceste. stavo članov umetniškega deželnega združenja. Razstava bo odprta do 31. t.m. ZARADI SLABEGA VREMENA Balet na Gradu sinoči odpadel Sinočnja predstava baleta «Don Ki-hot* na tržaškem gradu je bila zaradi neugodnega vremena odpovedana. če bo vreme dopuščalo bo danes zvečer ena sama predstava, ker ima baletni ansambel druge obveznosti in se ne more zadržati v našem mestu. Kdor je za sinočnjo predstavo kupil vstopnico v predprodaji, jo lahko danes pri blagajni zamenja za nocojšnjo predstavo. Gledališča ROSSETTI Drevi ob 21. uri prva predstava operete v dveh dejanjih »Kneginja iz čikaga*, avtorjev J. Brammerja in A. GrUnwalda ipz glasbo Emmericha Kalmčma. Režijo in koreografijo je oskrbel Gino Landi', asistent režije šča Verdi bo vodil dirigent Tarnaš Breitner. Nastopajo: Lino Savorani, Carlo Tuand, Giordana Mascagni, A-niko Felfoldi, Danilo Turk, Sandro Massimini, Elio Crovetto, Evelina Sirom, Riccardo Peroni, Giorgio Val-letta in Dominique Doublier. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 68311). GRAD SV. JUSTA Danes, 22. t.m., ob 21.15 nastopajo: Liljana Cosi, Marinel Stefanescu in baletni ansambel v »Don Kihotu* (v treh delih), po romanu Cervantesa, glasbe Ludviga Minkusa. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni pasaže Protti (tel. 65700) ter pri blagajni grada. (Zadnja predstava). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. Miramarski park — #Luči in zvo^1 ob 21.30 «11 sogno imperiale di ramare* (v italijanščini); ob 22.® »Der Kaisertraum von Miramar* nemščini). Prevoz z motornim <■" nom s pomola Audace ob 20.20 J ob 21.50 ter iz Miramara ob 22-* in ob 00.05. . Arislon 21.30 ll, viaggio nel continente perduto*. Aurora 16.30—22.00 «Doppio colP0’* O. Reed. Capital 16.00—22.00 «Butch CassidP' I’ Nevvman, R. Redford. Vittorio Vencto «Manitu lo spirito del male*. T. Curtis, M. Ansara, s' Strassberg. Astra 16.30 »II triangolo delle Bem*1 de*. John Huston, Claudine AuŽ^' Barvni film. Radio 16.00 «Squadra antifurto*. *' Milian. Včeraj-danes Danes. SOBOTA, 22. julija MARIJA MAGDALENA . Sonce vzide ob 5.37 in zatone 4® 20.46 — Dolžina dneva 15.09 - L“' na vzide ob 22.09 in zatone ob ® Jutri, NEDELJA, 23. julija BRANISLAV Vreme včeraj: Najvišja temperah1'? 25,2 stopinje, najnižja 19 stopinj. 13. uri 25,2 stopinje, zračni *J*, 1010,7 mb rahlo pada, vlaga stotna, nebo 7 desetink pooblače"^ veter sever severozahodnik 10 km a uro, morje rahlo razgibano, te»Pc' ratura morja 22,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. julija 1978 se je v TrSi'1 rodilo 5 otrok, umrlo pa je 10 o®6 ' RODILI SO SE: Andrea SkerjaJ1' Luca Moratto, Andrej Ban, Manud* Mahorcic, Andrea Canu. UMRLI SO: 82-letna Antonia N*'1' cich vd. Rosenstock, 42-letna Ida Pe lizzaro por. Pipan, 75-letni GiusepP Cassoni, 77-letni Bruno Alberti, ’ letni Emilio Denich, 92-letni Vince"*’ Valles, 81-letna Argenide Regini V Malattia, B7-letna Anna KociancichJ^' Sitter, 79-letna Olga Morassutti P0*' Sersa, 68-letni Luigi Grassi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. " L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20-30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica! tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosi iek' tel. 225141; Božje polje Zgonik: 225-596; Nabrežina: tel. 200 121: j* sl jan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-13'' Milje: tel. 271-124. ruje Marjo Gec z družino 10.000 za SPDT. Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama in sestra ANGELA IVANČIČ por. ČENDAK Pogreb bo danes, 22. t.m,, bolnišnice v cerkev v Križu. ob 13.30 iz mrtvašnice glavne Žalujoči: mož Matija in hčerka Nerina z možem Kamilom Bot-tarom ter drugi sorodniki Sv. Križ, Trst, 22. julija 1978 Žalovanju se pridružujeta Gizela in Nandi Sedmak. V 81. letu in stari oče starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče ALBIN JAKONČIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 22. t.m., ob 13.30 iz bolnišnice na Opčinah v šempolajsko cerkev. Žalujoča žena Roža, hčerka Neva x možem Klavdijem, vnuk Fabjo ter drugo sorodstvo Praprot, Trst, 22. julija 1978 GORIŠKI DNEVNIK SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO PRI SKGZ V ČEDADU Demografsko in gospodarsko stanje v Beneški Sloveniji je porazno Omogočiti prebivalstvu obstanek na domači zemlji j ,a zadnji seji odbora za gosposka''0 ^ovenske kulturno-gospodar-ČpH jVeze.’ k* Je bda v četrtek v da i •U’ ie bekla beseda o gospo-VerT-" problemih v Beneški Slo-„ !J1. ter o smemicrb za bolj or-borlzirano delovanje v bodoče. Od-nilr' V katerem so poleg predstavijo sb°ltovnih organizacij, ki se tudi gospodarskimi vprašanji, ške ®os.P°darski izvedenci iz trža-ie š ?or®te *n videmske pokrajine, lovit naPravil korak na poti ce-jtv ejseSa obravnavanja gospodaril-. VSe^ ^'ovencev, ki živijo v I- .p^.odoe besede je izrekel pred-Poudi i°dbora Dai'ij • Cupin, ki je v a'd pomembne uveljavitve Slonic 6V v'dwnske pokrajine v zad-Papo ■ obbob.)u- Vzporedno s temi noPOn in uveljavitvami mora nuj- PoraTk^- tudi gospodarski pre: in n 1,6 pogoj za kvalitetnejši Predvsem perspektivnejši razvoj. t>l«rrrUCCio ®avol'a in Dino Del sliko"20-1 S^a Predstavila razčlenjeno skp° demografskega in gospodaric stanja v Beneški Sloveniji dni sta obenem nakazala oblike za Cl° v prihodnje. 'vem-naŠnja realnost v Beneški Slo-]e 1J1 v-e re;Llnost izkrvavljenega te-’ ki mu pomanjkanje delovnih emi prebivalcev je šlo v ta"«*, v (tbdobju od 1961 do Pl 1 jemlje dan za dnem vitalne sbhr11^' Demografska slika je za-Ben - i«1, jptr!' 23.7.1978. Vhod na '* Narodne ulice. »piknik ob bo ob 17. uri kotalkališče ŠZ GAJA Gropadu - Padriče prireja •tsncs, jutri in v ponedeljek SAGRO V GROPADI ^sak večer bo ples z ansamblom , «TAIMS» Vabljeni! ljenja. Prav ob tem pa se moramo dotakniti še ene boleče rane, ki jo predstavlja izredno slabo stanovanjsko premoženje Benečije. Hiše in stanovanja so povečini stari in slabo opremljeni; potres izpred dveh let je [»rušil približno dva tisoč hiš in jih približno prav toliko poškodoval. Jasno, je, da je gospodarski položaj v Beneški Sloveniji izredno težak: vendar so prav po potresu domačini pokazali tisto trdno voljo V okviru radijske, rubrike Fat-ti ed echi (Dogodki in odmevi), ki je na sporedu vsako ne-nedeljo ob 11. uri na valovih radia Koper, se bo jutri, z intervjujem Izidora Predana, odgovornega urednika Novega Matajurja, zaključil ciklus oddaj o tem beneškem časopisu. Vedno jutri bo koprski radio med oddajo Stretta di mano ob 15. uri prenašal intervju prof. Marina Qualizze na temo: Pričakovanja in upanja manjšine. do življenja in dela, ki je zagotovilo za obstoj in razvoj. Ob usklajenih naporih in ob načrtnem delu bo prav gotovo mogoče obrniti novo stran v zgodovini Beneške Slovenije, ki jo je mačehovski odnos italijanske države pripeljal v tako dramatičen položaj. Živahna razprava je potrdila potrebo po takem načrtnem delovanju in po organiziranosti. Zato je bil odbor mnenja, da bi morale vse obstoječe strukture, ki se bavijo z gospodarskimi vprašanji in ki so zastopane v odboru, dobiti tudi * Beneški Sloveniji primerne organizacijske oblike, ki naj bi zagotovile kontinuirano in predvsem bolj uspešno dejavnost v gospodarstvu. sk V SPREMSTVU SVOJIH SODELAVCEV Predsednik slovenske vlade dr. Vratuša je bil včeraj v Breginju in v Tolminu V pogovoru med zastopniki izvršnega sveta SRS in tolminske občine so razpravljali o sedanji fazi akcije za obnovo od potresa porušenih krajev • Deželna uprava Furlanije - Julijske krajine je odobrila občinam, ki so bile prizadete ob potresu, dve milijardi in nol lir prispevkov. Ta prispevek naj bi omenjene občinske uprave izkoristile pri popravilu ali gradnji vodovodov, kanalizacij in drugih infrastruktur. uitiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiMii m milil n im HiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiif mi ŠESTO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV Drevi v Brežicah nastop pevskega zbora «V. Mirk» Srečanje sovpada s proslavo Dneva vstaje slovenskega ljudstva S posebnim avtobusom odpotujejo danes s Proseka člani pevskega zbora Vasilij Mirk, ki imajo zvečer nastop v Brežicah. V tem mestecu, ki je oddaljeno približno 35 km od Zagreba in šteje približno 5.000 prebivalcev, bo danes 6. srečanje pevskih zborov. Poleg zbora Vasilij Mirk se bodo srečanja udeležili še pevski zbori «Svoboda» Bratov Milavcev iz Brežic, «Svoboda» iz Stražišč pri Kranju in «Zarja» iz Železne Kaple. To srečanje ki je postalo tako rekoč tradicionalno in ga organizira vsako leto izmenoma en zbor je do sedaj vzbudilo vedno veliko zanimanja med pevci samimi in tudi občinstvom, posebno tudi ker po navadi sovpada z raznimi proslavami, ki se vršijo v raznih krajih. Tokrat v Brežicah bo srečanje sovpadlo z osrednjo proslavo Dneva vstaje slovenskega ljudstva. Vsak zbor bo zapel po štiri pesmi ob koncu pa bodo zbori združeno zapeli še štiri pesmi in sicer «Jadransko morje*, »Triglav*, »Juhe pojdamo u škufče* in «Ob Kolpi*. Zbor Vasilij Mirk, ki se je za to srečanje skrbno pripravil, bo v Brežicah nastopil s sledečimi pesmimi: Jakob Jež »Verzi* (ta skladba je bila obvezna za moške zbore na tekmovanju Naša pesem 1978 v Mariboru), koroško narodno Mojcej, Matija Tomc «Teče mi vodica* in špansko revolucionarno v priredbi Radovana Gobca «Rumbala». Sprejem zborov je predviden o-krog 18. ure pred brežiškim gradom. nakar bo skupna vaja. Koncert bo ob 20. uri, nakar bo sledilo tradicionalno družabno srečanje, na katerem bodo pevci obudili stare Našim pevcem želimo, da bi se v Brežicah dobro počutili in odnesli najlepše spomine iz tega kraja in okolice, ki je vsa posejana s pomniki slovenske preteklosti, (br) V AJDOVŠČINI Umrl jc zdravnik dr. Zoran Dictz spomine, navezali nove stike trjevali prijateljstvo. in u Gostilna SILVESTER MABMEŽUNA vabi na novi urejen vrt, kjer so na razpolago specialitete na žaru: čevapčiči, ražnjiči, piščanci itd. Prosvetno društvo Lonjer - Katinara Športno društvo Adria PRIREJATA DANES, 22., IN JUTRI. 23. JULIJA VAŠKI PRAZNIK na dvorišču društvene gostilne v LONJERJU SPORED °anes, 22. julija, • Ob 16. uri tek čez drn in strn za naimla|še • Od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD jUTR|, 23, JULIJA, • Ob 8.30 kolesarska dirka na kronometer • Ob 9. uri slikarski ex tempore • Ob 18 uri koncert godbe na pihala KUD Karol Pahor iz Pirana • Od 20 ure dalje ples z ansamblom POMLAD V četrtek so pokopali v Ajdovščini zdravnika dr. Zorana Dietza, aktivnega sodelavca NOB od leta 1941 in nosilca visokih odlikovanj. Pospremila ga je velika množica domačinov, prihiteli pa so tudi ljudje iz Gorice, Trsta, Ljubljane in drugih krajev. Rodil se je v Ajdovščini, zdravniški poklic pa je začel v Gorici, kjer je imel ambulanto pred škofijo. Pokojni dr. Zoran Dietz je bil človek dobrega srca. V svoji ambulanti je zdravil revne paciente in študente brezplačno in še v zdravili, jih je oskrboval. Starejši Goričani se ga zato še posebej s hvaležnostjo v sr cu spominjajo. Trije govorniki so poudarili njegovo predanost NOB, saj je začel aktiv no sodelovati že avgusta meseca 1941, Pozneje je postal šef - zdrav nik vipavskega okrožja in nato idrijskega. Za časa jugoslovanske Gorice, leta 1945, pa je bil šef - zdravnik mestnega fizikata. V vseh teh letih ni ranjencev samo strokovno zdravil, vlival jim je tudi tovarištvo, toplino in ljubezen. Zato bomo o-hranili v naših srcih blag spomin na tega zvestega sina Vipavske do line. Mali oglasi SEKCIJA KPI DEVIN NABREŽINA prireja PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA V ŠEMPOLAJU danes, 22. julija, " ob 20. uri okrogla miza o občinskem regulacijskem načrtu, predsedoval bo devinsko-nabrežinski župan Albin Skerk ~~ ob 21. uri ples z ansamblom »Mocambo* JUTRI, 23. JULIJA, ob 9. uri ex tempore za otroke ~~ ob 19.30 zaključni govor Borisa Iskre in Claudia Tonela —• ob 21. uri ples z ansamblom »Planšarji* KUPIM knjigo Kalacla Perhavca »Letalci Prekomorci*. Izdala jo je knjižnica NOV ih POS Nova Gorica 25. junija 1968. Ponudbe na Primorski dnevnik pod »Knjiga*. PRODAJAMO hišo z vrtom v dolinski občini Pisati na passaporto nr. A 8728-92. pošta Boršt (34010). PRODAM nov kajak, dvosedežni, tip A.S.A. Telefonirati zvečer na št. 569357. ŠVAB KORAOo — zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem in klientom iz Trslg, da je odprl nov urad v Trstu. UL Genova 14, tel. 61034/5. SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo na območju Grete, Barkovclj, Kon-tovela. Tel. 748556 ali 148456. CARLI VIRGILIO sporoča vsem pri jateljem m znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 50i 68 72. 850 68. A 112 72. NSU 1200 72, mercedes 200 D 70. 124 coupe 1600 74. AH 1300 75. 1500 C 66 tau nus 1300 73, 128 71, 124 68 in se druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata (lasale"- št. 7 tel 826084 GOSTILNA PRI STUDENCU - Dolina, obvešča, da bo zaprta zaradi letnega dopusta do 16. avgusta 1978. V OKOLICI GORICE se je izgubila psica Simba, bel setter, telefon 0481/44538. nih storitev stalno naraščajo. Vinko Gobec, podpredsednik republiškega odbora za odpravo elementarnih nesreč, je nanizal vrsto številk o pomoči Posočju in tudi drugim krajem v Sloveniji. P0 obširni razpravi so prisotni sklenili, da bo izvršni svet Slovenije posredoval, da se stvari uredijo na najhitrejši način. Na sestanku je bil tudi govor o nujnosti okrepitve prometnih povezav tako med Tolminsko in ostalo Slovenijo kot med Tolminsko in beneškim zamejstvom. To tudi, ker je treba, tako so ooudarili tako dr. Vratuša kot Tolminci, vez; med Tolminsko in sosednjimi kraji v Beneški Sloveniji povečati. Govorili so tudi o turističnem razvoju teh krajev, o nadaljnjih investicijah y turistično dejavnost zlasti na področju Bovca, o varstvu okolja, o razvoju kmetijstva. Postavljeno je bilo tudi vprašanje končne odločitve o hidro-elektrarnem izkoriščanju Soče. Včeraj popoldne si je dr. Vratuša s sodelavci ogledal tudi Novo Gori- co in se lam zvečer zadržal v pogovoru s predstavniki novogoriške občine. O tem pa bomo poročali podrobneje jutri. Danes in jutri praznika v Šlandre/,u in Doberdobu Če bo muhasto vreme dovolilo, bosta poletna praznika, ki ju drevi prirejata štandreško prosvetno aru-štvo »O. Župančič* in prijatelji Dela in Umita doberdobske občine, privabila veliko ljubiteljev družbe in prijetne zabave. Na ploščadi pri domu A. Budala bo ob 20.30 na sporedu revija mladih štandreških kotalkarjev, deloval pa bo tudi dobro založen bife. V Doberdobu bo drevi na vrsti tekmovanje v briškoli, nato bo sledil ples ob zVokih narodnozabavnega ansambla »Briški slavček*. Oba praznovanja se bosta zaključila jutri. ■ IIMM»MIIIIIIIMUUimilMIMMMIMMI«IMMlMniMMMIMHM»MMMMI*l»MMIMIMM#MIMmMMMMMItMMMIIIMMMMMMI»lMIIMI»»IIMMHHMMMI»IMIM»MIMMMMIMII»OMMMMMI KAKO BO I LETOŠNJO TRGATVIJO? V združevanju kmetov možnosti za nadaljnji/razvoj vinogradništva Registriranih samo okrog dve tretjini vinogradov na zaščitenih področjih - Koliko je najvišji hektarski donos za sortna grozdja? Sredstva za nadaljevanje obnove od potresa poškodovane Tolminske in sosednjih krajev bi morala dotekati s hitrejšim tempom, da bi zadostili potrebam nujnega finansiranja gradme novih in obnove delno poškodovanih stanovanj ter drugih objektov družbenega sektorja. Sredstva so bila namreč zagotovljena iz raznih virov, dejansko pa se ta sredstva v tem trenutku stekajo prepočasi. To velja le za sedanjo fazo obnove, kajti v prvi fazi so s hitro solidarnostno pomočjo vse Jugoslavije obnovili več kot tri četrtine tega, kar je bilo poškodovanega. To je aktualna tema v sedanji fazi od potresa v letu 1976 poškodovanega Posočja. O tem je bil govor včeraj v Tolminu med predstavniki izvršnega sveta Slovenije in občine Tolmin. Predsednik izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša je včeraj dopoldne skuoai s podpredsednikoma Dušanom Šinigojem in Mitjo Rodetom ter republiško sekretarko za urbanizem Marijo Vičar - Župančič in drugimi sodelavci obiskal Tolminsko. Vratuša je najprej obiska] Breginj, si ogledal obnovljeno vas, ohranitvena dela na starih stavbah, ki so bile poškodovane od potresa, in ki jih bodo obnovili, da bi tam ohranili spomin na staro kmečko arhitekturo. Srečal se ie s člani mladinskih brigad, ki tam gradijo vodovod in oddelek kobariške tovarne tik ob tem kraju. Zatem je šel v Robič, kjer so mu miličniki in carinik' o-brazložili potrebo po gradnji obmejnih objektov, obiskal je tudi vas Stanovišče, Na vsej poti so ga spremljali predsednik občinske skupščine Tolmin Stane Kovačič in predsednik izvršnega sveta občine Lucijan Rejec ter drugi tolminski predstavniki. V Tolminu je bil zatem pogovor, ki je tekel predvsem okrog sedanjih vprašanj, ki so v zvezi z obnovo Lucijan Rejec je najprej razložil položaj na Tolminskem, omenil izseljevanje. ki je bilo' tipično za vsa leta tega stoletja, do pred nekaj leti, ki so pričeli še pred potresom precej vlagati v gospodarski razvoj tako industrije kot turizma in kmetijstva, da bi ijudi zadržali doma. Prvi znaki zaustavitve izseljevanja se kažejo in obnova potresa je pokazala. da znajo pt-ebivalci teh krajev ob solidarnostni akciji vse Slovenije in vse Jugoslavije, ne samo obnoviti porušeno, marveč tudi razviti svojo deželo. Tudi dr. Vratuša je v zvezi s tem dejal, da je važno, da se s to obnovo nudijo pogoji za nadaljnji vsestranski razvo-j Tolminske in da .ie treba enako ravnati' v vseh malo razvitih krajih. Močan poudarek obnovi od potresa porušenega Posočja je dal v svojem poročilu predsednik medobčinskega koordinacijskega odbora za obnovo Milan Vižintin. Povedal je, da je bilo v potresu uničenih ali poškodovanih nad 11.000 stanovanjskih stavb. Popravili ali na novo zgradili so jih do Konca lanskega leta tri četrtine. Letaš ali v prihodnjem letu bodo dokončali še ostale, med temi bo nekaj čisto novih zgradb, kajti enako število sploh ni bilo mogoče popravljati. Solidarnostna pomoč vse Slovenije in Jugoslavije je bila velika, vendarle pa .je treba sedaj odpraviti nekatere nedostatke. Denar jc na razpolago, treba pa ga je deblokirati in takoj uporabiti, sicer bi bila škoda prečejšnja. ker cene gradbe- MMIMMMM»»lHHMMtHIIIM»MMMMMMMMimi»HU»»»*Mli»l*tM»IMMMHMnMMMMM»MHIMMIIMHMMlMMIH»l»IIIIHIII»IMMMMIMMnMIMHMMMH»n»MMMMIMMH»IMtHMIlM»M SICER ŠELE PRIHODNJO POMLAD NOVA ASFALTNA PODLAGA NA ŠTANDREŠKIH ULICAH V niznili delih mesta urejajo otroška igrišču Novo asfaltno prevleko na štan dreških cestah bodo napravili prihodnjo pomlad, potem ko bodo v nekaterih ulicah uredili tudi kanalizacijo. To je povedal sinoči na občinski seji odbornik za javna dela Zu-calli svetovalcu dr. Vladimirju Nanutu. ki je hotel vedeti, kdaj bodo uredili štandreške ulice, ki so jih pred kratkim izkopali zaradi polaganja metanovodske mreže. Občina bo letos popravila precejšnje število u-lic. tako v središču kot v predmestju. Svetovalci so sinoči odobrili tudi načrt za notranjo ureditev novih stavb otroškega vrtca v štandrežu. S temi deli bi lahko dobili začasni prostor za tretji razred, to je za slovenski dodatni razred. Prav tako so odobrili načrt za preureditev stare stavbe otroškega vrtca, v kateri bodo našli mesto občinska knjižnica, rajonska konzulta, ambulanta in morda bo prostora še za vrtec in tudi za šolo. Oba nčrta bo pripravil arhitekt Jože Cej. Na sinočnji seji so svetovalci odobrili tudi obračuna občine za leti 1976 in 1977, stroške za ureditev nekaterih otroškili igrišč v raznih delih mesta, zvišali so najemnino za stojnice cvetličarjev na pokritem trgu. V Neobičajne vremenske razmere s pogastimi padavinami, neurja, ki so letos že nekajkrat hudo prizadela nekatera vinorodna območja v goriški pokrajini, obenem pa še dva do tritedenska zamuda v vegetacijskem razvoju trte, zaskrbljajo številne vinogradnike v Brdih in v nižinskih predelih, kjer je proizvodnja grozdja edini ali eden glavnih virov dohodka. Če ne bo hujših pretresov, bati se je predvsem grozdne gnilobe za radi aretirane vlage in seveda toče, bomo čez dobra dva meseca lahko že ugotavljali, kakšna je bila letina, tako po kakovosti, kakor tudi količinsko. Prav glede količine zasajenih povtšin. pridelanega grozdja in vina, bi radi spregovorili v današnjem sestavki!. Mfersikdtij je namreč slišati govorice, da je na tržišču precej več sortnih vin, kakor bi jih na podlagi registrov, ki jih vodijo pri trgovinski zbornici in izpolnjujejo na podlagi prijav vinogradnikov, lahko bilo. Pripombe gredo predvsem na račun sortnih vin, ki prihajajo s točno določenih območij Brd in Posočja. Znano je, da je v posebnih registrih na trgovinski zbornici vpisanih (podatki sc nanašajo na konec kolikor jih je tej dejavnosti name njeno v goriški pokrajini. Posebej velja poudariti, da proizvodnja grozdja v vinogradih na zaščitenem področju, ne bi smela biti pretirana, kajti to vpliva na kakovost vin. Pravilnik za proizvodnjo sortnih vin z geografskim poreklom predvideva proizvodni maksimum. Za briško območje znaša 110 stotov grozdja na hektar, za nižinsko območje pa 120 stotov na hektar. Ob izrednih letinah je maksimalna dovoljena količina lahko za deset, oziroma dvajset odstotkov večja. Pri goriški trgovinski zbornici so na podlagi registriranih površin in ob upoštevanju pridelanih količin grozdja, izračunali poprečen hektarski donos za triletno obdobje 1975 1977. ki je za glavne sorte sledeč: tokaj 74,8 stotov, beli pinot 79.9. sivi pinot 83,7, sauvignon 61,6. merlot 79,1, kabernet 84, črni pinot 90,4. Podatki se nanašajo na briško oodročje, medtem ko je poprečni hektarski donos v nižinskem svetu bil za približno 15 odstotkov večji. Kljub po predpisih določenemu maksimumu, pa najbrž niso redki vinogradniki, ki na svojih površi nah pridelajo znatno več grozdja, kar pa je zelo težko preveriti. So- lanskega leta), le približno dve i razmerno ugodne odkupne cet)e tretjini vinogradniških površin, kjer | grozdja, oziroma vina. so močna se proizvajajo sortna vina z za- j stimulacija za čimvečio proizvodnjo, ščitnim geografskim poreklom »Col-! čeprav na račun kakovosti. Vemo lio* in »Isonzo* in kjer naj bi v i tudi, da kemična industrija zmeraj letu 1977 proizvedli okrog 92 tisoč j znova ponuja najrazličnejše več ali hektolitrov kapljice. Na briškem I manj učinkovite preparate za zašči področju je bilo 31.12.1977 registriranih 1.032 hektarjev vinogradov in 476 vinogradnikov, na območju kjer se proizvajajo vina «Isonzo» pa 744 hektarjev in 300 vinogradnikov. Skupno torej 1.776 hektarjev površin od skupnih skoraj 3.000. to trte in gnojila, ki vplivajo na količino pridelka, marsikdaj pa tudi na kakovost, kar na žalost gre večkrat neopaženo mimo. Kakšna je torej usoda vinogradništva na Goriškem? Nedvomno so možnosti razvoja le v še NOVA KNJIGA CAMILLA MEDE0TA Goriški «cesarski» vojaki v Rusiji in daljni Sibiriji Goriški zgodovinar je zbral in uredil dnevnike desetih ujetnikov v prvi svetovni vojni - Na platnici knjige Pilonova slika Leta 1900 v Šlovrencu rojeni Ca-millo Medeot se je po štiridesetletnem izvrševanju učiteljskega poklica lotil preučevanja zgodovine ir v manj kot desetih letih veliko doprinesel k spoznavanju številnih aspektov tukajšnje realnosti, posebno furlanskega in italijanskega katoliškega tabora, ki je bila v nacionalističnem in šovinističnem gledanju na zgodovino v fašističnih časih potisnjena v ozadje. Vihar je nastal v «dobromislečih» krogih v Gorici, ko je revija »Inizia-tiva isontina* objavila njegove «Zgodbe» furlanskih in goriških duhovnikov, kj jih je italijanska vojaška oblast ob zasedbi leta 1915 in ternirala v razne kraje Italije. Sle dila so razna dela kot spomini dija kov na češkem v prvi svetovni vojni, analiza delovanja furlanskih ka toličanov v Gorici po prvi svetovni vojni, zgodovina uršulinskega samo stana v Gorici, kasneje pa. leto za letom je obogatil naše police z raz nimi knjigami, v katerih se je po služeval spominoi starejših ljudi, zlasti iz dni pred prvo vojno, med njo in po njej. O lanski zgodovini italijanskega učiteljišča v Gradišču in o .njigi o Goričanu Sofroniu Po cariniju smo že poročali, sedaj leži pred nami zajetna, nad štiristo stra ni večjega formata obsegajoča knji ga z naslovom »Friulani in Russia e in Siberia 1914 1918» (za|i«vil Ben no Pelican, knjigarnar v Gorici. 10.000 lir). Gre za objavo spominov desetih Goričanov in okoličanov, ki so se borili za avstrijskega cesarja proti Rusom v Galiciji, kjer so jih Rusi zajeli. Nekateri so se v ruskem u-jetništvu prijavili italijanski vojaški misiji in se kot novopečeni italijanski državljani kmalu vrnili v Italijo preko Arhangelska, drugi pa so ostali v ietništvu, romali preko Sibirije, bili vpleteni v boje med boljšcvi-škim’ revolucionarji in belogardisti ter se vrnili domov preko Kitajske in Azije. Platnica knjige je »naša*. To je delo slovenskega slikarja Vena Pilona z naslovom »Stara Rusija* in je vzeta iz Pilonovih spominov »Na robu*, ki jih je leta 1965 izdala Slovenska matica v Ljubljani. Izbira Pilonovega dela je simbolična, saj se je Pilon od začetka do konca pri števal za Slovenca, čeprav je bila njegova rodovina, ki sc je naselila v Ajdovščini, furlanskega porekla. Camillo Medeot se je potrudil, da je zbral in uredil spomine desetih Furlanov. To so Raimondo Castel lan Mondili. mesar iz Fare, Gia-conio Quaiat, čevljar iz Fare, Giu seppe Cicilih, kmet i/N Medeje, Mio Menom, posestnik iz Medeje, Dona to Depiuolzuane. trgovec iz Gorice in Michele Candutti, odvetnik iz Gorice. Ta skupina se je v ruskem ujetni štvu izjavila za Italijo in se je kma lu vrnila čez Severno Ledeno morje z ladijskim transportom v Italijo V knjigi pa so objavljeni tudi spo mini bančnega uradnika Guida Mon- dolfa iz Gorice, ekonomista dr. Maria Cossija (Coos) iz Gorice, odvetnika Iginia Beltrama iz Gorice in inženirja Leona Sirtorija (Sirka) prav tako iz Gorice, ki so ostali v Rusiji in ki so se vrnili domov po dolgi poti skozi Sibirijo in vso Azijo. Ing. Sirtori se'je vrnil šele pred nekaj leti, ker je bil na Kitajskem več desetletij kot zastopnik neke velike italijanske firme. Gre za objavo dragocenih sporni nov. ki nam prikazujejo položaj v takratni avstrijski armadi, življenje v carski Rusiji in v taboriščih. Nekateri med omenjenimi desetimi so beležili dan za dnem. kar se je dogajalo in v svojih spominih so za beležili tudi najmanjše dogodke. Nabavili so si tudi veliko slik. ki kra sijo Knjigo. Camillo Medeot pa je o vsakem med njimi zapisal kratek življenje pis. uvod v knjigo, zbral njihove dnevnike in jih opremil z dragoce nim omentarjem ter vse zgodbe med seboj povezal. Spremno besedo je napisal prof. Quirino Principe. Vsa čast Camillu Medeotu. da je v rekordnem času zbral in izdal knjigo. Kaj ima sedaj še v mislil,’ MARKO VVALTRTTSCH večji specializaciji za proizvodnjo sortnih vin. To pomeni bolj načrtno (in tudi bolj kontrolirano) proizvodnjo. Pomeni pa tudi združevanje, zlasti manjših proizvajalcev, ki sami ne morejo biti kos zahtevam tržišča. Da je pridelovanje grozdja, kljub nesorazmernemu naraščanju proizvodnih stroškov še zmeraj da nosna panoga, nedvomno potrjuje podatek, da so se vinogradniške površine tudi v prvem obdobju letos povečale. Domače tržišče, predvsem velja to za kraje v Furlaniji - Julijski krajini, je resda nekoliko zasičeno, vendar se (predvsem zaradi kakovosti) odpirajo možnosti za predor na širši italijanski trg in v tujino. Možnosti torej so. poiskati bo treba le pravo pot. Pravijo, da slednja drži preko združevanja na zadružni osnovi. V nedeljo kolektivni odvzem krvi v Mosu Sekcija društva prastovoljnih krvodajalcev v Mošu je za jutri, 23. t.m., organizirala kolektivni odvzem krvi. V ta namen so se že povezali z goriškim transfuzijskim centrom, ki bo poskrbel za vse potrebno. Predvsem pa krvodajalcem ne bo treba hoditi nikamor, kajti kri bodo lahko darovali v posebni premični transfuzijski postaji. Zanimiva razprava o pravičnih najemninah Na pobudo sindikata Filca - CISL je bila pred dnevi v Gorici raz prava, na kateri so obravnavali vprašanja glede zakona o pravičnih najemninah in desetletnem grad benem načrtu. Do te pobude je prišlo zaradi važnosti obravnavanih tem in potrebe, da se o njih razvije čim širša debata med delavci. Uvodno poročilo je imel vsedržavni tajnik Filca - CISL Renato Gorgoni, ki je v zvezi z gradbenim načrtom poudaril zahtevo, naj parlament še pred poletno prekinitvijo odobri zakonski načrt. Kar se tiče zakona o pravičnih najemninah je Gorgoni dejal, da stranke niso vzele v poštev niti enega izmed predlogov enotne sindikalne federacije in da ostaja zaradi tega vprašanje še vedno odprto. Številni posegi prisotnih so se o-sredotočili na zamudah in pomanjkanju politične volje za rešitev o-bravnavanih vprašanj. C. zaključku so se pobudniki srečanja obvezali, da v bodoče ponovijo tovrstne iniciative z namenom, da bi bili delavci čim bolj soudeleženi pri o-bravnavanju aktualnih tem. začetku seje je misovec Coana protestiral, ker ga niso povabili na razpravo o resoluciji, ki jo je občinska uprava z demokratičnimi strankami sprejela v podporo osimskemu sporazumu. Prihodnji peirk prva seja novega pokrajinskega sveta Prva seja novoizvoljenega pokrajinskega sveta v Gorici bo v petek, 28. julija, ob 16.30. V tej zvezi naj omenimo, da .je že znan dnevni red zasedanja. Najprej bo poročilo komisarske uprave, takoj zatem pa bodo pregledali in potrdili izvolitev svetovalcev, oziroma morebitne zamenjave. Sledile naj bi volitve predsednika ter štirih efektivnih in dveh nadomestnih odbornikov, vendar do glasovanja najbrž ne bo prišlo, ker je razmerje sil, ki so zastopane v pokrajinskem svetu takšno, da je sestava \ečinskega odbora zelo problematična. Pogovori med strankami. ki so se sicer že začeli, pa do sedaj niso dali konkretnih rezultatov. Šf o «posebni» šoli v Pierisu V zvezi s poročanjem o posebni šoli z dopolnilnim poukom v Pierisu (naš dnevnik je o tem pisal 15. t.rr,.), je goriški šolski skrbnik včeraj poslal uredništvom tukajšnjih listov daljše pojasnilo. V pravkar zaključenem šolskem letu so na omenjeni šoli, pravi pojasnilo šolskega skrbnika, uvedli obliko dopolnilnega pouka, ki je bila v marsičem v nasprotju z obstoječimi predpisi. Ukrep, ki je bil izveden februarja letos ni imel namena prekiniti po-šolske dejavnosti, ampak sledni* uskladiti z zakonskimi predpisi. V šolskem letu 1978/79 bo zato kolektivnim šolskim organom zaupana naloga kako organizirati dopolnilni pouk in normalno delovanje šole. Šolski skrbnik posebej opozarja na napačno definicijo »Scuola inte-grata*, kajti gre za navadno osnovno šolo z nekaterimi oblikami dopolnilnega pouka. Prošnjo, da bi šol« prekvalifikacirali v šolo s celodnevnim poukom je sicer skrbništvo predložilo že pred tremi leti, vendar jo je ministrstvo za javno vzgojo zavrnilo. Torej ukinitve pošolskega dopolnilnega pouka ne bo, pač pa se bo moral odvijati točno v skladu z zakonskimi predpisi,. Drevi koncert mladih glasbenikov iz Švice V Škocjanu ob Soči bo 'drevi ob 21. uri zanimiv kulturn; dopodek. V tamkajšnji cerkvi bo nastopil mladinski godalni orkester iz Frei-burga v Švici. Izvajal bo dela Haendla. Vivaldija. Chcrubinija in drugih mojstrov. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi jutri, 23, julija, na vzpon na 2.132 metrov vsoki Storžič. Odhod s Travnika ob 5. uri z lastnimi sredstvi. V soboto, 29. in v nedeljo, 30. julija. priredi društvo vzpon na Triglav. Odhod s Travnika v soboto, 29. ju-lija. ob 14. uri z lastnimi sredstvi: Prenočevanje v koči na Doliču. Zaradi boljše organizacije naj se udeleženci prijavijo na sedežu društva. • Pokrajinski odbor Rdečega križa sporoča, da bodo prostori ambulante zaprti od 1. do 31. avgusta. Sinovi izseljencev na obisku v Gorici Med krajšo slovesnostjo na go riškem gradu, je župan De Simone pozdravil večjo skupino sinov fur lanskih izseljencev po F ropi. ki se v teh dneh mudijo v našem mestu. Mladinci, ki prihajajo iz Belgije. Nemčije, Francije in Švice, so go stje zavoda »F. Filzi*. Po uvodnih besedah župana je bil na sporedu nastop folklorne skupine Santa Gorizia. ki je prikazala izbor tradicionalnih plesov. Prireditve Na pobud« goriškega županstva bo drevi ob 19. uri v socialnem centrti v Carduccijevi ulici v Gorici nastopil zbor Ars Musiča. Vstopnine ne bo. Kino Gorica CORSO 17.30-22:00 »Bermude: la fossa maledetta*. A. Garcia in A. Kennedy. Barvni film. MODERNISSIMO Zaprto. V1TTORIA 17.00—22.00 »Un caldo cor-po di femmina*. A. Arno in L. Ro-mai. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto, Tržič PRINCIPE 18.00- 22.00 »La stangaU*. EXCELMOR 18.00 - 22.00 »L uomo ragno*. l\ora Gorica in okolica SOČA »Človek na strehi*, švedski film ob 18. in 20. uri. Sl OBODA »Ko zorijo jagode*, slov. film ob 18 in 20. urj. DESKLE »Surova igra*, ameriški film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORK Danes ves dan in ponoči .je v lici dežurna lekarna Tavasani. i zo ltalia 10. tel. 25 76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes 1 es dan in iionoči ie v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana 26. tel. 44387. V ŠTANDREŽU danes in jutri ob 20.30 KOTALKARSKA REVIJA MADŽARSKI Z; 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.20 nični spomini; 20.35 Lahko noč, °' troci!; 20.45 Minuto s slovenski41!1 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.05 Zabavna oddaja; 10.30 Ženska, takšna kot je...; 11.30 Ena dežela na enkrat; Kalabrija; 12.05 Poletni humoristični ansambli; 21.00 Koncert iz naš®4 krajev; 22.30 Oddaja za naše 42 sel.jence; 00.05 Za ples in razv* drilo; 1.05 Nočni program. KAM VSE LAHKO SPRAVIMO SVOJE MOREBITNE PRIHRANKE Naložbe v obveznice in državne zadolžnice Poleg banke in pošte ostanejo varčevalcu na razpolago še delnice. Delnice niso trenutno dosti priljubljene, ker njihova vrednost na borzi stalno pada zaradi negotovega stanja v državi, tako da se varčevalec lahko znajde po nekaj letih le s polovično ali celo tretjinsko vrednostjo v rokah. Če že sili kdo v delnice, bi mu svetovali delnice velikih bank in trdnih zavarovalnih družb. Po drugi strani pa so obveznice skoraj stoodstotno zajamčena investicija, še posebno obveznice, ki jih izdajo država ali državne ustanove (ENEL. občine, razne blagajne, banke). Državne vrednostne papirje ali zakladne zadolžnice (buoni del tesoro) izdaja država vsak mesec, lahko pa se kupijo tuda na borzi. Dohodek je navadno že določen in je uskla- jen z ekonomskim stanjem države ob dnevu izdaje. Navadno se te zadolžnice obrestujejo v višini od 9 do 12 odstotkov in trajajo štiri leta. Če jih mora varčevalec vnovčiti pred dospelostjo, jih lahko proda na borzi po trenutni ceni, ki odraža stanje državnega gospodarstva ob dnevu prodaje. Tako se prodajajo zadolžnice, izdane pred nekaj leti in ki prinašajo 9 odst. obresti, trenutno po 90-92 odst, nakupne cene (100 odst.). Na splošno so te obveznice donosne le, če jih varčevalec proda na dan dozorelosti in še to samo v primeru, da v letih zorenja inflacija ni bila prehuda. Poleg večletnih zadolžnic prodaja država tudi trimesečne, šestmesečne in enoletne zadolžnice (BOT ali Buoni ordinari del Tesoro), ki jih izdaja ob koncu vsa- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) če se ukvarjate s trgovino, je današnji dan kot nalašč. V čustvenih zahtevali bo šlo marsikaj narobe. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Napeto ozračje med sodelavci in tudi v družini: Bodite objektivni. Prevelika zahteve ne bo nikoli dobro sprejeta. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne delajte si utvar kot da bi brez vas ne mogli. Vaš načrt temelji na bolj trhlih temeljih. Novo prijateljstvo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dobra intuicija in čiste ideje, toda sredstev ni dovolj. Več čustev in manj razumevanja. Horosko LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ukvarjali se boste s problemi, ki so vas vedno zanimali. Tokrat bi se znalo zgoditi kaj novega. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Spor finančnega značaja. Pokažite svoje razumevanje. Tudi v družini boste bolj uspeli, če ne boste preveč samosvoji. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan velikih uspehov Vaši načrti se bodo uresničili. Neki znanec vam bo pomagal. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Naj se vam ne mudi. Posebno ne glejte le na trenuten uspeh. Obnašanje neke osebe se vam bo zdelo čudno. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Kar se trgovskih zadev tiče, bodite brez skrbi. Ne delajte si prevelikih utvar v ljubezni. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L; Vrnili vam bodo nekaj, za kar ste računali, da je izgubljeno. Ne rinite v ospredje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ukrepajte naglo ker je od tega odvisno, ali boste uspeli ali ne. Pre več ste egoistični. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Izpeljali boste zadevo, za katero ste računali, da je izgubljena. kega meseca z namenom, da sproti polni državno blagajno za trenutne potrebe (plače državnim uslužbencem, kratkotrajne naložbe). Tre nutno je mogoče kupiti trimesečne zadolžnice, ki prinašajo nekaj manj kot 11 odst. (obračunano letno) obresti, šestmesečne, ki prinašajo 11,5 obresti (vedno ob letni obračunavi), in celoletne, ki nam prinašajo 12-12,5 odstotka obresti. Ta oblika denarne naložbe je precej donosna, ker nam nudi na.jveč.je obresti, ki jih trenutno daje posamezniku denarno tržišče, obenem pa je rok trajanja naložbe razmeroma kratek in so skorai nemogoče korenite spremembe na finančnem področju v tako kratkem času. Te zadolžnice lahko kupi varčevalec pri večjih bankah ali pri borznih operaterjih. Banke si obdržijo običajno maržo 0,25-0,50 odst., prodajo pa se prav tako v bankah ali pri borznih agentih. Dodati je treba, da je mogoče kupiti vrednostne papirje te vrste (BOT) za najmanj 5 milijonov lir. Druga šibka točka take investici je pa je dejstvo, da lih banke nerade naročajo, ker pomenijo zanje najhujšo konkurenco in pri njih zaslužijo zelo malo (niti pol odstotka). Navadno dobijo z lahkoto te obveznice le večji operaterji pri večjih, vsedržavnin bankah. Zanimivo je, da državne zadolžnice (BOT) niso podvržene držav nemu davku in zato prinašajo investitorju čistih 11-12,5 odstotka letnega dohodka. Zadolžnice državnih ustanov — ENEL, železnic, občin — prinašajo, obresti od 9 do 16 odst. je od trenutka izdaje), narodi?, se običajno pri večjih bankah, 1. trajanja je od 4 do 20 let. tako pridobljene obresti pa 4Tiarl mo plačati državi davek 10 0(1.. uiAcLvi učivcil tu Druga negativna stran je ra^ roma dolgi rok trajanja. J Zadnje čase izdaja država ^ tako imenovana potrdila o zal nih zadolžnicah (certificati di c •. dito del tesoro), ki imajo Pre^. ugodnosti za varčevalca. Rok janja sta dve leti, zajamčen ■ minimalen dohodek, določen . dnevu izdaje (trenutno 12,5 >i letno), kateremu je treba še plusvalenco v primeru, da medtem navadne zakladne niče (BOT) kotirane više kot 2t^ se ta osnovni dohodek. Kupij0 pri večjih bankah, predstavi.!?^ pa že srednjeročno investiri^ Posebno poglavje predstavlJ3,^ industrijske obveznice, ki jih dajajo večja industrijska podi.A s katerimi pokrivajo nove nalv*™ kot so obnove obratov, usta na'''14 nje podružnic in podobno. Ta r djetja jamčijo obresti (zadnje daje 10-12 odst.) in izplačilo pitala ob dozorenju. Običajno janje naložbe je 15-20 let. ?°. dariti pa je treba, da država j jamči za te obveznice. Če podjetje propade pred dospel05 ‘ obveznic, denarja ni več. RaZ. tega je treba plačati na te sti še davek (20 odst.), tako trenutno teh priporoča. obveznic nihče (-»-'J Spodrezani frak Švicarski državni urad-niki si te dni vneto izprašujejo vest, kajti pred njimi je težko vprašanje: »Ali ste nepogrešljivi ali niste?« Vprašanje ne bi bilo samo moralnega značaja, če ne bi bili v Švici, deželi bank in denarja nasploh. Kajti negativni odgovori uradnikov — tistih torej, ki mislijo, da niso neogibno potrebni na svojem delovnem mestu — so nagrajeni. S tisoč franki. . . Vsota nikakor ni velikanska, vendar je baje vredno tvegati in na omenjeno vprašanje odgovoriti z »ne«, kajti »urad za osebje« konfederacije je vnaprej obljubilo, da ne namerava zganjati »lova na čarovnice«. Na srečo — »urada za osebje« seveda — so švicarski uradniki disciplinirani, kajti nikakor ni pričakovati, da bi se tako igrali z oblastmi, da bi na primer vsi odgovorili z »ne« ... Nemška učinkovitost, poosebljena v kanclerju Helmutu Schmidtu, se je baje odlično izkazala na bonskem vrhu. Neki britanski minister je dejal, da je Schmidt »človek-gumb«, ker da vodi svoje sodelavce s pritiski na gumb, da takoj priletijo po ukaze in navodila, ker »pač ne morejo vedeti, kaj se bo zgodilo trenutek kasneje«. Baje tudi — po besedah istega britanskega mini- I Ut stra — Schmidtu ni para, če je treba voditi debato: »V treh ali štirih točkah povzame dolgočasno razpravo, potem pa ukrepa.« Francozi, ki živijo v prepričanju, da ga ni bolj učinkovitega državnika od njihovega predsednika Gi-scarda, so zdaj jezno imenovali Schmidta — seveda z nerpško besedo: »der Macher«... Danska se je nekaj časa šla severno Švico, kajti zlasti Norvežani in Švedi so ugotovili, da je v danskih bankah mogoče mirno nalagati denar. Na Danskem so se tako kot v Švici šli bančno skrivnost in čeprav je bila višina vloge za tujce omejena (m kakšnih 12.000 dolarjev), pa ni bilo omejeno število vlagateljev. Tako so razne banke rastle kot gobe po dežju in ko se je zadeva razvedela (predvsem so bile ogorčene tradicionalne banke, ki so izgubljale stranke iz tujine), vladi ni preostalo nič drugega, ko da je naredila konec bančni skrivnosti. In tako so zdaj odkrili, da je na primer »Univer-sal Bank« v danski prestolnici odpirala račune po hitrem postopku in da je imela neka švedska štiričlanska družina kar štirinajst tekočih računov, med njimi enega na domačega psa... Meir Pail, poslanec stranke Shelli (sionistična levica), protestira proti vedenju premiera Begina, ki hoče vedno biti »super-star«. Zlasti mu gredo na živce »spektakularni« Be-ginovi prihodi v parlament, ki da »nasprotujejo parlamentarni tradiciji«. Menahem Begin se je namreč navadil, da ob prihodu v parlament pokaže hrbet predsedniku kneseta in tako »prosi za aplavz publike«. Meir Pail je opozoril predsednika parlamenta, da občinstvo nima pravice ploskati ne poslancem ne članom vlade. V takšnih primerih mora posredovati redarska služba — in Meir Pail je presenečen, ker predsednik parlamenta tega ne zahteva. Begin — ki je baje zasebnem življenju skromen človek — tudi drugače kadi samemu sebi in tako je pred kratkim privlekel godbo na pihala na otvoritev dela avtoceste med Jeruzalemom in Tel Avivom. Po besedah po stanca Meira Paila je )>takšen sijaj namenjen edinole šefu države in v izjemnih okoliščinah . kot na primer ob Sadato-vem obisku v knesetu« ■ ■ Prvi člen je v strategiji Preoblikovanje Mednarodnega centra v skupno ustanovo držav v razvoju eden glavnih rezultatov strategije opiranja na lastne moči — Nove naloge Ko bo s pričetkom prihodnjega leta Mednarodni center za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v državah v razvoju dejansko pričel delovati kot skupna znanstveno-raziskovaina. Izobraževalna, informativna in konsultantska ustanova razvijajočega se sveta, bo to pravzaprav eden najpomembnejših dosežkov v strategiji opiranja na lastne moči, ki so jo neuvrščene države utemeljile na vrhunskem srečanju v Lusaki leta 1910. DR. Ž. VODUŠEK: Izvršni direktor Mednarodnega centr-4 Ta strategija, ki temelji na spoznanju, da mednarodna prizadevanja za zmanjšanje razlik med razvitimi in nerazvitimi niso dosegla začrtanih ciljev, predvsem zaradi Vir izkušenj Pogovor z zastopnikom OZN Ce Čun-ča-nom na skupščini Mednarodnega centra »Mednarodni center v Ljubljani, za katerega menim, da ima veliko bodočnost, mora vsekakor odražati potrebe dežel v razvoju in jim pri konkretnih potrebali pomagati. V naši ustrezni direkciji OZN bomo njegovo delovanje tudi v prihodnje podpirali, čeravno sami denarja nimamo, pač pa prihaja iz virov programa OZN za razvoj, ki letno razpolaga z več kot 100.000 dolarji,« je v posebnem pogovoru za Delo ugotovil dr. Ce čung-čan, direktor direkcije za javno upravo in finance v oddelku za tehnično sodelovanje in razvoj OZN v New Yorku, ki se je zasedanja v Ljubljani udeležil kot zastopnik generalnega sekretarja OZN dr. Kurta VValdhelma. Ko smo se dotaknili stališč OZN glede dežel v razvoju, je rekel, da funkcionarji OZN pač izražajo samo stališča sekretariata, ki pa ne morejo biti povsem soglasna, ker tud; stališča dežel članic o teh vprašanjih niso povsem soglasna. »Najbolj razvite dežele gledajo na stvari drugače kot najmanj razvite. Vzhodpi in zahodni ekonomski sistem sta si med seboj različna. Razen tega se stvari nenehno spreminjajo. To kar je bilo veljavno lani, letos ni več. Osnovno pa je, da vendar čimpreje pridemo do tako imenovanega ekonomske ga reda na temelju resolucije OZN, deklaracije iz Lime in listine o suverenosti držav.« — So si potemtakem stališča OZN in neuvrščenih dežel v tem pogledu identična? — »Da, veliko skupnega imajo, čeprav povsem pokrivajo se ne. So pač razlike, ki jih je težko artikulirati. V bistvu se vsi zavzemamo za novo gospodarškb ureditev. Pri tem sta zelo vfižni dve točki: vprašanje dolgov, v čemer se razvite dežele in dežele v razvoju strinjajo, in vprašanje prometa z glavnimi proizvodi, kot so železo, les, bombaž, kava, sladkor -s fluktuaoijami cen — posebno področje pa sta še petrolej in energetika.« Sicer pa je mož, ki je povedal, da je na Kitajskem rojeni Kitajec, da pa je prišel v OZN pred 30 leti na podlagi prostega rekrutiranja funkcionarjev, naglasil, da želi biti predvsem nepristranski. »Tudi z vrha mednarodnih organizacij glede gospodarskega razvoja ni mogoče ničesar odrejati. Napredek je počasen, čeprav nenehen. Ni mogoče čez noč spremeniti tega, kar se je neenakomernosti nabralo v teku zgodovine.« Očitno jugoslovanski sistem samoupravljanja visoko ceni, seveda s pripombo: »To ste dosegli zaradi tega, ker ste prej uresničili celotno preobrazbo družbe, medtem ko drugi, čeprav govorijo o napredku, tega niso storili in zato tudi nimajo osnov za samoupravljanje.« O mednarodnem centru v Ljubljani pa je sklenil: »Pred- stavljati bi moral solidarnost vseh dežel v razvoju, posre dovati izkušnje in izobraže vati nove kadre v sodobnih menedžerskih metodah.« BOGDAN POGAČNIK CE CUN-CAN — Nenehen, čeprav počasen napredek Foto: Marjan Zaplatil tega, ker vrsta razvitih držav ni izpolnila svojih obveznosti ter da je zavoljo tega potrebno v večji meri okrepiti medsebojno sodelovanje in v njem najti ključ za nadaljnji napredek, Je v kasnejših letih postala temeljna usmeritev vseh držav v razvoju. Pomen mednarodnega centra v tej strategiji sledi iz vloge, ki jo v državah v razvoju imajo podjetja v družbeni lasti. Četudi dokaj raznolike glede na oblike druž-beno-politične in ekonomske ureditve, imajo države v raz voju vrsto skupnih značilnosti, med katerimi je gotovo vloga podjetij v družbeni la st;. Le-ta postajajo eden glavnih generatorjev ne le ekonomskega, pač pa tudi družbenega in socialnega napredka teh dežel, saj za razliko od povsem zasebnih podjetij, pri katerih prednjači tuj kapital, upoštevajo tudi cilje, ki jih ne narekuje zgolj profitna mera, pač pa tudi zagotovitev dovolj velike stopnje zaposlenosti, enakomeren regionalni razvoj, izgradnja objektov, ki niso gospodarskega pomena in podobno. Za razliko od transnacionalnih družb se podjetja v družbeni lasti aktivno vključujejo v razvojne načrte držav v razvoju. To ter dejstvo, da prav tem podjetjem močno primanjkuje kadrov za uspešno vodenje, je vodilo k ustanovitvi Mednarodnega centra, so poudarili udeleženci prve skupščine v zaključnem dokumentu, ki so ga sprejeli sinoči ob sklepu tridnevnega srečanja. Njegova temeljna naloga je podpreti prizadevanja za izboljšanje poslovanja in učinkovitosti podjetij v družbeni lasti, predvsem z izdelavo analiz, izmenjavo izkušenj, najrazličnejšimi oblikami šolanja in usposabljanja vseh profilov strokovnjakov, ki jih v državah v razvoju potrebujejo za uspešno poslovanje podjetij. Na sinočnji seji so predstavniki 28 držav v razvoju, kolikor jih šteje Mednarodni center, poleg tega sprejeli še zadnje dogovore, in sicer o delovnih jezikih, o prispevkih držav članic ter o proračunu za prihodnje ob dobje. Soglasje o vseh pod robnostih daje možnosti, da bo naslednje šestmesečno ob dobje — kolikor je še ostalo do 1. januarja, ko bo center tudi formalno postal mednarodna ustanova — zadostovalo za ureditev vseh podrobnosti, ki so povezane s preoblikovanjem Mednarodnega centra. Prva skupščina te ustanove, ki ni le velikega pomena za države v razvoju, pač pa pomeni tudi spodbudo prizadevanjem za nove ekonomske odnose v svetu, pa je poleg velikega zanimanja držav v razvoju tudi potrdila veliko vlogo in vpliv, ki ga ima naša država. To je bilo videti tako iz sinočnje soglasne izvolitve dr. Žige Voduška za izvršilnega direktorja Mednarodnega centra, še bolj pa iz dejstva, da so temeljni dokumenti, predvsem dveletni program dela, obdržali dosedanjo usmeritev. Članice centra so ugotovile, da začrtani koncept raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti povsem ustreza potrebam in problemom, s katerimi se srečujejo v državah v razvoju pri vodenju podjetij v družbeni lastnini. Povečanje števila članic bo brez dvoma vplivalo tako na obogatitev znanstvenoraziskovalnega in drugega dela, poleg tega — kar je še pomembneje — pa se bo še razširil krog držav v razvoju, ki želijo izmenjevati izkušnje o podrobnostih upravljanja teh podjetij, vlagati sredstva v šolanje in usposabljanje kadrov, v izmenjavo informacij in podobno. Preoblikovanje centra v mednarodno ustanovo, pomen akcij, ki so jih začrtali s programom dela ter zanimanje držav v razvoju za sodelovanje s centrom in za vključitev v njegova prizadevanja pa na drugi strani nalaga članicam tudi vrsto obveznosti, tako programskih, kot tudii organizacijskih. Kajti center bo dejansko zaživel kot mednarodna ustanova, če bo skušal kar najbolj uresničiti dogovorjene akcije, razširiti sodelovanje z vsemi ustanovami — v državah v razvoju ter v sistemu Združenih narodov — ki lahko pripomorejo k temeljnemu cilju, k temeljitemu obravnavanju vseh vprašanj, s katerimi se pri upravljanju podjetij v družbeni lasti srečujejo v državah v razvoju. BOŽO MASANOVIC »•••••••••••••••••••••••••••M« Berite PRIMORSKI DNEVNIK IMMMtttHMHHM Trda Bandova roka Z nedavnimi volitvami v Malaviju je predsednik Banda samo okrepil svojo oblast — Očitki o avtoritarnosti OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, Julija — Ngwazi (kar je spoštljiv naziv) dr. Hastings Kamuzu Banda, predsednik Malavija, je te dni s prvimi -saj navzven kolikor toliko demokratičnimi volitvami po 17 letih in s preobrazbo vlade še bolj utrdil svojo absolutno oblast nad Malavijem, deželo na južnem delu centralne Afrike, z dobrimi 94.000 kv. kilometri in okoli petimi milijoni prebivalcev. Do nedavnih volitev v parlament je dr. Banda, po poklicu zdravnik, Id je kake štiri desetletja živel zunaj Malavija in ki je star od 72 do 76 let (biografski podatki o rojstvu so si vsaksebi za štiri leta) vladal tudi navzven s trdo roko, ki se kaže v tisočih političnih pripornikov in v tisočih političnih emigrantov iz te dežele,, oblikovane kot 840 km dolg in 80 do 160 km dolg pas med Tanzanijo, Mozambikom, Zambijo. Spričo očitkov iz tujine, da je preveč avtokratski, je dr. Banda opustil dotedanjo prakso, ko volitev v resnici sploh i ni bilo: sam se Je imenoval kot dosmrtni predsednik republike in dosmrtni predsednik edine stranke v deželi, Malavijske kongresne stranke, poslanske kandidate, in ker drugih kandidatov ni bilo, tudi volitev ni bilo. To se je po razglasitvi neodvisnosti 1964. leta zgodilo že trikrat. Tokrat, prejšnji mesec Je bilo drugače. Malce drugače. Predsednik Banda je navijal, da naj na volitvah nastopi »po tri do pet kandidatov VDl.Hd pa naj odločijo, koga želijo imeti za poslanca.« Kandidati — vsi iz vrst vla- dajoče stranke — so se potegovali za 87 mest v parlamentu. Na volitvah je propadlo 29 dotedanjih poslancev, med njimi dva ministra, za prosveto in za severne pokrajine dežele. Toda tudi na nedavnih volitvah 33 kandidatov od skupno 87 poslanskih mest ni imelo nasprotnega kandidata. In v nadaljnjih sedmih volilnih okoliših sploh ni bilo nobenega kandidata. Poglavitni razlog te odsotnosti so bili dokaj ostri preizkusi znanja angleščine, ki se jim je moral izpostaviti vsak kandidat za poslanskega kandidata. Za zdaj še niso sporočili, kaj bodo storili s temi nezasedenimi mesti: ali bodo razpisali dodatne volitve ali pa bo malavijska kongresna stranka pod Bamdovim vodstvom ubrala nekdanjo pot: imenovala po enega kandidata in potlej volitve razglasila za nepotrebne. Vzlic vladavini trde roke — ali ravno zato — so nekatera znamenja, da se opozicijske struje krepijo, .predvsem gre za socialistično zvezo Malavija in za malavijsko gibanje za svobodo. Na čelu obeh organizacij so bivši ministri v Bandovi vladi in organizaciji delujeta s sedežev v sosednjih državah. Reorganizacija vlade, ki jo je predsednik Banda izpeljal po volitvah, ni spremenila bistvene značilnosti: popolne koncentracije moči v pred sednikovih rokah. Banda je slej ko prej zunanji minister, minister za kmetijstvo m naravne vire,' minister jav nih del, pravosodni minister minister za preskrbo in za povrh še pristojen za vojsko Malavi tako ostaja drža /a z enim najkonservativnejšth režimov na afriškem iohti nentu. Tudi navzven je Ma a vi še naprej prvi zagovornik »dialoga« z Južno Afriko in podpornik Smithovega režima v Rodeziji. Južna Afrika finančno izdatno podpira ma lavijsko vlado, zlasti še pri gradnji nove prestolnice v Lilongweju in pri postavitvi močne radijske postaje. JOŽE ŠIRCELJ Debate o svahilščini Jezika se ne da jesti" Knjiga »Osvoboditev svahilščine« je ponovno razvnela afriške duhove — Ali le obstoji hierarhija jezikov? OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU NAIROBI, julija — Bolj ko se oblikuje kenijska narodna zavest, bolj se razvnemajo debate o vlogi .jezika in jezikov v tej etnično zelo pLsanl deželi. Razvnemajo se, pa spet malce pojenjajo in se ob prvi priložnosti spet razgreje,jo. Najnovejše netivo je prinesel mož s privzetim imenom Abdalla wa Khalidi v obliki zajetne knjige s patetičnim naslovom »Osvoboditev svahilščine (od evropskega prilaščanja).« Khalidi opisuje sebe kot prišleka, ki se je v 14 letih življenja v Keniji »kolikor se je le dalo asimiliral.« Iz pikre pripombe publicista VVilliama Ochi-enga, da gre za »nemškega starosto, ki se je spreobrnil v Kenijca«, sb da razbrati, da je možak evropskega rodu in tako je »z gorečnostjo spreobrnjenca napisal knjigo, ki je prepojena s strupenostjo.« Khalidi vzgaja svoje otroke v »svahjlščini kot njegovem edinem jeziku«, pri čemer dopušča, da razumejo domači afriški jezik njihove matere in hrupno protestira, ker jih vladna prosvetna po- litika sili učiti se tudi angleščino. Avtor zagovarja kenijsko inačico svahilščine, ki da bo — potem ko bo sestavil slovnico tega jezika — prosta tako arabskih vplivov kot evropskih posegov. To je bil — se huduje Khalidi — »pohabljeni jezik«, »brez tradicije, ki ni odseval nikakršne kulture, da bi Evropejci tako iahko spodrinili s svojimi tradicijami kulturno tradicijo in kulturo bantujskih ljudstev.« Pohabljeni, vsiljeni ali edinozveličavni jezik Tudi svahilščina, ki je v rabi v Tanzaniji, po avtorjevem mnenju ni drugega kot »arabska lingua franča«. Edino prava svahilščina pa je kenijska varianta, zlasti še Jezik, ki ga govore v Mombasi. »Kakor hitro se bo ta pravi jezik razširil, bo zlahka izgnal tako angleščino tujih osvajalcev kot njihovo inačico svahilščine,« rohni Khalidi. Člani parlamentarne komisije, ki je pripravila predloge o reformi kenijskega šolstva, očitno niso pristaši edi-nozveličavnosti svahilščine: po njihovem mnenju naj bi svahilščino začeli učiti šele začenši s tretjim razredom ljudske šole, angleščino pa že v prvem, kot dopolnilo pouku v enem od domačih kenijskih jezikav. Ob vztrajno ponavljajočih se debatah o uvedbi svahilščine kot nacionalnega kenijskega jezika |e slišati ugovore dveh vrst, ki se včasih med seboj prepletajo. Vsiljena svahilščina, Ki bi bila kaj več kot lingua Iranca (kar zdaj že marsikje v Vzhodni Afriki je) bi ravno spričo oktroiranosti ne mogla odigrati vloge povezovalca številnih etničnih skupin v nacionalne celote. Razen tega bi hromila razvoj jezikov in kulture posameznih etničnih skupin. »Naši ljudje ne jedo jezika, Jedo hrano. Ne oblačijo se v jezik, marveč v oblačila.« Z drugimi besedami: »Ne moremo govorit) o kulturni neodvisnosti, ne da bi resno spregovorili predvsem o gospodarski neodvisnosti. Nihče, ki je pri zdravi pameti, se ne bo Jalovo potegoval za kulturno neodvisnost, ne da bi poprej dosegel politično in gospodarsko svobodo. Politični in ekonomski berači pe morejo misliti, delovati in živeti neodvisno.« Dr. Kimani Gecau, predavatelj na katedri za slovstvo nairobijske univerze, prav tako meni, da ne gre postavljati voza pred konja: »Gmotne in kulturne razlike med ljudstvi v resnici niso odvisne od jezika, marveč od ravni, razvojne zmožnosti ljudi, da si podrejajo nara vo in okolje v prid lastnega materialnega razvoja.« Gecau tudi zagovarja tezo, da »ni hierarhije Jezikov«. Iz tega tudi povzemam sklep, da zagovorniki večvrednosti svahilščine nasproti doma čim kenijskim jezikom uporabljajo enake argumente kot zagovorniki edinozveličavno-sti angleščine. »Kulturni imperializem gradi na enakih argumentih«, ugotavlja. Razpravljavci, ki iz polemične vneme ne zahajajo v enostranskosti, priznavajo, da dobršen del Kenijcev govori ali vsaj razume dva jezika: Po fašističnem shodu v Madridu Maska „evrodesnice“ Bučni shod »evrofašistov« v madridski areni za bikoborbe ima dve razsežnosti. Na eni strani je bilo to le eno izmed srečanj frankističnih nostalgikov, ki so se kot običajno zbrali v areni 20.000 ljudi, odpeli frankistično himno Obraz k soncu, odkričali svoja gesla in se razšli. Dvajset tisoč ljudi je sicer najbrž več, kot bi jih lahko zbrali fašisti ali neofašisti kjerkoli drugje v Evropi in vodja Fuerza Nue-va Blas Pinar se hvali, da je njegov urad preplavljen s prošnjami za sprejem. Španskih fašistov zato vsekakor ne gre podcenjevati. Toda stvar je treba v današnji Španiji ocenjevati predvsem iz nasprotne perspektive: v državi, kjer so frankistično inačico fašizma demontirali po štiridesetih letih absolutne oblasti dokončno šele lani, se danes zbere na zborovanju ob obletnici začetka državljanske vojne, ki je bila štirideset let eden od največjih državnih praznikov, samo 20.000 ljudi — medtem ko so jih centristi, socialisti in komunisti med lansko volilno kampanjo zlahka zbrali tudi po 100.000 in več — predstavljajo pa politično silo, ki je na volitvah pod svojim pravim zaščitnim znakom docela pogorela. Bolj perfidna in zaskrbljeno pozornost vzbujajoča je druga komponenta madridske predstave. Bila je namreč ta politična corrida letos že tretji shod tako imenovane »evrodesnice«, katere jedro tvorijo italijanski MSI Giorgia Almiranteja, Stranka novih sil (PFN) kolaboracionističnega francoskega odvetnika Tixiera-Vignancoura in španska Fuerza Nueva Blasa Piiia-ra. Najvišji predstavniki teh treh strank so se sestali najprej aprila v Rimu, potem so imeli konec junija shod v pariški dvorani Mutualitč in zdaj so se predstavili kot trio še v Madridu. Ni naključje, da Almirante, Tixier-Vingnancour in Piitar tako rekoč hodijo po stopinjah Berlinguerja, Marchaisa in Carrilla, saj so jasno povedali, da je ost njihove »evrodesnice« uperjena predvsem zoper »evro-komunizem«, proti »komunistom-tero-ristom«, kot so jih označili v Parizu in za »svobodno Evropo«. »Evropa, osvobodi se!« je eno glavnih gesel te »črne internacionale«, ki se namenoma trudi, da bi si pridobila evropsko noto, ker ima pri tem jasno določen cilj — prebiti se prihodnje leto v evropski parlament. Prav zaradi tega cilja si je »evro-desnica« nadela masko demokratični sti, s katero poskuša slepiti potencialne volivce in prav zaradi tega se perfidno distancira od nacističnih strank — med drugim od zahodno-nemške NPD — in pa — neverjetno, toda resnično — od rasizma in strank, kakršna je britanska Nacionalna fronta, ki je prav zdaj v Londonu spet v ofenzivi zoper nebelo prebivalstvo. Taktika je zelo prozorna — oprati s sebe madež zgodovine, zavreči vse tiste programske elemente, s katerimi bi lahko javnost bolj izzivali kot pridobili ter se predstaviti kot spodobno in civilizirano gibanje, ki deluje v okviru priznanih norm meščanskega parlamentarnega sistema. Prav v tem je nevarnost »evrodesnice.« Splošni politični trendi v današnji zahodni Evropi sicer razraščanju fašizma kot sistema niso naklonjeni in jasno je, stranke »evrodesnice« so v izraziti defenzivi. Toda na drugi strani se njena dejavnost povezuje — psihološko in politično — z vsemi številnimi inačicami in usedlinami fašizma in neofašizma in neonacizma — od terorističnih do komercialno-ekshi-bicionističnih — ki jih v mnogih sredinah sprejemajo precej flegmatično, če ne celo tolerantno. Seveda je res, da ta »romantična maškarada« sama po sebi ne more pripeljati do oživitve fašizma v današnjih evropskih družbah. Fašizem se tudi danes kot v preteklosti poraja predvsem kot izraz skrajno zaostrenih družbenih nasprotij, predvsem kot izraz ogroženosti monopolističnega kapitala, ki je v resni krizi pripravljen zavreči v interesu lastne ohranitve parlamentarno demokracijo in se zateči k sredstvom, katerih najhujša oblika je fašistična diktatura. Danes položaj v Evropi ne vodi v to smer — utegne pa se preobrniti v času ostre gospodarske ali politične krize, ko bi se interesi'nostalgikov, med katerimi Je nemalo vplivnih posameznikov na nevralgičnih točkah državnih struktur, povezati z interesi tistih gospodarskih, političnih ali vojaških krogov, ki bi želele uveljaviti politiko trde roke. Cilj »evrodesnice« je, biti katalizator takih premikov, pri čemer si želi pridobiti z masko »civilizirane desnice« čimveč sopotnikov, včasih ji gredo pri tem na limanice tudi nezadovoljneži, ki sicer s fašizmom nimajo nobene zveze. ANDREJ NOVAK Hibe rožnatih suknjičev V madžarski vsakdanjosti je kakovost najbolj zaželena sestavina — Kako zagotoviti točnost in dobre storitve PCMEBEJ ZA »DELO« BUDtMBE&IA,. julija — Približno 70 odstotkov Budimpštan-cev »ipuje konfekcijsko obleko, odstotek takih kupcev je vedno višji, zasluga za to gre precej boljši kakovosti domače proizvodnje. Namestnica načelnika oddelka na ministrstvu za lahko industrijo nam je povedala, za kakšne ukrepe so se odločili, da bodo suknjiči in hlače pa ženske obleke in druga oblačila izdelana po novem, da bodo kupcem všeč in da se bodo dobro prodajala. jezik svoje narodnostne skupine in svahilščino. O cenitvi, da je takih Kar tri četrtine vseh odraslih prebivalcev v deželi, so mnenja deljena. Nihče pa ne spodbija, da gre vsaj za dobro večino. Svahilščina je bila od njega dni jezik mestnih središč, predvsem na obali Indijskega oceana, farm, veleposestev, kamor hodijo na delo sezonski delavci iz raznih koncev in krajev Kenije, iz različnih jezikovnih In kulturnih okolij. V nasprotju s sosednjo Tanzanijo, kjer je svahilščina prvi državni jezik, je položaj v Keniji nekoliko drugačen: znanje angleščine je eden poglavitnih pogojev za sprejem v državno službo — ln domala vse debate o svahilščini in drugih Jezikih potekajo v angleščini. Tudi na začetku omenjeni avtor »Osvoboditve svahilščine« je svojo knjigo napisal in objavil v angleščini. V drugih delih Afrike, vzdolž z njene zahodne obale trudoma in postopoma prodira zamisel o svahilščini ne samo kot vzhodnoafriški, marveč afriški lingua franca. O tem je ondan spregovoril tudi generalni direktor UNESCO, Senegalec M’Bow: »Ne morem razumeti Afričanov, ki se lahko nauče in uporabljajo evropski jezik, nočejo pa se naučiti afriškega jezika, zato ker ni njihov.« JOŽE ŠIRCELJ Cas neokusnih vzorcev in neustreznih krojev je, kot kaže, za zmerom minil, prav tako je mimo razcvet krojaške obrti, ki se skupaj s čevljarstvom komaj še prebija. Seveda pa ne gre zgolj za ustrezajočo proizvodnjo, temveč je treba izdelke lepo razpostaviti in jih vljudno ponuditi potrošniku, ki je vedno bolj izbirčen. Poučna zgodbica o kupcu in prodajalcu v konfekcijski trgovini ponazarja premalo usklajeno delo — tisto med proizvodnjo in prodajo vsaj takrat, kadar govorimo o zadovoljevanju kupčevega okusa. Suknjič rožnate barve Kupec je v prodajalni pomeril več suknjičev, odločil se je za enega, ki se mu ni samo lepo prilegal, temveč mu je bila všeč tudi barva, ki je bila pod neonsko lučlo videti prav prijetna. Ko so že pisali ra-čun, je kupec nesel suk-niič k vratom, kjer je opazil, česar pri neonski luči ni mogel: suknjič Je bil rožnate barve. To mu ni bilo všeč, zato je prosil oroda-ialca, nal mu pokaže še ob-lačilo kake druge barve, odgovor na ni bil prav nič soodbuden: »Ce bi radi toliko izbirali, bi bilo bolle. da bi st izbrali večstrankar-- ski sistem, kjer bi lahko daiali dušika svojemu nagnjenju.« Tako se lahko zatakne pri vsakdanjem življenju dežele: tudi takrat, kadar prizadevanje za kakovost ob rodi sadove in kadar se uveljavljajo zgledi tujcev, ki so glede tega že dlje, se torej zgodi, da to novo, boljše in lepše ponudijo na neprijeten način ali pa celo osorno. Vlada se je lani zaradi te-I ga s posebnim predpisom odločno postavila na stran potrošnika v vseh tistih primerih, kadar je kot kupec izpostavljen malomarnosti, slabi volji in površnosti pa prevari, nezadovoljivi kakovosti in slabi postrežbi prodajalca ali obrtnika. Tudi po tem predpisu, ki je vnesel precej živahnosti v potrošniško mrežo in v dokaj zapleten sistem storitev, si nihče ne obuta, da bo vse potekalo pi-ev-i ze n« tyv*n zagoto vili še tega in onega. Zadrege v servisih Pralnice in kemične čistilnice delajo v Budimpešti in tudi v drugih mestih izredno kvalitetno. Ti servisi so tako dobri in poceni, da je že kar v nevarnosti promet s pralnimi stroji, ki so dokazano eko. nomični in koristni. Ob tem se mnogi vprašujejo, zakaj bi ne bilo mogoče pod enakimi pogoji izboljšati tudi servisov za radijske in televizijske sprejemnike pa za grelce, vodovodne instalacije in avto- Kupec, potrošnik, naročnik storitev se že dovolj zaveda svojih pravic, pridobljenih s pošteno prisluženim denarjem, zato be bo težko sprijaz. nil s pojavom, ko bo moral svoje pravice kupovati in uveljavljati na tak način in ko bo potisnjen v položaj, da bo moral biti hvaležen vsakomur, kdor mu bo za njegov denar zagotovil predpisano kakovost in običajno, normalno storitev. MILOŠ COROVIC Oderuška kooperacija v Španiji Nebogljene ovčice v agencijskih krempljih Španski turistični eldorado se pogosto prale* vi v ceneno barantanje — Razočarani Nemci MADRID, Julija — Pojdite z nami! Seznanite se z Mallorco, uživajte njene lepote! Tako velike nemške turistične agencije snubijo svoje goste za izlete z avtobusi. Novinarji znane revije »Qulck« so naredili manjšo kontrolo in skušali ugotoviti, kaj pravzaprav tiči za vabljivimi turističnimi parolami. Do takšnih kontrol ponavadi prihaja sredi turistične sezone ali pa malo prej, a tudi te ocene seveda niso povsem objektivne, saj nekoga hvalijo in drugemu »kopljejo jamo«, pač odvisno od tega, kako se trenutno sučejo gospodarski in politični interesi. Anketa pa je zanimiva, saj prinaša podrobnosti m razkriva, kako spretni mešetarji skubijo naivne turistične putke. Turisti, ki se odločijo za izlet z avtobusom, kar brž odkrijejo, da so jih opeharili, pustili na cedilu in prodali. Prevara je včasih očitna in prav nespretno zasnovana, vse večkrat pa skrbno prikrita in premeteno izpeljana. Izlet — »ogled Mallorce« — je še dokaj nedolžen primer. Poldnevni izlet stane 450 pezet, to je 13 DM ali po naše 119 dinarjev. Voditeljica potovanja Erika opozarja turiste: »Držite se skupaj, nikar ne hodite po svoje.« Tako se začenja vrsta grdih trikov. Najbolj očiten primer, kako znajo gosta odreti, pa je »andaluzijsko slavje« z odojkom na ražnju. Večeijo pripravijo na veliki farmi, ki bolj spominja na tovarno, nekje severno od glavnega mesta Gostje lahko sami izberejo klobase, pomagajo pri ražnju in si celo sami pripravijo prigrizek. Potem sledi točka z rodeom, na koncu pa — za posladek — še pujsek, pečen na žaru. Mize se šibe od steklenic cenenega, pa močnega španskega vina, tudi kruha in skled s solato (brez olja in kisa) ne manjka. Da se nihče ne pritoži, se lahko zahvalijo samo alkoholu pa bučni muziki. K zvijači z alkoholom se zatečejo tudi naslednjega jutra. Na programu je krožna vožnja po otoku, kar stane 24,5 marke, a kosilo ni vračunano. Najprej se avtobus ustavi pred tovarno likerjev, kjer lahko zastonj poskusiš liker naravnost iz soda. Drugič se avtobus ustavi pred tovarno usnja Na parkirišču je nepopisna gneča, čez slabo uro prideš do vrat. Res da imaš priložnost kako stvar kupiti a seveda je blago dražje ln slabše kot kjerkoli doma.’ Okoli poldne pripelje avtobus svoje »ovčice« na izlet v zaliv Sa Calobra. Tam Je predvideno kosilo, a v naglici in v velikanski menzi. Enako poteka še izlet do zmajeve pečine, za kar je treba odšteti 18 in pol marke, ta izlet pa je menda povezan z avtosafarijem. Avtobus se ustavi tudi pred tovarno umetnih diamantov. Le kupujte, ljudje! Makadam se umika Letos bodo asfaltirali okoli 150 kilometrov doslej makadamskih slovenskih cestišč — Ni vse v avtocestah LJUBLJANA, julija — Ponavadi kritiziramo, da prepočasi gradimo nove ceste, kjer mislimo zlasti na prave avtomobilske štiripasovnice, manj pa je slišati o tem, da na drugi strani vneto izvajamo srednjeročni cestni načrt, ki je precej denarja odmeril posodabljanju ln prenavljanju obstoječih cest. Velikega pomena je, če sproti urejamo tudi cestne težave tistih, ki od lepih avtomobilskih cest nimajo pravega zadovoljstva. če do njih ne morejo dospeti po boljših regionalnih ali magistralnih cestah. V tem pogledu je bilo lani rekordno leto, saj so na novo asfaltirali kar 233 kilometrov dotlej makadamskih cest, in od tega 94 kilometrov na manj razvitih območjih, do damo pa okrepili še 88 kilometrov že asfaltiranih vozišč. Za lažje ponazorilo opravljenega lahko navedemo, da je bilo za ta opravila potrebn h 480 tisoč ton asfaltnih mas kar je z drugimi besedami tisoč vlakov z ugledno kompozicijo 4D vagonov. Kljub temu je bilo ob koncu lan skega leta še vedno 1220 kilometrov makadamskih regi onalnih cest. Koliko je pomenilo lani vplačanih 870 milijonov dinarjev javnega posojila za slovenske ceste, ki je bilo nedvomno najbolj izkoriščeno ravno pri teh de lih, vidimo iz naslednjih dveh poda*kov. Leta 1976 od poso jila še ni bilo mnogo denarja, in so tudi asfaltirali le 65 kilometrov makadamskih cest (od tega 39 na manj razvitih območjih), okrepili in rekonstruirali pa le 44 ki lometrov magistralnih in regionalnih cest. Letos bo posojilo za ceste praktično pri vseh delih udeleženo le še s 12 do 15 odstotki, iz neka terih virov je bilo tudi manj denarja, to pa pomeni, da bodo letos lahko asfaltirali le 130 do 150 kilometrov makadamskih cest, čeprav to še vedno ugreza dogovorjeni dinamiki del. Vendar je tudi letos med takšnimi deli več tistih, ki zaslužijo posebno pozornost Tako se uresničuje dolgoletni sen, da bi zgradili »partizan sko magistralo« od Semiča do Podturna, dolgo sicer le 16 kilometrov, šest metrov široka regionalna cesta bo le tos rekonstruirana in modernizirana, zaradi lepega poteka trase pa bo turistično privlačna, saj bo približala tudi Crmošnjice, Srednjo vas, Gaber, Kot in podobno. Z njo se bo Bela kra'ina republiškemu središču približala za dobrih dvajset kilometrov. Računajo, da jo bodo v celoti usposobili naslednje leto, saj so že v minulih letih uredili, več kritičnih odsekov, medtem ko bodo oktobra položili -že prvo plast asfalta (po tej bo že mogoče tudi vožnja). Zaenkrat imajo težave le pri grad nji podvoza pod železniško progo v Kotu pri Semiču, kjer so naleteli na manjše podzemske vrtače. Cesto maršala Tita bo gradila mladina Cesta maršala Tita bo dol ga 19 kilometrov in bo povezovala Kumrovec, Bistrico ob Sotli, Podsredo, Kozje in Lesično. Od Kumrovca do Trebč so jo že zgradili, med tem ko opravljajo zemeljska dela od tod do Kozjega, pri pravljajo pa se že na delo proti Lesičnemu. Medtem ko so pri gradnji partizanske magistrale sodelovali mladinci na lokalni delovni akciji, pa je pri cesti maršala Tita organizirana tudi zvezna mla dinska delovna akcija. Vsaj prvo plast asfalta naj bi položili še letos, tako da bi se po tej cesti lahko verjetno zapeljali že za letošnji dan republike. Vrednost celotne investicije je 175 milijonov dinarjev, vendar je odsek od Kumrovca do Sotle in pol mostu financirala Hrvaška. Ne toliko zaradi petih kilometrov in pol kot bolj za- Pisana revija v Zagrebu Mednarodna folklorna prireditev z okoli 2.20C udeleženci ZAGREB, junija — Za greb bo čez tri dni že 13, gostitelj številnih folklornih skupin iz vseh republik in pokrajin ter iz tujine, ki gojijo izvirno folkloro. Strokovni svet mednarodne folklorne revije, v katerem je tudi Zmaga Kumer iz Ljubljane, je za letošnjo prireditev izbral 75 skupin z okrog 2200 udeleženci. Na letošnji prireditvi bo sodelovalo 11 soiklornih skupin iz Mehike, Mongolije, SZ, Portugalske, Nizozemske, Poljske, Francije, Italije, Češkoslovaške in Bolgarije. Iz Slovenije bosta sodelovali dve skupini: KUD Mali vrh, ki ima 18 članov iz Nemilja in Polblice, občina Kranj, in 40-članska skupina KUD Karol Pahor iz Pirana. B. C. radi verjetno najbolj neugodnih geoloških razmer za grad njo je zanimiva povezava Radelj z radeljskim prelazom oziroma tamkajšnjim mejnim prehodom. Kilometer in pol ceste so že dokončali, ubadajo pa se z zelo plazovitim terenom, ki ga pri globljih izkopih »popestrijo« še sivi grafitni skrilavci, ki so neobstojni ob dotiku z atmosfero in vodo. Zato so morali postaviti do 11 metrov visoke posebne montažne kašne zidove. Pravijo, da bo cesta gotova sredi naslednjega leta Ce si ogledamo večja Investicijska dela po različnih delih Slovenije, bodo recimo na Gorenjskem večia cestna gradbišča tudi zaradi družbenega dogovora med republiško skupnostjo za ceste in občino Kranj. Tako bodo pričeli konec septembra graditi 370 metrski most čez Savo, ki bo povezoval Labore s Planino. Sicer pa bodo od Bleda proti Soteski postavili še dva mosta ter novo ce sto na drugi strani Save mi mo Bohinjske Bele. Še letos pa bodo rekonstuirali cesto prehoda v Ratečah, z lokalnim obvozom pod Ratečami. V severovzhodni Sloveniji so letos že končali 13 kilometrov ceste od Lenarta do Trat in s tem povezavo 'z mejnim prehodom pri Cmu-reku, ki naj bi razbremenil mejni prehod v Šentilju. La ni so potegnili cesto od Ptu ja do Majšperka in devet ki-lomterov od Ptuja do Pacinja, asfaltirali so že cesto od Kri ževcev do 2:hla in dokončali cesto od Murske Sobote do Lendave o reko Dobrovnika in cesto Renkovci—Turnišče— Crenšovci—Razkrižto ter več manjših odsekov. Ni pa še dokončno zgrajena cesta od od Podkorena do mejnega Ptuja do Lenarta. Obnove mostov V gradnji je prvi odsek ceste od Mokronoga proti Sevnici, vrsto let že gradijo povezavo Kamnika z Vranskim po Tuhinjski dolini. Priča kujejo, da bodo letos izvedli dela v celoti, razen prehoda preko Koz'aka, ki ni bil predviden v tem srednjeroč nem programu cestnih del Končujejo dela na sodobnejši cesti od Velenja proti Črno vi (po njej že vozijo), pred nadaljevanjem pa imajo teža ve s pridobitvijo soglasij, ker trije lastniki ne dovolijo odkupa zemljišča. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi to cesto speljali vse do Arje vasi. Na drugi strani Velenja pa so že lani dokončali odsek s stometrskim predorom pod gradom šalek, kar je sprostilo dodatne površine za širitev Velenja. Na Goriškem so letos dokončali cesto od Starega sela do Breginja, tako da je to območje sedaj povezano tudi z asflatirano cesto. Podobno so odpravili makadam med Bačo in Podbrdom po Baški grapi, nadaljujejo pa dela tudi na zadnjem odseku do Petrovega brda. Posodobljena cesta med Koprom in Smarjami je že razbremenila obalno cesto, saj deloma poteka po novi trasi, ima pa tudi pas za počasna vozila. Nadaljujejo se dela v Vremski dolini, s katerimi naj bi povezali Divačo z Ribnico ob cesti Postojna— Rupa. STOJAN 2ITKO K domači žičnici Konec stihije pri gradnji žičnic? — »Unior« v Zrečah bi se oprl na tujo tehnologijo — O cenah v 1979. letu LJUBLJANA, julija — Odbor za žičnice pri slovenski gospodarski zbornici je obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o proizvodnji, urejanju in usmerjanju nadaljnje | | izgradnje smučarskih žičnic. Vsi navzoči — seji so prlsost-| ] vovali predstavniki vseh pomembnejših smučarskih središč j oziroma žičnic — od mariborskega in slovenjgraškega Pohorja prek Krvavca, Velike planine, Kranjske gore do Kanina in Vogla — so bili enotni v oceni, da lahko te vrste sporazum samo koristi. Doslej smo namreč smučarske žičnice v I različnih središčih postavljali zelo stihijsko, zato je povsem pravilna pripomba nekega govornika, da imamo v slovenskih j smučarskih središčih pravcati konglomerat najrazličnejših žičnic in sistemov. Večja, sodobnejša Priština PRIŠTINA, 17. jul. — Glavno mesto Kosova bo kmalu dobilo še eno novo naselje med ulicama .Maršala Tita in Kamlz Sadik ter Ljuijištem. Po načrtih urbanističnega zavoda bo imelo 2100 stanovanj, od tega 650 dvosobnih, 430 trisobnih in 220 štirisobnih. V naselju bo veliko prostora za cvetje in objekte za rekreacijo otrok, tu bo šola z 20 oddelki, ki ho sprejela 1400 učencev, pa otroški vrtec za 250 otrok. V načrtu so tudi zdravstveni dom z lekarno, dve samopostrežni trgovini in Iri prodajalne kruha, pomembna bo blagovnica na 10 tisoč kvadratnih metrih površine. Načrtovalci so predvideli tudi posebne prostore za popravilo avtomobilov in gospodinjskih aparatov, V novem naselju, ki ga bodo upravičeno poimenovali »Park«, bo tudi nova stavba pokrajinskega komiteja ZK, sindikatov in socialistične zveze. To veliko naselje, ki ga prikazuje maketa, bo eno najsodobnejših na Kosovu. M. S. — Foto: Bojan Klančar Nafta iz novih rafinerij Razvoj naftno-plinskega gospodarstva postaviti na trdne noge — Program gradnje novih objektov podprli na GZS— Dohodkovno povezovanje čez mejo LJUBLJANA, julija — Trajnejše zadovoljevanje interesov pri razvoju naftno-plinskega gospodarstva, pravočasno zagotavljanje potrebnega denarja in redna oskrba s tekočimi gorivi in petrokemičnimi izdelki terjajo od nas trezno in premišljeno, predvsem pa usklajen« širjenje nattno-predelovalnih zmogljivosti ob hkratnem večanju proizvodnje petrokemije. Ob vse večji potrošnji tovrstnih goriv, je torej že skrajni čas, da začnemo proizvodnjo, predelavo in prodajo dolgoročno usmerjati na celotnem jugoslovanskem prostoru na dohodkovnih temeljili. Potrebe so pokazale, da z doslej dogovorjenimi roki izvajanja zastavljenega programa razvoja naftno-plinskega gospodarstva ne bo šlo, treba bo določiti nove; predvsem pa nosilce razvoja in dosledno uveljaviti skupne gospodarske interese in s tem tudi potrebo po ureditvi dohodkovnih razmerij z združevanjem denarja. Več ali manj vsi vemo, da o takšnem dogovoru v Jugoslaviji govorimo že leta in leta, da pa doslej še ni nihče na glas razmišljal, na primer, koliko rafinerij 3rabimo,.'kolikšne naj bi bile njihove zmogljivosti, ki bi bile’ postavljene do leta 80, in še po tem. Prav tako še ni nihče nič ukrenil, da bi bili poraba in razdelitev uvoženega plina čimbolj usklajeni. V preteklem obdobju se je • med proizvodnjo in prodajo na primer podražila nafta in njeni derivati, kar je bistveno vplivalo na gospodarjenje v predelavi nafte. Spremeni-domače in uvožene nafte, je korenito spremenila tudi pogoje poslovanja. Vendar doslej nismo bogvedi kako skrbeli za trajnejše sodelovanje ba cen, se pravi izravnava cen na dohodkovnih povezavah, akumulacija se še naprej preliva, marsikje pa jo še zapirajo sami zase. V predlaganem programu za uresničevani j® razvojnega programa, ki so ga danes na seji predsedstva GZS soglasno podprli je zaslediti zahtevo po oblikovanju enotne pos- Srečanje pevskih zberov BREŽICE, julija — Šestič zapored se bodo v soboto, 22. julija, srečali pobrateni pevski zbori iz Slovenije in zamejstva, ki so trdne prijateljske vezi sklenili obdržati tudi v prihodnje. Na slovesni prireditvi, ki bo v brežiškem gradu, bodo nastopili moški pevski zbori iz Brežic, Stražišča pri Kranju, Železne Kaple in Prosek —Kontovela pri Trstu. Koncertni program bodo sklenili s štirimi skupnimi skladbami, prireditev, katere pokrovitelj je občinska konferenca ZK Brežice, pa je obenem posvečena dnevu vstaje slovenskega naroda. V. P. Zdaj, ko gobe že silijo na površje Kje so gobe in kje medvedje? Kako nabereš zvrhano košaro najžlahtnejših gobanov? — Kje rastejo gobe in katere niso užitne? — Obramba pred medvedom — Odpadki ali jurčki RIBNICA — MOKRONOG, julija — »Bistvo nabiranja gob je pravzaprav sprememba bivalnega prostora gobe. Ce je goba slučajno strupena, se spremeni tudi bivalni prostor gobarja,« me je nazorno poučil Inž. Janez Klemenčič, eden najbolj »strupenih« gobarjev, kar jih poznajo med Ribnico, Kočevjem in Mokronogom, čeprav je Ljubljančan, ko sem ga s prazno vrečko srečal sredi gozda. »Zastrupitev z gobami je lahko tudi lažje oblike, kar pomeni, da gobar z gobo vred ne spremeni svojega bivalnega prostora,« je, kot bi padal dež, nadaljeval Janez s polno košaro jurčkov, »kar je za vse tiste, ki so zaprti, samo dobrodošlo. Problem je le, kako v tem primeru najti pravo merico gob. Svoje stalne »štante« ali nahajališča gob izdam le tistim nespretnim gobarjem, ki sla Rekreacijsko jezero pri Skopju »Tresko« so občani pomagali zgraditi s samoprispevkom SKOPJE, julija (Tanjug) — Novo rekreacijsko jezero »Treska« bodo uradno odprli 26. julija, ob petnajsti obletnici katastrofalnega po tresa. Objekt so že končali, ročje medveda!« in podobne bo slišijo — in še to zelo potihem — najraje na uho!« »Sem Klemenčičev Jane/, alias Žorži, sicer kemik. Poleg številnih konjičkov, ki jih gojim ob prostem času, sem tudi gozdni gobar. Kot fotoamater lastne fotografije ne premorem, pač pa imam pri sebi svojo karikatura. ki je žal še iz časov, ko sem imel nekoliko močnejši želodec ...« mi je ponovno zaprl usta, ko sem ga skušal pobarati za pot. Gozdni gobar Janez »Ko je v Svetu knjige izšla knjižica o gobah, so objavili tudi mene v barvah z dvema zvrhano naloženima košarama jurčkov. Znanci in prijatelji so me ustavljali kar na cesti in vsi po vrsti škodoželjno pripominjali, češ da je fotografija tako dobra, da se jasno vidi, kako so gobe v košarah podložene s praprotjo. Oh, ko bi vedeli, da sploh ni bila praprot . . .« Po gozdovih se zadnje čase pojavljajo table z napisi: »Opozarjamo na nevarnost pred medvedom«, »Pozor pod- »Poglej ga, jurčka!« »Najboljše gobe so brez dvoma karželjm, seveda pa tudi sivke in golobice, razen bljuvnih (1). Pripravljene na žaru niso nič slabše kot v omaki — ali pa ocvrti jurčki, dežnikarice, mrtvaške trobente in še kakšnih dvajset vrst podobnih in različnih, to- 10^. lovne skupnosti za naftno-plinsko gospodarstvo in petrokemijo, kjer naij bi se nosilci dogovorili o graditvi več novih objektov do leta 1985. Pričeli naj bi z gradnjo rafinerije in dogradili objekte petrokemije v Lendavi, dokončali naftovod Virje — Lendava in hkrati ugotovili možnosti za prevoz različnih vrst nafte, postavili terminal za naftne derivate v Celju in Ljubljani, nadalje dogradili predvidene petrokemične objekte v koprskem Iplasu in Ljubljani, že sedaj pa naj bi razmišljali o graditvi terminala v energetski coni Koper za vtekočinjeni plin, derivate in petrokemikalije, in ga povezali s slovenskim plinovodom, prav tako naj bi dobili v energetski coni nove petrokemične objekte Iplasa, v Kopru pa pripravili vse potrebno za novo rafinerijo. Vsekakor bi si tekoča goriva prej zagotoviti, če bi se trajno dohodkovno povezali z delovnimi organizacijami iz drugih republik. Edino pravilno je, da pri tem sodelujeta tako izvršni svet kot gospodarska zbornica, predvsem pa združeno delo. To pomeni, da bi Petrol, Istra-Benz, pa tudi vsi večji stovenskii odjemalci s sporazumevanjem uredili dohodkovne odnose z dobavitelji nafte, predvsem z INA-Nafta Lendava ter z drugimi jugoslovanskimi rafinerijami. TONJA SLOKAR Sporazum predvideva, da bi v Sloveniji nadaljnja razvoj smučarskih središč oziroma gradnjo novih žičnic us-merjaLi bolj načrtno, plansko, racionalno. Tako je že predvideno, da bi tovarna »Unior« v Zrečah prevzela - levji delež skrbi za proizvodnjo tistih delov žičnic, ki jih lahko kaj kmalu začnemo izdelovati pri nas. Pri tem bi se »Unior« oprl na tehnologijo italijanskega proizvajalca žičnic in žičniške opreme »Grafer«, ki nudi tudi razmeroma ugodne pogoje. Seveda pa so imeli k osnutku sporazuma tudi precej pripomb. Zlasti so poudarili, da je usmeritev na »domačo« žičnico pravilna, vendar pa ne moremo tega doseči čez noč. Ne smemo pozabiti, da imamo v naših smučarskih središčih zelo pestro opremo in najrazličnejše žičnice, zato bo dediiščino, ki smo jo podedovala iz preteklosti, treba tudi upoštevati. Ponekod bo možno z malenkostnimi vlaganji zmogljivosti te ali one žičnice podvojiti, seveda pa bo treba ob vsakem posameznem pri. meru videti, ali bi nove naprave, izdelane v »Uniorju«, lahko prilagodili že obstoječim sistemom oziroma žičnicam. Slednjič so soglašali, da pomeni osnutek sporazuma vsekakor korak naprej in pot k hitrejšemu razvoju smučar- j skih središč in turizma, saj : ni mogoče pričakovati, da bi se tudi v prihodnje smučarska središča razvijala tako stihijsko kot doslej, vsak krai pravzaprav oprt na ta ali oni uvoženi sistem, pa naj gre za avstrijske, francoske, italijanske ali druge proizvajalce žičnic. Možnosti uvoza bodo vsekakor vedno manjše, hkrati pa ni dvoma, da domača industrija že lahko izdela vsaj večji del' naprav, ki so potrebne za sodobno žičnico. Taiko bo treba uvažati samo še tiste dele, ki se jih’ res ne spla- ča izdelovati doma, ki pa po vrednosti ne bi smeli bili posebno veliko breme za našo zunanj etrgovinsko bilanco. Zato so se dogovorili, da bodo omenjeni sporazum podpisali že konec prihodnjega meseca, saj se morajo o njem izreči še v delovnih organizacijah, ki upravljajo s slovenskimi žičnicami. Odbor je obravnaval tudi predvidene cene na žičnicah v zimski sezoni 1978/79. Večina je poudarila, da bi cene v prihodnji zimi ostale približno takšne, kot so bile v zadnji zimski sezoni. Kot smo slišali, bi veljala v glavnih središčih dnevna karta 100 dinarjev, morda bo prišlo le tu in tam do malenkostnih korektur. Opozorili pa so tudi, da v delovnih kolektivih še ni:'-/ dovolj naredili za popularizacijo smučanja oziroma za pocenitev vožnje na žičnicah, sa.j lahko v sindikatu delovne organizacije dobijo na žičnicah tudi do 30 odstotkov popusta. Ta sistem se je že dobro uveljavil na Krvavcu, manj pa v drugih središčih. IGOR PREŠERN tako da ga prebivalci Skopja že uporabljajo. V Skopju, kjer je v poletnih mesecih zelo vroče, niso imeli kopališča, ki bi lahko sprejelo veliko ljudi. V reki Vardar je že dalj časa prepovedano kopanje, nekaj bazenov pa ni moglo zadovoljiti potreb prebivalcev. Ta problem so krajani rešili s samoprispevkom. Vsi zaposleni v mestu prispevajo 2 odstotka od svojega osebnega dohodka za gradnjo tega kopališča ter drugih športnih in izobraže vainib objektov. V drugi fazi bodo zgradili hotel B kategorije s pokritim plavalnim bazenom in zato jasno in glasno izjavljam — lahko me kdorkoli prime za besedo — da niso moje maslo, čeprav me prenekateri gobarji čestokrat obtožujeio, j koj pomislil na telečji da sefn jih prav jaz postavil' zek. GOZDNI GOBAR — Klemenčičev Janez z merico gobarskega strupa da nikdar brez petršiljčka in česna,« je poznavalsko mla-sknii z jezikom, da sem ta zre- ter da jih po potrebi tudi prestavljam ... Iz prakse pre dobro vem, da je gooarsko oportuno in koristno sem in »Pri gobarjih pogrešam lasten pozdrav. Ribiči se pozdravljamo z »Dober prijem«, lovci vzklikajo: »Dober pog tja razširiti kakšno o'led!«, gobarji pa nič. Ko se uredili več športnih terenov. I formacijami. medvedki z dvema rn;roxo ma, da imaš potem v določe nem gozdu mir, dokler te se veda samega ne prevzame strah, da bi morda vendarie utegnila postati resn.čna ti sta novica o medvedu in medvedkih,« me je s hitrostjo strojne puške zasipal z nadvse koristnimi gobarskimi ui- srečavamo v gozdu, le na skrivaj poškilimo drug k drugemu, potem pa morda le bleknemo: »Je kaj ali nič?« z upanjem, da ni bilo in ne bo nič, da bo ostalo za nas . Prav zato predlagam, da bi se poslej pozdravljali takole: »Poglej ga, jurčka!« Medtem ko ribolov in lov zahtevata smrtno tišino, je današnji gobar pop pevec. Pj gozdu kriči in razgraja, da se morajo še ptiči zatekati k veterinarju po pomoč. Gobar, ki je brez posluha, ima praviloma s seboj tranzistor, da ga navija na ves glas... Pobiraj umetne mušnice Posebej v spominu mi je ostal dogodek v kraju XY na gozdnem območju A—B. Izgubil sem se sredi bukovega gozda. Začelo je deževati, zato sem skušal ugotoviti, kje je sever in kje je jug, da bi lahko določili vzhod in zahod. Ker nas že od malega uče, da raste mah po severnih straneh dreves, smo praktično že ves ta čas v zmoti, kar hkrati dolgoletno pomeni dezinformacijo. Vsa drevesa, ki sem jih tedaj pregledal, so bila z mahom obraščena krog in krog... Na lepem zaslišim, da nekaj lomasti po gozdu. Telesna temperatura se mi je v hipu zvišala za več Celzijevih stopinj. Napnem ušesa in tenko prisluhnem Korajžno pograbim gorjačo in se odplazim naprej, lomastenje pa vse bliže m bliže. Ustavim se in čakam Za hrbtom se mi na lepem prikaže nedolžen srnjače’;! Ne boš verjel, kako sva bila drug drugega vesela ... Preden sem se predani'':, je gozdni gobar Janez izstrelil nov rafal besed: »Gobaijeni toplo priporočam in polagam na srce — nikakor pa ne v košaro — da kadar v gozdu naletijo na tisti »nič, nič«, naj v svojo plastično vrečko naberejo vse tiste odpadke, ki jih najdejo namesto gob, in ki razsejani leže po vseh gozdovih ter preprečujejo bujnejšo rast gobanom. Ne bo jih težko najti. In ker smo gobarji mnogoštevilni, bomo na ta način v eni sami sezoni povsem očistili na še gozdove teh umetnih »mu-šnic«. Sam to že pričnem seveda imam v ta namen s seboj rezervno vrečko . .« je kot bi trenil končal gobar Janez in kot kafra izginil za pr vim grmom. NIKO LAPAJNE Berite PRIMORSKI DNEVNIK Kratka zgodovina skaženih poletij Brom In blisk od lani In predlani LJUBLJANA, julija — Z malce poznejšim poletjem se bomo že sprijaznili, smo se še tolažili junija in seveda ob tem upali, da bo vsaj julija vreme nekoliko lepše. Pa zdaj! Pravimo, da česa takega, kot so letošnja neurja s točami sploh ne pomnimo. Saj je, kot bi se prav nad našimi kraji zbirale najhujše naravne sile. Grom in blisk, toča in nalivi se selijo s Prekmurja na Kras, od tam pa na rodovitna žitna polja v drugih republikah. Toda je že tako, da ob novi nesreči prav radi pozabimo na nekdanje. Če pogledamo le za dve desetletji nazaj, potem ugotovimo, da je skoraj vsako poletje postreglo z naravno nesrečo. Če ne pri nas, pa drugod v svetu. 12. julija 1965 so ob Donavi zapisali že stoti dan, kar se je prek 40.000 ljudi bojevalo z naraslo vodo. Tudi upanja, da bodo lahko začeli ocenjevati škodo na poplavljenih poljih še ni bilo, saj je dolgo trajalo, preden se je narasla Donava znižala za dva metra. Le nekaj dni prej pa je v severni Italiji divjal ciklon, ki je v mestih Ferrara, Parma, Vincenca in še nekaterih razkril prek 6000 zgradb, več vasi pa je bilo dobesedno porušenih. 6. julija 1969 se je nad našimi kraji po dolgem čakanju le napovedalo poletje. A le za dva dni, kajti potem je čez Zasavje zdivjalo hudo neurje. Vreme ni prizaneslo tudi Vojvodini, kjer so po hudih nalivih narasle vode. V Franciji pa so v teh dneh zapisali v kronike enega najhujših neurij, ki je pokopalo šestnajst ljudi. Veter je divjal s 180 kilometri na uro, ruval drevesa in drogove, odkrival hiše, uničeval ceste in železniške proge. Huda plima je razbila prek petdeset čolnov. 10. julija 1969 so imeli nenavadno vreme tudi v Italiji. Dež s točo in snegom je bil za te dni pojav, ki ga nihče ni pomnil. Vrhovi Dolomitov so bili pokriti s snegom, prelazi pa odprti le avtomobilistom z zimsko opremo, saj je zapadlo 20 centimetrov snega. H),.julija 1973 so hude poplaVe prizadele Mehiko — ' med posledice tropskega ’ deževja so' tokrat zapisali tri uničene vasi in 30 mrtvih. Od 3. do 10. julija 1975 so kortiisi/Č"ži 'ugotavljanje škode imele spet veliko dela. Huda neurja so divjala nad Slovenijo. Močan veter je na Pokljuki izruval in polomil blizu 30 tisoč kubičnih metrov drevja, na blejskem območju ne dosti manj. Vihar se je zdivjal tudi nad Celjem, toča, debela kot jajce, je oklestila z drevja zeleno listje in uničila pridelke na poljih. Nič drugače ni bilo tedaj v Vojvodini, Donava je spet prestopila bregove In v sosednji Romuniji je predsednik zaradi naraslih vod, predvsem zaradi Donave, odredil obsedno stanje. Dekle na palubi Marica in SO mornarjev Z Liburnijo »potuje« tudi Marica Markovič, 21-letna porodnica naše trgovske mornarice — Začudeni potniki SPLIT, julija — Turistične atrakcije so takšne ali drugačne, zanimive ali izsiljene; 21-letna Marica Markovič, poročnik trgovske mornarice in tretji častnik Krova na trajektu Liburnija je postala atrakcija že zaradi poklica, ki ga opravlja. Turistična pa zato, ker pač Liburnija v vseh poletnih mesecih vozi proti Dubrovniku in Krfu množice radovednih turističnih »raziskovalcev«. Samokopirni papir bo nadomestil indigo Samokopirni papir ali AC (aero-copy) papir, kot ta proizvod v Aeru komercialno imenujejo, je približno deset let star. Tehnologijo so iznašli v Združenih državah, od tod pa se je hitro razširila po zahodnih državah (v Zahodni Evropi je kakšnih 15 proizvajalcev), medtem ko ga na vzhodu še ne izdelujejo. Gre za papir, ki sam dela kopije. Princip je tehnološko dokaj zanimiv, saj hrbtno stran papirja premažejo z organskimi barvili, ki je v takoimenovanih mikrokap-sulah. Prednja stran AC-papirja pa je premazana s kislinsko emulzijo. Ko pišemo po papirju, se zdrobijo kap sule, barva steče iz kapsul in se v dotiku s kislinskim premazom prednje strani (seveda na naslednjem pa pirju) obarva. Jugoslavija je doslej uvažala za okrog 14 milijonov dolarjev (okrog 8.000 ton) tega papirja. No, kapacitete iz Aera (okrog 12.500 ton) bodo ne le pokrile ta uvoz, ampak bodo za zdaj za sedem milijonov dolarjev tega papirja tudi izvozili. Pravimo za zdaj, kajti potrošnja samokopirnega papirja nenehno narašča. Hkrati z ugodnimi izvoznimi perspektivami pa se kolektiv Aera lahko pohvali tudi z izredno natančnim načrtovanjem te proizvodnje. Stvar ie potekala postopno. Po proučitvi tržišča so najprej v svojem tozdu v Medvodah pred dvema letoma usposobili papirnico, da je začela s proizvodnjo takšnega papirja (gramatura okrog 50 gramov), na katerega je potem moč nanašati omenjene emulzije V drugi fazi so potem s šolanjem kakih 30 delavcev Aera v ZDA in Veliki Britaniji osvojili tudi drugi postopek, torej nanašanje emulzij na papir. Pri tem pravijo, da samo nanašanje niti ni tako pomembno, kot je pomembna pravilna mešanica emulzije, zlasti enako msrnost kapsul, tako da se te pri navijanju papirja v zvitke zaradi različnih velikosti ne zdrobijo in torej pri stiku s kislinskim premazom na papirju ne nastanejo packe. BOGO SAJOVIC Ko na kapitanskem mostu zagledaš postavo z dolgimi lasmi, pomisliš, da so pri Jadroliniji začeli jemati v službo dolgolasce. Presenečenje je še večje, ko ugotoviš, da lasje pripadajo postavnemu dekletu, ki s samozavestjo izkušenega pomorščaka pomaga kapitanu izpeljati ladjo iz ozke luke na odprto morje. »Vsi mislijo, da sem iz stare pomorske družine: oče kapitan, ded kapitan, praded kapitan in v tem smislu še tristo let nazaj. Res je, da je v Boki Kotorski, kjer živimo, veliko takšnih družin, vendar pa je bil moj ded voznik prvega avtomobila v Cmi gori. Sele oče je odšel na morje. Po njegovi poti sta šla tudi brata in končno še jaz- Tradicije nimamo, vendar kaže, da jo po-časi ustvarjamo.« Marica je končala pomorsko šolo v Bakru. Leto in pol je bila kadet, oziroma pripravnik, kot bi temu rekli na kopnem, po narejenem porodniškem izpitu pa so jo, spet povedano v jeziku kontinentalcev, vzeli v redno delovno razmerje. Opravlja normalno delo tretjega častnika krova. Krmarju daje navodila o smeri plovbe, računa položaj ladje, kontrolira, ali je vse v redu in tako 'dalje. Niso ji prizanesli niti s »tretjo iz-meno«, saj mora biti na ka-pitanskem mostu od 8. ure zjutraj do 12. ure, ter od 8. zvečer do polnoči. Ko pride v spremstvu kolegov z mbsta v ladijski salon ali v restavracijo, postane osrednja tema pogovora radoved- mmm MARICA MARKOVIČ — Družinsko pomorsko tradicijo šele ustvarjamo nih in začudenih potnikov. Nekako kot posladek po dobri večerji. »Ti turisti, še zlasti pa starejše ženske, k: so vse življenje zapravile v kuhinji, me gledajo, kot bi imela rep,« pravi. »Za pomorščake pravijo, da imajo dekle v vsaki luki. V tem bo verjetno kaj resnice,« pravi Marica, »kar zadeva mene, pa sem čustveno vezana le za eno lu-ko. Sicer pa me novinarji stalno sprašujejo, kako občutim oziroma prenašam to razmerje sil — ena ženska, 80 moških, kaj na vse to pravi moj fant, ali mislim še dolgo delati na ladji in podobno. Pod nenehnim pritiskom takšne vrste bom še sama začela dvomiti, ali je to res posel za dekle. Res pa je tudi, da na ladji ne bom ostala za zmeraj, morje išče celega človeka, dru-žina in otroci pa celo žensko. , Zaenkrat pa je užitek delati na takšni ladji, kot je Liburnija, saj kljub te- mu, da stalno vozi na isti progi, človeku ni nikoli dolvfas — »tovor« je vedno različen.« RANKO DOROTKA VČERAJ V BOLONJSKI BOLNIŠNICI A. JACOPUCCI JE UMRL V »sa nega zdravnikov je bila zaman - Tragična vest je globoko odjek-tila v italijanski javnosti in v vsem svetovnem boksarskem svetu '>koljLn°GNA ~ Včeraj zjutraj je "iJniri ' i.Ure umrl v bf’loniski b0'-trteL ’ kjer so ga pripeljali v če- Pucoi P,oncd'' boksar Angelo Jaco-p-jii.',’ acoPucci je podlegel težkim rL ki jih je zadobil v sre- v sLSrw5fmju za evropski naslov Al8^Minter{jug0riji Pr°U AnglCŽl' '*ac°Put'c> je torej posled-album i ga moramo vpisati v se no_žrtev boksa. Kot je znano, Pru Prepeljali v in n. t>olnišr;co ter ga operirali $e ^“manili strdek krvi. Kri se pet _ ,Zaradi velikega pritiska zo-nje iTC>ra'a- tako da je ]>ostalo sta-bjl0 /Usarja brezupno. Odvisno je p>nJa od tega, kako so nvžffani Pitno' ^ udarec. V najboljšem knjv-JV bi lahko 29-letni Agelo o-speJ: a bi ostal paraliziran na na-bi| udarStrani °’ tiste> kjer je do stvo,?1 smo pred tragičnim de.j-v SroH AnPelo Jacopucci, ki se je Peli zgrudil na tla na ringu v ai p°b silovitimi udarci An-nifi ^‘ana Minteria, je včeraj u-v bolonjski bolnišnici. tftevS Je torej zopet terjal novo ne fega se vsi zavedamo, saj riti i0rerno v teh okoliščinah govo-m0 a °.naključju. Skoraj vsi ve-stn’ ,a ni več boks dandanes šport, stafl? nekaj, kar nas spominja na krat .Vne bitke v areni. Tudi ta-Prisot^6 bilo ljudstvo polnoštevilno •tilvah0 na kakih nečloveških prire-Pih ».er uživalo ob trpljenju, dru-5ej lst°. lahko trdimo, se dogaja 8 anes. Gledalci niso zadovoljni le ^knU' da vidijo nekaj udarcev. Niti; jT. ne! Navijanje in veselje je (veh k 'e takrat, ko se eden od Pleti .0ksarjev zgrudi na tla, ne 6 te boksarju preti smrtna ne- ; zaščitila pred izredno močnimi udar ci v glavo. Jacopuccijeva smrt je globoko odjeknila v vsej italijanski javnosti in tudi v svetu. Upati je le, da bo ta novi tragični primer le «zdramil» predvsem tiste, ki jim je boks in šport pri srcu. PO PONSOVI SMRTI Teden žalovanja španskih boksarjev MADRID — Španska boksarska zveza je proglasila teden žalovanja zaradi smrti 19 letnega Ponsa, ki je, kot znano, umrl zaradi posledic poraza s k.o. Šoanske šnortne kroge je novica hudo pretresla, še posebno zato, ker se v španskem boksu to večkrat dogaja. Vseeno na je dvomljivo, da bo vse to kaj služilo za marsikatero zelo potrebno spremembo. SABLJANJE or" V HA.Ij.j Madžarski zlato Italiji bron HAMBURG — Madžarska je nov svetovni prvak v sablji ekipno. V finalnem spopadu je nepričakovano premagala Sovjetsko zvezo, ki že štiri leta ni doživela poraza. Madžari pa so zmagali po petih letih samih neuspehov. Srečanje se je končalo sicer 8:8, Madžari pa so zmagali zaradi boljše razlike v številu medsebojnih dotikov. Tretje mesto je osvojila Italija, ki je v polfinalu podlegla Sovjetom 9:7. četrtouvrščeni Romuni pa so po dramatičnem polfinalnem boju izgubili z bodočimi svetovnimi prvaki, Madžari. KONČNA LESTVICA 1. Madžarska, 2. Sovjetska zveza, 3. Italija, in 4. Romunija. KOLESARSTVO V 20. ETAPI «TOUR DE FRAN CE» Hinault prevzel vodstvo Mladi francoski kolesar je v včerajšnji etapi na kronometer zanesljivo zmagal in je tako prvič oblekel rumeno majico apa »Toura* odi in zmago- NANCY —Dva je morala odločili valcu letošnjega tekmovanja. Vse se je izteklo po predvidevanjih in predvsem po upanjih organizatorjev ter francoske publike. Premočno je zmagal Francoz, Sicer po rodu Bretonec Bernard Hinault, ki je 72 kilometrov dolgo etapo : a kronometer iz Metza do Nancyja zmagal brez prevelikih težav. Pustil pa je prejšnjo rumeno majico Zoetemelka kar več kot štiri minute za sabo. Res, da je bil Hinault v dirki proti času favoriziran, nihče pa ni ou Zoetemelka pričakoval takega poraza, ki je pravzaprav velik polom. To pa je tudi dokaz, da ni Zoetemelk v zadnjih etapah samo taktiziral, ampak je bil resnično utrujen. Tudi letos se bo moral tako zadovoljiti z odličnim drugim mestom, to pa bo sicer tretjič v njegovi dolgi karieri. 24-letni Hinault je tako že ob svoji prvi udeležbi na tej dirki osvojil zmago, ki je, kljub nekaterim sencam, zaslužena. Varaosi; uA*® v tem športu ni važno. Važ-Banb t>redvserri to. da boksarski or-laba * briredi gledalcem »pravo •' 2nano ie' da so vsi bok-jžvedenci zelo negativno in kep; s^no ocenjevali ta dvoboj, JacnJS Anclež daleč močnejši od Nel 1:ija- K1'ub temu -ie rnoral N ° Nopucci v sredo stopiti na 8;^’SaJ je to v majhni meri tudi bo IjlIN ker je bil prepričan, da v Drjko kos nasprotniku. In res je N*,* krogih dobro zdržal, saj je Ko at spravi] Minteria v težave, ie ie® je šel dvoboj proti koncu, Nre? iasn<>, da Italijan ne bo še HoJ.dolgo vzdržal. Njegovi po-*avw'in sam manager so se pa 8re4»n- da v primeru prekinitve *adov«i® gledalci ne bi bili preveč Sarn . i- Poleg te "a je Jacopucci da “javil, da je tako pripravljen. Nleie k° brez strahu pomeri z Usa,! m' N i® P? bi udarila le po nesreč-italij^apnpucciju. Istočasno, ko je "Nua, boksar ležal v globoki >ar |/sti v bolnišnici, je drugi bok-N's °rria' i^detni amater Salvator je j ’. Podlegel poškodbam, ki jih ie bil i1* na dvoboju v soboto. To 9ij| drugi smrtni primer v Špa nekai kratkem času, saj je pred Profij^seci iz istih vzrokov umrl p 'onalni boksar Juan Melero. ®1šr lonjerskih ulicah in bo torej v celoti izpeljan po asfaltirani cesti. Tek bo razdeljen v 5 kategorij, in sicer v tri moške ter v dve ženski kategonji. V najmlajši kategoriji dečkov se bodo spoprijeli učenci 1., 2. in 3. razreda osnovne šole na razdalji 400 m, nato h-- start kategorije 4. in 5. razreda na razdalji 900 m kot zadnji pa bodo tekmovali srednješolk na dolžini 1.200 m. Kategoriji deklic pa bosta razdeljeni v osnovnošolsko ter v srednješolsko kategorijo. Prve bodo startale Nogomet je med našimi najmlajšimi Izredno priljubljen. Na sliki: posnetek mladih nogometašev v Trebčah Razni odstopi (Thevenet, Kuiper in predvsem diskvalifikacija Pol-lentierja) so mu seveda zelo olajšali nalogo. Hinault pa je predvsem v v teh zadnjih etapah svoje slavje povsem zaslužil. Opisali so ga kot odličnega kolesarja na ravnem, izkazalo pa se je povsem obratno. Francoz je do osemnajste etape bil celo oblečen v karakteristično pikčasto majico, kar pomeni, da je vodil na posebni lestvici za najboljšega kolesarja na gorskih vzpetinah. Le Martinez je sedaj pred njim na tej posebni lestvici. Zoetemelk je v zadnjih dneh večkrat izjavil, da ga je Hinault v gorah res iznenadil, saj njegovih na padov po opisih izvedencev predvsem v gorah ni pričakoval. Vrstni red dirke na kronometer 1. Hinault (Fr.) 1.39'29” s povprečno hitrostjo 43,424 km/h 2. Bruyere (Bel.) po 1’01" 3. Knetemann (Niz.) 1’58” 4. Wellens (Bel.) 2’47” 5. Agostinho (Por.) 3’01” 6. De Meyer (Bel.) 3’36” 7. Vanderibroucke (Bel.) 3'46" 8. Galdos (šp.) 3'54” 9. Zoetemelk (Niz.) 410” 10. Wesemael (Bel.) 414” SKUPNA LESTVICA 1. Hinault (Fr.) 97.55'08” 2. Zoetemelk (Niz.) po 3'56” 3. Agostinho (Pori) 7’04" 4. Bruyere (Bel.) 9'04” 5. Seznec (Fr.) 12‘50” 6. Wellens (Bel.) 14.38" 7. Galdos (Šp.) 17'08” 8. Lubberding (Niz.) 18’38" 9. Van Impe (Bel.) 2101” 10. Martinez (Fr.i 22’58” NA JUTRIŠNJEM TEKMOVANJU V SKI-ROLKAH SK Devin v Kamniku Naši fantje so pridno trenirali in so v zadovoljivi formi - Start ob 9. uri Da bi to dosegel, se je lotil celo normalnih legalnih poti. Zatekel se je h kalifornijskemu prizivnemu so-' dišču. Objektivno gledano, ima Sto- ‘ nes prav, čeprav je zaslužil za amaterja nedovoljene dolarje. Ni pa prav, da samo Stones plačuje za prekrške, ki so v današnjem športu sploh običajni. Upati je, da se bo afera čimprej razčistila in to ne po legalnih poteh. Očitno je, da je v športu čas amaterjev minil, zato bo najbolje, da ameriška atletska zveza svoja stališča spremeni. Drugače bo vse to prnelialo na pot brez izhoda. NOGOMET SAO PAULO (Brazilija) - Predsednika nogometne ekipe Palmeiras Bruna Saccomanija so obtožili, da je ukradel klubu več kot pet milijonov dolarjev. Kaže, da je bil pri tem najbolj oškodovan vratar Pal-meirasa in državne reprezentance Leao. Tekmovalci SK Devin na ski-rolkah trenirajo za jutrišnji nastop v Kamniku. Na sliki: Giannl Legiša, Pavel Antonič, Boris Gruden in Elio lori MMIIIIMIMIIItllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllfMmillltffllPIIIIIIIIinilll IIIMIIIIIIIMIMIItltlllttllllllHIIttltllllltl V OKVIRU VAŠKEGA PRAZNIKA V LONJERJU TEKMOVANJE V KROSU Zbirališče bo danes ob 15.30 ■ Jutri nagrajevanje ATLETIKA PO DISKVALIFIKACIJI Stones v «protinapadu» LOS ANGELES — Stones je stopil v »protinapad* in hoče sedaj, da a-meriška zveza prekliče njegovo diskvalifikacijo. Na fakulteti za telesno vzgojo v Bologni je diplomirala ERIKA ŠKERL Iskreno ji čestita ŠZ Bor. V dvoboju za SP v Baguju . *.v i- • tpvovir * Jogurt... jabolko spora Danes na sporedu tretja partija - Viktor Korinaj z belimi figurami - laže! se je ze psihološki boj Danes bo na sporedu v filipinskem mestu Bagujo tietja partija šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka med Karpovom in Korč-nojem. V drugi partiji je imel bele figure Karpov, ki je vlekel kraljevega kmeta, Korčnoj pa mu je že v prvi potezi pripravil presenečenje: ni namreč igral svoje priljubljene francoske obrambe, s katero je že uspešno nastopal proti i-stemu nasprotniku pred štirimi leti ter nato še proti Soasskemt v finalu kandidatskih dvobojev, temveč je tudi sam povlekel za dva polji kraljevega kmeta ter tako ustvaril pogoje za šnansko partijo, katero sta nasprotnika tudi igrala. Šahista sta zaigrala odprto varianto, vendar pa sta še dokaj hitro zamenjala vse težke figure, tako da je bil remi, tokrat spet na predlog Karpova, neizbežen. Vsekakor pa lahko trdimo, da je bila partija borbena, čeprav je splošen vtis šahovskih komentatorjev, da nočeta nasprotnika že na začetku odkriti vseh svojih kart ter da čakata na ugodno priložnost, ko bosta lahko udarila po nasprotniku. Medtem pa je vsem jasno, da bo tudi na tem dvoboju stopil v ospredje psihološki boj in pa boj živcev. To je takoj po zaključni partiji dokazal Korčnoj, ki se je pritožil nad dejstvom, da so Karpovu med partijo prinesli jogurt, ne da bi ga ta naročil. Korčnoj je izjavil, da je lahko jogurt znak za ponudbo remija ali pa za igranje kake že vnaprej pripravljene variante, druga hrana, kava ali še kaj drugega spet kako drugo sporočilo. Sodnik dvoboja je imenoval uradni protest Korčnojeve delegacije o jogurtu le «šalo» ter jo seveda vzel v poštev. Za odgovor na afero »jogurt* pa je, vodja sovjetske delegacije izjavil, da bi lahko Korčnoj dobival sporočila s strani njegovih sekundantov, tako da bi ti migali naočnike. Torej nsihološka vojna degenerira v tragikomedijo ali pa grotesko. Včeraj je Korčnoj ostal ves dan v svojem hotelu, kjer je skupno s sekundanti pripravljal varianto, katero bo odigral v današnjj, tretji partiji, ko bo imel bele figure. D. J. KOLESARSTVO «2. TROFE1A LORENZI-MOČILNIK« VU tiž) v K. MARUŠIČ (ADRIA) FA V0RIT Na tej dirki na kronometer bi moralo jutri v Bazovici startati kar 50 kolesarjev - Številno zastopstvo iz SRS V okviru vaškega praznika, ki ga v Lonjerju prirejata danes in jutri prosvetno društvo Lonjer Kati-nara ter športno društvo Adria bo na sporedu,,tudi kolesarska dirka na kronometer za veterane za «2. trofejo Lorenzi - Močilnik*, in sicer na 14,300 km dolgi progi iz Bazovice do Opčin in nazaj. Start dirke bo ob 8.30, na njem pa bi se morali predstaviti skoraj vsi tržaški kole-sarji. poleg njih pa tudi številno zastopstvo iz Slovenije. Na startu bi moralo biti tako preko petdeset tekmovalcev, ki se bodo pomerili v borbi s časom v presledkih dveh minut. Favorit dirke je član lonjerske Adrie Klavdij Marušič, eden izmed specialistov v vožnji proti času na Tržaškem. Upajmo, da mu bo uspela namera in da bo uresniči' predvidevanje predvsem pa obstaja upanje, da bo potolkel lanskoletni čas 20’42", ki ga je dosegel Jurada, član kluba Cremcaffč iz Trsta. Dobro pa je pripravljen tudi Dean iz Tržiča, Dobro pa so pripravljeni tudi o- stali člani Adrie, od Verginelle do Macarola, Poropata, Bonanna in Ferluge. Odsoten pa bo Cerasari, ki je odpotoval v Toskano na italijansko prvenstvu cikloamaterjev C kategorije. Začetne faze dirke bodo v Bazovici v gostilni Leban, kjer bo zborno mesto med 7.30 in 8. uro, nagrajevanje pa bo na prireditvenem prostoru v Lonjerju okrog 12. ure. Kolesarji bodo nr dirki startali v o-bratnem vrstnem redu, kot so se uvrstili na majski dirki za 12. pokal Lonjerja, saj spadata obe tekmovanji, skupno s Pokalom Adrie, ki bo na sporedu 1. oktobra, v serijo treh dirk za sestavo lestvice po točkah in za končno nagrajevanje. Tu vodi trenutno Del Bianco pred Zaramello in Bonilaurijem iz Veneta ter pred Jurado in Marušičem. Amaterji pa bodo jutri dirkali v Tavagnaccu na 156 km dolgi progi s startom ob 15. uri za «33. pokal bratov Paravano*. Barve Adrie bo tokrat branil še vedno le Godnič, medtem ko Petelin po nesreči, ki se mu je pripetila na dirki 4. junija, dobro okreva in bi moral te dni spet stopiti na kolo za začetek treningov. R. Pečar na razdalji 650 m, druge pa na 900 m. Nagrajevanje vseh treh krosov bo v nedeljo popoldan med kulturnim sporedom vaškega praznika. Zbirališče tekmovalcev bo danes ob 15.30 pri društveni gostilni v Lonjerju, start pa ob 16. uri. F. Ruzzier Pokal Galea MONTECATINI - V nadaljevanju srečanj za teniški pokal Galea so včeraj dosegli naslednje izide: Švica — Belgija 3:2 Francija — Italija 4:0 Končna lestvica polfinalne skupine 1. Francija 2. Italija 3. Nizozemska 4. Švica 5. Belgija lillJ 1. — pni 1 X drugi X 2 2. — prvi 1 2 drugi 1 X 3. — prvi 2 X drugi 2 1 4. — pni 2 1 drugi 1 2 5. — prvi 1 X drugi 2 1 6. — prvi 2 X I drugi 1 2 X Mladi atleti Adrt > so doslej želi že veliko dobrih uspehov Medtem ko se odborniki SK Devin skupaj s kolegi SPDT z vso vnemo pripravljajo na bližnji »Planinski pohod TRST - Bohinjsko jezero* ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav, smučarji tekači pridno trenirajo na rolkah, saj jih jutri čaka prvo poletno tekmovanje v Kamniku. Ekipa, žal, ne bo popolna, ker so nekateri tekmovalci že odšli na počitnice. Gotovo pa se bodo udeležili tekmovanja v Sloveniji naslednji tekmovalci: Boris Gruden, Gianni Legiša, Aleš Gruden, Pavel Antonič, Elio lori in najmlajša Mitja Pernarčič ter Ervin lori. Fantje so kar dobro pripravljeni in zato lahko pričakujemo solidne uvrstitve. Tekmovanje bo jutri v Kamniku ob priliki občinskega praznika s pričetkom ob 9. uri. PLAVANJE OD BENETK DO PORTOROŽA Gianpaolo Donaggio pred novim podvigom BENETKE — Plavalec Gianpaolo Donaggio je včeraj, kljub slabemu vromenu, zapustil Benetke in začel svoj podvig, ki bi ga moral privesti do Portoroža. Najkrajša pot iz Benetk do tega istrskega letovišča je, po morju seveda, J30 kilometrov. Donaggio upa progo preplavati v štiridesetih urah, to pa mu bo zaradi slabega vremena težko uspelo. Donaggio je že preplaval progo Trst - Benetke dolgo 127 kilometrov v šestintridesetih urah. DOMAČI ŠPORT JUTRI NEDELJA, 23. julija 1978 KOLESARSTVO «2. TROFEJA LORENZI - MOČILNIK* 8.30 v Bazovici Dirka na kronometer v organizaciji KK Adria • * * AMATERJI 15.00 v Tavagnaccu Nastopa tudi Adria KROS V OKVIRU LONJERSKEGA PRAZNIKA 15.30 v Lonjerju Tekmovanje osnovnošolcev SK/ROLKE MEDNARODNO TEKMOVANJE 9.00 v Kamniku Nastopa tudi SK Devin ^lil Frelih 16. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J , tudi na gosto goje dragoceno eksotično začimbo llPer- F ^alka in se ovija okrog visokin drogov kot pri nas ledeli Borovnicam podobna zeleno rdeča zrna obirajo še s trganjem in zbiranjem vlaken z zrelih kokosovih lupin za motvoz, preproge in druge, po svetu znamenite vrvar-ske izdelke. Nazaj k naravi bi lahko poimenovali življenjsko bit-nost skromnih delovnih ljudi, ki ga med vožnjo zaznavamo kot pravljičen pustolovski film, ki ga fantastično projicira narava pod vročim tropskim podnebjem. Naši pogledi in seve fotografske in filmske kamere so uprte zdaj k desnemu zdaj k levemu bregu, vasicam in naseljem v goščavi, izza katerih bliščijo s snežno belino načičkane opečno rdeče cerkve nekdanjih kolonizatorjev. ^uai na gosto goje dragoceno eKsoucno zacimoo Prvič sem videl rasti poper. Zanimiva rastlina je in se ovija okrog visokih drogov kot pri nas - **»! L i puuuuna imenu i*»***«< »j« ^ dj, Gorela. Nato jih naglo posuše na soncu ali ognju, da Se z«rbančijo. V zadnjem času pridelujejo poper tako. PotZrnca v kupih prepuste vretju. Potem jih v košarah Pgb°Pe V v°d°’ vseeno, sladko ali morsko. Ko v vodi zrna r®taiejo, jih izvlečejo, oluščijo, operejo in posušijo. 2rc ^ sonca obsijano rastlinstvo se sveti kot umito. * se temnozeleno v senčnatih lagunah mirnih voda, erin gladina modrikasto blišči v odsevu sinjega neba. |q6rCar prvobitne romantike občutiš v teh vodnih poteh, sVq. So v senci bujne tropske vegetacije našli domačini hQtl cIom v preprostih slikovitih lesenih kočicah na kop-£ in ,v stavbah na koleh. V skrbi za obstoj se s pridom ^tujejo vsega kar jim narava radodarno ponuja. ~®nske, največkrat s privezanimi otroki na hrbtih, čj^kvarjajo z obdelovanjem riževih polj in rejo doma-1 *lvalt. moški s prevozništvom v pristaniščih in ribo-t*1-. Mlada dekleta in starejše ženske, si služijo kruh Od sonca obsijano rastlinstvo se sveti kot umito V obe smeri se pomikajo motorni čolni, zgrajeni kot trajekt z dvojnim koncem kitajskih kljunov. V njih prevažajo zelene kokosove orehe ali zvrhane kupe rujavih vlaken za rogoznice. Tudi žive kokoši in pujski niso redkost. V nekaterih čolnih se na kupih tovora s truščem prekucujejo in poigravajo razigrane opice. Bolj siromašni ribiči se zadovoljilo s primitivnimi čolni, katerih bruna so povezana le z motvozom kokosovih vlaken. Ker ti čolni niso sposobni za plovbo daleč od obale, se na njih ubadajo z lovom v bližini obal. Od sonca ožgani fantje stoje do pasu v vodi ali v čolnu in z neverjetno športno spretnostjo mečejo mrežo visoko nad gladino, da se v zraku na široko razpre kot pahljača, pade nato razčeperjeno na vodo in potone. Na preprostih lesenih napravah se ob bregovih visoko vzpenjajo značilne kitajske ribiške mreže velikih dimenzij, ki jih polagoma spuščajo v vodo, da se v njih nabere dovolj rib. Na koncu opore imajo pričvrščeno utež, ki mrežo čim globlje potopi v vodo. Kadar ponoči na vrhu mreže nameste svetilke, js ulov tako velik, da mora kar desetina mož izvleči iz vode težko natrpano mrežo rib. Milijoni Indijcev so vegetarianci, kar pomeni, da ne uživajo mesa, niti ribjega. Ravnajo se po pravilu, da se •življenje ne more hraniti z življenjem drugih*. Ta misel je zlasti zakoreninjena med pripadniki hindujske vere. Sicer pa so predsodki glede morskih rib tudi med hindujci manjši, kot pri ribah iz jezer in rek, ki so svete, Ker so morske ribe manj zaščitene z verskimi predsodki od sladkovodnih, čemur so zlasti v Kerali pripomogle še druge religije, se indijski ribiči bavijo največ z ribolovom na morju, Ponekod se na soncu suše razpete ribiške mreže. Drugod jih spet moški krpajo in zlagajo za odhod na lov. Ob neki domačiji zbudi našo pozornost preprosta mlačev riža ali prosa z udarjanjem snopov ob zid. Narava in ljudje so tu v neprestanem dinamičnem, utripu. Vse je živo, vsi nekaj delajo, vse nekam Kiti. Kroženje po vodnih poteh kanalov in lagun bogati naše vedenje o življenju ljudi v tem neizmernem prostranstvu, ki je vabljivo in varljivo hkrati. Človek bi rad še globlje proniknil v nrav teh ljudi, ki žive skoraj osamljeno v prečudoviti, bogato obdarjeni naravi, po vsem videzu srečno, čeprav so večinoma za dalj časa ali za vselej odmaknjeni od vsakdanje civilizacije. S progresom oblasti tudi ta vse bolj prodira v do nedavnega nedotakljive predele, ki včasih zavira patriarhalne lokalne običaje. Mogočo je ta progres v nekem pogledu rodil puritanstvo. Po teh naseljih si ženske do nedavnega niso pokrivale zgornjih delov teles. Zdaj so uveljavili tudi tukaj pravila oblačenja kot drugod po Indiji. Naše oči so pozorno uprte v podrobnosti življenja otočanov, ki se razen otročadi, ne zmenijo dosti za vsakdanje barke z zvedavimi turisti. Okoli živahnih domačij se pasejo domače živali in igrajo otroci, ki nam razposajeno mahajo in skačejo kriče v vodo. Preseneča nas brezskrbna sproščenost, zlasti še, ker pogosto srečujemo v vodi plavajoče rožasto bele meduze. Klobučaste, skoraj prozorne morske živalce namreč skrivajo v svojih majhnih mešičkih nn lovkah jedko strupeno tekočino s katero se branijo in napadajo. Meduze so grabljivke. Z lovkami zapletejo vodne živallce, jih omamljajo ali ubijejo s svojim strupom, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tal. 79 38 0« 79463« 79 5623 761476 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre) plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija tDAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3.50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din Za SFRJ DZS • 61000 L|ubl|aH» Oglasi 43 Poštni tekoči račun za ltali|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 22. julija 1978 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. - . 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sozoi 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes««' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlamje-JuW* krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih v Italiji pri SPI. . , . . I l,_ Član italijanskeftjjfl Izdaja zv«ze časopisniht ly Odgovorni urednik Gorazd Vesel fatMaf ^trst založnikov fieg'®’ NAPETOST V DRŽAVI SUNKOMA NARASLA Po razveljavitvi nedavnih volitev Bolivija pred državnim udarom? Vojaška vstaja v La Cruzu in Cochabambi - Vlada proglasila obsedno stanje LA PAZ — Napetost v Boliviji je po četrtkovem sklepu osrednjega volilnega razsodišča, da razveljavi izid nedavnih predsedniških volitev zaradi očitnih goljufij (našteli so 50.000 glasov več kot je bilo volilnih upravičencev) skokovito narasla: režimski kandidat gen. Juan Pereda As-bun, ki je, morda pod pritiskom, o-sebno zahteval od razsodišča, naj preveri potek volitev, se je postavil na čelo njemu zvestih odredov in prevzel oblast v Santa Cruzu, mestu 600 km od La Paza. O vstaji Peredi zvestih vojakov in civilistov poročajo tudi iz Cochabambe, Zaradi skopih in pomanjkljivih vesti iz La Paza točen razplet dogodkov še ni znan, vendar vse kaže, da se je vojaški režim, ki je v Boliviji na oblasti že 12 let, razklal na dva dela po razsodbi osrednjega volilnega razsodišča. Na eni strani sta sedanji predsednik Hugo Banzer Sua-rez in vlada, ki branita sklep razsodišča, na drugi strani pa Juan Pereda Asbun in njemu zvesti odredi, ki zahtevajo naj razsodišče razveljavi svoj zadnji sklep in naj potrdi v ljavnost prvotne odločitve, po kateri naj bi gen. Pereda dosegel na ne- «Balet z datumi» na procesu Lockheed Nihče od prič se ne spominja, kdaj je bila podpisana pogodba o nakupu Lockheedovih letal RIM — Kdaj je bila podpisana pogodba o nakupu letal «C 130» ameriške družbe Lockheed? Vprašanje točnega datuma ni postranskega pomena, kajti Ovidio Lefebvre, eden od glavnih obtožencev na procesu pred razširjenim ustavnim sodiščem, trdi, da je videl pogodbo na Tanassijevi mizi, ko se je šel skupaj z Lockheedo-vim funkcionarjem Cowdenom zahvalit takratnemu obrambnemu ministru za »pomoč*. To je bilo 12. ali 13. junija 1971, prav na dan, ko je Tanassijev tajnik Bruno Palmiotti dvignil drugi obrok apolitičnih prispevkov*, s katerimi si je ameriška družba zagotovila srečen zaključek kupčije. Tanassi zanika obisk Lefebvra in Cowdena ter v podkrepitev trdi. da v tistih dneh pogodba še ni bila podpisana. Da bi končno ugotovili točen datum podpisa, so sodniki včeraj zaslišali istočasno kar štiri priče: generala Zattonija, Girau-da in De Mario ter funkciona: rja »Costarmaereo* Fusca. Ti pa so uprizorili pravi «balet z datumi*, iz katerega je bilo razvidno le, da je bila pogodba podpisana med 4. in 18. junijem. Zaslišane priče so pokazale zelo kratek spomin, izkazalo pa se je tudi, da so bili uradni akti glede pogodbe napisani dokaj površno, večkrat kar brez datuma. Na dan je prišla celo možnost, da bi dokument o registraciji pogodbe nekdo ponaredil, se pravi, da bi datum 4. junija pozneje spremenil v 14. junij, toda sodnikom ni uspelo, da bi to o-koliščino preverili. Kljub temu pa je mogoče reči, da Ta-nassiieva obrambna teza ni do-bila tiste potrditve, ki si jo je bivši obrambni minister obetal. Proces se bo nadaljeval prihodnji torek, (trn) v Solunu, se nam vsiljuje vprašanje, kako to, da beležimo na Balkanu tako pogostne [»trese z več ali manj hudimi posledicami. Samo po vojni smo imeli na primer v Jugoslaviji celo vrsto potresov z najhujšo katastrofo v Skopju. Strokovnjaki, ki se s tem ukvarjajo, pa pravijo, da .je še bolj kot Jugoslavija potresno nevarna in ogrožena Grčija. Zaradi pogostnosti potresov na Balkanu je petdeset seizmologov, geologov, geofizikov in drugih strokovnjakov ob pomoči dvajsetih ekspertov, ki jih je dala na razpolago UNESCO, proučilo to problematiko na osnovi vseh razpoložljivih podatkov iz pretekle dobe vse do leta 360 po našem štetju. Ti strokovnjaki so izdelali vijto zemljevidov, ki govore o najbolj občutljivih in zato najbolj nevarnih področjih, hkrati so ustanovili ali izboljšali 40 seizmoloških postaj ter še 21 «inženirsko-seizmičnih punktov*. Vse te postaje in vsi ti punkti avtomatično registrirajo tudi najneznatnejše premike v tleh na področjih, ki so potresno najbolj značilna. ........- " , Direktor skopskega seizmološkega observatorija! dr. Dragan Ha-džijevski .je v zvezi s tem rekel', da je bil potres v Skopju tisti katastrofalni dogodek, ki je vzpodbudi! odgovornost seizmolo-' gov in drugih odgovornih krogov, da so temu problemu posvetili ustrezno pozornost. Zato se danes glede tega «dela načrtno in strokovno*, k čemur «prispeva.jo tudi povsem določeni zakonski predpisi*. Strokovnjak je podčrtal tudi naslednje: Proučevanje potresov na Balkanu je pokazalo, da obstajajo tesne zveze med posameznimi žarišči ter da se potresi z intenzivnostjo devetih stopenj ponavljajo v časovnih razmakih od 300 'do 400 let. Ker smo že govorili o Grčiji in sicer o potresu v Solunu, bomo dodali mnenje skopskega strokovnjaka, ki je rekel, da .je glede potresne nevarnosti na prvem mestu Grčija, ki je cbslej doživela že veliko zelo hudih potresov. Grčiji sledi glede tega Zahodna Turčija, torej tisti del Turčije, ki je zemljepisnv. še vezan na Balkan. Turčiji sledi Bolgarija, nato pride na' vrglo Jugoslavija in končno še Romunija. Toda »Balkan je del mediteranskega potresnega pasu, ki se začne nekje |Wi Gibraltarju, nato prečka Sredozemska morje in zajame severni del Afrike ter Balkan, od tod pa se nadaljuje v Azijo.* Po pričevanju očividcev (profesor je namreč izginil neznano kam in ga tudi policija še ni izsledila), sta dva fanta streljala s pištolo proti docentu, vendar ga nista zadela. Atentatorja sta zbežala, mimoidoči pa so zadevo prijavili policiji. Kasneje je neznanec telefoniral neki rimski tiskovni agenciji in izjavil, da so atentat izvršili pripadniki »Grup-po comunista per la resa dei conti.* Messinetti, ki je tudi rektorjev namestnik, je bil nedavno tarča primerov študentske kontestacije. Spodletel atentat na rimskega docenta Na avtocesti sonca sc je vnela avtocistcrna (HM — Včeraj zjutraj se je na avtocesti sonca nedaleč od avtocestne postaje Rim - Sever iz nepojasnjenih vzrokov vnela avtocistema z 38 tisoč litri bencina. Voznika sta pravočasno rešila, gasilci pa so se celo uro trudili, da so pogasili požar. Promet je bil dve uri prekinjen, cestna policija pa je preusmerjala ■ vozila na stranske ceste. Padec dolarja na vseh borzah RIM — Vrednost ameriškega dolarja je v primerjavi z drugimi valutami ponovno padla. Razblinilo se je kratkotrajno ovrednotenje zaradi gospodarskih vrhov v Bremenu in Bonnu. Kot običaj.io pa je dolar povlekel za sabo tudi italijansko valuto, ki je zabeležila na vseh tržiščih padec v primerjavi z močnejšimi valutami. Vsekakor pa padec ni tako občuten kot pri dolarju, ki je doživel svoj čmi dan, saj se je italijanska valuta celo okoristila za 0,15 odstotka glede na dolar in druge šibke valute. Kot običajno je padcu vrednosti ameriškega dolarja sledil porast cene zlata. V Londonu je bila včeraj unča (31 gramov) zlata vredna 190,75 dolarja, v Ziirichu 191,50 dolarja, v Milanu pa je gram zlata veljal 5300 lir. Ob vsem tem je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da je prišlo do padca ameriške valute le nekaj dni po gospodarskih vrhovih, ki bi morali nakazati smernice bodočega gospodarskega razvoja najbolj razvitih zahodnih držav. Sklepom torej finančniki in špekulanti ne verjamejo. V Londonu izvedenci napovedujejo, da se bo cena zlata še dvignila, če ne bodo poskrbeli za protiukrepe. (voc) RIM — Onesnaženje Tirenskega morja z »rdečim blatom* iz obrata Montedison iz Scarlina je ponovno v ospredju zanimanja sodnih krogov. Računski dvor < bo namreč sprožil administrativni postopek proti dvema javnima funkcionarjema, ki nista preprečila onesnaženja. PRED DNEVOM VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA V Ilirski Bistrici izročili namenu čistilno napravo in akumulacijski jei Obe deli predstavljata uresničitev prvih jugoslovanskih obvez do osimskega sporazum2 4 Pos ‘ 8 : w K 4 5'*•». i >>S Pred Dnevom vstaje slovenskega ljudstva svečanost ob otvoritvi akumulacijske pregrade na hudourniku Mola pri Ilirski Bistrici DANES IN JETRI V ČEDADU, TERSKI IN NADIŠKI DOEINI Praznik emigranta dokaz prijateljstva med Yverdonom in Beneško Slovenijo Prvi korak k navezavi stikov med beneško zemljo in mesti, kjer so delali in še delajo izseljenci iz Beneške Slovenije - Bogat kulturno-zabavni program PROGRAM PRAZNIKA EMIGRANTA 16.30 17.00 11.30 18.30 19.00 20.30 15.30 16.30 20.00 10.30 11.00 17.00 17.30 ČEDAD, danes, 22. julija Uradno odprtje v kulturnem krožku Ivan Trinko z udeležbo zbora Rečan z Ljes Mimohod godbe L’Avenir iz Yverdcna in «majorettes» Koncert godbe L’Avenir in izvajanja «majorettes» BARDO, danes, 22. julija Glasbeni koncert Mimohod godbe in »majo rettes* iz Yverdona Ples na borjaču s skupino »Bintars* BARDO, jutri, 23. julija Vlek vrvi in mlaj Dirka formule 1 na karbidni motor (za osebe od 0 do 16 let) Zaključek in nagrajevanje krajevnih slikarjev. Ples na borjaču s skupino «Bintors» KOREN, jutri, 23. julija Mimohod godbe in «majorettes» iz Yverdona (Švica) Koncert godbe L’Avenir iz Yverdona in izvajanje «majo-rettes* GRMEK, jutri, 23. julija ob priliki praznika sv. Jakoba Mimohod godbe in »majorettes* iz Yverdona Koncert godbe L’Avenir iz Yverdona in izvajanja »majo- rettes* RIM — Docent kirurške stolice rimske univerze prof. Silvio Messinetti je bil včeraj popoldne žrtev atentata, a se je rešil brez praske ......................iiiiiii............................m.................m................................................................ davnih volitvah absolutno večino glasov. Nasprotna tabora sta že zasedla položaje, vendar zaenkrat še ne poročajo o oboroženih spopadih. Nejasnost je še večja zaradi dejstva, da predsednik Suarez ni preklical sklepa o odstopu. V četrtek, takoj po razsodbi volilnega odbora je Suarez namreč izjavil, da bo 6. avgusta odstopil in bo vrnil oblast oboroženim silam. Vprašanje je, če bo sedaj po proglasitvi izredne ga stanja v državi premislil, ali pa bo vztrajal pri svojem sklepu in povzročil še večji kaos. Kakorkoli že (možno je namreč, da je konfrontacija med kriloma vojaškega režima le beden poskus, da bi preslepili mednarodno javno mnenje) je pa vendarle očitno, da bolivijske oborožene sile nimajo namena spoštovati ljudske volje. Ko jim je spodletel naklep, da bi z volilno farso dali demokratičnejši videz dik taturi, so se generali odločili, da i silo obdržijo oblast v lastnih rokah Četrtkov sklep volilnega razsodišča, kot dokazuje Suarezova izjava, da bo prepustil vso oblast oboroženim silam, »ker država ni še zrela za demokracijo*, je bil zato del tega načrta. Spričo napetosti, ki vlada v državi, so s* sile levičarske opozicije zaenkrat previdno umaknile s političnega prizorišča. Heman Siles Zuazo je pozval ljudstvo, naj bo doma in na; ne naseda provokacijam, da ne L1 izzvalo krvave represije, (vt) Po solunskih trgih (Nadaljevanje t 4. strani) io bala petnadstropna hiša, ki to je zrušila, povsem prazna. * ko rifuimn t« Cepivo usodno trem neapeljskim otrokom? ČEDAD — Danes in jutri bo v Čedadu, v Terski in v Nadiški dolini prvi praznik emigranta, ki ga prireja Zveza izseljencev iz Beneške Slovenije in katere se bo udeležila delegacija švicarskega mesta Yverdon. Le to bosta spremljali godba na pihala «Fanfare L’Avenir» in skupina majorett. Bralci se bodo najbrž spominjali, da je pred časom yverdonski župan obiskal Čedad in prizadete beneške vasi. Današnji in jutrišnji obisk zato ni naključnega značaja pač pa pomemben korak naprej pri utrjevanju stikov in prijateljstva med Yverdo-nom in Beneško Slovenijo, katerega stvarni dokaz je gmotna pomoč švicarskega mesto prizadetemu prebivalstvu Barda. Delegacija beneških županov je v spremstvu zbora Rečan z Ljes obiskala Yverdon na dan 6. maja 1976, ko je uničujoči potres tako hudo prizadel Benečijo in Furlanijo. Od tedaj so bili stiki zelo pogosti, danes in jutri pa se bodo s praznikom emigranta, ki predvideva prireditve in pobude v Čedadu, Bardu, Korenu in Grmeku, spletli v trajno prijateljsko vez. Čemu pa praznik emigranta, da bi proslavili to prijateljstvo? Prvič ker so nekateri člani vodstva Zveze izseljencev Beneške Slovenije delali dolgo let v Yverdonu in tako ustvarili osnovo za sedanje stike: drugič pa, ker je Zveza izseljencev sklenila, da naveže trajne stike in sodelovanje z mesti in vasmi, kjer so delali beneški zdomci. Ta sklep je odraz mednarodne vloge celotne dežele, predvsem pa Beneške Slovenije, ki si bo lahko zagotovila možnost razvoja, le če se bo odprla E-vropi in svetu. ILIRSKA BISTRICA - Pred dnevom vstaje slovenskega ljudstva so v Ilirski Bistrici svečano izročili namenu objekta, ki , pomenita važno pridobitev za gospodarstvo in varstvo okolja v ilirskobistriškem ob:. močju, in sicer:.'čistilno napravo/v obratu TOK (Tovarna organskih kislin) ter zemeljsko pregrado na hudourniku Mola,- pritoku -notranjske reke Reke. Čistilna naprava TOK je veljala f i milijonov novih dinarjev in je prva tovrstna naprava v Sloveniji, saj bo omogočila zaprt tehnološki krogotok vode, s kemičnimi in fizikalnimi postopki pa bodo v tovarni proizvedli še 2500 ton koncentrata, ki uporablja kot komponenta pri proizvodnji močnih krmil. Tehnologijo in izkušnje je Tovarni organskih kislin posredovala nizozemska firma Vekamat iz Rotterdama. Prečiščevanje tovarniških voda reke Reke pa predstavlja tudi delež TOK pri izvrševanju kompleksnega programa občinske skupščine za sanacijo reke Reke iz leto 1970 oziroma 1971, kar je bilo pozneje sprejeto in podpisano v družbenem dogovoru, ki angažira širšo družbeno skupnost Slovenije, glede na obvezo Jugoslavije do osimskega sporazuma. S prodajo kvalitetne živinske krme pa bo delovna organizacija TOK že v nekaj letih pokrila stroške prečišče-valne naprave. Nekoliko več sredstev (26 milijonov novih dinarjev) so vložili v izgradnjo zemeljske pregrade na hu- ČEDAD — Danes ob 18. uri bodo v osnovni šoli v Hlodiču (občina Grmek) odprli prvo skupno razsto vo, ki jo prireja Društvo beneških likovnih umetnikov. Razstavljalo bo 25 umetnikov, članov društva, ki so kot izrazne tehnike izbrali slikarstvo, fotografijo in kiparstvo. Poudariti gre, da so v društvu, ki je bilo ustanovljeno šele pred 6 meseci, včlanjeni umetniki samouki. Le redki med njimi so obiskovali u-metniške šole, nihče pa si z umetnostjo ne služi kruha. Prireditelji vabijo k množični udeležbi kot dokaz podpore tej novi kulturni pobudi Be nečije. NEAPELJ — V neapeljski bolnišnici »Santobono* so umrli trije o- troci, ki so bili nekaj dni pred smrtjo cepljeni proti davici. Prvi o-trok, enoletni Salvatore Tamburini je umrl 29. junija in je bil po izjavi staršev, dva dni pred smrtjo cepljen proti davici. Zaradi slabosti je bil sprejet v bolnišnico »Santobo-no» kjer je tudi umrl. Ko pa sta .v podobnih okoliščinah 1. in 2. julija umrla dveletna Gian Luca in Marco Russo, je njuna smrt vznemirila krajevne zdravniške oblasti. Pokrajinski zdravnik je takoj prepovedal prodajo seruma vrste «Ana-tolax. T. Berna*, s katerim so bili otroci cepljeni. Vzorce cepiva so poslali v analizo v laboratorij zdravstvenega zavoda. Obstajajo namreč sumi, da je bil serum pokvarjen. Ker obdukcija še ni bila opravljena, zdravniški krogi ne izključujejo možnosti drugih vzrokov smrti. Zdravnik Gaetono Ortolani je povedal, da opravijo v Neaplju od 200 do 250 tisoč cepljenj letno, vendar se prvič srečujejo s tovrstnimi težavami. Na slild (foto ANSA) vhod v o-troško bolnišnico »Santobono*. ............. Il.il....»I.........M......»H............."""........ PRED ZAKLJUČKOM AFRIŠKEGA VRHA V KARTUMU Kljub obstoječim razlikam možna miroljubna rešitev vseh sporov KARTUM — Meddržavni spori in vprašanje tujega vmešavanja na čmi celini so bili tudi včeraj predmet ostre razprave na 15. vrhu držav članic Organizacije afriške enotnosti. Na četrtkov polemičen poseg somalskega predsednika Barreja je včeraj odgovoril etiopski zunanji minister, ki je v bistvu zavrnil vse obtožbe na račun svoje države in pozitivno ocenil vlogo Kube in Sovjetske zveze v Afriki .Vsekakor se s sporom v Afriškem rogu že več dni ukvarja komisija za poravnavo sporov, ki ji predseduje nigerijski predsednik Obasanjo, ki pa ni še dokončno izdelala napovedanega predloga za miroljubno rešitev krize v tem delu Afrike. Na dnevnem redu so bili tudi včeraj odnosi med čadom in Libijo, saj je včeraj čadski predsednik vrati, posamezne komisije, ki se v teh dneh ukvarjale s specifičnimi vprašanji, pa niso še za ključile svojega dela, zato tuji nazovalci menijo, da se bo 15. vrh obtožil Gedafija, da prezira nače- OAE nadaljeval tudi danes, čeprav ip nevmešavanja v zadeve drugih dežel in da podpira oboroženo ono-zicijo zoper zakonito čadsko vlado. Tudi v tem primeru je libijski predstavnik zavrnil vse obtožbe in zvrnil na Francijo vso krivdo za slabe odnose med državama. Zatem se je zasedanje afriških državnih poglavarjev in zunanjih ministrov nadaljevalo za zaprtimi omogočilo povečanje pretoka vode^ sušnem obdobju od dosedanjih . 240 ali celo na 600 kut»CH» na au »-čiv »m wu na metrov vode na sekundo in s ^ omogočilo samoprečiščevanje. J «Problem onesnaženosti Reke f dobil tudi meddržavni značaj je dejal predsednik občinske s»w ščine — saj prihaja naša Reka, EU kraška ponikalnica, znova na poj** je v sosednji deželi, kot reka TW"I va, iz katere se preko sistemaju prečiščevanje oskrbuje ožje po®1^ je Trsta z vodo. Tako je dobila problematika tudi vidno mesto V simskem sporazumu.* ..J Za dokončno sanacijo notranJ5^ reke Reke manjka torej le še srednja biološka čistilna naprav ki pa bo nastala šele na osnovi nalize vode, izboljšane z delovanj^ doslej zgrajenih naprav. Leta je LKI Lesonit zgradil interno Prj čiščevalno napravo, ki je zmanJ5'. la onesnaženje za petkrat, včeU so izročili namenu akumul*cf| pa „„ ....—-—--------- ^ ski objekt Mola in prečiščevalno v pravo v TOK, ki zmanjšuje <** doumiku Mola. Tu je bila osrednja svečanost, ki so se je udeležili predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in član izvršnega sveta SRS Avguštin Lah, predsednik občinske skupščine Ilirska Bistrica Bojan Brozina, izvajalec del vodnogospodarskega podjetja »Hidro* iz Kopra inženir Jože Cetina, predsednik skupščine območne vodne skupnosti Primorske iz Kopra Ernest Colja, predstavniki družbenega in gospodarskega življenja i-lirskobistriškega območja ter zastopniki firme Vekamaf iz Rotterdama. Če povzamemo nekaj misli iz govora predsednika občinske skupščine Ilirske Bistrice, nam bo takoj jasno, kaj pomeni za vso ilirskobistriško regijo izgradnja prvega akumulacijskega jezu na Moli. Notranjska reka Reka je z razvojem lesne in kemijske industrije dosegla kritično stopnjo onesnaženosti, ki jo je še zaostrovalo naraščajoče število prebivalstva v mestu Ilirska Bistrica. snažen je za 80 odstotkov, vse to skupaj s centralno prečiščevalno-jL pravo omogočilo, da se bo leta U* notranjska Reka dvignila od danjega 4. kakovostnega razreda 9 2. in bo s tem ponovno zaživela-V bodoče projektirano izgradnj? * »Reka je r^zen tega tipičen kra.ški i močnim r " vodotok z močnim nihanjem vodostaja. Trajanje nizke gladine Reke in njenih pritokov je dolgotrajno in se običajno zavleče preko celega poletja, tja do jeseni. V tem času nizkega vodostaja reke se zviša tudi temperatura vode, kar poslabša stanje na močno onesnaženi Reki, ki je zaradi vsega tega postala biološko mrtva in neprijetnega vonja*. Akumulacijsko jezero bo s svojimi 4 milijoni kubičnih metrov vode ~ ie drugih akumulacijskih jezer, saj r večnamensko povpraševanje po di v razvijajoči se Ilirski Bistrt iz dneva v dan večje. Obenem b^, ta jezerca preprečevala visokov*®; val, ki povzroča poplave v iliw\ bistriški kotlini, obenem pa sPv. v podzemskih rovih Timave vso mazanijo, da je voda pri štivanu h ; uporabna. , VOJKO COLJA V NEMČIJI Sodna obravnava proli nacističnemu nostalgiku BONN — Včeraj se je v Lueh®£ burgu začela sodna obravnava ti novinarju Edgardu Geissu, ki 1 obtožen, da je na KapplerjeveiJi P“ grebu stegnil roko v nacistični K drav. Po končanem pogrebu jo . e letni novinar tudi razdeljeval nemške neonacistične stranke. J{oJwCSL& ApJOJlDOli, da na MuAju Avnaz, Siam na jwiovia). bi se moral po predvidevanjih za ključiti že včeraj. Ni še znano, če bodo udeleženci afriškega vrha izdali ob zaključku uradnega zasedanja sklepno poročilo, stališča in mnenja raznih držav do nekaterih pekočih problemov afriške celine pa dokazujejo, da je kljub obstoječim razlikam možna miroljubna rešitev vseh sporov, (st) S počitnic je lepo telefonirati tistim, ki so ostali doma, pa čeprav samo za to, da bi jim rekli “Vsi se počutimo dobro in vreme je čudovito”.. Toda v tem času je v letoviških krajih tudi do desetkrat toliko ljudi, kolikor je stalnega krajevnega prebivalstva. Mi smo glede tega poskrbeli tako, da smo okrepili telefonske zmogljivosti. Kljub temu še vedno lahko pride do težav. Posebno tedaj, ko skušajo vsi telefonirati ali čakajo na telefonski poziv ob isti uri. Prosimo te, da nam priskočiš na pomoč tako, da telefoniraš pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko telefonske zveze niso tako obremenjene. In zapomni si, od 9. ure 30 zvečer do 8. ure zjutraj ob delavnikih ter od 14. ure 30 v soboto pa vse do 8. ure v ponedeljek stane medkrajevna avtomatska telefonska zveza veliko manj. Točno na pot Če hočeš zvedeli o avtomatski medkrajevni telefonski zvezi kaj več, prelistaj prve strani telefonskega imenika. tjik&n. ( 2 da rok ra pri tki trt vo ni fil< Pe »i ve n Ul ni rc T; in Bi <( t i n t i