Isto Wsi., štev. §
LJubljana; petek 8. januarja 1926
Poštnina pavšaHrana,	Gena 2 Oill
=: lihaia ob 4. »jntraj.
ctane mesečno D;n 35 —; za inc-iemstvo D:n 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 73. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v
Knailovi u. št. 5./!. — Telefcn št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 493
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. n.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.24*.
Ljubljana. 7. januarja.
Afera madžarskih ponarejevalcev francoskih tisočfrankovnih bankovcev zavzema vedno večji obseg. Dokazano je. da so v to zločinsko zarote zapleteni najvišji aristokratični. upravni in tudi cerkveni sloji Madžarske. Danes sedi ped ključem v raznih državah že lepa vrsta Iiudi iz najvišjega plemstva, voditeljev madžarskega imperialističnega gibanja, zaprt je vrhovni šef ogrske policije. kompromitirani so bivši in aktivni ministri, žigosan je celo nekdanji ministrski predsednik Teleki. ki si je znal ustvariti zavidno zaupno pozicijo pri Zvezi narodov. Policijski organi so se-približali tudi že cerkvenim pragom in trkajo že — sicer še rahlo in vIli"dno — na vrata cerkvenih mogotcev. Kot prvi je bil pridržan pod ključem jezuitski pater Bonus. Drugi so na vrsti. Predvsem je označen kot zapleten v zločin škof Prochazka. Umazani val koristo-lovskega kompleta se ne ustavlja niti pred osebo «vzvišenega» predsednika •^republike:. Horthyja, kraljevega namestnika.
Legitimistični «Magyarorszago narav ti ost obtožuje Horthyia. rekoč: «'Vsakdo se sme s polno pravico vprašati, ali je človek kot Nadossv. ki je bil v intimnih odnošajih s sedanjimi vlastodržci Madžarske. delal res samo pod lastno odgovornostjo. ko se je spustil v tako pustolovstvo. Ali je dopustno verjeti, da bi on ravna! brez kriija na visokem mestu ali vsaj brez tihega pritrdila? Prej je misliti, da ie postopal v sporazumu z visokimi Činitelji. Ali je dopustno, da bi se bil on. ki je bil v najožjih zvezah s sedanjim režimom., tako da so ga smatral: za njegovega tiaipristnej-šega zastopnika glede političnih direktiv in metod, spustil v sličnc avanturo samo zavolio lepih oči princa Windisch-graetza? Na ta vprašanja se ne morw odgovoriti s komunikeji, temveč le z dejstvi ?»
Preiskava v raznih deželah, kjer so ponarejevalci razoečavali falzificirane bankovce ir. kamor so sc- ro haaških raz kritjih zatekli, se izdaleč ni končana. Policijski a narat deluje počasi in popustljivo. Ce ne bi Francija nastopila trdo in odločno, ns bi morda še nobeden madžarski gosposki ponarejevalec sedel za omrežieir:. Upati je. da se bodo navzlic izvijanju peštar.ske policije in njenih visokih zaščitnikov razkritja neusmiljeno nadalievala in da ne ostane noben krivec na svobodi, pa najsi jc največji državni ali cerkveni dostojanstvenik. Pričakujemo, da bo francoska vlada nepopustljiva v zasledovanju zločincev. V tem bo imela na svoji strani ves pošteni in civilizirani svet ki zahteva. da se iztrebi zlikovsko gnezdo v srci: Evrope.
Falzifikatorska afera madžarskih krščanskih rmperijalistov ne sme in tie bo ost-ila brez primernega odmeva v svetu. Knojd. ki so zakrivili eden največjih svetovnih škandalov, ne smejo ■ostati nekaznovani. One zavezniške države, ki so deslei gledale na vodilno madžarske osebe kot tia nekake viteze in častne junake, imajo sedaj nailepšo oriliko prepričati se o moralnih kvalitetah vla<lajoče kaste onstran _ Drave. Kako sramotno se je zrušila v blato in mlakužo bajka o Arpadovih vitezih! Upati je. da br.do odslej francoski in angleški državniki tnalo skeptičnejše po siusali sladke besede zastopnikov ogrske aristokracije in da ne bodo zlasti britanski zastopniki več tako nekritično ploskal; laskavim govorom madžarskih delegatov pri Zvezi narodov, ko-; so v septembre irenetično ploskali trinogu ogrskih narodnih manjšin grofu Appo-nyijit.
Zločinski otok ob Tisi je končno razkrinkan v vsei odvratni nagoti. Iz preiskave jasno izhaja, da princ Windisch-arratz in njegovi »vzvišenb sodrus?i niso zasledovali ie «=domo!jubnih» ciljev, am-pak da se je ta «jasna» gospoda tudi >sebno okoriščala s svojo kriminalno ortio ter živela razsipno od ponarejenih bankovcev. Preiskava je dokazala. da deluje zarotoiška družba __ že ieta z znanjem ali vsaj s pritrdiloin najvišjih državnih činiteljev na Madžarskem. Ponarejali niso ti ljudje _ samo francoskih frankov, temveč tudi češkoslovaške krone in. kot vse kaže, tudi naše dinarie. Iz niihovih zločinov pa se je izcimil svetovni škandal seveda šele tedaj, ko so se lotili falzificiranja nov-Canic najmočnejše sile na kontinentu. Danes je jasno tudi onim. ki doslej tega niso verjeli, da je madžarski šovinizem zmožen vseh sredstev, tudi naj-.»ilejših in najumazaneiših za dosego irnperijalističnih ciljev. Z budimpeštan-sko afero je. upamo, zadostno razkrita kakovost najvišjih plasti madžarskega naroda, razgaljen je ves strahotni je-iuidzcm ^krščanskega* režima na^Ogr. skem in žigosan ie neizbrisno ves habsburški rod. ki se še vedno smatra za madžarsko vladarsko hišo *po milosti božji*, a se skuša dokopati izgublejene krone s pomočjo penare-enih frankov, či ^riev in češkoslovaških kron.
Pašič odšel v Monte Carlo
Ostane mesec dni v inozemstvu. — Vsa važna politična vprašanja odgtdena. — Popolna sterilnost režima.
Beograd, 7. decembra, p. Včeraj so bili člani vlade obveščeni, da odpotuje Pašič v Monte Carlo. G. Pašič je vrlo rano prišel v svoj kabinet, kjer je reševal najnujnejše zadeve. Tekom dopoldne sta ga nato posetila ministra doktor Ninčič in Trifunovič. Popoldne je Pašič najprej konferira! z Ljubo Živkovičem o zadevah stranke in radikalskega kluba.
Ob 5. popoldne se je nato g. Pašič odpeljal na dvor, kjer .ie eno uro ostal v avdijenej pri kralju. Obrazložil je kralju celotno politično situacijo ter čestita! k praznikom. Iz dvora se je Pašič vrnil v ministrsko predsedništvo, kjer se je pričela seja ministrskega sveta in se je pretežno razpravljalo o poslovanju vlade za časa Paščeve odsotnosti. Pašič je v krajšem govoru priporočal članom vlade, naj glavno pozornost posvetijo razpravam proračuna in naj dosledno upoštevajo načelo šteunje. Pro-neavanje zakona o izenačenju davkov se bo v ministrskem svetu nadaljevalo, vendar pa bodo vsa težka ali spoma vprašanja odiožena do po v ra tka ministrskega predsednika. Isto postopanje velja za zakon o centralni upravi, glede katerega bo mogla odločitev pasti tudi šele v navzočnosti šefa vlade. Pašič je naznanil, da smatra za najboljše, ako se nameravana širša konstrukcija vlade odgodi do takrat, ko bo ta zakon gotov, ker bo število ministrstev reducirano. Koliko resortov naj se reducira, o tem se Pašič ni izjavil. Glavni utis ministrske seje je ta, da ostanejo vsa važnejša vprašanja do nadaljnega odprta.
Nekoliko pred 8. uro je Pašič zaključil sejo ministrskega sveta, želel vsem
minisirom srečen Božič, in se z avtom odpeljal naravnost na kolodvor.
Beograd, 7. decembra, p. Pašičev odhod v Monte Carlo zlasti pa napoved, da se vrne šele koncem januarja ali pa začetkom februarja v Beograd, je vzbudil naravno mnogo pozornosti. Pašič je vsa akutna politična vprašanja odgodi! in osu.ne torej situacija še nadalje nerazčiščena. Z njo pa tudi vsa dosedanja neplodovitosf vlade. Za časa Pašičeve odsotnosti ne bo rešeno nobeno važnejše zakonodajno, pa tudi ne upravnopolitično vprašanje in parlament. ki se zopet sestane 29. januarja, ne bo našel na zakonodajni mizi no Senega pomembnejšega zakonskega projekta. Zlasti se smartra, da je načrt zakona za izenačenje davkov zaenkrat pokopan, projekt zakona o centralni upravi, ki naj bi z redukcijo ministrstev omogočil realnejšo štednjo, od goden in tudi vest, da bodo za februar ali marc razpisane oblastne volitve je zgolj kombinacija, ki nima nobene stvarne podlage. Več kot pol leta je današnja koalicija na vladi, toda ako-ravno razpolaga z ogromno večino v parlamentu, ki tvori zanesljiv glasoval ni aparat, s katerim bi mogla v najkrajšem času najtežavnejše in najda-iekosežnejše zakone spraviti pod stre-, ho, ni dosedaj nič pozitivnega storila, temveč pada vedno globlje v brezdel-nost Ohromelost režima je popolna.
V ostalem se te dni Beograd politično ne razburja, prazniki so potisnili politiko skoraj popolnoma v ozadje in domače ter rodbinske radosti in tegobe nadvladujejo javne skrbi.
Božični mir v Beogradu
Po Pašičevem odhoda. — Božična razmoirivanja beograjskih listov. — Pribicevič o položaj«. — Oster napad «Samouprave» na
klerikalce.
Beograd. 7. januarja, p. V Beogradu vlada božični mir. Nobenih političnih dogodkov. Pašiča zastopa v vodstvu vlade min. Gjuričic. Božične številke beograjskih listov so letos politično zelo vzdržne. Večjo pozornost vzbujajo le nekateri članki «Samoupravea in »Novosti* ter razprava Svet. Prib'čcvi-ča v "Rečis. Voditelj SDS ugotavlja, da ie po nastopu RK' vlade nastopil na več nego 50 javnih zborih. Na vsakem teh zDorov je biio navzočih povprečno nad 3000 ljudi, govoril je torej skupno najmanj 150.000. državljanom. Upravičeno trdi voditelj SDS. oa se nobena draga stranka ne more pohvaliti s takim uspehom ter zaključuje: «V narodu se situacija menja iz temelja. Mi ne napredujemo in rastemo z neverjetno brzino samo v iakozv. prečanskih krajih, temveč tudi v Srbiji. Svet zahteva,, da se preneha eksperimentiranje in da zavladajo načela stalne državne politike. Ta politika je naša politika. Šarlatanska politika sporazuma stoji pred polomom, ki bo zmagoslavje naše politike.*
s-Pravda« napoveduje s>tvaran'e nove kom binacije, s katero gre vzporedno poskus izolirati Pašiča. ^Pravda« vidi v politiki
Radiča ua ©ni strani fa Pribičevča na drugi strani razvoj nadaljnji dogodkov. »Novosti« tudi smatrajo, da »stojimo na razpotju«. One smatrajo, da je politika radikalov popolnoma razočarala, a tia drug! strani se ie monarhija ojačaia in dobro občuti, da tako dalje r.e more. ^Novosti« napovedujejo, da se bo po sprejetja b ud žeta »otvorilo široko polje novim kombinacijam«.
Zadnje dni so se, očividno od interestra-ne strani, raznašaJe govorice, da je dr. Korošec uvedel novo akcijo za sprejem v vlado. Zato vzbuja precej pozornosti članek dr. Dediča v sSamoupravi«, ki izredno ostro karakterizira nestrpnost klerikalcev, ki so vse prej nego krščanski in nočejo delati za slogo in mir v smislu Kristusove vere. Članek obžaluje, da se klerikalci tako pogosto vdinjajo anacijcnalr.i politiki in so Stovani le, kadar ie to v njihovem interesu. Klerikalizem, — zaključuje »Samouprava« — je kompromisen ta naloga naše narodne in državne politike ie, dovesti tudi naš klerikalizem v kompromisno stanje. Klerikalizem ima na razpolago za boj duhovno in materi-jelno moč. Na materijelno moč more država v vsakem času položiti svojo roko. A petem bodo naši klerikalci tudi bolj strpljivl napram znanost! in obzirni napram narodu«.
Dinarskim falzifikatorjem na sledil
Za&eb, 7. januarji, c. Semkaj je dospe! šer državne varnostne policije 2ika Lazare^ vič. Danes jc odpotoval v Nemčijo, da na« daljuje preiskavo v zadevi ponarejenih bans kovcev po i000 Din. Zlasti je njegova na. loga, da izsledi tiskarno, kjer so se falzifi. kali ponarejali. Smatra se, da je tudi ta afes ra v zvezi z madžarsko falzifikatorsko pa* namo.
Katastrofa italijanskega
parmKa pri
Dubrovnik, 7. januarja, n. Nocoj okrog 8 ure se je pripetila v luki v Gružu, dubrov niškem pristanišču, velika nesreča. Italijana ski parnik «Audace», ki mu poveljuje kapi. tan Franceseo Pžpole, se je s tisoč tonami cementa zasidra! ob vhodu v pristanišče. Zvečer je prišel parnik Dubrovačke plovit« be ePetka», pod poveljstvom kapitana Hin> ka Maroviča z vso paro v Iuko in se je s sprednjim delom zaletel v sredino italijan. skega parnika. «Audace» se je začel takoj potapljati in je v 12 minutah izgini! pod vo do. Moštvo se je srečno rešilo. Nesrečo je pripisati dejstvu, da italijanski parnik ni imel p-edpisanih sig ilnih svetilk. Pristani, ška oblastva so takoj uvedla preiskavo. —• sPetka* je dospela v Gruž precej poškodo* vatia na sprednjem koncu.
Bruhanje Vezuva
N spoli, 7. januarja, d. Včeraj popoldne je pričel Vezuv močno bruhati. Na zapadni strani se je pojavil nov krater, ki bruha la. vo v veliki množini. Tudi na severni strani glavnega kraterja se je pojavila nova od. prtina, ki meče lavo z močnimi eksplozija.
Pogreb italijanske kraljice-matere
Rim, 7. januarja, e. Pogreb kraljice m a. tere se bo vršil prihodnji pondeljek na naj. svečanejši način. V nedeljo, dne 10. t. m. bodo odposlali krsto iz Bordighere v Rim. Spremljali jo bodo ie člani savojske in gc« novske hiše in dva že določena ministra. Druga zastopstva ne bodo pripuščena k spremstvu. Mrtvaški vlak bo stal le nekaj časa na kolodvorih glavnih mest, mimo ostalih postaj pa bo vozil v počasnem tem. pu. V Rim bo dospel v pondeljek ob 9. poldne. Mrtvaški sprevod bo krenil s kolon dvora Termini v Par.teon, kjer bodo priča, kovale krsto kraljica Jelena in soproge ino» zemskih jjoslanikov. V Panteonu sc bodo vršili poslednji mrtvaški obredi, nakar bo truplo pokopano. Doba žalovanja ie do!oče« na na šest mesecev.
Pod diktatorskim režimom
/t v...
v Grčiji
Atene. 7. i?miaTja. s. General Panuaios je ustanovil državni svet ki je sestavljen iz šestih iurtdičnfn ta fmancijetmh sirokov-njaikov. Držarvni svet bo reševal spore med državSjar. 1 ta državo, imel disciplinarno moč nad uradniki ter Izdelal nov zakonik.
Prvo varčevanje, ki ga Je odredi! general Pangalas, obstoja v tem, da je odpravi! ministrstvo za socijatao skrbstvo ir, ministrstvo narodnega gospodarstva. Predvidoma bo odpravljeno še eno ministrstvo.
Pangalos namerava dalje razpisati cerkvene rodove. Pod 50 let stari redovniki naj se vmcio m?<3 civilne I<judl. za one pa, ki so stori nad 50 leti, naj b! samostani obstojali do njihove smrti. Nato b! prešli v driavso last
Neprestani potresi v Postojni
Od novega leta že nad 50 sunkov. — Poškodbe na poslopjih in v
postojnski jami.
Postojna, 7. januarja, e. Od novega leta dalje se v Postojni dnevno nadaliu-je potresni sunki. Prebivalci so dosedaj zaznamovali že nad 50 potresnih sunkov, in sicer od 1. januarja ob 19.10 zvečer do 2. januarja ob 10. dopoldne skupno 28, 3. januarja 5, 4. januarja b, 5. januarja 5 in 6. januarja 4 potresne sunke. V noči od 6. r.a 7. t. m. so čutili štiri potresne sunke. Tudi danes ob 5.15 so zaznamovali močan potresni sunek. Zdi, da je potres v zvezi z ondotno podzemeljsko iamo. Človeških žrtev k sreči r.i bilo. Skoraj vse hiše so več aH manj poškodovane. Številni dimniki so porušeni. V jami se je vsled potresa porušil krasen stalagmit, ki meri v premeru 1 m. Prebivalstvo ie skrajno vznemir-
jeno. Mnogi prenočujejo na prostem.
Zagreb, 7. januarja, r. Danes ponoči so čutili v Zagrebu zopet dva potresna sunka, ki pa sta bila znatno slabejša, kakor na Novega leta dan. Občutljivejši ljudje so čutili prvi sunek, ki je bil ob 2.4(148, dočim je bilo mogoče ugotoviti drugega, zelo slabega, le potoni seiz-mografičnih aparatov, ki so ga zaznamovali ob 5.19. Smer obeh sunkov za-pad-severozapad, oddaljenost potresa od Zagreba 40 km. Epicenter se pomaknil torej sedaj proti severu, ker je bil epicenter 1. januarja v oddaljenosti 150 km, smer pa zapad-jugozapad. Potres so čutili tudi v Pisarovini na Hrvatskem, dočim iz drugih krajev naše države dosedaj še ni poročil.
Zadnji poskusi za vlado velike koalicije v Nemčiji
Dr. Stresemann za eventualno parlamentarno vlado s poobla-stilnim zakonom. — Pred končno odločitvijo socijalnih demokratov, — Demokratski vodja dr. Koch za združitev Avstrije z
Nemčijo.
Berlin, 7. januarja, p. Danes se je vr- Luthta. naj stopi v pogajanja za sesta-
li! zaupen sestanek parlamentarne in dezelnozborske frakcije demokratske stranke, na katerem so razpravljali o končnoveijavnem stališču glede sestave nove vlade. Rezultati tega posvetovanja še niso znani.
Včerajšnji oficijelni organ dr. Strese-mannove ljudske stranke piše. da je treba hitro sestaviti vlado ter svari pred diktatorskimi načrti, katerih udejstvitev bi uničila nemško gospodarsko življenje. Nasprotno pa izraža mnenje, da bi bil kak pooblastiini zakon v interesu resnega sociialnega in gospodarskega položaja v Nemčiji. Pri tem pa bi nova vlada ne smela bki uradniška, temveč običajna parlamentarna. Drugi dr. Stre-semannov organ '-Tagiiche Rundschau® meni. da bo državni predsednik Hiii-denburg koncem tedna pozval iz Švice se vrnivšega državnega kanclerja dr.
vo vlade. Dr. Luther smatra, da ni izključena vlada s pomočjo strank sredine,
Vodja demokratske stranke bivši minister dr. Koch je imel v Stuttgartu gr-vor. v katerem se ie ocHočno zavzemal za vlado velike koalicije. Apeliral je na vest socijalnih demokratov, naj ne preprečijo ie koalicije. Izjavil je, da je nemška ljudska stranka sicer mnogo zagrešila, da pa je kljub temu treba izkoristiti priložnost za končno stabilizacijo razmer v Nemčiji. Socijalni demokrati se bodo morali končno odločiti ali za sodelovanje kot enakopravni člani v fronti za sporazum med narodi in za vstop Nemčije v Zvezo narodov, ali pa se bodo morali izolirati kot razredna stranka. V nadaljnjih izvajanjih se je zavzemal dr. Koch za priključitev Avstrije k Nemčiji
Politična panika na Madžarskem
Nedogledne posledice falziiikatorske afere. — Priprave «pro~ hujajočih» in hahsburgovcev. — Pred skupno demaršo Francije in Male antante. — V afero je zapletena tudi visoka duhovščina. — Novi rezultati preiskave.
Dunaj, 7. januarja, r. Razpoloženle v Budimpešti je kritično kakor ob obsednem stanju. Po ulicah krlžarijo številne patrulje In močno oborožena policijska pojaeanja. Sodno poslopje je čvrsto zastraženo, vojaštvo je v vseh vojašnicah v pripravi.
Kakor javlja «Arbeiter-Zeitung», se je Gombos odpravil iz Budimpešte v provinco, da zbere tolpe «probuiajočih se Madžarov^ in udari na Budimpešto. Konflikt njegovih tolp z vojaštvom utegne razvneti državljansko vojno. Položaj Horthyja in nadvojvode Albrehta je omajan, pač pa Oto Habsburški pridobiva na simpatijah in ga legitimisti hočejo oklicati za kralja. Vendar pa je te vesti zaerfkrat treba sprejeti z rezervo.
Pariz, 7. januarja. Prihod francoskega poslanika Clincheta iz Budimpešte v Pariz je v zvezi s pripravami za energično akcijo francoske vlade, ki bo od Madžarske zahtevala povračilo celotne škode, povzročene francoskim financam z mahinacijami madžarskega falzlflka-torskega komplota. Skupno s Francijo pokrenejo slično akciio tudi Češkoslovaška, Rumuuija in Jugoslavija, ki so enako trpele veliko škodo s ponarejanjem njihovih novčanic.
Budimpešta, 7. januarja, s. Preiskava radi ponarejenih francoskih frankov ie. kakor se ču'e, prinesla zopet važen rezultat. Tehnični nameščenec kartografskega instituta Go-r5 je izpovedal v tem smislu, da ga je eden izmed voditeljev akcije princa WindischgTa tza pod pretvezo, da gre za patrijotične namene, pripravil do tega, da ie dal v kleti kartografskega histrtuta namestiti priprave za fabrikaciio francoskih falsiiikatov. Tekom zaslišanja je označi! Goro tudi osebo, kateri je prodal stroje, ki so bili namenjeni za izdelovanje bankovcev, v razdrtem in polomljenem stanju, tako da je upati, da se bo policiji v kratkem posrečilo najti stroje <3 klišeje. Goro je bil pridržan v zaporu. Preiskava se bo nadaljevala v tej smeri, da se ugotovi, ali so še drugi uradniki tega zavoda zapleteni v afero.
Kakor javljajo iz Sarospaiaka, je prispsi tja neki policijski svetnik v spremstvu 12 detektivov, da uvede preiskavo radi tiskarne Ln tiskarniških potrebščin, ki se morajo nahajati tamkaj. Dosedaj ta komisija še ni imela uspeha
Tajnik princa Wtaaischgratza Deziderij Ra ba je pri zadnjem zaslišanju izjavil, da je bi! pred nekaj meseci v Nemčiji in da je v neki nemški papirnici naročil papir za falsifi kate. Papir je spravil v Budimpešto in Sa-rospatak Stroške je kri! W"mdisclrgratz. Prve falsifika/ie so ponarejevalci izročili nekemu mlademu možu Antonu Andorj-j, ki je bil za poskušnjo poslan v Belgijo. Ker se ie
Andoriu uosrečilo spraviti j^s^fiišnio mno- Boass.
žireo falsifteiranih novčanic v promet, so pričeli v Budimpešti ta Sarospataku v množinah izdelovati falsifikate. Na podlagi teh izjav Rabe so trvedi! v gradu princa Whs-dischgratza ponovne preiskave.
Policijski šef Nadossy je pri zaslišanju pristal, da je ravna! iahkomišljeno, ko je preskrbe! Jankovicsu kurirsko legitimacijo, Priznal je tudi, da ie dal zapečatiti njegov kovčeg in da le v resnici izjavil nekemc uradniku zunanjega ministrstva v šali, da se nahajajo v zapečatenem paketu ponare'e ni franki. Nadossy priznava, da je vedel za ponarejanje, da se pa sam akcije ni udeleži*.
Kakor poroča »Az Est«, je princ Windisch gratz pri zaslišanju prizna!, da Je njegovo dejanje kaznjivo, vendar pa izjavlja, ds pred zgodovino ni kriv, ker je ravnal v narodnem interesu Ln za apostavitev velike Madžarske. Tudi Na<Jossy, ki ie za vse to vedel ta s katerim sta večkrat govorila o zadevi, js bil mnenja, da stvari ni treba naznaniti oblasti, ker gre najbrže samo za reklamne lističe. Če torej policijski šef n' smatra! za potrebno, da se stvar prijavi o1 tastem, je bilo to treba tem mai.j storiti njemu.
Policija je med tem zope: aretirala nove osebe. Med njimi se nahaja višji vladni svet nik dr. Szorcscy, daije ravnatelj madžarske narodne zveze Peter Polnay, sin generalnega direktorja Atlantic-trusta Andrej Andorf in namestnik voditelja kartografskega zavo da Ladislav Goro. Danes je bil aretiran tudi ravnatelj Windischgratzovih posestev Aleksander Halaz.
Dunai, 7. januarja, s. Afera iaisilikatov francoskih frankov tudi na Duna a ni ostala brez odmeva. Krščansko-soellalnl list »Neo-igkeits-WeIibIatu opozarja, da sežejo izV.z početja v politične namene že dolgo v «2ob.» nazaj. Poleg frankov so skušali razni elementi ponarejati tutfi češkoslovaške krone ln dinarje. Policije nasledstvenlh držav so že dolgo opazovale to deio. Dunajska policija Je hotela uvesti šlrokcpotezno akcijo proti vsem ponarejevalcem, pri čemer pa je bila .diplomatskim potem ovirana.
Točnejšo podatke prinaša o tem ...Der Abend«, ki poroča, da je v julijo 1921. neki Ludvik Bauer p-odaja! ponare ene 500 kronske češke bankovce. List navada tudi druge podrobnosti o prodaji velikih mtiož'n češko slovaških kron. Kakor j ozn a vajo diraajsj-.: ta češkoslovaški listi, je princ W}ndisch Eratz ime! pomočnike in zveste zaveznik, tndl v krogih visoke katoliške h'erarhiie. Toda preiskovalni organ: se zaenkrat navzlic pozitivnim indicijam še obzirno usta-
iiajo pred pragi cerkveirh gospodov____
Vendar pa je bi! dane-s poleg Wind5scR-gratzovega svaka Szechenyia in poslanca 3'-dahazyia zaslišan ln v zapore pridržan prvi toBznriranl sokrivec, 'ezcltsii oater
Politično ozadje Karlove abdikacije
Zveze bivšega prestolonaslednika z opozicijo In njegov spor z liberalno stranko. — Afera z letali. — Vodja na-cijonalne stranke za Karla In za koal'« ciio s kmečko stranko. — Profesor Jor-ga zapustil Bukarešto.
Bukarešta, 6. januarja.
Opozicijonalno časopisje, ki je bilo vedno naklonjeno bivšemu prestolonasledniku Karlu, je sedaj, ko je zadeva njegove abdikaciie uradno rešena, odkrilo na njegovi strani in priobčuje razne zanimivosti iz predzgodovine zad-Sjib dogodkov.
2e dolgo pred Javnim izbruhom konflikta med prestolonaslednikom in vlada. oziroma med njim in ostalimi člani kraljevske hiše. je bila javna tajnost, da simoatizira princ Kare! z opozicijo-nalnkni strankami. Ko je šlo tekom lanskega poletja za to. da se zamenjajo nekateri člani liberalne vlade, je igral prestolonaslednik ulosja, ki ni bila pj-sebno všeč Bratiatiju. Vodja liberalne stranke je videl v princu nasprotnika, ki je bil tem resnejši ker je bil priljubljen med ljudstvom.
To nasprotje je prišlo prvič v javnost pred par meseci, ko je hote! prestolonaslednik odpotovati v Italijo, da se udeleži kot zastopnik romunske dinastije poroke italijanske princezinje Mafakte. Bratianu je ob tej priliki zagovarja! stal-šče. da ie oficiielna prisotnost romunskega zastopnika v Italiji neoportuna. ker Mussolini moče ratificirali besarabskega protokola. Toda prestolonaslednik se je kljub protestu ministrskega predsednika odpeljal v Ita lijo. Bratianu se ie zato energično upiral zahtevi finančnega ministra, naj se krijejo stroški prestolonaslednikovega potovanja iz državne blagajne.
Nato ie totova! princ Karel v London na pogreb angleške kraliice matere, toda iz Londona se ni več vrni! v domovino. Dolga prestolonaslednikova od sotnost je povzročila v javnosti vsakovrstne komentarje, v vladi in na dvoru r ^ resne skrbi ne toliko radi njegovega osebnega življenja kolikor radi političnih motivov. Vsi poskusi. da bi se princ vrnil v domovino, so ostali brezuspešni. V tem £asu je bila vložena v parlamentu interpelacija e'ede dobave letal v inozemstvu. Interpelacija je bila vložena po inicijativi vlade, ki je hotela poklicati na cdgovorrost one oficirje, ki so prevzeli letala kljub njihovim pomanjkljivostim in so tako oškodovali državo. Iz umljivih razlogov vlada ni informirala o ten. prestolonaslednika, ki je bil vrhovni poveljnik in generalni .Inšpektor letalstva. Nadaljni razvoj dogodkov je znan.
Vidini, t. j. liberalni krogi, skušajo prepričati javnost, da se je o rine Karel prostovoljno odpovedal prestolu, kar pa se jim ne bo posrečilo, ker ie danes že precej splošno znano, da ie princ Karel že dali časa računa! s prisilno odpovedjo, in sicer od tedaj, ko je zvedel. da so rumunski fašisti pripravljali proti njemu kornplot. Ko je neki opozi-cijonalni poslanec izjavil kralju, da b! moglo prestoionaslednikovo prognan-stvo škodovati bodočnosti Rumunije. je kralj Ferdinand odgovoril: »Suho vejo je treba odžagati od drevesa.*
Adjutant bivšega prestolonaslednika polkovnik Condescn je poslal vojnemu ministrstvu iz Milana brzojavko, v kateri sporoča svojo demisrjo. Or>nde<-cu ©stane v bodoče prirčev zasebni tajnik.
Kakor znano, je odločno na Karhvt Strani tudi profesor Jorga. eden voditeljev romunske nacijonalne stranke. Na včeraišnii seji strankinega izvršilnega odbora je profesor Jorga iz:avi1. da ostane še naprei nasprotnik sedanje vlade. Nadalje je izjavil, da bo storil vse sa čim prejšnji sporazum s kmečko stranko s katere pomočjo hoče strmoglaviti sedanjo vlado. Kraliu proostaja-jo le tri možnosti- ali privede državo v propast. aH pa da se posluži slabega most«, ki ga tvori sedanja Bratlanova vlada in sestavi vlado močne roke. ki bi vzpostavila demokratičen kurz in bi na ta način utrdila položaj krone in dinastije. Taka vlada pa je mt^oča samo na temelju koaliciie med nacijonalno in kmečko stranko. Končno je prof. Jorga Izjavil, da niegovo potovanje v inozemstvo ni v zvezi s nrestolonaslednikovim brvaniem v inozemstvu. Princ Kare! ostane vedno v srcih večine romunskega narodn. Nadalje je Jorga izjavil, da v inozemstvu ne bo organiziral zarote proti bukarcšk;m zarotnikom ter ie pristavil. da nihče ne more znbranltl prijateljskih odnošaiev z onimi, ki so bili po nedolžnem prizadeti. Rekel je: Sem zvest oodanik kratia. istočasro pa sem itponvk proti monarhu Brntfanuiu. ?a njim je govoril drugi strankin voditelj .Manru. ki je izjavil: Država bo kmalu videla, da so zakrivili politično dekadenco Člani Bratianuieve vlade. Narod naj nikar ne misli, da se bodo krivci izognili zasluženi kazn'. Profesor Jorga je snoči odpotoval iz Bukarešte v Pa-
^ Mnogo zanimanja ie vzbudil razgovor neke odlične dame z rosno Lupescu v Milanu, k! ga priobčuje londonski «Daily Express». Gospa Jelena Lupescu je iz;avila: Ne poznam razlogov, ki no dovcdli princa do niegovega sklepa. Na vsak način pa nisem odgovorna za "njegova delanja. Samo to morem reči. da so vsi komentarji svetovnega časopisja brez vsake podlage. Omenjena dama iz*avl'a. da ji je dobro znano, da sta krali Ferdinand in kraljica Marila zahtevala, nai princ nemudoma zapusti gospo Lupescn. ker se bo moral sicer odipovcdati prestola.
Program nove bolgarske vlade
Vladna večina izglasovala zaupnico Ljapčevu. — Cankov izvoljen za predsednika sobranja.
Sofija, 6. januarja.
Na včerajšnji seji sobranja je prebral novi ministrski predsednik Ljapčev svojo vladno izjavo, v kateri je predvsem proslavljal zasluge vlade odstopivšega ministrskega predsednika Cankova. ki je po mnenju vladne večine rešil Bolgarsko pred propadom. Ljapčev je nadalje izjavil, da je Cankov vzpostavil parlamentarni režim in da je odstopil šele potem, ko se je prepričal, da je položaj od njega inavguriranega režima konsolidiran. Nova vlada, ki je sestavljena iz parlamentarne večine, uživa popolno zaupanje kralja.
Vladna izjava našteva nato glavne probleme, ki jih ima rešiti sedanja vlada. Med temi je na prvem mestu amnestija. ki naj bi likvidirala preteklost in odprla pot bodočemu pomirjenju v strogih mejah obstoječih zakonov. Treba je tudi hitro rešiti vprašanje beguncev, ki postaja vedno bolj zamotano, ker je število beguncev vedno večje. Da se čimprej omogoči gospodarska sanacija. ki jo ovirajo težke določbe mirovnih pogodb, namerava vlada poleg potrebnega štedenja pri vseh državnih izdatkih iskati finančno pomoč, brez katere ne more prospevati bolgarska produkcija. Treba bo zato tudi stabilizirati valuto, kar pa ne sme povzročiti nika-kega zvišanja cen življenskim potrebščinam. Končno pravi izjava, da bo vlada storila vse. da najde primerna sredstva za konsolidacijo političnih razmer. Vlada računa v tem oziru na podporo vseh državljanov, ker !e tako je mogoče uresničiti mirovno politiko in ostati v prijateljskih odnošajih z vsemi sosednimi državami.
Po splošnem razgovoru o vladni tzia-vi ie sobranje izglasovalo novi vladi zaupnico. Iz govorov posameznih opo-zicijonainih voditeljev je razvidno, da opozicija ne namerava spremeniti svojega stališča do vlade, vendar pa se zdi, da se bo način poiitičnih bojev precej omilil.
Nato so se vršile volitve predsednika in podpredsednika sobranja. Za predsednika je bil izvoljen bivši ministrski predsednik Cankov, za podpredsednika pa bivši finančni minister Todorov. Večina je sprejela izid glasovanja z viharnim odobravanjem. Nato je bilo sobranje odgodeno do 26. januarja.
Ministrski predsednik L;apčev ie izjavil novinarjem, da bo zasledovala njegova viada mir v notranjosti in na zunaj. Rekel ie. da ne bo nikdar pozabi! vojnih grozot, ker Jih je gledal od blizu. !z tega razloga si ie pridrža! vodstvo poslov notranjega ministrstva in upa. da ga bodo pri njegovem delu podpirali vsi zunanji prijatelji Bolgarija.
Politične beležke
4- Dr Korošec se ponuja za ministra. «Ba!kan» od 5. t. m. piše, da je sedanja opozicija slaba in njena akcija preveč mlačna. Ako bi ne bilo Pribičevičeve akcije, bi opozicije vlada sploh ne občutila. V tem mlačnem stanju sedanje opozicije pa se od čsa do časa oddv<~:: z bojevitejšim stališčem dr. Korošec. Značilno je, pravi «Ba!kan». da se doktor Korošec vedno pojavlja, da grmi in negira celo svojo najbližjo preteklost, kadar je pričakovati kake izpremembe v vladi. V vsakem takem slučaju se dr. Korošec odloči od svoje anemične družbe in postane bojevit Dr. Korošec je željan oblasti. Naveličal se je že stališča pasivne opozicije in srce ga vleče na ministrski stol. Zaupanje v svojo družbo je že davno izgubil in s tem upanje, da bo ž njo kdaj prišel do oblasti. Zato se dr. Korošec vedno poiav-Ija z gotovo tendenco kot gromovn k, da se priporoči in obrne nase pozornost kadar smatra trenutek za ugoden hi misli, da bi mogel priti v resno kombinacijo. Sedaj se predstavlja v Beogradu kot neobhodno potrebe« v vlogi predstavnika tretjega našega plemena, ki sedaj ni zastopano v vladi. Kdor to ve, mu mora biti jasno prizadevanje doktorja Korošca, čigar celotna akcija je usmerjena za tem, da uskoči na ministrski stol. Kakor vedno doslej, zaključuje »Balkan*, pa bo tudi ta akci!a ostala jalova in za dr. Korošca fatalna.
-f «S!ovenčeve» metode. Dr. Kulo-vec je pred dnevj napisal v «S!ovencu» članek, v katerem je označil naš boj proti klerikalizmu za boj proti katoli-čanstvu po znani klerikalni metodi, ki istoveti zlorabo vere in cerkve v politične namene s katoliško vero in cerkvijo. »Slovenec* od 6. t. m. vprašuje, zakaj mi nismo na ta članek odgovorili in zakaj smo dr. Kulovca rajši vprašali, kaj je z njegovim predlogom o prostem izvozu okroglega lesa, ki bi uničil na tisoče naših žag v Sloveniji kakor tudi eksistenco tisočih naših lesnih delavcev. Predvsem moramo ugotoviti, da smo na argumente, ki jih je navedel dr. Kuiovec, žc neštetokrat odgovorili, predno je dr. Kuiovec objavil svoj članek v nedeljskem »Slovencu*. Stališče dr. Kulovca je ravno ono, proti čemer se borimo in ki je bilo že neštetokrat ovr-*eno ne samo kot nepravilno, ampak tudi kot nemoralno. Vemo. da bi doktor Kuiovec ne bil zastopnik klerikalne stranke, ako bi ne zagovarjal tega stališča in da bi klerikalizma sploh ne bilo več. ako bi pristaši SLS ne smatrali vere in cerkve za predmet nolitično-stran-karske eksploatacije. Dasi jc to eno glavnih načelnih vprašanj, ki nas loči od klerikalcev, oa se nam vseeno še vedno
G. Svetozar Pribičevič obišče tudi Maribor in Celje
Še! Samostojne demokratske stranke, min. n. r. in narodni poslanec g. SVETOZAR PRIBIČEVIČ bo zboroval 30. januarja zvečer v CELJU, 31. januarja dop. pa v MARIBORU. Podrobna navodila dobe krajevne organizacije in poverjeniki v celi oblasti.
Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast.
bolj važna zde gospodarska in socijalna vprašanja našega ljudstva. Zato smo tudi zapisali, da bi bilo veliko bolj primerno, ako bi dr. Kuiovec pojasnil, kako zagovarja svoj predlog o izvozu okroglega lesa. «Slovenec» trdi. da je bil ta predlog «po zdravih načelih narodnega gospodarstva* popolnoma upravičen in v interesu našega lesneea eksporta potreben* Nadalje pravi, da je to čisto gospodarska zadeva, ki nima s politiko nič opraviti in da se zaradi nje z «Jutrom» ne bo prerekal. Mi pa smo mnenja, da je ta gosnodarska zadeva za naše ljudstvo posebno važna in da ima s politiko gotovo več zveze kakor ca vera in cerkev. Pos'anci so namreč predvsem zato tu, da skrbe za gospodarsko dobrobit ljudstva, ne pa. da spravljajo ljudi v nebesa. To nai delajo duhovniki v cerkvah in na pokopališčih. poslanci ra moralo kot zastopniki ljudstva skrbeti za tak razvoj narodnega gospodarskega življenja, da ne bodo prišli tisoči ob svoj vsakdanji kruh. kar bi lahko povzročil omenjeni predlog dr. Kulovca. ^Slovenec* že ve, zakaj se v tej zadevi noče z nami prerekati. V tem slučaju bi se namreč pokazalo. da dr. Kulovčev predlog ni tU upravičen, ampak naravnost poguben za našo lesno industrijo, predvsem ra za naše male žage. Žagarje in druge lesne delavce.
+ Obletnica zagrebške tragilcomedl-je je bila 5. januarja. Ravno pred letom na ta dan sta uradnika zagrebške policije dr. Cvjetko Horvat in Boško Pav-lovič izvlekla Stjepana Radiča na stanovanju njegovega zeta inž. Košutiča v Prpščevi palači iz skrivališča. Boško Pa v lovič ie potegnil Radiča za copate na svetlo in mu vošči! «dobro jutro». Kmalu nato je bi! Radie ukrcan v avto in prepeljan na policijo, kjer se je takoj pričelo zasliševanje. Opereten, odnosno tragikomičen način skrivanja v luknji je Radiču obeta! politično smrt, toda strankarski računi radikalov so ga kmaln zopet rehabilitirali. Zagrebški opozicijonalni listi pogrevajo seveda to afero z vsemi pikantnimi podrobnostmi in «Riječ» trdi, da se je med narodom za radičevce vedno bolj udomači! izraz erupaši* (luknjači).
-f Radlčtevska parada v Sinja, kjer so na Tri kralje odkrivali spominsko ploščo za tisočletnico Tomislavovega kronanja, postavljeno na občinske stroške, je kot čista separatistična prireditev doživela hud fiasko. Iz okolice ie dospelo jedva 200 seljakov, a še ti so se razočarani nad tem, da na slavr.ost ni prišei Radič in nihče izmed uglednejših meščanov, razšli večji dei že pred po-četkom proslave. Biamirani radičevski voditelji so se nato tudi razpršili z avtomobili in tako je radičevski zbor, prirejen pod firmo proslavljanj tisočlet-nice, glaako odpadel. Celotna akcija je torej doživela klavrn polom, zato ca se je razvila lepa manifestacija tamošnjih samostojnih demokratov, ki so zbrani klicali kralju Tomislavu. Aleksandru, Jugoslaviji in voditelju SDS. Radikalski občinski svetniki pa so »radi izmetava-nja občinskega denarja® od strani radičevcev odložili mandate.
-f Zanimiva aiera .Jovana Plamenca. Nedeljska «Politika» je objavila od sodišča poslani ji popravek Jovana Plamenca. ki odgovarja na nekatere odstavke interpelacije Riste Jojiča proti njemu ter pravi, da bo v tej državi, v kateri je mogel postati St. Radič minister, tudi Črna gora mogla v kratkem dočakati njega kot ministra. V c-Balka-nu» od 5. t. m. pa objavlja Jovan P,a-menac izjavo, v kateri pravi, da tega popravka »Politiki* nikdar ni poslal niti osebno niti potom sodišča in da se je na sodišču prepričal, da sta bi'a sod:šče in »Politika* mistificirana. Objavljeni popravek označuje kot falzifikat. katerega so zakrivili njegovi nasprotniki, ki ga hočejo označiti kot razbojnika in ubijalca ter za politično nepreraču^,:'v in patološki tip. Vsekakor je ta arera zanimiva že z novinarskega «*a!išca, ker kaže. da so tudi od sodišča oos'ani tiskovni popravki lahko_— falzifikati
Iz demokratske stranke
V	torek, dne S. t. m. se je vrši! prav do* bro obiskan občni zbor k. e. SDS v Dražgo* iah. Po poročilu tajnika in predsednika or. jjanizaeije, ki ugotavlja lep napredek in po. žrtvovalno delo somišljenikov je podal po. litično poročilo g. dr. Rape tn žel za svoj« izvajanja burna odobravanja. Sklenjeno je bilo naprositi g. ministra dr. Žerjava, da našo najvišjo postojanko v ljubljan. oblasti enkrat poseti.
V	sredo, dne 6. t. m. se je vršil prvi red. ni občni zbor k. o. SDS v Setcah nad Škof jo Loka, ki od svojega postanka v mesecu apri lu preteklega leta krepko napreduje. Po. ročilo o političnem položaju je podal g. dr. Rape.
V	nedeljo, dne 10. t. m. »e vrši ob 8. uri zjutraj širši sestanek somišljenikov in prija. teljev demokratske stranke v Slnkovemtur.
nu. Poroča g. dr. Stane Rape.
V	Lukovici se vrši občni zbor k. O. SDS ob pol 11. uri dop. Poročilo o politični situ« aciji poda g. dr. Stane Rape.
V	Jaršah se vrši občni zbor k. o. SDS ob pol 4. uri pop. Politično poročilo poda g. dr. Stane Rape.
jVa Bledu ae vrši občni zbor k. o. SDS v hotelu Kapsu ob 3. uri pop., kjer poroča g. ravnatelj Anton Jug.
V	Vršnih setih se vrši ob po! 11. uri dop. občni zbor k. o. SDS, kjer poroča g. Fran Majcen.
Pazite na svojo volilno pravico!
Uradni popravki volilnih imenikov.
Županstva morajo uradoma od 1. do 31. januarja popraviti volilne imenike.
Vsakega 21 let starega moškega, ki je vsaj 6 mesecev nastan:cn v občini, mora župan vpisati v imenik. Onega pa. ki danes ali n. or. 31 januarja ni več nastanjen v občini, mora uradoma izbrisati.
Ako tega ne stori, je kaznjiv. To se nravi, ako se more dokazati, da je župan za volilca vedel, a ga vseeno ni sam vpisa! ali pa. da ie vedel, da se je izselil, pa ga ne izbriše, se po členu 1?. zakona o volilnih imenikih kaznuje z zaporom do treh mesecev ali v denarju do 3P00 Din.
Nešteto naših fomišlicnikov. zlasti mlaiših. ie izpuščenih iz imenikov. Včasih iim za reklamacije manjkajo potrebne listine, oziroma si jih ne morejo preskrbeti župan na jih med letom lahko zavrača na redno zahtevo popravka s prfogami. Zdaj na tega ni treba. Dovolj je opozoriti župana, ki itak navadno na kmetih vse pozna, oziroma se zlahka prepriča, in vpis. oziroma izbris se mora v januarju uradno izvršiti
Tudi kratke pismene ali tistmene opo-zoritve v občinskem uradu (ori brezvestnih županih ie dobro pričo seboj vzeti) bodo koristne za dokaz, da se je županu vzbudilo spomin, da je n. pr. ta in ta klerikalec odšel iz občine, ali na da se je ta in ta naš somišljenik do 30 julfa priselil v občino.
Preglejte od hiše do hiše. ali so naši somišljeniki vpisani, iz imenika pa raz-vidite. kdo je vpisan in cd hiše do hiše po vaseh proučite, kdo se mora brisati.
Po svetli
—	Novi komisar Zveze narodov za mesto Gdansk. Angleški list =New Statesman® smatra imenovanje Nizozemca Hamela za komisar ja Zveze na rodov v Gdansku kot •»škandalozen dogodek«, češ da je Hamel velik nasprotnik Ncmcev in da je kot tak popolnoma nesposoben za svoje mesto. List pravi, da je Zveza narodov s tem imenerva« njem opravičila nemški dvom v njeno nc» pristranost. — Ob priliki imenovanja nove« ga komisarja smo priobčili informativen članek o razmerah v Gdansku in o interc. sih, ki jih imajo Poljaki na tem svobod, nem mestu. Bivši komisar oziroma Zveza narodov je do sedaj vedno podpirala ute» meliene poljske želje in zahteve. Nasproto. vala je samo Anglija, ki se je v Svetu Zve. ze narodov zavzemala za nemško stališče kakor tudi za imenovanje Nemcem prijazs nega komisarja, kar pa so preprečile druge Poljski naklonjene članice Zveze narodov.
—	Fošistovska benka v Bukarešti. V Bu=> karešti pripravljajo ustanovitev banke s fa. šistovskim kapitalom, ki naj bi pospeševala protisemitski pokret v Rumunijl
—	Odprava vojaške kontrole v Nemčiji. Berlinsko časopisje poroča, ds je poslal predsednik medzavezniške kontrolne komi. sije general \Va!sch g~neralu Pawelsu pismo v katerem naznanja, da bodo v nekaj dneh odpravljene kontrolne podružnice medza« vezniške komisije. Začasno ostaneta samo v Konig bergli in Monskovem po dva zaa vezn;Ska oficiria kot zastopnika berlinskega osrednjega urada.
MOSTE PRI LJUBLJANI. Upravltelj-stvo deške osnovne šole v Mor t ah pr! Ljtb^ani se najtcpleje zahvaljuje vsem darovalcem božičnih daril, ki so s tem cmogolili krasno uspeta b t.ličnfco, katero •je v feislkem poslopju priredila ga. Zora-Rak Pleveleva, strokovna učiteljica za manj nadarjeno deco na osnovni šoli v Mostah. Obdarcvssia m poseščena je bila vsa deca cbeb pomožnih razredov. Lepejra večera so se p-lnoštevilno udeležili tudi starši obdarovana dcce in z zanimanjem sledili predavanju stroit. učiteljice o bistvu in pomenu pomcžrre šole. NaJisScrencJšo zahvalo tareka trpravite'jstvo de&e osnovne Stfe v Mostah tudi marijrvmu Kolu ja-ro-skrvesislkrh sester v Mostah, ki je tudi ktos priredilo krasno »spelo boJKČr.fco, pri kateri je bilo rbdrrovanih 20 ubožnih dečkov šole s fplo obleko itd.
ŠIŠKA. Po več kot polletnem odmoru le v srfcoto začela poslovati knjižnica Narodne čitalnice v Šišfki. Knjižnica se je v tem času prcw>ra temeljito wMa in preuredila. Tudi imenik knjfg se je na novo predela! fn uredil ter je obiskovalcem na raapolauo. 2a!iHv>K se imenik radi previsoke nrbavne cene ni mnercl d nt! v ttek, prč pa se je v neknj izvodih pretipkai na p'.sn!-n! s-troj. Ker je knjižnica javna in ni dostojna saimo članom čitalnice, pač pa šItšI javnosti, se pr^rj za obilen »>T;ct, da bo tm več Vnjis krožilo mrd ljudstvom. Poslovne »re so rfc sred-Ji m S"bmtah od 19. do pol 21. ure. Nrrod-sa čit-lnfca v Šiški namerava fst-floviti javn-t č'trbifco, v kateri nnj bi biU zaenkrat m rrzp^lrsto vsrj vsi poWni slovenski č-s-^iri. Ker p-> je ta proirikt zvei7?n z velikim! H ma mirni ŽTt-vaml in čitalnica n!ma dovoli sredstev na
razpolago, se občinstvo naproša, predvsem šiškarii. da pomaga izvrsti ta načrt. S tera da pridobimo Šiški Javno brahico čas-^i-sov, bi bilo ustreženo mar. ikaicrtmu. posebno manj premožnim, ki si ne morijo nabaviti potrebnih časopisov. Ker bi b.! z ustanovitvijo javne bralnice sf.rjcn tudi velik kulturen korak v Šiški, apeliramo na vso javnost, da nam pomaga pri tem delu.
RADOVLJICA. Sakolsko gledališče v Radovljici prenovi v nedeljr>, dne 10. januarja, točno "b pol štirih popoldne, na splcS no željo dbčire-tva zope; SpIcaTjevo dramatizacijo: Mtklova Zala«. Občinstvo opozarjamo, da si preskrbi pravočasno vstopnice v predi^rodaji. Ponovno prosimo, da se pričetek ne ovira s prepoznan priti ad a njem.
2IRI. Krajevni volilni odbor Neodvisne dcla\«ke liste sklicuje za soboto, dne 9. t m. ob 9. uri zvečer sestanek vseh članov NSSZ in Unije, na katerem poroča tajnik Kravas h. Ljubljane. Kraj sestanka razviden iz vabil. Pridite vsi in polnošte-vilno.
PODPEC PRI PRESERJU. Tu smo pokopali najstarejšega člana prost. gas. društva v Poipeči. Neizprosna smrt nam ga je itgTabila v času, ko smo pričakovali od njega še mnogo koristi. dobri France Kajca je bil med soustanovitelji prost, gasilnega društva ter mnogo let podnačelnik, zadnje čase pa skrben tn požrtvovalen orodjar pri društvu. Bi) je vsestransko pri ijUbljen, o tem nam je priča! njegov pogreb. V sprevodu smo opazili mnogoštevilno občinstvo prostov. gas. društvo Kamnik in Podpee, dcputacšjo gas. društva Toni i šel j in obč. odbor iz Preserja. Pri odprtem grobu je govoril župm načelnik gosp. Modic iz Bresta. V krasnem, v srce se«;:jo-čem govoru, je orisa! pokojnikovo delovanje Življenska pot mu ni bila z rožicami ipo^aita, a vkljub temu ni klcmi!. Bil Je vse svo^e življenje pošten naiprednjak, ki Je svetjemu bližnjemu rad pomagal. Zafpušča ženo in 4 otroke.
HOČE. TuMšnšH Soko! le po daljšem presledku stopiš 3. t m. na pian s priroditvi-jo Gainglove drame «S!m». S tam Je pokazal, da njegovi člani marljivo ta vztrajno vršijo tiho delo z velikim uspehom k'jiib mnogim zapTeikaim. Igra sama je uspela ze-io dobro. Pripravljalna dela Je vodi! z veliko pctžrrvovalnostjo br. Riboi, ki je tudi v igri glavno vlago — Cirila — reši! najbolje. Ostale vloge — zlasti mošike — so bile v sposobnih rokah in vsak posameznik se je potrudil, da je podal svojo vlogo čim bolje. Gmotni uspeh, na kateresa Sokol v prvi vrsti niti računal ni, ni bi! ve-!5k, som večal pa je bil moralni uspeh. Obisk je bi! nad vse pričakovale velik, tako da je moralo precej obiskovalcev ceio oditi. Pričakujemo, da nas Sokol v kratkem zopet preseneti s kako prireditvijo. !e pri izbiri žKTe trm želimo več sreče" Zdravo!
LJUTOMER. Pevsko drušno v Ljutomeru ima v sriboto, dare 9. t m. svoj redni občni zbor zvečer cb 7. uri. Pridite vsi. da tzvoSimo delaven odfcor, k! bo dvignil glasbo <fO umetnosti. — V trgu je kupi! trgovec g. M. Šumenja* Mate Hfinigmanervo hišo 'n pose^nvo. Nekdaj nemško nrc\io-nalna hiša, je prešla s tem v zanesljive na-roKfrve reke. NatJ sc prelevi nekdaj nemšku-tarskj trg v narodno trdnjavo!
Iz Trboveii
t— Priprave za volitev v Delavsko zbort nico končane. Na drugi seji krajevnega vo. lil nega odbora za volitev delegatov v Del. zbornico pc je ugotovilo, da ni bilo v Tr« bovljah nikakih reklamacij glede vpisa upra vičencev v volilne imenike. Pravico voliti delegate ima na ta način 5270 članov. Glede razdelitve glasovnic se je dosege! popoln sporazum med delodajalci in organi Br«* tovske skladn;ce. Razdelitev se bo vršila po že izvoljenih zaupnikih U. rudarske sku« pine s pomočjo organov Bratovske skladni« ce ir. rijim dodeljenih pisarniških moči. Vo» litve se bodo vršile Z februarja v čakalnici zapadnega obrata.
t— Lastniki psev v trboveljski občini se pozivajo, da jih naznanijo v občinski pisar, ni do 10. t. m. Taksa znaša 50 Din, znam^ ka pa 5 Din.
t— Drugo izredno predavanje na Ljudski visoki šoli se bo vršilo v nedeljo 10. t. m. ob 14.30 pri Forteju. Predavala bo učitelji, ca Štefanija RavnikarsPodbevškova o ženi v današnjem času. Predavanje obeta biti še mnogo holj zanimivo od prejšnjega.
t— Sokolsko gledališče v Trbovljah upri,-zori 10. t. m. ob 8. zvečer burko v treh de« janj h e.Maks v škripcih*.. Poleg tega se pri. pravlja komedija «Favn».
t— Krajevni volilni cd'icr ^Neodvisne delavski tiste* sklicuje v pondcljck 11. t. m. ob 20. uri zvečer v prostorih gostilne g. Ter. novica <tPod skaio«. zaupni sestanek vseh članov NSSZ in Unije. Radi važnosti sec stanka udeležba za vse obvezna.
t— Upokojitve po novem pravilniku. Na temelju zdravniških spričeval sta bila upo» kojena po novem pravilniku: Blaž Koritnik, kopač in elektriker, star 57 let. z mesečno pokojnino 728 D n in Ulrih Podlrgar. jam« ski tesar, star 61 let z mesečno pokoirvno 800 Din. Za utrpele nezgndc pa so bile j priznane sledečim naslednje nezg-dne ren» i te: Josipu Fleretu od 15. XI. 1925. do 31. XI. t. 1. mesečno 20R.5S D'n; Izidoriu Le. skovarju se je podaljšala 28. VII. 1924 pri. znana renta mesečnih 333.33 D'n do 30. VL t 1.: Jožefu Keršetu se ie znižala od meseč. n:h 300 Din na 150 Din do 30. VI. t. 1.; Francu Kleču se je znižala od mesečn:h 250 ?>'n na 187.50 D'n do konca t. I.; Francu Mavca se je podaljšala renta mesečni 200 Din do 30. VI. t. I.; Kuzmi Ostroverkovu se je podaljšala renta mesečnih 9S.75 Din do 30. VI. t. 1.: Francu VizoviSku sc je usta. vilo mesečn h 200 Din, ker znaša prdnbit. na delazmožnost manj kot 10 od-t.: Francu karju iz Hrastnika se jc priznala renta n.esečno 312.50 D;n do 30. VI.; Matiit Mla« kanj-i iz Hrastnika pa m-sečno 500 Din do 28. IT. t. 1 Pri vseh tistih, katerim so hile nezgodne rente znižane, se je to zgodilo ra* d: višie oridobitne de!azmožnrwti
L
aii Kr
Pravoslavni badnjak
Ljubljana, 7. januarja.
Pravoslavni badnji sprevod, ki se je vršil v četrtek popoldne, je vzbudi! tudi letos v Ljubljani splošno pozornost. Sprevod se je formiral ob 13. uri pred vojašnico Vojvode Mišica in krenil takoj v tivolski gozd po badnjake. Na čelu je bi! jahač z državno trobojnico, nato pa godba dravske divizijske oblasti. Častnikom na konjih se je pridružilo rudi nekaj civilistov. Med sviranjem koračnic je odšla povorka po Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici, Erjavčevi cesti in Levstikovi ulici v tivolski "ozd, kjer so vojaki naložili na vozove badnjake. Pri povratku v mesto se je pridružilo sprevodu zlasti mnogo mladine. Povorka se je ustavila najprej pred artilerijsko vojašnico, kjer je bilo zbrano na dvorišču vse tamkajšnje vojaštvo in mnogo civilnega občinstva. Komandant polka, g. polkovnik Antonijevič je sprejel badnjak, nakar so se vršili obredi, ki jih je opravil pravoslavni nro-ta Dimitrije Jankovič. Po obredu ie imel prota na vojaštvo in občinstvo krasen nagovor, v katerem je pojasni! pomen tega starodavnega slovanskega običaja. Poljubi! je komandanta in žele! vsem srečen Božič. Godba je zasvirala kolo in razne koračnice, občinstvo pa se je posedlo in je bilo postreženo z malo zakusko. Slavnosti je prisostvoval tudi Češkoslovaški generalni konzul doktor Beneš, ki je čestital komandantu.
Sprevod je odšel nato v vojašnico kralja Petra I. Osvoboditelja in v vojašnico vojvode Mišica, kjer je sprejel badnjak g. general Živkovič.
Zagreb, 6. januarja.
Slavnostno povorko povodom pravoslavnega badnjaka je vodil tu polkovnik Vojislav Todorovič, za njim pa so jahali na iepih in okrašenih konjih številni oficirji vseh vrst orožja, podoficirji in moštvo. Povorko so zaključile kočiie in avtomobili z oficirskimi družinami. Godba je neumorno svirala, tramvaj je stal. Po vseh ulicah, kjer je še! sprevod, se je zbralo številno občinstvo, ki je z zanimanjem opazovalo slikoviti prizor. Velik del meščanstva se je pridruži! po-vorki in prisostvoval sekanju badnja-kov, nakar se je z vojaštvom vrnilo v mesto. Na vozovih so bili napisi, ki so označevali vse zagrebške vojaške edi-nice, za katere so peljali badnjak. in pozdrav «Sretno Vam badnje večeb Sfimbolj se je sprevod bližal središču mesta, tem večje je bilo spremstvo prebivalstva. Najprej je bi! badnjak izročen na divizijski komandi, kjer so pripravili na dvorišču ogenj, na katerega so položili badnjake, potem ko jih je --» starodavnem narodnem običaju prevzel starešina, general Uzun-Mirkovič. Po sprejemu čestitk je general pogostil goste, nakar je kreni! sprevod na armij-sko komando, kjer je bil izročen badnjak armijskemu komandantu generala S. Matiču. potem pa v vojašnico Zrinj-skega. Tamkaj je sprejel goste siarešina
polka Panta Draškič. Sredi dvorišča je bil napravljen ogenj, okoli njega pa so bile postavljene mize s stoli. Vodja po-vorke je stopil pred starešino in mu čestital: «Sretno ti badnje ve«če!». a ta je odgovoril: »Dobra ti sreča i sve ti sret-iio i veselo bilo!» Pri položitvi badnja-kov na ogenj so vojaki streljali iz pušk in strojnic. Godba je zasvirala, vojska in meščanstvo pa so zaplesali narodne plese. Na dvorišču vojašnice se je zbralo tudi veliko število prebivalstva katoliške vere, ki se je veselilo in rado-va!o skupno z vojsko.
Beograd, 7. januarja.
Včeraj popoldne so bili na najsloves-nejši način prepeljani iz kalimegdanske-ga predmestja badnjaki za dvor, razne vojašnice in sokolske edinice. Dolga povorka vozov je bila sestavljena iz konjiče kraljevske garde, oficirskega zbora, gojencev vojne akademije, Sokolov m orožnikov na konjih itd. Na čelu sprevoda je bilo šest trobentačev na konju, ker je godba radi smrti 'f-"'an-ske kraljice matere izostala. Sprevod je obstal najprej pred dvorom, kjer je garda v paradni uniformi odcepila in odnesla v glavni vhod lepo okrašen badnjak. Pred palačo je spreje! badmak dvorni maršal, vzgojiteljica pa je mladega prestolonaslednika Petra prines'a na balkon in mu pokazala pisane badnjake in impozantno povorko konjiče in vozov. Prestolonaslednik je vse začudeno gledal in radostno mahal z ročicami. Medtem se je zbrala okoli dvora ogromna množina naroda, ki je popolnoma zaprla ves promet. Po izročitvi kraljevega badnjaka je povorka nadaljevala pot proti Oficirskemu domu, nato na krenila po vrsti po vojašnicah. deleč badnjake. Ob 7. zvečer je napravil kralj v spremstvu svojega ad-jutanta kratek izDrehod po Kralja Milana ulici do Kalimegdana in nazaj. Ljudstvo ga je povsod spoštljivo pozdravljalo.
Poraladanski dihi Treh
kraljev
Ljubljana, 7. januarja.
Sv. i'rije kralji so nam prinesli včeraj obilo darov: solnca. veliko solnca. 2e dopoldne so izgledale ljubljanske ulice, posebno pa promenada kot živahno mravljišče. Ljudstvo se je vsipalo po Aleksandrovi cesti proti Tivoliju, ki je diha! skoro pomlad. Celo ptičji roji ^o oživeli in jih pozdravljali živahno sfo-sroleč, kot da so mahoma pozabili na vse gorje, ki so jim ga pripravili decem berskj dnevi. Narava je kar dihala življenje. Solnčece zlato je opariio travnike. da so vidoma izpuhtevali zimo, mraz in vlago.
Včeraj je bilo kaj živahno posebno v rožniškem gozdu, kjer s>o se podile mimo mirnejših sprehajalcev trope razposajenih otrok, kopajočih se v solncu na rebrih v veseli igri. Enako živa sta bila grajski hrib in Golovec, kjer je na-
X
X5XXI=}XKBXKI
X	Še danes In jat^i se predvaja veliki francoski Patiie-rilm, Pariš:
| Pomoč! Jaz sem milijonar!
X
m
x x
X X
D
X
X
I
Kolosalna burka polna	o človeku, ki ni vedel
kam bi z denarjem, ker ga je imei vsak dan vse več in več, bi moral za stavo porabiti dnevno 33.UC0 dolarjev. Nepozabne so scene, kako »novopečeni" milijonar ir. cela njegova obitelj pride v ložo pariške opere — enoletnega oboka oddajo v garderobo — kako si revež zamišlja življenje milijonarjev — potovanje v snalnem vozu — igralnica v Monte-Carlu — življenje na francoski R^vijeri itd. itd. V "glavni vlogi te izvrstne in nadvse uspele burke nastopa najboljši ruski komik svetovno znani in slavni
X X
Iz filma odseva naravni humor globoke ruske duše. — Do zadnjega kot'čka napolnjena dvorana pri nedeljski premijeri je najboljši dokaz, da je ta film prvovrsten. —- Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. —• Pie 'naznanilo: Največji do sedaj izdelani pomorski film:	vrag"
ELITNI KINO MATSC&	• TsieiDn 124
Včerajšnje predstave so radi koncerta odjs:<d?e
X X
X X
X X
19
šfo zatočišče lepo število ljubečih se parčkov, ki so uživali košček pomladi, ki se je skoro nepričakovano izgubil v sredo zime.
Sempatia je potegnil lahen vetrič. ki je nagajivo kodra! bistno vodico v okoliških potočkih, ki pa je vendarle šum-Ijala vsa lepa in čista naprej po svoji poti.
Ljubljana se je takoj po kosilu vlila na vse strani iz mesta. Nikogar niso motile slabe in še vedno blatne ceste, kajti vsakdo je našel košček že osuše-ne proge ob robovih, da čevelj ni preveč trpel. Zvečer ljudje kar niso hoteli zopet v svoje zidovje. kar je bifo izredno po volji okoliškim gostilničarjem, ki so pridno točili litre in njihovim mamicam. ki so pekle in oražile. da je bilo veselje. Enako se niso mogli pritožiti muzikanti. ki so zaslužili lepe dlnarčke.
Del Ljubljane pa je bil še zgodnejši in je odšel na gore. Katarina, Šmarna gora. Krim in drugi bližnji vrhovi so bili močno obiskani. Bili so posetnikom hvaležni, kajti na večer so se vračali domov vsi ovenčani s prvim telohom in raznim zelenjem.
Občni zbor Slovenskega lovskega društva
Ljubljana, 6. januarja.
Danes dopoldne se je vršil v prostorih restavracije na glavnem kolodvoru občni zbor Slovenskega lovskega društva, ki sta ga poča-stila s svojo navzočnostjo tudi veliš k: župan dr. Vilko Baltič in zastopnik di«_ rekcije za šume in rude. Zboru jc prisost« vovalo veliko število članstva, med njimi zastopniki vseh podružnic v Sloveniji.
Predsednik dr. Lovrenčič se je uvodoma spomnil tekom lanskega leta umrlih 18 člz« nov društva, katerih spomin so počastili navzoči z dvignjenjem raz sedežev in vzkli« kom: aSlcva jimls V predsedniškem poro« čilu je omenil borbo društva za lovski za« kon in za spopolnltev organizacije, ki je napredovala vsaj v toliko, da ie bil ustanov« Ijen v Beogradu centralni odbor lovskih dru štev. ki ima nalogo, da skrbi zato, da pri« demo v doglednem času do splošno dobrega lovskega zakona. Kralju Aleksandru in kras Ijici Mariji je bila odposlana z občnega zbo= ra pozdravna brzojavka.
Tajniško poročilo je podal g. Repovš, blagajniško pa g. Zupan, nakar so pregle« dovalci računov predlagali absolutorii, ki je bil tudi sprejet.
Sledila je razprava o vprašanju, ali naj se društvo razdeli na ljubljansko in mari« borsko obiast. Obveljalo je mnenje pred« sednika, da je delitev društva v dve sekciji sicer potrebna, vendžfr to za enkrat še ni aktualno. Vsekakor pa se zadeva obdrži v stalni evidenci in bo v to svrho sestavljen pozneje poseben odbor, obstoječ iz članov raznih podružnic, ki bo imel kasneje kons ferenco v Celju. Tamkaj bo to vprašanje končnoveljavno rešeno. Članarina ostane tudi za letošnjo leto 50 Din, kar je malen« kostna vsota, posebno z oziroia na to, da dobi vsak član društva tudi mesečno lovsko revijo «Loveci>, ki se tiska v 3000 izvodih. V Sloveniji se je letos izdalo 8000 lovskih kart. Predsednik društva je naslovi! na g. velikega župana, ki je sam ustanovni član SLD. topel apel, da izda oziroma doseže naredbo. da mora biti vsak lovec organizi« ran v društvu,
G. veliki župan se je zahvali! za prisrčen sprejem in obljubil, da bo vse na občnem zboru izrečene želje upošteval in društvo podpiral, v kolikor m-i dovoljujejo to za* konski predpisi. Upa, da bo društvo kmalu faktor, ki bo varoval državne in splošne koristi.
Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči go« spodje: Predsednik dr. Lovrenčič, podpred« sednik notar Mate Hafner, odborniki: Mi« lan Cimerman, tajnik SDS, Drago čeč, rav« natclj Jugoslovanske tiskarne, Viktor Her« fort, dvorni preparator, Maks Jelene, poli« cijski uradnik, viš. geometer Feliks Justin, prof. Josip Kremenšek, odvetniški koncipi« jent dr. Fran Lokar, ravnatelj Josip Malen« šek, viš. sod. svet. Anton Mladič, dr. V!a= dimir Ravnihar, lesni trgovec Ivan Rus, vej letrgovec Peter Štepic, pivovarniški nadzor* nik Viktor Tančič, inž. Fran Tavčar, trgo« vee Vilko Turk, inž. Zmago Zicrnfcld, prof. Peter Zmitek, veletržec Jurij Verovšek, po« sestnik Karel Mayer, trgovec Leopold Rc« mic, za preglednika računov postajni načel«
Vaš ljubljenec UaffU I iPffltlfP PrtlivJageslavljii Vaš lepi IB«llf	Prvtt t LjvUi»i
in Vaša ljubljenka, Vaša lepa Lota Heomsnn v elegantni smehspolnt veseloigri
ŽfittSS 79 Jjfl m|t|f po noveli Aleksandra Engei-a. Vsebina se odigra JI"™*®®	™ ■ W> na Dttnaju, Berlinu ?n Carigradu. Izven programa
novi berlinski Deuiig Journal št 51, ki prinaša med drugim „Parada na dvora cesarja Frana Josipa na Dunaju" — „Nova moda mask za 1. 1926, berlinske zimske razstave itd
Predstave danes ob 4, pol 6., pol 8. in 9, ari. Cene navadne (nezvišane)	Kine , Ljubljanski d*oi>u Telefon 730.
nik Avgust Ludvik ia viš. geometer Fran Avčin, Z3 namestnika Anton Bercik in Leo pold Zupančič.
Po izvolitvi odbora je bil sprejet predlog podpredsednika notarja Hafnerja, da se varuje v tekočem letu v gorenjskih loviščih odstrel srn samic, fazanov in jerebic, od« strel zajcev pa se omeji na polovico lanskem ga, nakar je bilo zborovanje zaključeno.
Novi momenti v preiskavi proti razpečsvaicem tisoč-dinarskih bankovcev
Zagrebška policija nadaljuje z zasliševanjem aretirancev, ki so bili prepeljani iz Brinja v zapore zagrebške policije. To sta v prvi vrsti Mile Javor m Ljubo Hinič. Mile Javor, sicer bogat človek, je takoj po aretaciji povedal orožnikom, d aje dobil tisočake iz Nemčije, kjer se falzificirajo v neki manjši tiskarni v Durstbergu. Dobi! je baje samo 1C5 faizifikatov. Pred zagrebško policijo pa je sedaj nenadoma izpremenil svoj zagovor, kar je popolnoma naravno. ker more policija na podlagi ogromnega preiskovalnega materijah kontrola ati posamezne izjave in takoi ugotoviti, v koliko so resnične.
V	zvezi s preiskavo v tej aferi je prišel v Zagreb sedaj še šef za zaščito javnega varstva Lazič. Tudi ministrstvo za notranje zadeve posveča aferi veliko pozornost, ker se domneva, da gre za dobro organizirano tolpo ponarejevalcev. ki je morda ime!a tudi kake druge namene. Po dosedanjem rezultatu preiskave bo stvar kmalu popoinoma razjasnjena.
V	Zagrebu je bila, kakor smo že poročali, v zvezi z razpečevanjem potvor-jenih tisočakov aretirana neka oseba, ki je poskušala izmenjati ponarejeni bankovec v trgovini Finzi na Zrinjevcu. V koliko pa je ta oseba v kaki večji zvezi s ponarejevalci, še ni ugotovljeno.
Interesantno je zabeležiti, kako sta prišla neki zagrebški zdravnik ki privatni uradnik med osumljence v te; aferi. Nekega jutra je bilo naznanjeno policiji, da sta prišli v noči od 26. na 27. decembra na postajališče avtomobilov na Preradovičevem trgu dve osebi in zahtevali avto, ki naj bi ju popeljal v Ljubljano, češ, da imata tamkaj zelo važen in nujen posel. Nekemu sta se zdela sumljiva in ju je takoj na'«->nil policiji. Ta se je takoj obrnila na ljubljansko policijo, nakar je bila identiteta obeh oseb kmalu ugotovljena. Bila sta gori navedena zagrebški zdravnik in privatni uradnik, ki sta ono noč «pre-kroka!a» m v svoji objesnosti nista vedela, kam bi se dala. Zato sta se odpeljala z avtom v Ljubljano, da se tamkaj zabavata. Da bi bila v kaki zvezi s falzifikatorsko afero, o tem pa seveda ni govora.
Srečna številka 13
Glavni dobitek 60.00» Din državne loterije zadelo 13 železničarjev v Zalogu.
Številka 13 je no samo pri nas, temveč povsod na jako slabem glasu, S petkom sta si brat in sestra. Petek — slab začetek, 33 — nesrečna številka, to sta splošno zna« nš krilatici, že tako močno ukoreninjeni med našim narodom, da jih. ne bo nikdar več mogoče iztrebiti, vsaj na pri onih, ki verujejo ravno v nasprotno. Za te je petek — dober začetek, številka 13 pa srečna šte« vilka.
Tega mnenja je bilo tudi 13 uslužbencev materijalncga skladišča državnih železničar« jev v Zalogu pri Ljubljani, ki so napravili zadrugo in kupili skupno srečke državne razredne loterije, da si dele skupno eventu« alni dobiček in trpe skupno tudi izgubo. Čisto nič jih n: ženiralo, da jih je bilo rav« no — 13. In prav so imeli!
Pri žrebanju L razreda, ki se je vršilo
dne 4. t. m, v Beogradu je zadela št 2746 glavni dobitek v znesku 60.000 Din, srečni lastniki te srečke pa so oni. Na vsakega pri« de torej 4615 Din. Za današnje razmere prav čedno darilo za novo leto! Srečna sreč« ka je bila prodana v banki A. Reia i drug v Zagrebu.
Šporiai&il	Turisti I
„Na trhnneo sveta"
Na 8840 tn visoko goro na Mont Everest
boste v kiatkem lahko šls
v kinu «Dvor»«

Iz Primerja
*	Smrtne kosa. V Trstu je umrla Franci« ška Švab, p. d. Skabar. Pokopali so jo v torek, 5. januarja. N. v m. p.!
s Smrtr.a kosa. V Alcksandriji«Trstu jc umrla po kratki mučni bolezni Helena Ri javec, sorodnica družin: Rijavcc, Stihie!, NVarnotte in Špaeapas. Pokoj ničnemu pepelu!
*	Samomor železničarja. 42!etni železni« ški sprevodnik Andrej Barello v Trstu je izvršil strašen samomor. Prerezal si je vrat z brivno britvijo ter je popolnoma izkrva« vel. Vzrok samomora je bila nevrastenija..
" Človeški plod na ulici. V Trstu se je našel na vogalu ulice XX. Septembra trimesečni človeški plod, zavit v krvave cunje. Policija išče nečloveško mater.
s Silvestrovo v Julijski Krajini. V Gorici se je vršil na zadnji dan starega leta Silve« strov večer v prostorih Trgovskega doma. Tudi drugi kraji so priredili na ta dan pri« mernc večere z igrami, Reklamacijami in petjem. V Kanalu je Narodna čitalnica ime« ia na sporedu dve veseli igri, v Kobaridu pa se je izvajala igra »Rodoljub iz Ameri« ke».
*	Velika nagrade, za uspešno izsledovanje morilcev stražnika Catfavuzze. Tržaški pre< feki je razpisal 5000 lir nagrade za ono ose bo, k: bi do 15. januarja pomagala identifi« cirati ter aretirati morilce mestnega straž* nika Cattaruzzc, katerega so ustrelili štirje neznani lopovi ko je spremljal svojega to variša z januarsko mesečno plačo za mest« ne stražnike v okolišu sv. Justa v Trstu. Nagrada se izplača tudi dotičniku, ki bi pri pomogsl aretaciji enega samega udeležence roparskega umora.
9 Titovi zopet v Vrtojbi. V Vrtojbi w> okradli neznani tatovi učitelja Zorna, Odf. nesli so mu pet kokoši. Ker se je tatvin«, izvršila tik pred prazniki, so si tatorvi goto vo privoščili kokoši za Božič. Družini Tava* novi so pa neznan: storilci odnesli 15 ko koši. Orožniki še niso aretirali nobenega ko košarja.
e Iskala sta golob je jajca, našla pa r.ste. Ludovik Bitežnik in Štefan Drufovk« iz Solkana pri Gorici sta te dni iskala v Grgarju golobja jajca. Prišla sta v neko ko tanjo, kjer pa so bile skrite granate, k? sc pri prvem dotiku eksplodirale in razir« gaie oba nesrečnika na kose. Domače prebi. valstvo je radi te nesreč« silno pobito.
® Drzna žepna tatvina. Trgovca Franca Kramarja je neznan storilec okradel v tre» i;otku, ko je stopil iz tržaškega hotela «Mon cenesios. Elegantno oblečen mladenič mu je naglo segei v žep ter mu z veliko spretnostjo izmaknil listnico z 800 lirami.
|	Danes
i »Ljubavni doživljaji | Don Juana ! Avstrijskega
| Vrlo jjnimiva vsebira in prizori iz | španskega dvora. Ljubavne spletke. — | voinaT nje posledice sn razkošnost
| Predstave pop. 3. pol 5. 6. po! 8. 9. uri.
l	Kino Ideal
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Petek S.: Zapeljivka. Red B. Sobota, 9.: ob 15.: »Pegica mojega srcas. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Petek, 8.: «Orfej v podzemlju®. F. Sobota, 9.: «Vihar». Simfonična pesem za veliki orkester, soli in zbor. Koncert v veliki dvorani «Ur.iona». Začetek ob 31
Mariborsko gledališče
Petek, 8.: Zaprto.
Koncert Albertine Ferrari
(7. januarja v dvorani Filharmonične družbe) Program sinočnje violinske soareje je bil virtuozininemu velikemu tehničnemu zna« nju in akademski usovrSenosti primeren, za« to malo enostransko izbran. Gdč. Ferrari je svirala večjidel kompozicije svetovnih go slačev (Vietuctempsa. Paganninija, Hubaya in Zsolta). ki so svojih skladbah samo po sebi umevno vpnd tehničnemu briljiranju muzikalso izrazno olat deloma zanemarili
ali pa vsaj preveč odeli v virtuozno akro« batiko.
Klasika Vivaldija Koncert v a^molu nas ni mogel ogreti, ravno tako ne francoskega violinista V:euxtemps2 L Koncert, opus 10. v e«duru. V obeh skladbah preveč sili v ospredje samo tehnika, ki smo jo ta večer čuli izvrstno premagano. Gdč. Ferrari igro odlikujejo brezhibno izva jani staccati (stacc. volant), čisti umetni flageoleti in spicati na en lok. Tu je mojsterca.
Po odmoru nas je fantazija iz Bizetove opere Carmen v prireditvi goslačkinega uči« telja Jeno Hubava že potegnila za seboj. Gdč. Ferrari je delce zaigrala tehnično iz« vrstno in je Se v skladbo vložila svoj južni, dekliški temperament. Poslej nas je virtu« ozinja vedno bolj imela zase. Po vsaki na« slednji kompoziciji — močen aplavz. Sti» munga. Tako po Čajkovskijevi melanholični serenadi m Ogra Zsolta Kačjih pustinjah, lahko izrazitem, tehnično zanimiven delcu. Pri Paganinijcvem Mozesu je pokazala vir« tuozinja sijajno artistično obvladanje inžtru menta, ko so se raz g struno vsipali med poslušalce svetlo brušeni tehnični biseri. Na klavirju je točno spremljal umetnico prof. C, Curellich.
Gdč. Ferrari, ki jo publika ni pustila raz oder, je dodala še Dvofakov Slovanski p!cs in Kreislcrjcvo Ljubavno radost.
Izborr.emu koncertu, ki je zlasti po teh« nični plati nudil izreden užitek, bi moglo prisostvovati več občinstva.	—n.
Marijonetno gledališče v Ljubljani «e na
praznik sv. Treh kraljev ponavljalo »Tri želje«. Jarčevo igro »Gašper, čarovnik in zdravnik« ter Poccijevo enodejamto =-Ga-šperček-slikar«. Jarčeva igra ie bila to pot boljše igrana kot pri premiieri.
Simfonični koncert Glasbene Matice v Maribora. Orkester Glasbene Matice v Mariboru priredi v četrtek, dne 14. Januarja Simfoničen koncert, na katerem nastopi prvič novi dirisent društva z■ Josip Hladek-Bohinjski. Na sporedu je Schubertova nver-tw3 v C-duru in tretja Beethovenova simfonija (Erolca). Obe skladbi sta kompoziciji svetovnega slovesa. Novost za Mariborčane bo tudi to. da nastopi na koncertu najpopularnejši slovenski operni pevec basist g. Julij Betetto. ki bo pei Mozartovo arijo »Za to lepo roko« in VilhaTjevo skladbo »Mornar«, oba kosa s spr&irljevanjem orkestra.
Pevski zbor »Sloge« priredi v ponde-Ijek dne II. t. m. v FilhaTmonični dvorani na Kongresnem trgu pod vodstvom ^cv)-vodie Mirka Premelča svoj orvj kou;«t.
sa katerem se bodo letos izvajale pesmi starejše in novejše slovenske glasbena literature, med njimi doslej še neizvajana Fr. Maroltova »Ljubi konja jaše* in Adamičevo najnovejše delo »V samostana« s spremljevalnem lesenega okteta :n harfe. Tercet iDrave« s hario nastopi pred turneio po Jugoslaviji v Ljubljani prvič, torej je Pričakovat: izrednega glasbenega užitka. Vstopnice prodaja že sedaj Matična knjigarna.
Razstava A. Tr-ienjaka v Jakopičevem pavlSionn. V sredo ob 11. uri dopoldne se je o tvorila pri Jakofljču prva Letošnja razstava. ki je kolektivnega značaja. Razstavil ie Ante Trstenjak, štajerski ro ak, oljnate slike, akvarele, bakroreze in lesoreze. Trstenjak je v izbiri motivov m tehnik mnogovrsten ; njega zanimajo ljudje in kraji v enaki meri, domovina prav tako kakor tujina. Izmed domačih motivov mu je najbolj pri srcu Štajerska (motivi iz Murske Sobote, Ljutomera, Slovenskih goric s klopotcem, v trjini ga zanima Francija po vsebinski. Italija pa po slikoviti strani. Številna dela nam predstavljal Pariz, Morlais, Armecy, Benetke, Florenco, Neapel, Rim, Veznv, Prago. V bistvu hodi Trstenjak po potih impresionistične šole. Njegova individualna nota nI krepko podčrtana, v nasprotju z razstavami mladih, ki kažejo zadnja leta pri nas teko trdovratno tendenco revolccijonarr.e umetnosti za vsako ceno. Je pa Trstenjak
dober kolorisr, in to je njegova poglavitna vrlina. Bakroiezi in lesorezi zaostajajo za akvareli, ki so merilo za slikarjevo znanje in izražanje. Mlademu slikarja želimo mnogo uspeha, pnbliko pa opozarjamo na njegovo razstavo, ki je odprta do 19. januarja.
Konec umetniškega oddelka v prosvetnem ministrstvu. Umetniški oddelek se v
beograjskem ministrstvu za prosveto odpra vi. Tako poročajo beograjski listi. V zvezi s to redukcijo je bilo tudi imenovanje drja Branka Šenoe za ravnatelja, ameinostne Akadenue v Zagrebu. Umetniški oddelek v ministrstvu se spoji s splošnim oddelkom, katerega bo vodil dr. Stjepan Zaič. Umetniški oddelek je irr.ei doslej tri načelnike: prvi je bi! Branlslav Nušič, drugi Rista Odi-vič tretji in zadnji pa dr. Branko Šanoa.
Premijera »Gejšc® v Sarajevu. V Sars-;ev-j je bila pred dnevi premijera operete »Gejša«, v kateri so nastopile dame: Mic&a Hrvoličeva, Kiševa in Kešeljevičeva, ter gg. Cvetkovič, Matic in Veličkovič v glavnih vlogah. Dirigira! je kapelnik Roždalovskij. Sarajevsko gledališče krije letos z op;reto stroške za dramo, ki je ze!o slabo obiskana-
Iz zasebne akademije za upodabljajočo umetnost v Splita Je Izstopil dosedanji član učiteljskega zbora, slikar g. Petar Bibič. Za vod vodita, kakor znano, kipar Marin Sta-din in slikar Milan Tolič,
Domače vesti
literatura v Mostah
Zakaj bi samo Ribničani sloveli? Zakaj ne bi prišli na vrsto tudi enakopravni državljani, ki so še bližji »tretji pre-stolici* in njeni megli? Sicer se je že marsikateri ata Žužamaža trudil za popularnost. toda najboljši «vic» <e tisti, ki ni prisiljen, in ki pride kar sam od sebe, spontano, iz srca.
Te dni so imeli Moščan! občinsko sejo in so sklenili, da na novo numerirajo svoje hiše. da bodo po vrsti, kakor hiše v Trsti. Pri tej priliki naj se pa odpravijo tudi stara, že pozabljena ulična imena in nadomeste s slabejšimi. toda modernimi. Tudi ulica «Na Ježi» je bila med obsojenimi. Toda glede nje ni obče ngajal predlog, naj bi poseben odsek pretresal one velmože, ki naj posodijo svoja imena tudi še ulicam, marveč je vstal odbornik Mišar s samostalnim predlogom, naj bi se ta ulica odslei imenovala Mišarjeva. Na začudeno vprašanje. zakaj, je utemeljil: «Zato. ker sem pred leti prvi jaz postavi! hišico v tej ulici, ki je takrat še ni bilo.s Na nadaljnje vprašanje, dali ta nesporna činjenica zadostuje za prekrstitev po predlosrn, 3e predlagatelj s prstom Dokazal na ore-cedenčni slučaj: «Saj imajo tudi v Starem Vodmatu tik nas Jenkovo in Jap-Ijevo ulico!» Kje da je tertium compa-rationis? «! no. saj sta tudi onadva postavila prva svoji hišici, vsak v svoji u!ici!> *Pa Jenko in Japelj sta vendar bila slovenska pesnika!* Toda predlagatelj se ni izpodtikoval nad to (tudi ne povsem točno) trditvijo, marveč zamahnit: <Zaradi mene sta bila lahko tudi pesnika, čeprav se ne spominjam *e-ga. Pozna! sem ju še in se dobro spominjam. oba sta bila ajziponerja, kakor jaz in sta si postavila vsak svojo hišico v tistih ulicah, ko drugih hiš še ni bilo in po njih so ulice imenovane. Moja naj se pa po meni!*
Trajalo je dolgo, da so v obširni debati zadevo pojasnili. Prepričali pa predlagatelja menda le niso do dobra. Saj je sam poznal tistega Jenka in tistega Jap-3ja. pa da bi se ulica imenovala do drugih dveh, ki imata slučajno isti imeni, pa nič posebnih zaslug za Vodmat sa^?
Sala je to pot vredna, da se zapiše. Ne toliko radi literature, — končno res ni neobhodno potrebno, da mora vsak Moščan poznati oba Japlja, tistepa z ulico in tistega s hišo. — le smejem se, če premislim, koliko bogovskih šcasov bo, ko se uresniči naš ustav, in ko bo poleg občinskih še toliko srezkih in oblastnih skupščin, privredni savet in nad vsem narodna skupščina, da bo mandatarjev premalo za vse te mandate in vsi bodo govorili, kar .iih bo volja, o konjskih silah, utopljenih pod savskim mostom in o uličnih imenih in o vsem. Lepo bo!
__M. A. C.
DanesI
Burka
smeh radost
wesel£e
Elitni Kino Matica.
*	Spopolnltev organizacie našega lista.
Z naraščajočim obsegom našega Usta so sc redakcijski posli »Jutra« tako pomnožili (naše uredništvo je danes eno največjih v Jugoslaviji), da je postalo pereče vprašanje šs popolihCjše notranje organizacije uredništva. V to svrho smo pridobili dosedanjega glavnega urednika »Slov. Naroda^ e. Rasta P u s t o s 1 e m š k a, ki prevzame vodstvo direkcijskih poslov. Naloga naše dlrekcijske pisarne bo n. pr. tadi ta, držati kontakt med redakcijo in javnostjo in kar najbolj poglobiti ia še razširiti stike s prijatelj in soirud-alki »Jutra«. Pisarna direkcije »Jutra« sc nahaja v Knaifovi ulici 5/1. (Narodna tiskar-sa);
*	Čestitke na dvoru povodom pravoslavnih božičnih praznikov. Radi pravoslavnih božičnih praznikov je v Beogradu popolnoma zastalo vse javno življenje. Živahnejše Je bilo samo na dvoru, kamor so prišli čestitat kraljevski dvojici vsi člani vlade, diplomatski zbor, generaliteta in adrriraliteta. Italijanski poslanik se ie obenem zahvalil za sožalje. katero ie izrazil naš kraljevski dvor Italijanskemu povodom smrti kraljice mate re Margherite
*	Finančni minister dr. Stojadlnovič octpo teval lz Pariza. Naš finančni minister dr. Stoiadinovič je uredil vprašanje plačila dolgov naše države Pranciji in je v sredo zvečer odpotoval z našo delegacijo v Ameriko.
*	Odlikovanja Kralj je odlikoval generalnega tajnika zagrebške trgovske hi obrtnl-Ske zbornice dr. Adolfa čuvaja z redom Belega orla petega razreda, odvetnika in predsednika podružnice hrvatskega planinskega društva v Gospiču Ivana Gojtana pa s redom sv. Save treteea razreda.
*	Iz srednješolske službe. S k r al levim »karom so pomaknjeni v vlšio skupino: dr. Josip Mencej. profesor na lil. realni zim-8azi i v Ljubljani v 4. skupino I. kategorije; Jakob Cimerman. profesor gimnazije v Mariboru v 5. skupfno I. razreda: Mirko Go-vekar, strokovni učitelj na mariborski gimnaziji v 1. skupino H. kategorije: Janko Krajec, profesor na gimnaziji v Novem mestu v 5. skupino I. kategorije: Pavel Holeček
profesor na gimnaziji v Celju v 4. skupino 1. kategorije; Fran Mravljali, profesor celjske gimnazije v 3. skupino I. kategorije in Mihael Kambič, profesor !. realne gimnazije v Ljubljani v 6. skupino 1. kategorije.
*	Odbor za vnanjo trgovino. V ministrstvi! za vnanje zadeve se je osnoval odbor za vnanjo trgovino. Člani tega odbora so: pooblaščeni minister dr. Bogmr.il Vošnjak, načelnik konzularnega oddelka Brane Mar« kovič in bivši generalni direktor carin Sava Ktikič.
*	illmea. V Maribora sta se poročila te dni g. Ivan S e r n e c, cand. med., sin znanega že umrlega podpolkovnika A. Serneca m gospodična Angela V o g r i n e c, učiteljica Pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah, hčerka nad učitelja v pokoju g. A. Vogrinca. — Dne 3. t. m. se je poročil g. Fran Novak, carinski uradnik v Maribora, z gospodično Slavico T o m a ž i č, hčerko goriškega ro'aka na-dučitelja v pokoju g. Andreja Tomažiča pri D. M. v Polju. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V sredo zvečer ie preminul v Ljubljani g. Ubald Trnkoczy pl. Zaszkal, najstarejši sin pok. lekarnarja Trn-koczyja. Pokojnik se je posebno živahno udejstvoval v športu in je bil splošno pri! vb ijen. Pogreb bo danes, ob treh popoldne lz deželne bolnice na evangeljsko pokopališče. V Radovljici je preminul včeraj v staro sti 74 let, g. Arrton Praprotnik, posestnik in gostilničar. Pokojnik jc bil daleč naokrog zna« po svoji gostoljubnosti in ustrež-Ijivosti. Pogreb se bo vršil v soboto, ob pol 16. uri. Blag jima sporr.fea, žalujočim naše iskreno sožaije!
*	Okrožna konferenca gorenjskega okrožja. Glavni volilni odbor Neodvisne delavske liste sklicuje za v nedeljo 10. t m. ob 9. uri dopoldne v prostorih gostilne »pri Vipavcu« r.a Jesenicah okrožno konferenco gorenjskega okrožja. Na to konferenco imajo poslati vse organizacije NSSZ ir. Unije svoje zastopnike, kakor jim je javljeno z vabili. Konference sc imajo udeležit! prav vse organizaci e.
*	Badn ak v Ptuja. Kakor nam poročajo, so tudi v Ptujo slovesno obhajali proslavo badnjaka. Pestrega obhoda sta se udeležila v vozovih tudi rrestni župan dr. Serncc ln srezki poglavar dr. Vončina.
Dijaška predstava v 1'ubljanskl drami. V sobote, dne 9. t. m. ob 15. se bo vršila v ljubljanski d razni dijaška predstava po znat-' no znižanih cenah. Uprizori se efektna in S priljubljena Mannersova veseloigra »Pegica mojega srca«. Predstava je v prvi vrsti namenjena našemu dijaštvu, vendar pa ima tudi drugo občinstvo pristop. Začetek točno ob 15. popoldne.
Jutri v soboto, dne 9. i. m. se ponovi na koncertu v Unicmski dvorani Novakova simfonična pesnitev: Vihar-Bonfe, pod vod-<stvo;n dirigenta Niko Šžrltofa. To znamenito dele, ki je pri svojem prvem tzvajanju želo velik uspeh, zasluži tudi sedaj vso našo pozornost Zato vabimo občinstvo k obiska koncerta, na katerem se bode izvajalo to delo. Začetek koncerta je ročno ob 20. zvečer, predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
*	Vizum za obiskovalce dunajskega vele-
sejma. Avstrijska zvezna vlada Je na prošnjo uprave dunajskega mednarodnega vzorčnega sejma ukrenila, da bodo obiskovalci se ma lahko brez vizuma potovali v Avstrijo. Avstrijska vlada bo pravočasto objavila tozadevna navodila.
*	Nov župan v Ogulinu. Mestni občlttski svet v Ogulinu je imel prošlo sreda sejo, na kateri se ic vršila volitev župana. Oddanih je bilo 23 glasov. Za župana je bi! z 21 glasovi izvoljen profesor Gregor Hečl-movič.
*	Lakasti čevlji, najmodernejši za gospode ln dame, so najcenejši pri »Voika*. LJubljana. Krekov trg 10.	31
*	Zahvala. Udružcnje vojnih invalidov, vdov in sirot, podružnica v LJubljani Izreka vsem. ki so na katerikoli način pripomogli do zaželjenega uspeha prllikom prirejene božičnice, prisrčno zahvalo. Iskren« hvala tudi pevskemu društvu »Krakovo-Trno-vo«, ki je s petjem povečalo naše slavje. Hvala tudi vsem, ki so posetili našo prireditev, ter prosimo še nad al ne naklonlenosti do ubogih vojnih žrtev.	26
*	Razmnoževanje cenikov, okrožnic, not, risb itd. se izvrši najbolje i razmnoževalnim aparatom sOpalograph« s stekleno ploščo. Samoprodaja originalnih razmnoževalnih aparatov »Opalograpts« in originalnih potreb ščfn An. Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 1<XX Razpošiljanje poštnine prosto.	29
*	Trgovski koledar za leto 1926. je Izšel ln se dobiva Pri trg. društvo »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1. Cena Din 20, s poštnino vred.	37
*	Izgubila se je pri večernem vlaka črna listnica od restavracije na postaji v Liub-Ijani do vlaka, v vlaku ali v Zagorju ob Savi. Pošteni najditelj naj mi jo vrne na spodaj navedeni naslov ali na upravo »Ju-tra*. Denar pa si lahko obdrži. Ako pa je dotični gorpod. ki se k Pred odhodom vla-
fc ne verjamete, da eden par nogavic t žigom in mamta (rdečo, modro ali zlatar
»ključ«
traja kakor štirje pari dragih; Zato kupite eden par in prepirajte ie. Dobivajo k v prodajalnah. tV
jO PSI lil!
v na I višjem In najostudae.šem mestu Mont Eveiesta — Phsri Dzong. Na vibunec sveta pridete v kratkem
_______ v kino «Dvor»
ka pri iskanju prostora tako tlačil mimo nieae, s to stvarjo ka1) v zvezi, naj mi vrne anonimno: legitimacije, reoept Demšar, koledarček, srečke hi potrdilo »Šare«, sicer se znava nehote srečati, kar pa njemu ne bo ljubo. Zapomnil sem si ga dobro. — K. Z. Toplice 83, Zagorje ob Savi.
*	Štirinajst dni ležala mrtva v svoji sobi. Na Javorniku so našii te dni 77 letno vdovo Marijo Bučar mrtvo v njeni sobi. Ležala je na postelji popolnoma oblečena. Po zdravniški izjavi jo je zadela kap. Pred božičem se je odpravljala k znanoem na Potoke, zato Je trikdo ni pogrešal. Ko se ie prošlo nedeljo zvedelo, da je ni r.a Potoku, so vrata njene sobe šiloma odprli. Našii so jo mrtvo. Ležala je štirinajst dni mrtva v svo;l sobi.
*	Nevarnost poplave Beograda. Vsled deževja zadnjih dni sta po poročilih iz Beogra da začeli Donava in Sava zopet naraščati: Sava je dosegla pri Beogradu 527 cm. Donava pri Zemuna pa 591 cm nad normalo. Bati se je večje poplave. V Beogradu se je Sava že razlila preko kejev ter je na nekaterih krajih že dosegla prve hiše.
*	Kavarne brez časopisov. Kakor nam jav ijajo iz Zagreba, se med zaupniki zagrebških dnevnikov ter organizacijo tamkajšnjih ka-varnarjev vodijo pogajanja, da se tudi v Zagrebu uvede sistem, ki je uveden že v mnogih velikih mestih, da v kavarniških lokalih nimajo lokalnih časopisov za goste. Pač pa se urede v kavarnah prodajalnice ča »opisov, katere si gostje lahko poljubno nabavijo. Ta sistem Je že uveden v Beogradu ter je splošno običa en v Franciji in Švici.
*	Požar v Bohinjski Bistrici. V torek po-noči je uničil požar hišo čebelarja Florijana Mencingerja v Bitnjah. Pogorelo je vkljub takošnji pomoči gasilcev vse do tal. med drugimi todi tam shranjeno gostilniško ln sobno pohištvo, orodje, obleke ln drago, last družine Zgaga. — Vsled silnega ognja ni bilo mogoče rešiti prav ničesar razen golega življenja. Škoda je zelo velika, a zavarovana lastnika nista bila, vsled česar je udarec za oba še posebno težak.
*	Tatvina v vlaka. Med vožnjo v vlaka od Ljubljane do Lavrioe je zmanjkala v torek Ivani Bartolovi lz Št Ruperta modro-zelena šerpa vredna 100 Din. Tatvine ie osumljena okrog 16 letna deklica, ki se .'e vozila z Bartolovo skupno v kupeju ic izstopila na LavricI.
*	Aretacija radi suma umora. Radi suma umora posestnice Severjeve iz Savelj, ki je bil izvršen lansko leto, dozdevno od nekega berača je bi! v sredo prijet že tretji osumljenec, ki se ie baje izdal z neprevidnim govorjenjem.
9 Velika defravdaclja. Zakupnik velike zaloge tobaka v Belem Manastiru, Aleksander Lekič, je bi! predvčerajšnjim aretiran in izročen okrožnemu sodišču v Somboru, ker je osumljen defravdacije v znesku 150.000 dinarjev. Ker Je tobačna zaloga zaprta, morajo kadilci potovati v daljni Osjek, da si nabavijo tobaka.
*	Aretacl a zaradi pretepanja umobolne-ta človeka. Na zahtevo zagrebške policije je bil v Osijeku aretiran bolničar Andrej Simonji, ki ga dolže, da ie povodom spremljanja umobolnega Andreja Tomaševiča v zavod za blazne pretepe! tako, da je na zagrebškem kolodvoru umrl. Simonji izjavlja, da je Tomaševič bil že pri nastopu potovanja tako onemogel, da ie v Zagrebu umri. Osumljenec je bil izročen zagrebški policLi
Iz Ljubljane
u— Ministrski predse "nik NIkola Pašlč v Ljubljani. Na po ju v Mesne Carlo ic prispe! ministrski pred odmik. g. Nikcia Pa-šič, včerai cb 11.06 dopoldne, v spremstvu svoje gospe soproge, hčerke Dare m osebnega tajnika Sokoloviča tar pdicijtikesa Šefa UubKe Lazarcviča v Ljubljano. Na Klarvnem kolodvoru so ga pozdravili veliki župan dr. Baltfč, direktor državnih žtlccs-n!c dr. Bortco, policijski dtrc&tor dr. Guštfn hi drugi tn mu čestitali vesel B-žič. Ministrski predsednJk je s svojo rodbino izstopil ln na kolodvoru kosil, na&ar se je ob 1J. odpela! proti Trstu.
u— Novoletna -voščila gerentskemu sveta r Ljubljani so poslali primator glavnega mesta Prage, dr. Basa, podpredsednik beograjske občin e za predsednika beograjske občine, gradski načelnik Zagreba Hem-cel. Strpan mesta Maribora dr. Leskovar in Župan mesta Celja dr. Hrašovec.
u— Z ženske realne gimnazije v Ljubljani Mestn! gerejmki svat v Ljcfcljani je namesto upofaojenesa prof. Janka Mlakarja imenoval za profesorja verouka na ženski realni gimnaziji v Ljubiani dr. Jakoba Kotnika, doslej profesorja na državni realni gimnazij! v LJubljani.
u— Pogreb g. Ivana Kneza se bo vrši! danes, dne S. :. m. ob 3. p'»pildne z g'?v-nega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, maša zaduSnlca pa bo 14. i m. ob 10. dopoldne v fraJičiškansfa cerkvi.
ts— K poročilu o pogreba g. Fort. Kur-nlka nam naknadno poročajo, da so pred hišo žalosti v D. M. v Poljn zapeli pevci Sokola in Čitalnice v PoUu, v Ljubljani pa pe^cl --Zel. glas. društva Sloga*. Gcdba navedenega društva n! sodelovala, kaker le bilo pomotoma poročati«.
Perilo za gospode,
obleke po meri, konfekcija, klobuk?, čepice itd. Izvrstno blafo nizke cene nudi tvrdka
Anton Presker, Ljubljana,
Sv. Petra cesta 14.
Oa ne pozabite pri nakupa oblek in čevljev
na najcenejši vir: Detajlne trgovine v Gradišču št. 4 in na Erjavčevi cesti št, 2 nasproti Dramskega gledališča
Konfekcijski) tovarne fes Cerenda a ti?, IjnMiaia.
Oglejte si izlozbe in videli boste da smo priznano najcenejši poleg dobrega blaga.
u— Geografsko društvo v LJubljani otvo ri danes, ob 6. uri zvečer v baHocmskl dvorani univerze nov ciklus svG$ib prireditev s predavanjem dunajskega geologa g. dr. Frmza Kautskega. Snov «Die Bazie-hungen zwischen Endbebcn und Schwere-anomslien» je za nas silno zanimiva, ker nam bo »udita novih pogledov v vizroke seizmičnih gibanj, ki so — kater smo čutili cb Novem letu — v naših krajih pesebno živahna. G. predavatelj se bo oipiral zlasti na svoja opažanja v vzhodnem delu Avstrije Sn mejnih predelov Slovenije. Vabimo vse, ki se zanimajo, zlasti pa svoje člane, na čim številnejšo udeležbo. Vstop prost
ti— Dr. jng zopet redno ordiniTa. !7 u— Z veliko prireditvijo a Jadranske straže®, ki se je vršila v torek zvečar v veliki dvorani «Ur.:ona» je bila i&tos tako rekoč o tvor j en a predpustna plesna stična. Prireditev, ki so Jo pcsetlli naši naj odličnejši predstavniki državnih fn vojaških oblasti ter zastopniki raznih društev in kor ■poracij, med njimi vsi trije ljubljanski gg. gerenti, je izpadia v vseh ozirih nad vse pričakovati!e sijajno, taiko da lahko be!ež! gnroten kot moralen arpeh. . »Jadranska stra!ža» je tetrs popolnoma uspela v svojem prizadevanju, da postane njena prireditev res družabna prireditev, na kateri najdejo zabavo vsi sloji. Dvorana «Unta-na» jc bila okrašena z izbo-rmm oknsom in prirejena kot bajna morska obala. V 0.-5 r siju 2 lampijonffkl razsvetljene dvorane je bila postavljena ogromna ladja, v kateri je svlrala godba Dravske divizije pod oseb n*m voddtvc! krpeMta dr. čerina. Pcrcb-no živahna je bila zabava po polnoči, ki pa je trajala dc ranesa jutra.
u— Pozor — ples! Strrikovna organizacija uataScaiK-ev, hotelskih fn gostilniških nameščencev priredi letos svoj običajni ples v vseh prostorih Kazine v sredo, dne 13. t. m. ob 23. uri. Ker je namenjen čisti dobiček v prid strokovni šoli, se priporoča organizacija za obilen peset — Odbor.
u— Društvo nižjih mestni!; uslažber.ccv v Ljubljani Je priredilo na korist Pcdipcr-nega sklada v torek, dne 5. januarja v veliki dvorani Mestnega doma plesno veselico, pri kateri je svirala godba Dravske divizlj^ke oblasti. Veselica je bila izvrsitno cibiskana, dvorana okusno dekorirana in postrežba dovršeno debra. Gostje so bili z zabavo izredno zadovoljni in so vonjali do ranega jutra.
•u— Predavani? o ž:Iszobetanu se bo vršilo vsako nedeljo cd 8. do 12. Pričetek v nedeljo, dne 10. t. m., nadaljne informacije se dobe v tdmiškl pisarni na Tržaški cesti št. 2.
a— Mestna zastavljalnica ima tcmesec-aio dražbo maja 1925. zastavljenih predmetov 14. t m. ob 3. uri popoldne.	32 a— Kolesarska ln motcclkllst čno društvo sSavau v Ljubljani vabi gg. člane In članice k prireditvi društva Sveta vojska, ki se bo vršila v nedeljo, dne 10. januarja cb 4. p-poldne v Rdkodeiskem dormi, Komen-sikega ulica 12. — Odbor.
u— StenegraLk! tečaj otvori trg. društvo 'Merkurs v Ljubljani in vabi nameščence hi nameščenke, ki imajo do tega veselje, da se prijavijo v društveni pisarni Gradišče 17, I. do najkasneje 12. t m. 36 u— Udruženja jnsoslovcnsklh inženjera I arhitekta — sekcija Ljubljana vabi na 3. strokovno predavanje, ki se bo vršilo danes, cb 20. uri v družrbnem iokalu sekcije v 2. nadsfcr. Kaz:ne (vhofd s Kongresnega trga). Predavala bosta gg. inž. Alojz Hrovat in Ml. Ivan Miillcr-Potrič o predmetu: Zveza Slovenije z morjem. Vabljeni so vsi člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor.
' u— Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani uljudno prosi p. n. abonente, da blagovolijo najkasneje do 14. t m. poravnati pet! obrok svojega abonmaja.
u— Gledališki oder Naredite čitairios y Šiški: nedelja, dne 1 J. januarja »Golgota«. Predprodaja vstopnic v Čitalnici cd 16. ure dalje
u— Sestanek sekcijsklh načelr.ikov S. K. Ilirija. Danes popoldne se vrši cb o. url v damakem salonu k?vame :Emona*, sestanek vseh sckcijskih načelnikov v svrt.o sestave programa za proslavo kliiovega 15-lertnega jubileja. Ker je sestanek Izredne važnosti se prosi vse gespode. da se sestanka sigurno in točno tideleže. Odbsr.
u— Zveza obrtnih zadrug 'i- Ljubljani poziva načelnike zadriiK, da se ud:leže po-gTcba predsedniki Zbornice za trgovino, obrt in žniustrijo 2. Ivana Kneza, ki se bo vršil danes, db 15. popoldne izpred slavnega kolodvora. — Načelnik.
u— Društvo drž. policijskih nameščencev v Ljubljani sc najiskrsneje zahvaljuje vsem dobrotnikom prostovoljno darovanih darov, posetnikom vcseiice in sploh vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepo uspeli naši dobrodelni prireditvi. — Vcselični odsek.
u— Umrli v LJubljani. Zadnje tri dni so bili prijavljesni sledeči smrtni slučaji: Josip Drlnovec. mornariSki uradnik v pok, hira-iec, 45 let — Anton Frelih. posestnikov sin, 1 dan. — S. FrančrSka Rogelj, bolniška sestra, 43 let — Ivana MakJe. rudarjeva hči, 3 ure. — Vinko Kokalj, mesar, 32 let — Marija Rarvnihar, vdova umrrovlje-nega železniškega revideirta, 81 let — Ivan Klajniefc, novorojen sin gospodinje, po! lire. — Josip Dolčič, delavec. 62 let — Amrela škerbec. po-rtrežnica. 33 let — Ig-nadl Gabrič. sodni nadofic?al v pok., 73 let — Ljubica Planinšek, hči carinskega uranMka, poldrugo leta
99
^_ Pollc-jske prijave. Od sreče na četrtek so biii prijavljen! policiji sicdoč, slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, ! prestopek vmešavanja v službo straže, ! telesna peške-dba. 4 prestopki kaljenja nočnega miru, ! prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek prepovedana igre.
a— Maščevala sta se. V torek zvečer sta sc zsiasiia v stanovanju Ivane Mekr.ia na Sehi neznan možk: majhne postave, termo oblečen in noznana goleglava ženska ter jo prosila za prenočišče. Mekina, ki ju ni mogla prenočHi, jima je seved/ pokazala vrata, za kar sta se oba na mestu maščevala. V trenutku nepazljivost! gospodinje je eden prosilcev sege' na kuhinjsko omaro in vtaknil v žep srebrno moško uro v vrednosti 300 Din. Mcktnova, ki je tatvino oparila, js šele pozneje prijavila slučaj policiji, ki sedaj zasleduje tatinski par-ček.	_
Narečja uganka in senzacija sedanjosti je
Fantom iške opere"
iz Maribora
a_ Badnjak so Mariborčani proslavili v
lepi in krasni harmoniji. Kaikor vsako leto Je pričakovala v sredo popoldne velika :možica maroda na Glavnem trgu pestri sprevod, v katerem so pripeljali čez državni most na okrašenem vozu badnjak. Pred dolgo vrsto Jezdecev, četo vojakov In vez je svirala vojaška godba, ki je isra-!a tudi pri domači slavnosti na dvorišču rifiljske vcjašnlce. Kljub mrazu so se vojaki pridno vrteli v kolu. Včeraj se je ude ležllo toliko odl;čr.ega občinstva pravoslav ne božične maše, da je bila kapela s stran-skarti prostori nabito polna. Število pravoslavnih vernikov se v Mariboru od leta do teta veča.
a— Šolska vest. Na državni realki v Mariboru je resigniral na državno službo profesor Andrej Kalan, ki se je posvetil zasebnemu poklicu.
a— Nov arhitekt. Občinski svet je rnt torkovi tajni seji imenoval za mestnesg ariiitekta g. inž. arh. Savska iz Zagorja ob SavL
a— ČSJ liga ima danes db 18. uri sejo širšega odbora, r.a kateri bo poroča! njen predsednik poslanec dr. Pivko o svojih konier«icah k osrednjo ČSJ v Pragi, kjer se je pravkar mudil.
a— Smola izvOzničarja. Včeraj Je neki izv«zničar na mariborskem kolodvoru tako tesno natrpaj hanatske svinje za izvoz v Avstrijo, da se ntii jih je v vagonu devet krasnih eksemplarjev zadušilo. Škcde je ekrog 20.000 Din.
a— Akademski ples, k! se je vrši! minuli torek v Narodnem dontu, je bil letos bolje obiskan kot lani. Zbrala se je odlična mariborska družba, med dražim velik! župan dr. Prrkmaieir, čegar soproga je bila pokroviteljica plesa, podžupan dr. Lipeld, min. v p. dr. Kukovec, srezki poglavar dr. Ipavic 4n neštevilni drugi načelniki uradov, korporacij in šol. Dvorana je bila zelo okusno dekocirana. sviral pa je salonski orkester pod vodstvom g. Bajdeta, tako da je bi! ples res v vsakem oziru na višku. Upamo,- da so dosegli gg. akademik: tudi materijelno zadovoljiv uspeh za podporo svojih .revnih tovarišev.
a— Mariborski denimcljantt ProsluH medstrankarski odbor v Mariboru zaznamuje vedno lepše uspehe. Sedaj se ie spravi! na znanega prosvetnega delavca tajnika Slovenske šolske Matice prof dr. Maksa Kovačiča, ki jim je radi svojeea sokol-skega dela posebno trn v peti. Zlasti klerikalce jezi, da je dr. Kovačič profesor na tukajšnjem državnem moškem učiteljišču. In tako so pred tedni denuncirali dr. Kovačiča s kričavimi noticami v c.Nari.dciom dna™liku, «Slovencu» !n celo »Jutarnjem listu«, da je baje na praiznik ujedinjenga pred šol-ko mladino v govoru o narodnem ujedbijenj-u omenil tudi sK-o brado tn se-i ijaški klobuk. Kakor izvemo je imela ta dc-nuncijacija medstrankarskega fdbora tudi uspeh. Proti dr. Kovačiču je radi tega uve Jena disciplinarna preiskava.
a— Zadeva g. Egerja. Ponovno smo se pečali s slučajem barona Eserja. posestnika ez Zg. Kimgc+s ipri Mariboru, ki je bi! žc več kot pred dvema letoma obsojen na !4 dni zapora, ker ic z avtomobilom povozil nekega dečka. Nas>topu kazni pa se je g. Eger več kot 2 leti izmika! z rokurzi in prtervi te krn&ro dorege! celo zdravniško izpričevalo, da kazni sploh ne more nastopiti, ker trna srčno napako. Ker je zadeva s tem prišla do nevzdržnosti, je b'l Eger vsled sodnega naloga ponovno preiskan in pred par dnevi energično poklican v zapore, kjer bo moral tudi on zadostit! strogosti zakona.
a— Januarsko cvetje. Postajenačelnlk iz Rimskih Toplic, g. Bogotnir Milost, je poslal mariborski podružnici .Jutra- šr>pck krasnih trebentk te belega teloha. ki ga je nabral v sicer senčni dolin! Rimskih Toplic. Krog Maribora pa že cveto tudi vijolice. Neznanka nam jih je poslala za polno vaza
a— Strofcovro udružcnje stroj^vrdij SHS. skupina Maribor. (Proslava 40 letnega slu/lbovanja). Ob priliki 40-t-etnice tov. članov gg. nadzornika Krahulika Josipa, stroj, mojstra Hrbaršeka Jurija m strojevodij Hmka Mencrja in Le--kovarja Franja se br. vršila oficijelma proslava dne 9. la-nuanja ob 10.30 d-x>rvl<Jne v kurilnlški šolski sobi. Na čast jiiMlarrtov se bo vršil isti dan ob 20. nri v Gambrinovi dvorani dTt:-žabnl večer s koncertnimi i<n pevskimi tačkami. Vsi prijatelj! In znanci uljudno vob-ljcri. Vstopnina prosta.
Cirkus
Cirkus
Cirkus
Cirkus
Cirkus
«JUTRO» St 5
5
Četrtek 7. L 1926
Občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva
V sredo 6. t. m. se je vršil v prostorih Kmetijske družbe za Slovenijo običajni letni občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo, katerega sc je udeležilo poleg celoštevil-tiesa odbora. še preko 80 podružničnih delegatov in drugih članov iz cele Slovenije.
Zborovanje je otvoril dosedanji predsednik tega društva, kmetijski svetrik zosp. Viljem Rohrman. s primernim orisom ») delovanin in pomenu tega za Slovenijo koristnega gospodarskega društva, snomK-aJnč se pri tem umrlega odbornika gosp Koširja. Zahvalil se je za razne vladne in dniffislranske diuštvu izkazane p^ore. spomnivši se pri tem najvcč;ega gospodarskega podpornika v naš! državi Nj. Vel. kralja Aleksandra.
Društveni tainik *osp. nadzornk 5 k u 1 i je v svojem obširnem poročilu navedel. da šteje sedai to društvo 4T43 rednih člarnv. torej 800 več k3kor leta 1324.. ter 53 podružnic širom cele Slovenije. Koncem leta se je osnovalo, odnosno se sedaj snuje še 35 podružnic, tako da utegne števiV) vseh podružnic narasti do konca t. !. na 90—100. kar po seveda odvisno od delovanja in zanimanja za napredek sadiarstva vnetih sadjarjev v posameznih krajih.
Predavanj m sad arstvu in vrtnarstvu. !<i so jih priredili večinoma odborniki glavnega odbora, pa tudi posamezni podružnični č'ani. ie bilo pretečeno leto skupaj 86. dalje 35 eno- in dvodnevnih tečajev in par tudi vcčtedenskih tečajev. V vsem ie »>delovalo 36 predavateljev. Poleg tega je društvo priredilo dve sadri razstavi in eno strokovno anketo, in sicer na Grmu pri Novem mestu ter v Središču. Izposlovalo je tudi brezplačno železniško prevažanje za društvo in društvenike naročena sadna drevesa iz državnih nasadov.
Sledilo je blagajnikovo poročilo g. nrof. V e r b i č a. ki izkazuje 155.010 Din dohodkov ter 137.432 Din stroškov, s čistim preostankom 17.578 Din. Cis'o premoženje pa znaša skupno 39.164 Din 90 par. torej 2440 Din več kakor leta 1924. Dohodke so tvorile članarine, vladne denarne podpore ter nekoliko tudi lastni blagovni promet. Po odobritvi teh računov se je izrekla tajniku ln blagajniku posebna zahvala za njihovo točnost in požrtvovalnost
Pri predlogih, ki so jih stavile razne podružnice in glavni odbor, so se vnele mestoma prav živahne debate, ki so pa. seveda, ker so se tikale le sadjarstva. prav mirno potekle. Pri tem je šlo najboli za povzdigo in organizacijo sadne trgovine in za pokončevanje raznih sadnih bolezni in škodljivcev, v prvi vrsti »občečislancga* zajca, katerega so zr.pet obsodili na smrt. ter voluharja. ki je tudi strah in trepet vsakega sa-d;aria ter drevesničaria. Zanimanje je vzbudil nov. prav priprost aparat drevesničaria Pirnata iz Kamnika, s katerim se na najenostavnejši način lovijo livi voluharji in poljske miši.
Društvo bo naročilo več takih aparatov za svoie člane.
Pri volitvah je bi! izvoljen z vzklikom ves stari odbor z dosedanjimi funkcionarji. V glavni odbor, ki se je radi intenzivnejšega delovanja porazdelil na štiri okraje, in sicer na ljublianski. novomeški. celjski in mariborski, so prišli za ljubljanski okraj: V Rohr-mann (predsednik). M. Humek. J. Ver-bič. A. Skulj. Fr. Gombač. Fr. Crnagoj. R. Lah. Fr. Lovše (iz Podbrez^a); za novomeški okraj: B. Skalickv. Fr. Kafol. C. Jeglič; za celjski okraj: M. Levstik, Fr. Goričan. Fr. Plesec. J. Petkovšek; za mariborski okraj: A. Zmavec. J. Priol. dr. A. Kronvogel. J. Zupane in J. Močnik; sku-pai 20.
Končno je sledilo zanimivo strokovno poročilo profesorja na vinarski in sadiarski šoli v Mariboru gosp. Priota o poučnem uradnem potovanju na Ho-kndsko in v rensko nokrajino v svrho študija o uredbi naših sadnotrgovinskih razmer po njihovem sistemu ter v svr-ho uspešne'5ega izvoza našega sadia in sadnih pridelkov v inozemstvo. Izredno zanimiv ie holandski način pakova-nia sadia in prekupčevanje s sadjem. Natančen opis objavi gosp. Priol v prihodnjih številkah »Sadjarja -in vrtnarja*
Zborovanje se je zaključilo šele ob dveh popoldne z določitvijo grnuke šole pri Novem mestu za zbonovahii kraj prihodnjeletnega občnega zbora.
_ Fr. Gč.
Vinogradnikom Ijutomer-sko-ormoškega okraja
Vinarska zadruga «Ljutomerčan» pri Sv. Bolfenku pri Središču vabi vino-eradnike ljutomersko-ormoškega okraja na II. vinski sejem, ki se bo vršil v torek 19. t. m. ob II. uri dopoldne v veliki dvorani društvenega doma v Središču s prošnjo, da se udeležijo tega sejma z vinskimi vzorci, ki se b>Jo sprejemali v nedeljo, dne 17. t. m. v društvenem domu od 8. ijutraj do 6. re-čer. Na poznejše vzorce se žal ne bo moglo ozlnti. OJ vsake vrste vina Pošljite d«-e buteljki. Druge steklenice se bodo odklanjale, ker bi motile celoten utis.
Zanimanje za ta vinski sejen je ve-
liko in zahtevajo kupci iz Štajerske. Kranjske. Hrvatske. Koroške, Prekmur-ja in Avstrije že sedaj podrobna poročila glede prireditve o vinskih vrstah in cenah.
Interesenti se prosijo, da sporočijo najdalje do 13. t. m. po dopisnici ali ustmeno predsedniku g. Košarju pri Sv. Bolfenku ali kletarskemu nadzorniku g. Rakušu v Obrežu pri Središču: 1.) svoi natančen naslov. 2.) letnik. 3.) vrsto. 4.) vrh, 5.) množino. 6.) zadnjo ceno vina. Ne zahtevajte pretiranih cen; s tem koristite sebi in prireditvi. Nezadružniki plačajo za vsako razstavljeno buteljko minimalni znesek dva dinarja in vstopnine 5 dinarjev.
= Vprašanje uredi i ve našega dolga Fran-Ci3. Iz Pariza poročajo' Finančni minister dr. Stotadinovid je končal predposvetova-nja s francoskim finančnim ministrom Dou-j merjem glede ureditve našega dolga. Fran-! ciji. Skupna vsota našeg3 dolga Franciji | znaša 1 milijardo 738 milijonov frankov. V ta dolg so všteti tudi krediti, ki iih ie svoje-časno dala Francija Crnigort. Naša delegacija z ministrom dr. Stojadirtovičem na čela ie iz Pariza odpotovala v VVashington, kjer sc bo pogajala glede ureditve jugoslo-venskih dolgov. Zedinenim državam. Po povratku Iz Zedinienih držav bo dr. Stoja-dinovič nadaljeval pogajanja s francoskim finančnim ministrom Doumer em o ureditvi jugoslovenskih dolgov Franciji ter skušal doseči končno ureditev tega vprašanja.
= Ustanavljanje kmetijskih sladkornih tvornlc. Pisali smo že ponovno o sporu Udrtižen a producentov sladkorne pese s sladkornimi tvornicami glede odkupne cene pesi. Ker ni prišlo do sporazu na. so ptoducenti pese pokrenili akcijo za ustanavljanje malih takozvanih kmetijskih sladkornih tvornic. ki bodo proizvajale samo sirovi sladkor. Doslej sta v načrtu dve takšni tvor r.ici: ena v Starem Sivcu v Bački. o kateri smo že poročali, druga pa v Mitrovici v Sremu. Nadalje snuje takšno kmetijsko slad komo tvornico tudi g. Hribar, urednik »Meje« v Zagrebu in sicer v Požegi v Slavoniji.
— Zakon o Izenačenja neposrednih dav. kov. Kakor znano, je ministrski svet v načelu odobril četrti načrt zakona o neposrednih davkih in razpravlja sedaj o posameznih členih tega načrta. Certi načrt se v bistvu ne razlikuje od tretjega, ki se ie edino glede obdavčenja službenih prejemkov izpremenil v toliko, da bodo službeni prejemki zavezani poleg dohodnine še posennemu davku na zaslužek, ki bo znaša! za državne uradnike 5 odstotkov. za privatne nameščence pa 7 odstotkov. Zemljiški davek bo znaša! 21) odstotkov od katastrskega čistega donosa In hišni davek 20 odstotkov od čiste na emni-ne (po odbitku pavšalnega zneska za vzdrževalne stroške). Poslopja na deželi, ki niso oddana v najem, bodo zavezana davku po 15 Din za sobo. Posebna pridobnina. katero plačujejo javni računodaji zavezana podjetja, se bo ravnala po rentabilnosti In bo znašala največ 25 odstotkov. Dohodninska lestvica bo progresivna in se bo gihala od 2 do 25 odstotkov. Davek na poslovni promet se bo še nadalje pobira!, dokler bo to potrebno. Prav tako se bosta še nadalje pobirala invalidski davek in vojaško-komor-ska doklada. dočim odpadejo vsi državni pri bitki. Občinske doklade so v novem načrtu znatno omejene.
= Nove novčanice po 5 Din. Tz Beograda poročajo, da je Narodna banka že dobila prvo pošiljatev novih novčanic piJ 5 Din v src bru. ki se bodo dale v promet sredi t. m.
= Sladkorna tvorr.lca h rafin-rija v Čo-prljl je v zadnji kampanji, kj Je trajala 70 dni ir. se je zaključila 10. novembra 1925., predelala 580.000 metrskih stotov sladkorne pese proti 900.0)0 me trsk jm stotom v prejšnji kampanji ter je prmzvedla 750 vagonov sladkorja proti 1650 vasonom v prej šnji kampanji. Kaikor pnročago, ie reaultat zadovoljiv zaradi manjših prrad-i&cijsikih stroškov glede na zboljšano tehnično napravo in niije cene sladkorni pesi.
= Vinski sejem v Meti ki. Tukajšnja vinarska zadruga bo priredila v četrtek, dne 28. t. m. ob 12 uri v prostorih Narodne čitalnice v Metliki veliki vinski sejem fcn razstavo prvovrstnih starih ter novih vin iiz vseh goric motli^kega sodnega okraja. Vsa vina brdi dam pr&d sejmom stnikov-flflaSko preizkušena in ocenjena. Izbira bo velika, cene primerne.
= Seznam sejmov In razstav. V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je na vpogled seznam sejmskih prireditev in razstav, ki se bodo vršile v raznih državah v času od ianuarja do junija 1926.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spretema do 8. t. m. ponndbe za dobavo 200 komadov naramnih ogrinjal s kapuco, do 12. t. m. za dobavo 800 kg sika-tiva, za dobavo 1 modela »krmilo Heusin-ger tipa Serle 60«. za dobavo 45o kg svinčenih cevi, za dobavo 665 ovojev žičnikov; do 15. t m. za dobavo I konopne vrvi. za do ba vo 10.000 kg peska za livar e. za dobavo 5 komadov zložljivih torbic za spise; do 19. t. m. za dobavo 600 m iadrovine. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkciie. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: II. t m. pri ln-tendamurl Dravske divizijske oblasti v Ljub Ijanl glede dobave 30.000 kg turščice dne 21 t. m. pa glede dobave 75.000 kg bele moke; 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevo glede dobave vrvic za mašeme; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubllanl glede dobave 12.000 kg bencina: pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega železnega materiiala. Predmetni pogoji so v Zbornici za trgovino, obrt In Industrlio v Liibllanl na vpogled.
— Prodala. Pri direkciji državnih železnic v L hi bi jam s« vrSI 26. t. m. olertaina licitacija glede prodale različnega starega bakra In clnkove pločevine. Predmetni pogoji so aa vpogled pri ekonomskem odeleajo te dl- !
= Novi taksni Usti (knlžlce) za plačevanje dopolnilne prenosne takse. S 1. L m. Je
finančna uprava izdala nove taksne liste (knjižice) za plačevanje dopolnilne takse v dobi 1926. do 19.*). Ti listi, ki se dobivajo pri davčnih uradih, veliaio 11 Din komad.
=: Prlčetek poslovanja češkoslovaške narodne banke. Konstituiraioča glavna skupščina nove češkoslovaške emijske banke bo 15. februarja L 1. Banka bo začela poslovati s 1 marcem t. I. Imenovan le guvernerja se bo izvršilo v najkrajšem 6asu.
= Nova carinska tarila v Poljski Je stopila v veljavo 1. t. m Vse blagovne pošiljke ki do tega dne niso bile ocarlniene. se bodo ocarinile po povišanih postavkah nove carinske tarife ne glede na to. ali se te pošiljke nahajajo na potu ali pa so vskladiščene v carinskih ali poštnih uradih.
= Mednarodna razstava usnja In obutve se bo vršila v Miianu od 22. do 29 t. m. Sedež razstavne uprave je v Milanu. v'a Principe Um-berto No 19.
= Ukinitev vizuma za promet med Švico ln Avstrijo. Na temelju rešenja švicarske vlade je izza I. t. m. ukin en vizj-n .ftd Avstrijo in Švico. Državliani teh dižav sm« ! jo prekoračiti avstrijsko-švicarsko .rc.« j brez vizuma samo na podlagi redneg3 ptt-j nega lista. Izvzeti so samo oni. ki po- i-ejo ! v Švico v svrho zaposlitve, za ivatire izda-| ja v vsakem konkretnem primeru covcl.tnje Eidg. Fremdenpolizei v Bernu.
= Bolgarska zlata pariteta. Iz Soffle po. ročašo: Bolgarski finančni minister je odredil. da zaračunavajo carinarnice zlati lev odslej z 18 papirnatimi levi (dosM 15 papirnatih levov).
= Zlata valuta v Chlle. V Južnoameriški republiki se bo s II. t. m. zopet uvedla zlata valuta na bazi 1 peso v zlatu ie 6 pence.
= Konferenca češkoslovaških In poljskih zbornic. V kratkem se bo vršila v Katovicah skupna konferenca češkoslovaških ln poljskih zbornic, odnosno sličnih gospodarskih korporacij. Na konferenci se bodo pretresala trgovmsko-politična vprašanja.
= V Nemčiji se pripravi a znižanje dlskon ta. Iz Berlina poročajo: Spričo močnega olajšanja na denarnem trgu se namerava v ktatkem znižati diskont Nemške državne barke. Za koliko se namerava znižati diskont. ni znano. Sedanja diskontna postavka za menice znaša izza 26. februarja 1925. 9 odstotkov in za kvmbard II odstotkov.
= Belglia stopila Iz latinske denarno unije, h B^rma poročajo, da Je Belgija od ■povedala svojo pripadnost k !atawki denar ni uniji
Borze
7. Januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčijskl zaključki.) Vrednote: investicijsko 76.50 j —78. Vojna škoda 315—317. zastavni Kranj-i ske 20—22. komunalne Kranjske 20— 22. j Celjska posojilnica 200—205. Ljubljasnska 1 kreditna 210—0. Merkantilna 100—102. (Hi2) 1 Slavenska 50—0. KrHitni zavod 175—185. Strojne 125—0. Vevče 110—0. Stavbna druž ba IDO—110. Šešir 115—115, (115). — Blago: les: smrekove deske. 20 mm. fco nakl. post. 0—500; reineljni. jelka bela. 7/7, 8/8. od 4.50 do 6 m. seo Postojna tranz. 0— I 58 ); remeljni 7/7. 8/8. 35/70. 40/80.. L. II.. III.
4 m dolgi, fco Postojna tranz. 0—550: trami j suhi 3 3 —5/7. od 4—8 m. fco Postojna ' tranz. 0—350; bukovi pragovi 260. 16. 26. 16 po zahtevah nemških drž. železnic, fco Salz i birrg 50—54; poljski pridelki: pše-j niča: 76 kg. 3—4%. fco vag. Brčko 0—300. I 74 kg. 2%, fco vag. srerrska posta a 0—290; turščica: umetno sušena, fco vag. sremska postaja 0—160. umetno sušena, fco » vag. Brčko 0—152.50. nova. fco vag. naklad, postaja 0—125; oves rešetani. fco slov. post. 0—190; ajda domača, foo vag. slov. post. 0—260; proso rumeno, foo vag. slov. post. 0—215: otrobi drobni, fco vag naklad, postaja 0—128; krompir, fco vag. slov. postaja 0—75.
ZAGREB. Zaradi pravoslavnega božiča borza danes ni poslovala. V svobodnem pro metu v efektih ni bilo poskiv. Za Vojno škodo je zabeležen nespremenjeni tečaj 317 za denar. Tudi v devizah se nI mnogo delalo Zabeležene so naslednie taksacije: Dunaj 797. Berlin 1344.5. Italija 227 In sedem osrnink, London 274.2. Newyork ček 56.4, Pariz 218. Praga 167.4 hi Švica 1092.5.
BEOGRAD. Borza zaradi pravoslavnih božičnih praznikov ni poslovala.
CURIH. Beograd 9.17, B^tin 123.175, Newyonk 517.375. London 25.10, P ar k 19.965, Milan 20.89, Pra«a 15.325. BinJmi-pešta 0.OD7260. Bukarešta 2.3?, Sofija 3.70, Dunaj 72.90.
TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 66.90, 2ivnostelwk4 276, Llo.vd 10(15, Devize: Beograd 43.90 — 44.25. Dunaj 347.50 — 357.50. Praga 73.25 — 73.75. Un. d.m 120.20 - 120.35. Pariz 94.75 — 95.50. Newy<wk 24.75 - 24 90. Curih 478 — 482. Valute: dinanji 43.50 — 44, 20 zlatih fraTukov 93 — 97, zlata lira 478.02.
DUNAJ. Beogmd 12.55 — 12.59. Berlin 168.70 — 169.20. Btxim>pešta 99.20-99.50. Bukarešta 3.2175 — 3.3075, London 34.3750 do 34.4750. Milan 38.59 — 2*.7I. Newy.>rV 708.45 — 710.95. Pariz 27.22 — 273S. Praga 20.9950 — 21.0750. Vairšava 87.50 — 88, Cirrih 136.95 - 137 45. SrftJa 5.0250 do 5.0650: dinarji 12.50 — 12.56.
PRAGA. BeogTad 50.57. Berlin 803.50, Curih 653. MHam 136.172, Dunaj 47375.
BERLIN. Btfurrad 7.*15, London 2.IJ5I, Praga 12.418. Mtlan 16.945.
LONDON. (Opoldne). Beograd 274. New-york 485.12 Italiia I2D.I5. Švica 25.10.
NEWYORK (zakliučno 6. t m.) Beograd 1.77 In pol. London 4J»5 hi ena osmlnka. Italija 4.03 ln tri četrtinke. Dimaj 14 In ena osmlnka. Švica 19.32 Iti pol.
favosadska blagivna borza (7. t m.) zaradi pravoslavnih božičnih praznikov oi poslovala.
Sokol
Občni tbor Ljubljanskega Sokola se ie
vršil snoči v Narodnem domu ob številni udeležbi članstva. Zbor je o«vori! starosta br. KajzelJ. s pozdravom župnih delegatov br. dr. K r e j č i j a in dr. Š u b I c a ter zastopnikov l/ubljanskih dnevnikov. Nato so podali izčrpna poročila posamezni društveni funkci onarji. Poročila so pokazaia iz redno delavnost tega matičnega društva, ki »topa v 63 leto svojega obstoja Po absoluto-riju so sledile volitve in so bili soglasno izvolreni sledeči bratje: starosta br. K a j-z e I j. podstarosta br. ing. Požene!, načelnik br. Stane Vidmar, načelnica ses. Adela M o ž i n o v a. predsednik prosvet. odbora br J u v a n e c. odborniki br.: Cehu I a r, Cobal. Leo Franke, dr. Fran K a n d a r e. Boris Orel. ing. P e r k o. Rakov e c. Igo Rus, Viktor Rus, Lipe Sever, Vlado S i m o n č i č. Slave Simon-č i t, Luce S t r a u s, Žekal. 2 i g o n in 2 i 1 i č. Namestniki: trma Benčlnova, dr. Alojzij B r e n č i č. Magda F r a n c h e t-t i jeva. Pepina Podbrščkova In Tuje č. Pregledovala računov: Janko B a r I e, Vtličan Fink in Otmar P e h a n i. Praporščak: Mirko Ambrožič: namestnika: 2 i g o n in Slave S i m o n č i č. Podrobnosti o občnem zboru še prinesemo.
Ljubljanski Sokol poziva članstvo, da se udeleži pogreba br. Ivana Kneza danes, 8. januarja ob treh popoldne z glavnega ko lodvora. Civilna obleka z znakom!
Redni letni občni zbor Sokola v Kamniku se bo vršil dne 9. januarja ob 8. uri zvečer v dvorani društvenega doma.	34
Občni zbor Sokola na Viču se vrši v nedeljo dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne v društveni telovadnici. Bratje in sestre, udeležite se istega polnoštevilno, k er boste čuli končni obračun preteklega leta. — Odbor.
Šport
A tim : B tim 6 : 1 (2 : 1)
Srednja igra obeh moštev.
Na igrišču Ilirije se je v nedeljo vršila tekma med dvema moštvoma Ljubljane, ki pa nista nastopili v objavljeni postavi. Dru* go moštvo je moralo v drugem polčasu igra ti z 10. odnosno 9 igrači, ker nom:nirane rezerve niso bile na mestu. Tekma ni nud.lz za sedanji čas precejšnjemu številu gkdal. cev posebnega užitka. Videlo se je pač, da je večina igračev v zimskem času precej po« čivala. A moštvo je zlasti v prvi polovici bi. Io v premoči. Toda obramba B moštva, zla. sti branilec Slamič in vratar Erman sta iz« borno razdirala napadalne akcije A moštva. V drugem polčasu je sodnik izključil dva igralca B moštva, in sicer enega upravičeno. Igra je sedaj postala precej dolgočasna. V splošnem je bilo A moštvo mnogo boljše kot B moštvo.
Vodstvo doseže A moštvo po Martinaku, ki zabije tudi drugi gol. Kmalu nato zapu» stita Oman in Erman, ki sta trčila skupaj, igrišče. Oman se kmalu vrne. Ermsna pa izvrstno nadomešča Jančigaj. B moštvu se po lepi napadalni akciji posreči zabiti svoj častni gol. V drugi polovici ima napad A nioštv-8 mnogo ugodnih šans. ki jih pa nc izrabi. Po Omanu in Dobrletu zabije še šti* ri gole. B moštvo je izvedlo !e nekaj posa. meznih napada'nih akcij. Pri teh sta se zla. sti odlikovali obe krili Jamnik in Camcrnik. Oba vratarja sta bila dobra. Ne baš dobro
je sodil g. Vodišck.
--
Druge nedeljske nogometne tekme
MARIBOR: Rapid : Merkur 13 : 1. Mer-kur je doživel v prijateljski tekmi z Rapis dom občuten poraz. Merkur je nastopil v popolnoma izpremenjeni postavi in z mladi, mi močmi. Rapid je nastopil v običajni po. stavi z Barlovičem v obrambi. Odličen je bil Rapidov napad, pos.bno se je odlikova. la leva zveza. Sodnik g. Oscb:g.
MILAN: DFC. (Praga) : F. C. Milano 8 : 0 (5 : 0).
DUNAJ: Včeraj so igrali klubi samo pri. jatelj-ke tekme. !z:di so sledeči: Brgittcna« uer A. C. : WAC 3 : 2 (0 : I). \Vackcr : Nicholson 6 : 3 (2 : 2), International : Blue Star 5 : 2 (3 : 1), Vienna rezerva : Gersta hof 4 : 1 (1 : 1).
PRAGA: Slovan (Dunaj) : Slavija 7 : 3 (2 : 1). Slavija, ki se jc predvčerajšnjim vr. nila s turneje, ie nastopila z več rezervami.
SAM SF.BAST1AN: Vienna (D-.nai) : Rcal Socictcd San Schast'an 4 : 1 (2 : 1).
BARCELONA: Sparta (Praga) : F. C. Barcelona 7 : 2.
Propozicije za zimski nogometni turnir
V zmislu sklepa seie u. o. LNP. z dne 29. XII. 1025. *e ima od grati v času od I. ja. nuaria do 28. februarja rimski nogometni turnir med ljubljanskimi klubi. Za ta turnir veliaio sledeče propozicije:
L Da se da klubom možnost večjega raz. maha in »portnega udejstvovanja tudi ob
Vse se povpra&ute kai io
Fantom pariške opere
•••■•■■»■•••a
ugodnem vremenu sicer mrtve zimske sezo« ne se razpiše zgoraj omenjeni turnir. Ob tej priliki dobi zmagovalec pokal v definitivno oblast.
2.	V tem turnirju so obvezni tekmovati brez izjeme vsi ljubljanski klubi ter se v dnevih od g"anja tekem turnirja ne smejo vršiti v Ljubljani nobene druge nogometne prireditve. Klub. ki se iz kateregakoli raz« loga odtegne tekmovanju, ali ki med tek« mo. odno^o tekmovaniem odstopi, zg ;bi tekmo ter izpade iz nadaljnega tekmovanja. Poleg tega nosi stroške, ki so nastali s pri« pravami za dotično tekmo in se pa poleg tega še kaznuje z globo 500 do 1000 Din.
3.	Tekmuje se po cup.sistemu, t. j. vsak klub. ki tekmo izgubi izpade iz nadaljniga tekmovanja. Za tekmovanje so vvljavna prav.la in pravilniki JNS. v kolikor ne vse« bujejo pričujoče propozicije posebnih dolo« čil. Žrebanje terminov, odnosno protivni« kov, kakor tudi določitev igrišč odredi p. o. I.NP. Sodnike delegira ZNS sekcija Ljub« Ijana. Vsaka tekma traja 2krat 45 min. V slučaju neodločnega izida se podaljša tek« ma za 2krat 15 min. Ako ostane rezultat tudi nato neodločen, se zmagovalec izžre« ba. kar izvrši sodnik dotične tekme ob pri« sotnosti obeh moštev in event funkcijonar« jev LNP. in obeh klubov.
4.	Pravo nastopa v tekmah tega turnirja imajo vsi igrači, ki so po svojem klubu pri« javljeni pri LNP in v službenem glasilu či» tani s pravom nastopa v prvenstvenih tek« mah. in sicer ne glede na to. ali imajo pra« vo takojšnjega nastopa z ozirom na more« bitni prehod rz prejšnjega kluba ali ne. Na« stopati ne smejo neprijavljeni in nečitani igrači in igrači, ki imajo zabrano igre. Za« menjava igračev med tekmo ni dopustna.
5.	V slučaju slabega vremena sme u. o. I.NP. tekme turnirja preložiti ali pa ukiniti.
6.	V slučaju razpisa stičnega turnirja po MO. veljajo tudi za te pričujoče propozi« cije. LNP.
Hajduk v Aleksandriji. V torek je Haj. duk igra! proti, reprezentanci Aleksandrije ter je doživel poraz z 2 : 0 (1 : 0).
Har.ena v Mariboru. Maribor : Merkur 8 : 2 (2 : 1). Mariborova družina jc z lahko« to premagala Merkurjevo družino, ki ima najslabši del v napadu. Merkurjeve napadal ke so 2e!o počasne in nesigurne v podajanju žoge.
Službeno iz LWP. Danes, v petek, ob 20. seja u. o. v kavarni Emona, gornja soba. Tajnik L
Absolventom kmetijskih šo!
Absolventi kmetijskih šo! tvorijo pri nas lep štab pionirjev kmetijskega napredka po deželi. Mnngi od njih so v javnih ali pnivat« nih službah, drugi so ugledni kmetski go« spodnrji itd. Zal, da med njimi ni prave zveze in mnogo jih je, ki so se videli zad« niikrat. ko so zapuščali zavod, kjer so čtw pa!i kmetijske nauke za praktično življenj«.
Edino vez je doslej tvorilo med n|imi dni štvo absolventov kmetijskih šol, to pa je le životarilo in je končno zaspalo.
Vez med posameznimi kmetijskimi stro« kovnjaki in našimi kmetijskimi šolami in zavodi je potrebna in koristna in zato se mora ustvariti in mora ostati. Kmetijska ve« da silno napreduje. Posamezni v praksi sto« ječi kmetijski strokovnjaki njenega napred« ka ne morejo vselej tako zasledovati, kakor kmetijski strokovnjak v javnih službah, zla« sti pa na kmetijskih šolah. Zato je potreb, no. da sc večkrat sestanemo ter razgovo« rimo o važn:h strokovn h zadevah Koliko lepih in spodbudljivih stvari se lahko vidi na naših kmetijskih šolah in vzornih posest« vih, državnih in privatn h? Zato je potreb« ro prirejati sestanke, skupne strokovne iz« lete. zborovanja itd. Pa tudi stanovske za« deve zahteva io medsebojnih stikov in skup repa dela. Nuino je torej potrebno, da se vsi z vnemo oklenemo n«še ed:ne stanov« ske organizacije, to ie društva kmetiiskih strokovnjakov za Slovenijo v Ljubljani.
Kmetijski strokovnjaki, bodisi, da stojite v javnih ali privatnih službah ali pa da ste samostojni g^podarji, pristopite vsi kot člani ir. se udeležujte pridno zborovanj, sej, sestankov in izletov tega društva. Društvo je razdeljeno na sekcije Ljubljana. Mari« bor in Novo mesto. Okoli teh centrov se moremo zbirati. Novomeška sekcija trga društva je sklenila, da priredi na praznik dt.e 25 marca ob 10. dopoldne v kmeti isk: šoli na Grmu sestanek kmetijskih strokov« lijakov.
Prijave za pristop k društvu in za udele« žitev na tem sestanku sprejema do I. mar« ca predsednik novomeške sekcije B. Skalic« ky. Priglasite se vsi. ki Vam je zs dohro skupno stanovsko stvar. Natančni spored sestanka se naznani po 1. marcu.
Vremensko poročilo
IžnHtana. 7 tanuvja 1926.
Kn opazovani«	ob	Zrafn tlak	Zračna temperatura	Vetet
l. uhl gna , . .	7.	/70-8	1 7	IUB
| LiuM|ana . . .	14	7694	04	iue. vzh.
Ljubljana . , .	21.	7687	06	jug. zap.
Zagteb ....	7.	77O-0	20	
Beograd . . .	7.			
Dunaj ....	7.			
Praga ....	7	768 8	2-0	Jug
Inomost ...	7.			
L>ubrana 30fi m nad morlem
Oblino 0—10
megla 8
megla
dež
radav n< mm
1
Solnce vzhaja ob 7 38 zahala ob 16-35, Iona vzhala oh 052 zahaja ob t2 26 Barcmrtet vitji, temperatura visoka
Dunajska vremenska napoved za petek: Temperatura nekoliko nižja kot tH-sedaj. Večinoma oblačno, v aižinah megleno. Mestoma morda tudi lahke pa-
davine.
»JUTRCh It-. 3
G
Četrtek 7. L 39Žo
Z Z1V
Moral insanity madžarskih ponarejevalcev francoskega denarja
Osebnost državnega policijskega Žela Nadossyja6 W!ndi«ctisrdtx pustolovec, igralec In Špekulant.
Senzacija za senzacijo l Skoro n« mi» fte ura, da ne bi prišlo it Madžarske novo poročilo g nezaslišanim! po« datki o madžarskih ponarejevalcih fran« coskih tisočakov. Ves državni aparat je mrzlično na delu, da odkrije zadnje niti tega škandala, ki v jarki luči razkriva ne le gladno politično, ampak tudi ml-zerno socijalno sliko madžarske aristokracije. njenega tnadjonalizm&s, njene nemorale. Kar pa najbolj preseneča pri tej strnjeni organizaciji ponarejanja in razpečevanja francoskih bankovcev, je to, da se je vršilo delo tako sistematično, sigurno in mirno. Takega dela so »možni samo perfektni brezvestni zločinci.
Največjo pozornost je vzbudila aretacija državnega policijskega šefa Kados-5yia, protektorja madžarskih nacionalistov, katerega je ministrski predsednik moral odstaviti od službe, ker je preiskavo zavračal ter jo usmerjal na stranska pota. Vloga Nadossyja je breg primere. On. ki je bi! policijski Sef madžarske države in je imel dolžnost pomagati, da se zadeva čimprej razkrije, je delal baš nasprotno. Telefoniral je princu Windischgratzn, da je njegov sluga osumljen ponarejanja bankovcev in se je z zločincem osebno razgovarjal, da bS se stvar prikrila! Kriminalni uradnik, ki bi moral pobijati zločin, pomaga krivcem, da bi se opravičili pred svetom! Pač edinstven primer, mogoč samo na Madžarskem!
Nadossjr pa ima na vesti še druge težke prestopke. Tako je n. pr. cm preskrbe! polkovniku Jankovicsu diplomatski potni list za prekoračenje meje in potovanje na Nizozemsko. Legacijski svetnik Vest v notranjem ministrstva se je proti vil temu, da bi izstavit Jan-koviscu tak dokument. Prišel je v ministrstvo osebno Nadossj' in je izposlo-val vse, kar je hotel. Pomagal je dalje Jankovicsu pri pečatenju kovčega, v katerem je bil ponarejen denar. Ko je prišla stvar na dan, si je velel prinesti državne akte ter jih je zadržal pri sebi in obenem lansiral vest, da izhajajo ponarejeni bankovci iz Rusije. Zadrževal ie preiskavo in zatrjeval, da je Kovacs vohun v službi legitimistov, ki so mu poverili nadzorstvo nad princem Win-dischgratzom.
Odstavljeni državni policijski šei Nadossj? je za prav izvrševal službo notranjega ministra, kajti njemu je moralo biti vse pokorno. Stal je na čelu tako sevane <*druge vlade*. ki je zadnjih pet let strahovaia Madžarsko poleg legitimnega predstavništva dežele.
Svojo kariiero je začel Nadossy v pe-stanskem justičnem ministrstvu. Tam mu je poveril minister Balogh svojcas prezidijalno mesto. Pred petimi leti je bil imenovan za naslednika policijskega ravnatelja Magyarszewskega, ki si je pridobi! velike zasluge posebno z odkritjem morilcev Bacsosa in Soipogvja. Ko je Nadossy tako prišel na površje, se je ustanovilo zanj posebno mesto državnega policijskega šefa. Uradoval je v ministrstvu za notranje zadeve. Z notranjim ministrom sta se večkrat Iju-to spoprijela, a vsak spopad je končal z zmago Nadossyia. Minister mu je vedno podlegei.
Nadossyju očitajo vse polno nekorektnosti Bil je spletkar, hujskač, postopal je strogo in neusmiljeno s svojimi nasprotniki, pristaše pa je ščiti' Sam je zahaja! v kazino, kjer se je udeleževal hazardnih iger, medtem ko je bilo hazardiranje drugim prepovedano in kaznivo. Pri antisemitskih izgredih je sodeloval z največjim navdušenjem.
Glasom zadnjih poročil peštanskih dnevnikov, je policija na sledu štiridesetim novim osebam, ki so zapletene v afero ponarejanja denarja. Teh štirideset ljudi pripada slojem aristokracije. Njihove aretacije, fci se pripravljajo, obetajo spraviti na dan ogromno gradivo. Imenik teh krivcev je sestavila policija na podlagi zasliševanja princa
> 40 novih krivcev. — Pred Ž vezo narodov!
VVindischgrštza. Aretacije so poverjene posebnemu aretacljskemu korpusu, bro-ječemu 85 kriminalnih uradnikov in detektivov.
Princ Ludov k Windlschgraiz,
osrednja figura madžarskega ponarejal* skcga kompleta.
Princ VVindischgržtz, okrog katerega ga se suče cela afera, je sedaj 43 let star. 2e od mladih let je bi! nagnjen k pustolovščinam. Rodi! se je iz zakona princa Ludovika Windischgratza in grofice Valerije Dessewfiy. Leta 1901. in 1905. se jc udeležil rusko-japonske vojne. Na bojišče ga je gnala želja po pustolovskih doživljajih. Ti nagibi so se pokazali v njem že zarana. Ko je rusko-japonska vojna končala, je prepotoval Sibirijo in se je vrnil nazaj v Avstrijo. Poročila pravijo, da se je drža! pred Port-Arturjem precej hraoro. Na potovanju v domovino je doživel burne dogodke, ki so njegovo. pustolovsko na-turo vsaj deloma zadovoljili. L. 1S07. se je poročil z grofico Marijo Szecheny-jevo, ki ni" ^	T.diia šest otrok.
urot Tei6ay. bivši ministrski predsednik in* predstojnik madžarskega državnega kartografskega instituta, odkoder je izhajalo ponarejanje francoskih, pa tudi češkoslovaških in našjlj novčanic.
V začetku svetovne vojne se je javi! princ na fronto. Bi! je poveljnik neke leteče kolone, katere člane so imenovali atigre=>. Na dvoru ga niso upoštevali. Šele ko je leta 1916. umrl Franc Jožef in je na prestol sedel cesar Kari. je postal Windischgratz persona srata pri vladarju. Karel ga je celo hotel napraviti za madžarskega ministrskega pred-sednika, toda liberalni politiki so se temu upirali in so imenovanje onemogočili. Zato pa je ime! princ zavarovan hrbet, čim je prevzel zunanje ministrstvo" Andrassy, ki je princa pripeljal s seboj kot sekcijskega načelnika. Imel je pri Karlu tako velik vpliv, da si je iz-posloval popolnoma svoboden in ne-ovira dostop k njemu. Pripovedu^o. da je večkrat vstopil t ar med važno avdijenco in se pričel udeleževati raz-
govora.
Windi8chgrat* je snan dalje i t korup-cijske afere s krompirjem. Prodal je namreč med vojno v inozemstvo večjo količino krompirja in je od Izplačane vsote zadržal štiri milijone kron «v propagandne §vrhe=>. Ker je to storil brez vednosti ministrskega sveta, je nastalo veliko ogorčenje in sUar so spravili s sveta z veliko muko.
Do zadnjega je princ ostal zvest Karlu. Bil je navzoč v Schonbrunnu do njegovega odhoda in je pazi! r.a telesno varnost bivšega monarha. Po njegovem odhodu je skušal spraviti v Švico zaboj zlata in drugih dragocenosti: na švicarski meji po so uradni organi odkrili tihotapstvo in so zaboj zadržali. Šele po številnih intervencijah diplomatov je smel zaboj čez mejo.
V splošnem slikajo princa kot velikega zapravljivca in lahkomiselnega. Bil je strasten igralec in je nri hazardu zapravljal velike vsote. Rad je špekuliral, toda imel je pri tem zelo nesrečno roko. Še v zadnjem času se ie pečal s prodajanjem slik. Prodajal je n. pr. neke: a Rembrandta iz zasebne galerije grofa Andrassyja in je zahteva! zanj v Parizu 500 tisoč zlatih frankov. Ponujali pa so mu samo 200 tisoč in kakor je prenesel sliko prvič čez mejo, tako se rr.n je tudi posrečilo pretihotapiti jo nazaj, ne da b! to oblasti opazile. Posredoval je tudi prodajo skupine slik grofa Mir-bacha. Ta kupčija je končala z ostrim sporom med obema aristokratoma. Do poravnave je prišlo z znatnimi obojestranskimi materijelnimi žrtvami.
Giede fabrikacije ponarejenih bankovcev si oblasti v vseh podrobnostih še niso čisto na jasnem. Preiskava je dognala doslej le to. da so se vršili v peštanskem kartografskem zavodu generalnega štaba poskusni tiski, katere pa so falzifikatorji opuščali. Mogoče je, da so se bankovci tiskali na posestvu princa v Sarosoataku. Ta grad ima pod zemljo več kilomettov eolge hodnike, ; katere bo policija preiskala samo v i skrajni sili. če se ji ne posreči odkriti tis <arne kje drugje.
Doslej je policija dognala, da se na-h.ija v obtoku za dvajset milijonov ponarejenih francoskih tisočakov. Sledovi preiskave kažejo, da je potoval Win-dischgratzov tajnik Raba tudi v Pore-nje, kjer je spravljal falzifikate v promet. Italijanska policija je prijela tudi madžarskega artista Aleksandra Wit-kovvskega v Milanu, katerega ima na sumu, da je bil v službi ponarejevalcev, ki so imeli svoje razpečevalce vse križi m po svetu.
Kako ogromen interes in ogorčenje vlada za madžarsko velezločinstvo po vsej Evropi, je jasno razvidno iz obsežnega poročanja novin. Tudi vodilni listi vseh držav nikakor ne štediju zgražanja nad madžarsko lumpariio. a posebno v socijalističnih in češkoslovaških novinah se bolj in bo.t oblikuje kategorična zahteva, da zadeva pride pred forum Zveze narodov!
Ženitna številka 27
Nemška statistika porok presenetljivo ugotavlja, da se največ ljudi poroči s 27. leti. Številka 27 je torej povprečna ženitna starost, ki je vrlo visoka, oso-bito v primeri s povprečno ženitmo starostjo v letu 1913., torej tik pred svetovno vtrino, ko je iznašala jedva 24 let.
Kakšni so razlogi, da se je številka po svetovni vojni tako občutno povišala? Nemške novine objavljajo razna mnenja. Neki tajni svetnik, uslužben p. i statističnih uradih in zatorej najbolj kompetenten. aa izreče svojo sodbo, ie dejal z globokim premislekom: 'Razlagi so različni, toda gospodarski je glavni. Ženske se vedno bo-ii udeistvujejo v
Zimslie suknje ~
iz ra bolj-ega double bi s ga in modemih krojev, dalj. blago za obleke angleškega in češkega izvora v bogati izberi in po priznano niz k ii cenah samo pri
Drago Schwab - Liubljana
rasnih pokiieih in si sra4V>q lasinu sipi-gtenoo. Molki pa ss zato poroča*) k&j sneje, ker jim pred 27, letom večinoma ftedostaja gospodarskega Žundamenta, ha katerem ss lahko zgradi obiteljske itvljeBie. Z dotami je dandanes težavna . . Tadi jaz imam tri hčerke v god-fJj zakonskih letih; 22 do 27. Dote jim ne morem dati i e po statistiki, glejte, lahko ie vedno upam, da ne bodo obsedele . . «»
Pfominenten berlinski sociolog ps tu; vaja! ^Osnovna načela modernega sa kona so se jako izpremenila. Žena mora dandanes biti možu tovarašics in po-trtečnica. torei izkušena dame. ne ps samo mlada ljubka gospodinjica.*
A kako se glasi mnenje mlade moderne gospodične? šteje 20 let in Študira medicino. Ko bom imela nekoliko prakse, meni ona. bom šele začela misliti na možitev. Prakse! Ali razumete, gospodje?
za-
Zavarovancem Okrožnega srada sa zavarovanje delavcev
Okrožni urad sa zavarovanje delavccv v Ljubljani jts uvedel s i. januarjem na pod« iagi soglasnega sporazuma z Zvezo blagaj* niških zdravnikov pavšalno honoriranje obi» skov zdravnikov na domu bolnikov. S to novo ureditvijo honoriranja obiskov so v zvezi sledeč« poslcdice, na katere urad ob©* lele zavarovane člane opozarja.
Po veljavnih določilih bolniškega reda je vsak zavarovani člar. v slučaju, ako zahteva in potrebuje zdravniške pomoči, dolžan zdravnike obiskati v odrejenih ordinacijskih urah na domu zdravnika, odnosno v ambu« latorijih. Le izjemoma, ako je zdravstveno stanje zavarcrvanca tako. da mu je po pol« noma nemogoče zapustiti posteljo, imsjo člani pravico zdravnika klicati na svoj dom. Doscdaj so člani proti tem predpisom težko grešili. Ugotovljeno je nebroj slučajev, da na doni klicani zdravniki bolnika niti doma ni dobil, pae pa pri delu zunaj hiše, mnogo« krat so klicali člani zdravnika na dom, zgolj iz komodnosti in pri obolenjih lahke nara« ve. Pogosto so člani klicali zdravnika več dni po vrsti, ne da bi bilo to potrebno. — Uradovi zdravniki so hodili na dom zdravit razna trganja, glavo« in zobobole, malen« kostne ureznine itd. Tako so zdravniki poj stali sužnji neuvidevnih članov, ki niso raz« umeli, da so taki obiski zvezani z visokimi stroški, katere je urad moral plačevati na škodo težkih bolnikov. Nobeno čudo ni, da bolniško zavarovanje hiti v veliko pasivj nost. Urad je moral ugotoviti, da so bo!ni« ke pri tem razkošnem razmetavanju javnih sredstev podpirali tudi nekateri delodajalci, češ, saj plačujemo prispevke. Zasebni paci« jent zdravnika kliče na dom !e v dejansko in skrajno nujnem slučaju, ker mora pač štediti. Pri javnem denarju pa je Stedenje še bolj potrebno, zlasti še, ako je denar na« nienjen zdravju delovnega naroda, torej eminentno socialnim svrfiam. Klicanje zdrav nika na dom je posebno priljubljeno pri si« mulantih, ker s fingiraujem nujnosti in ne« varnosti bolezni hočejo zanesljivejše doseči denarno podporo. V boju proti simulantons od strani urada in zdravnikov morajo narav no trpeti tudi resni bolniki. Temu se ni ču« eliti. Izkoriščevalci zavarovanja so v bistvu vzrok vse kritike proti poslovanju urada. Da ni izkoriščevalcev, bi urad ne bi! prisil« Ijen izdajati strogih formalnih predpisov in resni bolniki bi mogli uživati skrbnejšo zdravniško nego. Tako pa i zdravniki i urad izgubljajo visok odstotek svoje energije pri simulantih.
Urad je radi vedno večjega izkoriščanja od strani simulantov in onih, ki bolezni pretiravajo, prisiljen k najbolj energičnej« šim ukrepom in upa pri tem boju na pomoč vse vestne in odgovornosti se zavedajoče javnosti. Proti onemu članu, ki bi zdravnike klica! na dom. ne da bi bila za to podana neobhodna potreba in nujnost slučaja, se bo urad positižil zakonitih določil in take« mu članu predpisa! povračilo vseh stroškov, ki so uradu nastali radi brezvestnega in iz« torišča vajočega dejanja člana. Simnlanti kvarijo ugled zdravnikov, ki svojo službo vrše v najtežavnejših razmerah, zelo pogo« sto v življenski nevarnosti. Ni čuda. da pod takimi razmerami tudi zdravniki dostikrat izguhe potrpežljivost. Ker zdravniki v zava« rovanju izvršujejo najvažnejšo in bistveno
In mlad, za poreko goevn fant? Zaslužim mesečno M&o. da Živim, pravi. Zame zadostuje, a za zakon bi bik-premalo. V ostalem pa sem se ©y tem že pametno pogovoril z nevesto. Zar- • Sen sem namreč Se prece)	»ud-
ona je v službi. Ko bova skupno zaslužila toliko, d& bova lahko skupno živela. stopiva nemara lepega dne zam pred oitaf . . -
Sedemindvajsetletnimi m seearoi:i-Ctvajs^tleimce, ali razmišljate © stvari tadi Vi. zdal, ko stokamo v predpust?
Sepael ne danakege prevotedn^ga m* nislfe. Na danskega pravosodr.ega ministri Šteinckeja je bil ts dr.i izvršen atentat. V sjeg.ovo pisarno je prils! oborožsa mož ter aa je {jap-ade! z ckovano garjače. Minister (t- težko ranjen in bo ga morili prepeljati bolniso. Atentat nima političnega ozadji, ker je napadalce, kakor so dognali zdrar. niki, slaboumen človek.
olltika
nalogo zavarovanja, bo urad z ▼£«*»! sred« etri ščit;! on® zdravnike, katerih vestno ds* lo in trud izrabljajo simulanti. Ista »redatti pa bo uporablja! tudi proti onim zdravr.i« kom, bi bi » svojim postopanjem ogrožali zdravjs ali življenje zavarovanih Članov, Ko bo število Izkoriščevalcev zavarovanja pad> io na najnižjo etopnjo, ne bo veš pritoži; ee proti zdravnik©«!, ne proti zdravilom, in r.ff proti poslovanju urada. Zavarovanj« poten, tudi Ke bo več ps^-ivoo. Institucija zavaro« vanj« ni tuja. sovražna institucija, iz katere bi bilo utemeljeno izžeti zadnjo kapljo živ« Ijsnske krvi, ona je poklicana, da ščiti lavno zmožnost zavarovanih članov in zdravje To ji mora javnost omogočiti. Zato za« varovanje sloni načelu samouprave vseh interesentov, torej tudi na načelu vzajemne samopomoči vseh Interesentov,
kozemcev
Inšpekcija dela v Ljubljani službeno raz» glaša:
V smislu predpisa I 7 pravilnika o zaposlovanju tujih delavcev, se bodo izdali vsem onim irsazeircem, ki so bili na ozemlji, nafce kraljevine zaposleni it predno ie stopi! zakon o zažčSti delavcev v veljavo, posebna uradna potrdila, da naveden! zakoi* sanje ne velja. Zato se pczivaio vi; inozemski delavci, vajenci, uradniki, nameščenci gospodarski in drusi cslužbeac!. ki so bšK zaposleni v nai! držav! že pTed 14. in»iem 1923, da vlože čimprej prošnje za šsdanje omenjenih potrdil. Prošnjam je treba priložiti uradna dokazila, da so bili res zaposlen, pred navedenim datumom, dalje dokaze o njihovi strokovni usposobljenosti, o vr-r. posla, ki sa opravljajo ter naslov podjetja, odroma službodajaica, kjer so zaposleni Prošnje morajo bit! predpisano kolkovart (Din 25), ter jih js treba vložiti na kasr.eM do dne 28. februarja 1926. Teb prošenj ac morejo vlagati delodajalci za inosemet. ki so pri njih zaposleni, temveč prizadeti inozemski uslužbeacl sactri. Ce bi se po izteki roka ugotovilo, da posamezni taozemci nimajo potrebnih uradnih izkazi!, se bo smatralo, da veljajo zanje odredbe zakona o zaščiti delavcev ter se jim bo aadaljno zapo-slenje prepovedalo. Obenem se bo nvedie predpisano kazensko postopanje. Prošnje treba vložiti pr! inšpekciji dela v Ljubljani Dunajska oesta 40.
Žalostna statistika^ Dunajska policija objavlja te dni v listih pregled samomoru nih poskusov v letu 1925. Življenje si je h ni hotelo vzeti 2259 obupancev. Med samomorilnimi kandidati je bilo 1065 žensk. V primeru s predvojnim časom, se je število samomorilnih poskusov in samomorov m Dunaju podvojilo. Največ kandidatov - zz oni svet si je skušalo vzeti življenje radi nesrečne ljubezni. Na drugem mestu pa jc obupance gnala v smrt beda, na tretjetr družinsks nesporazumi jen j a.
Izseljeulška statistika za mesec september 1925. Po podatkih izseijeniškega komisu rliata kraljevine SHS se je v mesecu sept. 1925. izselilo celokupno 155 moških poljedelskih delavcev iz kraljevine SHS v Francijo. Od izseljenih je 10-4 iz predelov Hrvatske in Slavonije 44 iz dalmacije, 3 iz Slovenije, 3 iz Basr.e in Hercegovine in 1 iz Srbije. Celokupno se je od 1. aprila do 30. sep: 1925. izselilo v Francijo 1077 poljedelskih delavcev. Od tega števila odpade na Slovenijo 50. Prvi transport je bi! odposia« 1. aprila 1925.
Slovenski renčar
Slika iz življenja slovenskega samotarja v Ameriki.
(Renčar (ranger) ie tarmer ua zapade, ki se ne ukvarja s poljedelstvom.)
Ze teden dni sera bil na obisku. Dragi sorodniki so storili vse, da mi napravijo kolikor mogoče udobne in zanimive počitnice. Vso malo slovensko rudarsko naselbino sem že poznal, v vsak<5 hišo so me že peljali in povsod so me gostoljubno pogostili. Enolične, snažne in s cvetličnimi vrtovi obdane hiše so mi bile že vse znane. Pusto skalovje z grmiči divjega pelina in redkimi skupinami borovcev je name vplivalo že enolično. Stožilo se mi je že skoraj po vrvežu ameriškega velemesta, kjer bi za to malo naselbino rezki glas rudniške sirene ogtu-ši! v cestnem hrupu.
Toda gostii el j'" so imeli Se precej presenečenj, s katerimi so mi v svoji postrež-Ijfvosti kratili čas in me končno tako navezali na oddaljeno montansko pokrajino, da bi bil nazadnje na'rajši odložil slovo še za dolgo dobo. Med presenečenji je bi! vsekakor tudi obisk pri slovenskem *kra!ju« in sicer radi tega. ker smo z obiskom presenetili samotarskega »kralja« in ker ie ta obisk pomenil presenečenje tudi zame.
Obnovimo v duhu spomine na ta obisk.
Ford drvi iz naseliščne kotanje, njegovo brnenje postaja glasnejše, ko se vozilo
vspenja v klanec. Samota ie okoli in okoli. Divja prerija z vonjavim pelinom obda cesto brž ko zapustimo selo. Valovit svet postaja poraščeneiši dolnjske, skale se tnr.i-kao rumeni, z redko travo poraščeni prsti. Veliko je lukenj po razorani preriji, skrivališč kaiotov in prerijskih psov.
Davno je že za nami naselbina, nobena hiša ne obljuduje več pustinje. Pred skalnim sričem, ki moli sredi planjave v plavo nebo, se odcepi kolovozna pot od glavne ceste. Pot vodi do domovanja družine iz Notranjske, ki poseduje začasno zapuščen m še skoro popolnoma nedotaknjen bogati premegekop ter obširne borove gozdove. Pa mi ne gremo k njemu, peljemo se k samotarju.
Cesta se vspetra vedno višje. Pokrajina se iz gole prerije spreminja v gozd te m neželenih borovcev. Hladen veter brije s planjav. ki se zdaipazdaj zoblikujejo v griče, končno P3 se izpremene v nestrme hribe, čim višje smo, toliko daljši razzled imamo. Na zapadu se beli odcepek Skalnatega gorovja (Snovv Mountains), na severu sega v mračne daljine siva prerija, vzhod in jug pa sta obdana z gostim lesovjem borovcev.
Na razvodju smo. Visoke planjave so deloma obraščene s šumami. ki v dolih nudi;o studence veietoku Missouriiu na daljnem severu iti mogočni reki Ye!lovvstone v ko-taniasii iužni Montani.
Ta kraj smo si izbrali za počitek. Vsled
dolge vožnje ie voda v tordn zavrela, pri-liti ji je treba hladne. Pred seboj smo imeli še deset milj vožnje — podenja v gozdove pod nami. Ni ga bilo domovišča ob cesti, na kateri od prvega početka vožnje nismo srečali vozila.
Privozili smo do studenca. Ob studencu te žleb, ograja iz rjavih borovčevih oklest-kov, ki priča, da živi nekje v bližini človeško bitje. Zavore za obcestnim studencem smo odprli in ford je zavezi! po kolesninah nad cesto.
Pod zatišno skaio. na južni strani, je dom slovenskega renčarja, ki si je zgradil domek iz borovčevih brun. Vrata so bila odprta, v kuhinji nikogar; sprejemna soba je bila prazna, v spalnici smo našli samo sivega mačka. Stopili smo nazaj na dvorišče, kjer ie zalajal kosmati ovčar, obračajoč se neprestano v breg Proti skali. Takoj smo umeli čuvaja. Stopili smo ped skalo. Naravna ska'a mu kakor divjaku duplina služi za vinsko klet.
Janez (tako je ime našemu renčariu) je baš mečkal črno kalifornijsko grozdje. V visokih škomjih (z kavčuka ie menca! po kadi. iz katere so brizgale rd«če pene.
»Halo. Janez!«
»Zdravi, zdravi! Kak vrag vas nosi tod?« To je bil vljuden samotariev odgovor. Svetle oči so mu sijale na zagorelerr in do-raščenem obrazu. Zadovoljno ie motril dc-šlece. Hitro ie otrese! škornje, se sezu! iti
stopil iz kadi. Prožil nam je mišičasto desnico In voščil dobrodošlico.
Janezov obraz kaže štirideset let. Moževa postava je krepka ia njegov korak trden, hribovski.
Po kratkem predstavijenju nas je pel'a! v hišo. Prinese! ie kvart iskrečega kalifornij-čana. ponudil prigrizek suhe govedine in ajdovega prej>ečenca. Gledal ie, kako bi nam vstregel, da bi bili gosti zadovoljni.
»Le sam si. še vedno sam?<
^Kaj še! Vedno več družine imam.« Za grobo c-maro s knjigami je odgrni! pisan zastor Skurrina pravkar skotenih mačk se je premikala v mehkem ležišču. Janez se je prisrčno sme;ai mačjemu prirastku.
Hlastno ie segel po časopisih, ki mu jih je ponudil obiskovalec. Začel je spraševati po dogodkih, po razmerah v naselbini, posebno pa po mestnem živfenju, kateremu se ie že davno odpovedal.
Po razgovoru in malici nas ie odpeljal v dve milji oddaljen log. kjer je Imel veliko zalogo narezanega lesa. Pred letom je Janez iz daljnega Billingsa dobil na svoj renč parno žago in dehvce. da so mu za domačo rabo ter za prodajo r.arezali cele sk'adni-ce desk in tramov. Ko ga je eden izmed obiskovalcev vprašal po ceni lesa." ie Janez kar vprašal, kakšen kup ga hoče. Za dva tovorna avtomobila lesa sta se pogodila kar načez.
Solnce ie top!o sijalo " loz. Pod nogami
je pokaio suho lubje in dračje. po katere-ie Janez priporoča! vso previdnost rad; strupenih klopotač. Tudi ni tra!a!o dolgo da smo ugledali na goleni razpadajočer/ deblu stegnieno klopotačo, ki pa se je um'" in z rahlim šumljanjem odstranila pod tra:n.
S slemena nad logom se ie nudil prostran: razgled po gozdevju in go!ičavah. V les . se je čulo nenavadno piskanje ujede. ki ie še pomnoževalo veličastno zapadno s:-meto.
»Kaj te je prineslo sem, Janez? Kako moreš živeti v tej samoti?«
»Lah ko! Z delom in lovom se živim! Zelja po spoznanju sveta me je prinesia sem.«
»Ampak tu nc boš spozna! sveta. Spoznaš ga tam. kjer si z niim v dotiki.«
»Tisti svet sem že spozna!, seda: spoznavam tega. Družbe imam pa tudi dovolj v vevericah, dihurjih, srnjakih iu klopotačah ter sličr.o zalego.«
Vprašal sem ga, do kod sega njegov svet
»Poglej moje kraljestvo!« je reke!. »Ko likor vidiš, je vse moje. Prvi sosed je šestnajst milj od tod.i
Čuden samotar ia slovenski »renčar^. P; je vendar tako vljuden, zgovoren in vseskozi zanimiv. Nihče v naselbini ne ve, odkod ie. samo kot. »renčarja« Janeza ga poznajo. ko se s svo tm tordom radi nakupa pripelje v se!o. Takrat je zgovoren in rad da za pijače, da s ianti zapoje kako okroglo.	A. jo
Po požaru grada Braneka
Ljutomer. 7. januarja.
«Jutro» ie že poročalo o požaru, ki je na Silvestrovo 1925 upepelil večji del uradu Branek. ki ne bo nikoli več vstal iz razvalin v svoji stari obliki in veličini, viden daleč naokrog p»D Murskem polju.
Grad Branek. čigar ime znači njegov namen v preteklih stoletjih, oziroma nje govi lastniki so bili skozi stoletja v najtesnejši zvezi s slovenskim okoliškim ljudstvom, in zlasti s trgom Ljutomerom Ti stiki so bili včasih prija-telrski. ako se dobro razmerje podlož-riikov napram svoji zemljiški gosposki gpioh sme tako imenovati, včasih pa naravnost sovražni in so ljutomerskim tržanom povzročili obilo skrbi. jeze. stroškov in ponižanj.
Ljutomerski tre je bil podložen gra-ščakom v Dolnjem gradu nad vasjo Podsjradie. ki je bil last solnograških nadškofov in deželnih vojvod, jaraneje pa so ga dobile rodbine Schweinbeck.n Alapičev. Rindscheitov in hrvaških grofov Draškovičev. Ko se je Gašpar Dra-šlravid leta 1630. oženil, je povabil tudi Ljutomerčane k gostiji, ki so ženinu kupili za vezilo dragoceno čašo; vsak tržan je moral dati 45 krajcarjev, vsak želar pa 30 krajcarjev. Koncem leta 1631. se je preselil v na novo pridobljeni grad Branek. odkoder se je nato nad 200 let odločalo o usodi velikega dela prebivalcev ljutomerskega okraja.
Ljutomerčani so še večkrat bili povabljeni na gosti ie svojih gospodov, a so vsakikrat morali dati veliko da ribi. da ni bilo zamere. Tate so se I. 164r>. udeležili gostije na Braneku tržani Zi-darič. Grašič. Romb. Vlašič. Mursovič. Sentak. Soštarič. Purganer. Buha. Sun-ta in Hegler. Iz njih imen posnemamo, da so bili tržani tudi v XVII. stoletju slovenskega rodu.
Med graščaki in trgom Ljutomerom pa je prišlo do mnogih prepirov in dolgotrajnih pravd, ker so graščaki posedali v trške pravice, ki so jih tržani z vsemi sredstvi branili. Najhujše razprtije so bile z graščaki iMauerburgi. ki se pogodbe iz leta 1684., dasi je bila neugodna za trg. niso držali. Vtikali so se v i'se njihove notranje zadeve in so skušali trg popolnoma podvreči Braneku. Zlasti so se vtikali v trško gospodarstvo in nagaiali županom (sodnikom). ki so si upali braniti trške svoboščine m pravice. Do hudih spopadov
je prišlo med Mauerburgi in trškim sod nikom Jurešičem. Ko je graščak leta 1692. zahteval, da mora vsak novi sodnik z dvema svetovalcema priti v Branek in tam priseči, je bil ogenj v strehi. Ljutomerčani so se pritožili pri vladi v Oradcu. ki je odločila, da ostane pri starem. Se hujše pravde so tekle med trsjim in graščaki na Braneku začetkom XVIII. stoletja, ki so po lastni samovolji odstavliali in zapirali župnne in svetovalce, branili hoditi tržanom na lov in zahtevali celo. da morab dati ribe ceniti v Braneku. Za tržane so prav de večinoma iztekle neugodno, povzročale pa so iiun vel'ko stroškov. To je trajalo do konca XVIII. stoletja, ko se je uprava trga preuredila in trški župan ni bil več sodnik, ampak samo občinski predstojnik.
Vezava gradu Braneka je ostala še naprej: tam so se vodile zemliiške kmi-ge (ki jih sedaj hrani okra:no sodišče v Ljutomeru) in se tudi sod lo
Novi časi so napočili sredi XIX. stoletja. ko se je na mah rorušila oblast srraščakov in moč gradov.
Še ko se je s 1. ma:em 1850. izvedla nova organizacija sod šč in se je namesto patrimon'iaInih sodšč ustanovilo okrajno sodišče v Liutomeru in višje organizirano zborno okra:no sr>dišče za sodne okra:e Gornja Radgona. Ljutomer in Ormož tudi v Ljutomeru, je obdržal Branek nekaj svoje veliave. Na Braneku ie namreč imelo to sod šče del svojih lokalov, ki nh je v trgu nomarr-kovalo: tam je bil oddelek zbornega sod:šča z eno pisarno in š?stimi znonri.
V drugi polovici nreteklega stoletja pa je veljava gradu Braneka vedno bmj padala. preha;al ie iz rok v rnke. dokler ga niso uničile naravne sile — požari
Slovenska dii
z
v rragi
(Utlsl z ofcčneea zbora v decembru.)
To častito ime. ki sesca s svojim rojstvom tla v prvo leto povojno in so rojstvu te zadrune kumovali najodlidnejši kulturni gospodje današnje Slovenije.
Toda vsako dete novorojeno, pa naj bo od slavnih staTšev ali pa. da ie radi sameffa sebe namenjeno bogve kako slavni kari-jeri — vsako dete novorojeno ni brez na-pak.
In take napake, nerodnosti je imeia prva leta tudi ta zadruga, rojeno iz stiske in vo-
lje njenih roditebev. Napak le bilo neka]: tako n. pr. da ie zbirala prav pridno denar za svoie člane, podpirala ifbožne dijake, toda najslavnejša ie bila brezdvonmo ta, da ni poznala strankarske razlike!!
To ie bila huda reč In baS na ladnlen občnem zboru se je to pokazalo v vsej svoji strahotno&til
Koliko mrtvih tn ranjenih bi ostalo zdravih. da se le nebogljeno dete ie ob začetku. ob prvih korakih sluialo vzgajati v p!<<J<>nosnem naziranju. da tudi ekonomska zadruga. kakorSnja je hotela zadruga bili — ne more životariti brez strankarstva.
Toda časi se spreminjajo; ijudie obračajo, zadružni odbori so pa obrnili. In tako so se preobrnili tolikokrat, da je napočil oni zgodovinski dan. ki je prinesel krvavo bitko v podobi občnega zbora. In da ne pozabim iz-vanrednega! S podpisi potrjenega in z voljo zapečatenega.
»Al smo. al nismo!« ie bila Čudna beseda, ki ie krožila tiste dni po Pragi in človeka >e obhajala temna groza, če se je spomnil tega zagonetnega gesla.
Ljudem pa. ki so kaT trumoma drli pod zastavo v boj za stare pravde, tem je dajalo članstvo podrobne informacije, za olu-čaj, da ie še kdo v kalnem.
»Torej poglejte! Vse kar ie prav; saj smo dovolj časa gledali, čakali, da se spreobrnejo; toda sedaj je prekipelo. Seda* jim pokažemo. — Torej klerikalci! Da vidite, res je. zopet klerikalci. Počasi ali pa kar na mal, saj človek še tega ne more dognat;. so se polastili odbora in začeli vladati kar po svoje. Zase dobro, za vse nas napredne pa slabo. Skrajno slabo in ko so zakrivili nekaj nerodnosti, ki so kar kričale po raz-čiščenju. smo se zbrali in danes zvečer jim to povemo. Zdravo! Al smo, al nismo!«
To so bile kratke informacije za »neprizadete«, vse drugo pa zvečer na občnem zboru!
Oj, ta občni zbor.
Menil sem, da bom eden prvih, toda komaj sem dobi! mesta. Vse že polno samih »A! smo. al nismo«. Velikanska večina!
V sosednji man ši sobici je tičal odbor; prepadeni, na smrt obsojeni!
Trese! se ie tako ta odbor, da je mesto ob 8. uri, nastopi! s polurno zamudo.
če se odbor trese, je vedno nerodno, za-kai če se trese ves odbor, tudi predsednik ni brez nič in tako se ie res tudi on tresel. Trajalo je nekaj časa, potem pa ie zače! vendar govoriti. Nekateri so o njem trdili, da ni klerikalec, vtndaT govoril je vseeno zelo slabo.
Govori! je že precei časa. povedal malo, zato je postajal mogočni zbor sklicateljev nestrpen. Navzoč pa je bi; tudi starešinski
odbor hi ker obstoja ta navadno, kakor že beseda sama razkriva Iz stareiših gospodov, zato ie bilo treba obvladanja.
Zato je najmogočnejil po glasu ta postavi povzel:
»Ja. hudiča, kaj nam govorite dolge reči. Sai smo mi sklicali občni zbor, da Vam mi povemo, kar vam gre!«
Predsednik zgrabil za zvonec in menil, da medklici niso dovoljeni.
•Ah, kaj, saj Se Radič vedno govori, kjer ni treba.«
Po dolgem prerekanju so se ujeJtnili. da prične obtožba odbora. In ta ie bila precej mastna. Čudo. da ie bilo tako veliko poti pljenja. V glavnem je letelo ni otPmr največ očitkov radi tega. ker se niso držali starega načela druitva. da ie to nestrankarska, ekonomska zadruga, ki hra edini namen podpirati potrebne di ake. Zožili so ts krog in delili podpore samo med svojimi poetičnimi somišljeniki, naprednim, mnogo bolj potrebnim pa so jo jemali, ali pa odbili. Taki slučaji so se množili s tako zanesljivostjo in doslednostjo, da o neizbodtitnosti teh trditev ni bilo nobenega dvoma več.
Toda glavna zadeva razburjenja ie bila še nekje drug'e.
In kdo bi si mislil, da se bo celo v Di-:aškl zadrugi obnesei stari rek: Cherchez la fermre!
Našli so jo! Zagonetno in krivdepohio!
Član zadruge, ki ga je podpiral tresoči se in pričujoči odbor, se je oženil. Po poročilih bogato oženi!, srečno oženil, dobro oženil. Študira! pa je še vedno. In prosil, dobiva! in jemal podporo!
To je napredne dijake nekoliko razkačilo In uvideli so. da je treba napraviti red. Zagovor odbora je nerodno obtičal sredi pota. zalilo ga je ogorčenje zbranih »Al smo. al nismo«. Ko so se pretili po dolgoveznih pregovarjanjih, malenkostih odbora in energični doslednosti naprednih di akov do glasovanja o nezaupnici, ki se naj jo da odbo-u — so reveži doživeli strahovit poraz. Stalo je šestindvajset slovenskih naprednih dijakov proti šestim, ki so glasovali proti, ali pa ki sploh niso oddali glasu.
To je bil žalosten pogled na odbor, ki se sedaj niti več tresel ni, ampak je. svest si svojega poraza, začel govoriti o zavlačevanju politike v Dijaško zadTugo. S tem si je dal nehote zadnjo po nosu, zakaj ves zadn i občni zbor ie imel namen izriniti baš od njih zasejano klerikalno politiko iz dijaške zadruge. To se jim ie tudi posrečilo in zdaj bo Slovenska dliaška zadruga v Pragi zopet, kar je bila vsa leia. ko je nI obliznil nepotrebni jezik klerikalnega strankarstva! Napredni dijaki so izvolili takoj nov odbor, katerega prva beseda ie naglašala. da hoče
zopet pravično in brez ozira na stranka deliti podpore, kakor so to delali vsi prejšnji odbori. Novi predsednik ie potem občni zbor z Iskreno podanim govorom zaključil.
Slovenski napredni dijaki v Pragi pa so orega večera zopet slaviti zmago pravične stvari, enotnosti svojih vrst m še dolgo so po samotnih ulicah odmevali klici navdušenja: »Al smo, al nismo?«
Pavel Dehevec, Praga.
Sah
.Mednarodni turnir v Hastlngn.
Dr. Vidmar in Aljehin ex aequo prva
V.	kolo. VVahltuch hitro remizira z Janov-skim. Michei ki ie očividno v dobri formi, je zopet dobil in sicer s Francozom Serge-antom. Ze'o ef :ktno se je končala po 8 urnem boju partija dr. Vidmar-Yates. Dr. Vidmar je v napadu žrtvoval dva kmeta in po ri.skantni. mestorra frapantni igri porazil žilavega nasprotnika. Normann. najslabši igra lec turnirja, je izgubil proti Colleju. Aljehin je hitro odpravil dr. Seitza
VI.	kolo. Al.iehin in dr. Vidmar sta zopet povečala razdaljo tned seboj in ostalimi igralci. Oba sta dobila. Aljehin je po trdovratnem odporu porazil Yatesa. dr. Vidmar pa Janovskega. Sergeant je izgubil proti Colle.iu in Michell proti VVehltuchu. Prekinjena ie bila partiia dr. Seitz-Normann. Ta dan so končale tudi prve prekinjene partije. Michei ;e dobil proti dr. Seitzu. Normann je remizira! z Janovskiim, dr. Seitz ie dobi! s Collejem in remizira! i Janovsklm.
VII.	kolo. Sergeant-dr. Seitz remis. CoTle je izgubi! proti VVahKuchu v španski igri, Vidmar je z lahkoto porazi! Michella v dam skem gambitu. Aljehin pa je porazi! Nor-manna. Prerušena je bila partija Yates-.la-novski. Odigrala se je tudi prekinjena partija Yates-Sergeant, ki je končala remis.
« •
Turnir je bi! v sredo končan. Po brzoiav-ki ki to ie posla! dr. Vidmar iz Londona v Ljubljano, sta dosegla velemojstra Aljehin in dr. Vidmar enako število točk in si delita prvo In drugo nagrado. Uspeh našega in ruskega vetemo stra. ki pa ie stopil sedaj kakor smo že poročali, v francosko šahovsko federacijo, ie nepričakovano močen. Čeprav natančen rezultat še ni znan. je diferenca med točkami, ki sta jih dosegla dr, Vidmar in Aljehm. ter točkami ostalih udeležencev turniria naravnost katastrofalna. To si je razlagati ie na ta način, da dr. Vidmar in Aljehin nista imeia sebi enakovrednih partnerjev.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanj ti s ne se k Din 5-—»
Ženitve. dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I —. NajmsnjSI ineieh Oln 10—»
Radio-kllnika
popravlja sestave. dt-.£, siufalk. ifi akumulatorje — Polnitev akumulatorje*. .'. Gorss, Ljblj. kreditna Janka.	»-a II
Vulkanizlra
1»S »lete g vsUtanuaena J> Škafa; Ljubljani. Kraška easta U
SU'
i a i i a parna f Sk.
r^pPfDj*
• T. RABIC *:j
^-j. Ljubljana
(dobe)
Mizar, vajenca
krepkega. ki Ima veselje do te obrti. »prejme tg. R»-p*e, Poljanski cesta 81, Ljubljana.	433
Ptlčnlce
oddata v Izdelavo. Naslov pora uprava <Jntr&». 206
Knjigovodja korespondent
riioSen italijanske iB netn-Vorei»|mn'l«-ne«. dohro variiran v ieroi rt roki. ae rpreime rak o J n-cne po-na ■pravo .Jutra* «Kajigo»o<lj» 186».
420
Pekovski vajenec
in polten ra »prejme »•<0; Naslov oov« sprava
•Jutri*.	*	401
Kurjači
' vzpraSane knrjafa «a pa?-!-n kotle pprejm« takoj Ke. »ifna tovariša, Moste prt
I-JubljaaL	S87
Provizljskl potnik
lo'nn|a!ne stroko, la n let rt ar. s* tt?» sa takoj t« St»)rr>ko I* Prek nai Ja. — W*rjj!vi»l taaiffura aksl. '•Miro. Pnnn.lhv la t <lo-"rimi referencami ca vrm. '■'""a. pot) Utre «Axil»n t«leik>.	86$
Prvovrstni livar
""nov in kovin (Olorkas »■ Vei,n.ile..er) In lipra-js" kevaJ sa v-*ja tvnrM. J«a knvaHka <l»la H Meta mnrata Mri popolnoma !tj,"ena v .»«11 stroki Piv en., s naveitfco starosti M flfre .7,vono Bn-IS. Ss Tnterreklam A. 4. v Za-Pet«, Strosszsajerrov* • SU
Kuharici
dobri la snalni. plačan 330 do 40C Din mweiM>. Po-ntjiibe J« poslati sa Torto Gjivenovid, Beograd, Kn«-x Mihajltrv« ali ca br. 7/1 v.
817
Več krojaških pomočnikov
sa rtamsko delo ia ! oSenra sprejni« «E!He», Preferaova ulica 9.	805
Prodajalka
delikatesne, galact. ali Ran« stroke, t vrfletmml dobrimi spričevali teT kav-rijo, se po možnosti takoj sprejme. Pismena ponudbe na uit .Jutra, po*" Šifro .Prodajalka 2S5>. 508
Skladiščnik
m iSSe u takoj.^n	nastop. Plača po Aogornm.	Pismene pormdbe pod	tna^ko «Sfc!a<li*&di> n&	naravo cJulra*.	480
Dekle
poSt^no. ki tn.i fcnhati !a opravljati »pa hiSna dela.
pprejtnp k 8 o.«*baroa. — Nss!c7 po vb oprava «Jutra» 477
Rabim hlapca
ra ntxv»tanj* ao^aTice. — Opraviti Ima * parom konj, mora mati pisati ter hiti intrti in pAfttra. Kart op takoj. — JfaMo-r: O. Ko«. Radeč* pri 2idaae» aaoMu.
433
Strojnik
katwl jp bi! 2« aapoidpn na p»mih itaeafc |n pri loko-mohHab ter Ima dobra fpru 6"vala. M vsam« takoj v tlnibo. Ponudba jf popiti na naslov: Parna -laca Ma-tlra Tw*ink«d. Gri*anrc. p. Dolenji 7M pri Ribnici.
484
Za pletenje nogavic
in o*ta!*pa pletiva iW»*Jo atrokovni d*»lavH »a Za^r^b Pomjdb* na	Pnbli-
Htaa d. d.. Zaereb. ll^eva il, pod «Za 728^ 486
Htapec
polten !n trojen, ae »prejme sa volnjo po LjoMjani. PojMiiiia daje A. Komar. Krakovska elfea li 459
Maler
oSenj^n, x na j v« 5 dvems
0'lranlim& otrokoma. veSf tlvinoreje, poljeilrtetva in vino?ra'lniMva. doH mwto. Nsriov oove norava «Jutr«»
113
Perfektna knhanca
s dobrimi in dolgoletnimi ppriftevali. ki rna tndi likati in opravljati hUna opravila, a« sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. 0«rlapiti »e je v Puhaj»"n olici 14 Naodcim domom). 585
Brivski pomočnik
mla<i in dober delavec, ee fjirejmfi. Po^nnajec. brivec, Zagorja ob Savi.	506
Išče 5e prodajafka
ra na d^lelc.	oskrba
v hiči. Naslov pove uprava «Jutra>.	" * 543
Šiviljo
najrajSe KtarcjSo z deirle. ki H rodila tndi gotpo-dinlutvo. pprfjm^m v rtalno elnJbo. Ponndbe z opi-om do 13. t. m. na an*. Jutra pod <Sivi!ja 805». 550
Deklica
stara 15 Vet, 8 3 razred? meSčanske šole. želi mesta nCenke v večji trgovini. Gre tn«H na deielo. Cenj. pontulbe na npraro «.!ntra» pod značko »Učenka 264».
504
Brivski pomočnik
28 let 6tar. \z Poiejre. i?5e službe v Ljubljani. Nastopi takoj. Cenjeni naslov poslati na upraro «Jurra> pod <Mar!jiv pomočnik*
235
Starejša trg. moč
zmožna ^lov. in nem>?ine v govom in pisavi, sprejme vodstvo po-lriiinire ▼ večjem kraju Dolenjske — vsled daljSe prak-e n»»raje ieleznipo. — Cenj. poniuib*. pod zna?ko «Zane?liiv in priden 4SB» na upr. <Jntra» 48S
I91etna absolventka
me£Č. Kole. strojepiska, ki iirra tamburico in ritre. mesta v trgovini Je brez sredstev in gre za daljno dobo z vso oskrbo Pomagala bi v go*j»o''injstrn ln pisarni Dnpise na upravo c.?»fra» pod značko «Hvaležnost 223»	481
Mlinar
______lahko ctarefla
ki j« raj»» kmečkega »II-la. H »prejme. VM)OV V •pravi <Jatra».	541
črto- Hi emaft dekoradjsk.
slikarja
lOeese proti dobrem« p**-Sfla in takojšnjem« na*tojw — V eo*te» pride 4o. Ur	rfasf. W bi #e
9 t#) H roki btro le «edo*t-m iaveS?«!. Cenj*t»e po-eo4be je nasloviti ea npr. «J«fr»» pod eoačko eFrvo-vvato* moU.	W
iltteios Mes. pomočnik
ttč« službo kol točilee aH kuhinjski mesar. Ponudbe pod ftifro -Mlad aaefar» na ai>rave «Jatra».	455
Ključ, pom^čn"k
mlad, iWe primerne slnžbe tu ali na deželi tudi samo proti hrani in stanovanju. Cenj. ponudbe na upr. »Jutra* pod «Mlad DomoSnikv 453
Starejša prodajalka
popolnoiu} samostojna, prvovrstna. dobre m«Č. izvrstna manufakturistin z dolgoletno prakpo. vajena vneh pisarniških del. kakor tndi gospodinjstva. Šivanja Itd. prosi slnžbe v mestu ali na deleli. naj si bo v glavni trgovini, podružnici itd. Vstopi lahko takoj. — Popise prosim na upravo «Jntra» pod »Dobra moč žt. 435»».	£30
Mesto gospodinje
iSčem k samostojnemu go-spodn obrtniku. Stara sem 80 let te? smolna vsega go-spo»F1njstva. Dopise na npr. «Jntra» po<! »Dobra gospo-
•Hoja 80».	£88
BtagainiSarka
simpatična ia poStena. f prakso, tmesta. Naslov v opravi «Jntra».	260
Gimnazi}. abiturijent
ve« alovenlčine in nemSči-ee. l$če služb«. Plača postranska stvar. — Ponudbe pod «282» aa o«r. «Jotra*.
499
Gospodična
i i boljše trgovske hiRe. IS^e mesta v boljši Jpereri.iski in manufaktn-ni trgovini — najraje v bližini me*ta. — Ponn-'be na unravo c.1utra»
fnd značko «Vsa oskrba v i5i».	511
Gospodična
pissrniXke službe. Ima 2 leti prakse v spedieij«k«-m po-tjetjn. Ponu-Ibe na npr «Jatra» pod <C. D. 110».
519
Mlad trg. pomočnik
lečo službe v gper»»rijski trgovin? v me«tu ali na deželi. Naslov pove uprava «Jutra».	522
Prodajalka
dobra in zanesljiva mo?. vajena mešane «troke. leti pr^menit? službo. Naslov v opravi «Jutra».	556
GospodTčna
Šivilja, 18 let stara, ki po-vori slov in nemJke. i58e me«ta k t—2 otrokoma. — Naslov r npravl «Jutn»» pod »Marljiva 217».
Dve gospodični
»možni slov In n^mSk^ra jerika. »5?e»a zluf.be kot v*»ro]iteljiei. Pismene ponudbe na opravo «.lmra» pod značko «2 gospodični*.
6S1
Mesarski pomočnik
priden le po«ten. sprejme primerno mesto, event. tndi na deželi. — Ponudbe i*»d cPo«teno«t 288» t>» opravo «Jtttr»».	636
I5'etna deklica
s detele, želi vstopiti kot učenka v kako trgovino — a le pod pogojem. <*a e#tro-fki ne bi bili preveliki. — Ponudlie na upravo cJutra» pod «A. M. 15» na upravo < Jutra*.	544
Pridna šivilja
pomočnica, ifcče stalnega ali začasnega dela. gre tudi sa manj&o plačo. Naslov pove uprava «Jutra».	540
Gospodična
veSča slovenščine, nemščine ter deloma italijanščine. i*če mesta. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko ♦Marljiva 943S>.	514
Francoščina
poučuje otroke gospodična t perfektnim znanjem. Pis-mene ponudbe na opravo «Jutra> pod «Frasciia».
436
Modern franc, kroj!
<>jw»zarj«m eenj. kolege, da bom poučeval kroj po najnovejši metodi. Prijave je vpos-lati na naslov: J. SnS-nik, fcelenburgova ulica 4.
520
Inštrukcije
v realijah ln franeoSčini daje maturant realne gimnazije. Naslov pove oprava «Jutra*.	" 542
KOKS — ČEBIN
VTollova 1/11 Telelon SS 48MII
Motorno kolo
3 Hi*, ss pro-la. Cena po dogovoru. — Ponudbe pod <1. a.» co upravo cjutra*.
539
Praz"e ste!i'enlce «()dol»
k o p o j e drogerjja Anton Kane. sinova. 2i<Jovska ul it l	<71
Vam. blagrjna
iSčemo manjPo. dobro ohranjeno varnostno blaga jtio. Pismene ponudbe z opw»m in ceno na naslov. «l'či-teljska samojK»moč» v Ljubljani. CostJosvetska C. 13/10 445
Kupim kompletno
e!ektr. napravo
za razsvetljavo parne ta~e a istosmemim Dinamo do 2 RP. Detajlirane {»onudbe z navedbo cene na Pa-looc. Rečica cb Paki. »20
Umetno zobovje
staro, neporabno (garniture in posamezni zobfe) se kupujejo v hotelu Tratnik v sobi £t. 4 dne 7.. 8 in 9 janoarja dopoldne in pop.
S3108
Kupujem kože
od divjačine po najvišjih cenah P«-ter 8emko. I ju-goslovenska barvarita. krz-narstvo in strojarnica v Ljubljani, Turjaški
Bencin-motor
6—8 k. §.. rabljen, toda novejšega izvora, takoj kupi Skala, Brežice. 495
Železni sodi
rablieni. se kupijo. — Ponudbe na upravo cjutra» [»od «Sodi».	508
Kože
od medveda, srne in vse drusre divjačine k n n n i e «korj v*e leto Zdrav g ▼ Ljubljani, fiorijanska ul 9 23524
Vrhniško opeko
premog in >'tvs dobite najceneje pri Vinko K r S e I u Trnoviki pristaš štev. 22 8
Drva in žaganje
ter hrastove odpadke od parketov in žatre dostavlja na dom po znatno znižanih cenah parna žaea V S^ag-netti za gorenjskim kolodvorom.	542
Tovorni avto
znamke cMec«des» v najboljšem stanju prodam. — Naslov pove oprava «Jutr»»
Umivalnik
t mar-r»ornato ploščo la ogledalom pro-'am po nizki ceni. Naslov pova uprava •Jetra*.	W9
Marmornnte plošče
tU ko*ov. okrog 30 kvadr. metrov, v različnih dimenzijah. le rabljene, se takoj porini prodajo. — Naslov pove oprav* «J*tra». UB
Krompirja kupim
več vagonov. — Hmeljevih drogov pro«'am par vagonov Toradevnr ponn-tbe na opeavo «.Tntra» po<J značko «Kromplr-Hmelj».	497

Stanovanjsko h!šo
pritllfno. prodam Ponudbe n« »pr. .Jotea. pod »ifro .Sredina Ljubljane.. 945
Prodam h"šo
na Alineah. Naslov pove uprava .Jutra*.	4115
Kanlm hišo
s 4 do 5 sobami, eventualno 2 mancardnl sobi. v
ekolitn radovljiške?* nkra-ia. v bliSini ieleinlUke postaje. — Stavba mora biti popolnoma suba la v dobrem stanja, i nekolika vrt« ali njive. Posredoval. H itklrafenl. — Ponudbe pod .Oormjjie. aa spravo .Jutra.	2SS
Pritlični h"šo
s velikim dvoriSfiera. 2 »kladi&ta pripravna ta tovarno ali industrijo, dam v najem, Maribor, Heijsita catui 77.	313
V najem se odda
majhna hifcira 3 2 stane?, prostoroma, podstrešjem ip drvamiro ta SOO Din me. se^no Poi2ve se pri Ljubi), komere.. druilbi, Ljubljana. Bleiweiso»a IS.	271
fi
Manjši trg. lo'ial
(event. za preureditev) v sredini Ljubljane se išče. Ponudbe s opisom in navedbo pogojev na upravo »Jutra* pod »St. 22/169».
883
Gostilno iščem
v najem ali na račun. — Ponndhe na upravo »Jutra« pod »Denar».	468
Nagrado za lokal
plavam ali adaptiram. Po-nudbe na upravo «Jutra» pod »Kapitalist*.	467
Krasno skladišče
s pi-arno v sredini Ljubljane oddamo proti zmerni najemnini. Naslov v upr.Tvi •Jutra*.	524
Prazno sobo
event. kabinet, za shranitev pohištva. iSčem v sredini mesta — Naslov pove nprava «Jutra>.	464
Soba
se odda 3 dijakom Naslov pov« oprava »Jutra*. 447
Stanovanje
v vili na zelo rom.mt'žnem kraju pri fele«nict, s po-s»»»«tvom. velikim sadn:ra vrtom in veliko betonsko kletjo, pripravno za vinskega trgovra. se odda v najem po zelo ngodni ceni. Naslov pove opr. »Jotra* 393
Iščem separr. so^o
e »re-ftni mesta pri boljši rodbini z vse pre»krbo ra-*en hrane za 1 sv#-č»n. Pnnn lbe na upravo cjnfra* pod • Posebni vhod*. 268
Dve sobi
»e oddasta 2 gospodoma ali eo-p^i^uama. Naslov v opravi »Jotra».	243
Na stanovanje
na lidje s hrano, se sprejme 1—f gospoda v sre-Mnl mesta Kaslov pove oprava • Jutra*.	476
Opremljena soba
separirana. sotnčna. z električno razsv^ljavo In lepim vriom. se odda. Naslov v n nravi »Jotra*.	482
Opremljena soba
s po«ebnlm vhodom, se takoj odda mirni go«po'tiJ»n|. Istrtam se proda 1 taber-nake1«Va omam. t obešati. 1 pe«-Hi<Va preproga in sli. ke. Naslov e opr. «Jrtw*.
472
Separirana soba
velika, vcenlrumu se odda najraje dvema go:-jK>doma. z event. uj«oralvo klavirja. Naslov povij oprava »Jutra« 476
Pisarno s stanovanjem
oddam takoj. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Center Ljubljaae». 466
Stanovanje iščem
Plačam dobro. Ponudbe ne upr. «.lutra» pod lifro •Najemnina postranska stvar».
4U9
Soba
s posehnim vhodom in električno razsvetljavo v Sp SiSkl se od-»a takoj ali S 15. januarjem. Naslov pove uprava »Jutra*.	470
Opremljeni sobi
1 ali 2. posebno pripravni za pisarno, s posebnim vhodom. v blilinipošte. se od-dasta. Naslov pove oprava •Jutra*.	521
Oddam sobo
« posebnim vbodom, parketom in elektr. razsvetljavo solidnemu. boljS^mn c«-spo'o. Naslov pov# uj/rava •Jutra*.	517
Čisto sob?co
v bližini o»»iverze ^š^e mir-na gospodična. Pono<lbe na upravo »Jotta» pod «CHa soba*.	515
Opremljena soba
lepa. »e odda samo boli&e. mu. »oldnemn go-podn. Več se poizve v opravi »Jotra* 837
Opremljeno sobo
išče konzervatorist. — Ponudbe p<»d <Se|iariraBa» na upravo «Jutra».	634
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje ali pa to l? na hrano. Naslov v upravi «Jutra*.	533
Čedno sobo
prijflT.no. s posebnim vbodom in elektr razsvetljavo pUV *oTHna eo«po.tična proti dobri najemnin? s 1. orir. IS. fehmar»«*m Ponn«lbe na nt»ravo «.Intra* pod značko •ftt. 234/295».	638
Dijak
»e sprejme v dobro oskrbo. Naslov pove uprava »Jotra* 545
Stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo Hi kabinetom. po mof.o«ti s kopalnico. 11'em s t februar, jem Plačam 12V>-|7!*1 Din me«ečno. Ponodbe na opr. «.fu»ra» pod značko »Nojno 18388*.	66
Lepa sob?!
t 2 po-tellama električno razsvetljavo se odda. — Naslov pove uprava »Jotra* 654
Opremljeno sobo
• po»eb"im vhodom in električno ra »sveti lavo. najraje v b1l*i«l epiteliišča išče ta-kol »ollden go*pod. — Po-fm^ na npra»O pod »8t- 908».	«53
Stanovanje
2 sob ln kuhinje ee odda v novi hiši f»roti plačilo ta l—2 let naf»rej. Najemnina 8<>nn Din letno. — Naslov uprava »Jutra*.	543
Družabnika
e 15.000 Din iščem ta dobro
idoče. brezkonkure.očno in že vjieljano podjetje Cenj. {»onu-lbe na upravo «Jotra» pod »A. K.. T.»	m
Družabnik (ca)
a lfMKHKI Di« ta telo do-bičkanosno in«'ustr. podjetje v Ljubljani, se išče ra takoj. Ponodbe pod značko • Industrija 259» na upravo •Jutra*. *	" 473
m
•j*
Znanja želi
gospod sre^injih let. z vdovo a!i ločeno go>j«o. D«»i»i.-e j»od Šifro »Diskretnost* na upravo »Jutra*.	523
Orehi
iz Bačke so te tu ln čakajo skoraj&ujega odgovora 4b7
Novo godino!
Se strinjam e |H>goji — brez Aale. Določite sestanek — Zima.	613
Maribor
Prijetno bilo? — Ce n»ogoče pišite na »Jutro* pod 6ilro •Srčkan*.	5o6
«Ahasver»
Dvigoite pismo v ajiravi
616
Znanja želi
gospod z mlajfco gospodično v svrho dopisovanja. — Dopise na upravo »Jutra* pod »Sreča 287».	53ž
eCarmcn 1»
Storjeno, kakor naročeno. Dvignite v upravL Vdanost 527
H. W.
Vem vse! Vrnite —! 505
Franjo K.... I
Naznani nujno svoj na.-!ov, imam sluili« ta Te. Pusdrav
C...aB.....t. aa
M. K.
Misel in slog v »pismih* riKjtna.ua ln oopotabljena. —
U. L.	555
AŽJ+ši+Ai
Dva gospoda
mlada in inteligentna. žeT{-ta znanja t istotakiuii go» spodičnami. radi ženitve. Prednost imajo črnke sre«U nje p<>stave. Cenj dofiis0 na uj»r »Jutra* pod 6ifr« • Bodočnost 256».	475
Gospodična
stara 23 let. z majhnim po-»estvnm. teli rednega dopisovanja t svrho poznejšo ženitve. — Pr»-«tnost. im;*.jo eosfw».lje očiielji ali orožniki. ki so dobrega srea io če.lne tunanj«>sti ter imajo v*aj neVaj premoženja. — Ponu<ll>e. Če mogoče e sliko. na opravo «.!iitra» pod tnačko »Pomladna tajnost*
Volčji pes
se je t»*eke| — Ve« pov« Valentin Noč. Skofja Loka. Sp Karlavec 28.	496
Več abonentov
se sprejme n« fiuo hrano 9 centru Ljubljane. Naslov pove uprava »Jutra*. 551
Za deraščajočo mladino io odrasle je izšel
Bon ton
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v javnem in zasebnem živ« ljeniu. — Sestavljena po lastri izkušnji m na podlagi najnovejših Bon tonov
velikih narodov. — Strani 280. Broširana velja 65 Din. celo platno vezana 80 Din.
Knj'<*o je izdala
Knjigarna Tiskovne Zadruge
tj T	p-en-ot! CI-TT »e^lij
14«
Med
zajamčeno čist, priroden, 1 kg 16 Din
pošil amo i 5 kg po povzetju.
Brača Ztasnoo'č Zemoo.
L
Sas Rohmer:	13
Rdeči četekfiu
9. poglavje. Zavojček cigaret.
Ko jc bil višji nadzornik Kerry odslovil Setona in Graya, sta šla oba v stanovanje slednjega na Piccadillyju. Hodila sta molče, kajti Gray ie bil preveč žalosten, da bi mogel govoriti, Seton pa je imel dovolj stvari, da jih razmišljuie. Ko jima je sluga odpr! vrata, je Gray vprašal:
—	Ali je kdo telefoniral' Willis?
—	Nihče, gospod.
Vstopila sta v široko sobo. ki je bila videti deloma kot knjižnica, deloma kot telovadnica. Gray je stopil k stranski mizici in pripravil pijačo. Postavil je kozarec pred Setona. ki ga je izpraznil v dušku.
—	Prosim, oprostite za trenutek, ie dejal, rad bi telefonira!, da zvem, ali že kaj vedo o Riti.
Stopil je k telefonu in zaklical:
—	Halo! Ali ste vi Hinkes?... Da, govorim, ali je gospa Irvin doma?
Po par trenutkih molka je dejal:
—	Hvala lepa! Zbogom!
Stopil je k svojemu prijatelju.
—	Nič! je poročal in napravi! obupno kretnjo. Jasno je, da Hinkes še prav nič ne ve, kaj se je zgodilo. Irvin se še ni vrnil. Seton. radi te stvari se mi bo še zmešalo.
Napolnil si je kozarec in pogledal v svojo cigaretnico. ki pa je bila prazna. Stopil je k mali omari in vse premeta! v njej.
—	Tristo vragov! je vzkliknil, niti ene cigarete nimam doma.
—	Nc kadim cigaret, je dejal Seton, toda ponudim ti lahko vir-Žinko.
—	Hvala lepa, te so vse premočne... Aha, tu sem le nekaj našel.
Ova staSna
zavarovalna potnika
Is ozadja police je izvlekel majhen, ploščat, rjav zavitek in potegnil iz njega cigareto, ki jo je začuden gleda!. Seton, ki je kadil svojo običajno viržinko, ga ie opazoval in si z okvirom svojega monokla udarja! ob zobe.
—	Ubogi Pyne! je vzklikni! Gray. Ko pa je opazil, kako čudno ga gleda njegov tovariš, tnu je začel nerodno razlagati:
—	Pyne je zadnjič te cigarete pustil pri meni in zdi se mi, da so nekaj čisto posebnega.
Prižgal si je cigareto, globoko udihnil dim in sedel v širok, usnjen naslonjač. Toda v istem trenutku je zazvonil telefon in Gray se je dvignil. Up se je zablestel v njegovih očeh, tekel je v predsobo in pustil vrata odprta, tako da je njegov tovariš čul ves pogovor.
—	Da, da, govorim, kaj pa je? Njegov glas se je naenkrat spremenil. A vi ste. Margareta. Kaj?... Gotovo, zelo me bo veselilo. Ne. nikogar, ni to. izvzemši starega Seton paše. Kaj? Tudi vi ste že čuli o njegovih potovanjih v Orientu... Da to je on... Pridite kar naravnost sem!
—	Upam, da me ne boš kazal svojim znankam kot zanimivo žival. Gray? je dejal Seton, ko se je Gray vrnil v svoj naslonjač in se glasno zasmejal:
—	Pozabil sem, da me lahko slišiš. Bila je moja sestrična Margareta Hal!ey. Všeč ti bo. Krasna punčka, toda malo prismojena. Zdravnica je!
—	Zdravnica? je vprašal Seton resno.
—	Da, stara je pa šele štriindvajset let in je silno energična ženska, tako da se počutim v njeni prisotnosti kot otrok.
—	Ima nizke pete in naočnike? In resen obraz kakor sodniki, ne?
—	Nizke pete ima, ostalo pa ne. Je zelo srčkar.a in njena rjava uniforma ji prav nič ne pristoja. Med vojno je bila sestra Rdečega križa v Srbiji, pozneje pa ie služila v neki bolnišnici v Kentu. Sedaj je pričela lastno zdravniško prakso v Dover Streetu. Res ne vem, kaj hoče od mene.
Med obema je nastal moik in sicer iz različnih vzrokov: nobeden od obeh se ni hotel razgovarjati o tragediji. Ta molk je trajal toliko časa, dokler ni pozvonil zvonec na vratih in javil dekletov
pod najugodnejšim' pogoji sprejme zavarovalnica v Ljubljani.
Pismene ponudbe s podatki dosedanjeg?. službovanja na imravo „Jutrs° pod
.Stalna služba 1926' 13-3
70a
60 do 70 vagonov lepih gabrovih in bukovih drv sekanih v mesecu novembru in decembru, od katerih bi lahko 10 vagonov takoj dobavi! za ostale, dobava meseca marca in aprila najboljšemu kupcu prodam.
Naslov se izve v upravi BJutra".
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in oo najnižji tarifi Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana, Masarvkova cesta 9., nasproti carinarnice. Vse informacije brez-nlačno'
Nova vila
v Rogaški Slatini
se bode v ponedeljek ! 1. januarja 1S26 ob 10. uri dopoldne po sodni dražbi
prodala pri sodišču v Rogatcu. K vili, ki leži blizu kolodvora in je posebno primerna za ietoviščarje, spada
zemlji če v izmeri 16*5 a. Skupna cenilna vrednost Din 96 000. Prometne zveze zelo ugodne.

Izrabite	priliko!
Paprika.
Pošiljke po pošti po povzetju v jata-vrečah. I. P!em-s!adka	po Din 3i'—
I. Rnža-polsladka po D n 26'— I. Gulaš huda	po Din 22 —
Pri večjih količinah nad 50 kg posebne cene. Novi Sad G. P. PRODAHOVIČ Voivodina	Eksport-paprike.
L. Hikuš
UUBUAHA, 85 e sin i trg 15
izdalovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zsloga sprehajalnih palic
Sten dežniki se nanovo oreobiece.c.
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob težki izgubi predragega očeta
Ivana Praznika
tolažil!, preč. duhovščini, blagim pokojnikov m tovailšem za prekrasno cvetje, domačemu .Sokolu' za tako številno spremstvo, ter vsem, ki so našega predr gega ata v iako obilnem število spremili k večnemu počitku, izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Z?gorje ob Savi, 4. januarja 1926. Žalujoča rodbina Praznikova
L|sb!|ans%! športni klal; naznanja, da je njegov član, gospod
prihod. Willis je odprl vrata in dekle je mirno vstopilo. Gray jo je predstavi! Setonu.
—	Veseli me, da vas poznam. Mr. Seton, jc dejala smeje. Que:-tin mi je že toliko pravil o vas. da vas smatram za osebo iz Tiso i in ene noči
—	Na žalost vam moram vzeti vašo iluzijo, je odgovoril Seton ki je naše! nekaj naravnost osvežujočega v družbi tega dekleta, ki je nosilo širok dežni plašč, in koje svetli lasje so obdajali prav ljubko njen prijazni obraz.
Obrnila se je k svojemu bratrancu in začeia začudeno duhatu
—	Kaj vraga si pa tukaj sežiga!? je vprašala. Tako čudno diši v tej sobi.
Gray se je nasmejal še bolj prisrčno. Pogleda! je Setona in rekel:
—	To je duh tvoje viržinke!
—	O ne! je dejala Margareta, to nikakor ni duh Mr. Setonove smotke. To je duh po tobaku.
—	Ha. ha! se je zače! Gray krohotati na vse grlo, čeprav je bil tako vznemirjen. Iz česa pa naj bo viržinka. če ne iz tobaka?
Seton se je prijazno nasmehnil tem besedam, dasiravno je že v trenutku, ko je bila Margareta vstopila, opazi!, da je njena veselost prisiljena. Resne zadeve so zahtevale od nje, da napravi ta obisk, in čudil se je, kako more sploh biti tako dobre volje.
Sedla je v naslonjač, ki ga ji je bil Gray postavii h kaminu. Nato ji je kratkomalo ponudil rjavi zavojček cigaret, ki ga je sunil preko mizice v njeni smeri.
—	Izberi si eno, Margareta. Precej velike so, in naglo boš pregnala ž njimi neprijetni duh. o katerem se pritožuješ.
Seton, ki je bil izborep opazovalec, je opazi! nenadno izpremem-bo tia dekletovem obrazu. Imela je enako sveža, rdeča lica kot njen bratranec, toda ta rdečica je sedaj hipoma izginila in njen ljubki obraz je postal popolnoma Med. Debelo je gledala rjavi zavojček.
—	Odkod imaš te cigarete? je vprašala hladno.
Smeh je izginil z Grayevih ustnic. Te štiri besede so ga v duhu prestavile v zeleno zastrto sobo, v kateri je Sir Lucien Pyne leža! mrtev. Pogleda! je kakor navadno z nekako otroškim pogledom na Seton o kot bi ga prosi! pomoči.
(^oljska)
(tvorničar nogavic) išče
v sredo zvečer nenadoma preminul.
Nepozabnemu športnemu tovarišu ohranimo trajen spomin
&!nb!gana, dne 7. januarja 1926.
Odbor.
Sne
|a Trrakčcsejp pl- Zaszkai naznanja v
svojem in v imenu svojih otrok tužno vest, da je dne 6. t. m. zvečer preminili naš ljubljeni sin, brat, stric, gospod
k danes snežne cevl;e Jf;mpassing
Pazite na zaščitni znak,	'Pazite ža zaščitni znak.
KANDARE
se |e preselil iz Krškega v Ljubljano,
toikloSšieva cesta štev. 20,
zgradba .Okrožnega urada za zavarovanje delavcev3, pritličje.
rnkoc;
VST Nekoliko izvrstnih
Pl.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek, dne 8. januarja ob treh popoldne iz deželne bolnice na evangeijsko pokopališče.
Ljubljana, dne 7. januarja 1926.
Žalntadi ostali.
s kapitalom od 1,000.000 dinarjev. Daje tudi sam isti kipita! v strojih in potrebnih kreditih zs sufovine Ceniene ponudbe tsj oglasni oddelek »Beoaradla", Beograd, Knez Mihs -lova alfca 17 pod šifre .Industrijalec z Lod a'
Odda s« lepe pi» sarn. prostere
na prometni ulici. Vhod z ulice. Pismene ponudbepod .Pisarna" na Aloma Companv, Liubljana, Cankar jevo nabrežje 1. 11 H n H ii oinnrr-
Skladišče,
suho sveilo s pisarniškimi prostori na prometnem mestu st ugodno odda. Ponudbe pod »Skladišče na Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
sprejme
ugodnimi pogoji
tam i Zenici.
namočena
nasproti hotela .Union,

.V"-«.1'__
Vi:
== danes neprtkoiljivisss
za avto-fakse :n kot osebni, za zdravnike in pot-n ke, tovorni in a»tobus-«ozovt, k@r se na^solid-aeiši, na trpežrasjši in na]ceae'£i pri uporabi. Zastopstvo za Slovenijo: A. Lampret, Lftt&lfana,
12663 a	Sunsjska cesta
•::» I
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateliem in znancem pretužno vest, da nas je danes zapustil naš iskreno ljubljeni brat in stric, gospod
Anton Praprotnik
posestnik in gostilničar
v 74. letu starosti, po dolgem trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb predragega pokojnika se vrši v soboto, ob pol 4. pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Badovljloa, dne 7. januarja 1926.
Žalnfoči ostali.
Novost!
Novost!
Domača industrija!
13-Mil
neprekosljivi, najdekoraiivnejši v vsakem slogu in barvil
Vesta, svetlobna industrija, tovarna lestencev in svetlobnih teles
Atelje s Kolodvorska ulica 8/1.
__kdor oglašuje, ta napreduj
Urejuje dr. Albert Kresaer. Isdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd kot tiskarnarja Fran Jezeriek. Za iaseratni de! ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v
Moderni: - asla.i-jače, garnitura, divane. otomane, žimrtioe in tapetniška izdelke nuffi najceneje
Uud©*f Radovas,
tapetnik, Liub'iana, Krekov trg 7.
«Jutrov» romar?
kst^r^ga ftko»in«fco? ca,-«* »"fHn.*. Dretriftpc« o taotlJoiEI K.|4ej!i»3l 0'1 -> -'.i feci:.;» t. [tf-i^i-8-io csv«(Qi»»nt.2;a £iUt*-i;* i trttf-r^.otnic: r»«DO*.ri-vanji-o »a»h hit £**nja, t ca 5<»	rit-
c?ar3Bj» ia kon»l«-rnari)s 't to[»t pr<x«>B>-t»nj» Ufco <i» «o HuM-i n--tr|<no imč** ko»»li cc.to o».|mli»»6«j« rooisoa. f» (zM ta f H»» c* ujtrivi «Jatra» * UaMtaat
Vsi ki so ea čitaii in oni. ki niso imeli te prilike, naj si g£ takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjisa!
V»tt2a	55 l>i-
Broiir.Ka ps	(f Dia
Ljubljani