Orednlitvo - epraTal Ljubljani, Kopitarjeva 6. Telefon 4001 • 4004
Meeečoa naročnina 18 lir, za ino-zimitvo 31-50 Ur.
Ček. rač.? Ljubljana 10.«0 za naročnino In 10.349 za Inaerat«
Izključna poobiaJčenka ta domač«
la Inozemska oglase; Unione PubbllcIU Italiana S. A. Milano
SLOVENEC
AVGUST - 1943
25
SREDA
concetsionana escluilva per la pubbttcIUdl provanleoza Italiana edestera Unione Pubbllcltl Italiana S. A., Milano
Nov udarec sovražnim ladjam
V Palermu sta bila potopljena dva parnika in dva rušilca ^	fn zadetih še devet parnikov
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo St. 1186:
Nemški bombniki so napadli ladje, zasidrane v pristanišču P a 1 e r m o ter zadeli 11 trgovskih ladij in tri vojue ladje; smatra 8», da sta bila dva parnika z 9000 tonami in dva rušilca.
Letalske napade so imeli C a r b o n i a ter okoliški kraji pri Na poli ju in
Bariju; tri letala so sestrelili nemški lovci na področju Napolija. dre letali pa sta zadeti od topništva treščili na tla pri S a n A n t i o c u (Cagliari).
V okolici kraja Crotone so našli ostanke sedmih letal, ki jih je sestrelilo protiletalsko topništvo pri napadu v uo-ci 22. avgusta, omenjenem v vojnem poročilu št. 1182. General Ambrosio.
Uradno sporočilo italijanske vlade
Rim, 24. avg. as. Agencija Štefani i tudi	odstranjevanle operativnih č*t,
poroča: Za formalno izvedbo iu objavo ' tako	da bo v Rimu ostala samo obi-lzjave o Rimu kot »odprtem mestu« * * JL	»	->-*-
z dne 14. avgusta je italijanska vlada
prosila Sveto stolico in švicarsko vlado, naj sporoči vladam v Londonu in ,\Vashingtonu, da je sprejela naslednje ukrepe in sklepe: odpravljene so obrambne naprave za mesto Rim in protiletalsko topništvo je dobilo povelje, da ne sme streljati, lovska letala pa ne smejo delovati nad Rimom. — Poleg premestitve italijanskih in nemških poveljstev operativnih sil je v teku
čajna posadka, potrebna za vzdrževanje reda. Rimsko železniško križišče no bo več služilo za vojuške prevoze in ga ne bodo uporabljali ne za natovarjanje, ne za iztovarj-unje dn ne za depozit vojaških vlakov, tako da bo ostala v območju Rima samo ena enostavna prevozna proga. Izva-jujo se tudi odredbe za premestitev vojaških naprav ter tovarn za orožjo in strelivo izven mestnih meja.
Angleži segajo po umetniških zakladih
na zasedeni Siciliji
r Rim. !4. avg. as. Pod naslovom »Umetniški zakladi« ie list >Popolo di Roma> objavil na prvi strani članek tele vsebine:
»Izvedeli smo, da se pooblaščenec angleške tvrdke Duveen zdaj mudi na Siciliji. Tam je pregledal več krajev ln je obiskal pinakoteko v Palermu ln stolnico v Cata-niji ter sestavil seznam tamkajšnjih umetniških del. Mod drugim je vpisal v avoj seznam tudi cerkveni zaklad sv. Agate v Ca-taniji, v katerem je krona Bvetnice, izdelana iz samega zlata in posuta z briljanti ln drugimi dragocenimi kamni. Potem je nadaljeval a svojim delom, kl se po do sedaj došlih poročilih zdi, da ima za cilj izvesti pobiranja umetniških del na Siciliji, pa ne le tistih, ki so v javnih zbirkah, temveč tudi pri zasebnikih.
Novica je porazna. Pa ne gre le za navadna govorice, dokazuje navedba imena tvrdke Duveen, kl je zelo poznana med umetniškimi. vefičaki ter tudi na mednarodnem tržišča s starinami. Ker bl prisilno pobiranje utegnilo imeti velik uspeh, je zato tem bolj verjetno, kajti državnega posega zoper izvoz umetniških del nI mogoče lzposlovatl (za kar služijo kot dokaz ugovori urada za varstvo umetnosti v Palermu). Računati je treba tudi z možnostjo, da življenjska stiska primora zasebnike, da potem po sili razmer oddajo svoje zaklade. Tvrdka Duveen, to se pravi Anglija, bo dala za plačilo bankovce, ki so namenjeni za zasedene dežele, torej neveljaven denar, kl je pa neobhodno potreben, kajti vojaike oblasti so takoj zapove-dale prisilno zamenjavanje denarja. In utegne se zgodili tako kakor v časib lorda Ei-
Odločno finsko zanikanje
Stockholm, 24. avg. Angloameriški tisk je ponaredil ter v propagandne namene izrabil spomenico, katero je podpisalo ter izročilo vladi 33 osebnosti iz finskega političnega, znanstvenega in gospodarskega življenja ter jo je objavil nek švedski list. Minister Passikivi jo kategorično zanikal, da bi mu bilo naročeno sestaviti novo vlado, ki naj bi sklenila mir s Sovjetsko Rusijo. Nek drug bivši minister je izjavil, da 33 podpisnikov ni dalo nezaupnico Lin-komiesovi vladi in da ti podpisniki za nobeno ceno nočejo sprejeti miru s Sovjetsko Zvezo. Neki podpisnik te spomenice je izjavil: Prvi in neobhodni pogoj za mir s Sovjetsko Rusijo je nedotakljivost finske anverenostl. (»II Piccolo della Sera«)
Sovjetom primanjkuje živeža
^zbona, 24. avg. Glavni tajnik angleške delavske zveze (»Trade Uniens«) se je vrnil iz Moskve v London. Bil je več tednov v Moskvi, kjer je bil sprejet tudi pri Stalinu. Citrine je izjavil, da vlada v uradnih moskovskih krogih živo nezadovoljstvo proti Angloamerikancem, ki so razmetavali velike sile v Sredozemlju za zavzetje Sicilije, dočim bi jih morali uporabiti za pravo drugo bojišče, ki bi Nemčijo prisililo k popuščanju pritiska proti sovjetskemu bojišču. Angleški laburistični poslanec je orisal notranji položaj v Sovjetski Rusiji. Ta položaj je zelo slab, ker manjka živil, njihov prevoz pa je zaradi podaljšane ofenzive skoro nemogoč. Na vprašanje nekega časnikarja, če bi po njegovem mnenju Edenov obisk v Moskvi mogel ublažiti položaj, je odgovoril, da Stalin noče besed, ampak dejanja. Stalin ima vtis, da Angleži in Amcrikanci nočejo žrtvovati svojih vojakov za pomoč Rusom in to je vCTok globokega nezadovoljstva, katero vlada v Moskvi proti zaveznikom. (Ra-dionazionale.)
Ujme in požari v Švici
Bern, 24. avg. us. Velika nesreča so je zgodila v neki vasi v kantonu Vallesa. Utrgal se jo oblak in vode nekega hudour nika so popolnoma poplavile vas Hauderes. Skoda je velikanska. Na pomoč je bilo poslano vnj»«tvo. Po drugi strani pa poročajo o požarih, ki so nastali zaradi izredne vročine ter povzročili škodo v gozdovih ter uničili nekaj hiš. Bilo jo več mrtvih in ranjenih.
winn, ki je atenski Partenon oropal vse zakladnice starinskih predmetov.
Zahtevamo, da vlada poavetl temn vprašanju vso pozornost. Zahtevamo tudi poseg Švice, ki je varuh naših koristi v anglosaških državah. Vprašanje je pereče in priznamo, da nas boli srce. Ml Italijani imamo že dve teli zasedene Atene in druge grške kraje in smo povsod dali dokaze o spoštovanju do umetniških spomenikov, kl so tam. Mi
Nemški protinapadi ob Miusu
Severnozahodno od Harkova je bilo zajetih 1791 Sovjetov, zaplenjenih 299 tankov in 264 topov — Nad Berlinom je bilo ponoči sestreljenih 60 letal
Hitlerjev glavni stan, 24. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na bojišču ob Miusu se siloviti boji nadaljujejo, lastni protinapad, izveden s podporo oklepnih sredstev, je kljub trdovratnemu sovražnemu odporu pridobil izgubljeno ozemlje nazaj. Pri lzj u m u so boljševiki popoldne zopet napadli z močnimi oklepnimi silami. V težkih bojih so bili manjli vdori zajezeni in je bilo uničenih 133 sovražnih okelpnib vozil.
Na bojnem področju Harkova so nemške čete južno od mesta vrgle sovražnika v protinapadu nazaj. Zapadno od mesta so bili novi boljševiiki napadi odbitL V prostoru severozapadno od Harkova je bila sovražna bojna skupina, ki je bila že nekaj dni obkoljena, končno uničana. Pri tem je bilo zajetih 1791 vojakov, 299 oklepnih vozil, 248 topov, 100 strojnic, 160 avtomobilov in drug vojni material pa uničen ali zaplenjen.
nnd 1000 mrtvili; 50 močno izgrajenih sovražnih bunkerjev pa je bilo zavzetih.
Močni oddelki nemških bojnih leta! so v noči na 23. avgust napadli pristaniško področje P a 1 e r m a. Dve vojni ladji in 2 tovorni ladji s skupno 9000 tonami so bile uničene. 9 trgovskih ladij s skupno 4B.000 tonami in ena križarka so bile deloma težko poškodovane. Na pristaniških napravah so nastali rarsež-ni požari.
Nad zasedenim zapadnim ozemljem so bila včeraj sestreljena 4 sovražna letala.
Močni oddelki britanskih bombnikov so napadli v pretekli noči prestol nI. c o Nemčije. Novo organizirana protiletalska obramba je preprečila strnjen napad na mesto In ie po dosedanjih podatkih sestrelila (SO večinotornih bombnikov. Odvržene razdiralne ii zažigalne
Immhe so povzročile škodo v stanovanjskih četrtih, na javnih poslopjih in na Zapadno od Vjazme so poskuiall bolnišnicah. Prebivalstvo je imelo izgube. Sovjeti prodirati z močnimi silami, pod- Hitra nemška bojna letala ~> v .čl prtimi z oklepnimi sredstvi in letali. Vsi nn 24. avgust napadla z bombami vseh napadi so bili z velikimi izgubami za kalibrov vojaške cilje v j h ž n o v z l> o d-sovražnika odbitL	n i A n g 1 i j i. •
Letalstvo ie prizadelo ob Miusu.	___
ln ob D o n c u ter ▼ prostoru zapadno	——-
od Harkova sovražniku velike Izgu- '	_ B	v_	_
be v moštvu in težkem orožju. N-	fCSltCV Z3 VSC to&TOAč
Berlin, 24. avg. »11 Piccolo della Sera« poroča iz Berlina, da so Sovjeti Izdali izredno poročilo o svojih »uspehih« med 5. julijem in 20. avgustom, lo poročilo vsebuje običajne pretirane številke o nemških izgubah. 1 rav tako govori poročilo, češ da je bilo od začetka te ofenzive zasedenih žc 20.000 kvadratnih kilometrov ozemlja. To je sovjetsko običajno napihovanje. Zelo značilno pa je dejstvo, da je poročilo bilo sploh izdano, kajti izredna poročila se navadno objavijo na koncu kakšne ofenzive. Po tem bi se dalo sklepati, da bi utegnil nastopiti na vzhodu odmor. Verjetneje pa je, da sc bo višek bojev na vzhodu šele začel in da ima izredno poročilo Ic namen podčrtali sovjetski uspeh v prvih sedmih tednih velikanske bitke ter istočasno postaviti protiutež proti številkam, ki jih jc objavilo nemško vrhovno poveljstvo, iz katerih «e vidi. da so številke o sovjetskih izgubah mnogo višje kakor pa sovjetske številke o nemških izgubah. Sovjeti so v tem časti zgubili samo 14.500 tankov, če drugih izgub sploh ne omenjamo. (»II Piccolo della Sera«.)
srednjem odseku vzhodnega bojišča so strmoglave! s 25 salvami popolnoma uničili neko sovražno postojanko.
Včeraj je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 198 sovražnih oklepnih vozil, v letalskih bitkah pa 85 letal.
Na 1 a po n s k i fronti se je pri napadu na neki višinski greben in nato
Rim, 24. avgusla. Dobrodelno prizadevanja svete slolice za mir — in to ne šele od danes — rodi sadove in ima vedno več razumevanja pri narodih, zadetih od bila vojne, čeprav se mu zoperstavljajo velikanske težave in zakrknjeno nerazumevanje.
Brezpogojno potrebna in nujna pa je
znava enaka mera.«
sledeči obrambi proti napadom nadmoč-
— ---------- .------ .	nih sovražnih skupin posebno odlikovala	....
ne mislimo s tem sklicevanjem izzvati tekmo- 7. planinska divizija pod poveljstvom gc- zavest vseh narodov, da se svet brez te-Vanja, kl bl dišalo po izsiljevanju, pač pa nerala Krakaua. uspešno podprta od le- meljite in globoke obnove javnega duha zahtevamo in Imamo pravico, da se nam pri- talskih sil pod poveljstvom generala ter zunanjega in notranjega življenja po-
Stumpfa. Sovjeti so samo tukaj izgubili sameznikov brez popolne, dokončne odklonitve političnih, filozofskih in socialnih naukov ter metod tvarnega in moralnega nasilja ne bo mogel nikdar oprostiti težke krivde in velikanske odgovornosti, ki Icli na njem.
Ce bo svet gledal na negotovo in temno bodočnost z miselnostjo preteklosti, bo neogibno padel zopet nazaj j zmoto pre-
Pred uradno izjavo v Quebecku
Bern, M. avg. as. Brzojavke, ki so iih prejeli švicarski lisli iz Quebecka, pravijo, da 60 uradni krogi že sestavili tisto, kar naj bi bilo imenovano quebeška izjava. Ta izjava naj bi bila nek uvod in nekateri 6o prepričani, da 6ino pred novo ofenzivo proti Evropi ter pred anglo-ameriškim napadom na Japonstko.. Člani konference se snidejo kmalu po zajtrku in delajo do večera. V nedeljo popoldne je Roosevelt naredil kraj:; izlet, Churchill pa je delal eam in je imel dolg telefonski pogovor z Londonom. Ilarry Ilopkuis je bil pooblaščen za izdelavo načrta za občutno povečano pomoč F»u-6iji. Ponovno se govori, da je rioročilo o odpoklicu Litvinova povzročilo velikansko presenečenje v Quebecku in lo tembolj, ker si ne delajo utvar o vzrokih, ki so dovedli Moskvo do tega koraka. Prepričani so, da je hotel Stalin, ki je dobro obveščen o sklepih konference v kolikor 60 tičejo vojaških načrtov ter vo-
jaškega sodelovanja, na ta način izraziti
svoje nezadovoljstvo nad njinii. Ta 1110- ____^_____ ______ ______# _______ ^
skovski sklep kaže, Ua ruske zahteve	(cklosli. Ce se bodo ljudje ie naprej so-
glede drugega bojišča niso mogle biti	' vražili, kovali maščevanje, si izmišljali no-
popolnoma sprejete.
Stockholm, 24 avg. as. Tudi »Daily Telegraph« kaže veliko nervoznost in se sprašuje, koliko časa bo še potrebno, da se bodo politični in vojaški voditelji v Quebecku odločili za ofenzivo, ki jo pričakujeta ameriška in angleška javnost. Iz Quebecka pa je medtem prispela novica, da ofenziva na zahodu še ni mogoča, vsekakor pa bodo na nek način skušali zadovoljiti Ruse. S pospešeno močjo se bo nadaljevala letalska ofenziva. Upravitelj zakona o posojilu in najemu jc dobil naročilo, naj pošilja v Rusijo še več hrane. Govore tudi o zavezniškem koraku pri turški vladi, naj bi odprla Dardanelske ožine, kar je potrebno za hitro pošiljanje vojnega gradiva v Rusijo.
va nasilstva, se človeštvo niti za korak ne bo približalo zaželeni človečnosti in se nc bo moglo rešili pred propadom.
Vatikanska agencija *Corrispond,enza* z bridkim zadoščenjem ugotavlja, da se je tisk končno zavedet osnovnega vprašanja, ki stoji nerešeno pred vsemi narodi in ki ga morajo vsi brez izjeme rešiti. Ce razočarani in v nečloveškem spopadu izčrpani narodi tudi v bodočnosti — naj bodo zmagovalci ali premaganci — ostanejo nezadovoljni po vojni, ki je sejala bolest, rane in trpljenje ter neomejeno razdejanje, nc bo zaključena strahotna doba čl o-
Razlage odpoklica Litviiiova
Lizbona, 24. avg. Poročilo, da je bil Litvinov odstavljen kot sovjetski veleposlanik v Washingtonu, je prispelo v Quebeck nenadoma in je povzročilo globoko presenečenje ter začudenje. Uradni krogi kategorično odklanjajo vsako izjavo o tem Stalinovem ukrepu, izgovarjajoč se, da nimajo podrobnejših poročil o tem koraku. Namesto Litvinova bo sovjetski poslanik v Washingtonu Andrej Gromski.
Doslej še ni nikakih komentarjev o sklepih, sprejetih na sestanku v Que-beeku. Komentarji povedo le to, kar jo bilo že pred dnevi jasno, Anglosasi so spoznali, da je treba nekaj hitro storiti iz dveh vzrokov: Rusija se bo zaradi 6vojih napadov na vzhodu ali izčrpala in ne bo dosegla ustreznih uspehov, tako da bo padla v letargijo, ki bo osvobodila mnogo nemških sil za nastop proti Angliji. Če pa bi se zgodilo nasprotno, da bi Rusiji uspelo zlomiti nemško fronto, bi prišla na zahod, preden bi Anglosasi izigrali svojo velik' karto. Posledice bi bile v obeh primerih negativne za Angleže in Amerikance, ki sicer želijo, da se Rusija ne bi prehitro izčrpala, na drugi strani pa se tudi bojijo, da jih ne bi prehitela z zmago. (->11 Piccolo della Sera«.)
Lisbona, 24. avgusla. as. Ne\vyor5ki listi izrekajo v svojih razlagah zaskrbljenost,
ki jim jo povzroča odpoklio dosedanjega sovjetskega poslanika Litvinova v Združenih državah. Ameriški list »P.M« piše: »Prepričani smo, da so odnošaji med nami in med Rusijo slabšajo prav tisti trenutek, ko bi morali biti dosti tensejšl ln prisrčnejši. Prišel je čas, da pregledamo položaj, proden jo zadeva za zmeraj zavožena in je ne bi bilo več mogoče popraviti.«
Bern, 21. avgusta, as. Dopisniki švicarskih listov v Londonu in Wasbingtonu poudarjajo veliko presenečenje, ki ga je vzbudil odpoklio Litvinova, odnosno sklep ruske vlade, da Litvinova ne ho vež poslala v Združene države, zakaj dosedanji sovjetski poslanik je že več mesecev bil v Rusiji.
V diplomatskih krogih prestolnice Združenih držav mislijo, da odpoklio ne pomeni, da bi Litvinova Sovjeti zdaj kaj manj cenili, temveč prej, da misli Stalin njega vzeti za enega svojih najvažnejših svetovalcev, hkrati pa poudariti svoje nezadovoljstvo zaradi vprašanja drugega bojišča. Tudi ne manjka v teh krogih ljudi, ki trdijo, da je hoče biti ta odpoklio živ ugovor proti temu, da odločitev drugega bojišča kar naprej odlagajo.
Sovjeti zaradi sklepov v Quebecku spet enkrat več kažejo svojo slabo voljo. Kej je zunanji videz v različnih točkah podoben okoliščinam iz I. 1939. sklepajo, da bl ee zgodovina utegnila ponoviti.
Nerazčiščeno ozračje med Anglosasi in Rusi
Stockholm, 24. avg. as. Odpoklic Litvinova kot sovjetskega poslanika v \Va-shingtonu je bil nepričakovan udarcc za ameriške in angleške politične kroge.. V prvem trenutku so na obeh straneh Atlantskega morja sprejeli to Stalinovo odločitev skrajno rezervirano, toda po prvem dnevu Washington in London nista mogla več prikriti svoje nervoznosti in slabe volje. V obeh prestolnicah prevladuje vtis, da stvari ne potekajo po želji Anglosasov zlasti glede odnošajev z Rusijo. »Daily Mail« je danes odkril zelo zanimivo dejstvo: Roosevelt je zadnje čase ie aetkrat vnrašal 60vjetskcia diktator-
ja, če se hoče udeležiti sestanka zavezniških voditeljev kjer koli hoče: v Iranu, v Kairu, na Aljaski, kjer koli v Ameriki ali nazadnje v Qucbecku, toda odgovor je bil vedno negativen. Angloameriški tisk daje duška splošnemu nezadovoljstvu, čuva pe se obtožb proti sovjetski vladi, ker se boji, da bi naredil še večjo zmedo. V komentarjih se bere, da odpoklic Litvinova pomeni Stalinov protest proti zaveznikom, ker se branijo odpreti drugo bojišče na zahodu. Edina oblika intervencije, ki bi jo Rusi sprejeli kot protiutež za njihove napore na nemškem bojišču, je drugo bojišče. »Daily Mail« piše, da jc
reške zgodovine in če jih ne bo razsvetlila ter znova pobratila višja luč in jim pokazala pravo, edino pot sprave, če tic bo zmagala pravica s svojimi zakoni ter ljubezen, ki ne ponižuje, ampak dviga tistega, ki ljubi, bodo narodi končali v objemu boljševizma. Nevarnost jc bližja kakor pa sc nam v resnici zdi.
Zlo gnezdi in preži povsod in nespametno je zakrivati si oči ter se slepiti, da požar še ni blizu. Pred tem ne pomagajo nove kombinacije, nove skupine ljudi. Predvsem je potrebna pravičnost ter razumevanje, treba sc je odpovedati maščevanju in načrtom medsebojnega iztrebljanja na mednarodnem področju. Potrebno se je združiti za obrambo duhovnih vrednot, pravic vesti in pridobitev omike.
Svet bo poslal plen boljševizma, če ne bo znal premagati svojih sovražnosti, premagati svojega samoljubja in se vrniti k čisti postavi Kristusovi. Seobliodno potrebno je, da človeštvo, kl danes vsak dan vedno bolj vidi, kako propadajo. sadovi vseh zgolj človeških prizadevanj in se zdi jalovo vsako upanje na izboljšanje, vstane in se obrne k tistemu, ki mu lahko v resnici pokaže osnove novega krščanskega reda. Zelo resno in odločno je treba dvigniti pogled na točke, ki jih jc povedal Pij XII. v svojem božičnem nagovoru na kardinalski kolegij trta 193!). in na njegovo božično poslanico lela lt/12.. pa bomo našli čiste vire. od katerih se narodi ne bi smeli nikdar oddaljiti. Cim hitrejši in rim moinejši bo ta povratek, tem lažja bo obnova.
V Evropi so trije tabori
Turin, 4. avg. as. V današnjem evropskem sklopu so trije tabori in ne samo dva, piše Marcantonio Bragadi v »Stam-pi«. lo so: os, Anglosasi in Rusi. Zveza Anglosasov in Rusov je bila nujno potrebna za ustavitev nemške grožnje, ki je pomladi leta 1941 pritiskala na Anglijo, hoteč jo pregaziti, nato pa je bila napadena še Rusija. Sovjetska Zveza si je pridobila zaslugo, da je Tešila Anglijo pred pogubnim porazom in se zato vedno bolj
samovoljno obnaša do zaveznikov do katerih noče sprejeti nikakih obvez in jim celo skuša vsiljevati svojo voljo. Tako jc tudi v najnovejšem primeru: ko so bili v Sredozemlju ustvarjeni vsi pogoji za anglosaško vojno na balkanskem odseku, jo skuša Rusija ovirati, ker želi, da bi (a odsek prišel pod njen vpliv. Člankar pravi, da so anglosaški interesi na tem odseku zelo veliki ter po trojn^ge značaja: politični, gospodarski in vojaški.
-II —
Katoliško vseučilišče v Milanu poškodovano
Vatikansko mesto, 24. avg. as. »Osserva-toro K orna no« piše: Vočjo škodo je ob zadnjem letalskem napadu na Milano utrpelo tudi katoliško vseučilišče presv. Srca. Razen uradnih prostorov so bili hudo zadeti tudi rektorat, tajništvo, pravni seminar, slavnostna dvorana in drugi deli poslopja. Hkrati objavljajo, da so vseučlllški uradi zaprti. Zaradi tega naj so vsi dopisi naslavljajo osebno na rektorja eksc. p. Avguština Gcmellija OFM, Časa San. Fraucesco Marzio (Varese). Izpiti jesenskega roka bodo na apostolskem zavodu presv. Srca v Castelnuovo Fogllano (Piacenza) ln se bodo začeli 1. oktobra za študentke, pozneje pa za študente, kar bo pravočasno vsem jav-ljeno.
Papeževo sožalje p. Gemelliju
Milano, 24. avg. as. P. Gcmelll, rektor katoliškega vseučilišča presv. Srca, je dobil od papeža tole sporočilo: »Z očetovskim srcem so v globoki žalosti pridružujemo boli spričo tako obsežnega porušenja v znanstvenem zavodu, kl je plod žrtov ln velikih upov vornih Italijanov, ter pošiljamo Tebi in Tvojim požrtvovulnim sode'--	toln-
žllni blagoslov in —-imo za nagel razcvit tako zaslužno ustano— ■ — Papež Pij XII.
Sestanka treh baje ne bo
Lisbonn, 24. avg. as. Iz Washingtona poročajo, da uradni krogi zanikajo po-
vojna prišla v dobo skrivnostnosti in negotovosti. Oziačje ni popolnoma razčiščeno in ga je treba razčistiti.
ročila, čež da bo po Quebecku še sestanek Koosevelt-Churchill-Stalin in predvidevajo kvečjemu obisk od poslancev anglosaških vlad v Krenilju. O sestanku v Quebecku pa piše ugledni list »Ballinio-rec, da se poleg generalnih stanov udeležujejo posvetov v Quebecku zunanji ministri ter anglosaški propagandni ministri, kar jasno kaže, da ne obravnavajo toliko vojaških in pomorskih načrtov, kakor pa zavezniška in 6vetovua politična vprašanja.
Japonci so Kisko sami izpraznili
Lizbona, 24. avg. as. Severnoameriški listi izražajo veliko osuplost zaradi zasedbe otoka Kiska na Aleutih ,ki so jo v Washingtonu razglasili kot veliko vojaško zmago, toda savernoameriško poveljstvo je zagrešilo velikansko napako, ker je 15 dni z letali in ladjami bombardiralo otok, ki so ga Japonci brez vsakih izgub izpraznili že v sredi julija, Poročilo mornariškega ministrstva priznava, da so se ameriške čete izkrcale pod močnim zaščitnim ognjem mornaricc, niso pa našle niti enega Japonca na otoku. Listi se razburjajo nad nekoristnim trošenjem sil in streliva.
Stroga zatemnitev v Newyorku
Lizbona. 24. avg. as. Združenje rewyor-škili trgovcev je nastopilo proti strogim odredbam o zatemnitvi, češ da so nepotrebne in škodljive. Vojaške oblasti eo predlog za odpravo zatemnitve odklonile, ker sc od razsvetljenih hiš odbija svetloba na ladjovje v pristanišču, ki jo izpostavljeno podinorniškiui napadom.
Dostojnost ni več moderna?
Za dolga leta preživljamo čase, ko dostojnost ln moda nista več v skladu. Kdaj pa kdaj čujemo glas rosnih ljudi proti nekaterim izrodkom maščanskega načina oblačenja. Kdor pozna družinsko življenje, ve, da je veliko staršev, ki si prizadovajo, da bi se otrool oblačili bolj po čutu dostojnosti in človeškega dostojanstva, knkor pa po lzrodkih modnih eksperimentov. Pri tom gotovo no gre staršem za krotitov prikupnosti in resnične lepoto, kl se razodeva navsezadnje tudi v okusu oblačenja, temveč za varstvo sramežljivosti. Izkušnja namreč uči. da jo prava sramežljivost, ki je lastna kulturnim ljudom, varuhinja zdravega načina življenja in čistosti.
Vsem so znane okrožnice, ki jih je izdal pred leti škof dr. Srebrnič proti nudizmu, ki so ga uvajali v primorskih letoviščih inozemski gostje. Pri nas so bili toki primeri hvala Bogu zelo redki, vondar jo smatrala Cerkev nedavno za potrebno, da je ponovno povzdignila glas proti nespodobnosti. Okrožnico, ki je bila izdana T. avgusta t. 1„ je odobril škofijski ordinarlat v Ljubljani. Ta okrožnica ni naperjena načolno proti vsaki modi, pač pa proti izrodkom, kl niso v skladu z dostojonstjo. Povsem razumljivo je, da so poletna oblačila razlikujejo od zimskih, ne smejo pn žailtl čuta sramežljivosti. In pri tem ne gre za osebno merilo ali za svobodo, temveč za obzir do javnosti, do človeške družbe, kl mora sloneti na zdravih in moralnih temeljih.
Zlasti med bogataši se Se vedno najdejo gospe in gospodične, ki tudi v težkih časih uimajo drugih skrbi, kot da se bavijo z
lastno nečimrnostjo. Tri izbiri krojev ne gledajo toliko na resnično lepoto, pač pa na modno posebnosti, s katerimi se bodo lahko ponašale prod drugimi. Našemu okusu in resnični čednosti pa se zdi tuje, če srečamo na ullei človeka, kl hoče s posebnostjo v oblačenju vzbujati pozornost. In če vzbuja pozornost z iskano lepoto, lahko razpravljamo o dvomljivem okusu; če pa mejijo osobno posebnosti oblačenja na nemoralo, tedaj moramo govoriti o škodljivem vpliva. Dejstvo je namreč, da diktira modo kapitalizom, kl so no ment kaj več za dostojnost in sramežljivost, pač pa za dober zaslužek ln za trgovski ali obrtni promet.
Dostojnost pa no smo biti stvar modo ln ♦ndl ne zaslužka. Zato tudi o vprašanju dostojnosti ne morejo merodajno razpravljati oni, ki z modo trgujejo, ali n. pr. sebični posnmeznlkl, ki jim je toliko na tem, da bl se tudi glede dostojnosti razlikovali od drugih. Dostojnost jo samo ena, in ta je veljavna za vso čase. Nikdo torej nima pravico, da bi žalil čut sramežljivosti, ki spada mod temelje zdrave družbe. Sproščena telesnost, komodnost, zračenje, sončenje, kopanje in vso tisto, za kar se navdušujejo sodobni ljudje, jo zdravo in priporočljivo samo tako dolgo, doklor ne pomeni moralne škode. In tega vprašanja ne more reševati vsak zaso, po lastnem preudarku ln okusu, zakaj človek je družabno bitje, ki se mora obvladali kakor v vedenju in govoro-nju, tako tudi v načinu oblačenja. Zaradi tega pozdravljamo stremljenje po resnični dostojnosti, kl naj bo v ponos vsakemu posamezniku, pa tudi narodu.
Koledar
Sreda, !.>. velikega srpana: Ludovik, kralj; Lucila, devica in mučenica; Geruucij, škof; Monas, škof.
fetrtek, 2t. velikega srpana: Zefirin, papež in mučenec; Bernard Oflški, spozn.
Zgodovinski paberki
25. velikega srpana: 1. 1814., ko so se Združene države Severne Amerike zapletle v vojno z Anglijo v
želji, da razširijo svojo oblast tudi nad Kanado, so je angleški korpus 3500 mož pod poveljstvom generala ltossa izkrcal v Che-sapeakebalu, pognal v bog ameriško milico iu vkorakal v Washlngton. Poveljnik jo dal na barbarski, vendar v tedanjih kolonialnih bojih običajen način sežgati kapitol in vsa ostala javna poslopja. Nasprotnika sta so kmalu nato pobotala in sklenila mir — 1. 1IM jo končal v Woimarju pesnik in filozof Frledrtch Nletzsche, rojen 1844. v Itockcnu pri Liitzenu. Iz pastorsko rodbine je bil žc s 24 loti profesor na vseučilišču v Raselu. skoraj slep po 10 letih upokojen je biral od paralize in zadnja lota blazon pro-ždel. Nletzsche je borben kulturni kritik, ognjevit glasnik polnega, močnega življenja, nasproti propadajoči meščanski kulturi in uje spačenemu krščanstvu Jo postavil ideal herojskega človeka. Nasprotoval je socializmu, ki hoče ljudi izenačiti; obsojal je krščansko moralo, češ da jo suženjska, d&-lež slabičev, katorim življenje nič no nudi, pa.fi iz zavisti in na kljub srečnim in moč-uim oznanjajo odpoved in so tolažijo s svojim prvenstvom na drugem svetu. Učil je, da jo pragon človeški »dor Willc zur Macht«; prevrednotil je vrednote in kazal človeškemu razvoju drzko pot na božanske vrhove; »tlbermonsch« bo prost vsakdanje morale •jenseits von Gut in Boso«. Nietzsche-jeve idejo so našle močan odmov med Nemci.
Novi grobovi
t V Ljubljani je umrl g. Karel Detela,
kapetan v pokoju in bivši ravnatelj Vele-sejma. Pogreb bo v sredo, 25. uvgusta, ob 4 popoldne iz kapelico sv. Jožefa na 2alah na pokopališče k Sv. KtIu. Naj mu sveti vočna luči 2alujoči ge. soprogi in otrokom ter ostalim sorodnikom naše globoko Božal je!
Osebne novice
= 71 letnico rojstva je obhajal 17. t. m. g. župnik v p. Ivan Baloh, znani podlistkar našega in drugih listov iz prejšnje dobo. v mestu Brescia (Lombardia) v zavodu usmiljenih bratov v Via Corsica 93. Tam biva že 9 let in oskrbuje umirajoče. Svojo zahvalno daritev je opravil v kapeli usmiljenih sester. On je edini iz ljubljanske škofijo med 33 drugimi duhovniki iz države in med 900 bolniki. Slavljencu, kl jo po duhu in telesu zdrav in kropak, želimo: Vso najboljše za prihodnja letal
—	Zamenjava osebnih Izkaznic onkraj kontrolne črte. Osebno izkaznice, ki so bile zanjo prošnje sprejeto v posebnih začasnih poslovalnicah onkraj kontrolne črte, jih bodo isto poslovalnice izdajalo po naslednjom rodu: poslovalnica v Dravljah pri »Mihelnu« še danes 25. t. m.; poslovnlnica v Stožicah pri »Urbančku« v četrtek 26. t. m.; poslovalnica na Brdu v Združenih opekarnah v petek 27. t. m.; poslovalnica na Barlu v tamkajšnji ljudski šoli v soboto 28. t. m., vsakokrat od 8. do 14. ure.
—	Konec pasjega kontumaca. Ker zad
—	V I mesecih do 51 milijonov posojil. Po podatkih zemljiško knjige ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo v prvi polovici toga leta podanih 880 predlogov za vknjižbo ln zaznambo raznih hipotečnih posojil in kreditov. Za 256 posojil v skupnem znesku 13,175.253 lir je bila vknjižena na raznih ne-prorničninah v mestu in okolici zastavna pravica, za 144 hipotečnih kreditov v skupnem znesku 36,773.573 lir pa je bil zaznamovan vrstni red Vkujiženo je bilo torej v prvih šestih mesecih tegu letu 49,947.825 lir, ko je bilo luni v istem čusu vknjiženo le 38 mil. 293.558 lir posojil in kreditov pri 422 nepremičninah, ležečih v mestu in okolici. Zanimivo je, da se okoliški kmetje prav redko zadolžujejo ln da ne jemljejo hipotečnih posojil, nasprotno Bkušujo izbrisati vsa bremo-nn. V juniju letos je bilo podanih 65 predlogov za vknjižbo posojil v znesku 4 044.955 lir.
—	Grozdje na trgu. Pošiljka pet vagonov raznega sadja, tako grozdja, jubolk in breskev je prispela iz kraljevine v Ljubi ja-no. V torek so bili branjevci na Vodnikovem in Pogačarjovem trgu preskrbljeni z grozdjem, jabolki in doloma tudi z breskvami. Grozdje so prodajali po 10.40 lir kg.
—	Na pravilno vstopanje v tramvajske vozove samo pri zadnjih vratih in na izstopanje samo pri sprednjih vratih so ne-katori monda spet pozabili, čeprav jih na rod opozarjajo napisi, uslužbenci in več-kratna opozorila v dnevnikih. Marsikatera trmasta oseba se jo tudi že osramotila pred potniki, ker nI hotela poslušati prljazuoga opomina sprevodniku, uaj izstopi pri sprednjih vratih, ter jo za svoj izstop pri zud-njih vratih morala takoj odšteti 5 lir. poleg tega pa pokazati tudi legitimacijo, da je zu svojo nediscipliniranost morala plačati na kvesturi šo 50 lir globo. Zaradi znova se pojavljajoči!) nediscipliniranosti nekaterih potnikov Jo tramvajsko "usluž-bonstvo spet dobilo najstrožji nalog, da mora dosledno in brez izjome legitimirati vsakega, ki bi vstopil pri sprednjih vratih ali izstopil pri zadnjih vratih, obenem pa od njega takoj zahtevati 5 lir kazni ter ga takoj naznaniti kvesturi za strogo kaznovanje. Tudi uniformirano osebe so dobilo nalog, da se morajo natanko ravnati po predpisih in pravilno vstopati ter izstopati. Največje obsodbe vredno je pa obešanje na vozove, zhisti pa nevarno sku-kunje na priklopne vozove na levi strani, saj jo znano vsej Ljubljani, da se je pripetilo že več nesreč, ki zanje uprava električne železnice nimn niti najmanjše odgovornosti. Zato bo pu ta grda razvada odslej čim najstrožjo kaznovana. Prosimo razsodne potniko. naj uslužbonstvu pomagajo vzdrževati prepot robni red posebno z mirnim opominjanjem nediscipliniranih sopotnikov.
Naznanila
RADIO. Sreda, 25. avgusta: 7.30 Pesmi in napovi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini — 13.20 Klasični orkester vodi dirigent Manno — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10
njih 6 mesecev ni bilo nobenega primera Orkester ^^^^rig-t^Scgurinl -M.« pasje steklino v Ljubljani in okolici, zato jo ukinjen pasji kontumac, razglašen 6. no-
vombra 1942.
— Premalo je bilo dežja. V ponedeljek so jo že zjutraj začolo lahno oblačiti. Barometer jo padol globoko pod normalo. Dopoldne jo bilo soparno. Okoli 14 jo bila do-
Sonatu, 1'aganini: Mendet, Mnrschnor: Mo-derato — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. poročila v italijanščini — 17.15 Duot harmonik Mnlgaj: llolzschuli: Kmet-ski valček, Wild: Angela, Ilelbling: Polkn, Holzschuh: Valček. Koračnica — 17.40 Italijansko glasbo izvajuta sppranistka Olga Bollarosa in violinist Vittorio De Santis — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr.
sožena najvišja dnevna temperatura +25.5 Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini
^innini Pot-rti,. v Trnovem n„ -4-2r> 7 sto- — 19-45 Orkester vodi dirigent Rizza — stopinj Celzija, v Trnovem pa	sto j 2(u0 0rkeatralno Bla8bo vodj dirigent Gal-
pinj Celzija. Popoldne so jo šo bolj obla-	ijno _ 20.30 Napoved časa, poročila v ita-
čilo in okoli 18 jo začelo deževati. Naliv jo	lijanščini — 20.50 Koneert sopranlstke Leo-
j„i,.„ „„, „„„ v to n n a t r,	nardo Piombo. violinista Vittorio Emanue-
trajal dobre pol ure. V mestu je padlo	u jn pianiHt; 0iorKia FaVarotta - 21.15
4.5 mm dežja. Močnejši naliv je bil v Orkester Cetra vodi dirigent_ Bnrzizza — Trnovem, ko je tamošnju vremenska opazovalnica namerila do 5.8 mm dežja. V torek zjutraj je valovila na Barju gosta megla. Bilo je hladno. Jutranji temperaturni minimum v torek +140 C v mestu in +13 stopinj Celzija v Trnovem. Barometer so je začel dvigati ter jo v torek zjutraj dosegel stanje 764.5 mm. Dež jo bil vsekakor povsod, tako pri kmetih kakor pri ljubljanskih vrt
21.40 Pisana glnsba — 21.50 Bnlllnljeva glasba — 22.15 Orkester vodi dirigent Pctrnlia — 22.45—23.30 Orkester vodi dirigent Zemo; v odmoru (23) poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piccoli, Bloiweisova cesta 6; mr. IIočo-vnr. Celovško cesta 62, in mr. Gartus. Mo-Bte, Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Papagajček, plavo barve. sliSi na ime
Z Gorenjskega
narjih. močno zaželen, a bilo ga je premalo.	»Boblk«, je odletel. Najditelj se naproša, da
- Državna tehniška srednja šola. Pri-	«a °ddu Protl no*rndi v 21dov8kl ulicl M-jave za sprejem v I. letnike tehniške sred- j
nje šole (arh.-gradbeni odsek, strojni odsek 1	_ . , . , . „,____,__
, , , , , . , - ,	Občina Breznlea odslej Žirovnica. V »Ka-
in elektrotehniški odsek), dolovodske šolo	rawank(,n Bote« je izšel sledeči razglas, ki
(gradbeni oddelek, strojni oddelek in clek-	jo podpisan od žirovniškoga župana: Po na-
trolnstalatcrski oddelek), mofike obrtne šole	logu šefa civilno uprave za zasedeno ozem-
,,,,,,, , ., , , .	ljo Koroške in Kranjske se je z dopisom
(kiparski oddelek, koramiški oddelek in gra-	z (ino 20 juiija 1!M;) UKOdilo mojemu predlogu za spremembo imeun občinskega urada
25. Bilo je ob kresu. Noč se je zgostila v mehak paj-čolan, skozi katerega je lila mesečina. Takrat se je Marija nečesa domislila. Vstala je, ujela lase, ki so se ji bili čez dan razmotali, v spre-minjast trak in poklicala Ra-huna:
Osješka tvornica železa ln kmetijskih strojev lzkazujo zu lansko leto pri glavnici 5 milij. kun čistega dobičkH 1.52 milij. kun in zaradi tega bo izplačevala za lansko leto 7% divideudo namesto 6 %, kot jih jo plačala za 1941.	. „ ., .
Jadranska električna družba v Benetkah izkazuje za lansko leto pri glavnici 1280 (1250) inilij. lir čistega dobičkn 140.9 (135.1) milij. lir in znaša divideuda zopet 10% brutto. Ta holdingdružba jo lani produ-eirala nekoliko manj toka in se jo oddaja zmuujšulu nu 1800 milij. kilovatuih ur. Povečala so je oddaja toka za razsvetljavo, dočim so jo zmanjšala za industrijo, ki znaša 30 % vse oddaje toka. Družba je luni
Iz Srbijo
Brezniea' (Brosnitz) v Žirovnica (Scherau-nitz). Občino Breznice torej ni več in so odsloj imenuje Žirovnica.
S Spod. Štajerskega
V Dravi utonil. V Zlatolčju. občina Sent
verski oddelek), ženske obrtne šole (oddelek za obleke, perilo in umetna dela) tor šole za glasbila se bodo sprejemale od 2. do 4. septembra 1943 med 9. in U. uro. Podrobni pogoji so objavljeni na oglasni deski v šolskem vestibulu
—	Maša zadušnlca za pok. Fortunnta	Janž na Dravskoin polju, jo mod kopanjem Majdiča bo dne 25. avgusta ob 7 v franči-	v Dravi utonil 18 letni občinski nameščene« škanski corkvi pri oltarju Marije Pomagaj.	Karol Hirsch. Trupla doslej šo niso našli.
—	Ponavljalni tečaji iz vseh srednjo-	Ra-ini i0 bil donJa z Račjega.
šolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo	Umrla je v Mariboru 78 letna gospodinja
gimnazijski profesorji. Vpis dnevno od	Marija Nerat. Dalje jo v Mariboru umrl
9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev —	ključavničarjev sin Emil Cukelj.
Llchtenturnov zavod — Ambrožev trg.	Nove Izkopanine. Prof. Waltor Sehmid
—	Dijaki, kl so vračajo, dobe pripravo	poroča o novih izkopaninah na Hifniku pri za rnzredno, dopolnilne ali privntno izpito	Sv. Juriju ob j. ž. Tu so izkopali ostnnke v instrukcijah na Novem (Turjaškem) trgu	vzhodnogotske vasi. Poleg sledov stavbišč štev. 5. Pripravljajo profesorji iz vseh pred-	jo profesor dr. Sehmid našol ostanko plo-
Pravnl položaj nemške narodnostne skupine v Srbiji. Prejšnji petek so srbsko •Narodne Novino«, urudni list srbsko vlade, objavile zakonsko uredbo o novi ureditvi pravnega položaja nemške naroduostne skupine v Banatu in stari Srbiji. Pravkar objavljena zakonska uredba določa, da uživajo pripadniki nemške naroduostne skupino v Banatu in Srbiji popolno svobodo zu svoje udejstvovanje na političnem, kulturnem, socialnem ln gospodarskem polju. Prav tako so popolnoma enakopravni s Srbi tudi v ostalih pogledih, predvsem glede izvrševanja javnih poklicev in glode pridobivanja promičninBkega in nepremičninskega premoženja. Nemška narodnostna skupina luhko vzdržuje tudi vsestranske stike z domovino njene koristi bodo pa v Banatu in Srbiji zastopali posebni zaupniki. Vodstvo skupine ima ludi samo pravico izvršo-vatl disciplinske predpise nud vsemi svojimi člani.
Srbska Matica obnovljena. Madžarska vlada jo dovolila nadaljnje delovanje srbski prosvetni in književni družbi »Matica Srbska« v Novem Sadu. Za vladnega zaupnika jo določen dr. Pavel Balla.
Iz gospodarstva
Zvišanje donavskih tarif. Z veljavnostjo od 1. septembra letos so vse tarife za pro-vozo po Donavi zvišano v Nemčiji za 20 %. Pripomniti jo, da bo bile dne 26. julija letos zvišane pristojbine za vskladiščenjo za 25 %•
Nova tekstilna tvornica na Gorenjskem.
~ gluvuico 100.000 mark je bila ustanovljena družba z omejeno zavezo Cotou, tekstilna industrija v Domžalah. Namen podjetja jo izdelovanje vsoh vrst tekstilnega blaga, nakup in prodaja tekstilij vseh vrst in v ta namen potrebnih surovin.
»TELEFUNKEN« RADIO kupim iz mestnega radijskega skladišča. Ponudbe na upravo Slov.« pod »Tele-funken« št. 5852.
metov za vso razrede in šole. Prijave od 8-12: Novi (Turjaški) trg 5.
— Glasbena Matica opoznrja p. n. starše, katerih otroci so že obiskovali ali bodo nn novo obiskovali šolo Glasbene Malice, da bo začetek novega šolskega leta v septembru. in sicer bo vpisovanjo od 1.—4,. določitev urnika 6. in začetek rodnega pouka 7. septembra. Vse podrobnosti so razvidno iz razglasa na deski v veži zavoda, podrobna pojnsniln dnje ravnateljstvo in pisarna Glasbene Matice.
ščic in obročke iz brona in svinca ter različne okrasko in domače orodje.
Ce Imajo otroci orožje. V Bukovem žlaku pri Colju se jo 14 letni upraviteljev sin igral s flobortovko. V šali je pomeril v gospodinjsko pomočnico Ivano Vebrovo, ko je ravno krmila kokoši. Flobertovka so je sprožila in Vebrova se je zgrudila na tla. Se proden ho prihiteli reševalci, da hi jo prepeljali v bolnišnico, je uboga Vebrova izdihnila. Drobna kroglica jo je namreč zadela v glavo.
CEVLJ. STROJ levoročnl, štepari-co, kupim. Ponudbe poslati na upravo »Slov.« pod »Stroj« št. 5858. _ (x
VI
Približal se je tisti čas, ko je o petih zjutraj že velik dan. Minile so šmarnice in izzvenele Marijine litanije. Tivolske trate so zadišale po prvem senu. Pomladne obleke so se umikale svetlim in lahkim poletnim. Ob jutrih so polnili cerkve učenci in učenke srednjih šol ter prosili božjega navdiha v urah tesnobnega in brezkončnega spraševanja.
Janko je vstajal rano, večkrat neprespan, tako, da ga je že ob umivanju morilo zehanje. Sedel je za svojimi knjigami in bolj mu je študij presedal, z večjo upornostjo je vztrajal v njem. Čutil je, da živo tekmuje s časom, zavedal se je, da ne sme popustiti. Ni odpiral okna, ko se je vanj upiralo jutranje sonce, ker bi ga motili glasovi vozil, ljudi in ptic. Morebiti ga bi tudi svežina novega dneva mamila in vabila v park, med rosno cvetje in k lalikonogim, razposajenim vevericam.
Za nobeno ccno popustiti, marveč iti do konca, do zmage! Bil je ko lok, do skrajnosti napet, in sladka groza ga jo obhajala ob misli, kako se bo
po zadnji preskušnji sprostil in spet začutil kri v svojih žilah.
Včasih pa je njegov pogled sanja-vo zaplaval od odprtih knjig in zemljevidov, od papirjev in zvezkov v pojoči dan. Iz zamišljenosti ga je predramil glas Mujdine violine iz sosedne sobe... kakor glas umirajoče štu-dentovske mludosti.
Skrbi, ki jih je prinesel bližajoči se zadnji izpit, so združile petorico visokošolcev. Ljudje, ki se bodo kmalu razšli za svojo mislijo in svojim srcem, so se najbrž zadnjič v življenju znašli tesno povezani s skupno bojaznijo. Drug ob drugem so se spodbujali, drug drugemu so na tihem želeli srečo, zakaj vsako delo mora dobiti svoje plačilo.
Vsakemu slabemu delu pa mora slediti kazen in to veliko življenjsko postavo je spoznal Borja.
Res da je zdaj dobro vedel, kdo je bil numidijski kralj Jugurta in kako so se v njegovem času plctli dogodki, toda profesor zgodovine ni bil tako popustljiv kakor inštruktor. Neprestano ga jc zasledoval s spraše-
vanjem.	.
se vedno sta Janko in Borja i>re-
| sedela dve uri dnevno ob učbenikih za drugi gimnazijski razred. Petru-šiču bi bil ta čas lahko v oddih, ko ga ne bi dražila Borjeva raztresenost.
»Če mi boš še enkrat zehnil, Borja, te bom prijel za uho in te stresel ko zajca! Zadnji dnevi ti gredo, vsako uro si bliže šolski sodbi, in ti zehaš!«
Vroči junijski dnevi, ki so prišli nanagloma iz hladnega in deževnega maja, so lenili duha in jemali voljo za naporno duševno delo, vedno krajše noči pa so omejevale spanje. Ob obupno enoličnem in suhem študiju so Janka obhajale satanske skušnjave, naj obesi vse skup na klin, saj ni zanj več nič novega in naj se vrže na zabavne knjige. On pa se ni vdal, le kdaj pa kdaj se je. zatekel k Mojci, da se spočije pred imeni, letnicami in zemljevidi.
To so bili njuni poznopomladni ve čeri, lepi, čeprav bežni sprehodi, mi nute, ki sta jih presedela na kaki klo pi v parku, dvojica mladih, ljubečih se ljudi, kakršnih je bilo na videz mnogo okrog in okrog. Vonjave cvetja in novega listja so se spajale v slavospev življenju, sili, ki večno obnavlja življenje, in Bogu, početniku vse lepote in smotrnosti, vsega živega.
»Glej, Janko, ljubezen, ki se z luč kaini išče!«
Mojčine oči so bile sanjavo uprte v temo, kjer so letale kresnice.
Športni drobiž
Iz HrvaŠke
Pričetek šolskega pouka v NDII. Hrvatsko prosvetno ministrstvo jo odredilo, da
firično redni šolski pouk v vsoh hrvatskih judskih šolah dne 1. septembru.
Stanovanje dljaštva Izven Zagreba! — Hrvutsko prosvetno miuistrstvo jo dulo vsem srednješolskim ravnateljem navodila glede vpisovanju tistih dijakov, kl stuuujejo izven sedoža šole. Po teh navodilih suiejo ruvnatelji vpisati v gimnazije, na učiteljišča in obče nižje srednje šole snmo tiste učenco. ki stanujejo v območju dotlčne srednjo šole ali pa v kraju, ki je od šole od-
motnim sredstvom, luhko potujejo samo do | Računati je na ta proces tudi v bouo.e. prve postaje dotičnega prevoznega sredstva in morajo stanovati tako da znušu oddaljenost med njihovim stanovanjem in do-tično postajo nujveč 2 km.
Novo Imenovanje. V Zagrebu je objav-ljenn 1'oglavnikova odredba, s katero je imenovan ustaš Jura Pavi 616 za doglav-niku. Pavičič je soduj glavni ravnatelj hrvatske državne tiskarne. Za poverjenika v glavnem ustuškem stauu pa je imenovan ustaš Franjo L a s 1 o.
Odhod hrvatskega poslanika Iz Sofije. Car Boris je sprejel v poslovilno avdieneo dosedanjega hrvatskega poslaniku v Sofiji dr. 2 i d o v e a. Ob tej priliki mu je Izročil bolgarsko odlikovanjo zn zasluge I. stopnje. Novi hrvatski poslanik v Sofiji dr. P e r i č bo nhstopil svoje novo mesto prihodnje dni. Istočasno bo nastopil službo nu hrvatskem poslaništvu v Soifji tudi novi nadsvotnik Vlaho B u š k o. ki je doseda j služboval v zunanjem ministrstvu v Zagrebu.
Teniška igrišča f.SK llermesa odprta. Ko so otvorill nova teniška igrišča Hermesa, so priredili otvoritveni turnir, katerega se je udeležilo 8 igralcev. Dosegli so naslednje uspehe: 1. Plšenjuk, 2. Sladler, 3. Tušar, 4. Tanjšek. Zmagovalec jc prejel pokal SK Hermesa, nuslednja dva pa praktični darili.
V Mariboru so gledali v nedeljo nogometno tekmo med domačim Rapidom ln prvakom Dunajskega Novega mesta Tarnitzein. Zmagali so domači z izidom 3 : 2. Prireditev je obiskalo 800 gledalcev.
.VS Šport je sestavil statistiko udeležencev letošnjega nemškega atletskega prvenstva. Po tej statistiki jo poročevalec ugotovil, da je bilo ined tekmovale! 87.6% vojakov. 11.6% nameščencev vojne proizvodnje, 0.8% pa dijakov. Znnlinlvo je daljo zvedeti, da je bilo med atleti vojaki 34.5% tnkih, kl so že več kot štiri leta pod orožjem. Preglednica udeleženk ženskih tekem za drž. prvenstvo v lahki atletiki pa kaže naslednjo sliko: od 100 jih je 60 zaposlenih v vojni proizvodnji, 12S jih je v obrambni službi, ostale pa v zasebnih službah.
UU OGLASI |
SLIKE ZA legitimacije, »La-sclapassare«. tudi po starih slikah Izvršuje najhitreje HIBSER HUUON. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Naročila sprejema tudi po poštll__
IIISE, PARCELE v centru ln na periferiji, prodam, -Parcelo od 38.000 lir naprej. Reall-tetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10, telefon 34—65.	(p
IEL
KINO SLOGA
t/41
Zadnja odlična pustolovščina bratov DE FILIPPO v filmu
»Casanova bi storil tako«
V glavni vlogi: Eduardo De Flllppo, Pepptno De Flllppo, Clella Matanla.
Režija: Bragaglla. Dodatek: »KRATKA VESELOIGRA.« PREDSTAVE ob 14, 16 ln 18.
IEL.
KINO UIVIOIV
12-21
Sijajna burka, kl bo Izzvala burjo prisrčnega smeha MACARIO
»Dečko z Zapada«
Tajni ljubavn! sestanki a hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen tn v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, kl x ivljačo premaga vse nasprotnike in doseže zaželeno spravo. PREDSTAVE ob 17.30 ln 19.30.
IEL
POHIŠTVO belo. emajllrane železne postelje, pripravno za sanato-rlj, veliko knjižno omaro in še razni predmeti naprodaj. Nebotičnik. Ogled od 10—2.	(š
MUHE In vso drugo golazen pokončujte. — Ing. Prezelj, Wol-fova ulica 3. (1
PRODAM pravo morsko travo, en frak, en črn žaket in čajno steklenice. - Celovška _ cesta 32-1, desno, prodaj Medvešček, Kopriva	d 1 Medvedova ul. 4.
»ELIN« elektromotor, 12 ks 1430 obratov, 380-220 Voltov, 50 period, nov s pripa dajočimi deli, na-
Vrcmenska napoved. 25. avgusta (sreda):
jutraj megla ali oblačno, nato pa pretežno jasno in vroče. . ,
2S. avgusta (četrtek): islo.
KINO MATICA
Ljubezenska drama slavne pevke ln letalskega častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi ln velike plesne revije
»Velika ljubezen«
V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva : Žarah Leander. Viktor Staal, Paul HOrbiger PREDSTAVE ob 16 SO ln 19 v nedeljo ob 10.30, 16. 17 ln 181

Zahvala
V svojem in v Imenu mojih odsotnih otrok se najiskreneje zahvaljujem vsem za tople izraze sočutja, za poklonjeno cvetje ln za častno spremstvo pri pogrebu našega ljubljenega očeta
Kocmurja Ivana
ravnatelja OUZD v pokoju v Ljubljani
Sveta maša zadušnlca bo brana v četrtek, dne 26. avgusta 1943, ob sedmih zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
žalujoča osamljena
Alojzija Kocmurjeva
Umrl je naš ljubljeni soprog in oče, gospod
KARL DETELA
kapeian v pokoju, bivši ravnatelj Velesejma in Prometnega zavoda za premog
Pogreb bo v sredo, dne 25. avgusta 1943, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žuloh.
Ljubljana, Dob, 23. avg. 1943.
Angela Detela, soproga; Branko in Igor, sinova; Stanko, Ivo, Bogdan, bratje, in ostulo sorodstvo