•-ih?mn tožilstvo v ljubi m
Poštnina plačana v gotovini.
Leto XV., štev. 96
»aIV. '(834
Ljubljana, sobota 28. aprila 1934
„, ^ravLusivo. Ljubljana, Kjoalijeva ali ca a. — Telelon St 3122, 3123, 312*. 3125, 3126. naeratm oddelek: LJubljana, Selen« Durgova al. S. - Tel 8492, 24»2. ouružmca Maribor: Gosposka ulica 31. 11. — releloo St 2465. odružnlca Celje: Kocenova one« St 2. — Telefon St 190. ^CunJ pri pošt «ek zavodih: Ljubljana ftt 11.842, Praga dalo 78.180, Wien St 10ft.241
Cena t.- Din
NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica &. Teleton 8122. 8123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, Stros8mayerjeva ulica Stev. 1 Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
Nemška ofenziva in naša obramba
Poročila nacionalno obrambnih društev drugih narodov so vedno zanimiva in poučna. Svoje čase se je tudi naša javnost zanje živahno zanimala in črpala iz njih pobudo za lasten razmah. Posebno je to veljalo glede nemških in laških organizacij, katerih delovanje je bilo naperjeno naravnost proti naši narodni posesti. Podatki o delu društev »Schulverein« in »Lega nazionale« so služili naši zavedni javnosti kot vzgled in merilo lastnih prizadevanj in iz diskusije o njih je vzrasel marsikak aktivum, ki mo bili nanj lahko ponosni.
Danes je v naši javnosti, zlasti tudi med mlajšo generacijo, vse premalo smisla za potrebo nacionalne požrtvovalnosti in ravno tako malo razumevanja za aevarnosti. katerim je naša narodna meja še vedno izpostavljena. Ravno zato e nam zdi potrebno, zopet in zopet opo-arjati na vztrajno in sistematično delo-anje naših nemških sosedov, ki nepre-tano zbirajo gmotna sredstva za svoje kspanzijske namene in s smotreno pro-agando ustvarjajo med svojimi množi-_ami duševno pripravljenost za borbo, ;i naj uresniči stare sanje o nemškem gospostvu daleč preko meja, začrtanih ;>o mirovnih pogodbah. Nedavno smo na-
javnosti predočili programatično vse-ino zadnje schulvereinove okrožnice, v ateri se priznava, da veljajo še vedno pangermanski ekspanzijski cilji in da je ofenziva za niih dosego obrnjena naravnost proti nam.
Danes se ne bomo mudili s komentarji in novimi svarili; navesti hočemo samo nekaj suhih dejstev iz poročil nem-škoavstrijskega časopisja o občnem zboru štajerskega okrožja društva »Deut-scher Schulverein Sudmark«, ki mu stoji na čelu Ljubljančanom dobro znani dr. Ferdinand Eger.
Poročilo pra"i: Društvo šteje na Štajerskem več kakor 300 krajevnih skupin (podružnic). V štajerskem obmejnem ozemlju (torej ob slovenski meji) skrbi za pet lastnih in za večje število njegovemu varstvu zaupanih šol. Samo za te šole je društvo izdalo v zadnjih desetih letih nad četrt milijona šilingov (nad dva milijona dinarjev). Društvene ljudske knjižnice, ki so obsegale dozdaj^ 83 tisoč knjig, so se lani znova pomnožile. Za pouk obmejnega kmetskega ljudstva se vzdržuje vzorno poljedelsko posestvo.
Poročilo govori dalje o organizaciji mladine. Ustanovljenih je 58 mladinskih skupin z več ko 2000 člani, od katerih pripada 40 odstotkov delavskemu stanu. Navajajo se posamezne dobrodelne in propagandne akcije, predavanja in prireditve. Osnovne šole se podpirajo z učili, za višjo vzgojo obstoja cel sistem štipendij. Poleg ogromnih naklad agitacij-skih spisov in letakov izdaja društvo pet stalno izhajajočih listov za nacionalno vzgojo in za propagando. Poleg vzorno urejene centralne pisarne so še stalno nameščeni potovalni učitelji in mladinski voditelji.
Letos je imelo štajersko okrožje 120 tisoč avstrijskih šilingov (en milijon dinarjev) rednih dohodkov. V času od 1. 5. 1925., ko sta se spojili prejšnji samostojni društvi »Deutscher Schulverein« in »Sudmark«, pa do letos je ime!o štajersko okrožje skupaj 800.000 šilingov (blizu 7 milijonov dinarjev) dohodkov, Id so se v celoti porabili za nacionalno »obrambo«.
K tem podatkom, ki smo jih točno posneli po izvirnem poročilu, moramo zaradi boljšega umevanja dodati še nekaj opazk Gre tu za delovanje samo enega društvenega okrožja torej k večjemu ene petine celotne oiganizacije. Okrožje obsega samo bivšo deželo Štajersko brez njene nekdanje slovenske tretjine in je po obsegu in prebivalstvu manjše od dravske banovine. Poročilo obsega delovanje poslednjega leta, ki je bilo v Avstriji doba težkih političnih kriz in pre-tresljajev, po katerih je bilo tudi društvo samo občutno prizadeto in v razmahu ovirano; saj mu je grozil celo razpust od strani klerikalno-fašističnega režima. Poleg političnih težav je stiskala avstrijsko prebivalstvo težka gospodarska kriza, kateri še ni videti konca.
Menda ni treba izvajati primere in naštevati, kaj imamo v narodno obrambne svrhe pri nas, ali bolje, česa nimamo. Le toliko naj bo omenjeno: Naša edina narodno obrambna organizacija nima niti sto delavnih podružnic; strokovnega glasila, kakor je izhajalo pred vojno, že davno ni več, o knjižništvu se nam niti ne sanja, propaganda je zastarela. O dohodkih je bolje, da molčimo, pa tudi o izdatkih. Najbolj porazno se pa zdi, da še nikjer ni videti znakov izboljšanja.
Kakor na Štajerskem, se dela v Avstriji povsod, posebno intenzivno pa na Koroškem, kjer slovenska manjšina še noče umreti, ako tudi zaman pričakuje pomoči od bratovske roke. Tudi v Celovcu je bil nedavno občni zbor Schul-vereina. Tam so govorili jasneje kakor v Gradcu. Po vesteh, ki so nam došle, so gospodje Wutte, Perkonig in Meier Kel-Mtsch napovedovali za najbližjo dobo po-
NEOMAJNA ZVESTOBA
Barthou in dr. Beneš sta proučila vse aktualne mednarodne probleme in ugotovila popolno soglasnost
Praga, 27. aprila, g. Češkoslovaški tiskovni urad objavlja o razgovorih francoskega zunanjega ministra Barthouja v Pragi naslednji komunike:
V treh dolgih razgovorih, ki jih je imel francoski zunanji minister Lours Barthou z dr. Benešem 26. m 27. aprila, sta oba zunanja ministra razpravljala o vseh aktualnih vprašanjih mednarodne politike. Zlasti problem srednje Evrope, gospodarsko sodelovanje po-dunavskih držav in kooperacija podu-navskih držav z drugimi interesiranimi državami so bili predmet obširne izmenjave misli. Oba ministra sta konstati-rala popolno soglasnost.
Dalje sta potrdila odločitve obeh vlad v tej zadevi, zlasti kar se t»če rimskih pogajanj. Posebno sta proučila vprašanje balkanskega pakta v njegovih od-nošajih do politike Male antante, problem Društva narodov in kompleks razorožitvenih vprašani s stališča pred-stoječega sestanka razorožitvene konference. Splošna proučitev odnošajev držav Male antante do njenih sosedov ln do Francije }e omogočila obema ministroma, da sta izmenjala svoje informacije ter spravila v sklad svoie akcije z ozir oni na mirno sodelovanje v srednji in vzhodni Evropi.
Ministra Barthou in dr. Beneš sta si mogla čestitati k srečnim rezultatom svojih prijateljskih razgovorov, ki so se vršili v popolnem soglasju.
Praga, 27. aprila g. Francoski zunanji minister Barthou je sprejel nocoj zastopnike listov, jim pojasnil vsebino uradnega komunikeja in izjavil med drugim:
Avstrijsko vprašanje je postalo pereče, ko sem 10. februarja prevzel zunanje ministrstvo. Francija je prevzela takojšnjo iniciativo za skupni korak Italije, Francije in Anglije, ki je končal z znano deklaracijo treh velesil o neodvisnosti Avstrije. Proučila sva z dr. Benešem od Avstrije in Madžarske z Mussolinijem sklenjene dogovore ter sva bila mnenja, da so ti dogovori primerni, da postanejo predmet pogajanj s sosedi. Informiral sem dr. Beneša o italijansko-franco-skih pogajanjih v tej zadevi, o sedanjem stanju in o smernicah francoske vlade ter o drugih vprašanjih, na katerih sta zainteresirani obe državi, pred vsem o balkanskem paktu in v zvezi s tem o politiki Male antante, o problemu Društva narodov, za katerega se bo Francija vedno zavzemala in ne nazadnje o problemu nadaljevanja razorožitvenih pogajanj, pri katerih se mora še vedno poudarjati potreba razorožitve.
Razgovori, ki sem jih imel s poljskimi državniki, so pokazali, da je franco-sko-poljska Zveza tako močna, kakor nikoli poprej. Moji razgovori v Varšavi so doprinesli še boli k njeni utrditvi. Razlikovati se mora zavezniška pogodba, ki sem jo osebno podpisal leta 1921.
Zadnji trenutki avstrijskega parlamentarizma
V ponedeljek se bosta sestala avstrijski zvezni svet in Narodni svet, da pooblastita Dollfussovo vlado
za objavo nove ustave
Dunaj„ 37. aprila V ponedeljek se bosta sestala NatLonalrat Ln Bumdesrat k svojim poslednjim sejam. Dan kasre^e bosta na podlagi zveznega ustavnega za k-ona, ki bo sprejet z glasovi krščanskih socialcev in Heimatblocka, razipuščeoa. S tem bodo 1. maja ugasnile funkcije dosedanjega Narodnega predstavništva avstrij ske republike, kar pomeni konec avstrijske parlamentarne demokracije. Ker je bila za sklicanje Narodnega sveta potreto-na formalna iaprememiba poslovnika so jo izvedli po naredibenem potu. Ker so svo-ječasno vsi trije predsedniki Narodnega sveta odstopili, je bil krščansko6ocialni poslanec, bivši zvezni kancelar Ramek pozvan kot bivši predsednik Narodnega sveta, naj prevzame predsedstvo parlamenta. Narodnemu svetu bodo predložene v odobritev vse dosedanje zasilne nared-be. Predložena mu bo tudi nova ustava v obliki zasilne naredibe. Besedilo ustave bo že objavljeno v uradnem listu, ko bo sporočeno članom Narodnega sveta. Poobla stilni zakon, ki ga bo vlada predložila Narodnemu svetu, bo imel štiri člene. oi. 1 ukinja določbo stare ustave, da je za celotno izprememibo zvezne ustave potrebno ljudsko glasovanje. Prav tako se ukinja določba stare ustave, po kateri potrebujejo vse politične državne pogodbe odobritev Narodnega sveta. čl. 2 pooblastilnega zakona pooblašča vlado, da objavi v uradnem listu 1. maja novo ustavo, kar pomeni pravno uveljavljenje nove ustave.
Ustava bo siprejeta samo z glasovi krščanskih socialcev in Heimatblocka, ker po dosedanjih pogajanjih velenemci ne kažejo nobene pripravljenosti, da bi se zavzemali za novo ustavo in povzroča tudi Landlbumd težkoče. Obenem bo uveljavljen tudd konkordat, čigar bistvene določbe vsebuje tudi nova ustava.
Odpor Landbunda
in velenemcev
Dunaj, 27. aprila, č. Šele danes eo aei izvedele podrobnosti, zakaj je bik za veliko noč preprečena proglasitev nove avstrijske ustave. Med vlado dr. Dolifussa in opozicijskima strankama, ki sta izven patriotske fronte, je namreč nastalo veliko nesoglasje, ki se še do danas ni poravnalo. Landbund in velikon?mška stranka sta zavzeli napram načrtu nove ustave docela odklonilno stališče. Obe stranki sta ee postavili proti uvedbi diktaturb, katere eksponent naj bi bila patriotska fronta, odnosno Heimwahr.
Kljub t*mu je Dollfuss za ponedeljek sklical Narodni svet na zasedanje, na kate-
polno likvidacijo koroškega slovenstva.
Ni sicer treba, da se bahavo proroko-vanje nemškega pohoda preko Karavank, o katerem se je na zboru tudi govorilo, vzame resno. Vsaj za danes še ne. Brez pomena pa za nas vendar ne sme biti, da se volja in smer pangermamskega osvajanja niti več ne prikriva. Morda nam vsaj to spoznanje odpre oči in srca. da se bomo resno vprašali, ali smo res toliko slabši od naših sosedov, in tako malo vredni svojih prednikov, da ne znamo niti tega ohraniti, kar smo v težav-nejših časih pridobili, kaj šele, da bi mislili na ojačenje in utrditev svoiih nacionalnih postojank.
rem naj bi odobrili načrt novi ustave. Opozicija se pripravlja na boj. Kakor doznava-jo, namerava bivši podkancelar \Vinkler ostro napasti novo ustavo ter tako izzvati daljšo razpravo. Ker se vlada zaveda, da bo dobila večino, 6aj je pognala iz parlamenta svojega največj^a nasprotnika, socialne demokrate, bo Dollfuss zastavil vse, da bo razprava o novi ustavi zaključena že v ponedeljek, tako da bi lahko avstrijska službene novine ustavo objavile 1. maja, ko bi stopila tudi v veljavo.
Po poročilih i* poučenih političnih krogov, se Dollfuss še vedno pogaja z Land-bundom in vel »nemško stranko
Starhemberg snubi delavce
Dunaj, 27. aprila, č. Na propagandnem zborovanju, ki ga je snoči priredil Hei-matschutz, sta kot glavna govornika nastopila dr. Steidle in knez Starhemberg. Dr. Steidle je v svojem govoru naglasil, da bo Heimwehr do kraja branil avstrijsko neodvisnost, ne bo pa nikoli pristal na to, da bi se srednjeevropska vprašanja de-finitivno uredila brez Nemčije ali proti njenim interesom. To načelo je v Avstriji uveljavil že pokojni Seipel in Avstrija mu bo ostala zvesta, če se bodo Nemci premislili glede svojih aspiracij proti avstrijski zvezni republiki.
Knez Starhemberg je v svojem govoru dejal med drugim: »Dokler bo Dollfuss zvezni kancelar in dokler bom »jaz« na čelu Heimatschutza, naju ne bo nihče razdvojil.« Ena izmed glavnih tez za preureditev avstrijske države mora biti ponovna pridobitev delavstva za državno misel. Opozarjam tovariše iz Heimatschutza, da pod nobenim pogojem ne smejo misliti na maščevanje zaradi tega, kar je bilo prej. Delavci, ki jih je zapeljala marksistična propaganda, so spravili v dovolj težke ne-prilike naš narod, in stoje sedaj ob strani, ogorčeni in srditi. Toda vzlic vsemu so nam dragoceni sodržavljani, ki jih je treba vnovič pridobiti za državno misel.
in pakt, ki sta ga nedavno sklenili Nemčija in Poljska. Lahko mi verujete, da so francosko-poljski odnošaji izvrstni. Ako sem podpisal zavezniško pogodbo s Poljsko kot vojni minister, jo moram danes kot zunanji minister v imenu celokupne francoske vlade potrditi. Francija hoče izključno le mir, toda mir. pri katerem se ne bo odrekla varnosti jn dostojanstva.
Francija gleda vedrega čela v bodočnost
Praga, 27. aprila, č. Danes ob 13. je priredil zunanji minister dr. Beneš v svoj: vili intimno kosilo na čast francoskemu zunanjemu ministru Barthou-ju. Kosila se je udeležil tudi prezident Masaryk. Tekom dopoldneva francoski zunanji minister ni imel nikakih političnih konferenc. Peijal se je na Malo strano, kjer je v družbi francoskega poslanika sprejel člane francoske kolonije v Pragi in se dolgo razgovagal s svojimi rojaki V nagovoru nanje je med drugim dejal, da more Francija jasnega čela gledati v obraz i Drijate-liem i nasorotnikom. Ako ie Francija danes složna, je za to dolžna zahvalo v prvi vrsti svojemu sinu Gastonu Don-mergueju. Francozi v Inozemstvu, je končal Barthou, so danes bolj kakor kdaj poprej lahko nonosni na svojo narodnost.
Pariz, 27. aprila, d. Posebni poročevalci pariških listov, ki spremljajo zunanjega ministra Barthouja na potovanju po vzhodni Evropi, izražajo spričo navdušenega sprejema Barthouja v Pragi mnenje, da obstoja med Francijo hi Malo antanto popoln sporazum. In da ni nič manj velikega političnega pomena maniiestachia češkoslovaško - fran-cosk. prijateljstva. Čeprav pri pariških razgovorih nj bila niti omenjena prilagoditev francosko-poljske zveze iz leta 1921., ki je vojaškega značaja, sedanjemu položaju, vendar domnevajo tukajšnji dobro poučeni krogi, da se ni govorilo samo o tej stvari, temveč je bik) to vprašanje tudi ugodno rešeno. V tej zadevi sta v izredno veliki meri zainteresirani tudi Praga in Mala anianta.
Kar se tiče češkoslovaško-poljske-ga spora, izražajo v pariških političnih krogih mnenje, da v Varšavi ni bil dosežen zaželjeni uspeh in da bo Barthou priporočil Pragi potrpežljivost ter opozoril na nedavne poljske predloge za ureditev spora.
Tudi v Berlinu so pozorni
Berlin, 27. aprila, d. Listi poročajo obširno o prisrčnem sprejemu francoskega zunanjega ministra Barthouja v Pragi in o njegovi avdienci pri prezi-dentu Masaryku. Glede na to, da je zunanji minister dr. Beneš glavni poročevalec na razorožitveni konferenci, domnevajo, da se bodo praški razgovori Barthouja nanašali predvsem na razorožitveno vprašanje in da bo francoski zunanji minister pripravil svoje postopanje v Ženevi. O trdnosti fran-cosko-češkoslovaške zveze v nemških političnih krogih ne dvomijo.
Suvich v Bruslju
Bruselj, 27. aprila, d. Italijanski državni podtajnik Suvich je prispel včeraj opoldne z letalom v Bruselj, kjer se je popoldne sestal z zunanjim ministrom Hymansom, katerega je informiral o mednarodnih razgovorih glede razorožitvene konference. Kasneje je sprejel Suvicha v avdijenci kralj Leopold. Suvich je posetil tudi ministrskega predsednika Brocquevilla in se je pred svojim odhodom sestal še z ministroma za delo in prosveto. Zvečer je odpotoval v Rim.
Preosnova ruske vlade
Moskva, 27. aprila, č. Predsednik centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije je s posebnim odlokom izvedel reorganizacijo sveta ljudskih komisarjev. Dose danji podpredsednik sveta Kujbišev ie od stavljen in mu je bila vzeta tudi funkdja predsednika državne načrtne komisije. Za njegovega naslednika je bil v načrtni komisiji imenovan bivši delegat na londonski gospodarski konferenci Mešlavk, za podpredsednika sveta ljudskih komisarjev pa predsednik ukrajinskega sveta komisarjev Cubarij,
Nemško-mska napetost
Nemška odklonitev baltiškega pakta je izzvala v Moskvi zelo neugoden vtis — Nemški očitki ruski
politiki
Moskva, 27. aprila. AA. Vest, da Nemčija noče podpisati pakta o nevtralnosti baltiških držav, je napravila v Moskvi dokaj neugoden vtis. Komisar za zunanje zadeve Litvinov je v razgovoru z nemškim poslanikom Nadolnim izjavil, da je Ru3ija predložila Nemčiji pakt v iskreni želji, da okrepi svetovni mir.
Berlin, 27. aprila. AA. Komentirajoč odklonitev podpisa baltiškega pakta, ki ga Je predlagala Rusija, pravi »Borsen Zeitung«: Ni Nemčija, ki je skalila razmerje do Rusije, saj je Hitler sam ratificiral berlinski dogovor med Nemčijo in Rusijo. Rusija bi bolje storila, če ne izgubi živcev. Nemčija bo sama najbolj zadovoljna, če se popravijo odnošaji med njo in_ Rusijo, toda za sedaj mora ostati skeptična, ker smo doživeli francoski tok, v katerem naj bi Moskva igrala prvo vlogo, če se naj ustvari fronta od Rige pa do Ankare. Moskva bi si pridobila več zaslug za nravi mir v Evropi, če bi te načrte zavrnila
Moskva, 27. aprila wk. Ljudski komisar Litvinov je 21. t. m sporočil v imenu
sovjetske vlade nemškemu poslanik«, da
je obvestiLo o odklonitvi političnega protokola sprejel z iskrenim obžalovanjem. Domneva Nemčije, da se je sovjetska vlada z istimi predlogi najiprej obrnila na poljsko vlado in nato na nemško, ne odgovarja dejstvom. Nobenega dvoma ni, da se izvedba ruskega predloga ne more tolmačiti drugače kakor v smislu utrditve mina v vzhodni Evropi. Pred Jo g bi ojačil čut varnosti prizadetih baltiških držav. Glede ugodnih posledic, ki bi jih imel protokol za nemšiko-ru-ske odnošaje, je izjavil Litvinov;
Skušal sem predlagati sredstvo za odstranitev ali omiljenje odtujitve med Nemčijo in Rusijo, ki ne bi bilo prepričevalno samo za Sovjetsko unijo, temveč za ves svet bolj kakor vsi govori in izjave. Zal je Nemčija odklonila to sredstvo. Sovjetska vlada je vedno pripravljena blagohotno proučiti konkretne predloge nemške vlade, ki bi mogli imeti za posledico zboljšanje odnošajev med obema državama.
Razgovor! Mušanova
Bolgarski ministrski predsednik o načelih bolgarske zunanje politike in odnošajih do Madžarske
Budimpešta, 27. aprila, g. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je danes sprejel novinarje in jim izjavil, da temelji politika Bolgarije in Madžarske na načelih miru in pravice. Bolgarski in madžarski narod sta zelo trpela v času svetovne vojne in trpita še sedaj zaradi njenih rosledic. Zaradi tega Bolgarija ne more snovati svoiih upov v vojno kot sredstvo mednarodne politike. Bolgarski narod pa tudi ve. da se bodo obstoječe krivice nekega dne zopet popravile. To upanje veže Bolgarijo na Društvo narodov in zato tudi ni podpisala balkanskega pakta. Ako bi to storila, bi se odrekla edini nadi, ki še obstoja, namreč, da se bo nekega dne izvedel CL 19 pakta o Društvu narodov.
Danes je imel Mušanov razgovore z ministrskim predsednikom Gombosom in zunanjim ministrom Kany<jo o vprašanjih splošnega značaja in o vseh problemih, ki se tičejo obeh držav. Sporazumeli smo se, je dejal Mušanov. da 'bomo v interesu zboljšanja trgovinskih odnošajev med Madžarsko in Bolgarijo storili vse, kar je mogoče.
Popoldne je Mušanov sprejel deputacije nekaterih organizaoij. med njirrri tudi mad-žarsko-bolgarske zveze.
Državni upravnik Horthy je bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova odlikoval z najvišjim madžarskim odl.kova-njem, križcem za zasluge. Horthy mu je odlikovanje sam izročil.
Mušanov je nocoj odpotoval iz Budimpešte v Beograd. Zvečer je še prisostvoval svečani predstavi v operi ra se udeležil mtimne večerje, ki mu jo je priredil pred: sednik madžarske vlade Gombos. V Beograd prispe jutri ob 7.25.
Sofija, 27. aprila, č. Vladno glasilo »Znatne« ^ obiavilo pod naslovom »Potovanje g. Mušanova« članek, v katerem pravi med drugim, da je bila misija Mušanova v tujini predvsem finančnega značaja. Kar se tiče zunanje politike Bolgarske, je izrec-
no miroljubna. Tudi politika za zbližanje z Jugoslavija ima bistveno miroljubne namene. V tem sme slu bolgarska zunanja .politika tudd ne more vplivati na razvoj nadaljnjih gospodarskih odnošajev v Nemčiji, saj je Nemčija aktivno zainteresirana na vsem Balkanu.
Zasedanje gospodarske Male antante
Beograd, 27. aprila, p. Dne 30. aprila se prične v Bukarešti zasedanje gospodarskega sveta Male antante. Na dnevnem redu je cela vrsta gospodarskih, prometnih in drugih vprašanj, ki predstavljajo skupne zadeve Male antante. Poleg izčrpne razprave o doseženih uspehih v snvslu resolucije, sprejete na prvem zasedanju Gospodarskega sveta- Male antante v Pragi, ki so jo odobrili tudi zunanji ministri Male antante, se bo razpravljalo v Bukarešti še o drugih skupnih gospodarskih ukrepih. Naša delegacija, ki ji načeluje načelnik zunanjega ministrstva dr. Pelivanovič, odpotuje s pamikom »Karadjordje« jutri zvečer v Rumunijo.
Sestanek stalnega sveta Male antante
Bukarešta, 27. aprila, p. Med 13. in 20. majem se bo sestal stalni svet Male antante v Bukarešti. Zadnja seja bo v Sinaji. Letos bo predsedoval stalnemu svetu Male antante rumunski zunanii -minister Ti-tulescu.
Nemška vojaška delegacija v Moskvi
Moskva, 27. aprila č. V Moskvo je prispela večja nemška vojaška delegacija. Ruske vojaške oblasti so ji priredile prisrčen sprejem Nem§ki vojaški delegati si bodo ogledali vse večje vojne naprave Moskve.
Dr. Henrik Steska:
Odnos pokrajine do države
Zavoljo velikosti modernih držav in potrebe čim intenzivnejšega spoznavanja po-edinih pokrajin, ki se v večji ali manjši meri razlikujejo po naravnih zemljepisnih razmerah in po vkorenmjenih družabnih odnošajih, se mora tudi državna organizacija ozirati na poedine pokrajine, iz katerih je država sestavljena. Pokrajina je zato važna teritorialna edinica za državno upravo samo. Gotove interese in koristi pa morejo neposredno prizadeti krogi sami najbolj spoznavati in zastopati. Upravo moremo torej izboljšati, ako prepustimo javne naloge, ki imajo svoj izvor v skupnem sožitju v pokrajini, v neki meri prebivalstvu v pokrajini in njenemu predstavništvu v samoupravi. Težavna je razmejitev med pokrajino in državo, le z velikim trudom moremo najti srednjo pot njed nasprotujočimi si naziranji in težnjami.
Pri samoupravi pokrajin gre predvsem za četvero vprašanj, to so vprašanja, na kakšen način je ali bodi predstavništvo pokrajine sestavljeno, potem kolikšna je ali bodi kompetenca tega predstavništva, dalje ali ima ali imej to predstavništvo tudi izvršno moč in lastno uredništvo, končno s kakšnimi finančnimi viri mor; to prsdstavništvo razpolagati.
Predstavništvo pokrajine
Ker pokrajina kot zgolj juridična oseba sama ne more vršiti poslov svojega delokroga, mora imeti organe, ki jo predstavljajo in zanjo delujejo. To predstavništvo pokrajin pa se more določiti na prav različne načine. Ako je predstavništvo imenovano od centralne vlade, čeprav izmed domačinov dotične pokrajine, takrat ne moremo govoriti o pravi samoupravi in najsi se tudi uporabljajo le lastna finančna sredstva pokrajin in le za lastne pokrajinske namene. Pokrajinska samouprava obstoja pač le takrat, kadar prebivalstvo v pokrajini izključno ali pa vsaj v pretežni in odločilni meri odloča pri izberi pokrajinskih predstavnikov. Še vedno bi torej smeli govoriti o pokrajinski samoupravi, čeprav bi n. pr. predsednik tega predstavništva ali pa četrtina ali ena tretjina članov bili postavljeni od centralne vlade, kajti tudi v takem slučaju ne bi šlo zgolj za sodelovanje domačih organov. Prebivalstvo v pokrajini pa si svoje predstavništvo na prav raznoteri način izvoli. Pri neposredni volitvi so volilna telesa ali vsa pokrajina ali pa poedini okraji dotične pokrajine in eventualno tudi večja mesta ali skupine mest. Pri posredni volitvi pripada volilna pravica zlasti nižjim občim krajevnim edinicam (n. pr. občinskim predsednikom ali odbornikom, okrajnim zastopstvom) ali pa, kar se utegne v bližnji bodočnosti v vedno večjem obsegu uveljavljati, raznim poklicnim stanovskim organi-zacijam (n. pr. kmetijskim, obrtnim, trgovskim zbornicam, dalje delavskim zbornicam, v kolikor delavstvo in nameščen-stvo ni že v preje omenjenih zbornicah zastopano itd.). Možno bi tudi bilo, da se iz-vestem de! pokrajinskega predstavništva voli neposredno, drug del pa posredno. Za prehodne dobe, ko še nimamo zadostnih izkušenj glede preosnove državne organizacije. bi bilo po naziranju raznih krogov priporočljivo, da bodi pokrajinsko predstavništvo sestavljeno na mešan način, n. pr. tako, da bi tretjino članov izvolili zastopniki občin ali okrajev, tretjino razne poklicne stanovske zbornice, a tretjino bi imenovala centralna vlada izmed domačinov, ki bi se odlikovali po teoretičnem znanju in mnogoletni preskušeni praksi v javni upravi, v gospodarstvu in prosveti.
V7 naši državi se imenujejo pokrajine banovine ter je v ustavi iz 1. 1931. odrejeno. da banovine niso zgolj ozemlja za državno upravo, nego tudi samoupravne edinice z lastnim banovinskim svetom in banovinskim odborom. Banovinski svet (banovinsko veče) se ima po ustavi voliti na štiri leta z občim, enakim in neposredni glasovanjem. a ta svet voli iz svoje sredine^ banovinski odbor, ki je samoupravni izvršni organ v banovini. Nima pa ustava nikakšnih predpisov o volilnih edini-cah in tudi ne zabranjuje, da ne bi smel zakon o ureditvi banovinske samouprave predpisati bodisi za vse bodisi za del članov banovinske samouprave posebno kvalifikacijo.
Delokrog pokrajinske samouprave
Drugo važno vprašanje pokrajinske samouprave je ono njene kompetence ali njenega delokroga. Razlikovati smemo tu med samostalnim (lastnim) m prenešenim (poverjenim) delokrogom. V samostalni krog pokrajinske samouprave spada predvsem pospeševanje gospodarskih, prosvetnih, zdravstveni in soc-aino-političnih interesov prebivalstva v pokrajini z lastnimi finančnimi sredstvi. Zaradi potrebe izdatnih finančnih sredstev je tudi pri tej samoupravi, ki jo nekateri imenujejo ekonomsko samoupravo, združena z upravo lastne pokrajinske imovine tudi vrsta izrazitih avtoritativnih poslov, s katerimi bi se prebivalstvu enostransko nalagala davčna bremena. Samostalni delokrog obsega včasi tudi nadzor nad nižjo krajevno samoupravo, namreč nad občinsko ali nad eventualno obstoječo okrajno ali okrožno samoupravo. Te poslednje posle štejejo k samostalnemu delokrogu, ker ima vsa teritorialna samouprava nekakšen skupni položaj proti suvereni državni oblasti. Ob takem naziranju smemo tudi še nekatere druge avtoritativne posle, ki so v tesnei.ši zvezi z omenjeno ekonomsko samoupravo in z nadzorom nad nižjo samoupravo, prištevati lastnemu področju pokrajin. Samostalni značaj se kaže zlasti v tem, da se nadzor državne oblasti glede pokrajinskega lastnega delokroga omeji bolj ali manj na zaščito zakonitosti in občih državnih interesov.
Nekatere države pa prenesejo na pokrajinsko samoupravo še celo vrsto drugih poslov, od katerih imajo nekateri izrazit obče-državni značaj. Jasno je, da si državna oblast glede takšnih poslov pridrži strožji nadzor, ki se kaže posebno v dajanju obveznih navodil in v presojanju poslovanja ^udi z vidika večje primernosti. V kolikor država poveri pokrajinski samoupravi sploh take posle, se kaže v po-edinib državah dokajšnja pestrost. So države, ki poverijo pokrajinski samoupravi malodane vso notranjo upravo in vrši morda le od centralne vlade postavlieni državni reprezentant v pokrajini na licu
mesta državni nadzor. Možno Je tudi, da aa posli notranje ali obče uprave delijo in so reprezentantu državne obksti v pokrajini pridržani za neposredno izvrševanje le oni posli, ki spadajo v upravno grano ministra notranjih del (tako zvano notranjo upravo v ožjem smislu), ali ki se nanašajo na verske zadeve. Ostali posli obče državne uprave, n. pr. razni avtoritativni posli iz poljedelskega, trgovinsko-industrijskega, prometnega, gradbenega, prosvetnega, zdravstvenega in socialno-pofitičnega resorta, pa bi bili preneseni na pokrajinsko samoupravo in bi državni reprezentant glede njih le dajal navodila in pazil na njih izvajanje.
Za nekatere posle so dokaj pripravna tudi skupna kolegialna oblastva, sestavljena deloma iz odposlancev državne uprave v pokrajini, deloma iz odposlancev pokrajinske samouprave, pri čemer bi moralo biti izvestno število izbrano iz vrst strokovnjakov, četudi ne bi bili državni uradniki ali funkcionarji pokrajinske samouprave. Tako si zamišljajo nekateri ustroj šolskih oblastev za narodno in srednje šolstvo
Obseg uredbodajne oblasti
Od obsega avtoritativnih, pokrajinam pripuščenih poslov zavisi tudi obseg uredbodajne oblasti pokrajinske samouprave Uredbe so abstraktni pravni predpisi, ki jih izdajo državna uprava aH samouprava in ne kakšno zakonodajno telo. Razlikovati smemo troje vrst uredb pokrajinske samouprave. Značaj pokrajinske samouprave zavisi dobršen del od tega, katere vrsta uredbe sme pokrajina izdati in v kakšnem obsegu. Najnavadnejša vrsta uredb so službena navodila podrejenim organom ft» lastnim nameščencem. S pravilniki se ureja uporaba pokrajinskih ustanov (zavodov, podjetij in naprav) po oskrbovancih, gojencih, posetnikih in drugih uporabnikih. Tretja vrsta uredb ne veže zgolj uporabnike pokrajinskih naprav, nego tudi druge privatnike. Tretja vrsta pokrajinskih uredb, ki so pokrajinske uredbe v ožjem smislu, se pojavlja na tri načine. Ta ali oni zakon prepušča pokrajinski samoupravi, da izda v izvršilni uredbi vse one dodatne predpise, ki so za uporabljanje zakona neobhodno še potrebni. Nekateri zakoni izrecno pooblaščajo pokrajinsko samoupravo, da s pravnimi predpisi uredi točno navedeno vrsto odnošajev. To bi bile uredbe za urejanje odnošajev na osnovi specialne zakonske pooblastitve. Zakoni ali odredbe v ustavi pa ponekod ne pooblaščajo pokrajinsko samopravo le za ureditev točno opisane vrste pravnih odnošajev, nego kar za pravno ureditev celih skupin odnošajev. 2e najmanjša krajevna samoupravna edinica, občina, je pogostokrat z zakonom o občinah pooblaščena, da ob nedostajanju drugih zakonitih predpisov iz krajevno-policijskega področja kar sama uredi dotična vprašanja. Na podoben način je lahko {»krajinska samouprava s splošno zakonsko pooblastitvijo pooblaščena, da uredi brez kršitve veljavnih zakonov zlasti vsa ona pravna vprašanja, ki se nanašajo na samostalni delokrog pokrajine,^ kakor n. pr. na pospeševanje gospodarskih, prosvetnih in zdravstvenih interesov v pokrajini in ki niso z zakoni drugače urejena. Naša ustava predvideva tudi ti dve poslednji vrsti banovinskih uredb bodoče banovinske samouprave.
Uradništvo
Izredne važnosti za pokrajinsko samoupravo je vprašanje, kdo naj izvršuje njene sklepe. S tem zvezano je vprašanje lastnega pokrajinskega uradništva. V tem ozira je mnogo možnosti. Uradništvo za pokrajinsko samoupravo in za državno upravo v pokrajini je lahko državno in skrbi za dejansko izvrševanje sklepov pokrajinske
Nerazveseljiv dogodek
— r. — Beograd, 26. aprila.
Beograjski Hsti ao napovedovali te dni, da društvo prijateljev umetnosti »Cviieta Zuzorič« prireje ▼ svrho »tesnejšega seznanjanj« • kulturo naiifc slovenskih bratov« v sredo, 25. t m. ob 18.15 r umetniškem paviljonu alovenski književno-umetniški večer. Spored je obetal kratko predavanje znanega književnika Nika Bar-tulovida o slovenski kulturi, recitacijo Prešernovih in Župančičevih pesmi po članici narodnega gledališča Nadi Rizničevi, čitanje Cankarjeve proze po članu nar. gledališča Petru Petroviču in recitacijo Murno-vih, Gradnikovih in Seliškarjevih pesnitev po Tonetu Potokarju. Temu literarnemu Je bil dodan tudi glasbeni spored: članica opere Katica Jovanovič zapoje Lajovčeve in Skerjančeve skladbe, operni dirigent Predrag Miloševič poda Lajovčevo klavirsko skladbo, zbor katoliške nadškofijske cerkve pa zapoje nekatere popularne slovenske pesmi.
Spored je bil potemtakem sestavljen prav primerno in sodeč po zanimanju, ki drugače vlada v naši prestolnici za druge naše slovenske stvari, se je moglo pričakovati, da bo ta prvi slovenski književno-umetni-ški večer, prirejen so domačinih, napolnil dvorano umetniškega paviljona do zadnjega prostorčka. Toda kaka zmota! Ob napovedanem času je bila dvorana Je popolnoma prazna. Res je, da je bil čas nekoliko neprimeren. Beograd je pač predvsem uradniško mesto in ob 18.15 se komaj končava uradniško delo, aK pa tudi ne. Beograjski Slovenci »o tud' po veliki večini uradniki. Ali ta večer pač vobče ni bil namenjen njim, temveč domačinom. Saj bi bilo le malo prečudno, da bi naši bratje beograjski Srbi in Hrvatje, prirejali slovenske kulturne večere, da bi nas Slovence seznanjali z našo slovensko kulturo. Ko pa «e je po polurnem preudarjanju, ali naj bi se večer odpovedal in odgodil ne drug dan, vendarle zbralo nekaj ljudi, pa ae je moralo ipak ugotoviti, da smo bili Slovenci v znatni večini. In bilo je med poslušalci dve tretjini ženstva. Da se je med 240 tisoč beograjskega prebivalstva našlo samo 64 ljudi, ki so smatrali za svojo dolžnost, da se odzovejo vabilu na to kulturno prireditev, in da jih med 230.000 beograjskimi Neslovenci ni bilo niti 30, ki bi čutili potrebo, da se tesneje seznanijo s kulturo bratov Slovencev, se mi zdi, milo rečeno, pač precej čudno! Ko sem se vozil s tramvajem na Kalemegdan, sem videl »Moskvo«
Eolno, pred vseučiliščem, odkoder je komaj orak do paviljona, vse črno dijaštva, v Knez Mihajlovi, ki vodi na Kalemegdan, pa se je na »Korzu« vse trlo pohaja jo čegi občinstva..
Večer je otvoril nar. posl. dr. Bogumfl Vošnjak s kratkim nagovorom, v katerem je poudarjal potrebo medsebojnih kulturnih stikov in ponovil davno željo, da se na beograjskem vseučilišču ustanovi slovenska učna stolioa.
Spored se je nekoliko •krajšal. Opustila stase Lajovčeva klavirska skladb« in petje cerkvenega zbora.
Niko Bartulovič je v zgoščeni obliki podal kratek pregled slovenskega kulturnega snovanja in delovanja na vseh poljih od prvih začetkov pa do danes, pri čemer je v marsičem odkrito priznaval Slovencem prvenstvo med brati, p« tudi izven meja iužnih Slovanov (znanstvena literatura, fi-loflogija, knjižarstvo). Dotaknil se je tudi jezikovnega vprašanj«, stoječ n« staliSču, da ne gre opuščati slovenskega jezika, temveč se mora stvoritev našega kulturnega edinstva, ki tudi vse bolj napreduje, prepustiti času, skupnemu življenju, organskemu razvoju. Na koncu Je ostro grajal nemarnost beograjskega občinstva m za bodoči tak kulturni večer poudarjal potrebo agitacije od hiše do hiše.
Gdč. Katica Jovanovič je zapela po eno Lajovčevo in škerjančevo ter »Čez izaro«. Spremljal je g. But^kov. Tone Potokar je recitiral po eno Muraovo, Gradnikovo in
Nemške plačilne težkoče
Konferenca nemških inozemskih upnikov — Nemčija
zahteva nov moratorij
samouprave državno uradništvo pod vod- Seliškarjevo r izvirniku, g. Petrovič je pre-stvom državnega reprezentanta v pokraji- čital Cankarjevo »Čašieo kave« v prevodu
ni, kateremu je s tem zelo olajšan nadzor. ----J"1" "
Lahko imamo dvojno uradništvo, pokrajinsko in državno, ter prvo zlasti za zavode, podjetja druge naprave pokrajinske samouprave, a morda tudi za konceptno in strokovno pripravljalno in za manipulativ no delo pokrajinskega predstavništva. Po slednje je posebno takrat potrebno, kadar naj ima pokrajinska samouprav« tudi izvršno moč in bi ne biio predstavništvo te samouprave zgolj sklepajoč in nadzirajoč organ. Po naši ustavi je ožji odbor banovinskega sveta, namreč banovinski odbor izvršni organ v banovini in ima banovinska samouprava posebne banovinske uradnike, ki iih pa banovinski odbor le predlaga, a ban postavlja.
Finančna sredstva pokrajinske samouprave
Jasno je, da zavisi delavnost pokrajinske samouprave pri izvrševanju njenega skrbstvenega, na pospeševanje gospodarstva. prosvete in zdravstva v pokrajini usmerjenega delokroga povsem od finančnih sredstev, s katerimi razpolaga. Nezadostno je, ako je pokrajinska samouprava navezana zgoij na manj izdatne davčne vi-
in ravno tako gdč. Riznideva v prevodu dva Prešernov« »oneta in Zupančičevo »Oblačkom«.
Vsi izvajalci sporeda so želi odkrito priznanje poslušalstva in je le Skoda, d« ga je bilo tako malo. Upajmo pa, da bo bodo či slovenski kulturni večer v naSi prestolnici res kulturen tudi v tem pogledu!
Za poglobitev trgovinskih odnošajev med ČSR in Jugoslavijo
Beograd, 27. aprila. AA. Na potu po naši državi so prispeli te dni v Beograd predsednik češkoslovaško-jugoslovenske lige v Brnu, profesor tamošnjega vseučilišča in naš častni konzul Vladimir Filkuka, ravnatelja Hipotekarne in kmetske banke v Brnu Jan Kokranek in Antonin Kotulan in še nekateri drugi člani lige v Brnu. Čeprav je njihovo potovanje po naši državi zasebno, so vendar izrazili željo, da se informirajo o češkoslovaško-jugoslovenski tr govini in o možnostih našega izvoza na Če Skoslovaško. Zaradi tega je predsednil
re in na neobvezne prispevke države Ker Zveze J"goslovensko-češkoslovaških lig in
država že sama v prav občutni meri nate-	Predsednik Narodne skupščine dr. Kosta
guje razne izdatnejše davčne vire so vča-	K-^anudi sklical v prostore Zveze infor
si tudi večje cioklade k državnim'davkom	mativn<> konferenco. Prisostvovali so ji ra-
četudi ne pravno, pa vsaj dejanski izklju-	zeJl gost°v tu,dl "ftopniki gospodarskega
čene. Tudi vplivajo večje razlike v višini	odP°ra Narodne skupščine in zastopniki
doklad v poedinih pokrajinah pogostokrat	° • ustan.ov za zunanjo trgovino. Na seji
skrajno neugodno na podjetnost v pokra-	• lzmenJah misl> ° pospeševanju medse-
jinah z višjimi dokladami, ker prevelik«	J.r® tr8°v!ne in ° dosedanjih ovirah. Iz-
-	. — prevelik«
davčna bremena ne srbijajo le podjetnosti, marveč izganjanjajo obenem marsikakšno podjetje v drugo pokrajino z manjšimi obremenitvami, a v istem carinskem območju. Temu se da odpomoči na ta način, da se tangenta neke izdatnejše vrste državnih davkov (n. pr. občih neposrednih davkov) v izvestnih. že v zakonu samem določenih odstotkih izplača pokrajinam. Odstotek bi bil v vsej državi tr«jno isti, a nanašal bi se na oni del dotičnih državnih davkov, ki so se pobrali v poedini pokrajini. Tak postopek je posebno takrat kar nujen, kadar prenese država kakšen večji del svojih dosedaj državnih, z velikimi stroški združenih poslov, na pokrajino. Ta vrsta tangent pa ne brani pobiranja nižjih doklad k dotičnim državnim davkom.
čitajte tedensko revijo t,ŽIVLJENJE IN SVET"
razili so željo, naj bi se v obeh državah poleg pospeševanja kulturnih odnošajev skrbelo tudi za gospodarsko zbližanje na ta način, da se ustanove v okrilju lig posebne sekcije za gospodarske posle.
Veliki gozdni požari
Sarajevo, 27. aprila, n. Na področju sarajevske šumske direkcije je včeraj nastalo več požarov. Največji med njimi je bil požar v gozdovih čajniškega sreza. V gozdovih, kjer je požar uničeval lesno bogastvo, je včasih hajdukoval znani Boškovič. Ogenj je uničil 2400 m* najboljšega gozda. Pogorelo je 100.000 kubičnih metrov industrijskega lesa. Če se požar zaradi vetra ne bo razširil, je pričakovati, da bo kmalu lokaliziran. Skoda je sedai ocenjena na 1,530.000 Din. Sarajevska šumska direkcija je odposlala v čajniške gozdove posebno komisijo da doseže vzroke požara. Orožniki so prijeli 10 oseb po veČini gozdnih delavcev in pastirjev, ki so osumljeni, da so zanetili ogenj.
London, 37. aprila. AA. Danes m Je prijela v Berlinu konferenca zastopnikov nem-fkih upnikov ia nemške državne banke. Predsednik nemške državne banke dr. Schacht Je izjavil, da bo moral« Nemčija transferna plačila r «oterv*ni popolnoma ustariti
Komentirajoč Schachtovo Izjavo, pravi »Times«, da Jo bodo upniki sprejei z velikim nezadovoljstvom, mnenja pa je, da Nemčija ne bo ukinila vse obrestne službe za svoji Inozemska rJaiiia. Za tako zvana sknips-plačila bo vedno mogla najti kritje v svojem izvozu. Razen teg« bo skušale čim dairje bolj znižati obrestno mero. Do-s!«j je Nemčija plača vse obresti svojega Dawesoveza in Youns;ovega posojila. Nemčija bo morala svoje obveznosti še nadalje Izpolnjevati, sicer bo njen kredit osrro-2en.
Angleška vtada Je opozorila nemško vlado, da M moraia resno reagirat^ če bi odredila transferni mora torti za Dawesovo
ta Youngovo posojMo. Obe posojili je nemška vlada najela z mednarodnimi jamstvi in se ravnata po določbah londonske konference iz l. 1924 ter haaike in rariške konference L 1930.
Berlin, 27. aprfla. i. Za predsednika konference nejmških upnikov Je bil izvolzen predsednik mednarodne rsparacijske banke. Američan Fraser. Nemški dolgoročni dolgovi znašajo 7.44 milijarde mark, vrednost vseh deviz, ki Jih ima na razpolago nemška državna banka, pa znaša ekjpno 250 milijonov mark. Drugih rezerv ni. Zato ]-pričakovati, da bodo upniki pristali na delni moratorij. Ob koncu 1. 1932. je bile nemška trgovinska bilanca 5e aktivna. Pr»biU-k je znašal nad milijardo mark. V letošnjem januarju in februarju je nemška trgovinska bilanca toliko nazadovala, da izkazuj? že sorazmerno znaten deJicit. Nemška delegacija je na konferenci zahtevala tudi moratorij za Dawesovo in Youngovo posojilo, ki mora zanju plačevati vsako leto na račjn obresti in amortizacij? po 150 milijonov dolarjev.
Kralj za pogorelce v Donjem Kraljevcu
Zagreb, 27. aprila, n. V Donjem Kraljevcu je zbudila veliko radost vest, da je Nj. Vel. kralj daroval 50.000 Din za pogorelce. Prav tako ugoden vtis je napravila vest, da je tudi vlada določila vkorist pogorel-cem 50.000 Din. Končno je prispevala enako vsoto še banovinska uprava v Zagrebu. Po okoliških vaseh »o zbrali 26.300 l>m, posamezne okoliške kmečke občine pa »o poslale pogorelcem več stotov žita.
Za rodbine ponesrečencev v Kaknju
Banjaluka, 27. aprila, n. Delavci in nameščenci banjaluških rudnikov so v korist vdovam in sirotam ponesrečenih ka-kanjskih rudarjev določili eno svojo dnevnico. Njihova podpora znaša 31.000 Din.
Split, 27. aprila, n. Izvršni odbor »Jadralske straže« je poslal upravi rudnika ▼ Kaknju 5000 Din kot podporo vdovam m sirotam ponesrečenih rudarjev.
Ženske namescenke o redukcijah
TT__ ^ „	LJubljana, 27. aprila.
uredba finančnega ministrstva o znižanju prejemkov državnim nameščenkam, ki ži ve v »kopnem gospodinjstvu a starši ali motorni, Je vabudila t naših nameščenskib vrstah zlasti pa med ženstvom živahno d'-skusljo. Zadnji čas skoro ni Javnega zborovanja, n« katerem se govorniki ne bi dotikali teh vprašanj. Nameščeneke organizacije so večinoma proti izvedenim ukrepom, saj v tem obsegu ln v tej obliki, organizacije še slabše situ (ranih stanov ln brezposelnih pa zahtevajo 6e bolj energične ukrepe, d« se ustvari možnost za namestitev nezaposlenih.
Sinoči Je ženski pokret sklical v danski salon kavarne Emone sestanek, ki ao •e ca r velikem irtevilu udeležile zastopnice poštnih, sodnih in finančnih uradnic ter žen I« akademskih poklicev. Sestanku Je predsedovala ga. Angela Vodetova, dolga vrsta govornic pa je navajala primere, ki pričajo o tem. da so redukcije najbolj občutno zadele najbolj siromašne V prvih objavah se Je glasilo, da bodo prejemki reduciram! le onim neopravičenim nameščencem ki nameščenutam, k. žive pri staiših, ako imajo starši nad 1500 Din mesečnih dohodkov. V uredbah, kakor ■o bile uiadno objavljene, pa te omejitve ni več. Zato nastanejo naravnost nemogoči primeri. Tako n. pr. prejema neki upokojenec 200 Din mesečne pokojnine Njegova hči Je v drfavni službi z 800 Din mesečne plače in živi pri očetu, da bi ga ob svojem skromnem dohodku podprla Uredba Ji bo odvzela zdaj mesečno 30f Din. Drug upokojenec dobiva 380 Din, njegova hči zasluži 1100 Din. Zdaj Ji bo vzetih 380 Din — torej ravno toliko, kolikor Ima oče penizije. Neki obrtnik, ki Je ostal brez ola in je zaprl svojo delavnico, ima v državni službi ženo, Ki prejema po 800 Din na mesec. Zdaj ji bo vzetih 400 Din, razen za brezposelnega moža mora skrbeti še za četvero otrok.
Takih in »ličnih primerov ao govornice navedle vse polno. Splošna Je bila zahteva, da Je treba uredlbo vsaj temeljito po praviti, ako se že ne da popolnoma ukiniti. Ob koncu Je bila »prejeta resolucija, ki zahteva med drugim: Primanjkljaj državnega budižeta se nikakor ne »me kriti z redukcijami! tistih prejem/kov, ki §e niti ne dosegajo eksistenčnega minima, ker Je to nesocialno in ekonomsko zgrešeno; za-
kaj vsa teža krize leži v majbnd kupni
moči širokih slojev. Bolj učinkovito in bolj pravično bi bilo, da m določi primeren maksimum dovoljenih dohod&ov. Pri vseh ukrepih pa Jene zahtevajo, naj »• upošteva načelo: za enako delo enako plačilo.
Smrt najstarejšega dolenjskega trgovca
Novo mesto, 27. aprila
Davi okrog 4. ure je po kratkem boleha-nju umrl 821etni trgovec Anton Pavčič, mož, ki ga lahko po vztrajnosti postavimo splošnosti za vzgled. Rodil se je 1852 kot sin trgovca v Gatini pri Žalni. 2e kot deček je kazal veliko zanimanje za trgovino, kateri se je kasneje tudi posvetil. V tem pogledu je mladi Anton sprejel prve nauk od svojega očeta, s katerim sta vozila s parizarji nakupljeno blago iz Dolenjske, Bele Krajine in Karlovca v Ljubljano in Trst. Leta 1879. se je naselil v Ljubljani, kjer je otvoril na Sv. Petra cesti, v sedanji Pauerj evi hiši, trgovino z moko in deželnimi pridelki. V Kravji dolini p& je imel dve hiši. Ko so pričeli leta 1892. graditi dolenjsko železnico, se je preselil v Lopo pri Višnji gori, kjer je zalaga! železniške delavce s potrebnimi živili.
Leto kasneje, po zgraditvi proge, je postavil lepo domačijo v Straži, kjer je vodil trgovino in gostilno, za stalno pa se je naselil v Novem mestu 1. 1914. Med vojno in po njej je pridno trgoval, pred leti pa se je zaradi starosti umaknil v zatišje. Z izkušnjami, ki si jih je bil pridobil v teku let, je bil najboljši svetovalec svojim otrokom, ki živijo skupaj in vodijo znano mesarsko delikatesno obrt. Pokojnik je bil zanimiva osebnost. Ob njegovi ^letnici je »Jutro« poročalo, da se je pričel že pred leti ukvarjati z napravo večnega kolesa, na katerem je z neverjetno vztrajposfljo delal do zadnjega. Marsikatero noč je pre-bedel ob svojih načrtih. Kljub temu, da ni imel niti osnovnošolske izobrazbe, jena-
firavil neverjetno mnogo matematičnih ormul in z njegovimi načrti »o se bavili tudi strokovnjaki, ki so se čudili starčko-vemu prizadevanju ter njegovim zamislim. Duplikat načrta večnega kolesa, ki ga Je tehnično zelo dobro dovršil, je prevzel leta 1930. r svoj arhiv ljubljanski muzej. Tuja mu tudi ni bila astronomija. Naročnik je bil mnogih strokovnih časopisov, najljubše štivo pa mu je bila naša revija »Življenje in sveta; vse letnike je imel lično vezane v svoji knjižnici. Bil je zvest naročnik »Jutra« že od njegovih prvih dni ter je do zadnjega pazno zasledoval potek dogodkov. Pokojni zapušča štiri sinove in tri hčerke, ki jim izrekamo iskreno soža-lje. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. iz hiše žalosti na Kraljeviča Petra trgu št. 9.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Nekoliko oblačno, možnost lokalnih neviht, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Baro-metnska depresija prevladuje i? vedno nad eeverozapadno Evropo, nad južnim delom kontinenta p« je pritisk narasel. Jadranski minimum je izginil. Topli južni tokovi so povzročili porast temperatur?. Pritisk je naiasel za 1 do 7 mm, najbolj ns jugu, najmanj na vzhodu. Temperature eo narasle za 1 do 4 stopinje v srednji in zapadni Hrvatski, v Južnih in vzhodnih delih države in v Primorjiu p« so padle »a 1 do 6 stopinj.
Dunajska rremtnska napoved ia soboto: Oblačno, možnost neviht.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da Je naš nad vse ljubljeni in obri oče, stari oče ln brat, gospod
Anton Paučič
danea 27. aprila ob 4. zjutraj, previden * »r. zakramenti, r 82. leta svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 29. aprila ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti na Kraljeviča Petra trgu št. 6.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Kapiteljski cerkvi. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Novo mesto, dne 27. aprila 1934.
ANTON, LUDVIK, JAKOB In FRAN, sinovi; MARIJA por. ČERNE. REZI In VERA, hčerke, ter ostalo sorodstvo.




Maši kraji in ljudje
Za Jadran, za naš mladi rod
Propagandni in socialni pomen Jadranskega tedna
Ne s pompoznimi fanfarami, temveč z akademijo pomladka Jadranske straže bo pričela Ljubljana nocoj vrsto prireditev, združenih harmonično v okvir Jadranskega tedna. Dobro znamenje je že samo po sebi, da je prišlo do te zasnove. Dobro znamenje, da jadranska ideja krepko reže brazde, da je osvojila in še osvaja nove in nove tisoče pripadnikov, zlasti pa, da prehaja preko idealnega navdušenja za morje tudi k praktičnemu delu, in sicer s tem, da ves svoj prvi jadranski teden poleg propagande za jadransko idejo namenja socialnemu skladu za našo mladino.
Nj. Vis. prestolonaslednik Peter je po-kirovttclj Jadranske straže in zlasti še \(eneg» pomladka v vsej državi. Ob n,|em je bivši ban dr. Ivo T a r t a g 1 i a, pirodsednik izvršnega odbora Jadranske straže in s tem osrednji vodja nacionalnega pokreta za naš Jadran.
Od vsega početka si oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani pod predsedstvom g. pomočnika bana dr. Otmarja Pirkmajerja zastavlja nalogo, da na sinjem Jadranu ustvari primerno, lepo zatočišče, kjer bo naša mladina, trpeča v zatohlih šolskih sobanah, v črnih revirjih, v vaški revščini ali pa v mestnem šundru in prahu, našla sleherno leto lepe počitnice, ki Kodo omogočile okrevanje in ojačenje organizma, da bo naš rod rasel v zdravju, izkušenosti in krepko usidrani ljubezni do Jadrana, ki nari je največje oko v široki svet. To je smoter, za katerega zastavlja oblastni odbor vse svoje sile. Jadranski teden naj z vsemi svojimi, lepo pripravljenimi prireditvami pripomore, da se bo zbral primeren denarni sklad za nakup ali zgraditev lastnega Dečjega doma na Jadranu.
Vsem nam mora biti v pouk in neprestano v svarilo, kako delajo za Jadran — drugi. Pogledati je treba samo malo preko meje! Tam se bogve kolikokrat v letu po vsej državi vršijo jadranske prireditve, praznujejo se jadranski dnevi, odkrivajo se jadranski spomeniki, blagoslavljajo jadranske zastave, proglašajo se jadranski mučeniki, zbira se denar. Celo žepni robčki morajo služiti v propagando za pohlep našem Jadranu. K morju se odpošiljajo neštete kolonije. Tu se mladina potem še >osebno vzgaja k iredentizmu in h grabežljivosti po naši zemlji. Lahko si mislimo, kakšna bo jadranska gonja tam preko, čim doraste današnja generacija, ko ie že danes zasejano toliko mržnje in sebičnosti.
Zato mora tudi pri nas postati mladinska akcija glavna točka delovnega programa Jadranske straže. Mladina je oni fak-nostjo za vse dobro in novo omogoča stal-tor v človeški družbi, ki ii s svojo dovzetni napredek, vedno obnavljanje in zdrav razvoj. Mladina, usmerjena v pravec narodno socialne evolucije naroda, je nosi teljica njegove bodočnosti. Zares lepo se je razmahnila po vsej naši banovini mladinska organizacija; z velikim navdušenjem so se odzvali mladi stražarji, 65.000 jih je že zbranih po vseh naših šolskih zavodih pod praporom J S. Toda pravi uspeh se bo pokazal šele tedaj, ko bomo mogli vsaj tej naši za morje navdušeni mladini
nuditi vsako leto vsaj kratek oddih ln okrepitev zdravja na samem morju.
Če pogledamo ob naši dalmatinski obali, najdemo že več dečjih domov, namenjenih odpočitku in ozdravljenju mladine Najdemo domove, ki so last raznih socialnih institucij, najdemo pa tudi domove raznih oblastnih odborov Jadranske straže, dalje domove društev iz bratske republike Češkoslovaške in celo iz sosednje Avstrije. Slovenci pa ne smemo zaostati! Vprašanje lastnega dečjega doma na Jadranu se mora čimprej povoljno rešiti. Kako uspeva gospodarska akcija v tem pravcu, bomo prav gotovo izvedeli na letošnji glavn* skupščini ljubljanskega oblastnega odbora JS, ki bo zboroval skupno z mariborskim v Celju Takrat bomo tudi prav gotovo dobili razveseljivo Dilanco celotnega napredka JS v dravski banovini.
Da pa se bo delo še bolj poglobilo, k temu naj poslužijo prireditve Jadranskega tedna. Saj poleg zavesti, da moramo vsi delovati za prospeh naše mladine, zahteva od nas tudi ponos, da do prihodnjega leta. ko st bo vršil v Ljubljani kongres Jadranske straže iz vse države, podrobno raz-predemo to eminentno narodno organizacijo. Le tako bomo lahko pokazali, da tudi pri nas, na severozapadu Jugoslavije, stoji mož pri možu v borbenih vrstah za naše jugosfovensko morje.
Prireditve Jadranskega tedna
Nocoj ob 20. bo velika akademija po-mladkov Jadranske straže v veliki dvorani hotela Uniona. Pevski in rajalni nastopi.
Jutri ob 15. tombola Jadranske straže na Kongresnem trgu. Dobitki: 5000 Din gotovine, brezplačna vožnja na morje, brezplačno letovanje na morju, kolo in drugi bogati dobitki.
1.	maja: operna predstava Ujardovldeve »Male Fk>ramye«.
2.	maja: zanimiva radio-reportaža: »Po našem morju«. Sodelujejo govorniki, pevci in glasbeniki.
3.	maja: »Potovanje po Sredozemskem morju s Kraljico Marijo.« Predava gdč. Štefka Mavrinova v dvorani OUZD, začetek ob 20. uri. Brez vstopnine.
5.	maja: Zaključna družabna prireditev na Taboru. Začetek ob 30. uri. Sodelujejo: pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, pevsko društvo »Tabor«, Šentjakobski gledališki oder in plesalka Delakova s svojo umetniško skupino. Prvovrstna postrežba, zlasti pristno dalmatinsko vino.
6.	maja: promenadni koncert v Zvezdi, pričetek ob 10. uri. Miting na Kongresnem trgu z nagovori o pomenu zveze Slovenije z morjem. Začetek ob 11. uri.
Ves čisti dohodek gre izključno v soclal-no-mladinski sklad Jadranske straže, ki naj omogoči revni in bolehni mladini iz Slovenije brezplačno letovanje na morju. V ta namen kupujte tudi kolke JS!
Kolek Jadranske straže
V svrho ojačenja socialnega mladinskega sklada pomladka Jadranske straže je izdal oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani več vrst slikovitih kolkov. Že ljubka sličica na teh kolkih pove vse: nežen otrok ob morju. Plemeniti namen ln cilji jadranskega tedna vabijo ljubljanske meščane, da tudi na zunaj manifestirajo svojo pomorsko zavest. Vsa Ljubljana naj bo te dni v taboru jadranskih stražarjev. Hišni posestniki in družinski glavarji naj no odrečejo skromnega doprinosa za ta namen. Vljudno so naprošeni, da odkupijo kolek Jadranske straže in ga napečatijo na svoja hišna vrata.
Kolke bodo razpečavale po hišah pooblaščene osebe, dobijo pa se tudi v trafikah. Ne gre le za matcrielno žrtvovanje, viden naj bo tudi izraz naše skupne manifestacije. Zatorej na vsaka vrata en kolek Jadranske straže, da bosta ljubezen do ubogih otročičev in jadranska pomorska zavest tem lepše poudarjeni in izpričani!
Stare šance - novo odkritje
Ljubljana, 27. aprila
Obnovitvena dela na Gradu, ki so se pričela že lani, se letos živahno nadaljujejo. Drevored na grajski planoti je znatno razširjen s tem, da so presadili drevesa. Ta drevored bo v kratkem našel čudovit arhitektonski zaključek na novo preurejenih Šancah.
Prenovitev Sanc pred tremi leti se ni izkazala za posrečeno in si je mojster Plečnik zdaj zamislil drugo. Ohranjen bo bistveno le stari zid, ki bo stal zase, deloma, zlasti na severni strani bo pa odstranjen. Po jarku, ki bo nastal med masivom Sanc in samostojno stoječim zidom, bo vodila 9 m široka cesta, ki bo tvorila v obliki zanjke zaključek, oziroma izhodišče grajskega drevoreda. V kotu 45 stopinj se bo vzpenjal sredi Šanc s cestišča griček s planoto v premeru 45 m. Na vrh grička bo prišel pozneje primeren spomenik.
Pa tudi pod Šancami bodo vodile poti in bodo šance dobile nekakšno obliko teras, ki se bodo vzpenjale v kotu 45 stopinj druga nad drugo. Zdaj, ko se dela kolikor-toliko napredovala, se že vidijo obrisi bodočih Šanc. Dohod s Karlovške ceste bo poslej bolj zložen in bolj raven, ker bodo na poti odstranjena razna kolena. Ta cesta se bo v vilicah stikala z grajskim drevoredom.
Zanimiva so razna odkritja v razvalinah šanc. Na vzhodni strani Šanc in na iužni strani Malih Šanc so odkrili različne rove ali predore, ki tečejo v poševni smeri. V zunanjem zidu samem je pa cel sistem nekdanjih hodnikov, ki je služil časih za iz-
hod, morda tudi med obleganjem. Stopnic, ki so morale biti v teh rovih, doslej še niso odkrili. Vse zidovje bo restavrirano v prvotni obliki. Odstranjen bo ves material, > katerim so pred leti Šance »popravili«. Zanimivi so tudi oboki na notranji strani zidu in razne strelske line. Zanimiv je tudi prirodni pojav, da se je apno, zazidano v teku stoletij v te starinske zidove, odcejalo v obliki kapnikov, ki so viseli na obokih ali pa so pod njimi rasli iz tal (stalagmiti in stalaktiti). Dobili so po 1 m in več dolge kapnike. Med drugim je zdaj odkrit vodnjak na zahodni strani Šanc, ki je zidan iz klesanega kamna in še dobro ohranjen. Zidarji uporabljajo za svoje delo vodo. ki je še 2 m globoka v vodnjaku. V bližini vodnjaka grade prav zdaj nekakšno kamenito idilo okrog starega drevesa, ki ga nočejo podreti, čeprav je pri urejevanju Šanc nekoliko na poti. Drevo bodo varovali z okroglim kamenitim obzidjem, pred obzidje pa bodo postavili klopi, odkoder bo krasen razgled.
Dosedanja dela pri urejevanju šanc so veljala okrog 200.000 Din. Toliko so znesle mezde brezposelnim delavcem, ki so tu našli delo, medtem ko plačuje gradbeni material, kolikor ga ni na mestu, mestna občina iz redndh proračunskih sredstev. Dela vodi spretno mestni gradbeni nficial g. škof. Miselnost Ljubljančanov je sicer še nekoliko protivna tej radikalni spremembi Šanc, s časom pa se bo privadila kakor doslej še vsem Plečnikovim delom. Nove Sance bodo Ljubljani v resničen kras.
Velik pogreb Loeskejevih otrocičkov
Ljubljana, 27. aprila
V vrsti so ležale tri bele majhne krste na mrtvaškem odru pri Sv. Krištofu. Spokojna so bila v njih trupelca treh nedolžnih otročičev, treh angeljčkov, ki jim je nesrečna usoda tako nenadno in na tako tragičen način odvzela luč življenja, tistega življenja, ki jim je zdravim in lepim obetalo morda mnogo srečnih dni, morda pa tudi mnogo bridkih razočaranj. Vse to je zdaj pred njimi in pred nami zagrnila večnost.
Včeraj in danes so sorodniki in znanci Loeskejeve rodbine naravnost zasuli vse tri bele krstice z zelenjem in belim cvetjem. Tudi zunaj na starem pokopališču diha cvetje in sočno pomladno zelenje, prevladal pa je omamljajoči vonj svežih šopkov šmarnic, ki je dihal iz žalostnega prostora, iz neme mrtvašnice.
In danes popoldne so nastopili Darinka. Lea in Mirkec svojo poslednjo pot. Na pokopališče so se zgrinjale že cele ure pred pogrebom res ogromne množice. Po potih pokopališča so romale procesije globoko pretresenih in zlasti s tako preizkušeno materjo sočustvujočih ljudi. Redko kdaj ne izvzemši dneva vseh mrtvih v zadnjih letih, je videlo staro pokopališče toliko ljudstva.
Vse se je zgrinjalo pred mrtvašnico, da počasti s pieteto in sožaljem slovo nesrečnih malčkov. Precej pred določeno uro so se zbrali v mrtvašnici pred krstami sorodniki, ki so neutolažljivo plakali. S strto materjo so, deleč ž njo silno bolečino, zaplakali tudi ljudje zunaj, zlasti matere, ki seve še vse bolj doumejo njeno pekočo bol. Med gostim špalirjem so odnesii nastavi j enci Pogrebnega zavoda bele krste
KULTURNI PREGLED
Ljubljana slavi B. Smetano
kadarkoli jo poslušaš. Krona teh Smetani posvečenih večerov pa bo simfonični koncert s ciklom »Moja domovina«. Iz
V ponedeljek, dne 30. t. m. bo v veliki unionski dvorani drugi ljudski simfonični koncert v okviru prireditev Češkega tedna. Pomnoženi operni orkester bo izvajal pod taktirko ravnatelja Mirka Poliča ciklus Smetanovih simfoničnih pesnitev, ki je v vseh glasbenih krogih znan pod skupnim naslovom »M& vlast« (Moja domovina). Nekateri deli tega mogočnega cikla so se že ponovno izvajali v naših koncertnih dvoranah. Tako je še ostala v dobrem spominu »VTtava« v reprodukciji Slovaške filharmonije iz Bratislave. Na ponedeljkovem koncertu bomo slišali ves ciklus, ki obstoji iz šestih pesnitev, izmed katerih je vsaka za se velika umetnina, in sicer: »Višegrad«, »VItava«, »Šarka«, »S čeških logov in gajev«, »Tabor« in »Blanik«.
Za petdesetletnico Smetanove smrti nam je dala naša opera »Libušo«, operno skladbo, ki jo Cehi igrajo samo v najsi avnostnejših trenutkih. Iznova smo videli na odru »Prodano nevesto«, opero, ki je po svojem melodioznem bogastvu in vedrem humorju sveža in mikavna,
njih ne govori samo velik umetnih, marveč tudi vidovit prerok in buditelj svo-
pred vhod na pokop al iiče, kjer so jih vpričo ogromne množice ljudstva duhovniki blagoslovili in opravili molitve. Ponovno so se ljudem orosil eoči, ko »o čuli pretresljivi vzdih uboge matere, ki je vzklikala: »Zlati moji otroci... in toliko sem trpela za vas!«
Po Tvrševi cesti se je razvil velik, dolg žalni sprevod. Za vozom ■ krstami so korakali sorodniki, nato pa dolge vrste občinstva iz mesta in iz prostrane okolice. Žalna povorka je pokazala, da se zgane srce naših ljudi ne samo pred krsto velikih ljudi, dostojanstvenikov in odlični-kov, marveč, da še vse iskreneje prevlada sočutje vsikdar in povsod, kjer zapiše usoda svojo neizprosno besedo. Med pogreb-ci je bilo odlično število zlasti poštnega osobja z direktorjem g. dr. Tavzesom na čelu. Žalna povorka je s Tyrševe ceste zavila v Linhartovo ulico in dalje proti pokopališču Sv. Križa, kjer so legli trije otročički enega rodu skupno k večnemu počitku.
•
V tem, ko se Je odigralo zadnje dejanje žaloigre Loeskejevih otrok, je njihov nesrečni oče Bogomir Loeske dobil svoje zatočišče tam, kjer mu bodo skušali nuditi
Kdor hoče svež in zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčioe. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz Jo-sefovo« vodo zlasti bolniki na črevesju, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
potrebno bolniško nego. Ponoči se Je Loeske na sodišču zadržal povsem mirno. Opoldne »o ga potem po naročilu preiskovalnega sodnika dr. Kresnika v spremstvu dveh paznikov prepeljali v bolnico, kjer so ga oddali na oddelek 7 na opazovanje. Bolnik je tudi tu popolnoma miren. V lica je močno upal in zrl je ves dan mrtvo, pred se. Govoril ni skoraj nič, le enkrat je zahteval, naj mu prinesejo obleke, češ da mora za pogrebom v Trbovlje. Po preiskavi na opazovalnem oddelku bo Bogomir Loeske izročen v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu.
jega naroda. Ciklus sodi med klasične mojstrovine češke glasbe, iz njega se oglaša preteklost bratskega naroda. Valovi Vltave žubore, stari gozdovi šumijo v vetru, slišimo klice bojevnikov, ki se pripravljajo za boj in uho nam opaja ljubka plesna godba, iz čeških logov in gajev prihaja vrisk prerojenega, neuničljivega življenja.
Izvajanje celotnega cikla »Moja domovina« pomeni dogodek v našem koncertnem življenju.
★
Zaradi lažjega Minevanja te mogočne glasbene pesnitve, prinašamo v naslednjem vsebino poeameenih delov:
Višegrad. V davnih Časih Je stal na vlšegradski skali pri Pragi slavni grad čeških knezov. V začetnih zvokih te (simfonične slitoe se spominja skladatelj mističnega narodnega pevca Lumira. Pred njegovimi očmi vstaja vizija Višegrada v vsem njegovem prejšnjem sijaju, z bogato opremljenimi svetišči in ponosnimi stavbami knezov in kraljev iz rodu Premislovcev. Ob zvokih cimbal in trobent 6e shajajo v grajskih dvoranah junaški vitezi k slavnostnim igram in tekmam; tu se vrstijo v zlatih solnčnih žarkih nepregledne množice bojevnikov k zmagoslavnim boiem in ves Višegrad odmeva od navdušenih spevov in vzklikov. Polea slave pa opazi pesnik - glasbenik tudi pogubo. V strašnih bojih poruši podivjana strast
V Bolgarijo, v deželo rož in gora
Ljubljana, 27. aprila V zadnjem času opažamo tudi pri nas živahno delavnost za čim ožje zbližanje z brati Bolgari in tako je razumljivo, da tudi naši vneti esperantisti ne marajo zaostajati. Snoči je Esperantski klub priredil v dvorani hotela »Metropol« prijeten večer, za katerega je pridobil znanega bol-
farskega esperantskega predavatelja prof. etra Pamporova, ki se pravkar mudi na daljši predavateljski turneji po Evropi. Predavanje pod vabljivim geslom »Bolgarija, dežela rož« je v Ljubljani brez dvoma vzbudilo še večje zanimanje, kakor je pričala malo preskromna udeležba v dvorani. Toda zadeve so nanesle tako, da se je v valu občega zanimanja za Bolgarijo, za njen narod in njegovo kulturo, ki nas je zajel, ob istem času vršilo snoči tudi v unionski dvorani predavanje konservator-ja dr. Steleta o Bolgariji. Toplota, s katero so naši esperantisti in njihovi gostje sprejeli simpatičnega govornika iz Sofije, pa je bila vendarle zadosten dokaz, da se je v Slovencih vzdramil čut iskrenega bratstva do bolgarskega naroda.
Predsednik kluba g. Kozlevčar je najprej v slovenščini, potem pa še v esperan-tu izrekel gostu dobrodošlico in pri tem upravičeno naglasil, da v dobi, ko se veliki narodi spet pripravljajo na nevarno tekmo med seboj, nudijo mali narodi, zlasti še mi na Balkanu, lep primer aktivnega medsebojnega zbliževanja. Esperanto Je bil že svoj čas uspešno orožje za kulturno in človečansko sodelovanje balkanskih narodov. Pred leti je izhajal list v mednarodnem jeziku »Balkana Konkordo«, okrog katerega so se zbirali esperantisti prav vseh balkanskih narodov. Obisk profesorja Pamporova pri nas naj bo kakor lasta-vica, ki najavlja novo pomlad.
Prisrčno aklamiran je nato izpregovoril gost najprej v blagoglasni bolgarščini, od planinske Bolgarije je prinesel pozdrave planinski Sloveniji, ki se bolgarskemu človeku zdi, kakor da bi bil tu doma. V toplih, z iskrenim človečanstVom prežetih izvajanjih je izrekel upanje, da je že prav pred vrati čas, ko bomo pozabili preteklost, odpustili grehe drug drugemu in se od srca pobratili med seboj. Pred nami nastaja nova kultura, ki je ne bo več obvladovala tehnika, temveč slovansko, človeško srce. Tudi aeroplani morajo biti, toda po svetu naj ne trosijo bomb. temveč ljubezen. Da se bomo vzljubili med sabo, se moramo med sabo spoznati, Bolgari, Srbi, Hrvati, Slovenci smo bili doslej orijen-tirani tako, da smo bolj poznali tuje literature kakor literaturo in kulturo svojih najbližjih bratov. Skrajni čas je, da si se-žemo v roko in delamo, kakor se med brati spodobi.
Po lepem uvodu, ki ga je vsa dvorana živahno aklamirala — saj je jasno bolgarsko besedo brez dvoma vsakdo razumel — je prof. Pamporov ob dolgi seriji skioptičnih slik govoril v esperantskem jeziku o Bolgariji. Poslušalci bi bili bržkone bolj hvaležni, če bi bilo vse predavanje v bolgarskem jeziku. Toda bili smo gostje espe-rantistov in tako smo z zanimanjem sledili umetni besedi bolgarskega gosta, ki jo je sproti prevajal v slovenščino g. Kozlevčar. Pred nami je vstala dežela čudovitih pokrajin, slikovitih mest, mogočnih gora in znamenite zgodovine. Carsko mesto Sofija pod Vitošo planino, ki se je v kratkem času razvilo iz turške palanke v moderno metropolo z ravnimi bulvarji, ogromnimi parki, impozantnimi stavbami in spomeniki. V sofijski okolici se nahajajo številne toplice — toplih vrelcev je vsa dežela tako bogata, da so zajeti tudi v srcu glavnega mesta, ki šteje okrog 300 tisoč prebivalcev. Preko pogorij Balkan. Rodope, Rila je šel mimo nas film bolgarske dežele s prekrasnimi dolinami in soteskami ob Marici in Iskru. Mednarodno letovišče Varna, drug« bolgarska prestoli-
ponosne stolpe, slavna svetišfta ln knežjo dvorane so na tleh. Namesto prejšnjih sla-voepevov doni po gradu žvenket orožja. — Viharji so ee polegli, in Višegrad je ostal nemi spomenik svoje nekdanje slave. Iz njegovih razvalin pa s? dviga žalostni odmev že davno onemelega speva Lumiroveea.
Vita v a. V temni senci Češkega lesa izvirata dva studenčka; prvi žiubori veselo in toplo, drugi pa tefte hledno Ln mirno. Bistri valovi skakljajo od kamenčka do kamenčka, oba vrelca se »družita in leskečeta v zarji jutranjega solnca. Nastane potoček, ki je početek mogočne reke Vltave, ki na-rase v svojem teku po češki zemlji v mogočen veletok. Tek Vltave nas vodi skozi gost* šume, iz katerih se čuje vedno bliže in bliže glas gozdnih rogov, veselo lovsko življenje. Iz šum nas pripelje v ravnino, kjer plese na njenem obrežju ob poskočni polki vesela družba svatov. Znoči se. v mesečini raiaio vodne vile po srebrnih valovih, ki 6e v njih zrcalijo obrisi temnih gradov, pomnikov nekdanie slave. Vltava pada preko nešteto kataraktov, izkopala si je široko strugo. v kateri se veličastno valf proti »Mat\i-ški Pragi«, kjer Jo oozdravlja staroslavni Višegrad. Nato na počasi izginja v daljavo.
§ a r k a. Tudi češka zgodovina pozna svoie amazonke, ki so bivale ▼ tako zvanem Dekliškem gradu. Vodite jih Je poleg Vla-ete in drogih tudi Sarka. Prevarana v ljubezni, obliublja strastna Šarfea osveto vs^rn moškim. Nekega dne ukaže svojim družicam, nai Jo privežejo k drevesu, one pe naj
ca Plovdiv, staro Trnovo, Loveč, znamenita, slikovita Vratca, blizu katerih je umrl največji bolgarski pesnik in buditelj Hri-sto Botev: slednje teh mest, ki so se pojavila na platnu, je vabilo s svojo lepoto. Ko je predavatelj omenil Boteva in drugega velikega bolgarskega klasika Rakov-skega, je poslušalcem na kratko predstavil tudi sodobno bolgarsko literaturo.
Nato je predavatelj na številnih slikah prikazal Bolgarijo kot deželo gora in rož, ki je v resnici v mnogočem tako slična naši pokrajini. Pod vrhom Rile planine leži sedem jezer kakor pod našim Triglavom, samo da so Rilska jezera še mnogo lepša in večja od naših. Potem ko nam je pokazal še bolgarskega človeka pri delu in doma, nam je prof. Pamporov obširno predočil še gibanje »belih bratov«, ki so nekakšni nasledniki stare bogomilske vere in ki kot praktični učenci Kristusovega nauka živijo v nekakšni komuni. »Beli bratje«, ki štejejo okrog 30.000 pripadnikov in katerih voditelj je pesnik in filozof Peter Danev, so v resnici zanimiv pojav pestrega, razgibanega bolgarskega nacionalnega življenja. — Ko je na koncu še enkrat izpregovoril nekaj bolgarskih besed, se navdušenje kar ni hotelo poleči. Bil je resnično lep večer slovanskega po-bratimstva na Balkanu.
Fantovske predpustne koline pred sodniki
Ljubljana. 27. aprila Tam v neki vasi pri Želimljah je lani pred pustom, 26. februarja, nastal v gostilni silovit fantovski poboj. Okoli 40 fantov. deklet, žena in mož je praznovalo »tolar«, ki so ga dobili od nekega ženitova-nja. Sprva je vladal ples, godec je pridno vlekel mehove. Neki fant je zanj pobiral na krožniku, a naposled je prišlo do prepira. ker je Jože nabral samo 1.25 Din. Takoj so zapeli svojo pesem noži in krivci, nastalo je pravcato mesarsko klanje kar v gostilniški sobi. Najhujši žrtvi tepeža sta bila Anton Jamnik. ki je dobil čedne men-zure po čelu in levem sencu, potem pa Albin Jamnik, ki je občutil kar 6 lahkih in 1 težko telesno poškodbo. Smrtonosen je bil zanj domala sunek od zadai v hrbet, Albin se je zgrudil nezavesten. Prepeljan pa je bil še pravočasno v ljubljansko bolnišnico, kjer se je le izlizal z zdravniško pomočio.
Zaradi tega klanja so prišli na zatožno klop posestnikova sina Jože in France Bukovec in pa Prime Janez. Ta zadeva se pred sodiščem vleče že nad 1 leto. Prva razprava je bila že 27. decembra, danes se je vršila druga. Prvi obtoženec Jože Bukovec se ie zagovarjal s silobranom. češ: »Udarjen sem bil z nožem po čelu. Pa sem se z nožem branil. Sprva sploh nisem imel noža v rokah. Nič nisem vedel.« Jože s<* je zapletal v protislovja in se izgovarjal na Primca Janeza. France Bukovec pa: »Nisem kriv. Sem samo branil brata, ker ga je Jamnik boksal.« In Janez Prime je začel: »Jaz sem samo miril. Prav nobenega nisem rezal z nožem.
Sodišče je že na prvi razpravi zaslišalo več prič o krvavem tepežu. Danes pa ie zaslišalo nove. zlasti obe obremenilni priči, težko poškodovanega Albina Jamnika in Antona Jamnika. Zdravniško poročilo navaja, da je Albinu Jamniku izteklo skoro 1 liter krvi. Razprava je trajala od 9.30 do opoldne ter se je ob 16. nadaljevala.
Bili so obsojeni: Jože Bukovec na 8 mesecev strogega zapora in na 600 Din denarne kazni, odnosno na nadaliniih 10 dni zapora. Janez Prime na 1 mesec strogega zapora in na 480 Din denarne kazni ali na 8 dni zapora ter France Bukovec samo zaradi udeležbe pri tepežu na 600 Din denarne kazni ali na 10 dni zapora.
se poskrijejo po lesu, čakajoč njenega poziva. Z veselo družbo prijaše v te kraje vitez Ctirat. Kar zapazi na drevesa preveza no Sarko in v njem vzplamti ljubezen. Od veže jo ter ji razodene ljubezen. Vitezova družba se veselo zabava pri vrčkih 6ladke medice. dokler končno omamljena ne zaspi. Ko Sarka to zapazi, zatrobi na gozdni rog in od vseh strani pridrve skrite amazonke ter pobijejo speče spremstvo.
Iz čeških logov in gajev. Karakterističen in neskončno le<p opis čafcke zemlje. Pred očmi skladatelja se razprostira vsa niena veličina in lepota in njegovo srce je navdano z neipopieno radostjo. Lahen vetrič šumi nad češkimi gozdi, iz daljave pa se približuje narod, ki praznuje svojo slavnoet. Nastane vihar, ki pa ee mora prav kmalu umakniti navdušenim spevom in plesu. Pravo, pristno narodno veselje obklada vso prostrano ravan.
Tabor. Staroslavno češko mesto, ki je bilo v XV. stoletju sedež in zaščita mogočnih husitov. Iz njegovega obzidja eo odha-iale trume resnih bojevnikov za vero v krvave bitke, prepevajoč svoi lapidami koral: »Kje ste. božji bojevniki...« Veličastnost tega korala je silila v beg in podirala na tla sovražnika, nad katerim so zmagovali husiti.
Blanik. Po stari češki legendi skriva hrib Blanik v sebi mogočno vojsko. Ko bo Češka v naivečjih stiskah, takrat pridrvi ta vojska na dan in osvobodi češko zemljo vseb sovragov. V BlanUcu snivai> sv*ie «mie bu-
Domače vesti
DANES VELIKA PREMIERA MONTJMENTALNEGA VELEFTUMA
CECILA B. DE MILLEA
BURJA
Mladina ▼ boju za Čast, pravico ln poštenje. Vihar v arcih — vihar t duSL
Ogorčena mladina napade ameriško podzemlje
Predstave ob 4., 7.% in 9.* uri	ELITNI KINO MATICA
Dopolnilo nov žurnal in »Naša trgov-
ska mornarica«	Telefon 21-24
Zadnje berlinsko pismo
»Hitler sam zase ni tako napačen človek. Mož ima silen idealizem, svoje vrste seveda, ogromno požrtvovalnosti in tudi precej zmožnosti; res je, da je nacionalni socializem prinesel marsikaj dobrega, posebno v socialnem oziru, — a ve« duh ja vendar napačen; duši me, In da me n« zaduši — bežim.« To sliko podaja o Nemčiji znani dopisnik v včerajšnjem »3lo-vencu«.
Vendar se človeku zdi, da Je poročevalec nehvaležen mož, saj se mu Je v Nemčiji dobro godilo, pripoveduje namreč, da je svoj račun pri zobozdravniku plačal z nekaj »masnimi intencijami — po 4 markj ln pol«, če prav razumemo ta pasus Je ena ma&na Intencija v nemški valuti vredna mark 4.50. Ko se v Nemčiji plačujejo računi r .ako valuto, bi pameten človek ne bežal od tam, marveč bi si z masnimi intencijami nabavil še več drugih posvetnih dobrin.
♦	Prihod uglednega angleškega gosta.
Na poti v Dalmacijo je prispel v Zagreb predsednik Krščanske zveze mladih ljudi v Londonu g. Harman. Ugledni gost je velik prijatelj naše države in našega naroda, na naše kraje pa ga j« opozoril so-trudnik v vodstvu Krščanske zveze mladih ljudi v Londonu g. Sitters, ki je lana v naših krajih posnel mnogo filmov. Ti tiimi sc bili po zaslugi g. Harmana nedavno predvajani v Londonu in so naleteli na veliko zanimanje.
♦	Sodniška napredovanja. Za sodniške pristave ao imenovani dosedanji izprašani »ockiištoi pripravniki: v LJubljani dr. Stanko Le »kovic ln Davorin Perovšek, v Mariboru dr. Odon Plaainšek in v Puiju Dušan Pipenitaher — Premeščen Jc :z Maribora v Ljubljano sodniški pripravnik dr. Robert Kramberger. — Za sodnišike pripravnike so imenovani dosedanji vo-lonterji: v Mariboru LeopoM Vider, Oskar Tonainec in Stanko Hribar, v Celju ps Erik Križ.
♦	IzPit za stavbenika je napravil na
srednji tehniSki šoli stavbni tehnik g. Martin šver iz Ljubljane.
♦	350letnica naselitve moravs^lh Hrvatov. Občnemu zboru Jugoslovensko-čegko slovaške lige v Zagrebu je prisostvoval •častni ingoslovenski konzul v Brnu m predsednik ta mošnje ČJ lige Inž. FilkuKa, ki je zagrebške člane Jč lige ln vse Jugo-slovene povabil k veliki proslavi, ki bo letos septembra na Moravskem. Proslavljena bo 350 letnica naselitve Hrvatov na Moravskem, ki so splošno znani pod imenom Moravski Hrvati. Domovina morav-»kih Hrvatov »o tri velike občine Freliho-v©, Dobro polje in Nova vas. ČJ liga v Brnu posveča veliko pozornost tej hrvatski naselbini med Čehi in Slova*! ter se briga tudi za njeno narodno-prosvetno življenje.
♦	V Sarajevu je umrl bivši turški minister. Nekdanji turgki minister pravosodja Ali Ruždi efendi Kapič je po daljši bolezni preminil v Sarajevu. Pokojnik je bil minister v dobi vladanja sultana Aibdula Hamida in tudi še nekaj časa, ko Je Kemal paša prevzel oblast. Kmalu pa Je bil minister Ruždi Kapič zapleten v neko zaroto in s B6 drugimi osumljenci je bil obsojen na omrt. Posrečilo se mu Je, da je srečno zfbežal v Jugoslavijo Ln Je od tedaj živel v Sarajevu kot učitelj na me-dresi. Zanimivo je, da je sultanova vlada, v kateri je sodeloval, nekdaj tudi Kemal pašo obsodila na smrt.
♦	Nogometna tekma JugoslavlJa-Rutnu-nlja v našem radiu. Namestu najavljenega predavanja bo prenašala ljubljanska radijska postaja Jutri okrog 16. drugi polčas nogometne tekme med Jugoslavijo I® Ru-mnnijo iz Bukarešte.
♦	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi v soboto 5. maja ob 21. v železničarski dvorani (Tratlnska 1) društveno zabavo. Vabljeni!
♦	»Koncentracija dela za ljudsko pro-sveto«. V našem včerajšnjem pod tem naslovom objavljenem članku je treba popraviti tiskovno napako, ki spreminja smi sel ravno v nasprotje. V predzadnjem »d-
* stavku se ima glasiti prvi stave*: »Kn.-turna koncentracija... bi gotovo ne omejevala dalekosežne delovne samostojnost'.« Besedica ne je pomotoma v tisku izosla la in zato izraža stavek ravno nasprotno tega, kar se je hotelo povedati.
♦	Odprti planinski koči na Golici. Jutrišnjo nedeljo se odipreta Spodnja koča ln KadiLnikova koča na Golici, v primeru lepega vremena. Na vsak način pa bo oskrbovana Spodnja koča na Golici <*5 nedelje dalje. Bogata flora Golice s»e Se probuja.
♦	Nezgoda dveh grških parnikov. Bi:zn
Metkoviča ob izlivu reke Neretve v morje se ie ponesrečil grški parnik »Johanes«, ki je prevažal les. Parnika ne bodo mo gli spraviti iz vode tako dolgo, dokler gA ne raztovorijo. Kmalu za njim se je ponesrečil drugi grški parnik »Esterina« tu-
•BLu—l l____ -- --.. --- ------------------------------------------------' '
eitski junaki s svetim Vaclavom na 6eh>. Blanik trn pokrivajo sočni pašniki, po katerih se pasejo ovce in oglašajo preproste pesmice pastirskih piščali. Toda napočili so hudi časi za češko zemljo, Blanik se odpira, vitezi v bojni opravi stopajo iz hriba, prinašajoč rodni zemlji težko zaželjeno rešitev. In stara slava češke zemlje se vrača v vsem svojem mvem sijaju.
Čudna praksa. Nedavno smo na tem m®-
stu priobčili beležko našega sotrudnika dr Fedorja Mikiča. ki je grajal hrvaškega avtorja, ker v svojam meteorološkem spisu rabi nemška krajevna imena slovenskih kratev. Zdi se. da so se zagrebški znanstveniki pričeli v tem pogledu metkam čudno usmerjati. V najnovejšem zvezku >Prirode« čitamo poročilo o občnem zboru Hrvatskega prirodo6lovnega društva. Pred občnim zborom je imel predsednik dr. Fran Šukli* predavanje o »gurkfeldskih in grossdorn-skih slojih«. Nikar ne mislite, da gre za geologijo pokrajine, postavimo, kje v Wiirt-tembergu, marveč za našo Krško in Vefliki Trn. V poročilu o predavanju čitamo celo nekako .itemeliitev takega ravnanja, češ, da bi »iz literature trebalo izbaciti lokalna ime-na za pojedine sedimente i da bi se trebalo prikloniti neživima, koji su u običaju usvjeiskoi naučnoi knjiži«. Razumemo stremljenje po čim večji enotnosti v znanstveni literaturi in ugovarjamo iz domišljavega malomeščanskega šovinizma. Vzlic vsej de-
di Wizu pristanišča v Metkovič«. Obtičal Je med pečinami ln ko mu je prihitel na pomoč parnik Jadranske plovitibe »Via«, je tudi njega zadela podobna nezgoda. Na »Visu« Je okrog 50 vagonov lesa in bodo morali ta les raztovoriti, da bo pamdk lahko pristal v pristanišču, ali pa krenil na prosto morje.
♦	Nov grob. Na Bled« Je umrla gospa Hedviga W61flingova, rojena MaLer-Jeva. Pogreb bo jutri ob 16. — Blag ji spomin. žahriočim naše iskreno sožalje!
♦	Zash ovanje nevarne ponarejevalske družbe, i ekoan zadnjih let so v Banatu in Bačk. razkrinkali že več spretnih ponarejevalcev bankovcev in kovanega denarja. Ko ao mnogi ponarejevalci že v ječi, pa ponarejevanja še ni konec. V zadnjem času so krožili spet spretno ponarejeni stodinarski bankovci. Domneva se, da je vodja te ponarejevalske službe dr. Ludvik Reiser, ki Je že nekajkrat stal pred sodiščem zaradi ponarejanja. Bil je že obsojen zaradi ponarejanja našega in rumaunskega papirnatega denarja, poleg tega pa tuidi zaradi ponarejanja jetonov igralnice v Mon-te Carlu. Zadnja njegova kazen je bila 5 letna ječa. Reiser je rodom iz Velikega Bečikereka in ima za seboj že razne pustolovščine. Med vojno je bil interniran v Avstriji, ker ao domnevali, da je romunski državljan. Po vojni se je pojavil v Velikem Bečikereku in se je udeistvoval kot učitelj angleškega jezika. Potem pa ga je zmanjkalo, dokler ni dospela vest iz Madžarske, da je bil tam zasačen in obsojen na smrt kot rumunski vohun. Ker pa so tudi na Ru-munskem zajeli in obsodili nekaj madžarskih vohunov, je prišlo do izmenjave obsojencev in tako je Reiser srečno prispel v Rumuni jo. Od tam pa je bil kmalu izgnan zaradi nekega škandala V Velikem BečIkeTeku so mu oblasti zaradi njegove pustolovske preteklosti posvečale sicer vso pozornost, ni pa bilo proti njemu nobenih dokazov. Pred tedni pa so v Beogradu zaprli neke ponarejevalce in med njimi tudi enega iz Velikega Bečkereka Ko so tega ponarejevalca esfcortirali v Veliki Bečike-rek, Je skočil z vlaka in pobegnil. Pozmeje se Je sam javil policiji. Pobegnil je gotovo zaradi tega, da bi svoje pomočnike obvestil o preteči nevarnosti. Iz raznih okol-ščin sklepajo, da Je bil ta ponarejevalec v zvezi z Reiserjem Reiserja in nekega njegovega prijatelja, pri katerem so našli raznovrsten material, so sedaj zamrli.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Jadranska straža je zlasti v dravski banovini razširjena po vseh šolah. Naša mladina se z vso ljubeznijo uaejstvuje v podimladiku Jadranske straže. Mladina je navdušena za Jadransko morje in hrepeni Po tem, da bi ga videla in nekaj tednov naužila njegove lepote in južno solnce z vsemi njegovimi dobrotami. Da omogoči obisk Jadrana manj imovitim učencem, je banovinska eksekutiva Jadranske straže v Ljubljani ustanovila poseben socialni sklad in bo od 2<8. t. m. do 6. maja priredila v korist temu skladu Jadranski teden. Drevi ob 20. prirede ljubljanski pod-mladikarji v Unionu akademijo z izredno pestrim sporedom, ki ga bodo izvajali te učenci in učenke ljubljanskih srednjih, strokovnih in meščanskih šol. Razen vokalnih ter instrumentalnih izvajanj obsega spored tudi dramske simbolke in plesne nastope. Vstopnice po 15, 10, 4 in 2 Din se dobe, v kolikor niso že razprodane, v knjigarni Glasbene Matice in zvečer pred vhodom v dvorano Uniona. Vabimo ljubljansko občinstvo, da pohiti zvečer v Union. Jutri v nedeljo pa bo ob 15. na Kongresnem tr®u velika tombola Jadranske straže v korist omenjenemu socialnemu skladu. Dobitkov je 20 velikih. Glavni dobitek je 5000 Din v gotovini ln 200 praktičnih (kolesa, fotografski aparati, žepne ure itd.) Tombolske tablice po 2 Din se bodo jutri ves dan do pričetka tombole prodajale na raznih mestnih križiščih. Med dobitki so tudi brezplačne vožnje po Jadranu. Pridite!
u— Štiri dela francoske simfonične glasbe
bomo slišali na simfoničnem koncertu, ki ga priredi ravnateljstvo državnega kon-servatorija v Ljubljani v petek 4. maja ob 20. v dvorani Uniona. Najprej bomo imeli priliko slišati Faurejevo Predigro k operi Penelopi. Skladatelj Faure je pri nas skoro neznan, dasi pomeni za francosko glasbo pričetek francoske moderne. Faure je Po rodu iz Južne Francije ter je po večini deloval kot organist v raznih cerkvah v Parizu. Ko je prišel za organista v cerkev La Madeleine 1. 18£6., je bila njegova slava že svetovna in je postal nadzornik lepih umetnosti. Bil Je profesor kompozicije, kot tak naslednik slavnega Massene-Ja in nazadnje ravnatelj komservatorija, katerega Je vodil 15 let. Njegovo gilasbeno delo ni zelo obsežno, zato pa tembolj tehtno. Pravijo, da se je z njim začela renesansa francoske glasbe. Na koncertu v
bri volji pa ne monetno razumeti, kakšno škodo bi utrpela znanost, ako bi rabila narodna imena naših krajev, kakor jih rabijo za svoje kraje Francozi, Švedi, Danci in vsi dragi večji in manjši narodi, kar samo ob sebi umevno, saj drugih imen nimajo?! Ali mora tudi naša znanost utrjevati v tujem svetu z rabo porteimčenih krajevnih imen nemško teorijo o naših krajih kot »deu-tsches Kulturgebiet« in tako vedno znova opozarjati na našo preteklost? Mar slovanska krajevna imena res n? smejo stopiti v evropsko znanost, dočim smejo n. pr. finska ali madžarska?!	—
Stoletnica rojstva Josefa Hor«. Zadnjo nedeljo so se na dunaiskem pokopališču Ba.im-gartem zbrali zastopniki čeških društev na Dunaju ter položili v proslavo stoletnice rojstva inšpektorja Josefa Hore lovorov venec na njegov grob. Spominjali so se zaslužnega rodoljuba, ki je bil soustanovitelj prveiga Narodnega doma na Duinaju XV. in se je posebno brigal za češke obrtnike, ki jih je narodno budil i njim ustvarjal gospo darske ustanove. Rojen je bil 1. 1834. na Češkem (SlanV), dovršil v Pragi tehniko, postal železniški uradnik Ipt je zadnja leta preživel na Dunam. kjer ie umrl 1. 1900 Njegova hčerka Melanija Kftržskova, vdova po "znanem literarnem zgodovinarju, piše mnogo v čeiške dunajske liste. A. Dol a v.
»Letopis Matice Srpskp< |e priobčil v pravkar izišli številki daljšo studijo o enem največjih srbskih kritikov in literarnih teoretikov, Bogdanu Popoviču. Avtor, dr. Mi-
petek se bo tevajala predigra k njegovi
operi Penelopi. Vstopnic« sa koncert po cenah od 6 do 30 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo dirigiral profesor Skerjanc.
u— Znameniti Brandlov trlo, kd bo kom-certiral v četrtek 3. maja v Hubadori pevski dvorani, ima naslednji program: 1) Beethoven: Trio v d-duru, oP- 70 št. 1. 2) Franck: Sonata za violino in kiavir v a-duru; 3) Prokofjev: Preludij v c-durn, Pick-Mangiagalli: Ples Olava (klavir solo); 4) Rahmanlnov: Elegičnl trio op. 9. članice tria so: Hedvika Brandlova (violina). Valy Garova (čelo) in Magda Ruay-Jeva (klav'./). Komorni koncert Brandlo-vega tria se bo vršil v okviru Intimnih koncertov Glasbene Matice v četrtek 3. maja ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži po 10 Din, stojišča po 5 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Akademska akcija za univerzitetno knjižnico objavlja: Na opozorilo, da naoi-rata po Ljubljani dva človeka brez vsake legitimacije, govoreča hrvatsko, prispevke za univerzitetno knjižnico v LJubljani, izjavlja Akademska akcija za univerzitetno knjižnico, da ne vrši nikakega nabiranja in da tudi nihče ni upravičen in pooblaščen za tako nabiralno akcijo. Ker Je videti da se vrši v tem primeru varanje javnosti, poročamo, da preda vsakdo neupravičenega nabiralca nemudno policij' Oni gospodje, ki so nabiralcema dali kaka kršnokol i vsoto, naj to Javijo akademski organizeaiji
KAVARNA „CENTRAL"
Odprta v soboto, nedeljo in 1. maja oelo noč. Igra vsak večer prvovrstna dam-ska kapela.	4005
u— Rezsrvnl oficirji so vaMjend. de »e
udeleže ciružabinfcga večera, ki ga prirede aktivn: tovariši v oficirskem domu v vojašnici na Taboru danes ob poi 21. Do speli so naročeni zemljevidi. Dobe se v torek od 18 do 19. ure v društveni pisarni Od-bor UR/OIR.
u— Ustanovni >očnl jtoor »Prirodoslov* nega društva« se bo vršil danes ob IS. v zbornični dvorani na univerzi. Vlju.dnt vabljeni vsi d-ose ianji člani prirodoslovne sekcije Muzejskega društva in sploh vsi. ki se zanimajo ;:a ta važen kulturni <io gode k
u— Glavna letna skupščina Udruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, oblastne uprave v Ljubljani,
bo v nedeljo 29. t. m- začetkom ob 8. zju traj v veliki dvorani OUZD na Miklošič*, vi cesti. Vabljeni vsi člani!
u— občni zbor Jugoslovenskega profesorskega društva, sekcije v Ljubljani, se bo vršil v Ljubljani 27. maja v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica. Začetek ob 9. url.
u— Okrajna organizacija JNS za Vod-
mat bo imela redni letni občni abor t soboto 28. t. m. ob 20. v gostilni pri »Ma-jarončiku«, Stara pot 1. Na občni abor so vabljeni tudi minister g. dr. Albert Kra-mer, žunan g. dr. Dinko Puc in podpredsednik sreske organizacije JN'S g. dr. Josip Cepuder. Za člane je udeležba obvezna!
^pgHBBBBDMBnDi
Slavni cowboy Ken Maynard v zvočnem filmu divjega Zapada
NA MEJI TEXASA
Senzacija nad senzacijo! Bogati do polnilni program!
Danes ob 4., 7. in 9. uri
ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30
Vstopnina: Din 4.50 in 6.50
u— Hišne posestnike vabimo, da sode lujejo v prihodnjih dneh pri prireditvi Jadranskega tedma« oblastnega odibora Ja dransike straže v Ljubljani ln v ta namer, opremijo svoje hiše na glavnih vratih s kolekom JS po 5 Din, vsak stanovalec pa svoje stanovanje po 0.50 Din. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
u— Združenje brivcev, frizerjev, lasu-Ijarjev, manikerjev In kozmetikov v Ljubljani ponovno opozarja p. n. občinstvo, rta je bil ponoven sklep ljubljanskih članov izvršen po plebiscitu z 90:5 glasovi, la bodo od vštevši 29. t- m. vsi njihovi lokali ob nedeljah v območju ljuitdjanske policijske uiprave zaprti.
u_ Gledališki odsek Sokola Vič uipri-zori na splošno željo občinstva jutri ob 20. v Sokolskem domu že pri premieri izvrst no uspelo burko s petjem »Svojeglavček«. Ker je to zadnja predstava v letošnji sezoni ob globoko znižanih cenah, vabim*1 k obilnemu posetu. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride jutri zvečer v Soiol-ski dom.
u— »Burja« je film, ki bo LJubljano gotovo zelo zanimal. Amerišna mladina ni mimo gledala početja roparskih band, proti katerim se še država ni upala nastopiti. Mladina je sama prevzela obrambo pravice, časti in ponosa. Napovedala je boj do skrajnosti in zmagala. Gangsterji so dobili zadnji udarec, pravica Je zmagala in
loš Trivannc, podrobno razčlenja delo prof. Popoviča in kaže v sodobni luči njegove estetske nazore. — Bogdana Popoviča, čigar sedemdesetletnice smo se spominjali letos v januarju, ocenjujejo nekateri, zlasti mlajši literatje, močno enostransko, zato bo objektivna razprava o tei značilni osebno sti iz srbske literature marsikoga zanimala. — V istem zvezku je objavljena obširna razprava profesorja ljubljanske univerza in pravega člana Srbske akademije znanosti, dr. Nikole R a d o j 5 i 6 a >Jugoslovenstvo kroz nasu istoriju«. O tem prispevka priobčimo v kratkem pod^bntiše poročilo. _ Izmed ostalih razprav omenjamo še dr. Jova-na Radoniča »Srbi i Rakoczijev ustanak«.
Kotoru in Boki Kotorski je posvečen najnovejši dvojni zvezek zagrebške revije »Nova Evropa«. Splošen opis te edinstvene pokrajine v Jugoslaviji je prispeval Pavno Bu-torac, o bokeliskih vstajah piše Gjaro Su-botič, A. MilošRvič pa opisuje vlogo Boke Kotorske v borbah za zedinje-nie. Posebei so obdelani posamezni večji kraji, n. pr. Kotor (Frano Alfirevič), Dobrota (A. Milo-ševič in don Gracija Ivanovič) in Prčanj (don Niko Lukovič). Vmes so tudi nekateri umetnostno - zgodovinski članki (n. pr o katedrali sv. Tripuna v Kotoru o delih Tri-De Kokolja v svetišču Gospe od ŠkrpiehV Več člankov nas seznanja z bokHisko mornarico. Tudi gospodarska plat ie dobro za stopana s oregledom bokeliskerir <n*nodnr skeiga življenja iz peresa inž. Paskoviča Zvezek prinaša povrb še nekatere pesmi,
mladina je zamanifestirala po ulicah ponosna, da je zrušila stebre nemorale in ziočinstva ameriškega podzemlja. Danes bo premiera »Burje«.
u— Kdor noče verjeti, naj si ogledal Včerajšnja predstava ZKD je privabila toliko občinstva, da je bila dvorana skoro razprodana. Feliks Bressart in Renata Miillerjeva zabavata gledalce, da ne pridejo iz smeha. Film »Gospodična tajnica« ima vse tiste vrline, ki so gledalcem všeč. Predstave danes ob pol 3- in jutri ob 11. dopoldne. Vstopnina 2.50. 4.50. 6.50 Din.
u— žrebanje sre6k velike knjižne loterije, ki Jo je priredila založba Belo-mo dra Knjižnica v korist slovenske pisateljice, se bo mršilo nepreklicno letos maja Prodalo se je razveseljivo število sre&k. prodajajo pa se še pri Tiskovni zadrugi, Novi založbi in v pisarni založbe, Prečna ulica št. 2. — Hvala vsem, ki so nam od kupili srečiko ali pa z manjšim p-.spev-kom podiprli našo akcijo. Glavni dobittk otsega vse klasično slovensko leposlovje nekaj moderne literature in primerau knjižno omaro v skuipni vrednosti 25.000 dinarjev.
u— Novlne na ljubljanskem trgu. Na
živilsktm trgu prodajajo novi krompir po 9 in 10 Din kg. Na trgu »o tudi naprodaj že letošnje kumare po 20 Din fce Stročji grah je zdaj po 6 Din kg.
u— Cepljenje zoper koze je obvezno »a vsakega otroka, ki je bil rojen v prejšnjem letu in za one otroke rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece. Da bodo vsi starši mogli tej zakoniti dolžnosti giede svojih otrok brez vsasih stroškov zadostiti, se bo vršilo javno breziplačno cepljenje zoper koze, in sicer: 1. za Vod-mat v sredo 2- maja v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2; 2. za Spodnjo Šiško v petek 4. maja in v pone nedeljek 14. maja v ondotni šoli; 3. Krakovo in Trnovo v soboto 5. maja v otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21.; za vse ostalo mesto v torek 1. maja in v torek 15. maja v Mestnem domu; 5. f-a Barje v ponedeljek 7. maja v ondotni šoli, vsakokrat ob 4. popoldne K cepljenju naj se prineso vsi otroci, ki sploh še ciso bili cepljeni in pa oni, pri katerih cepljp nje doslej ni imelo uspeha K cepljenju je prinesti otroka čistega in v čisti obleki. VsaK otrok, rojen v prejšnjem letu. mora biti cepljen v tekočem letu. Vsak otrok, star najmanj tri mesece, se že lahko cepi v tekočem letu. Posebni pozivi k cepljenju strankam ne bodo poslani- Otroka naj se prinese na najbližnjo cepilno postajo. Teden dni po cepitvi se bo vršil pregled cepljencev na istem kraju in ob istem času. če pade pregled na praznik, se vrši isti naslednji dan. Pregleda s*1 morajo udeležiti vsi cepljenci. Cepljenje izven omenjenih dni in ur je vsak dan med uradnimi urami na mestnem fizika-tu mogoče, ni pa brezplačno. Starši, ki bodo dali svoje otroke cepiti po zasebnem zdravniku, morajo predložiti pri mestnem fizikatu dokazilo o cepitvi tekom prvega leta otrokove starosti. Otroke, ki bi se iz kakega tehtnega razloga (n. pr. zaradi pj-leani) ne mogli cepiti, se mora opravičit!" ob priliki javnega cepljenja v gori navedenem času ln kraju ali pa med uradnim: urami na mestnem fizikatu v Mestnem domu, in sicer najkasneje do dneva, ko 'z-polnijo prvo leto starosti. Kdor se bo pregrešil zoper določila navedenega pravilnika, b kaznovan po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni, kolikor ni odgovoren po kazenskem zakoniku.
u— Pozor pred tatovi v trgovinah. Okrog poslopja Delavske zbornice sta se včeraj dopoldne sukala dva mlada Bosanca in ponujala v nakup dve popolnoma novi srajci iz poplina. Na sumljiva prodajalca pa Je •bil opozorjen mož postave, ki ju je aretiral. Bila sta to 19 letni trgovski, pomočnik Boško Bjelac iz Preboja in 22 lerr; Sefik Tahimas, po poklicu šofer iz Sarajeva. Oba sta bila oblečena v nove hlače, na sebi pa sta imela tudi novo perilo. Istega dne je bil aretiran še tretji Bosanec, kii Je prodajal nove, zelo lepe modne hlače ter svileno, modno poletno srajco. Pri vs«*b treh aretirancih so našli tudi več arugih predmetov, kakor srebrne doae, kravate in drugo, kar vse izvira 1» tatvin do trgovinah. Trgovci naj bodo v bodoče pazljivejši in naj gledaio sumljivim Hudem bolj na prste.
u— Drzen vlom v stanovanje. V stanovanje Marije Jagodičeve v HranilniVi1 ulici št. 10. je bil izvršen " rfredo med opoldanskimi urami drzen vlom. Zglasil se je pri strankah v hiši neki 25 letni
med njimi R. Kataliniča Jeretova »Boki« in krasen feljton Dušana Sekuloviča o Hero???-novem. Vrsta lepih pokrajinskih motivov in reprodukcije nekaterih cerkvenih slik Jože Kljakoviča, vse na posebnih prilogah, za-okrožajo v estetskem pogleda kotorski zvezek »Nove Evrope«, ki 6e dostojna uvršča v ciklus »Naši gradovi na moru«. Sedmi zvezek tega cikla z naslovom »Naše more« bo v doglednem času zaključil to pomembno serijo domoznanskega gradiva. — Za konec maja obeta »Nova Evropa« — v zvezi z volitvami prezidenta Masarvka — zvetzek o p-rškoslovaških pojavih in problemih.'
Poljski skladatelj Ludomir Rogovski, avtor nove opere z jugoslovanskim motivom »Kraljevič Marko«, ie te dni dirigiral simfonični koncert kraljeve garde v Beogradu. Spored je obeesral skladbe Rogovskega. med njimi več odlomkov iz prej omenjene opere. Beograjska kritika hvali umetnosd Rogovskega in poudarja nieno slovansko značilnost.
Valdštejnske i(tre t Chebu. Ob 3001etmci smrti slavnega Valdštejna (Wallensteina) bodo v mesta njegov smrti, v Chebu, veli ke valdštejnske iere. V času od 17. iunija do 12. avgusta nameravajo vsako nedePc oo pol dne uprizoriti pod milim nebom »Vald-šteinov tabor«. »»Piccolominija« in »Vald-šteinovo smrt«. Pr3d začetkom iger bo korakala skozi me*to vojvodova vojska v zgodovinskih uniformah Igre bo vodil dr. Theo Modes. ravnatelj Mestnega gledališča v St. Gallenu (Švica).
moški, ki je prosil milodarov. Pri Jagodi-čevih ni bilo nikogar doma. Tat si je pomagal v stanovanje s ponarejenim ključem. O-dnesel je siv dežni plašč, črn m >• fiki suknjič, dva para hlač, par mošk h čevljev in srebrno žepno uro. škoda znafa 1700 Din. Tatinski prosjak je bil oblečen v slabo sivo obleko, na glavi pa je imel smortno čepico.
u— NaPad s kolom. V Gumntš&u Je 41 letnega posestnika Franceta Puciharja m-padel sosed. Med obema se je pred hlio vnel prepir, pa je sose3 pograbil kol in z vso silo treščil Puciharja po levem rrm< -nu. Zlomil inu je ključni<x in so mor- ', žrtev podivjanosti prepeljati že dopoldr.e v bolnico.
u— Obsojen tat. Jo4s ix Stahovice pri Kamniku je klatež in rad stegne roko po tujem imetju. V začetku marca je izmaknil Ivani Kotnikovi v Zubejevem dva kovanca po 50 Din, pozneje pa Francu Vi-rantu volčjaka. Jože je tajil, da bi utera-del kovanca, priznal pa je tatvino psa. Bil je obsojen na štiri mesece strogega tabora in v iziguibo častnih državljanskih pravic za tri leta.
Iz Celf a
e— O diplor.iatekih borbah Male autan"« v novejši dobi je predaval na povabilo podružnice JČ-lige g. dr Vekoslav Kukovei. V zelo zanimivih izvajanjih je razpravljal o ustanovitvi Dmštva narodov, o hitlenz-mu in fašizmu, zvezi Italije, Avstrije in Madžarske, o učinku gospodarske krize, paktu štirih velesil, ustanovitvi stalnega sveta in gospodarskega sveta držav Meie antante. preorientaciji Nemčije napram Mali antanti, zbližanju Rusije in Poljske ter Poljske in Nemčije, razmerju med češkoslovaško in Poljsko, balkanskemu paktu, vprašanju vzpostavitve diplomatskih zve z držav Male antante z Rusijo ter zbližanju Rusije in Evrope. Predavatelj Je na-glasil, da se je položaj Slovanstva v zadnjem letu znatno izboljšal, številni poslušalci so sprejeli zanimiva izvajanja z živahnim odobravanjem. Predsednik celjske podružnice Jč-lige g. dr. Juro Hrašcvec Fe je zahvalil predavatelju in izrekel željo vseh navzočih, da bi kmalu spet predaval v Celju.
e— 401etnico obstoja tn delovanja bn proslavilo Celjsko pevsko društvo v dreb 10. do 13. maja. Pokroviteljica proslave js mestna občina celjska. Slavnostni koncert bo v soboto 12. maja ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma. Društveni mešnni zbor, ki šteje 90 članov, bo izvaial 20 a capella zborov raznih jugoslovenskih skladateljev. Na sporedu sa umetne pesmi od starejših do najnovejših. Tudi narodna pesem je dobro zastopana. Spored bo to"?j pester in bogat.
e— Brezplačen tečaj za precepl.jev&r s kostanja bo priredilo sresko načelstvo v Celju v nedeljo 6. maja ob 9. na banovim ln kmetijski šoli v št. Juriju ob južni železnici. Poučeval bo g. profesor Vardjan. Ker je precepljevanje kostanjev za celjski srez posebno važno, so vabljeni k tečaju vsi interesenti.
e— Izlet na Kum bo priredilo Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 29. t. m. v p -t-meru lepega vremena. Udeleženci ce morajo zbrati v nedeljo zjutraj ob pol 7. pred celjskim kolodvorom zaradi vpisa uverenj za polovično vožnjo.
e_ Lutkovna Igra. Sokolsko društvo bo
vprizorilo v kratkem lutkovno igro »Ca-šperček — dvorni zdravnik«. Lutke so co-mač izdelek, delo g. prof. ščuke. Pozdre-'-ljamo uprizoritev lutkovnih iger, ki so t drugih državah močno razširjene.
e_ Uredite grobove na okoliškem pokopališču! Celjsko pevsko društvo bo ob proslavi svoje 401etnice zapelo na praznik 10. maja ob 17. na gornjem delu okoliškega pokopališča dve žalostinki v počastitev spomina mrtvih članov društva in bo obenem položilo venec. Prosimo lastnike grobov na okoliškem pokopališču, da bi do tega dne primerno uredili in okrasili grobove ter popravili poškodovane »kapelice« ob grobovih.
e_Mestni kiiluk za 1. 1934. Seznami cb-
vezancev za okoliške ceste mesta Celja so od 1. do vštetega 14. maja na vpogled v sobi št. 10 na mestnem načelstvu. Pritožbe se vlagajo odnosno prijavljajo na zapisnik v navedenem roku v omenjeni sobi. Pritožbe so podvržene državni taksi 20 Diru Za proračunsko leto 1934-35 je odrejena uporaba ljudskega dela v dveh enotah. Dnina za odkup cestne obveznosti je dolo-
Proslara Smetane in DvorAka r Pragi.
Narodni divadlo v Pragi je pravkar dovršHo ciklus Dvofakovih opernih skladb v polastitev skladateljevega spomina ob 301etniri smrti. Takoj za njim prihaja na vrsto Sme tanov ciklus. V 13 večerih bodo reproduci-rali vse Smetanove opere in koncertne skladbe v kronološki vrsti. Ta Smetanov fe stival, ki z niim reprezentativno oeško gledališče časti Enoletnico smrti velikega skladatelja »Prodane neveste«, se pričenja da-n^e s koncertom mladostnih skladb pod vodstvom znaneca komponista Otakaria Jer©-miaša.
Aleksjej Tolstoj o sodobni ruski literatn-
ri. Nedavno smo na tem mesta zabeležili iziavo Maksima Gorkega. ki je pozval sodobne ruske pisatelje, da naj 6e uče pri klasikih dobrega pisanja. K temu vpraša nju. ki ie vzbudilo v sovjetskih listih živahno polemiko, se je oglasil tudi Aleksjej To' stoi. pisec v slovenščino prevedenega roma na »Peter Veliki«. Tolstoi sodi, da boljševi-ška revolucija sploh ni ustvarila prave lit» rature. Nasial je samo nekak surogat. k: sa obenem z drugim tovornim blagom izvaža io na zapad. V sodobni raski književnosti ni niti sledu oo stari veličini klasične literature. ki je bila polna strastnega hrepene nja po nedosežn-ein in upora zoper nebo in zemljo! — Te krivoverske besede eo vzbudile v pravovernih sovietskih krogih burio odpora. Al->ksieju Tolstemu očitajo nezavednost in nagib k meščanstvu. (Po »Nar. Listih«).
fiena na 10 Din. Osebe, ki »o zavezane osebnemu delti, se pozivajo, da podajo omenjeni pisarni ustmeno izjavo, aii bočejo svojo obveznost odslužiti osebno ali po namestniku, ali pa hočejo to obveznost odkupiti Osebe, ki ne bodo v določenem roku podale te izjave, se bodo obravnavale, kakor da hočejo svojo obveznost odkupiti. Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moSki prebivalci od polnih 18 do polnih 55 let. Osebno delo je dovoljeno tudi za osebe do 60 let, nadomestniku pa tudi za osebe ia; iste hiše od izpolnjenega 16. leta.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 opereta »škandal v Budimpešti« in zvočna predigra.
Iz Maribora
a— Oekrba zapuščenih otrok. Pri bansk; upravi t LJubljani Je prijavljenih iz raznih k"ajev veliko šrtevilo osirotelih in zapuščenih otrok. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za oskrbo teh otrok je tusaj anje mestno načelstvo že svoj čas objavile zadevni raziglas banske uprave in pozvale dobrotnike, ki bi bili pripravljeni sprejeti osirotele in zapuščene otroke v broziplačm oskrtco, odnosno za svoje. Mestno načelstvo se ponovno obrača na premožnejše prebivalce mesta Maribora s prošnjo, ia se odaovejo pozivu banske uprave in da sporočijo, koliko takih otrok bi bili pripravljeni sprejeti v takojšnjo oskrbo Prijave naj se naslavljajo na soeialno-političmi oddelek mestnega načelstva r Mariboru, Rotovš/kl tr« 9.
a— Pedagoški teden. Pedagoška centrala v Mariboru priredi v času od 30. t. m. do 5. maja v veliki dvorani Kazine 4. pedagoški teden, na katerem se bo-do obravnavala razma pereča vprašanja domače vzgoje. V ponedeljek bo predavanje o sto-hodi, avtoriteti Im vragojl, v torek o otroku in kmjigi, v sredo o športu lo vcgvtf. v četrtek o dekliSki vzgoji, v petek o 'zibe-ri poklica, v soboto o novih potih roditeljske vzgoje. Začetek predavanja bo vsakokrat ob 20. Starši in vzgojitelji naj *e brezplačnih predavanj v čim večjem Številu udeleže.
m— Zanimivo predavanje o Jadranu. Na
ljudekd univerzi bo v ponedeljek ob SO. za odrasle, 1. maja ob 17. pa ia dijake
zanimivo predavanje o gornjem Jadranu. Predaval bo ravnatelj Tujsko-prometne i veze in »Putnika« na Sušaku g. Vrisna-nin in številne ikioptične slike.
a_ protestno zborovanje mariborskih
brivskih pomočnikov. Združenje mariborskih brivskih mojstrov in laimičarjev ;t sklenilo od 6. maja naprej uvesti nedeijsh-delovni čas. Proti temu pa so protestirali mariborski pomočniki in pomočnice, ki sc zaradi tega v četi-tak sklicali veliko protestno zji-orovanje v dvorano Delavk* zibor.nice. Zborovanje, k4 je bilo zelo v-harno, .ie otvoril član zveze g. Knez. Ne zborovanju je b!!a sprejeta obširna resolucija, v kateri branijo pomočniki svoje Interese ter odtlocno nastopajo proti ua-meravanemu okrnjenju nedeljskega počitka. Posebna delegacija bo izročila spor e-oioo ban&ki upravi.
a— Maša zadušnlca za Jugosloveciakima Junakoma Zrlnjekkm In Frankopanom bo v Ponedeljek 30. t. m. ob 8. zjutraj v stolmiH. Vabljeni!
a— Huda nezgoda. Ko si je včeraj popoldne v Frankopanovi ulici stanujoč 261etni delavec Franc Gašpur pripraviiM kosilo ln pri tem polil drva z becinom. je ravnal tako neprevidno, da se je be^nifi vnel in mu je plamen bubnil v obra«. DobU je hude opekline po vsem obrazu, p:i tudi po telesu. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
Iz Kamnik?
Ponarejeni BOdinarski kovanci so se pred kratkim pojavili tudi v Kamniku. Na tržni dan so jih prodajalci prejeli nekaj izvodov, kar pa so ugotovili šele pozneje, ko eo pregledali de-nar. Ponarejeni kovanci eo nekoliko večji in tanjši. pa tudi lažji od originala, ker so izdelani iz aluminija. Nihče ee ne more spomniti, od kosa je sprejel denar, zato tudi kijih poizvedovanju nišo mogli ugotoviti, kdo iih je razpeeaval.
ka— Kino Kamnik predvaja danes, v nedeljo in ponedeljek film »Pesem za tebe« s slevnim tenoristom Janom Kiepuro.
i§. maja se uveljavi na železnici poletni vozna red
Kakor vsako leto bo na naših železnicah tudi letos v noči od 14. na 13. maja uveden nov vozni red, ki bo veljal — razen za sezonske vlake, ki odpadejo avtomatično s 17. septembrom odnosno 6. oktobrom — do prihodnje spomladi. Spremembe novega voznega reda sicer v glavnem niso bistvene, vendar pa jih je precej, ki bodo zanimale potujoče občinstvo. Saj ie znana stvar, da je prav na železnici vselej in brez izgovorov odločilna vsaka minuta m je zato še posebej važno, da se vsakdo kolikor toliko seznani z bistvenimi spremem-bam: odhodnih oziroma prihodnih časov raznih vlakov v naša najvažnejša središča.
Med glavnimi spremembami bi bilo omeniti zopetno uvedbo skupnih vlakov na Dolenjsko (za Novo mesto in Kočevje) po prejšnjem vzorcu, ker se je pač pokazalo, da delitev vlakov v vsako smer ni dovolj donosna. Kočevje bo imelo po novem prav tako tri dneve zveze, le z razliko, da bodo -laki prihajali tja po odcepitvi oziroma odhajali s priključki na novomeške vlake v Grosupljem. Nedeljska večerna zveza z Dolenjske bo dio 6. oktobra samo ena. in sice' z vlakom, ki bo prihajal v Ljubljano ob 22.08.
Na progi proti Zagrebu oziroma Beogradu je pomembnejša samo premaknitev nočnega brzovlaka, ki bo po novem odhajal ob 4.20 (30 min. pozneje), v obratni smeri pa se bo vračal že ob 1.30 (42 min. prej), kar pomeni, da bo Ljubljana in njena daljša okolica dobila z jugom prav ugodno zvezo ter zaradi tega ne bo treba vstajati sredi noči, oziroma se vračati odtod že preveč proti jutru. Sezonska brzovlaka proti, oziroma iz Splita, ki sta lani vozila okoli 18. tn 11. dopoldne, letos ne bosta vozila. Vozni čas brzovlakov do Zagreba je skrajšan na okroglo dve uri m 45 minut, do Beograda pa na dobrih 11 u*.
V	podrobnem navajamo naslednje podatke (debelo tiskane številke veljajo za brzovlake). Na progi Ljubljana—Zagreb oziroma Maribor bodo
odhajali vlaki ob:
0.36 (dozdaj 0.25), 0.50 (0.40). 4.20 (3.50), 5-31 (5.31), 7.25 (7.27), 9.00 (9.00), 12.51 (12.39), 12.36 (12.46 — samo do Zailoga), 13.50 (13.55), 18.05 (18.10 — samo do Zaloga), 18.25 (18.20), 20.00 (20.03), 21.45 (21.47 — SO).
Na progi Ljubljana — Bistrica — Boh. jezero (s priključki proti Tržiču in Ratečam — Planici) bodo odhajali ob: 5.10 ,"5.io — izletniški ob nedeljah in praznili) 6 03 (6.00 — samo ob delavnikih). .20 (7.20), 10.00 (10.02), 12.06 (12.00). 12.53 n 14.15 (kopalna vlaka, prvi ob nedeljah, drugi ob delavnikih, po odredbi direkcije!. 1 '.40 (15.44), 17.35 (17.38 — proti Tržiču), 18.38 (18.40). 20.45 (20.50"» Xa progi Ljubljana — Kamnik ob: 5.48 (izletniški, ob nedeljah in praznikih), 6.03 (6.07, 8.52 (8.52), 11.30 (11.35), 13.43 (13.43) 16.10 (16.12) ter 18.28 (18.30).
V	a progi Ljubljana — Vrhnika ob-
7.30 (7 30), 11.53 (11.55), 14.04 (13.45), 18.32 (18.35) ter 22.25 (izletniški, ob nedeljah in praznikih).
Na progi Ljubljana — Postojna ob: 1.46 (2.221, "5.56 (5.56), 6.20 (6.20) 7-50 (7.51 - OS), 10.03 (10.10). 13.55 (13.58), 17.00 (17.11) ter 18.20 (18.22). Na progi Ljubljana — Karlovac oziroma
Kočevje ob:
5 44 (izletniški, ob nedeljah in praznikih do 6. oktobra). 7.32 (7.26), 11.55 (11-58. samo ob delavnikih) 14.10 (16.30) ter 19.00
(19.30).
Na progi Maribor — Ljubljana oziroma
Zagreb ob:
2.58 (2.56), 5.22 (5.24), 5.40 (5.30 — pro« Kotoribi), 9.40 (9.38), 11.50 (11.55 — proti Kotoribi), 14.00 (14.10), 14.15 (14.18), 17.10 (17.08 — -rr^i Kotoribi). 18.05 (17.47) ter 21.40 (22.05 — samo do Zidanega mosta). Na pro<»i Maribor — Pliberk ob: 5.45 (5.35) 13.27 (13.18). 14.40 (14.40 -samo ob nedeljah in praznikih) ter 18.32
(18.31).
Na progi Celje — Dravograd — Me-
ža ob:
7.40 (7.45), 9.55 (10.01). 12.30 (12.30), 16.10 (16.15) ter 20.50 (20.57).
Na progah Grobelno — Rogatec — Kra-pina. Poljčane — Zreče, Slov. Bistrica — BI. Bistrica mesto, Pragersko — Kotoriba,
Ormož — Hodoš. Ljutomer — Gor. Radgona so vlakovne zveze domala nespremenjene ali pa prikigodene spremembam na glavnih progah.
S proge Zagreb oziroma Maribor — Ljubljana bodo
prihajali rlaki ob: 1.30 (2.12), 5.51 (5.51 — z Dunaja). 7.15 (7.14), 7.45 (7.46 - OS), 9.27 (9.34), 9.47 (9.49), 13.36 (13.38), 16.54 (17.05 — z Dunaja), 18.09 (18.13). 20.26 (20.32) ter 21.58 (21.50).
S proge Bistrica — Boh. jezero (m priključki s Tržiča ali Rateč — PlaniceJ — Ljubljana bodo prihajali ob-
7 14 (.7—4 — samo ob delavnikih). 8.0& (3.08) 8.47 (8.47), 12.32 (12.28), 16.05 (16 09), 19.03 (kopalni, po odredbi direkcije), 19.33 (19.25), 19.40 (19.44). 20.35 (20.40) ter 22.05 (22.09 — izletniški ob nedeljah in praznikih). S proge Kamnik — Ljubljana ob: 7.06 (7.05), 8.12 (8.12), 10.55 (10.53), 13.25 (13.25), 15.35 (15.36), 18.10 (18.15) ter 20.30 (20.35 — ob nedeljah in praznikih od 17. dalje) ali 21.51 (ob nedeljah in praznikih do 17. septembra). S proge Vrhnika — Ljubljana ob: 7.02 (7.00), 9.2C (9.25), 13.20 (13.20), 18 00 (18.00) ter 21.01 (ob nedeljah in praznikih do 17. septembra). S proge Postojna — Ljubljana ob: 0.31 (0.20), 4.11 (3.43), 7.11 (7.11), 12.46 (12.35), 13.39 (13.30), 19.16 (19.15), 21.35 (21.40 — SO), 22.15 (22.27).
S proge Karlovac ozroma Kočevje — Ljubljana ob:
7.01 (7.07 — samo ob delavnikih), 8.40 (S.48), 15.20 (15.22), 20.36 (20.45 — samo ob delavnikih do 6. oktobra, potem dnevno), 2.2.08 (22.16 — samo ob nedeljah in praznikih do 6.oktobra).
S proge Ljubljana oziroma Zagreb Maribor ob:
3.25 (3.20), 6.44 (6.44), 8.58 (8.58 — iz Kotoribe), 9.11 (9.15), 11.09 (11.13), 15.50 (15.40), 17.50 (17.52), 18.15 (18.13 - iz Ko-toribe), 21.36 (2136 — iz Kotoribe) ter 22.21 (22.40). S proge Dravograd — Meža — Celje ob: 6.50 (6.55), 10.25 (10.30), 13.30 (13.30), 15.45 (15.50) ter 19.20 (19.00). S proge Pliberk — Maribor ob: 7.34 (7.37), 12.28 (12.31), 19.54 (19.59 -samo ob nedeljah hin praznikih) ter 20.50 (20.57).
Glede sprememb na stranskih progah pri prihodu je treba prav tako računati s prilagoditvami na prihode po glavnih progah.
H kraju naj navedemo še naše često uporabljene zveze proti oziroma iz Beograda, kamor imamo sedaj štiri pare brzih oziroma luksuznih vlakov, m sicer simplon-ski orient, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.45 in prihaja v Beograd ob 7.35 ter brzovlake ob 4.20, 9.00 in 20.00, ki prihajajo v Beograd ob 15.20, 20.15 in 6.50. Iz Beograda pa odhaja orientski simplon ob 21.55 in prihaja v Ljubljano ob 7.45, trije brzovlaki j>a ob 9.05, 14.40 in 23.15 ter prihajajo v Ljubljano ob 20.26, 1.30 in 9.47.
Polovična voznina v Beo-na železniško razstavo
Beograd, 27. aprila Ker prihajajo z vseh strani vprešanla glede železniških olajšav za vožnjo na razstavo v paviljonih pri tehniški Fakulteti na dirkališču v Beogradu, se obveščajo vsi zainteresirani, da znaša popust 50 odstotkov vozne cene, v dobi od 29. aprila do vštetega S. maja opolnoči. Pri nakupu celega voznega listka je treba pokazati le legitimacijo za železniško razstavo, ki Jo Izdajo brezplačno železniške blagajne tn društvo »Putnik«. Legitimacija mora biti opremljena z žigom odhodne postaje. Ta legitimacija se mora predložiti v overov-ljenje organom železniške postaje ter se na podlagi tega z voznim listkom, kupljenim pri odhodu, notnik vrne brezplačno domov. Pokazati mora samo na beograjski železniški postaji legitimacijo in shraniti vozni listek za povratek.
Postaje, ki še niso dobile legitimacij ali jih pa nimajo zadosti na zalogi, naj se brez odloga obrnejo na uredništvo »Železniškega venca«1, ki organizira to razstavo Njegov naslov je: Beograd, ulica Sv. Save št. 3.
GOSPODARSTVO
Letošnji razvoj naše zunanje trgovine
grad
V včerajšnji številki ja jJutror .jbjavilo že najvažnejše podatke o naši naimnji trgovini v mesecu marcu, iz katerih »e razvidno, da se je naš izvoz v tem mesecu prilično ugodno razvijal. 2e lani smo opažali rastočo tendenco našega izvoza, ki ee je opomogel predvsem pod vplivom zunanje oslabitve dinarje, ker se je n:we izvcz.no blago, računano v tujih valutah, znatno pocenilo, kar je olajšalo našo konkune-nčno zmožnost na zunanjih tržiščih. V decembra lanskega leta in v letošnjem januarju 63 je to naraščanje izvoza nekam ustavilo in je v '.eh dveh mesecih izvoz v večji meri nazadoval, kakor bi ustrezalo sezonskim fluktuacijain. V februarju, zlasti pa v marcu pa vidimo zopet oživljenje. To je tem bolj značilno, ker eo baš v preteklem meseci nastopile nekatere nove težave pri našem izvozu Sredi februarja j-e namreč Češkoslovaška izvedla devalvacijo svoje valut?, kar je povzročilo občuten zastoj našega izvoza v to državo (zlasti se je ustavil izvoz svinj). Tudi v prometu z Avslriio so nastopile nekatere nove ovire. Te težkoče ee kažejo tudi v statistiki naše zunanje trgovine, zskaj naš izvoz svinj ie v preteklem mesecu znašal komaj 9500 komadov nasproti 10.900 komadov v istem meeeei preteklega leta. Navzlic tem nevšečnostim pa je celotna slika našega izvoza v marcu orilično ugodna. Naš izvoz je bil v tem mesecu po količini za 43 °/o večji nego lani in za 70%» večji nego ored dvema letoma: po vrednosti pa znaša Dovdčame nasproti lanskemu marcu 30 %> in nasproti predlanskemu marcu 56%.
NaSa znnania tr.-ovina t prvem ?etrt!etju.
Gibanje naše zunanje trgovine v prvih treh mesecih tekočega lata nam kažeijo naslednji podatki (v milijonih Din):
izvoz uvoz saldo januar	232.7 269.7 _ 27.0
fpbrna	269.9 232.*) + 37.0
marc	333.2 325.2 + 80
^nn.-marc
1933 1932 1931 1PS0 1929 192S
R35.8	81/.R f- 18 0
712.5	500.1	+113 4
P.34.6	703.9	— 69.3
1159.1	1341.8	—1827
1 nP6.0	1740.5	— 44 5
1°.10.2	1649.2	—33.9 0
1372.5	1914.3	-541.8
Vaš izvoz H' bil ie*«* v prv»m četrtletju rw> vrednosti večji nT«: lani in tudi večji nego predlanskim tm 17, odnosno 32 *io). Zanimiva je primerjava količine in vrednosti izvoza v orimeri 7 leti pred nastopom :rospodareke kri?j ČV vzamemo za primerjavo prvo četriMje 1020.. tedaj vidimo na-■sA-dnie snrem^mbe v na^m izvoru:
količina vrednost ton milii. Din prvo če-trtl. 1999	882 3^5 1310.2
n-vo četrl 1934	752.430	835 8
raizlika	-14.7*/. — 36.2 •/•
Naš izvoz j* bi! lorei letos v prvem četrt-letu po količini le za 14.7% manjši nego v prvem četrtletiu 1929. ko še> n;smo obči-tili svetovne gospodarske krize, po vredn-v s*ti na je sev-eda padec precei večji in maša 36.2 % (v zlatu celo okrog 55%).
Značilno za razvoj naše zunanje trgovino v letošnjem letu je tudi to, da ae ni samo povečal naš izvoz, temveč je občutno nara sel tudi uvoz in celo v večji meri nego izvoz. Dočim ee je naš izvoz v primeri i lanskim prvim četrtletjem dvignil za 17%, znaša povečanje uvoza 36.5%. Tej okolno-sti je pripisati, da se je aktivnost naše trgo-vinske bilance v primeri t lanskim prvim četrtletjem precej zmanjšala; vendar pa je upoštevati, da je naša zmanja trgovina v prvih mesecih vsakega leta običajno precei pasivna in ie lansko vieoko aktivnost v tej dobi pripisati predvsem okolnoeti, da se je naš uvoz v prvi dobi po oslabitvi dinarja nrocetj skrčil. Če je torej naša trgovinska bilanca letos v prvem četrtletju le za 18 milijonov Din aktivna, nam to še niei more dajati povoda za pesimizem.
Izvoz poljskih pridelkov
Pr»v živahen je Ml letos v prvih treh mesecih izvoz koruze, ki je znašal 15.907 vagonov (lani v prvem četrtletju 9.283, predlanskim 3.245 vagonov) v vrednosti 117 milijonov Din nasproti 66.8 in 27.7 milijona Din v istem razdobju prejžnjih dveh let. Po dolgoletnem zastoju se je letos živahno razvil tudi naš izvoz otrobov, saj smo v prvih treh mesecih letošnjega leta izvozili 1.173 vagonov otrobov nasproti 158 vagonom v lanskem prvem četrtletju ln 172 vagonom pred dvema letoma; vrednost izvoženih otrobov pa je znašala 6.6 milijona Din (lani pa 1.3). Nekoliko slabši je bil izvoz fižola, ki je znašal 117 vagonov (lani 247). Izvoz suhih češpelj je znašal sicer le 335 vagonov (lani 535), po vrednosti pa se Je dvignil od lanskih 15.3 na 17.6 milijona Din. Izvoz vina je nadalje zelo slab in smo letos Izvozili le 44 vagonov vina (lani 106, predlanskim 669) v vrednosti 1 milijona Din nasproti 1.9 milijona Din v lanskem prvem četrtletju in 12.8 milijona Din pred dvema letoma. Izvoz zdravilnih zelišč Je znašal 1.7 milijona Dln in se Je gibal na lanski višini. Hmelja pa smo letos izvozili še 17 vagonov v vrednosti 8.3 milijona Dln (lani 4 vagone za 0.4 milijona Dln). Podvojil se je izvoz konoplje, ki je znašal 153 vagonov (71) v vrednosti 10.5 milijona Din (4.9).
Izvoz Mvme.
Tudi izvoz živine kaže letos Se prlltčen ugoden razvoj, če izvzamemo izvoz svinj, ki je precej nazadoval. Po številu glav se Je izvoz živine v prvem četrtletju zadnjih treh let v glavnem gibal takole (v 1000 glavah«	1932. 1933. 1934.
konji	3.81	7.20	£.57
goveda	7.32 20.24 21.09
teleta	3-82	2.40	3.35
svinje	63-64 67.27 38 54
Izvoz konj se Je letos nadalje povečal in je dosegel skoro trikratno število kakor pred dvema letoma. Vrednost izvoženih konj je letos znašala 13.2 milijona Dln nasproti 11.1 in 5.2 milijona Din v prvem četrtletju prejšnjih dveh let. Za izvoženo govedo smo prejeli 31 milijonov Din (lani 28.2, predlanskim 11.1)- Izvoz svini pa kaže prav občutno nazadovanje. Za izvožene svinje smo prejeli letos le 42.2 milijona Din nasoroti 65.9 milijona Din v lan?kem prvem četrtletju in 58.4 milijona Din pred dvema letoma.
Rapidno dviganje opažamo zadnja leta pri izvozu perutnine, ki zavzema vedno
važnejšo vlogo v našem izvozu. Izvoz perutnine se je dvignil od 169 vagonov v prvem trimesečju 1932 na 219 vagonov v lanskem in 336 vagonov v letošnjem prvem trimesečju; po vrednosti pa se je ta izvoz povečal od 19.0 odnosno 23.1 na 31.1 milijona Din. Svežega mesa smo letos izvozili za 28.7 milijona Din (lani za 32.7). Precej nazadoval pa je letos izvoz jajc, tako po količini, še bolj pa po vrednosti. Letos smo izvozili 409 vagonov jajc nasproti 567 vagonom v lanskem in 380 vagonom v predlanskem prvem četrtletju. Zaradi občutnega padca cene smo za izvožena jajca prejeli le 37.5 milijona Din nasproti 58.8 milijona Din v lanskem prvem četrtletju in 46.9 milijona Din v predlanskem prvem četrtletju (ko je bil izvoz po količini celo manjši nego letos). Perja od perutnine smo letos izvozili že za 5.2 milijona Din (lani 2.1, predlanskim 3.0). Prav občutno pa se je letos dvignil izvoz sirovih kož, in sicer od 58 na 118 vagonov odnosno od 6.1 na 17.7 milijona Din. Divjih kož pa je bilo izvoženih za 7.7 milijona Din (lani za 2.6).
Izvoz lesa.
Izvoz lesa je bil letos v prvem četrtletju zelo živahen, kar je, kakor znano, pripisati okolnosti. da se je italijanski trg pred uveljavi jen jem povišanih carin v večji meri zalagal. Razvoj našega izvoza lesa v primeri z lanskim in predlanskim prvim četrtletjem nam kaže naslednja primerjava (v vagonih):
gradb. les drva les. izdelki I. čet 1932. 13.562 3.952 370 I. čet. 1933. 14.636 3.649 390 L čet 1934 20.945 4.432 706
Kakor nam gornje številke kažejo, se Je povečal tako izvoz gradbenega lesa kakor tudi drv. še bolj pa izvoz lesnih izdelkov. Nekoliko se je pričel oživljati tudi naš izvoz železniških pragov, ki je skoro docela prenehal. Letos smo v prvem četrtletju izvozili preko 64.000 pragov nasproti 25.000 v lanskem prvem četrtletju in 74.000 pred dvema letoma. Nebistveno večji je bil le izvoz oglja, ki je letos znašal 912 vagonov nasproti 904 vagonom v lanskem prvem četrtletju in 1015 vagonom pred dvema letoma. Seveda pa so izgledi za bodoči izvoz lesa zaradi povišanih italijanskih carin zelo slabi. Vrednost izvoženega lesa (gradbenega lesa, oglja, pragov in izdelkov) ie Mos znašala 201 milijon dinarjev nasproti 125.4 milijona Din v lanskem prvem četrtletju.
0«htli lzvoa
Izvoz ekstraktov za strojenje je bil nekoliko manjši nego lani m ie znašal 5.6 milijona Din (lani 6.0). Večji pa je bil izvoz amonijakove in kavstične sode, ki je znašal 6.7 milijona Din (lan- 3.8). Izvoz kalcijevega karbida in cianemida je popustil na i 1.8 milijona Din nasproti 18.5 milijona dinarjev v lanskem prvem četrtletiu, oživel pa je zopet izvoz ferosilicija. ki je zna-5al 3.5 milijona Din (lani 0.6). Izvoz cementa se ie sicer po količini povečal od 7951 na 8965 vagonov, po vrednosti pa je nazadoval od 15.1 na 14.3 milijona Din. Nadalje na se je lani po vrednosti povečal izvoz bakra od 77 na 100 milijonov Din, čeprav •e je po količini zmanjšal od 948 na 859 vagonov. Znatno povišanje vrednosti je posledica ugodnejših cen. Pri tem je treba upoštevati, da v januarju nismo izvozili nič bakra. Izvoz rud se je po količini obdržal na lanski višini, po vrednosti pa je nazadoval od 24.3 na 21.8 milij. Din.
Gospodarske vesti
= Privatne kompenzacije med Češkoslovaško la Jugoslavijo. Kakor znano, ie
sredi marca češkoslovaška Narodna banka izdala navodila za privatne kompenzacije med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pri tem je bi.o čoiočeno. da se mora kompenzacija izvršiti v takem razmerju, da znaša razmerje med uvozom iz Jugoslavije in češkoslovaškim izvozom v Jugoslavijo kakor 140 prota 100. Sto enot izvoza v Jugoslavijo se pri tem kompenzira s sto enotami uvoza iz Jugoslavije, dočim mora češkoslovaški uvoznik ostalih 40 enot vrednosti uvoza iz Jugoslavije poravnati na klirinški račun. Z novo odločbo je sedaj češkoslovaška Narodna banka spremenila to razmerje, in sricer na 125 proti 100 enot, kakor je bilo že prej določeno tudi za kompenzacijski promet z Rutnunijc, Madžarsko in Bolgarijo.
= Nemčija zahteva popoln transferni moratorij. Včeraj se je pričela v Berlinu konferenca upnikov Nemčije, ki Je bila sklicana, da razpravlja o nadaijnjih olajšavah za tansfer anuitet nemških zunanjih dolgov. Konferenci bo predsedoval Američan Fra-ser. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Nemčija pri tej priliki zahtevala ipopoJn transferni moratorij za obrestno službo zunanjih dolgov. Baje ne bo izvzeto niti I>a-wesovo niti Youngovo posojilo. Svojo zahtevo po popolnem transfernem moratoriju utemeljuje Nemčija z neugodnim razvojem zunanje trgovine in s popolno izčrpanostjo kritvenih sredstev pri nemški Reichsbanki. V tretji četrt;ni aprila so se zlate in devizne rezerve Reichsbanke ponovno skrčile za 7.1 na 219.3 milijona mark m znaša se Ja; kritje obtoka bank< vcev v zlatu in devizah 6.8 odstotkov, kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz pa le še 3.6 odstotka
— Združenje trgovcev za srez Maribor levi in desni breg je zborovalo preteklo nedeljo v dvorani hotela »Orel«. Občni zbor je vodil predsednik Kostajnšek, ki ee je v svojem poročilu bavil z izvozom lesa s položajem sadne trgovine in z vprašanjem novih računskih taks. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je štelo združenje lani ob koncu leta 327 članov, 31 učencev in učenk ter 101 pomočnika. Lani je odložilo obrt 109 članov, na novo pa se jih je orijavilo 30. Blagajna izkazuje 61.850 Din dohodkov in 64.420 Din 'zdatkov. Primani-kliaj se bo kril iz blagajne. Proračun za leto 1934 predvideva 48.800 Din dohodkov in prav toliko izdatkov Daljša debata se je vršila o vprašanju obratovalnega časa Združenje je spreielo predlog, naslovljen na Zbornico za TOI. ki predvideva gled« naredbe o odpiraniu in zapiranju trgovin naslednje spremembe: Člen 3. glede trgovinskih obratovalnic naj se izpremeni v to-
IUdo, da je obratovalni ča« ▼ vaseh in krajih po £1. 1 poleti od 6. do 12. in od 14. do 30., pozimi pa od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Člen 26. glede obratovalnega časa ob nedeljah in praznikih naj se spremeni v toliko, da smejo biti odprte vse trgovinske obratovalnice od 7. do 11. ure. Ob državnih praznikih, in sicer 1. in 17. decembra ter 28. junija naj bi bile trgovine zaprte v vaseh med slovesno službo božjo, a največ dve uri. Ves dan naj bi bile zaprte samo na Novo leto, Veliko nedeljo, Božič in Binkoštš. — Živahno se je tudi razpravljalo o razdeljevanju koledarjev ob Novem letu 1935. ter je bila določena kazen za kipite v sklepa v višini 2000 Din. Zboro-valce je v imenu zbornice pozdravil tajnik dr. Pless, ki je v temeljitih izvajanjih orisal splošen gospodarski položaj ter se je bavil z aktualnimi domačimi gospodarskimi vprašanji.
Borze
Zl. aprila
Na ljubljanski borzi sta danes devizi London an Newyork nekoliko popustili, dočim je biila deviza Berlin nekoliko čvrstei-ša. Avstrijski šilingi notirajo v privatnem ktiringu nespremenjeno 9.36 do 9.45 (v Zagrebu promet po 9.4750), angleški funti pa notirajo v privatnem kliringu 25220 do 253.80 (v Zagrebu promet po 25,75). Za španske pezete je nadalje povpraševanje po 6.40 (v Zagrebu 6.50 denar, v Beogradu 6.45 do 655). Grški boni pa notirajo samo v Zagrebu 29.12 do 32 in v Beogradu 32.15 do 32.85.
Na zagrebškem efektnem tržišč« se je vojna škoda trgovala po 307 (v Beogradu po 306 in 304). 7 odst Biairovo posojilo je nadalje slabo ia je 'bMo zaključeno po 48.50 in 50. Promet k btf danes ie v delnicah PAB po 205.
Derin.
Ljubljana. Amsterdam 2306.18 — 2319.54, B-rlin 1344.03 - 1352.83. Bruselj 800-02 -803.96. Curih 1108.36 - 1113.86. London 174.08 - 175.68, Newyork 8369.30—3307.65. Pariz 225.88 - 227,— Praga 142.17—143.03 Trst 290.79 — 293.19 (premija 2845 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.35 9.45.
Curih. Pariz 20.38. London 15.76. 7ork 306.75. Bruselj 72.17. Milan 26.2750, Madrid 42.25. Amsterdam 208.90. Berlin 121.4225. Dunaj 57.20. Stockhohn 81.15, Oslo 79.10, Kobenhavn 30.30. Praga 12.84, Varšava 58.3250. Bukarešta 3.05.
Donaj. fTečaii v oriv kliringu.) Beograd 10.70 London 27.54. Milan 45.76. Newyork 534.63, Pariz 35.59. Praga 21.74. Curih 174.31, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 305 - 307, 7% investicijsko 70 — 71. 8% Blair 53 — 54, 7% Blair 48 — 49. 7% Drž. hipotekama banka 64 — 66. 4% agrarne 35.25 — 37, 6% begluške 53 — 54.
Zagreb. Državne viednote: Vojna škoda 304.50 — 307, za maj 303 — 305, za junij 300 — 306. 7% investicijsko 70.50 den., 4% agrane 35.50 - 37. 7% Blair 49 — 49.50, 8% Blair 53 — 54.50, 7°,'o Drž. hipotekama banka 64 — 66.50, 6% begluške 53.505 do 54.25; delnioe: Priv. agrarna banka 204 do 205. Šečerana 140 bi., Trbovlje 91.50-100.
Dunaj. Državne železnice 15, Trboveljska 12.45, Alpine-Montan. 11.50.
Blagovna tržišča
LES.
+ Ljubljanska bona (27. t m.) Tendenca za les elalba. Ekeekitivno je bilo prodanih 20 vagonov te6tonov.
ŽITO.
+ Chieage, 27. aprila. ZaSetni tečaji: Pšenica: sa maj 75.50, za talij 75.675, za september 76.75; koruza: za maj 44, za Julij 46.625. za september 47.50.
+ Winnipeg. 27. aprila. Začetni tečaji: Pšeniea: za maj 64.375, za julij 66.50, za avgust 67.25.
-I- Ljubljanska bona (27. t m.) Tendenca ea za žito mirna. — Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po ml^veki tarifi): baška 79-80 kg po 145 — 147.50; banatska, 77 kg po 150 do 152.50; koruza (po navadni tarifi): nova času primemo suha s kakovostno garancijo za april po 117.50 — 120; nova, popolnoma suha. za maj po 125 — 127.50; moka: baška ,0« po 240 — 242.50. banateka oo 250 do
-I- Novosadska blagovna borsa (27. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, erednje-baška, eremeka 96 — 98; okolica Sombor 95 — 97; sremska 98 — 100; gorajebaŠka 97 — 99; baška potiska in ladja Tisa 100 do 102; baška ladja Begej 99 - 101; gor-njebanateka in južnobanat6ka 93 — 95. Oves: baški 54 — 56; banateki 53 — 55; siemeki in slavonski, 66/66 kc 72.50 — 75; pomladni. 67/68 kg 82 — 84. - Koruza: baška in eremeka stara 74 — 76; nova e kakovostno garancijo 68 — 70; nova za maj 70 — 72; banateka nova z gar. 66 — 68; baška ladja Begej 69 — 71; ladja Tisa, Du-
nav 70 _ 72. — Moka: baška, banateka
,0R« in »Oge« 165 — 185; >2« 145 — 165; >5« 125 — 145; >6« 107.50 — 117.50: »7< 80 — 90; »8« 77.50—86; eremeka, slavonska »0g« in »Ogg« 162.50 - -72.50; >2« 142.50 do 157.50; >5' 122.50 — 142.50; >6« 105 do 115; »7« 80 — 87.50; >8< 77.50 — 82.50. _ Otrobi: baški 71 — 73; banateki 68 - 70.
4- Budimpeštanska terminska borza (27. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za maj 9.44 _ 9.45, za julij 9.25 do 9.26; kerura: za maj 8.72 — 8.74, za julij 9.25 — 9.27.
Vremensko poročilo
številke M označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. S temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. «mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
1. padavine t mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
27. aprila
Ljubljana 7, 758.0, 12.5, 86, mirno, 10, 1.5, dež; LJubljana 13, 18,0, 53, WSW3. 5, —, —; Maribor 7, 756.9, i3.0, 80, mirno 5, —, —; Zagreb 7, 758.6, 14.0, 80, SI, 10, —. —; Beograd 7, 758.2, 18.0, 60, ESE2, 9, —, —i Sarajevo 7, 768.7, 18.0, 60, El, 9, —, —; Skoplje 7, 769.1, 15.0, 70, NNW2, 10, —> — lz Splita. Kumlbora. Raba in Visa nI depeš.
Temperatura: Ljubljana 192, 11-7; Maribor 21.4, 12.0; Zagreb 24.0, 12.0; Beograd 29.0, 18.0; Sarajevo 29.0, 14.0; Skoplie 28.0, 11.0.
Toplota In telesa
Kako so zgrajeni železni mostovi —
kovina se širi po svoje
Kovač je položil v ogenj železen obroč. Ko ae razžari, ga vzame iz žerjavice s kleščami in ga natakne na kolo.
Ali ni izvršil nepotrebno delo? Človek bi mislil, da ni nič težkega skovati obroč, ki bi se tesno prilegal kolesu. Njegova razžalitev se nam vidi odveč.
Temu pa ni tako. Obroč se ne sme kolesu samo prilegati, temveč ga mora tudi močno stisniti, da ne razpade. Ta pritisk pa dosežemo s toploto. Toplota obroč raztegne, da postane širši. Z ohladitvijo se spet zoži in če je pravilno merjen, se zoži tako, da pritiska enakomerno od vseh strani na kolo, s čimer mu daje trdnost in odpornost.	' *
Razteznost po toploti izkoristimo lahko še na mnoge druge načine, često se zgodi, da steklen zamašek v steklenici noče popustiti. Tu pomaga čestokrat segrevanje. Seveda se mora izvršiti to na poseben način, da steklenica ne poči. Držimo jo trdno, okoli vratu ji zavijemo vrvico, ki ji en konec vzamemo v desno roko. Drugi konec ima v roki ustrežljiv pomočnik. Potem vlečemo vrvico hitro sem in tja, kakor da bi hoteli vrat prežagati. S trenjem se ta segreje in ga toplota razširi. Zamašek gre potem običajno z lahkoto iz grla.
človeštvo in voda
Dva francoska učenjaka sta pred kratkim objavila svojo sodbo o bodočem razvoju človeštva. Prof. Charles Richet pravi, da ie podrobno preštudiral evropske razmere. Prišel je do zaključka, da se bo prebivai-«tvo našega kontinenta v naslednjih desetih letih pomnožilo za 20 milijonov ljudi, medtem ko se bo ljudstvo v Ameriki pomnožilo za 40 milijonov. Azija pa bo dobila v istem času prirastek 120 milijonov ljudi.
To pa še ni najhujše. Tudi če bi se sili rumenokožcev posrečilo preplaviti kavka-ško raso, pravi drugi profesor Numille. jih bo začela pritiskati suša, če ne bodo prej poskrbeli za zadostno preskrbo s sladko vodo. Vse kaže, pravi Numille, da je sladke vode na zemlji čedalje manj. Kmalu je ne bo več dovolj za namakanje zemlje, kar pomeni, da ne bo zemlja mogla roditi dovolj sadežev za vse ljudi. Dandanes tratimo vodo. ker pustimo, da se izliva v morja. Za naše vnuke bo vprašanje vode najvažnejši problem. Ze danes vidimo, kak-Ire preglavice dela suša v Angliji, kjer si mora vlada beliti glavo z vprašanjem, kako dobiti dovolj vode, da ne nastane katastrofa.
Smrt praškega nadškofa dr. Kordača
Kakor smo že zabeležili med brzojavnimi vestmi, je umrl v Pragi nadškof dr. Kordač v starosti 83 let. Pokojnik je bil vzoren dušni pastir in izrazito socialen tlovek. Pred leti je postal žrtev papeške-
ga nuncija monsignorja Ciriacija, ki je zahteval od nadškofa gmotne ugodnosti, ki mu jih ta ni mogel dovoliti, ker bi s tem preveč oškodoval domačo cerkev. Spor se je seveda končal z zmago nuncija, ki pa je moral kmalu nato zapustiti Prago, Ker je prišel v konflikt s praško vlado.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Resnica je pa, da nam povzroča raztezanje teles v toploti še češče nego korist velike neprijetnosti.
Vzemimo n. pr. železne mostove. Mnogi so zelo dolgi in se s segrevanjem zelo raztegnejo. Iz tega razloga jih ne moremo zgraditi toge ali trde. Samo en konec Je trdno zasidran, drugi počiva na neki vrsti majhnega vozička, ki se na tračnicah premika sem in tja, kakršna je pač temperatura, ki učinkuje na most. če bi ne bilo tega voza, bi most ogražal svoje lastne temelje.
Razpete žice, kakršne vidimo prt antenskih napravah velikih oddajnih postaj ali električnih vodih, bi v mrazu s tem, da se krčijo, prekucnile jambore in droge, med katerimi visijo, če ne bi poskrbeli za posebne varnostne naprave. En konec žice gre prosto preko koles, od katerih visi obtežen navzdol, če se skrči, se utež dvigne, če se pa žica raztegne, se utež zniža. 2ica ostane tako vedno napeta in ne mora napraviti škode.
Tudi pri urah se odvisnost od temperature kaže na neprijeten način. Temperatura podaljšuje in krajša nihala in spreminja tudi dolžino važnih delov naših žepnih
ur. Treba je posebnih naprav, da temu odpomoremo.
Tako bi navedli lahko fte nešteto primerov, v katerih imajo temperaturne spremembe v tehniki neugoden vpliv. Razumljivo, da so tehniki že dolgo iskali pripomočkov zoper te neugodnosti. Sele v novejšem času so našli v mnogih primerih zadostne pripomočka.
Vsaka kovina se namreč v toploti drugače razteza nego druge kovine. Baker se razteza n. pr. bolj nego zlato, zlato bolj nego platina. Zlitine iz dveh kovin imajo lahko veliko manjšo toplotno razteznost nego posamezne kovine, Iz katerih sestoje. Posebno ugodno je v tem pogledu niklovo jeklo, zlitina iz nikla in jekla. Njegova razteznost se da praktično zanemariti. Najboljše je jeklo, ki vsebuje 35 do 38 odstotkov nikla.
A tudi narava nam v tem o žiru pomaga. Kremenec je praktično neobčutljiv za vročino in mraz. Njegova velikost Je vedno Ista. Zato se ne smemo čuditi, da uporabljata tehnika, a tudi vsakdanje življenje dandanes zelo pogosto niklovo jeklo in kremenec za predmete, kl so Jih prej Izdelovali iz katerih koli drugih kovin.
Največji most na Švedskem
iUed dvema stockholmskima predeloma gradijo orjaški most, ki aierii i600 m v dolžine in 24 m v širino. Gradbeni stroški bodo znašali 15 milijonov švedskih kron.
Umetno oplojevanje
Boljše potomstvo z izbranimi osebami
Že v starih časih so mnogi veliki možje zagovarjali vzgojitev boljšega potomstva in izboljšanje plemena s pomočjo izbranih oseb. Pri tem so navajali izvenzakonsko oplojevanje žensk, ki imajo sterilne može, s semenom izbranih mož kot pripomoček, ki vodi najprej do cilja.. Taksni predlogi pa so seveda vedno naleteli na hud odpor v javnosti.
Moderna doba je zavrgla že marsikak-šen predsodek, a tega še ni mogla. Gotovo pa je, da se umetno oplojevanje za kulisami javnosti prakticira v precejšnji meri in to zlasti v Ameriki, kakor piše J. H. Caldwell v nekem članku.
Caldvvell je obiskal 200 zdravnikov v raznih državah Unije, da bi si prišel na jasno, v koliko se ta metoda uporablja v Ameriki. 129 zdravnikov mu je odgovorilo, da ni še nobena ženska prišla k njim s
predlogom, da bi izvršil nad njimi umetno oploditev, 15 zdravnikov je odreklo vsako pojasnilo, čeprav so se nekateri med njimi ugodno izrazili o tej metodi; 56 zdravnikov pa je priznalo, da se je okrog 300 žensk s sterilnimi možmi obrnilo na nje s prošnjo za oploditev s semenom izbranih moških. Od teh 56 zdravnikov jih je 9 reklo, da so s popolnim uspehom oplodili 25 žensk, 4 zdravniki niso imeli nobenega uspeha, 22 zdravnikov je odklonilo izvršitev umetne oploditve ln poslalo pacientke proč, češ da se boje vmešavanja sodnih oblasti oz. da javnost te metode ne odobrava. Nekatere pacijentke so prišle tudi brez privolitve svojih mož in so jih zdravniki odklonili že zaradi tega. Ostali zdravninki niso hoteli dati nobenega podrobnejšega pojasnila o tem, kaj so odgovorili pacientkam oz. kakšni so bili njihovi uspehi.
Policijska vojska proti enemu banditu
Dillingerja zasleduje 5000 oboroženih mož z letali
V Ameriki imajo velikansko senzacijo z zasledovanjem bandita Dillingerja, o katerem smo že poročali, da se je vgnezdil v majhnem hotelu kopališča Spider Lake v \Visconsinu, odkoder pa je s posrečenim izpadom ubežal detektivom in stražnikom, ki so ga oblegali. Ameriška policija noče nikakor popustiti v boju proti banditu, ki gre o njem glas, da je največji sovražnik
Po Barthoujevem obisku v Varšavi
Francoski zunanji minister Barthou na obisku v Varšavi. Od leve proti desni: v vojaški uniformi maršal Pilsudski, Barthou, poljski zunanji minister Beck
Amerike. O tem pričajo ukrepi, ki w> bila izdani z namenom, da se Dillinger na vsak način prime. Policija se poslužuje v to svrho letal, pritegnila je k zasledovanju Dillingerja tudi niz ostrostrelcev. Z letali bodo zasledovali vsak Dillingerjev korak tudi iz zraka. Na terenu, kjer »e skriva bandit s svojim spremstvom, preži nanj 100 izvežbanih strelcev, tako da do prišel Dil-
linger živ aH mrtev pravici v roke.
Kakor vse kaže, se zadržuje bandit v nekem predmestju Minneapolisa, kjer je prišlo te dni med policijo m banditi do spopada. V vseh krajih ameriškega Zapada pa je dobila policija strog nalog, da mora budno paziti na kretanj« razbojnikov.
Javnost zasleduje z največjo pozornostjo policijske ukrepe in upa, da se bo armadi 5000 oboroženih mož pač posrečilo dobiti Dillingerja v pest. Lov na tega bandita je največje zasledovanje roparja, kar jih pozna ameriška zgodovina, in priča, kako je zrasla ta sodrga ameriškemu ljudstvu čez glavo.
Dillingerja zalezujejo kar v petih državah Unije. Detektivi in stražniki imajo nalog iskati bandita na podlagi najmanjšega sumljivega sledu. Poseben generalni štab policije razpošilja po Zedinjenih državah* detektive, ki pomagajo slediti razbojnika. Mnoga ameriška mesta so osnovala posebne policijske oddelke, da bodo sodelovali v tem lovu. Moresville, kjer se je Dillinger rodil, noče zaostati za drugimi mesti in je dal policiji na razpolago oddelek varnostne straže. Mnogi kraji pa so zaradi lova na prvega bandita Amerike proglasili obsedno stanje, tako da vlada med prebivalstvom pravcata panika.
Tkalci stavkajo
lz Bombaya poročajo, da je zastavkalo v Bombayu in okolici 30.000 tkalcev. Od 40 predilnic jih je v obratu le še 22. Stav-kujoči prirejajo demonstracije, pri katerih je že prišlo do spopadov z angleško policijo.
Nemiri t Španiji
niso več senzacije, marveč vsakdanji dogodki. Izgredi in spopadi se ponavljajo^ kakor povsod, kjer so dežele v vrenju. Na sliki vidimo španskega policista na konjtt
kl razganja množico demonstrantov
V seziji belušev
Beluši kot zdravilna in redilna jed
Beluše so cenili že v sivi davnini kot okusno in zdravo jed. Egipčani so jih prištevali že v tretjem tisočletju pred našim štetjem med svete rastline. Katon, znani rimski državnik, je v nekem svojem poljedelskem delu dal natančna navodila, kako je treba beluše gojiti. Plinij in Galen sta priporočala divje, v vinu kuhane in s kum-nom začinjene beluše proti kolikom, ki so v njunem času zaradi predobrega življenja hudo razsajali. Tudi v srednjem veku so poznali beluše kot zdravilno jed in nova doba je to njihovo lastnost samo potrdila.
O tem poroča, n. pr. znani nemški reformator prehrane \Veitzel.
Snovi, ki dajejo belušem prijetni okus, učinkujejo baš zaradi svojih majhnih količin poživljajoče na žlezovje, jetra, obisti, vranico, kri, žilje in mozeg, iz katerega se tvori kri. Sveži belušev sok (3-krat na dan po en požirek) in belušev izvleček v žganju ("trikrat na dan po 2 kaplji) se dobro obnašata proti boleznim obisti in mehurja, srčnim boleznim, krvavemu kašlju itd., prašek iz belušev, ki smo jih posušili na soncu, pa pomaga proti kolikom, bljuvanju, boleznim prebavil, jeter in vranice.
Lesne snovi v belušu spodbujajo delovanje črevesja, aromatične snovi imajo des-
Deklica z repkom
Na otroško kliniko v Bratislavi sta te dni prišla mlada oče in mati s poldrugo-Ietno deklico. S solzami v očeh sta pripovedovala, da sta opazila na otroku nenavaden izrastek, repek na koncu hrbta.
Zdravnik je otroka pregledal in potrdil domnevo staršev, da rase otroku repek kakor ga imajo živali. Izrastek je bil prevlečen s kožo in poraščen z dolgimi dlakami. Preiskava je dognala, da ima kosti in normalno delujoče krvne žilice. Otroka bodo operirali, in sicer mu bodo odstranili zadnje vretence popolnoma, predzadnje pa deloma. S tem bodo preprečili, da bi se tvorba nadaljevala v kakršnikoli obliki.

črn slamnik,
n
Domobranec
v železju"
Udeležencem svetovne vojne je gotovo še v spominu »domobranec v železju«, kip, ki ga je izrezal dunajski prof. Miillner. Kip so postavili 16. marca 1915. na Dunaju. Stal je na Schwarzenbergovem trgu in so zabijali vanj žeblje, ki so prinesli po 1 krono avstrijskega denarja. Zbirka je Šla v prid fondu za vdove in sirote.
Ker pa se zdaj avstrijska republika zadnje čase preporaja v nekdanjem 6tarem duhu, so. ponovno sklenili obuditi spomine na vojne razmere ter postaviti sličen kip kakor je bil »domobranec v železju«. Tudi v ta kip bodo zabijali žeblje in odšteli pri tem primeren znesek za žrtve Dollfus-sove eksekutive, ki je zatrla socialistični upor v februarski revoluciji na Dunaju. Kip bodo odkrili 13 maja. Značilno je. da je tudi sedanjega »domobranca v železju« izdelal prof. Miillner, ki je bil že avtor »domobranca« v svetovni vojni.
Steklena tla v letalih
Na ameriški transkontinentalr.i progi New York—San Francisco so uvrstili v promet dva aeroplana, ki imata tla iz stekla. Tla so prozorna zato, da lahko potniki opazujejo pokrajino pod seboj.
inficirajoč vpliv. Ker vsebujejo krompirja najmanj snovi, ki jih Je prepovedati osebam s protinsko boleznijo, Jih je priporočati tudi tem. V zvezi s svežo vodo odplavljajo sečno kislino iz telesa.
Beluši imajo sami na sebi majhno redil-no vrednost, a baš zaradi tega jih Je priporočati v primeru sladkorne bolezni. Ne da bi tvorili v telesu tolščo, človeka nasitijo, zato ne prihajajo v poštev samo za takšne bolnike, temveč tudi za vse kandidate shujšanja. Ker poživljajo spolne žleze. so izborna hrana ne samo za diabetike, temveč tudi za nevrastenike in živčno izčrpane, kajti hormoni teh žlez osvežujejo delovanje telesa in duha.
Mršavim osebam beluši sami ne pomagajo, pač pa jim pomaga njih pripravljanje z mastjo, moko, smetano, jajci, majonezo itd. Tako pripravljeni beluši, posebno vršički, ne vsebujejo namreč samo mnogo redilnih snovi, temveč so tudi lahko prebavljivi. Večtedenska kura z beluši (poleg drugih primerno pripravljenih jedi vsaj pol kg belušev na dan in samo ob sebi umevno tudi — vode, v kateri so se beluši kuhali) ne zaleže samo ljudem z omenjenimi boleznimi, temveč tudi zdravemu človeku, ki hoče ostati zdrav.
Diapofon
Trije mladi ruski tehniki. Abuladse, Sal-nenko in Kudrjavzen so pravkar skonstruirali aparat, ki združuje vrline gramofona in kinematografa. Napravo so imenovali »dipafon«. Aparat reproducire posnetke zvočnega filma, pa ne tistih s filmskega traka, marveč one druge z gramofonskih plošč. Reprodukcija zvočne plošče diapo-fona traja deset minut, dočim traia re" produkcija gramofonske plošče največ štiri minute. Razen gramofonskih plošč vsebuje diapofon električni gramofon, ki je kombiniran s projekcijsko svetilko. Aparat je nameščen v dveh zabojekih. Manipulacija z diapofonom j j zelo enostavna. Aparat govori, kadar si kdo zaželi na poljubnem kraju in predvaja obenem filme po izberi.
A N EK~D 0 T A
Charles Dickens je rad pripovedoval naslednjo zgodbo: Na krovu neke ladje, ki se je vračala iz Amerike na Angleško, s« Je vozila zelo prikupna dama. Za njeno naklonjenost se je potegovalo nič manj kakor pet mladih, potnikov. Vsi so bili enako zali, bogati, izbera je bila zato silno težka. Ker si ni vedela sama pomagati, je vprašala lepa potnica kapitana za svet, kaj naj stori. »Veste kaj,« ji Je svetoval kapitan, »skočite v vodo, in tistega, ki vam bo rešil življenje, vzemite za moža!« Rečeno, storjeno. Dama skoči nekega sončnega dne v valove ln štirje njeni častilci se poženejo za njo. Plavali so tako dolgo, da so vse potegnili na krov. Dama Je bila v zadregi, kako naj jih nagradi. Zatekla se je zopet h kapitanu po svet. Ta pa ji je zdaj dejal: »Mislim, da storita edino prav, če vzamete tega, ki je na krovu ostal suh.«
VSAK DAN ENA
i
Pomenek
»Prosim te, kreni z menoj na drugo straa ceste, tam vidim Korenčka, ki sem mu dolžan enega kovača.« »Nikar si ne delaj skrbi, da te bo terjal I v vutfi družbi. mX «vx> dolguje 100 Din «
prikupna kreacija letošnje poletne mode
ŠPORT
Začetek prv. table-teniškega turnirja
Popoldne ob 15. v dvorani Delavske zbornice.
Priprave za prvenstvo dravske banovine,
ki ie letos nekoliko pozno, so dosegle končne faze. Dvorana v Delavski zbornici je pripravljena, tri mize čakajo na borbe.
Prijave v kvantitativnem oziru niso dosegle onega števila kakor na Hermesovem propagandnem turnirju, toda javili so se vsi jugoslovenski kanoni. Najbolj so se izkazali Zagrebčani, ki so poslali v Ljubljano tri klube z devetimi najboljšimi igralci.
Danes so na sporedu te-le discipline: Single dam (11 tekmovalk); prvenstvo brani Dečmanova (Ilirija). Double dam (2_ para); prvenstvo branita sestrični Geržimč (Ilirija). Mixed double (7 parov); lanska zmagovalca sta Dečmanova in \Veissba-cher. Za moštveni turnir, ki sc tudi prične danes, 3e je prijavilo vsega 8 klubov.
Mali »derbycc
Na igrišču Hermesa jutri ob 16.30 Her-mea — Ilirija; ob 13.30 in 15.00 predtekma.
Jutrišnja prvenstvena tekma med Ilirijo n Hermesom vzbuja nepričakovano veliko zanimanje. Oba kluba, predvsem Ilirija, sta. se za sezono dobro pripravila. Srečanja med Siškarji in ljubljansko Ilirijo so bila vedno napeta. Res je, da iz teb srečanj lermežani niso dobivali mnogo točk. toda dokazali so, da kljub stalnemu spreminjanju moštva lahko le nudijo močan odpor.
Oba kluba pošljeta v borbo svoje najboljše moči. Zaradi sistematičnega treni-•anja je brezdvomno moštvo b&lo-zelemh boljši kondiciji, toda zadeli bodo v tej ekmfna elan in voljo žilavih Siškarjev. _ Tekma bo ob vsakem vremenu na igrišču Hermesa s pričetkom ob 15.30. Ob 14. aredtekma. Želimo, da bi naša publika cenila trud in željo obeh klubov, tako da bi se tekma odigrela v redu-
Ob 13.30 bosta nastopili v prv. tekmi moštvi Svobode in Domžal, ob 15. pa rezervi Ilirije in Hermesa.
Grafika : Slovan. Jutri dopoldne ob 10. bo na igrišču Primorja zanimiva prvenstvena tekma. Oba kluba sta si po močeh enaka in bo za izid tekme odločala le večja borbenost in odločnost. Grafiki in Slovanu gre za točke, i katerima si utegneta izboljšati pozicijo v prvenstveni tabeli. Vstopnina je minimalna
Atena s Korotan (Kranj)
Prv. bazenska tekma Jutri se bosta srečali v boju za podsave*-no prvensivo v hazenski tekmi družini Atene in Korotana iz Kranja. Gorenjke, ki so v nedeljo absolvirale prvo tekmo v pomladanski sezoni, bodo gotovo zastavile vse sile, da dosežejo čim boljši rezultat Seveda jim bo družina Atene s te strani nadela težko nalogo. Rezultat tekme pa to gotovo zanimiv.
Tekma bo na prodoru TKD Atene v Tivoliju.
Vstopn;ne nI. Cat pri če tka bo objavljen
v jutrišnji številki.
Celjski nogomet Jutri ob pol 11. bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljska tekma med Hrastnikom in Atletiki. Delegiran je sodniški kandidat Seitl. Ob 16. bo prav tam drugorazredna prvenstvena tekma med Jugoslavijo in Olimpom.
K tekmi Maribor : Celje bo vozil jutri ob 7JO in 12.30 izpred celjskega kolodvora v Maribor mestni avtobus. Prijave sprejema danes trgovec g. Tine Kopušar v Narodnem domu v Celju, od 13. do 14. pa tudi g. Jože Koprivšek v klubovi sobi v gostilni »Pri angelu«.
SK Ilirija (Nogometna sekcij*). Jutri dopoldne ob 10. bo na tribuni na Igrišču sestanek vseh novo prijavljenih juniorjev in vseh dosedanjih naraščajnikov, ki še niso izpolnili 18. leta. Obenem se bodo sprejemali tudi novi naraščajniki v starosti 10 do 14 let, ki bodo nato redno trenirali pod strokovnim nadzorstvom. Pri tej priliki naj se predstavijo načelniku sekcije še Aljan-čič. Rohaček, Srimšek, Glušič. — (Lahkoatletska Sekcija). Drevi ob 18. je na igrišču plenarni sestanek sekcijskega članstva. Istočasno trening. Po sestanku in treningu tam seja sekcijskega načelstva, na katero se vabi zlasti sekcijskl gospodar GradiSar.
ASK Primorje (Nogometna sekcija).
Zaradi nedejskega gostovanja naj pridejo drevi ob 19. v tajništvo. Starec, Jug, Bervar, Sinkovič, Pišek n, Sternad. Legrovič. šlamberger, Golob, Klopčič, Petelin, Pe-trič. V nedeljo ob 15. igrajo juniorji z rezervo Reke. ob 17. pa ligino moštvo proti Reki I.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Drevi točno ob 19.45 pri »Kočarju-* sestanek I. moštva in rezerve. Vsi in točnol
SK Jadran. Jutri ob 14.30 na igrišču Ilirije: Pele. Oven, Franci, Lipov.šek, Marolt, Verbič, Benedetič, Modrijan. Brcar, Kal-čič, Kocian. — Stranski sodnik: Lukešič, reditelji: Klir, Vrančič, <Goli, gospodar opremo, blagajna Soklif-
SK Reka. ^ Na igrišču Primorja morajo biti jutri ob 14.30 Torkar, Petrovčič, Er-javc, Remskar. Rožmanc, Korli, Jaka, Cuč, Laznik, Učo, Gale; ob 16.30 pa: Pikič, Na-nv, Dane, Drage, Korle. Glušič, Pino; Bojan Z., Broni, Ane in Civha. Vabi se članstvo. da se polnoštevilno udeleži poslo-
vilnega večera članov-vojakov, ki bo ob 20. v Sokolskem domu na Viču.
SK Mart. V nedeljo dopoldne ob 830 zaradi trening tekme na Iliriji naj se zgla-sijo: Humar I, Ban, Trček U Drobei Karol, Dolinar, Jenko, Vrhove, Zigon, Zavrl Rudolf, Zupančič Gene, Tiček I; rez. Dro-
bež Zadnik.
SK Domžale <Nog<m**na "ekdja). Jutri prvenstvena tekma proti Svobodi v Ljubljani. Ob 12.30 naj bodo na kolodvoru: Fister, Krek, JovUS, Miha, Moža, Oto Frenk, Roman, ToSo, Zabret. Amon, Bitenc ln Miro.
SK zalog. V predtekmi Zalog I. proti Grafiki nastopi ob pol 15. rezerva proti rez. Panonije v postavi: Franci, Hus, Bizjak, čeme, Kranjc, Kos, Stanjko, Bezlaj, Markič, Fatur, Zidan. — Tajniku naj se javi igralec Lorbek. Poziva se vse članstvo, da poravna zaradi predstoječega občnega zbora, članarino. Oni igralci, ki Imajo legitimacije za polovično vožnjo, naj jih nemudoma oddajo tajniku PrelovSku.
TKD Atena. (Hazena.) Igralke I. družine naj pridejo sigurno drevi ob 19. na igrišče, ker začetek prv. tekme s Korota-nom še ni fiksiran in je razgovor nujno potreben. — (Lahka atletika.) Članice se pozivajo, da se zaradi bližnjih lahkoatlet-skih tekmovanj redno udeležujejo treningov, ki so redno ob sredah in sobotah popoldne ter ob nedeljah dopoldne.
Vremensko poročilo s Korošlce (27. aprila). Zapadel Je nov sneg. Hladno. Mirno. Smuka idealna. Za nedeljo najlepSi Izgledi. Kocbekov dom dobro oskrbovan.
Nova moto-sekcija v Ljubljani. 2SK Hermes Je imel ustanovni občni zbor svoje moto-sekdje dne 22. t m. Občnega zbora se je udeležilo lepo število članov, ki so z zanimanjem sledili poročilom funkcionarjev pripravljalnega odbora. Načelnik gosp. Ciglar Je zlasti podčrtal pomen ustanovitve moto-sekedje, ki ima ie svoje dirkališče. Po poročilih in absolutoriju so bili v glavnem izvoljeni v odbor prejSnjl funkcionarji priprav, odbora s Ciglarjem kot načelnikom. Razpravljalo se je tudi o preureditvi dirkališča, na katerem se je začelo že z delom; klub upa, da bo naSel pri odločilnih faktorjih primerno razumevanje. Na dirkališču delajo po večini vneti klubovi člani, tako da bo Ljubljana v kratkem dobila eno najmodernejših dirkallSft v naSt državi, kjer bo z ograjo okrog dirkališča poskrbljeno 2a varnost gledalcev. Prva dirka bo dne 10. Junija.
Iz življenja na deželi
ZA VAŠ AVTO
potrebujete Continental pnevmatiko tipe »AERO«. Nudi vam sigurnost ln Je tudi ekonomična.
„TYPE AERO
na članica zaarebšie op-re. Za obe nedelj- i aki predstavi v->liajo znižane operne cene.
Sumfonrtni konrert opernega orkestra. Ponovno opozarjamo oa simfonični koncert, e katerim ee bo proslavila 50. obletnica smrti največjega češkega skladatelj Bedricha Smetane. Izvajal se bo celotni simfonični ciklus Ma vlast, ki je eno najlepših in najučinkovitejših simfoničnih del v*e svetovne literature. Izvaja pomnoženi operni orkeert*r pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Posebno opozarjamo Je na tiskani spored, ki prinaša kratko vaefcino vseh šestih simfoničnih slik. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbena Matice. — Koncert je v ponedeljek 30. t. m. v -onlon-ski dvorani. Začetek ob 20. uri.
Mariborsko giedall&e
Začetek ob 20.
9dbot&, 28.: Stari greti. Pramtera. Isvsn. Pradstav v korist »Združenja gledaliških igralcev. Nedelja, 2©.: Hokuapokua. Z*dnji6. Znilane eeme od 15 Din navzdol.
Gledališka predstava v bsritf ZdrUeaja gledaliških igralcev. Člani gledališča ▼ Mariboru uiprizore drevi zabavno veseloigro češke«« pisatelja štolbe »Stari grehi«. Cisti dobiček predstave g ne. v pokojninski skl*i Združenja gledaliških igralcev in igralci zato pričakujmo, da se abonentje in prijatelji gledališča v čim večjem številu odzovejo vabilu in obiščejo predstavo. Delo je naštudi-ral KoviJ. »Stari grehi« ne pridejo v abonma in bloki ne veljajo.
Uran krema
za lice, vas napravi lepfto ia mlajšo. Dobiva se povsod!
Mala Škatlica Din 5.— velika ikatlica Din 1».—
K U B A N r-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce ln mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gih£a ne revme. Dobi se v vseh lekarnah r originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva e. L ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno!	136
Neštevilno
zdravnikov
uporablja in priporoča kot prvovrstno
,OUa( Tropic
BELI »OLLA« OMOT
Z Jesenfe
s_ Javni zbor Narodne odbrane bo v
nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskem domu. Govorili bodo zastopniki oblastnega odbora. Odbor krajevne organizacije NO vabi Jeseničane in okoličane, da se zbora polnoštevilno udeleže.
Iz Tržiča
Tenis aa Iliriji
Zadnje dni je bilo na teniških igriščih SK Ilirije pod Cekinovim gradom že prav živahno vrvenje. Dasi vreme ni še povsem naklonjeno belemu športu, se je prijavilo že lepo število igralcev in obeta se letos ^okaj ugodna sezona. Ilirija je v očigled gospodarskim prilikam določila kar najnižji prispevek, zato pa nudi zopet nebroj :?odnosti: možnost poljubnega vsakodnevnega igranja, udobno garderobo, prhe, ,-hrambe za obleke in rekvizite, po želji tudi žoge trenerje itd. — Naraščaj do 14. leta plača prispevek Din 50 za vso sezono. Na to ugodnost opozarjamo zlasti starše, k: lahko omogočijo mladini igranje tega l?peg:a športa. Osnoval se je narašča jskl odsek ki bo skrbel, da se bo lz naraščaja vzgojilo nekaj dobrih igralcev, ki bodo kasneje tvorili tekmovalno vrsto.
V maju nastopijo Ilirijani v raznih mo-fttvenih turnirjih, o Binkoštih, t. J. 19. do 21. maja bo pa v Ljubljani največji turnir v dravski banovini za nac. prvenstvo. Takrat se nam obeta revija vseh slovenskih
ln jugoslovenskih igralcev.
*
Iz sekcije: Vpisovanje je vsak dan od
13. do 14. v kavarni »Evropi« in dnevno tudi na igrišču. Prosimo članstvo, ki se Se ni prijavilo, da s prijavami pohiti! — Glede klubskih žcg se obvešča: vsak igra lahko s svojimi žogami, ne da bi mu bilo treba plačati poseben prispevek: kdor pa re-flektira na klubove žoge, plača določeni prispevek oskrbniku.
Službene objave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. 25. t. m.)
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa (po § 18 uputstva) za Slovan Ljubljana : Globelnik Ivan, za Atletik SK, Celje 21ender Matevž, Blechinger Erik. za Dravo, Ptuj Petan Ernest, za Jugoslavijo Celje Kramberger Alojz.
Dvigne st suspenz igralcema Derendi Vledimirju (Hermes) in Teran Srečku (Korotan, Kranj), ker sta poravnala vse obveznosti do prejšnjega kluba.
Opozarjajo se službujoči odborniki, da morajo takoj po odigrani tekmi odvesti LNP pripadajoči odstotek po svojem o. o. Odborniki, ki tega še niso storili, naj pošljejo odstotek v roku 8 dni.
(S seje u. o. 25. t m.) Dvigne se zapora nad igrišči Amaterja in SK Trbovelj, kaznuje pa se moštvo Trbovelj z 10 dnevno zabrano igranja po § 21. k. p. z uporabo § 13. k. p., ker je dne 19. marca t. 1. predčasno zapustilo igrišče V kazen se všteje suspenz in mu kazen poteče 28. t. m. Tajnik I.
(Se bo nadaljevalo.)
se predvaja danes ob 20. in jutri v nedeljo ob 15.15 in 20. v zvočnem kinu Sokolski dom. Izbruh ognjenika. Razdejanje Pompejev. Za dodatek zvočni tednik.
ZABUKOVCA. Jutri se bo vrSilo ob 10. v župnijski cerkvi sv. Pongraoa v Grižah sv. opravilo za žrtve kakanjske nesreče. Udeležba nameščencev in rudarjev rudnika Zabukovca je obvezna.
TURK
OCARINJENJE
prevzema
Važno za prijatelje nogometa. Jutrišnjo nogometno tekmo med Rumunijo in Jugoslavijo v Bukarešti bo v drugem polčasu prenašala ljubljanska radio postaja. Prenos se bo začel okoli 16.; kdor se zaveda, kako važna je ta tekma za nas prestiž. bo jutri vsaj na tihem z našimi na zelenem polju.
Kine Nadi§ar predvaja danes ln jutri sijajno vojaško veseloigro »Lažni feld-maršal«.
Iz Hrastnika
h— Kino Sokol predvaja danes ln Jutri Leharjevo opereto »Bil je enkrat valček«, kulturni film in tednik.
Iz Novega mesta
n— Pospeševanje vzgoje debelo plodnega kostanja. Banska uprava je odredila, da se v svrho pospeševanje debeloplodnega kostanja prirejajo cepilni tečaji v krajih, kjer kostanj dobro uspeva. V ta namen priredi kmetijski oddelek sreskega načelstva v Novem mestu več cepilnih tečajev. Taki tečaji bodo 2. maja ob 9. url v Tolstem vrhu pri g. Jožefu Novaku, ob 15. istega dne v Brusnicah pri g. Krevsu Albinu, S. maja ob S. v Dolžu pri g. Kulovcu, 4. maja ob 9. na Ruperč vrhu pri g. Staretu, 6. maja ob 9. na Selih - šumperku pri g. Ozim-ku, 8. maja ob 10. v Stari žagi pri g. Pe-tsehaerju, 10. maja ob 15. v Mirni peči na Golobinjeku in 13. maja ob 14. na Čatežu pri g. Pancerju. Ker je odgoja ln širjenje tega sadu vrlo važnega gospodarskega pomena se Interesenti vabijo, da se tečajev udeleže
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu
predvaja danes ob 20.15 in jutri ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Oporoka«. V glavnih vlogah: Fredric >]arsh in Kav Francis Predigra: Paramountov zvočni tednik.
Iz Konjic
nj— Svečana otvoritev in blagoslovitev vodovoda v Stranicah bo v nedeljo 6. maja ob 14., za primer slabega vremena pe na
Vnebohod 10. maja ob isti uri. Vodovod je j zgradil Higienski zavod s podporo banske uprave na prizadevanje javnih delavcev konjiškega okraja. Vodovod pomeni za naše marljive Straničane veliko pridobitev na zdravstvenem poprišču. Program otvoritve je: ob 14. sprejem gostov pred Marinškovo gostilno v Stranicah, skupni odhod k vodovodu, pozdravni govor, otvoritev vodovoda, blagoslovitev vodovoda, govori zastopnikov oblastev in društve, nato prijateljski sestanek v Marinškovi gostilni. Pridite!
nj— Strelska družina v Konjicah otvorl strelske sezono v nedeljo 29. t. m. ob 14. z ostrim streljanjem na strelišču. Za primer slabega vremena se otvori strelišče 10. maja. Za vsakega člana je obvezno, da se udeleži streljanja najmanj dvakrat v času do 15. julija.
BLED. Kino »Bled« bo predvajal drevi
in jutri v nedeljo Ufin velefilm »F. P. 1 ne odgovarja«. Dodatek nov tednik in kulturni film.
GOB. LOGATEC. Sokol priredi v nedeljo 29. t. m. v svojem domu taloigro »Vest«. Vabljeni! — V kratkem nas obiSče narodni poslanek g. dr. Rape. Dan sestanka se bo javil. Te dni odidejo k vojakom vojaški novinci. Onim, ki so člani Sokola, se priredi v Sokolskem domu poslovilni večer. — Dela na cesti Laze - Ivanje selo ao v teku in je tudi nekaj naših delavcev zaposlenih pri tem delu. Upamo, da prejmemo v kratkem obljubljeno podporo za novo cesto proti žibršam, ki je prav potrebna.
VRHNIKA. Danes ob pol 21. ln jutri oh 16. in pol 21. bo predvajal kino veselo opereto »Pardon, gospodična!«
RAKEK. V nedeljo 29. t. m. bo letna skupščina sreske organizacije JNS za srez Logatec, ki se je udeleži tudi minister g. dr. Albert Kramer. Vabljeni so vsi člani sreske organizacije!
RIBNICA. »Zadnji dnevi Pompejev«, največji zgodovinski velefilm vseh časov
vseh uvoznih in izvoznih poSiljk, ln to hitro, skrbno ln po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse Informacije brezplačno.
Telefon Internrban 24-59. VtlharJeva e. SS. (nasproti nove carinarnice)
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve Itd. v Ljubljani ln izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi ■ tremi najmodernejšimi avtomobili.
Telefon internrban 21-57. Ma*arykova e. f.
(nasproti tovornega kolodvora)
Sobota, 28. aprila.
LJUBLJANA 12.15: -Plošče. - 12.45: Po-~ ročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče, stanje avtomobilskih cest. — 18.30: Zabavno predavanje (g. Dane«). — 19: Koroška ura. _ 19.30: Zutnanjepolit. pregled (dr. Jug).— 20: Slovenske narodne s spremijevanjem radio - orkestra pojo gdč. Zupanova, gg. Ju« m Dermota. — 21: Ura franoo6ke glasb?: ga. Rothel - Nostis poje francoske pesmi, vmes igra francoske kompozicije nadio-or-keeter. — 22: Cas. poročila, khka glasba.
Nedelja. 29. aprila.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.90: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje. — 9.30:—11.30: Prenos iz Beograda: Svečani pogreb branilcev Beograda. — 12: Cas, plošče. — 16: Prenos nogometne tekmi Rumunija - Jugoslavija iz Bukarešte (2. polčas). _ 16.30: Targenfeva drama »Tuji kruh«, izvaja skupina ge. Danilove. — 20: Radio - orkester. — 20.30: Vokalni solistični koncert ge. Zlat? Gjungjenac. — 21: Ce-šike plošča. — 22: Cas, poročila, lahka godba radio - orkestra.
BEOGRAD 15.30: Arije in pesmi. — 16: No?onre<tna tekma Rumunija - Jugoslavija.
—	19: Orkester. — 19.40:. Celo in klavir — 22.55: Orkestralen koncert. _ 22.40: Plesna glasba. — ZAGREB 12: Mozartova glasba.
—	17.30: Godba za ples. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert — 21.15: Igra — 22.15: Plesna muzika. — PRAGA 19.30: Orkester. — 20: Prenos z Dunaja. — 21.90: Jugoslovanski večer. — BRNO 20: Prenos iz Praff?. — 21.30: Godalni kvartet —• VARŠAVA 20.55: Prenos opere »W«arther« iz Milana. — DUNAJ 11.55: Dunajski rim-foniki. — 15.30: Mozartov godalni kvartet.
—	16.25: Orkester. — 19.20: Violinski koncert. — 20: Zvočni film, ples in opereta. — 21.15: Godba za ples. - BERLIN 20: Koncert solistov. — Lahka glasba. — KONIGS-BERG 20: Operni veSer. — 22.90: Godba za ples. - M0HLACKER 20: Operetni vačur.
—	21.30: Orkester. — 22.40: Godba za ples. _ 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17: Klavirski koncert. — 20: Koncert konserva-toristov. _ 22.15: Lahka in plesna slasba. _ RIM 17.30: Simfoničen koncert. — 20.«: Moderni operni večer.
LETOŠNJE, NOVO
BOK PIVO
PRISTNEGA
DNE 21. APRILA 1934, V PROMET.
POSEBNO SE PRIPOROČA KOT KRE-PILNA PIJAČA ZA MATERE.
Okusno! Izdatno? Zdravo!
Repertoar
DRAMA
Začetek ob 20.
Sobota, 28.: Celjski grofje. Izven. Znižane
cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 29.: Gospoda Glembajevi. Izven.
Znižane <*mip od 6 do 20 Din. Ponedeljek 3(1.: Zaprto.
OPERA. Začetek ob 20.
Sobota 2S : Poljska kri. A. Nedelja, 29 ob 15.: Ples v Savoju. Izven. Znižane cen-J. — Ob 20.: Madama Bit-terfly. Gostuje *<* Gita Gjuranac iz Zagreba. Izven. Zniiane cene. Ponedeljek, 30.: Simfonični koncert: Meja
domonna. Unionska dvorana. ★
Nedelja v operi. Popoldne ob 15. un se poj? izredno efektna opereta Ples v Sa-vc?u v znani izvrstni zasedbi z go. Gjun-trjenac na čelu. — Zvečer ob 20. uri pa se poje prvi? v l^tošnii »ezonl prilj-jbljena opera »Dadame Butterfly<. Pri tei predstavi poje naslovno vlogo ga. Gita Gjuranac, odlič-
PIVOVARNE UNION
Konkurs
Upravi državnih monopola potrebno je sledeče osoblje:
1 Tri rudarska inženjera sa položenim stničnim ispitom i inženjerakom rudarskom ™aSm - s ilovima L postavljenje po činovničkom zakonu i sa
rangom ne višim od VH položajne grupe zaključno	. ..
9 7« anlanu kod Ulcinia- iedan rukovalac tehničkih postrojenja s položenim lor^SJ ra^iknvaSe eksSoziviim motorima i električnim postrojenjima visokog ispitom za ^HH^?^®,f. jP i^j^jg petogodišniom praksom posle položenog
sntaSgtsPfta°-s Oslovima za™ostav^enje po čio vnSkom zakonu i sa rangom
- tlatZuCd^	električnih postrojenja. niskog
naoona^visokos do3 OOOvolti ispoSm stručnim >pitom i namanje peto-
Som zakonu i sa rangom ne višim od VID položajne grupe zaključno.
Kandidati tieba da podnesu molbu sa dokumentima u smislu §§ 3, 4 511/
Opštem odelenju Uprave državnih monopola.
Krajnji je rok za podnoSenje prijava 31. maja 1934 godine. Iz kancelarije OpSteg odelenja Uprave državnih monopola M. br. 4575/1 od
16. aprila 1934 godine.
NAJ POSTANEJO VAŠI ZOBJE
Beli zobje očarujejo.
Je neki znanstveni postopek, ki najhitreje in najbolje odpravi rumene madeže na zobeh in jih napravi bele T^eba ie samo poskusiti. V prav kratkem času beste videli, da daie KOLYNOS zobem tak blesk, kakršnega ne morete nikdar doseči z navadno pasto za zobe. KOLVNOS se peni v vsald tekočini, ugonobi vse rumenkaste madeze in »lise«, a nikdar ne kvari dlesna. Uporabite KOLVNOS takoj — 1 centimeter na suhi Sčetki, dvakrat na dan, in takoi boste ueotovili rezultate: zobie so postaji beli in zdravi, a dlesna pordeče kot roza. Kupite tubo KOLITNOSA še danes!
Moji zobje «o
bolj bčH. Kolynos zares ustvari« roda
H.U.S
39
Krinka proti krinki
Roman
»Lopov,« je sSkntl Young.
Meni je bilo pa tako, kakor da bi me bil udaril po glavi. Brezmejna besnost me )e hotela kar razgnati. Vse moči sem napel, da bi skril svojo strašno poparjen as t.
Prekleti človek se je bil polastil moje palete. Izpregledal me je bil in naš«l moje skrivališče za dragulje.
»Kaj misli s tem, kar pravi o vaši paleti?« je radovedno vprašal Young.
»Sam bi rad vedel,« sem malone zaječal.
»Sam posmeh... nič drugega kakor posmeh...« me je kapitan rešil iz škripcev.
»Ali je bila dragocena?« je vprašal Yotmg, ki še v«<ino ni brl čisto pomirjen.
»Ce je res pustil zanjo pet funtov, sem napravil izvrstno kupčijo...« sem odvrnil, čuteč, kako se mi krha glas.
»Tak on je bil steward?« je zdaj krmar na srečo obrnil pogovor y drugo smer.
»On, on!« sem dejal in nadaljeval: »Bil je tudi dozdevni kapitan pri kneginji Alvenslandski... im nevidni storilec, ki je poizkusil v kabini št. 13 umor... m še marsikdo... A kdo je ta ,on' brez krinke?«
Da, kdo je bil ta »on«?
Nihče ni mogel odgovoriti na to vprašanje.
»... in je tako malo manjkalo, da vas nisem prijel, Mr. Svendrup!« je z odkritosrčno skesanim obrazom rekel Young.
V tistem trenutku Young pač ni slutil, da me bo moral čez nekaj ur vendarle prijeti.
Z Youngom sva sestavite iz ladijskih častnikov paitruljo, ki Je preiskala vso ladio, da bi našla patra.
Nikjer ni bilo duha ne sluha o njem.
Ne o patru, ne o uropanLh dragocenostih, da, niti o velikih kov-čegih ne, ki so — tako je povedal steward, ka nas je spremljal — stali v njegovi kabina, zdaj pa jih je bilo menda morje požrlo, kakor njega samega.
A vendar smo bili vzlic neuspehu vsi prepričani, da )e bfl pater med tistimi, ki smo jih bili preiskali, da ie nosil novo, nam še neznano krinko in da smo bili imeli v tej ali oni izmed kabin z njim vesel pogovor ali razburjen prepir.
Kako bi bili mogli izmed vseh sto obrazov tega nenavadnega človeka spoznati njegov pravi obraz, ki ga nismo bih še nikoli videli?
In vendar sem imel nekakšno predstavo o njegovem pravem obrazu; poznal sem obraz moža, ki je znal s samokresom na zračni pritisk takisto vešče ravnati kakor on...
Ženska me da prijeti
Nekaj ur pozneje se je zgodilo tisto, kar je podrlo vse moje načrte in račune.
Zaprli so me.
In to se je zgodilo takole:
Z dr. Rouliierjem sva se izprehajala po sprednji palubi. Raz-govarjala sva se o dogodkih minule noči, in doktor je dajal duška svoji nejevolji nad Youngovo neumnostjo in nad kapitanovim in krmarj«vim bedaštvom (mene menda iz vljudnosti ni omenil), češ, da vsi skupaj raso znali opraviti s hudobnežem, ki mora bito vsekako na ladji.
Zaklinjal se je na vse načine, da bo že pokazal paroplovni družbi, kaj se pravi, zaupavati življenje in imetje potnikov takim morilskim čolnom in takim nezmožnim ljudem.
Ko sem oporekel, da se mu samemu vendar nič ni zgodilo, je divje zavil oči in zakričal:
»Pa moj? živci?? Ali mislite, da teh ni Skoda?...«
Kaj jt mislil s tem, nisem več utegnil dognati, zakaj baš teda: sva bila prišla do zgradbe na palubi, kjer je bil nameščen lazaret. Oba hkratu sva se zdrznila od glasnega vzkrika, ki je planil skozi eno izmed odprtih oke«.
V okviru okna sem zagledal obraz dame, ki je brla zagnala ta vzkrik osuplosti in groze.
A strah in groza sta se zrcalila na tem obrazu in v teh široko odprtih očeh samo za sekundo ali dve.
Mahoma so se te oči zožile in postale trde m grozeče kakor jeklo.
In glava je hipoma izginila od okna.
Strah me je izpreletel.
Predobro sem poznal ta obraz ki čutil sem, kako mi je oblQ čelo mrzel znoj. In ona — zanjo nisem bil v tej krinki nič drugega kakor vlomilec izza tiste strašne noči v vili konzula Traerja.
UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE ?
MlliO za ZOBE
JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZORNA PASTA
POIZKUSNA ŠKATLA
peiffcuMte! 3#™
DIN
CENE MALIM OGLASOM
Po 5U pai za besedo, Din 2.— davita za va&fc ogla« tn enkratno pristojbino Din 3.— za šitro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo tiožb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi la ienitve se zaračunajo po Din — za vsako besedo, Din 2.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20—. Vrt ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:n *
odgovor, priložite U1II }• V ZnamKail.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek

Jutra", Ljubljana.
iieseda 1 Din. davek 2 Din m Slfro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši roesek 17 Din. Dijaki 13 Din
Nemško
lioovaraaeijo in poni ifu-di tsofcražema gospa po 10 I>in m uro. Gledališka ul. 18 I>ri>slAČ;e, pr« g. Rebek. r	12027-4
Knjige
Beseda 1 Din. davek 2 Din, »a Šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Taksni zakon
l. 1032, dr. Pa t M Bogomil kuoim. Naslov v oglasnem (•ddelku »Jutra«. 12054-S
RKEHBHKI
Ileseda IDin. davek 2Din, sa Šifro ali dajanje na-«lova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din.
Natakarico
ftd&on rn pošteno, &edn« sunanj-osti, sprejmem takoj. Naslov pri podružnic* »Jutra« t Trbovljah..
1Ž077-1
Dobrega kuharja
fečem za rudnik v Južni Srbiji (pust, toda zdrav J; raj v hribih). Moral bi kuha ti in pospravljati sobe 2_3 o»ebam. Plača 600 Din tar hrarva is stanovanje. — IVmnanj« srbohrv. prednost Ponudbe e priporočili na o^las. oddelek »Jutra« pod pred pogoj'«.
28014-1
Prekajevalca
prvovrstno fiamostojoo moč sprejmem. Pc.nudibe n.a ogl. oddelek »Jutira« pod šifro »Prekajevalec«. 12057-1
Atelje Bazanella
ielenburgova ulica št. 7, •prejme takoj' več samostojnih pomočnic za boljše 4elo. Začetnice ne spreime 12072-1
Izurjeno pletiljo
iščem xa takoj. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra p<*l »Prva moč«. 13044-1
Brivskega
pomočnika
d^bro 1/z.arjenega »prejme saioc Pr. Wiidman.n, Na-poiex>nov trg.	12087-1
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Slfro &11 dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pridno dekle
»e teli mučiti kuhati v restavraciji ali hotelu. Mici bipuš, Zr. Šiška štev. 148 12037-44
Beseda 50 para, davek
2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3Dln. Najmanjši znesek 12 Din.
Brivski pomočnik
dober delavec, SS let star, vojaščine prost, itš&e službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12060-!
Izurjena pletHja
v rzdelavi vsakovrstnih nogavic, sprejme delo na dom — Marica Maček, Rogatec 12016-3
Gospo<finja
srednje starosti, vešča slovenščine iti nemščine, poštene, zanesljiva, dobra kuharica. išče mesto k starejšemu boljšem« gospodu ali zakoncema . — najraje na deželo. Dopise na ogl. odde'ek »Jutra« p^d šifro »Vestna in zanesljiva«.
12019-2
Prodam
Beseda IDin, davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Najcenejša kurjava
so stihi bu-kovi kratko rezani odpadki od iage. Dostavlja budi na dom Ivan Šiška, tovarn« parket, Metelkova ulica 4 — telefon 2244.	11822-6
Ljuba Jurkovič:
mala* » *
* KfiAlJICA *
(Ilustriral V. Stari)
Kenguruj je bil najboljši v skakanju na amučeh- Vsi so ga občudovali, kako daleč Je skakal.
Norveško ribje olje
najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Picooii, Tyrševa (Dunajska) cesta Jwv. 6.
S48-6
Zeto p o • • n I as oMe&ete
pri Preskerju
T Ljubljani, Br. Psfcra 00-sta »t. 14	138-6
9 gostilniških miz
40 »tolov, majhen gramofon in pariier za par konj naprodaj v Staničevi ulici št. 2.	12065-6
Štedilnik
inamke »Trimbuh«, efcoro nor, malo rabljen — i®
akvarij »a rib« prodam. Poizve se v gostilni na Rimski cesti 11.
12063-6
Belo, leseno steno
z vdelanim steklom fS.65 X 8.10 m) ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12061-6
2 rabljeni sobni peči
naprodaj na Zrinjskeea cesti 18.	12089-6
Hladilno omaro
skoro novo, veliko, tako? proda Sašek, pekarna, Celovška cesta.	12100-6

Beseda 1 Din. davek 2 Din sa Slfro ali dalanj« na 'lova 5 Din. Najmanjši enettek 17 Din.
Motor
Hariev Davidson, 380 em> i električno lučjo, davek plafa-n, za 4000 Din proda G r e g o r i n, St. Vid na d Ljubljano.	12030-10
Beseda IDin, davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Amerikanske ključe
za suho cepljenj«, od 7 mm debeline, kupim. Ri-parja Porta-lis, GOthe 9. — Ponudbe na nasiov: iiher Franjo. Zamušani — pošta Sv. Marjeta pri Mošganci.
11881-7
Prehrana
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanle na slova 5 Din. Nvlmanjši znesek 17 Din.
Več aboneirtov
sprejmem na d">bro doma-5o hrano v Kolodvorski ulici 23. pritličje (že poprej po®nan» dobra kuhinja.).	12042-14
Beseda 1 Din, davek 2 Din, aa Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dobremu poroku
ki u mene jamči enoletno posojilo 60.000 Din — plačam a to takoj 20.000 Din in trra dam povrh tega zad-ostt>o varnost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prilika«.
11996-16
Vložno knjižico
do 150.000 Din, Ljubljanske kreditne banke, kupim proti takojšnjemu 70% pla čilu. Oferte ra oglasni oddelek »Jut.ra« pod značko »Stev. 150.000«. 12046-16
Posojilo
V Tuesku 200—400.000 Din iščem proti sigurni vknjižbi. — Poniidbe prosim na ogla«, oddelek »Jut.ra« pod značko »Posojilo takoj«.
11943
Družabnlco
s kapitalom 30—50.000 Din išče trgovska družba za samostojno vodstvo podružnice. Kapital je potreben za razširjenje obrata. Primeren dobodek in kapital osiguran. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Bodočnost osigurana« 12066-16
Lokal
oddam na Starem tirgu 24.
12028-19
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Skladišče s kletjo
iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V mestu«.	1,1940-19
Gostilno
itarozna.no, na prometnem kraju, radi bolezni takoj oddam. Naslov pove ogl. ■oddelek »Jutra«. 12035-19
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepo hišo
enoaadstr., z dvoriščem io gospodarskim poslopjem, na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici, dobro mesto za obrtnike, ugodno prodam. Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika 1934«.	11880-30
Konfekcij, trgovina
modna in galanterijska, z lepimi izložbami, dobro vpeljana, tudi s firmo poceni naprodaj v centru. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šitno »Zlata jama 1934«.	12065-19
Pisarniške prostore TristanovanJ. hišo
večje ali manjše takoj od-	prodam. Prevzame se lahko
dam nasproti glavne pošte	tudi hipotrka. N«s'ov pove
Naslov v oglasnem oddelku	oglasni oddelek »Jutra«. »Jut™«. 12064-19 13084-20
Več stavbnih parcel
v Vodmatu nc.proda j. Plačljivo tudi z viožnimi knjižicami. — Poizve se pri Oražrou na Se!u oni Ljubljani.	11774-20
Stavbne parcele
nasproti kolodvora t De v. Mar. t Polja prodam. V pačilo vzamem tudi hranilne knjiž ce ali dobro-imetja pri denarni!) zavodih. Redka prilika m dobro naložbo denarja. Ponudbe na: Ivan Razboršek, Triič.	11766-20
Vila
pripravna tudi za zdravnika, na iavanr-edno lepi točki, 15 minut od glavne pošte, v krasni solnčni legi naprodaj. Dopise na ogas. oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna lega«. 12012-20
Lep vinograd
v k-asn.i solnčni legi nad Sevnico, i viničarijo, kletjo s stanovanjem in vsem potrebnim inventarjem prodom po izredno nizki ceni 50.000 Din. — Samo resne ponudbe na og!as. oddelek »Jutra« pod »Vinograd«.
12069-20
Solnčne parcele
lepe, v Koleziji (Gerbičeva i« Linhartova ulica) naprodaj. Pojasnila daje K. JuTmeo, Selenburgova ul.
12101-20
Stanovanje
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 jjin. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepo stanovanje
8 sob in vsei pri tik lin takoj oddam v Šiški, 6er-netova S2/I.	12102-31
Petsob. stanovanje
komfortno, v vili na Vrtači oddam za avgust. Telefon event. sa razpolago. Boh, Tobačna 14. 12082-21
Objava
Zelo ugoden nakup moderno urejenega
HOTELA
Potom sodne dražbe se bode prodajal dne 28. maja 1934 ob y210. uri pri sodišču v Radovljici soba štev. 26 hotel »OLYMPIC« na Bledu. Hotel je na novo zidan s 16 sobami, 3 lokali, 2 kuhinji, kopalnica, v sobah vodovod z mrzlo in toplo vodo, ter elektriko. Hotel stoji na najprometnejši točki ob jezeru, ter je krasen razgled z velikega balkona na jezero.
Pojasnila daje iz prijaznosti
»HRANILNICA KMEČKIH OBČIN"
V LJUBLJANI, poštni predal 297.	3960
I
OBJAVA.
Zelo ugoden nakup
Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 26. maja 1934 ob 9. uri pri tamkajšnjem sodišču, Krk soba št. 5 prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandrovem s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo 100 oseb. Hotel se nahaja v neposredni bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem.
Pojasnila daje iz prijaznosti
»HRANILNICA KMEČKIH OBČIN"
V LJUBLJANI, poštni predal 297.	3960
Prostorno
stanovanje
nasproti glavnega kolodvora takoj oddam r najem. Vprašati v Mariboru, Aleksandrov* 4S, I. nadstropje 11941-21
Dvosob. stanovanje
visok opritMč&o — f vsemi pritikiinami oddam takoj ali pozneje manjši stranki za 450 Din, event. tudi cenej«. Vodovodna cesta 75 11887,21
Trisob. stanovanje
s kopalnico in vrtom oddam ma očlanski družini na Kodeljevem, Malejeva št. 5 1Č051-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, s pritiklinami — | i š i e dvočlanska družina za avgust. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
11926-21/a
Hotel na blejskem gradu
otvorjen e 1. majem. Priporoča se izletnikom in tu-1 ristom kot najlepša izletna točka. Postrežba solidna in zmerne cene. — Plemelj Angela.	12017-38
Na Taboru
oddam takoj
sobo. Naslov v og.as«iem oddelku »JJutra«. 120S5-2-3
Prazno sobo
■oddam takoj ali pozneje, Istotaiii za stalno oddam
opremljeno sobo
najraje dami. Solnčno, center mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 12011-23
Enosob. stanovanje
manzardno, lepo ia zračno oddam s 1. majem ali pozneje solidni stmnki. Ogledati med 3. in 6. popoldne na Bleiwe.isovi cesti 9/U.
12032-31
Trisob. stanovanie
komfortno, v sredini mesta iakoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
12069-21
Stanovanja
Državni uslužbenec
točen plačnik, stalna in mirna stranka, išče za julij uli avgust dvosobno stanovanje v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sami odrasli« 12080-21/a
\!liPM'l\y
Beseda 50 para, davek
2 Din. za šifro al! dajanje naslova 3Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Čisto sobo
oddam mirni osebi na B!«-w«isovi cesti 4, pritličje levo.	11990-23
Prazno sobo
s poseb. vhodom in eek-triko, v centru meata oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13049-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, 'Kidam v oentmi mesta. Naslov pove oglasni oddeVk »Jutra«.__13028-23
Vfsokopritlič. sobo
mirno in čisto, zraven cerkve sv. Jožefa oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12086-33
Beseda 2Din, davek 2Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Huzarček!
Iskrene čestitke. Pohrjem 20. Pozdrave Viktorija.
12093-24
Živali
Mala papiga
modra, je ušla. Kdor bi zanjo vedel ncj javi: Gaspari, Gradišče št 15.
12002-27
Stroji
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro al! dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
znamke Remrngton, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11935-29
Beseda 2 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Trgovca
premo4nega, ki z gotovioo 40,000 Din reši 150.000 D.ti vredno posestvo šarmant-ne. temperamentne, pridne trgovke, išče skupnega dela. ustvarjanje ljubezenske harmonije redi. Ponudbe ne oglasni oddelek Jutra pod »Antšrides«. 12071-25
S	T	^fT:
&i£Bi		
Prostovoljna Javna dražba
oken, potenj, lončenih peči, zidne opeke in kamna, kozarcev, steklenic, pleten k, robne in kuhinjske opreme, posode, igrač, raznoterosti, se vrši v sredo 2. maja od 9. ure naprej na dvorišču Tyrševa c. 31 12079-32
Telefon 2059
Premog jT JJ^ Karbopakete drva in koks
*	nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
OBIŠČITE NAS
JOO
NA ZAGREB. VELESEJMU!
i		/— 1 B k ) j
\ 1 ))) \J	1	
LEPOTA!
UDOBNOST!
SIGURNOST!
BRZINA!
EKONOMIČEN
IN POCENI!
STEYR-WERKE A. G.
VVIEN I., SCHVVARZENBEBGPLATZ 18
JUGOSLAVENSKE STEYER TOVARNE DRUŽBA Z
ZAGREB, MAŽURANICEV TRG 5
O. z*
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naSa ljubljena soproga, mamica itd., gospa
H c dviga Wdlfling
roj. IHalner
n nm^oi
danes dne 27. aprila zjutraj ob 4. uri v visoki starosti preminila.
Pogreb nepozabne rajnice bo v nedeljo popoldne ob 4. uri na župno pokopališče na Bledu.
Bled, dne 27. aprila 1934.
3987	žalujoča rodbina WolHing.
Oiejuje Davorin Kavijeu. Udaja aa Souzorcij »Jutra« AdoU tCibnikai. La Narodno tiskarno CL d Kol uskarnarja Kianc Jezersea. Ca inserauu deJ je odgovore© Aioj2 Novak.
Ljubljani