PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnu
i>. —‘-''•S
6- TC’ 1 £ o c 2 o p £
?
o C 2 >
2 ^ 7T o
s o" ^
f-
r„
559
nije)
723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 279 (12.911)
Trst, petek, 27. novembra 198 ti
%
o —
Zasedanje ITALJUG in JUGITAL v Gorici
Kakovostno kvalificirati trgovinsko menjavo med Jugoslavijo in EGS
Najvišje priznanje GZJ Stanislavu Boletu
Zavrnjen popravek, ki ga je predložil sem	|
o
Postavke za slovensko tokrat v finančnem zakonu ne bo
Vlada bi utegnila poskrbeti za manjšinske kulturne ustanove iz posebnega rezervnega sklada - Niti besede o zaščitnem zakonu
SANDOR TENCE
RIM — Senatna proračunska komisija je včeraj zavrnila komunistični predlog, ki se je zavzemal za ponovno vključitev finančne postavke o slovenski manjšini v državni proračun. Proti popravku, ki ga je predložil slovenski senator Stojan Spetič, so strnjeno glasovali vsi navzoči senatorji petstrankarske koalicije, katerim so se pridružili še predstavniki MSI. Za Spetičev predlog pa so, poleg senatorjev KPI, dvignili roko še Spadaccia (Radikalna stranka), Dujany (Union Valdotaine), Pollice (Proletarska demokracija) in Rubner (Južnotirolska ljudska stranka). Komunisti so že napovedali, da bodo isti amandma predložili tudi na plenarnem zasedanju senatne skupščine, ki bo prihodnji teden poklicana, da odobri finančni zakon in državni proračun, nakar bodo vsi finančni dokumenti romali v poslansko zbornico. Senatna komisija, ki je na predlog vlade praktično zavrnila vse popravke k finančnemu zakonu, se je izrekla tudi poti finančnemu kritju okvirnega zakona za zaščito jezikovnih skupnosti.
Senator Spetič je med razpravo spet obžaloval, da je vlada črtala iz državnega proračuna finančno postavko o Slovencih v Italiji, pri čemer se je izneverila svojim ustavnim in mednarodnim obvezam do italijanskih državljanov
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Senator PSI Agnelli o sredstvih za Slovence
RIM — "Senator PSI Agnelli je v pogovoru z našim rimskim dopisnikom povedal, da je pripravljen podpreti vse tiste parlamentarne pobude, ki imajo za cilj ponovno vključitev proračunske postavke o naši manjšini v tinančni zakon ter v državni proračun. »Sem pripravljen narediti nekaj koristnega in konkretnega za dosego tega cilja, čeprav imam občutek, da se je vlada že apriori odločila za zavrnitev vseh popravkov,« je izjavil Agnelli.
Tržaški socialistični senator Agnelli je mnenja, da je treba zakon za zaščito slovenske manjšine na vsak način ločiti od raznih predlogov za razvoj obmejnega področja Furlanije-Julijske krajine ter za mednarodno obmejno sodelovanje. »Če bo vlada vztrajala na svojem stališču,« je nadaljeval Agnelli, »bo treba na vsak način pritisniti nanjo, da- se finančna sredstva za manjšino črpa iz rezervnega sklada (tisoč petsto milijard), ki ga bo parlament odobril za finančno kritje najnujnejših zakonov.« Agnelli je napovedal, da se bo pred pričetkom razprave o finančnem zakonu na plenarnem zasedanju senata sestal s furlankim senatorjem PSI Castiglionejem ter preveril možnosti za skupni nastop za rešitev tega aktualnega problema.
GORICA —- Nad 400 italijanskih in jugoslovanskih gospodarstvenikov sodeluje na 54. skupnem zasedanju gospodarskih zbornic ITALJUG in JUGITAL, ki se je včeraj pričelo v Gorici, nadaljevalo se bo in zaključilo danes. Na dopoldanskem zasedanju so govorili najvidnejši predstavniki italijanskega ter jugoslovanskega gospodarstva, še zlasti tistih sektorjev, ki so zainteresirani v trgovinskem sodelovanju. Govorili so tudi zastopniki krajevnih izvoljenih teles s predsednikom deželne vlade Adrianom Biasuttijem na čelu.
Prisotni so seveda bili tudi zamejski gospodarstveniki. Na zasedanju je govoril predsednik goriš-ke sekcije ITALJUG Hadrijan Cor-si. Predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja dr. Vito Svetina je orisal vlogo, ki jo v tukajšnjem življenju imajo slovenski gospodarstveniki ter pomembno vlogo, ki jo ti imajo v trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo.
Znanemu slovenskemu zamejskemu gospodarstveniku Stanislavu Boletu, dolgoletnemu predsedniku SDGZ in podpredsedniku tržaške sekcije ITALJUG pa je predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič izročil najvišje priznanje te zbornice za zasluge pridobljene v dolgoletnem delu v mednarodni trgovini.
NA 3. STRANI
Po besedah Occhetta na zasedanju CK in Craxija na seji strankinega vodstva
Institucionalne reforme kot priložnost za nov političen dialog med KPI in PSI
RIM — Vprašanje institucionalnih reform je spet planilo na površje. Za to sta poskrbeli včeraj glavni levičarski sili KPI in PSI, ki vidita v njem priložnost političnega soočanja. Za komuniste je to storil podtajnik Achille Occhetto, ki je na zasedanju centralnega komiteja spregovoril prvenstveno o krizi političnega sistema in. posledični nuji po reformah; za socialiste pa Bettino Craxi, ki je na seji strankinega vodstva predlagal vrsto dvostranskih sestankov s strankami večine in opozicije - s posebnim poudarkom na KPI - za sprožitev neposredne primerjave »idej in predlogov« glede reform.
Italijanski politični sistem, kakor se je razvil po letu 1945, je zašel po Oc-chettovem zatrdilu v krizo, ker je izginila vizija o politični preobnovi
Danes priloga Otroci rišejo
»kot postopnem in stopnjujočem širjenju temeljev demokratske države, ki ga gre uresničevati s čedalje drugačnimi vladnimi formulami«. Zato je treba spremeniti način za oblikovanje zavezništev, »ki ne smejo biti cilj, ampak sredstvo in posledica političnih izbir«. Z drugimi besedami: prednost je treba dati programom, okrog teh pa sestavljati večine s tistimi, ki so jih pripravljeni uresničiti. To velja po Occhetto-vem mnenju tako za krajevne kot za vsedržavno stvarnost, kjer se moč koalicije zmeraj bolj izenačuje z »licenco izsiljevanja«; v takšnih razmerah pa si je težko zamišljati alternative daljšega zadaha in zagotoviti stabilnost vlade. Od tod potreba po organični reviziji institucionalnih mehanizmov.
Podtajnik KPI predlaga v tej zvezi naslednje: uvedbo tako imenovane »konstruktivne zaupnice«; ponoven zagon oz. obnovitev raznih oblik posredne demokracije, kot so, denimo, referendumi; revizijo volilnih meha-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj začetek smučarske sezone
Mateja Svet odlična druga
Včeraj so se uradno pričele smučarske tekme za letošnje SP. V Sestrleresu je bila včeraj v slalomu presenetljivo prva Španka Blanca Fernandez Ochoa (na sliki v sredi), drugo mesto ie osvojila Jugoslovanka Mateja Svet (levo), tretja pa je bila Švicarka Vreni Schneider (desno).
Montedison: Gardini namesto Schimbernija
MILAN — Največja italijanska kemijska družba bo imela novega predsednika. Raul Gardini, predsednik skupine Ferruzzi, je sinoči namreč zahteval zase prestol družbe Montedison, kjer trenutno sedi Mario Schimberni, ki vodi kemijskega velikana od leta 1980.
Mario Schimberni je pomagal družbi Montedisonu, da si j^ delno opomogla, vidnejših rezultatov, predvsem dobičkov, pa ni realiziral, oz. ni jih realiziral v času, ki mu ga je odmeril Raul Gardini, lastnik dobršnega dela delnic Montedison.
Nezadovoljstvo Gardinija je doseglo višek po padcu borze v Wall Streetu, zato je družba Ferruzzi odločila, da zahteva predsedstvo Montedisona. Na sinočnji »moralni poraz« Schimbernija se je Gardini pazljivo pripravljal že precej časa. Previdno je kupoval delnice Montedisona, dokler si ni zagotovil približno 40 odstotkov celotne delniške glavnice, nakar se' je Gardini od-lolčil za naskok na predsedstvo. Schimberni, ki je pred dvema letoma na podoben način izpodrinil družino Bo-nomi iz družbe Bi-Invest, se je moral tudi sam podrediti zakonom tržišča in prepustiti Montedison kralju sladkorja in soje.
V SZDL Slovenije razpravljali o položaju na Koroškem
DEJAN VERČIČ
LJUBLJANA — Včeraj je bila v Ljubljani izredna seja komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri Republiški konferenci SZDL, ki ji je predsedoval njen predsednik Željko Jeglič, udeležili pa so se je tudi gostje s Koroške, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc, član vodstva iste organizacije Janko Urank, predsednik odbora za obrambo dvojezične šole dr. Vladimir Wakounig in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Feliks VVieser. Razpravljali so o vprašanju, kaj storiti po sporazumu treh glavnih avstrijskih' strank o ločevanju šolstva na avstrijskem Koroškem. Glavna misel razprave je bila absolutna odklonitev ločevanja otrok. Stališče, ki ga zavzema Jugoslavija do vprašanja ureditve šolstva na
avstrijskem Koroškem, je, da je na vsak način potrebno doseči razgovore na eni strani med avstrijsko vlado in njenimi predstavniki in predstavniki slovenske manjšine na Koroškem na drugi. Istočasno pa je potrebno začeti meddržavne pogovore med Jugoslavijo in Avstrijo. V naslednjih tednih se bo pokazalo, ali bodo v Avstriji prevladali kratkoročni in sebični interesi strank, ali dolgoročni interesi Avstrije. Po besedah dr. Wieserja poskus ločitve otrok na Koroškem namreč ni posledica protislovenstva v Avstriji, temveč le taktiziranje strank za pridobivanje volivcev. Če pride do ločevanja v šolstvu, je mogoče pričakovati ločevanje tudi na drugih področjih - naslednja stopnja bo verjetno cerkev, potem pa bo šlo še naprej: obenem pa bi ločevanje v osnovnem šolstvu tudi spodžagalo korenine slovenske gimnazije v Celovcu.
Kot je povedal dr. Wakounig, slovenska manjšina v Avstriji v času druge avstrijske republike še ni doživela takšne podpore iz Slovenije in Jugoslavije kot jo doživlja danes. To jim daje moč, da vztrajajo naprej. In kot je povedal predsednik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri RK SZDL Slovenije Željko Jeglič, je problematika že prišla do jugoslovanskega parlamenta, pa tudi jugoslovansko zunanje ministrstvo v okviru svojih pristojnosti dela, kar je mogoče.
Dr. Silvo Devetak, direktor Inštituta za narodnosti v Ljubljani, je povedal, da bo inštitut o ravnanju avstrijskih strank in oblasti obvestil ustrezne inštitute in druge inštitucije v svetu in vprašanje poskusa ločevanja otrok na avstrijskem Koroškem predstavil tudi komisiji za človekove pravice, ki bo zasedala v Ženevi.
Palestinci se bojijo, da bodo Izraelci pričeli z maščevalnimi protinapadi
V Izraelu je stanje po samomorilskem napadu na vojaški tabor vse bolj napeto
JERUZALEM — V noči od srede na četrtek je gverilec napadel tabor izraelske_ vojske, ki leži v bližini g^alilejskega mesta Kiriat Šmona. To je storil na dokaj nenavaden način. Nad tabor je namreč priletel z motornim zmajen. Gverilec je priletel iz bližnjega Libanona in je najprej napadel vojaško vozilo, ki ga je upravljal izraelski vojak. Ta je umrl, ko se je njegovo vozilo obrnilo in vnelo.
V trenutku napada so vsi vojaki tabora spali. To je napadalec spretno izkoristil ter začel neusmiljeno streljati po šotorih. Med napadom je vrgel tudi nekaj ročnih granat, ki so ubile pet izraelskih vojakov, ranile pa drugih sedem. Velik hrup je prebudil tudi ostale vojake, ki so v kratkem smrtno ranili nočnega napadalca.
Takoj po napadu so vojaške oblasti sprožile alarm po vsem obmejnem ozemlju. Izraelska vojska je zastražila vso okolico mesta Kiriat Šmona, to pa v upanju, da bi lahko ulovili še kakega drugega tero-
rista, ki mu ni uspelo prileteti do vojaškega tabora. Vsi prebivalci mesta so prenočili kar v bližnjih bunkerjih. Tem so svetovali, naj se ne podajo na pot, saj bi na tak način ovirali delo vojske.
Ponoči so prispeli v Kiriat Šmono tudi izraelski obrambni minister Vitzhak Rabin, poveljnik vrhovnega štaba Dan Šomron ter deželni poveljnik Vosi Peled. Vse ranjene vojake so prepeljali v mestno bolnišnico, stanje dveh je še vedno zaskrbljujoče.
Nekoliko severneje od izraelske meje so kasneje izraelski vojaki res prestregli drugega terorista, ki je tudi letel z motornim zmajem. Tega so ubili že med samim poletom.
Včeraj je prevzel odgovornost za tale napad glavni štab fronte za osvoboditev Palestine, ki jo vodi prosirsko usmerjen Ahmed Džibril. To so tudi telefonsko sporočili radijski postaji »Libanonski glas« ter mednarodnim novinarskim uradom v Damasku.
Podobne samomorilske letalske napade so člani fronte za osvoboditev Palestine neuspešno poizkušali že pred leti. Leta 1981, podrobneje meseca marca, je skušala skupina teroristov poleteti na izraelsko ozemlje z dvema jadralnima letaloma, mesec kasneje pa so se odpravili na pot kar z balonom. Obakrat sta se napada tragično končala s smrtjo Palestincev.
Že dalj časa ni bilo stanje v Izraelu tako napeto kot je sedaj. Nočni napad na izraelski vojaški tabor bo verjetno sprožil val protinapadov izraelske vojske. Palestinski tabori na jugu Libanona zgledajo kot da bi bili izumrli, tako velika je namreč bojazen pred izraelskim maščevalnim protinapadom. Medtem je bil v Petah Tikvi, znanem rezidenčnem centru vzhodno od Tel Aviva, bombni atentat, ki pa ni povzročil nobene žrtve. V Jeruzalemu pa so neznanci z nožem zabodli direktorja in šefa nočne straže neke mestne veleblagovnice. Policija je mnenja, da so to storili teroristi.
Iran mora do konca prihodnjega tedna poslati svojega predstavnika v OZN
• Finančni zakon
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
slovenske narodnosti. Slovenci upravičeno zahtevamo zaščito, je podčrtal zastopnik KPI, ter odklanjamo zmešnjavo med tem normativom, ki izhaja iz ustavnih in mednarodnih dolžnosti, in raznimi zakonskimi predlogi za obmejno sodelovanje v Furlaniji-Julijski krajini. Gre za povsem dve različni zadevi. Zakon za obmejna področja, o katerem teče razprava v poslanski zbornici, je zelo pomemben, zadeva pa drugo problematiko ter ne spreminja statusa manjšine in njenih pravic. Spetič je pozdravil dejstvo, da je vlada iz starega finančnega zakona (iz znane postavke Gerbec-Castiglione) namenila dve milijardi in pol italijanski skupnosti v Jugoslaviji, zato je toliko bolj nerazumljivo črtanje poglavja za potrebe slovenske manjšine.
Podpredsednik vlade in zakladni minister Giuliano Amato je v zelo kratki repliki poudaril, da bo vlada v zakonu za obmejna področja poskrbela za finančno pomoč manjšinskim kulturnim ustanovam ter namignil na možnost, da bo kabinet določen del teh sredstev črpal iz rezervnega sklada (tisoč petsto milijard lir), ki ga bo parlament odobril ob državnem proračunu. Zaskrbljujoče je vsekakor dejstvo, da minister Amato v svojem kratkem posegu sploh ni omenil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji.
Razprava, ki se bo pričela v torek v senatni skupščini, bo vsekakor odločilnega pomena za usodo tega nesrečnega proračunskega poglavja o naši manjšini. Ni namreč pričakovati, da bo o tem nato govora v poslanski zbornici, ki bo imela ves interes čimprej odobriti finančni zakon.
• Dialog KPI-PSI
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
nizmov, kar zadeva krajevne ustanove; obnovo regionalnih aparatov in avtonomij. Vse to v viziji inovacijske alternative oz. alternative, ki naj bo inovacijska nasproti sklepom z nedavnega kongresa v Firencah. Gre za poskus njene »likvidacije«? Nedvomno je to nov način za njeno tolmačenje in za to, da se jo predstavi kot cilj in gonilo reforme tega, kako izvajati politiko.
V ta sklop sodi tudi problem odnosov s PSI, ki je v KPI sporen. Occhetto priznava socialistom zaslugo, da so prvi zaznali krizo, v' katero je zašel sistem zavezništva levice s prevladujočo večino (»democrazia consociativa«), ne pove pa, kako krizo prebresti; v isti sapi navaja, da ni KPI pravočasno doumela sprememb znotraj PSI. Po njegovem je treba premostiti »stare polemike«, uokviriti razloge za avtonomijo PSI in KPI v drugačno perspektivo ter se spopasti z vpra-šanjem-izzivom, »če in kako« namerava danes PSI zasledovati reformatorsko politiko. To pa je za Occhetta tudi prava pot do izgradnje nove levice.
Odgovor PSI je prišel takoj. V nagovoru k seji strankinega vodstva, ki je bila sklicana zaradi nekaterih notranjih imenovanj, je tajnik Bettino Craxi označil kot »dobro stvar« zamisel o sporazumih med večinskimi strankami, toda tudi s KPI, »ki je potrdila svoj interes in svojo razpoložljivost za široko politično izmenjavo mnenj o teh problemih«.
G. R.
NEW YORK :—Kot izjavljajo predstavniki svetovne organizacije bo generalni sekretar OZN Perez De Cuellar prekinil svoje napore za končanje iran-sko-iraške vojne, če predstavniki iranske vlade do začetka prihodnjega tedna ne bodo dopotovali v New York na nove pogovore.
Na sedežu OZN že več kot mesec dni pričakujejo prihod iranskih predstavnikov, oziroma dokončen iranski odgovor na načrt 10 točk, ki ga je De Cuellar v imenu varnostnega sveta konec oktobra izročil iranski vladi. Omenjeni načrt zahteva takojšnjo prekinitev spopadov med obema državama, umik vojsk obeh držav na mednarodno priznane meje, izmenjavo vojnih ujetnikov, prekinitev napadov na trgovske ladje v Perzijskem zalivu, ustanovitev mednarodne komisije, ki bo poskušala ugotoviti krivca za vojno itd. Kljub temu da je Iran v začetku kazal določeno naklonjenost za omenjeni načrt, uradnega odgovora iranske vlade še vedno ni.
Diplomati na sedežu OZN sodijo, da Iran namerno zavlačuje z odgovorom in, da povsem sodeč iransko vodstvo še ni pripravljeno na končanje iransko-iraške vojne. V prid tej tezi govorijo tudi poročila, da Iran zbira svoje enote za novo ofenzivo. Njegov cilj naj bi bila Basra, oziroma razdelitev Iraka na dve polovici, kar naj bi še bolj zbilo moralo iraške vojske. Vse ofenzive doslej je Iran začenjal pozimi, ko so vremenske razmere za to najugodnejše.
Po tukajšnjih ocenah bodo visoki iranski predstavniki, govori se o namestniku zunanjega ministra Larižaniju, dopotova-
li v New York šele, ko bo Iran nared za novo ofenzivo. Neuspeh mirovnih naporov, ki jih vodi De Cuellar naj bi NATO izkoristil za začetek nove ofenzive, ki naj bi vodila do vojaške zmage nad Irakom. Po pisanju dela tukajšnjega tiska ameriške obveščevalne agencije ocenjujejo, da bo iraška vojska le težko vzdržala nov iranski napad in, da obstaja nevarnost, da bo Basra padla v iranske roke. Šele potem naj bi bili Iranci po tukajšnjih ocenah pripravljeni na resnejša pogajanja.	,
Tri stalne članice varnostnega sveta, ZDA, Velika Britanija in Francija bodo verjetno že prihodnji teden obnovile zahtevo naj Varnostni svet uvede embargo na izvoz orožja v Iran. Tej zahtevi sta doslej nasprotovali predvsem SZ in LR Kitajska, češ da je potrebno dati iranskemu vodstvu dovolj časa za sprejetje mirovne pobude varnostnega sveta.
Iranci doslej še vedno niso povsem nedvoumno odgovorili NATO ali sprejemajo resolucijo Varnostnega sveta o ustavitvi iransko-iraške vojne, ki jo je ta organ sprejel že julija. Iranska stran je nedavno ponovno obnovila zatheve; da mora Varnostni svet obtožiti Irak za začetek agresije, šele na to naj bi bil Iran pripravljen na resne pogovore o ustavitvi te vojne.
Slišati je tudi napovedi, da bo ameriški predsednik med bližnjim srečanjem s sovjetskim voditeljem Gorbačovom v Washingtonu od njega osebno zahteval naj se pridruži akciji za uvedbo sankcij proti Iranu. Po tukajšnjih ocenah SZ pa tudi Kitajska praktično ne moreta več zavrniti te zahteve, saj. iransko vodstvo
že od julija namerno zavlačuje z uradnim odgovorom na resolucijo Varnostnega sveta OZN.
Kocka o tem, kakšna bo usoda akcije Varnostnega sveta za prekinitev iransko-iraške vojne, bo padla prihodnji teden,
ko naj bi v New Yorku naposled le dopotovali visoki predstavniki iranske vlade, oziroma na pogovorih med Reaganom in Gorbačovom.
UROŠ LIPUŠČEK
Inflacija v Jugoslaviji dosegla 160 odstotkov
BEOGRAD — Rast novembrskih maloprodajnih cen v Jugoslaviji z ozirom na prejšnji mesec je znašala 15,9 odstotka. Tako sporoča zvezni zavod za statistiko. Podatek ne preseneča, saj zajeto povečanje cen po najnovejši odločitvi ZIS o odstranitvi trenutnih disparitet. Vlada je ocenila vpliv svojih odločitev na maloprodajne cene in objavila, da pričakuje njihovo povečanje za 18 odstotkov, kar pomeni, da je bila rast nekoliko nižja — če upoštevamo ne le cene, ki so se spremenile z odločitvijo ZIS, ampak tudi s podražitvijo drugih proizvodov. Skupni statistični pokazatelj o inflaciji, merjen s cenami na drobno, znaša 160,1 odstotka z ozirom na lanski november. Najbolj so se povečale cene industrijskih neprehrambenih proizvodov, hrane na zelenem trgu in storitve.
Mesečna rast življenjskih stroškov je nekoliko nižja in dosega 15,3 odstotka, medtem ko je ZIS načrtoval povečanje teh stroškov za okoli 16 odstotkov. V primerjavi z novembrom lani so se življenjski stroški zvišali za 162 odstotkov, posledica odstranitev disparitet je novembrska rast življenjskih stroškov, ki znaša skoraj 51 odstotkov.
Dizdarevic kandidat za člana predsedstva Jugoslavije
SARAJEVO — Predsedstvo republiške konference SZDL BiH je na zasedanju v Sarajevu pripravilo predlog, po katerem bo Raif Dizda-revič, sedanji zvezni sekretar za zunanje zadeve, kandidiral za člana predsedstva SFRJ iz te republike.
V razpravah glede tega predloga
so povedali, da je Dizdarevic v dosedanjem izvajanju najodgovornejših dolžnosti v republiki in federaciji pokazal vse vrline doslednega borca za uresničevanje politike ZK, da se je odločno in brezkompromisno boril proti pojavom in težnjam, ki so tuje jugoslovanski samoupravni socialistični zvezi.
■ SARAJEVO — Predsednik RK SZDL BiH Ferhad Kotorič je na zasedanju predsedstva podal odstop na dosedanjo funkcijo. Kotorič je sprejel osebno odgovornost za napake in slabosti v delu in počasno reagiranje tega foruma na dogodke v zadnjih dveh ali treh mesecih.
V pojasnilu je Kotorič dejal, da je njegova odgovornost v tem, ker ni pravočasno spremenil dela konference, ki je vezana za funkcijo predsednika.
Previdne moskovske ocene sporazuma o evroizstrelkih
MOSKVA — Medtem ko skoraj ni več dvomov, da bosta na washingtonskem vrhu Reagan in Gorbačov podpisala sporazum o uničenju vseh kopenskih raket srednjega in kratkega dometa, pa so v SZ že osredotočili pozornost na nadaljnje razorožitvene korake. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta tako odgovorni za ZDA in Kanado Georgij Arba-tov kot šef agencije Novosti Valentin Falin navajala, da je sedanji sporazum le preprečil novo hladno vojno, ne pomeni pa pravega začetka popuščanja napetosti. Ta cilj bo dosegel morebitni sporazum o 50-odstotni likvidaciji medcelinskih raket in prepovedi militarizacije vesolja. V Sovjetski zvezi upajo, da bi to lahko dosegli med obiskov Ronalda Reagana v Moskvi maja ali junija. Seveda pa tako Arba-tov kot Falin ne izključujeta, da bi lahko dosegli ob tem vprašanju večje soglasje že med washingtonskim vrhom od 7. do 10. decembra. Ne delata pa si utvar. Vsekakor pa bi lahko Gorbačov podaljšal svoj obisk v ZDA, če bi obstajale možnosti, da kaj doseže tudi na področju strateške jedrske oborožitve.
Sodeč po teh izjavah so v Sovjetski zvezi skrajno previdni pri ocenjevanju v Ženevi doseženega sporazuma med Shultzom in Sevardnadzejem. Dobro se zavedajo, da je do premika prišlo predvsem zaradi dejstva, da Reagan po neuspehih in škandalih krvavo potrebuje politično uveljavitev, ki mu jo zagotavlja sedanji sporazum in obisk Mihaila Gorbačova v ZDA. Reaganovo administracijo so torej vodili le sebični nagibi, ne pa resnična želja, da bi med velesilama vzpostavili nove odnose. Kljub temu pa v Moskvi upajo, da bodo lahko tudi te Reaganove sebične nagibe obrnili sebi v prid. Pravda je namreč včeraj zapisala, da so države kljub protislovjem sodobnega sveta in medsebojnim globokim razlikam medseboj odvisne, da v bistvu tvorijo organsko celoto in se torej ne morejo izneveriti pričakovanjem vsega človeštva.
Ameriški jastrebi se torejTahko na vse kriplje trudijo, da bi preprečili nadaljnje razorožitvene sporazume, ne morejo pa več valiti krivde za neuspeh na SZ, kot jim je to uspelo v preteklosti. Na čelu sovjetske partije ni več v preteklost in statičnost zaverovanega Brežnjeva, sedaj ji načeljuje dinamični Gorbačov, ki se dobro zaveda, da ne bo SZ premostila družbene in gospodarske krize brez popuščanja napetosti med blokoma. Za dosego tega cilja je po vsem sodeč pragmatično pripravljen odpovedati se včerajšnji togi načelnosti svojih predhodnikov.
Danes 24-urna stavka strojevodij cobas
FIRENCE — Strojevodje, ki niso člani zveznih sindikatov, pač pa se istovetijo z avtonomnim gibanjem cobas, so ponovno na bojni nogi. Danes ob 16. uri bodo pričeli novo stavko, ki bo trajala 24 ur.
Predstavnik vsedržavnega koordinacijskega odbora strojevodij cobas Ezio Gallori je na včerajšnji tiskovni konferenci v Firencah izjavil, da se bo današnje stavke udeležilo 80-90 odstotkov vseh strojevodij, ,ki priznavajo sindikalno alternativo cobas. Gallori je tudi najavil bodoče enodnevne stavke, ki bodo 13. in 14. decembra.
Nove težave železniških prevozov izhajajo torej iz vztrajnosti manjšinske organizacije, ki se bori, da bi državno podjetje upoštevalo, in upoštevanju primerno tudi honoriralo, poklicno pripravo italijanskih strojevodij. Tem naj bi delodajalec izplačal posebne poviške za nočnine in delo ob praznikih, poleg tega pa bi jim morale italijanske železnice nakazati še »poklicni« povišek v vrednosti 300.000 lir. Državne železnice bi morale tudi povečati število osebja in vzeti v službo 3.500 novih strojevodij.
Današnje stavke se bodo udeležili strojevodje, do 1. decembra pa bo stavkalo tudi drugo osebje italijanskih železnic. Niz stavk v znamenju cobas bo torej povzročil še dodatne težave potnikom in bo najbrž upočasnilo tudi razdeljevanje redne pošte.
Strojevodje so vsekakor izjavili, da bodo sodelovali pri sestavi posebnih vlakov. Tako bodo vsaj nekoliko ublažili težave vseh, ki jim je vlak osnovno prevozno sredstvo. Državne železnice pa bodo zagotovile redno vožnjo vlakov na dolgih progah in omejile pa krajevni promet, ki ga bodo skušale nadomestiti z avtobusnimi zvezami.
Zvezni sindikati so ostro kritizirali stavko strojevodij, češ da je »nepotrebna in neprimerna«, zato pa jim svetujejo naj temeljito premislijo svojo strategijo socialnega boja.
54. zasedanje zbornic ITALJUG in JUGITAL v Gorici
Nujno bo kakovostno kvalificirati trgovinsko menjavo med SFRJ in EGS
Velika udeležba na goriškem zasedanju
GORICA — Skrb kako povečati in še bolj kakovostno kvalificirati trgovinsko izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo in kako povečati industrijsko kooperacijo med deželama je bila jasna v vseh pozdravih ter posegih v včerajšnjo razpravo na 54. skupnem zasedanju trgovinskih zbornic ITALJUG in JUGITAL, ki se je dopoldne pričelo v veliki, a žal premajhni dvorani na goriškem gospodarskem razstavišču. Nad 400 gospodarstvenikov iz obeh držav je prišlo na to pomembno zasedanje. To pa je velik uspeh, saj prireditelj ni pričakoval tolikšne udeležbe.
Zasedanje ima svojo veljavo, pa čeprav sta odpovedala italijanski in jugoslovanski minister za zunanjo trgovino, ki sta bila zelo zaželena. Konec koncev gre za posvet med trgovskimi operaterji dveh sosednih držav, ki sta v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečali menjavo za dobrih 20 odstotkov, kot je povedal predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Milan Pavič. V tem času je šlo v obe smeri blaga v skupni vrednosti 1.911 milijonov dolarjev (1.030 v izvoz iz Jugoslavije, za 810 milijonov pa je bilo uvoženega blaga). Italija je tako na drugem mestu splošne jugoslovanske trgovine s tujino, na prvem med deželami s konvertibilno valuto. Pomembno je tudi število sklenjenih pogodb za dolgoročno sodelovanje: kar 224. To pa pomeni 30 odstotkov vseh tovrstnih pogodb sklenjenih v Jugoslaviji.
Zasedanje je pričel goriški podžupan Mario Del Ben, ki je dejal, da si Gorica želi še več konkretnega sodelovanja.
Pomemben je bil poseg deželnega predsednika Adriana Biasuttija. Poudaril je, da je ozdravitev jugoslovanskega gospodarstva važna tudi za našo deželo, ki tesno sodeluje s sosednimi kraji. Pravi problem pa je skupna gospodarska politika, je še dejal predsednik deželne vlade, ki je potem nakazal tudi pomembnost zakona o obmejnih področjih, ki bo v kratkem izglasovan v rimskem parlamentu. Tudi ta zakon je treba gledati tako, da bo koristil sodelovanju čez mejo. Biasutti je še naglasil že skoro izdelano skupno pobudo o gradnji avtocest iz Gorice in Trsta v smeri Ljubljane ter Reke.
O konkretnem in odkritem sodelovanju je govoril tudi predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilac-qua, ki je še posebej govoril o avtonomnih računih. Predsednik goriške sekcije zbornice ITALJUG Hadrijan Corsi pa je izrazil zadovoljstvo goriških gospodarstvenikov, da se zasedanje vrši v Gorici. Podobne misli je izrazil tudi predsednik Goriške pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta, ki je prinesel tudi pozdrav Milanske pokrajinske uprave.
Vseh posegov seveda ni mogoče podrobno razčleniti. Predsednik zbornice ITALJUG iz Milana dr. Aldo Romoli, se je še posebej dotaknil vprašanj mednarodne trgovine v širšem smislu. Jugoslovanski gospodarstveniki se morajo zavedati, da bodo že čez kako leto, 1992, imeli pred seboj evropski trg s 320 milijoni potrošnikov, ki je večji od ameriškega. Deset držav v EGS bo namreč odpravilo vse carinske pregrade. Jugoslavija se mora na to pripraviti s primernim marketingom, kajti ne bo šlo več za prodajo blaga tej ali drugi italijanski ali zahodnonemški deželi, marveč velikemu tržišču.
Govorili so še predsednik zbornice JUGITAL Momir Vickovič, zastopnik italijanske ambasade v Beogradu Wal-ter La Tella, zastopnica jugoslovanske ambasade v Rimu Ljerka Stojilkovič, ter še drugi.
Predsednik SDGZ dr. Vito Svetina je omenil vlogo, ki jo slovenski gospodarstveniki v Furlaniji Julijski krajini imajo v trgovinski menjavi med sosedi. Pomembno vlogo v tem ima pravzaprav vsa naša dežela. Izrazil je željo, da bi se v celoti uresničile gospodarske točke osimskih sporazumov. Izrazil je pripravljenost slovenskih gospodarstvenikov, da sodelujejo pri uresničitvi mešanih industrijskih con na meji.
Po dopoldanskem plenarnem zasedanju je včeraj popoldne zborovala delovna skupina o medsebojni menjavi in odnosih čez mejo. Danes dopoldne bodo delegati razpravljali v delovnih skupinah o sodelovanju na industrijskem in tehničnem področju ter o bankah in finančnih vprašanjih. Zasedanje se bo zaključilo okrog poldneva.
MARKO WALTRITSCH
Proti šolskemu ločitvenemu modelu
Protestna akcija v Celovcu
Goriovi vladi
Interpelacija senatorja Spetiča o krizi Unije
RIM — Komunistični senator Stojan Spetič je predložil ministrskemu predsedniku in zunanjemu ministru interpelacijo, v kateri sprašuje vlado, če je bila seznanjena z zaskrbljujočim dejstvom, da je Unija Italijanov za Istro in Reko morala pred kratkim prekiniti svojo dejavnost zaradi finančnih težav in restrikcij hrvaške republiške vlade. Jugoslavija in Italija sta se s podpisom osimskega sporazuma obvezali za naj višjo možno zaščito Slovencev v Italiji ter Italijanov v Jugoslaviji, zato je nujno potrebno, da se čimprej ustvarijo pogoji, da bo lahko Unija Italijanov nadaljevala s svojim delom in s svojim dragocenim poslanstvom.
Senator KPI nadalje poziva rimsko vlado, naj v bodoče bolj podpira potrebe italijanske manjšine v Jugoslaviji ter naj se ne preda negativni skušnjavi v izvajanju tako imenovane recipročnosti pri zaščiti manjšin. Da je Italija ubrala tako pot priča vsekakor dejstvo, da je vlada neupravičeno črtala iz finančnega zakona proračunsko postavko o finančnem kritju zaščitnega normativa za slovensko manjšino v Italiji, (st)
CELOVEC — Skoraj 100 slovensko in nemško govorečih Korošcev se je včeraj zjutraj zbralo in izvedlo protestno akcijo proti ločitvenemu sklepu strankarskega vrha na Dunaju. Zasedli so namreč poslopje koroške deželne vlade, z verigo zaprli glavni vhod, zasedli pa tudi pisarniške prostore članov deželne vlade in deželnega glavarja samega. Iz okna so obesili avstrijsko zastavo z žalnim trakom ter transparent, ki opozarja na namen te demonstrativne akcije: »Proti ločevanju otrok na južnoko-roških šolah.«
Zasedba deželne vlade je neomejena, tako so zagotovili demonstranti v posebni tiskovni konferenci. Namen akcije pa je vsekakor v tem, da tudi širša javnost izve, da koroški Slovenci in z njimi nemško govoreči demokrati niso pripravljeni kloniti nemškonacionalni, raznarodovalni politiki, katere nosilci in izvrševalci so postali z dunajskim sklepom tudi predsedniki SPO, OVP in FP.
Protestna akcija na deželni vladi pa je tudi demonstrativno opozorilo na to, da bosta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev ter nadstrankarski komite za obrambo skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem, izvedli danes v Mladinskem domu veliko protestno zborovanje, na katerem se bodo zmenili tudi za nadaljnje postopanje v šolskem vprašanju. Vsekakor pa postaja jasno, da bodo priredili demonstrativne lokalne akcije, kot višek pa tudi vseavstrijsko demonstracijo, ki bo v soboto, 19. decembra, na Dunaju.
ANDREJ MOHAR
Mladinci SSk pisali konzulu
TRST— V zvezi z vprašanjem dvojezičnega šolstva je mladinska sekcija SSk naslovila naslednje pismo generalnemu konzulu Avstrije Petru Kleinu:
»Mladinska sekcija Slovenske skupnosti je na svoji seji z dne 20. 11. 87 podrobno proučila zadnje razvoje v zvezi z dvojezičnim šolstvom na avstrijskem Koroškem. Z zaskrbljenostjo je vzela na znanje, da se pripravlja šolska reforma, ki bi hudo oškodovala ali celo ukinila dvojezično šolstvo.
.Želimo posredovati našo zaskrbljenost nad temi ukrepi, ki bi lahko usodno prizadeli slovensko manjšino v Avstriji, s katero nas veže globoka čustvena vez.
Pričakujemo, da bodo pristojni avstrijski organi upoštevali pri šolski reformi tudi željo ter pričakovanja slovenske koroške narodnostne manjšine, ki imajo svojo juridično zaslombo v avstrijski državni pogodbi. Vsaka demokratična reforma mora manjšino okrepiti, ne pa ošibiti.
Narodne manjšine so lahko najboljši vezni člen pri meddržavnem sodelovanju Alpe-Jadran in lahko omogočajo boljše razumevanje ter spoznavanje sosednjih narodov, kar pripomore k ohranjevanju miru.
Spoštovani gospod konzul, prosimo Vas, da posredujete odgovornim avstrijskim organom naše stališče, ki je hkrati stališče celotne naše stranke in sploh Slovencev v Italiji.«
Namesto v četrtek
0 LEVSTIKOVEM BOJU
______ Stanislav Renko __
Kot je bilo v teh zapisih že ponovno povedano, je med poglavitnimi značilnostmi - verjetno ne samo njegovimi - bahanje sedanjega odgovornega urednika melonar-skega tednika v eni izmed prvih številk njegovega izhajanja pred devetimi leti: Kako je ponosen, da ne razume niti ene besede slovenskega materinega jezika svoje stare ali prastare matere. No, v uvodniku svoje predzadnje številke, posvečenemu 12-letnici Osima, pa je tisti bahavosti dodal še dve.
Z uspelim nasprotovanjem osimski obmejni industrijski coni (v kateri je bila predvidena dvojezičnost) naj bi meionarji preprečili »etnično denaturizacijo« - »una snatu-razione etnica« s »priselitvijo na tržaški Kras deportiranih delavcev iz globokega jugoslovanskega juga, iz Bosne, Makedonije in celo s Kosova - na škodo slovenskega elementa...« Zares: Kakšna ganljiva skrb za Slovence tega zagrizenega protislo-venca iz druge ali morda celo iz prve janičarske generacije! Ali z drugimi besedami: Kako srečni smo, da imamo opravka s tako plemenitim volkom, ki s svojimi melo-narskimi pajdaši že več kot deset let pomaga varovati slovenske ovce!
Toda iz istega melonarskega uspeha sledi še druga bahavost: nabrali so znanih kar'65.000 podpisov za »integralno prosto cono« in zmago na volitvah leta 1978, pri čemer dodaja, da to geslo »ostaja v perspektivi obvezen cilj... za preživetje samega Trsta«. No, melonarski bahati urednik je pozabil - upati je, da bralci njegovega uvodnika niso tako pozabljivi -, da je ta tržaška perspektiva v naslednjih dveh neusmiljenih številkah: ob podpisu Osima je štel Trst pred dvanajstimi leti točno 270.009 prebivalcev, po dvanajstih letih - letos - pa tudi po zaslugi melonarske zmage pred devetimi leti samo še 238.096 ali skoraj 32.000 manj. In zelo verjetno je, da jih bo čez nadaljnjih dvanajst let kar 64.000 manj itd. Medtem pa je še predlanskim na pr. Ljubljana presegala Trst in čez dvanajst let ga bosta tudi Reka in Videm. Svoj uvodnik zaključuje melonarski urednik sicer nekoliko melanholično: »Nekateri med nami se starajo...« in vzklikne: »Viva Trieste!« Pri tem je zagrešil še eno pozabljivost, ker ni pristavil: »Morituri te salu-tant«.
Seveda ne bi bilo prav, če ob tej priložnosti ne bi zapisali, da so taki in podobni melonarski volčji varuhi in njim podobni krivi tudi za strupeno žalitev našega jezika policaja v tržaškem osrednjem poštnem uradu v soboto, 14. t. m. Kot smo v našem dnevniku poročali, je za telegram s slovensko besedo policist uporabil besedo »schifezze«, kar pomeni v slovenščini - kot sledi iz Ba-jec-Kalanovega slovarja: »nagnusnost, ogabnost, zoprnost, gnus, stud«. Žalitev je izrekel torej državni uslužbenec v javnem uradu in bi po vseh številnih paragrafih te naše republike moral doživeti uradni sodni pregon. Seveda ga ni, saj ga niso niti pisci in založniki ter podporniki septembrskega žaljivega kataloga, ki ga je financiral melonarski župan s svojim odborom skupaj z demokristjanskim deželnim predsednikom v tako ostrem protislovju z njegovimi nedeljskimi goriškimi izjavami pred predsednikom slovenske vlade in množico
novinarjev. Morda srednjeevropska pravila hipokrizijske omike narekujejo, da se ob takih prilikah ne postavljajo vprašanja, ki bi bila neugodno samoumevna. Poleg fašističnega primera istrske mučenice z iztaknjenimi očmi, ki je bila omenjena v nedeljskem pismu uredništvu bi mednje spadalo tudi vprašanje: Ali so melonarsko-demokristjanski krajevni podporniki žaljivega kataloga istrskih optantov, kjer kar mrgoli citatov tudi iz nekdanjega slovenskega časopisja in tudi velikega hrvaškega dalmatinskega pesnika -partizana, prebrali na pr. v italijanščino prevedeno dokumentarno publikacijo: Franc Potočnik, 1L ČAMPO Dl STERMINIO FASCISTA: LISOLA Dl RAB, trad. dr. Janko Jež, a cura delTAssociazione nazionale partigiani dltalia (ANPI), Torino 1979, - finito di stampare il 15 ottob-re 1979 Tipografia Villaggio del Fanciullo, Opicina (Trieste), lire 4.000? Po tistih 4.400 v rabskem taborišču umrlih slovenskih ljudi, mož, žena, deklet, otrok in staršev, prenašati po 44 letih javne žalitve njihovega jezika iz ust republiškega državnega uslužbenca v javnem uradu, prenašati torej tako nezaslišano žalitev pač ni mogoče. Še manj pa o njej molčati.
V tem mesecu novembru smo se Slovenci spomnili 100-letnice smrti velikega Frana Levstika in prav tisto soboto tudi njegove nič več aktualne satirične pesnitve »MOLČIMO!« Kot vidimo, je pa še vedno aktualen njegov »BOJ« s prvo kitico:
Brez boja se ne da živeti,
dokler ogreva žile kri,
vihar vsi dnevi so na sveti,
viharne mirne so noči.
Zato se ga spominjamo zlasti kot tajnika tržaške Slavjanske čitalnice s sedežem v palači na trgu Unita leta 1861. »Levstik je vogelni kamen našega kulturnega življenja v 2. polovici 19. stoletja, ki je z velikim duhovnim naporom nosil na sebi vso težo dviga najprvotnejših ljudskih kulturnih dobrin v naš književni jezik,« je o njem zapisal pok. Anton Slodnjak, ki je njegovo življenje v obliki romana obdelal v dveh obsežnih knjigah. Kdaj bo po njem v Trstu (ali vsaj v Nabrežini ali Dolini) poimenovana poleg šole in čitalnice v NŠK tudi kakšna ulica?
In: ali ne bi bilo prav, da uporabljamo svoj jezik ne samo v vseh številnih poštnih in drugih javnih uradih, kot je storil tisto soboto prok Samo Pahor, ampak tudi v trgovinah, gostilnah, barih itd.? Koliko dvojezičnih Tržačanov bi moralo biti zaposlenih! Saj marsikateri zamejski Slovenec dosledno že vsa povojna leta tako dela. - Tako uveljavljanje slovenščine pa vsekakor spada med tiste dejavnosti, ki bi jih terjalo izvajanje gesla: »Zaščito si vzamemo sami!« O tem geslu je bil že govor ob teh četrtkih in kaže, da postaja vedno bolj aktualno tudi spričo napovedanih prenatrpanih programov uradnih srečanj državnikov z obeh objadranskih polotokov, kot smo brali v soboto, 21. t. m., v našem dnevniku. (Mogoče pa bodo januarski ali februarski programi za nas ugodnejši?)
»... Za sužnja pravice ne bode nikdar«, je zapisal Levstik v pesmi »Obup«. Zato je Osvobodilna fronta slovenskega naroda po njem imenovala svojo prvo zmagovito brigado.
Mikulic v Rimu v začetku januarja
TRST — Predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti se je mudil v Rimu, kjer je imel vrsto sestankov z najvišjimi predstavniki Goriove vlade. Najprej se je sestal z ministrskim predsednikom, nato še z v njegovem kabinetu odgovornima za državne soudeležbe Granelli-jem in za industrijo Battaglio. Beseda je tekla o vrsti aktualnih vprašanj, ki neposredno zanimajo Furlanijo-Julijsko krajino.
Z ministrskim predsednikom Gorio je bil govor tudi o odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Ob tej priložnosti je Goria seznanil predsednika FJK Biasuttija, da bo predsednik Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Branko Mikulič prispel na uradni obisk v Italiji v prvih dneh januarja. Prispeti bi moral, kot znano, že v tem tednu, vendar je bil obisk zaradi nujnih obveznosti obeh premierov odložen na poznejši datum.
OGLEJTE Sl IZBRANO KOLEKCIJO
ORIENTALSKIH PREPROG
do 19. decembra
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Ob udeležbi vrhunskih strokovnjakov
Prvi jugoslovanski simpozij o aidsu prihodnji mesec v Zagrebu
KOPER V dneh 14. in 15. decembra bo v zagrebškem hotelu Inter-continental potekal prvi jugoslovanski simpozij o aidsu, ki se ga bodo poleg jugoslovanskih udeležili nekateri vrhunski tuji strokovnjaki. Med njimi je švedski zdravnik dr. Michael Koch, eden najboljših svetovnih epidemiologov, vodja mednarodnega projekta ASSP - programa računalniške simulacije širjenja aidsa v svetovnem merilu. Dr. Koch je bil med prvimi, ki je dojel strahotne razsežnosti nove kuge in že leta 1983 začel izračunavati njeno širjenje - resničnost je njegove napovedi potrdila do decimalke natančno. Dr. Koch je avtor prvega standardnega priročnika o aidsu, ki je pred kratkim izšel pri založbi Spektrum der Wissenschaft v Heidelbergu (ZRN). Na zagrebškem kongresu pričakujejo tudi infektologinjo Eilke Brigitte Helm, eno najvidnejših zahodnonemških specialistk za aids, ki skupaj s kolegom Wolfgangom Stillerjem na frankfurtski univerzitetni kliniki od leta 1982 neguje najštevilčnejši »kolektiv« obolelih za aidsom v ZRN. (Vse omenjene strokovnjake smo predstavili v brošuri o aidsu, ki so jo izdale Primorske novice).
Na zagrebškem simpoziju bodo problem aidsa obravnavali z več vidikov: virološkega, epidemiološkega, kliničnega, psihosocialnega, etičnega, pravnega, ekonomskega in preventivnega. Simpozij poteka pod pokroviteljstvom zagrebške mestne skupščine, pripravili pa so ga zvezna komisija za aids, zdravniški zbor in zavod za transfuzijo krvi Hrvaške ter zagrebški odbor za preventivo proti aidsu.
VITKO KOGOJ
Delegacija FJK v Bruslju
TRST — Delegacija naše Dežele, ki so jo sestavljali predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo, odbornik za komunitarna vprašanja Paolo Braida in predsednik posebne komisije za komunitarne zadeve in zunanje odnose Paolo Padovan, se je v teh dneh mudila v Bruslju na drugem generalnem zasedanju evropskih dežel in se ob tej priložnosti sestala s podpredsednikom komisije Evropske gospodarske skupnosti Lo-renzom Natalijem. Na sestanku je tekla beseda o splošnih in specifičnih vprašanjih komunitarne razsežnosti, ki zadevajo Furlanijo-Julijsko krajino.
Podpredsednik Natali je med drugim najavil, da bo na bližnjem sestanku med predstavniki EGS in SFRJ za obnovitev sporazuma o kooperaciji podprl zahtevo po dodatku k protokolu, ki naj omogoči čimprejšnjo izgradnjo cestnih povezav med Italijo (Trst in Gorica) in Jugoslavijo, s tem da bo finančno breme prevzel komunitarni proračun.
V ponedeljek so se zbrali na zborovanju
Dijaki liceja »Fr. Prešeren« solidarni s koroškimi Slovenci
Dijaki Znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren« so imeli v ponedeljek, 23. novembra, skupno zborovanje, na katerem so razpravljali o šolskih problemih. Glavni problem, o katerem so razpravljali, je prostorska stiska na šoli, ki je nastala zaradi povečanega števila razredov in uvedbe informatike. Lotili so se tudi problema telovadnice, ki je zelo majhna in večkrat umazana ter nevarna. Pogovarjali so se tudi o možnosti, da bi uvedli razne oblike družabnih dejavnosti v okviru šole.
Med drugim so dijaki sestavili in odobrili resolucijo, s katero izražajo solidarnost koroškim Slovencem. Resolucija se glasi:
»Dijaki Znanstvenega in klasičnega liceja »France Prešeren«, zbrani na zborovanju, dne 23. novembra 1987, izražamo vso svojo solidarnost koroškim Slovencem, ki preživljajo v teh dneh težko preizkušnjo zaradi sklepa strankarskega vrha treh avstrijskih strank o pedagoškem modelu dvojezičnega šolstva na Koroškem. Ta model, ki zahteva ločitev otrok na osnovnih šolah Južne Koroške, predstavlja kapitulacijo strank pritisku nacionalističnih sil in je v popolnem nasprotju z voljo same manjšine, ki vidi v takem ločitvenem modelu nevarnost za svoj razvoj in sam obstoj. Obsojamo dvojno mero Avstrije do manjšinske problematike: na eni strani zelo te-
nak posluh za zahteve nemške manjšine na Južnem Tirolskem, na drugi strani pa popolno gluhost za zahteve slovenske manjšine, ki živi v okviru njenih meja. Ko izražamo vso svojo podporo koroškim Slovencem, pričakujemo, da avstrijski parlament ne bo uresničil sklepa strank, saj bi tako zelo škodil svojemu ugledu v mednarodni javnosti.«
Obvestilo KZ vinogradnikom
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo letošnji vinski pridelek prijaviti v dneh od 8. do 15. decembra tega leta, in sicer v pristojnih občinskih uradih. Letos je deželna uprava v ta namen pripravila nove obrazce, ki pa v tem trenutku niso še natiskani. Po zagotovilih tržaškega pokraj inskega nadzorništva za kmetijstvo bodo obrazci na razpolago šele v prvih dneh prihodnjega meseca. Kmečka zveza bo kot vsako leto pomagala svojim članom sestaviti prijave in bo za tto tudi priredila sestanke po vaseh. Razpored teh sestankov bomo pravočasno objavili.
Kmalu brezcarinska prodajalna tudi pri Fernetičih
Tržačani hodijo čez mejo po bencin in tudi po »brezcarinske« cigarete
rodni mejni prehod pri Fernetičih kmalu dobil jugoslovansko prostoca-rinsko prodajalno, ki se ji z zvenečo tujko reče »duty free-shop«. Kakor poroča agencija AGI, so gradbena dela za novo, moderno poslopje v polnem in izredno hitrem teku, tako da lahko odprtje prodajalne pričakujemo v najkrajšem času. Jugoslavija tako pospešeno uresničuje svoj načrt o tovrstnem načinu zbiranja deviznih sredstev in je doslej odprla že 350 prostocarinskih prodajaln v turističnih krajih, na letališčih, v marinah, zdraviliščih in ob mejah.
Kot rečeno, že dva meseca, točneje od 29. septembra, na mejnem prehodu pri Pesku obratuje prva tovrstna prodajalna ob jugoslovanski meji z Italijo. O njenem bolj ali manj uspešnem poslovanju je za sedaj še prezgodaj govoriti, še posebno ob dejstvu, da je prehod pri Pesku izrazito sezonski in da so torej prodajalno odprli ravno ob koncu poletne turistične sezone. Sežanski »duty free« bo imel v tem oziru prednost ustaljenega tranzitnega prometa skozi vse leto, medtem ko bodo morali na Pesku za prve realne ocene počakati na novo turistično sezono. Na to nas je opozorila prijazna prodajalka Vlasta Mezgec, s katero smo se po telefonu pogovarjali o prvih dveh
mesecih obratovanja prodajalne, v kateri je zaposlenih 11 oseb.
»Naša je prva tovrstna prodajalna na italijanski meji, tako da čakamo na prve izkušnje, ki bodo služile naslednjim,« nam je dejala naša sogovornica, ki je doma iz Brkinov. »Prodajalna je samopostrežna in se razteza na 300 kvadratnih metrih. V njej so oddelki s kozmetiko, športno opremo, s tehničnim blagom (kot na primer televizorji, radijski sprejemniki, ure, sušilci za lase ipd.), s cigaretami, cigarami in drugimi tobačnimi izdelki, z alkoholnimi pijačami, igračami (med njimi prevladujejo kocke lego) in z nekaterimi prehrambenimi izdelki, kot sta kava in čokolada.« Odziv odjemalcev je po njenih besedah za sedaj mogoče označiti kot zadovoljiv, daleč najbolje pa gredo v promet cigarete. Nič čudnega, saj zavojček cigaret ene najbolj znanih znamk pri njih velja 1.620 lir, medtem ko v Italiji stane 2.750 lir! Pri žganih pijačah je razlika precej manjša (če sploh obstaja, op. ur.), vendar Vlasta Mezgec dodaja, da pri njih prodajajo originalne pijače, medtem ko so v Italiji naprodaj tiste, ki jih naredijo po licenci. Naslednji artikel, ki gre dobro v promet so telovadne copate adidas, ki jih po znani licenci izdeluje domača tovarna Planika in slovijo po veliki kakovosti in trpežnosti. Tudi po kozmetičnih izdelkih (in predvsem po
parfumih) je precej povpraševanja, čeprav so razlike v cenah s tistimi, ki jih ponujajo tržaške parfumerije, minimalne.
Prodajalna stoji zunaj jugoslovanskega teritorija, med italijanskim in jugoslovanskim prehodom, zato lahko — za razliko od prostocarinskih trgovin v notranjosti — v njej kupujejo tudi jugoslovanski državljani, ki pa morajo nazajgrede skozi carinsko kontrolo. Prodajalka Vlasta Mezgec nam je še povedala, da vse njihovo delo poteka po računalniku, od menjalnih tečajev, ki jih vsak dan vstavijo vanj, do knjigovodstva in skladiščne službe. Skratka, če ne bo problemov z zalogami, ki so za sedaj v tovrstnih prodajalnah precej pomanjkljive, lahko na Pesku prihodnjo turistično sezono pričakujejo z zaupanjem.
V splošnem pa po dosedanjih podatkih jugoslovanske brezcarinske prodajalne skupno niso dosegle načrtovanega obsega prometa, saj so namesto predvidenih 50 milijonov dolarjev uresničile le 35 milijonov. Krivdo pripisujejo predvsem premajhni izbiri blaga in torej slabemu odzivu dobaviteljev. Tuji dobavitelji se namreč pritožujejo nad počasnostjo bank pri plačilu blaga. Med njimi je značilen primer italijanske firme Benetton, ki je morala po obetavnem začetku in velikih načrtih zapreti svoje prodajalne v Baogradu, Splitu in Sarajevu, (vb)
V kavarni San Marco predstavili načrt bodočih filmskih dnevov
Posvečeno filmom dežel Alpe-Jadran
Na območju dežel, ki sestavljajo Delovno skupnost Alpe-Jadran, snemajo vsako leto približno sto celovečernih filmov ter nič koliko kratkih dokumentarcev, risank, televizijskih programov in eksperimentalnih filmov. Tolikšno bogastvo pa do danes ni imelo skupnega imenovalca, posamezne produkcije so svoje filme pošiljale na bolj ali manj pomembne festivale, povezav med deželami Alpe-Jadrana pa dejansko ni bilo.
V posameznih deželah so’ se sicer pojavili načrti filmskih srečanj, ki bi zajemali produkcijo Treh Benečij, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Bavarske ter dežel opazovalk Madžarske in Lombardije, vidnih rezultatov pa ni bilo veliko.
Podobne načrte so kovali tudi člani tržaškega kinokluba La Cappella Un-derground, ki so včeraj predstavili tisku načrt za bodoče mednarodno filmsko srečanje (na sliki). Predsednica kinokluba Rosella Pisciotta Piccotti je zbranim novinarjem, predstavnikom konzulatov, Dežele in Tržaške pokrajine obrazložila, kako bi lahko predstavniki kinematografij skupnosti Alpe-Jadran sami sestavili in oblikovali bodoča filmska srečanja. »Kolegom ne mislimo vsiljevati že pripravljenih načrtov,« je dejala predsednica, »zato smo tudi organizirali mednarod-
no predpripravno zasedanje, ki bo v Trstu v soboto, 5. decembra«.
Na tem srečanju bodo tudi predstavili strnjen filmski pregled novejših filmov, ki so jih posneli v deželah Alpe-Jadran.Simpozija se bodo udeležili gostje iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Bavarske, Veneta in FJK, Lombardije in Avstrije.
Pobudo Cappelle Underground je podprl SNCC (Vsedržavni sindikat filmskih kritikov), temu pa so se pridružile še Tržaška pokrajina in Deže-
la, Trgovinska zbornica, deželni sedež RAI ter nekaj zasebnikov. Poseben pečat bodočim filmskim dnevom pa daje pokroviteljstvo Komisije evropskih skupnosti, ki jo vodi Carlo Ripa di Meana. Evropski pomen pobude očitno ni naletel na gluha ušesa, saj se bodo predstavniki raznolikega filmskega sveta dežel Alpe-Jadran množično udeležili tržaškega decembrskega srečanja, ki bo najbrž postal zanimiva izhodiščna točka za meddržavno kulturno sodelovanje.
V priredbi Zveze slovenskih kulturnih društev in SPZ iz Celovca
Od 6. do 8. decembra v Planici seminar za mlade organizatorje
Zveza slovenskih kulturnih društev in Prosvetna zveza iz Celovca pripravljata drugo izvedbo Seminarja za mlade organizatorje, ki bo 6., 7. in 8. decembra 1987 v Domu Planica v Planici.
V skladu s skrbjo za izobraževanje naših ustvarjalcev, pevcev, gledališčnikov, slikarjev, fotografov... in mentorjev se je Zveza slovenskih kulturnih društev odločila, da posveti posebno pozornost tudi tistim mladim, ki sami niso protagonisti, so pa tisti, ki morajo ustvarjati pogoje, da naša kulturna ustvarjalnost čimbolj sproščeno zadiha. Ti so tako imenovani »organizatorji«, ki poredkoma stopijo na oder, morajo se pa spoprijemati s finančnimi in organizacijskimi težavami in večkrat tudi z večjimi problemi, pred katerimi se navadno znajdejo razoroženi.
Zato se je ZSKD odločila, da obnovi oz. nadaljuje pobudo, ki jo je preizkusila pred dvema letoma (novembra 1985) in ki je takrat žela nepričakovan uspeh. Gre za nas nenavadno obliko seminarja, kjer se udeleženci seznanijo z novimi možnostmi kulturnega ustvarjanja in skozi introspektivno delo tudi preizkusijo na lastni koži nove možnosti kulturnega ustvarjanja.
Pred dvema letoma se je med udeleženci, ki so prihajali iz Koroške, Gorice, Benečije in Trsta, ustvarilo tako navdušenje, da so vsi odšli domov zadovoljni in verjamemo, da se bodo letos spet odzvali priložnosti, ki se jim ponuja.
Za letos so si zamislili seminar v nadaljevalni obliki, se pravi da bodo izhajali iz tistega, kar je bilo pred dvema letoma povedanega in storjenega. Vsekakor vsi, ki bi si hoteli ogledati material izpred dveh let, ali imeti kaj več informacij v zvezi s to pobudo, se lahko obrnejo na sedež Zveze slovenskih kulturnih društev.
Zveza se s tem vabilom obrača tako na tiste, ki so se seminarja že udeležili, kot tudi na tiste, ki bi želeli to izkušnjo prvič preizkusiti.
Rok za prijavo je do prihodnjega četrtka, 3. decembra, kot rečeno, na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, UL sv. Frančiška 20 (tel. 767303).
_____________________t
Zanimiv pregled glasbene ustvarjalnosti v ZSSR
Združenje Italija - Sovjetska zveza je organizator vrste večerov in predavanj o glasbi v ZSSR, ki potekajo v Trstu že od 13. novembra dalje v baziliki sv. Silvestra in se bodo zaključili s klavirskim recitalom v Kulturnem domu v Trstu 22. decembra.
Na prvem koncertu so nastopili violinist Grigorij Žišlin (na sliki), ki ga je na klavir spremljal Baouer in pianist Vladimir Slivokin. Druga prireditev je bila konferenca, posvečena sodobni sovjetski glasbi, o kateri je govoril glasbeni kritik dr. Rubens Tedeschi.
Danes pa je v programu koncert pianistke Ljubove Timotejeve, ki bo ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra na istoimenskem trgu. Timotejeva je svojo glasbeno kariero začela na moskovski osrednji glasbeni šoli. Svoj prvi nastop je imela že kot osemletni otrok. Pri štirinajstem letu starosti so jo sprejeli na moskovskem konservatoriju, pri petnajstem pa je že zmagala na mednarodnem glasbenem tekmovanju Radia Prage za mlade glasbenike. Poleg številnih drugih priznanj naj omenimo še prvo mesto na tekmovanju Grand Prix Marguerite Long In Jagues Tibaud v Parizu. Udeležila se je tudi številnih turnej v Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji in raznih drugih državah.
Današnjemu koncertu bo 4. decembra sledila konferenca o aktualnosti glasbene dialektike v ZSSR, o čemer bo govoril docent za zgodovino glasbe na konservatoriju v Benetkah Marco Maria Tosolini. 22. decembra bo zadnja prireditev v Kulturnem domu v Trstu, na kateri bosta nastopila pianistka Akmaduli-na Bella in kantavtor Oku ziava Bulat.
Na zborovanju Škofijskega središča za teologijo in kulturo
Kardinal Paul Poupard o odnosu vernik-ateist
V okviru zborovanja »Vprašanje Boga danes«, ki ga je pripravilo Škofijsko središče za teologijo in kulturo v sodelovanju s kulturnim društvom »Studium fidei«, je v prejšnjih dneh na sedežu ekonomske fakultete v Trstu predaval kardinal Paul Poupard, predsednik Tajništva za neverujoče in Papeškega sveta za kulturo. Predavatelj je govoril o »Problemu Boga v sodobni kulturi«.
Med ponujenimi izhodišči - ob stalnem in pazljivem spoštovanju različnih miselnosti - je bila gotovo najbolj zanimiva analiza ponovnega upoštevanja pojava religije v sklopu marksistične kulture in posebne pozornosti, ki jo posvečajo ruski intelektualci duhovnim zadevam.'
Predavatelj je nato nadaljeval s trditvijo, da položaja ateista in vernika nista popolnoma nespravljiva, saj je še mnogo možnosti za skupno delovanje: na področju vrednot oba iščeta resnico, mir in pravičnost; na področju antropoloških raziskav - ki ovijajo bodisi sodobno laično kulturo, bodisi krščansko pastoralno teologijo — se ti dve stališči lahko srečata in sodelujeta.
Pri pregledu t. i. »laične« tržaške kulture je kardinal Poupard zasledil več znakov religije, če ne celo vernosti. V tem sklopu je posebno podčrtal prisotnost dveh slovenskih tržaških pisateljev, se pravi Borisa Pahorja, opredeljenega agnostika, in Alojza Rebule, zavzetega katoličana, Maritainovega učenca, ki se rad izpostavi s svojo versko pripadnostjo. Priporočil je števil-
nemu občinstvu, naj pobliže spozna ta del tukajšnje kulture, saj je bogat in zanimiv. Zavzeto iskanje tega, kar je resnično, dobro in lepo, namreč zbližuje in vzajemno bogati obe miselni usmerjenosti.
Kardinal Poupard je zaključil s sledečo mislijo: Mnogoštevilna nasilja in krivice ogrožajo bivanje sodobnega človeka, zaradi tega človek potrebuje kulturo, ki mora biti popolnoma in v celoti človeška. Taka kultura ne sme zanemarjati ali podcenjevati nobenega prispevka.
P. M.
»Tihi ogenj« tabornikov iz Brega
Letos slavi taborniška Družina Strmega brega, ki deluje na področju dolinske občine, 15-letnico svojega obstoja. To obletnico bo proslavila v nedeljo, 29. novembra. Ob 16.30 bo zbirališče pred dolinskim županstvom in nato polaganje venca na bližnji občinski spomenik padlim v NOB. Po polaganju venca pa se bo proslava nadaljevala v gledališču F. Prešeren v Bo-Ijuncu. V veži bo na ogled razstava fotografij iz taborniškega življenja in raznih ročnih izdelkov, ki so jih taborniki sami izdelali. V dvorani pa bo »Tihi ogenj«. Recitacije, pesmi in skeče bodo ob Tihem ognju popestrili tudi diapozitivi iz taborniškega življenja.
Tržaška podjetja bodo odprla vrata šolarjem in dijakom
Pokrajinsko odborništvo za šolstvo prireja tudi letos pobudo z naslovom "Dnevi odprtih vrat", ki bo na sporedu že tretjič po vrsti. Kot znano, omogoča pobuda tržaškim šolarjem in dijakom obisk v nekaterih krajevnih industrijskih in trgovskih obratih ter podjetjih. Letos bo 4. in 5. decembra odprlo svoja vrata kar 40 objektov.
Poleg možnosti obiska se bodo dijaki in šolarji lahko udeležili tudi posebnega literarnega in likovnega natečaja na temo dela in zaposlitve. Starejši dijaki bodo lahko opisali svoje vtise in mnenja po obisku v enem od 40 podjetij, medtem ko bodo osnovnošolci lahko izkazali svoje risarske veščine. Pokrajina daje v ta namen na razpolago knjižne bone v vrednosti skoraj 5 milijonov lir. Izdelke je treba poslati na sedež Pokrajine najkasneje do 15. januarja 1988.
V prihodnjih dneh bodo vse šole dobile informativno gradivo o pobudi "odprtih vrat", poleg že ustaljene prakse pa so letos predvidene tudi nekatere novosti, na' primer stalna prisotnost krajevne televizijske postaje, pri pobudi pa sodeluje tudi tržaška občinska uprava. Pokrajinski odbornik Cavicchioli je ob priložnosti povabil vse ravnatelje k sodelovanju, tako da bi imenovali enega učitelja oziroma učiteljico, ki bi pobudi sledili tudi v prostem času. Lani se je vabilu "odprtih vrat" odzvalo skoraj 100 tržaških šol, pobudniki pa pričakujejo, da bo odmev letos še večji, saj je število podjetij, ki so pripravljena šolarje in dijake seznaniti z delavsko stvarnostjo, letos znatno večje.
Z notifikacijo dokumentov na prefekturi
Novi koraki v podporo zahteve po odstavitvi tržaškega župana
Nenavadno vreme nam nagaja že več dni'
Dež in oblake bo kmalu zamenjala suha, a hladnejša vremenska fronta
Danes ob 19.30 se sestane tržaški občinski svet. Vsa pozornost tržaške javnosti je seveda uprta v glavni problem, ki v tem trenutku pretresa ta upravno-politični organ, to je v zahtevo po odstavitvi listarskega župana Staiiierija, ki jo je predložila tretjina občinskih svetovalcev. Kako bo občinski odbor s tem v zvezi ukrepal, ni še znano, seje v ta namen pa še ni sklical, čeprav je po zakonu dolžan, da jo skliče v roku desetih dni od sodne notiiikacije dokumentov Staiiieriju, kar se je zgodilo že prejšnjo soboto.
S tem v zvezi sta občinska svetovalca Arturo Calabria (KPI) in Paolo Parovel (Movimento Trieste) včeraj uradno notificirala pokrajinskemu Nadzornemu odboru in tržaškemu prefektu kopije dokumentov v zvezi z zahtevo po odstavitvi župana ter zahtevala, da ustrezno posežeta v primeru, da bi občinski odbor ne izpolnil svojih obveznosti v predvidenem roku.
Na današnji seji pa bo verjetno na dnevnem redu razprava o drugem perečem vprašanju, ki v tem trenutku prav tako pretresa občinsko palačo. Pravzaprav gre za pravcati škandal, ki je izbruhnil v krogih občinskih uslužbencev. Na podlagi člena št. 40 delovne pogodbe iz leta 1983 je namreč kar tisoč petsto uslužbencev zahtevalo napredovanja in poviške, občinska uprava pa naj bi
upoštevala le polovico prošenj, kar je izzvalo izjemna negodovanja in hude očitke o favoritizmih.
Svetovalca Monfalcon (KPI) in Parovel (MT) sta zato na včerajšnji seji druge svetovalske komisije zahtevala, da se na današnji seji občinske skupščine odpre razprava o tem vprašanju.
Nagrade zaslužnim vinogradnikom
V prostorih Kraškega muzeja v Rep-nu bodo jutri ob 17. uri slovesno podelili nagrade najzaslužnejšim kraškim vinogradnikom, ki jih je za tekoče leto dodelila Pokrajina. Pokrajinska selekcija se nanaša na vina z zaščitno oznako DOC in sicer za črnb kraško vino, kraški teran in malvazijo. Nagrajevanje prireja pokrajinsko odborništvo za poljedelstvo, nagrade pa bo podelil odbornik Marčelo Čok. Pobuda spada v okvir prizadevanj za ovrednotenje kraškega vinskega pridelka in kmetijstva.
Nagrade vsebujejo med drugim tudi opremo in pripomočke za kletarstvo, prejeli pa jih bodo prvi trije uvrščeni za vsako vrsto vina. Pokrajinska selekcija je upoštevala vinogradnike, ki so se že izkazali na raznih vinskih razstavah občinskega in krajevnega obsega.
Tolikšnega deževja, kolikor smo ga bili deležni te dni, že dolgo ne pomnimo. Po nekaterih italijanskih mestih, zlasti v Benetkah in. Firencah imajo pravo obsedno stanje, saj morje oziroma reke naraščajo preko varnostne mere in grozijo s poplavami. Tudi v Trstu je že nekaj dni plima, večjih preglavic pa zaenkrat ni povzročila. Zanimivo je, da zlasti v večernih urah dež spremljajo bliski in grmenje, kar je za ta letni čas precej neobičajno. Tudi temperature niso tipične za bližajoči se december, saj se sučejo rahlo nad povprečjem.
Tudi padavine niso povsod enake, tudi ko obravnavamo manjša ozemlja. Včeraj zjutraj je na primer ponekod na Krasu padla sodra, v Bregu je samo močno lilo, v mestu pa dežja skorajda ni bilo. Pač pa se je nad mestom zneslo v zgodnjih popoldanskih urah, ko je začelo gosto deževati. Vetra skorajda ni, občasno zapihajo južne sape in tudi morje je razmeroma mirno.
Nenavadno vreme torej, ki nas iz dneva v dan preseneča, tako da četudi okrog poldne posije sramežljivo sonce, ne moremo brez dežnika prav nikamor. Da pa grmenje in bliskanje v no-
vembru in decembru le ni taka redkost, izvemo tudi iz dobrih, starih pregovorov. Eden izmed teh namreč modruje, da Če v novembru in decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Lahko torej sklepamo, da nas bo prihodnje leto pošteno prepihalo. Malo manj spodbudna je sveta Katarina (25. 11.), saj je pravi novembrski vremenski mejnik. Ljudska modrost je na njen račun skovala pregovor, ki pravi, da Katarina nam ne laže: po sebi vreme januarja kaže. Torej, če se že sedaj zmrdujemo nad nadležnim dežjem in vsiljivo vlago, se nam ne bo nič boljše godilo januarja. Še sreča, da je bilo v sredo samo deževno, kajti če bi bilo tudi mraz, bi nam res trda pretila. Pregovor tokrat ni bogve kako prijazen s Katarino in prav grdo pove: Sveta Kata, sneg pred vrata. Po vremenskih pregovorih sodeč je tudi sveti Andrej (30. 11.) odločilen, kajti Sneg na Andreja — na polju slaba odeja. Vremenoslovci, tisti, ki se z vremenskimi muhami ukvarjajo poklicno, napoveduje ob koncu tega tedne poštene ohladitve. Ponekod v gorah je že snežilo, hladna zračna fronta pa naj bi se sedaj spustila tudi nad naše kraje. Kaj hočemo, če se bodo ljudske in strokovne napovedi uresničile, bomo pač dežnike zamenjali z zimskimi škornji in nemara celo z derezami. Te so preteklo zimo itak postale nepogrešljiva "modna muha", (mi)
V Milanu predstavitev možnosti uporabe kamna s tržaškega Krasa
Na trgovinski zbornici v Milanu bo v torek, 1. decembra, okrogla miza z naslovom »Uporaba kraškega marmorja«, ki sodi v okvir pobud za ovrednotenje in večjo uporabo tega kamna. Okroglo mizo prireja tržaška Trgovinska zbornica, namenjena pa je milanskim arhitektom, projektantom in gradbenikom. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi publikacijo »Marmor tržaškega Krasa«, o kateri bosta govorila avtorja, univerzitetna docenta Marco Pozzet-to in Franco Cucchi, medtem ko bosta arhitekt Fulvio Bassutti in slikar oziroma kipar Mario Rossello predstavila izvedbe svojih del.
S to pobudo se začenja nov ciklus dejavnosti Konzorcija kraških kamnosekov, ki jim je uspelo pridobiti pozornost številnih gradbenikov iz Milana in Lombardije za tokratno promocijsko akcijo, tako da se bo po vsej verjetnosti podaljšala še na sredo, 2. decembra.
Izredno aktualna pobuda Tržaške pokrajine
Seminar za vključevanje romskih otrok
Občina uvedla nov sistem za hitrejši pretok podatkov
Danes popoldne se bo v prostorih Višje šole za socialne delavce zaključil tridnevni seminar o jeziku in kulturi Romov, ki je namenjen predvsem šolnikom in zdravstvenim ter psihosocialnim delavcem. Pokroviteljstvo nad pobudo, ki jo prireja Tržaška pokrajina, sta prevzela Tržaška univerza in Tržaška višja šola za socialne delavce. Prireditelji skušajo prikazati večplastnost in posebnost strukture romskega jezika, zaradi česar imajo nomadski otroci veliko težav za dojemanje v šoli. Sploh pa v Italiji zelo malo romskih otrok obiskuje šolo, naša pokrajina pa je v tem pogledu pozitivna izjema: v tržaški pokrajini namreč stalno prebiva približno sto nomadov, od katerih je polovica mlajša od 18 let. Od teh 50 mladoletnikov jih 30 obiskuje šolo, to pa je v primerjavi z vsedržavnim stanjem zelo visok odstotek.
Uvodno poročilo je v sredo imel po-krajinski odbornik za skrbstvo Canno-ne, nakar je spregovoril prof. Giulio Soravia, ki je predaval o strukturi romskega jezika. Prav na tej jezikovni podlagi so nemški raziskovalci v 18. stoletju prišli do spoznanja, da Romi prihajajo pravzaprav iz Indije. Romski jezik namreč vsebuje od 400 do 500 indijskih besed, s proučevanjem jezika pa lahko brez večjih težav sledimo
romskemu popotovanju iz Indije do naših krajev. Perzijskih in armenskih besed zasledimo bolj malo, kar pomeni, da se v tistih predelih niso veliko mudili, veliko pa je grških (seveda tu ne moremo govoriti o klasični grščini, temveč o jeziku preprostih ljudi, s katerimi so Romi pač prihajali v stik) in slovanskih. Zanimivo je dejstvo, da Romi med potovanjem po Anatoliji niso vključili v svoje besedišče tudi turških besed. To pomeni, da so šli skozi ta predel, preden so ga pred 800-900 leti zasedli Turki.
Včeraj popoldne sta spregovorila profesorja s Tržaške univerze Crevatin (Kultura ustnega in kultura pisanega izražanja: problemi spoznavanja) in Cappellari (Misel kot podoba in misel kot abstrakcija). Iz njunih predavanj
so udeleženci seminarja lahko razumeli, zakaj ima romski otrok v šoli težave, ki seveda niso samo povezane s predsodki sošolcev ali njihovih staršev. Romska kultura je namreč kultura ustnega izražanja, ki je v bistvu drugačna od tiste, ki smo je mi vajeni v šolah. Tudi drugače pa so kulturne razlike take, da le s težavo dosežemo polno razumevanje med romskim otrokom in učiteljem ali med romskim in drugim otrokom.
Danes popoldne se bodo udeleženci seminarja porazdelili v delovne skupine, v okviru katerih se bodo pogovorili o svojih izkušnjah in ocenili tridnevni seminar. Kasneje bodo izdelali tudi poročilo, ki bo vsebovalo programske točke za nadaljnje delovanje na tem področju.
Na tržaški Občini so pred približno dvema tednoma uvedli novo tehnologijo, ki bo omogočila hitrejši pretok informacij med osrednjim centrom na Trgu Granatieri in raznimi občinskimi izpostavami. Novi informativni sistem je dala napeljati Informatica Fiuli-Ve-nezia Giulia. Tehnološka obdelava podatkov z računalnikom nudi izredne prednosti, predvsem kar zadeva hitrost v kroženju informacij. Trenut-noje sistem še v »poizkusni« fazi.
Ze v desetih dneh so uslužbenci v uradu Tržaške občine in raznih številnih izpostavah opazili vidne rezultate. Kaže, da Občina že načrtuje razširitev tega informativnega sistema, ki je poleg vsega tudi precej poceni, na vse občinske oddelke — od anagrafskega urada, do urada za uslužbence, za dajatve itd. V kratkem času naj bi torej počasni birokratki sistem, kakršnega smo bili doslej vsi vajeni, doživel popolno »revolucijo«.
Trenutno je še v povojih zamisel, da bi »elektronsko pošto« še bolje izkoristili. Občina in Informatica Fiuli-Ve-
Na Filozofski fakulteti v Trstu je včeraj z odliko diplomirala
BARBARA GRUDEN
Iz srca ji čestita redakcija ■	Primorskega dnevnika
nezia Giulia imata v načrtu izpopolnitev novega sistema, ki bi omogočal komuniciranje, oziroma istočasno preverjanje podatkov v vseh občinskih oddelkih.
Posvet o šolskem usmerjevanju
V ponedeljek, 30. t. m., bo s pričetkom ob 16. uri v konferenčni dvorani Delavskih zadrug (COOP) pri Stari mitnici 13 javna razprava na temo: »Kakšno usmerjanje za kakšno šolo?«. Posvet prireja tržaški šolski sindikat CGIL, na njem pa bodo sodelovali vsedržavna tajnica tega sindikata Fio-rella Farinelli, prof. Riccardo Luccio s Tržaške univerze ter psihologa Deželne usmerjevalne službe Paolo Fusari in "Piero Vattovani, ki bosta med drugim predstavila izledke raziskave, izvedene v nekaterih višjih srednjih šolah.
■ Senator PSI Arduino Agnelli se je
srečal s predstavniki Združenja tržaških črpalkarjev in jim pojasnil trenutni položaj v zvezi z raztegnitvijo go-riških posebnih kontingentov goriva na tržaško pokrajino. Črpalkarji so ugotavljali, da bi tržaški parlamentarci morali bolj pritiskati na vlado in uskladiti posamezne pobude, ki jih bodo v prihodnjih dneh sprožili tako v Trstu kot v Rimu.
Zaradi stavke odborov COBAS
Težave v železniškem prometu
Stavka, ki jo je proglasil vsedržavni odbor strojevodij in železničarjev COBAS, bo prizadel tudi tržaško pokrajino. Vsedržavna stavka se bo pričela danes ob 16. uri in se bo zaključila v ponedeljek ob 14. uri. Za vse, ki se za svoje nujne premike poslužujejo vlakov, bo Železniška uprava tudi v naši pokrajini poskrbela z nadomestnimi avtobusnimi vožnjami. O tem bodo sproti obveščali potnike preko zvočnikov na železniški postaji. Seveda ne bo mogoče računati na točno določene urnike.
Uradna predstavitev zadnje zbirke Irene Žerjal
Pesem kot »Let morske lastovice«
Sinoči je bila v prostorih Tržaške knjigarne uradna predstavitev nove pesniške zbirke zamejske pesnice, pisateljice in ustvarjalke Irene Žerjal. Let morske lastovice, tak je naslov pred kratkim izdane knjige, je za avtorico že deseta po vrsti.
Let morske lastovice, pa tudi ustvar- • Jalni svet Irene Žerjal, je predstavila profesorica Marija Cenda. V svojem posegu je pesnico označila kot prekipevajočo osebnost, ki čuti nenehno nujo, da svoje notranje dogajanje in doživljanje izraža z besedo^ liriko ali prozo. Pesniški kozmos Irene Žerjal je nedvomno svet ostrih robov, spodbijanja in nastajanja, svet temnega morja in temnih noči, v katerem se vrtoglavo stopnjujejo dinamične prispodobe. Na površje prihajajo občutki bega in ponovnega vračanja, vsekakor nadvse gibljiv življenjski prostor, kjer se glasno in obenem tiho oglaša večno vprašanje: kam? Pesnica se zateka v folklorno domačijsko idilo sredi oljk in murv, zaveda pa se, da se ta idi-
lični svet ohranja le v spominu na otroštvo in babičine pripovedi. Še močnejše je zatekanje v naravo: izraža se z morjem, poštni, macesni, alpskim jezprom in še drugimi podobami narave, ki jih prepletajo refleksivni in razpoloženjski prebliski. V liriki Irene Žerjal se večkrat pojavlja tudi želja po preobrazbi, po prilagajanju in spreminjanju. Vse te lirske sestavine prihajajo na dan v pesniški govorici, ki je kot mozaik podzavestnih tokov, abstraktnih in drznih metafor, združenih s stvarnim besednim izrazjem. Pesnica se je z naporom in bolečino dokopala do spoznanja, da je »življenje polno mask«. Vendar ta trpka spoznanja je ne ženejo v brezupnost, čeprav je njen pesniški izraz prej temačen kot pa sončen.
Predstavitev je dopolnila Marija Mis-lej, ki je podala nekaj pesmi iz nove zbirke Irene Žerjal, za glasbeni inter-mezzo pa je poskrbel kitarist Marko Fer-ri. (dam)
Blizu Benetk je napadel poštni far g on
Tržaški karabinjerji prijeli roparja
Eden od treh roparjev, ki so včeraj nekaj minut po polnoči napadli poštni furgon v S. Stinu di Livenza v bližini Benetk, se je po neuspelem ropu zatekel v Trst. Na železniški postaji pa so ga pričakali tržaški karabinjerji in ga odpeljali v koronejski zapor.
Šofer Antonio Lante je s furgonom prevažal precejšnjo vsoto denarja in vrednostnih papirjev. Nenanoma sta ga v bližini železniške postaje v S. Stinu di Livenza dohitela dva avtomobila s tržaško in goriško evidenčno tablico in ga hotela prisiliti, da ustavi svoje vozilo. Lante se je spretno izognil napadalcem in se zatekel v bar železniške postaje. Od tod je poklical na pomoč karabinjerje. Trije maskirani roparji so se medtem približali furgonu, a so na svoje veliko razočaranje ugotovili, da je zaklenjen. Ni jim preostalo drugega, kot da se spustijo v beg, spotoma pa so,-kot kaže, ustavili in okradli nekega avtomobilista, ki je po nesrečnem naključju privozil mimo njih. Roparji so se nato razbežali in vsak je ubral svojo pot. Eden od pajdašev, 36-letrii Luigi Petrolicchio iz Bergama, je najbrž menil, da mu bo Trst nudil varno zatočišče. Medtem pa so karabinjerji iz Benetk obvestili o dogodku svoje kolege iz bližnjih mest in že včeraj popoldne dobili obvestilo, da so enega od roparjev aretirali v Trstu.
Novo združenje za prijateljstvo med Italijo in Romunijo
Decebal je bil zadnji vladar Dačanov, se pravi ljudstva, ki je v rimskih časih živelo na območju današ»je Romunije. Decebal pa se imenuje tudi Združenje za italijansko-romunsko prijateljstvo, ki se je. pred nedavnim osnovalo v Trstu. Združenje se bo predstavilo javnosti v sredo, 2. decembra, v kongresni palači Tržaškega velesejma, kjer ima tudi svoj sedež.
Združenje je nastalo z namenom, da bi spodbudilo sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju med Romunijo in Italijo, poleg posameznikov pa so njegovo ustahovitev podprli Tržaška pristaniška ustanova, Tržaška turistična ustanova, Tržaška pokrajina, Tržaška velesejemska ustanova, Združenje špediterjev iz Trsta ter družbi Tommaso Prioglio in Port Trading.
C. Magris v krožku Che Guevara
Drevišnji gost krožka za politične in družbene vede »Che Guevara« bo tržaški pisatelj, univerzitetni profesor in germanist Claudio Magris. Predstavil bo svoj zadnji roman Danubio, ki je že požel velik uspeh doma in v tujini. Srečanje s pisateljem bo vodil urednik Rinascite Bruno Schacherl, ki je tudi pisec literarnih kritik v dnevniku l'Unit4.
Srečanje bo v prostorih krožka v Ul. Madonnina 19, ob 18. uri.
t
Zapustila nas je naša draga
Karla Švara
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoči mož, sin in drugo sorodstvo
Trst, Ricmanje, 27. novembra 1987
Žalovanju se pridružujeta družini CEJ in MAURI
Ob izgubi drage žene Karle izreka bivšemu pevovodji Vladu Švari iskreno sožalje
KD I. Cankar
Glasbena matica izreka globoko sožalje Vladu Švari in svojcem ob bridki izgubi žene Karle.
Ob izgubi drage žene izreka Vladu Švari občuteno sožalje
Zveza slovenskih kulturnih društev
Poučno predavanje o živalih na Krasu v škedenjskem Kulturnem društvu
V kulturnem domu Ivan Grbec v Skednju so imeli v soboto zvečer zanimivo predavanje, ki se ga je udeležilo lepo število domačinov. Tokratna predavateljica je bila biologinja Damjana Ota, ki je svoje predavanje naslovila »Živali in Kras«. Spregovorila je o Krasu, predstavila njegove značilnosti, vegetacijo in s tem v zvezi tudi živali, ki tu živijo - sesalci, ptice, žuželke itd. Spregovorila je tudi o kraških jamah in o vsem, kar pač sodi h Krasu.
Predavateljica je svojo temo razvila na tako zanimiv, prijeten in vsem razumljiv način, da je potegnila k razpravi številne udeležence, ki so z večera odnesli marsikaj novega in zanimivega.
__________gledališča_______________
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj ob 20. uri (red E/B) bo na sporedu sedma predstava Mascagnijeve opere PRIJATELJ FRITZ. Dirigent Evelino Pido, režiser Mario Zanotto. Danes ob 18.45 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2) milanski kritik Alfredo Mandelli govoril o prihodnji operi na repertoarju, in sicer o operi LA FIGLIA DEL REGGI-MENTO G. Donizettija. Vstop prost.
Jutri ob 20. uri premiera opere G. Donizettija LA FIGLIA DEL REGGIMEN-TO. Dirigent Carlo Rizzi, režija Filippo Crivelli.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče iz Genove prikazalo Goldonijevo delo LA PUTTA ONORATA. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V Pasaži Protti je še danes v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonmajev za gledališko sezono 1987/88.
Od 1. do 6. decembra bo skupina ATER predstavila delo A. Brachettija IN PRINCIPIO ARTURO CREO IL CIELO E LA TERRA. Režija Tino Schirinzi. V abonmaju odrezek št. 4. Vstopnice so naprodaj v osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 27. t. m., ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo B. Nušiča SUMLJIVA OSEBA.
razna obvestila
KD Kraški dom obvešča, da poteka tečaj rekreacijske telovadbe za odrasle vsak petek ob 21. uri. Tečaj vodi prof. Franko Drasič.
Enotna komisija za socialno-zdrav-stveno vprašanje borcev NOV, aktivistov OF in vojaških invalidov NOV v Trstu, ki jo sestavljajo predstavniki VZPI-ANPI, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveze vojnih invalidov NOV, obvešča borce NOV in aktiviste OF, da je odprt rok za vlaganje prošenj za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v SFRJ za leto 1988 do 20. decembra t. 1. Prošnje sprejemajo ANPI-VZPI, Ul. Crispi 3, in vse njene sekcije, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju, Ul. Cicerone 8/B, ter ZVI NOV, Ul. Cicerone 8/B.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 predstavitev najnovejšega Fblklovega dela RACCONTO DEL 5744. Delo bosta predstavila Pavle Merku in Filip Fischer.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoje grafike Zora Koren-Skerk.
V	restavraciji XX SECOLO v Vižov-Ijah pri Sesljanu bodo do 29. t. m. razstavljali svoja dela obiskovalci ATELIE-RA. Razstava je odprta vsak dan od H-do 15. ure in od 17. do 24. ure.
V	kavarni Stella Polare razstavljajo do 7. decembra Ivo PETKOVŠEK, Sergio CAVALIERI in Silvano ROCCO.
V	galeriji Cartesius bo do 8. decembra razstavljal svoja dela slikar DOME-NICO CANTATORE.
V	Studiu PHI je odprta fotografska razstava »ARHITEKTURA J. PLEČNIKA«.
izleti
Sekcija KPI občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za 5-dnevno potovanje na Madžarsko za silvestrovanje v Budimpešti od 30. 12. do 3. 1. 88. Cena 430.000 lir. Vpisovanje še jutri, 28. t. m., od 19. do 20. ure na sedežu KPI v Dolini št. 75/a, tel. 232223.
razne prireditve
SKD Slavec - Ricmanje obvešča vse vinogradnike, da bo družabni večer danes, 27. t. m., ob 20. uri v Babni hiši.
UNIFAX obvešča, da bo letošnji UNI-FEST - kulturno-zabavni večer akademskih študentov - jutri, 28. t. m., v goriš-kem Kulturnem domu. Vstop izključno z vabili, ki jih lahko dobite pri slovenskih univerzitetnih študentih na tržaškem faksu.
KD Lipa vabi jutri, 28. t. m., ob 20.30 v Bazoviški dom na predavanje prof. Sama Pahorja: Bitka za Bazovico.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na uro zabave z dramsko skupino SKD Tabor z Opčin jutri, 28. t. m., ob 20. uri. Gostje se predstavijo s kabaretom "Beseda-Opereta". Spisal in režiral Drago Gorup.
RMV - Taborniki družine Strmega brega vabijo v nedeljo, 29. t. m., na prireditev ob 15-letnici družine Strmega brega. Ob 16.30 zbirališče pred dolinskim županstvom, nato polaganje venca ob občinskem spomeniku padlim v NOB in ob 17.30 otvoritev razstave DSB in "Tihi ogenj" v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
TPK Sirena priredi jutri, 28. t. m., ob 18. uri v klubskih prostorih večer z diapozitivi o potovanju po Afriki. Predaval bo Franko Regent. Vabljeni člani in nečlani.
V SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, bo v nedeljo, 29. t. m., gostovala seniorska dramska skupina društva Tabor z "Bese-do-Opereto". Režija Drago Gorup. Začetek ob 17. uri.
SKGZ vabi, ob 80-letnici slikarja Lojzeta Spacala, na srečanje, ki bo v petek, 4. decembra, v Kulturnem domu. Začetek ob 19. uri z odprtjem likovne razstave in nastopom godalnega kvarteta GM. Vabljeni.
KD Kraški dom obvešča, da bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 predvajanje filma o letošnji Kraški ohceti. Večer bo v občinski telovadnici v Repnu. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub (višješolska mladina), Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 28. t. m., na- srečanje s predstavniki Radia Opčine, ki bo potekalo v obliki razgovora ter prikazovanje posnetkov o delovanju prej imenovane radijske postaje. Pričetek ob 18.30.
KD Vesna vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo v Domu A. Sirk v četrtek, 3., petek, 4„ in soboto, 5. decembra, od 16. do 18. ure.
koncerti
Glasbena matica - Trst, sezona 1987/88, 3. abonmajski koncert v četrtek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. TRIO LORENZ: Primož - klavir, Tomaž - violina in Matija - violončelo. Na sporedu: Brahms, Kantušer in Šostakovič. Prodaja vstopnic od jutri, 27. t. m., v Pasaži Protti.
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist M. DELLI PONTI.
Jutri, 28. novembra, ob 18. uri bo
koncert v cerkvi sv. Andreja v Trebčah ob praznovanju farnega patrona. Sodelujejo: orgle-Andrej Pegan, violina - Aleksandra Pertot, čelo - Simona Slokar in Peter Filipčič, alt - Marta Valetič
čestitke
Na današnji dan pred 50 leti sta si obljubila zvestobo ANGELA in JOSIP VODOPIVEC iz Doline. Ob tej priložnosti jima iz srca želita vse najboljše sinova Danilo in Boris z družino. Voščilom se pridružujejo vsi, ki ju imajo radi.
Na tržaški pravni fakulteti je diplomirala ANA BATAGELJ. Novi pravnici čestita mladinska sekcija Slovenskes-kupnosti.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Frane Milčinski
ZVEZDICA ZASPANKA
Režija: BORIS KOBAL
Premiera v torek, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu
včeraj - danes
Danes, PETEK, 27. novembra
VIRGIL
Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 16.25 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 12.48 in zatone ob 23.13.
Jutri, SOBOTA, 28. novembra
JAKOB
PLIMOVANJE DANES: ob 2.58 najvišje 28 cm, ob 8.58 najnižja 4 cm, ob 12.50 najvišja 11 cm, ob 20.17 nanižja -36 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj, zračni tlak 1004,4 mb rahlo narašča, veter 8 km na uro vzhodnik, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 5,8 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Loy, Lena Testi, Sara Milani, Marco Riccardi, Gio-vanni Vitale, Andrea Alborghetti.
UMRLI SO: 60-letna lolanda Soriani vd. Sferza, 97-letna Maria Carminati, 89-letna Maria Zudek, 66-letni Domenico Subar, 85-ietni Marcello Lenarduzzi, 77-letni Odorico Fermo, 65-letni Pietro Bor-gnolo, 74-letni Sergio Sacher, 79-letna Armida Bianzani, 67-letna Gisella Ulian, 66-letna Gina Grezar, 67-letni Albino Mallardi, 66-letni Domenico Subar, 73-letna Guerrina Lenardon, 93-letni Oron-zo Saponaro, 86-letni Nicola Botta, 82-letna Nerina Di Lazzaro vd. Bianchini, 73-letni Ezio Moro, 76-letna Anna Micoli vd. Benvenuti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka,
23., do sobote, 28. novembra 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1.
MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) in NABREŽINA (tel. 200466) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Notte italiana, dram., It. 1987, 100', r. Carlo Mazzacu-rati, i. Marco Messeri, Giulia Boschi.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 La legge del desiderio, dram., Sp. 1987, 100', r. P. Almodovar, i. E. Poncela, C. Maura, □ □
EXCELSIOR I - 16.00, 22.00 Una preghi-era per morire, dram., ZDA, r. M. Hodges; i. Mickey Rourke, Bob Hos-kins.
PENICE - 16.00, 22.15 I miei primi qua-ranfanni, kom., It. 1987, 100/ r. Carlo Vanzina: i. Carol Alt, Elliot Gould, □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Un piedi-piatti a Beverly Hills IL, kom., ZDA, 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Eddie Mur-phy, Ronny Cox.
MIGNON - 16.00, 22.00 L'ultimo impe-ratore, dram., It.-ZDA, 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 II peccato di Lola, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 L'altro vizio della bocca, pom., □ □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Harem, dram., Fr., 1985, 100'; r. A. Joffe, i. Nas-tassja Kinski, Ben Kingsley.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Full metal jacket, vojni, ZDA 1987; r. Stanley Kubrick; i. Matthew Modine, Lee Er-mey, Vincent D'Onofrio.
EXCELSIOR II - 16.00, 21.45 Le Streghe di Eastvvick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher, □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 H ca-lore sotto la pelle, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123', r. Jerry Pariš; i. Michael Winslow, Steve Guttenberg.
LUMIERE FICE - 20.00 in 22.00 True Stories, glasb., ZDA 1986, 110', r. David Byrne, i. David Byrne, John Goodman.
RADIO - 15.30, 21.30 Le calde sorelle, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
mali oglasi
prispevki
OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci št. 21. Vabljeni!
TRI SOBE, kuhinjo, kopalnico, teraso, podstrešje in vrt v dvostanovanjski hiši v Rocolu dajem približno štiri leta v najem zanesljivim odraslim osebam. Ponudbe, z navedbo cene, poslati na Fermo Posta Centrale Trieste - št. 67763440.
ŠTUDENTA iščeta majhno stanovanje ali sobo v Bologni. Kdor lahko nudi informacije, naj telefonira na št. 271862.
KUPIM majhno hišo na Opčinah ali v bližnji okolici. Tel. 827094 ob uri obedov.
PRODAM dovoljenje za prodajo gradbenega materiala in železnine ali pa dajem v najem 120 kv. m skladišča z velikim dvoriščem na Krasu. Tel. na št. 226138 v večernih urah.
PRODAM avto audi 80, turbo, dizel, letnik 1985 v odličnem stanju. Tel. 761819 v jutranjih urah.
GOSTILNA Veto na Opčinah nujno išče usposobljeno natakarico za delo v popoldanskem času. Tel. 211629.
USLUŽBENEC Fiata prodaja Uno 45 SL, letnik 1987, prevoženih 16.000 km. Tel. 413337.
IŠČEM sodelavca/ko ali družabnika/co za novo malo vpeljano uvozno-izvozno podjetje. Zaželeno je poznanje italijanskega tržišča, vseh administrativnih operacij, poslovanja ter znanje enega od jugoslovanskih jezikov. Ma Re -Opčine 1179, 34016 Opčine. Tel. 211805.
IŠČEM delo kot hišna pomočnica enkrat ali dvakrat tedensko. Pismene ponud-_be na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno".
DRUŠTVO išče v okolici Trsta hišo, tudi v slabem stanju, v najem ali za eventualni nakup. Tel. 271882.
VLJUDNO ste vabljeni na otvoritev novega salona "2 M" v Sesljanu št. 46 jutri, 28. t. m., ob 17. uri.
JUTRI, 28. t. m., ob 17.30 V Sesljanu št. 45 otvoritev nove brivnice. Vljudno ste vabljeni!
22-LETNICA nudi lekcije osnovnošolskim in srednješolskim dijakom. Klicati ob uri kosila na št. 0481/390202 in vprašati po Vidi.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Namesto cvetja na grob drage tete ob dnevu mrtvih daruje N.N. 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Boruta Kralja darujeta Livija in Vladimir Vilhelm
30.000	lir za ŠK Kras.
Slavica Sulli vd. Canciani daruje
10.000	lir za Zvezo vojnih invalidov NOV.
Ob 48. obletnici smrti dragega brata Ludvika daruje Marčela Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč.
V	spomin na bratranca Alojza Auberja ter na Josipa in Marije Bandelj darujeta Josip in Štefanija Škrk (Salež 61) 20.000 lir za ŠK Kras in 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob dragim pokojnim darujejo za Skupnost družina Opčine: družine Ezio, Danilo Morona in Lucia Lovadina 50.000 lir, Nino Mlač 50.000 lir, N.N. 25.000 lir, Ruggero Pečar z družino
20.000	lir, družina Doljak (Repen 11)
20.000	lir, družina Ravbar (Col 23) 20.000 lir, Marija (Opčine) 20.000 lir, Marta in Boris Simoneta 30.000 lir, družina Svetko in Aurelia Kralj (Gropada) 20.000 lir ter N.N. 15.000 lir.
V	spomin na našega dragega Boruta darujeta Jožica in Pepi Guštin 100.000 lir za gradnjo kulturnega doma-spomenika padlim v NOB iz Briščiokov.
V	spomin na Boruta Kralja darujejo za dom-spomenik padlim v NOB iz Brišči-kov: Mario Milič in Igor Buzzai 50.000 lir; Ladi in Olga Rebula 50.000 lir, Danilo Milič 15.000 lir, Emil Šakbar in Miloš Milič z družinama 50.000 lir, Vojko Peric z družino 100.000 lir, Marino Verša 20.000 lir, Milka Petelin 10.000 lir, Janko in Roza Guštin 30.000 lir ter Sergij ip Katja Guštin 30.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov.
Namesto cvetja na grob Nade Polik-Križmančič darujeta Aleksander in Branko Vodopivec 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Berto Verginelo vd. Što-ko-Žužič in na Zofijo Blažino vd. Rustjo daruje Ida Bukavec 15.000 lir za ŽPZ Pro-sek-Kontovel.
Ob obletnici smrti drage Vilmice Milič daruje Lidija Kapun 20.000 lir za Kulturni dom-spomenik padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na pok. Lauro Čok daruje Avguštin Čok 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Karla Kalca daruje družina Škabar (Repen 84)
50.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Ob pogrebu pok. Karla Kalca je bilo
zbranih 60.000 lir od raznih dobrotnikov in darovanih za Skupnost družina Opčine.
menjalnica
26.11.1987
Ameriški dolar............. 1214.—
Nemška marka ................ 732,50
Francoski frank............ 214.—
Holandski florint .............. 650
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2177.—
Irski šterling............. 1932.—
Danska krona................. 187,50
Grška drahma .................  8,20
Kanadski dolar ............ 920.—
Japonski jen	 Švicarski frank 		8,— 891.—
Avstrijski šiling		103,80
Norveška krona 		189,30
Švedska krona		200,20
Portugalski eskudo		8,—
Španska peseta		10,—
Avstralski dolar 		800,—
Debeli dinar		0,75
Drobni dinar		0,75
Drll/D BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 DVJIVb TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
dnevne sobe - knjižnice - postelje - lestenci
lliLUČLkU
POHIŠTVO ZA OPHEMO
TRST • Ul. Carducci 10	Tel. 732-677
spalnice - kuhinje - saloni - sestavljiva oprema
frlj, ^
/I


j:
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 — TRST — Tel. 732427
27. novembra 1987
otroci rišejo □ st an i
Priloga PD Minikrizkraz št.
2: sterilni prispevki naših učenčev in dyakov
Spet velik odziv
Dragi
minikrižkraževci,
tudi tokrat ste nam poslali kar lepo število risb, za katere se vam iskreno zahvaljujemo.
Zavedamo se, da smo vas v drugi številki naše priloge Minikrižkraž nekoliko razočarali, saj ste morali risati samo s črnim »flomastrom« ali s črno-belo tehniko. Marsikdo (predvsem naj mlajši) tako ni mogel razviti svoje fantazije.
Veliki stroški, stiska s časom (vaši prispevki so morali potovati do Verone, kjer imajo priprave za barvano tehniko), dokaj šen organizacijski napor: zaradi vsega tega smo se odločili, da naj bi objavili samo prispevke s črno-belo tehniko. Pa vendar ...
Pa vendar, kako naj bi ne ugodili vašim željam? Kljub vsem organizacijskim težavam pa smo že s številko 3 Minikrižkraž poskrbeli, da lahko vaše prispevke barvate.
Prepričani smo, da nam boste še naprej pošiljali svoje risbe vsaj v tolikšnem številu kot doslej. Pa še več jih pričakujemo in tudi vaših pisem bi se razveselili. Kar pišite, kaj menite o Minikrižkražu. Vaše mnenje bo še kako dobrodošlo.
Na tej in naslednjih treh straneh objavljamo tri nagrajene risbe, več vaših drugih prispevkov in seznam imen vseh, ki so le-te poslali, zaradi pomanjkanja prostora pa jih ne moremo objaviti.
Branko Lakovič
Kaj so prejeli naši nagrajenci
•	Nagrada 5 KASET: za naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole.
•	Nagrada 5 KASET: za naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole.
•	Nagrada MLADINSKA KNJIGA: za naj-risbo za srednje šole.
Tri nagrajene risbe
Za 1. in 2. razred osnovne šole
Nina Mohorko — 1. razred OŠ Janko Premrl-Vojko, Koper
Za 3., 4. in 5. razred osnovne šole
Mauro Berlot — 3. razred OŠ Vrh
Za srednje šole
Deborah Oleni — 1. razred SŠ I. Cankar, Trst
stran n. □ otroci rišejo
27. novembra 1987
DIMITRI PINTAR
5. razred OŠ Župančič, Gorica
GORAN RUZZIER
5. razred OŠ Milčinski, Trst
ERIKA KRALJIČ
2. razred SŠ Gregorčič, Dolina
UROŠ GRILANC
2. razred OŠ Gradnik, Repen
JAN GREGOR!
2. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče
ROK OPPELT
1. razred OŠ Milčinski, Trst
LUKA KOMAVLI
4. razred OŠ Župančič, Gorica
SAMO KOVAČ	ROBERT VOLČIČ
5. razred OŠ Župančič, Trst	5. razred OŠ Bevk, Opčine
HEIDI SIGONI
1. razred SŠ Cankar, Trst
DIMITRI NOVAK
1. razred SŠ Cankar, Trst
CHRISTIAN PUSSINI
1. razred SŠ Cankar, Trst
KATJA GREGORI
1. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče
DEMETRIJ DEVETAK
2. razred OŠ Vrh
27. novembra 1987
otroci rišejo □ stran m
Mitja Černič
1. razred OŠ Vrh

Mojca Kovač
2. razred SŠ Sv. Ciril in Metod, Trst
Gabrijele Debeliš
1. razred SŠ Cankar, Trst

Ljiljana Ilič
1. razred SŠ Cankar, Trst
Fabio Jurinčič
1. razred SŠ Cankar, Trst
Deana Neubauer
1. razred SŠ Cankar, Trst
David Biekar	Vanessa Mezgec	Tjaša Gruden
1. razred SŠ Cankar, Trst	3. razred SŠ Cankar, Trst	4. razdred OŠ Ribičič, Trst
Ivana Grgič	Davorin Devetak
1. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče	3. razred OŠ Vrh
Alenka Pertot
4. razred OŠ Finžgar, Trst
Tiziana Lampe
1. razred SŠ Cankar, Trst
Sheila Arbulla
1. razred SŠ Cankar, Trst
Sonia Tersar
1. razred SŠ Cankar, Trst
Albert Rebula
4. razred OŠ S. Gruden, Šempolaj

Aljoša Paulina
4. razred OŠ S. Gruden, Šempolaj
Martina Brischech
4. razred OŠ S. Gruden, Šempolaj
Joža Jerman	Danijel Lovrečič
4. razred OŠ S. Gruden, Šempolaj	4. razred OŠ S. Gruden, Šempolaj
Alan Cosma
4. razred OŠ S. Gruden, Šempolaj
Andrej Kafol
4. razred OŠ Finžgar, Trst
Andrej Šuligoj
5. razred OŠ Bevk, Opčine
Jaš Gregor!
1. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče
Anita Zotti	Goran Obad
3. razred OŠ Vrh	2. razred OŠ Kokorovec-Gorazd, Salež
Pamela Mozetič
3. razred OŠ Vrh
Marko Ferfoglia
SŠ Cankar, Trst
OSTALE RISBE
Svoje prispevke so nam še poslali: Aleš Brce 1. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče; Vesna Devetak, 1. razred OŠ Vrh; Tatjana Ko-bau, 2. razred OŠ Šček, Nabrežina; Martina Grgič, 2. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče; Petra Starz, 5. razred OŠ Prosek; Erika Oleni,
1. razred SŠ Cankar, Trst; Katja Štrukelj, 3. # razred OŠ Kardelj, Lucija; Damjan Gregori, 2. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče; Milan Lavrenčič, 5. razred OŠ Trubar, Bazovica; Maja Berzi, 1. razred OŠ Kajuh, Gropada-Padriče; Tjaša Ruzzier, 3. razred OŠ Milčinski, Trst; Mario Sancin, 1. razred SŠ Cankar, Trst; Silvia Vianello, 1. razred SŠ Cankar, Trst; Karol Hrovatin, 2. razred OŠ Šček, Nabrežina.
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
GINGER E FRED — Ginger in Fred, It. 1985.
Režija: Federico Fellini. Igrajo: Giulietta Mašina, Marcello Mastroianni, Franco Fabrizi, Toto Mignone.
Nocoj, 27. novembra, ob 20.30, na RAI 1.
Veliki Fellini je tako doma kot po svetu izredno priljubljen režiser in občudovan mojster sedme umetnosti. V Rimu, New Yorku in tudi v Moskvi, povsod ljubijo njegova barvita in ekstravagantna dela, četudi se v teh kar protislovno mešajo in križajo zdaj etična občutljivost, radoživost in kritični razmislek (Cesta, II bidone, Cabitijine noči, Giulietta in duhovi), zdaj pa kič, vulgarnost, iztirjenost, skratka »cirkus« sodobnega življenja (Postopači, Sladko življenje, Osem in pol, Fellinijev Rim). Zelo zabavni avtobiografski elegiji Amarcord (1973) je sledila faza pretežno pesimističnih (Casanova), hermetičnih (Vaja orkestra) in brezupnih uničevalnih metafor o sodobnosti: Mesto žensk, Ladja gre.
Vse kaže, da »zreli« Fellini še naprej vztraja na tem črnogledem tiru. Ginger (Fellinijeva žena G. Mašina) in Pred (Fellinijev alter-ego M. Mastroianni) sta postarana umetnika, prikazni zaprašenega blišča Hollywooda in Cine-citta. Sta pač nostalgična pričevalca preteklosti in bolj človeških odnosov in postaneta nemočni žrtvi sedanjega krutega masmedijskega spektakla, ki vse požira in pomendra...
HARRY E TONTO — Harry and Tonto — Harry in Ton-to, ZDA 1974.
Režija: Paul Mazursky. Igrajo: Art Carney, Ellen Bur-styn, Geraldine Fitzgerald, Melanie Mayron.
V	nedeljo, 29. novembra, ob 23. uri, na Rete 4.
Newyorški režiser (in bivši igralec) Paul Mazursky je predvsem avtor inteligentnih, nežnih, včasih tudi grenko obarvanih komedij, v katerih skoraj nikoli ne manjka kanček njegove življenjske izkušnje, kot recimo v Naslednji Postaji: Greenwich Village. Tokrat je posnel potovanje priletnega in še živahnega možakarja, ki se ne sprijazni kar tako z dejstvom, da se stara, in se hoče še zabavati. Tako potuje po ZDA od obale do obale. Veseljaški Harry gre v družbi svojega mačka Tonta - podobno kot De Sicov junak Umberto D. - najprej do svojih treh sinov, ki ga ne sprejmejo prav dobro, zato pa krene spet pogumno na potovanje. Seznani se s številnimi, prisrčnimi in vsestran sko zanimivimi »sopotniki«, ki mu dajo končno zaslutiti in začutiti pravi vonj življenja.
ČAS BREZ PRAVLJIC, Jugoslavija 1986.
Režija: Boštjan Hladnik. Igrajo: Bernarda Gašperčič, Boris Kerč, Ana Pretnar, Damjan Koren, Boštjan Omerza.
V	ponedeljek, 30. novembra, ob 15.20, na RTV Ljubljana.
Boštjan Hladnik (1929) je prvorazredna figura^ in pravzaprav živi klasik slovenskega filma, skupaj s Štiglicem, Čapom, Pretnarjem, Klopčičem, tako zaradi svojega nekon-formističnega temperamenta kot tudi zaradi izvirnega avtorskega opusa iz šestdesetih in začetka sedemdešetih let: Ples v dežju, Peščeni grad, Maškarada, Ko pride lev.
Njegov najnovejši film pa predstavi na resen in hkrati fantastičen način vojne spomine znanega slovenskega karikaturista Boruta Pečarja. V skoraj sanjskem ritmu se razpreda nekakšna filmska pravljica oz. slikanica, v kateri je glav-ui protagonist mala slovenska družina. Oče je šel v partiza-ne. zato mora mati pobegniti z otroki pred okupatorjem, Pred Italijani, Nemci in domobranci. Z ljubeznijo in odloč-
nostjo zaščiti mati svojo družinico pred vsemi preizkušnjami, ki jih prinaša vojni »čas brez pravljic«.
LA FORESTA Dl SMERALDO — Emerald Forest — Smaragdni gozd, ZDA 1985.
Režija: John Boorman. Igrajo: Boowers Boothe, Char-ley Boorman, Meg Foster, Dira Paes.
V	ponedeljek, 30. novembra, ob 20.30, na Italia 1.
Berlusconijeve postaje, ki so se najbolj posvetile predvajanju kvalitetnih ali umetniških filmov, ponujajo filmskim ljubiteljem prvič na televiziji še svežo Boormanovo uspešnico iz lanske filmske sezone.
V	že običajni ekološki paraboli nam s civilizacijo skregani režiser tokrat razkrije sugestivne lepote amazonskega pragozda. Ameriški inženir Bill Markham pride s svojim sedemletnim sinčkom Tommyjem na gradbišče ogromnega jeza sredi džungle, s katerim bo zajezil veliko amazonsko reko. Indios, ki se zoperstavljajo tej gradnji, ugrabijo otroka. Čez 10 let, ko je sin že odrastel in postal pravi domačin, se oče in sin ponovno srečata.
OUATTRO NOTTI Dl UN SOGNATORE — Ouatre nuit d'un reveur — Štiri noči nekega sanjača, Fr.-It. 1971.
Scenarij in režija: Robert Bresson. Igrajo: Isabelle VVeingarten, Guillaume des Forets, Jean-Maurice Mon-noyer, Jerome Massart.
V	ponedeljek, 30. novembra, ob 23.50, na RAI 2.
Robert Bresson velja za enega najbolj rigoroznih in idejno globokih avtorjev sodobnega filma. Ta film je francoski režiser posnel po noveli Bele noči Dostojevskega, ki sta jo pred njim že posnela Sovjet Grigorij Rošal (1936) in Luchi-no Visconti (1957).
Bresson se je izognil tradicionalni zgodovinski ambien-taciji in je zato raje izbral ključ drzne in dokaj osebne posodobitve, ki je po učinku bližja in sorodnejša duhu Dostojevskega. »Razžaljena« junaka s Sv. Peterburga postaneta tako protagonista tipično bressonske sodobne tragedije, ki je iz izvirne dekadentne situacije prenesena v vsakdanje okolje današnjega Pariza.
»Sanjač« reši pred samomorom mlado lepo ženo, se vanjo zaljubi, a ona le sanjari o sinjem princu, ki jo je zapustil. Ko se le-ta »slučajno« vrne, mu ona usodno in brezpogojno sledi..."
PASSAGGIO IN INDIA — A Passage to India — Prehod skozi Indijo, VB 1984.
Režija: David Lean. Igrajo: Judy Davis, Victor Baner-jee, Peggy Ashcroft, Alec Guiness.
V	torek, 1. decembra, ob 20.30, na RAI 2.
Anglež David Lean, skoraj 80-letni (r. 1908) avtor velikih uspešnic kot Most na reki Kwai, Lawrence Arabski, Doktor Živago, je srečno speljal do konca tudi ta svoj indijski kolo-sal, ki je zahtevna in očarljiva ilustracija obsežnega romana E. M. Fdrsterja. Ta literarna predloga predstavlja na eni strani bistven vir za razumevanje razpada britanskega imperija, ki je pravzaprav začel propadati prav v Indiji, na drugi pa ponuja tudi precej privlačno zgodbo in subtilen romaneskni zaplet. Skozi problematičen lik mlade Angležinje, ki je razpeta med zahodnim in indijskim svetom, ter skozi neštete stranpoti, ki jih razpreda nabita pripoved, se le razbere, da med Angleži in Indijci ni bilo več možno ne prijateljstvo ne sožitje...
Pripravlja: Boris Devetak
VES - BIG GENERATOR LP
Največji pesimisti so že zdavnaj napovedali tragični konec, ki naj bi dokončno uničil ansambel Ves.
Vendar so se kritiki tokrat bridko zmotili, kajti veterani legendarnega britanskega ansambla so po albumu 90125 poskrbeli za novo presenečenje, ki vam ga predstavljam.
Big Generator je delo, ki so ga Kaye in njegovi sodelavci skrbno negovali do zadnjega takta. Skušajo ne ponavljati že starih in izkoriščenih ritmov, ampak iščejo nove glasbene poti in prav v tem - tako se zdi - je njihova moč.
Vsekakor so vsi člani ansambla v izredno dobri formi, začenši od kitarista Trevora Rabina, ki ravna s kitaro, kot da bi se z njo rodil. Tokrat pa se je izkazal tudi kot uspešen skladatelj. Sledijo mu Tony Kaye, Chris Sguire in Jon Anderson, ki jih prav dobro poznamo in nazadnje še bobnar Alan VVhite, ki se je, žal, fizično nekoliko postaral.
Pesmi, ki jih je tokrat ansambel posnel, so še vedno v rock stilu, čeprav skušajo, kot sem že prej omenil, iskati novih poti z novimi
x----------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.........................:...................
Naslov:.:.............-..........................,..........
Glasujem za:................................................
Moj predlog:................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralgi obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
prijemi. Čeprav je album zelo dober ne verjamem, da jim bo ta korak uspel, saj so še pregloboko zasidrani v bajne, toda starodavne spomine VVoodstocka.
Pesmi albuma so: Rhytm Of Love, Big Generator, Shoot High Aim Low, Almost Like Love, Love WH1 Find A Way, Final Eyes, Im Run-ning, Holy Lamb (Song For Harmo-nic Convergence).
Nove plošče
današnji televizijski in radijski sporedi
JI RAM
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nad.: Un tocco di genio
10.00	Šport: SP v smučanju, moški superveleslalom (prenos iz Sestrie-ra)
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Dokumentarec: Evropa in okolje
16.00	Otr. oddaja: Zecchino d oro
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: leri, Goggi, domani
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Ginger e Fred (kom., It. 1986, r. Federico Fellini, i. Marcello Mastroianni, Giulietta Mašina, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10	Film: Ginger e Fred. (2. del), ob koncu komentar in pogovor s protagonisti
24.00	Dnevnik - zadnje vesti-
0.15 Dok.: Mednarodna panorama
! 4[ RAI 2	|
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Šport: SP v smučanju, moški superveleslalom (prenos iz Sestrie-ra)
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: II piacere di Essere sani e belli
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: II mago Houdini (dram., ZDA 1953, r. George Marshall)
rn»> rai 3	___~ i
12.00	Dok.: Znanost in tehnika
13.00	Šport: SP v smučanju, moški superveleslalom (prenos iz Sestrie-ra)
13.45	Rubrika: Jezikoslovje
14.00	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah di-j_akov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Special
20.00	Dokumentarec: Obletnice - Gospod Goethe, pesnik in naturalist, potuje v Messino (2. del)
20.30	Film: Toto Tarzan (kom., It. 1950, r. Mario Mattoli, i. Toto, Matil-yin Buferd, 1. del)
21.15	Dnevnik
21.20	Film: Toto Tarzan (2. del)
22.05	Variete: Domani si gioca
0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Deželne vesti
; ^ RTV Ljubljana________________
8.25	TV mozaik. Tednik
9.25	Dok.: Po sledeh napredka
10.25	Šport: SP v smučanju, moški superveleslalom (prenos iz Sestrie-resa).
11.30	Matineja. Nadaljevanka: Gosta Berling (pon. 3. dela)
15.00	TV mozaik (pon.), nato Tednik
16.15	Dok.: Po sledeh napredka
17.05	Šport: SP v smučanju, moški superveleslalom (prenos iz Sestrie-resa)
17.35	Lutkovna serija: Pravljica o carju Saltanu (1. del)
17.50	Nad.: Super stara mama (4. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Za učinkovito umsko delo (2. del)
18.45	Risanka, nato Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	festival revolucija in glasba (prenos iz dvorane SF)
21.00	Dok.: Planet zemlja (3. del)
21.55 Nad.: Sever in Jug (9. del)
22.35	Dnevnik, nato Glasbeni ropot
23.20	Film': Odločitve (dram., ZDA
1986, r. David Lowell Rich, i. George C. Scott, Jacgueline Bisset)
^ TV Koper_______________________
13.30	Smučanje: superveleslalom M
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Jane Eire (4. del)
16.20	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Trst, najdražje mesto v Italiji
GORICA — Razstava francoskih fotoamaterjev
TRST — Razstava Zore Koren Škerk v TK Galeriji
TRST — Pogovor z Markom Kravosom o novih knjižnih izdajah ZTT
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Opera: Orfej in Evridika (Chris-toph W. Gluck)
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Dok.: Costeaujeva Amazonka
23.00	Šport: SP v smučanju (pon.)
ijg CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Falso testimone (krim., ZDA 1970, r. Richard J. Colla, i. George Kennedy, Anne Jackson)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nanizanka: II mio ami-
co Webster
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-
tanzo show - Night 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
Štf RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Una sera di mag-gio (dram., It. 1955, r.
Giorgio Pastina, i. Barbara Florian, Carla Calo)
11.00 Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
. 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Evelyn, George, Alvin
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 22.20 Spencer
23.10 Italia domanda 0.10 Film: Il momento della verita (dram., (It.-Šp. 1964, r. Francesco Rosi, i. Miguel M. Miguelin, Jose G. Seviland)
1.45 Nanizanka: La legge di Mc Clain
ITALIA 1_________j
8.30 Nan.: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.20 Wonder Woman, 10.20 Tarzan, 11.20 Cannon,
12.20	Charlie’s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke David, Pollyanna, Holly eBenji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Film: La miglior difesa e... la fuga (kom., ZDA 1984, r. VVillard Huyck, i. Dudley Moore, Ed-die Murphy)
22.20	Športna rubrika: A tut-to campo
23.20	Rubrika: Grand Prix 0.20 Nanizanke: La strana
coppia, 0.50 Sembra fa-cile, 1.20 Buffalo Bill,
1.50	Ai confini della realta
BDJlg TELEPADOVA ___
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La professoressa di scienze naturali (porn., It. 1976, r. Mi-chele Massimo Taran-tino, i. Lili Čarati, Mi-chele Gammino)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna oddaja 0.30 Hokej na ledu
1.30 Nanizanka: Mod squ-ad
^ TELEFRIULI
13.00	Rubrika o obrtništvu
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box 17.45 Nad.: Notturno
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Rubrika: Večerjajmo skupaj
21.30	Rubrika o košarki
22.00	Nanizanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
3§r TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 IMa goriš-kem valu; 8.40 Glasbeni almanah;
10.00	Pregled deželnega tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja;
11.30	Petkov zbornik: Umetnost in kultura, nato Še enkrat film; 12.30 Pogovor z ustvarjalci: Iz tišine glas; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (45. nad.); 15.10 Zbornik, nato V filmskem svetu; 16.00 O slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Povabilo na ples; 12.10 Pod domačo ma-relo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glas. tradicija; 13.30 Glasba^ 14.05 Govorimo angleško; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Boris Frank; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Čes-tne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Slovenijales; 17.30 Aktualno;
18.00	Croatia; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek in prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme;. 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovni pogovori; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 O kulturi in umetnosti;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic;
18.00	Filmska glasba; 19.00 Operetne melodije, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj, nato Glasba za vse okuse; 19.00 V svetu fantazije' 20.00 Mixe Timai 20.30 Nočni val, nato Nočni glasbeni spored.
Nadaljnji korak do pozitivnega razpleta
Iz Goriškega sklada milijarda lir za urbanizacijski poseg v Podgori
Zelena luč za ugodno in dokončno rešitev skoraj deset let trajajoče krize v podgorski tekstilni tovarni. Razširjeni odbor Goriške Trgovinske zbornice je na zadnji seji soglasno odobril predlog, da se Goriški' občini dodeli milijarda Ur za izvedbo lotizacijskega načrta na še nezasedenih zemljiščih nekdanjega industrijskega obrata in tako, v razmeroma kratkem roku, omogoči uresničitev novih gospodarskih pobud. O zadevi in o sestanku, na katerem je bilo doseženo načelno soglasje, smo poročali včeraj. Finančna stran operacije, z drugo besedo, finančno kritje za začetek izvajanja lotizacijskega načrta, je zagotovljeno. Nadaljnjo potezo ima zdaj Goriška občina, ki mora izdelati načrt lotizacije in dela tudi oddati v zakup. Upati je, da bo postopek stekel kar se da hitro in da ne bo nepredvidenih težav. Recimo takih, ki so se pojavile v zvezi z začetkom izvajanja druge skupine del na tovornem postajališču, kar je privedlo, kakor se bralci še dobro spominjajo, do dvomesečne krize na Občini.
Kakor je slišati, bo strošek za proračunski strošek za urbanizacijo precej višji od milijarde lir. Razliko naj bi dala Občina iz lastnih sredstev, oziroma iz Sklada, na katerem se zbirajo prispevki iz gradbene dejavnosti.
Kako se bo zadeva razvijala naprej? Prvi korak je v preklicu odslovilnih pisem za delavce, ki so še na plačil-
nem seznamu družbe Cotonificio Tri-estino in za katere velja do 7. februarja ukrep izredne dopolnilne blagajne.
V dobrih dveh mesecih, ki še preos-tajata naj bi pri pristojnih organih zagotovili podaljšanje izredne dopolnilne blagajne še za dobo enega leta. Z odobritvijo lotizacijskega načrta in z že zagotovljenim finančnim kritjem, so danes možnosti odobritve takega ukrepa veliko večje. Z izvedbo urba-nizacijskega posega — v glavnem naj bi obsegal gradnjo poti, napeljavo elektrike, telefona, vode in kanalizacije na posamezne zazidalne parcele, bi pospešili realizacijo novih gospodarskih pobud, kar pomeni odprtje novih delovnih mest, možnost zaposlitve tudi za delavce, ki so še danes na plačilnem seznamu družbe Cotonificio Triestino (vseh je okrog 250) in torej precej neboleč prehod v likvidacijo tega podjetja.
Splošni pogoji so z odločitvijo Razširjenega odbora Trgovinske zbornice zagotovljeni. Vprašanje zase je, kako hitro bo mogoče zastavljeni načrt tudi uresničiti.
Na omenjeni seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, ki kakor znano, upravlja Goriški sklad, so odobrili tudi vrsto finančnih prispevkov v korist javnih ustanov v skupnem znesku preko 5 milijard lir. Prispevki bodo šli v glavnem za urejanje obrtniških con,
odkup zemljišč in urbanizacijske posege v industrijskih conah, načrtovanje, pospeševanje realizacije prenove starih mestnih jeder s posebnim ozirom na trgovine in obrtne delavnice, v korist. treh konzorcijev za kreditna jamstva.
Razširjeni odbor Trgovinske zbornice bo v prihodnjih tednih, predvidoma še pred iztekom leta, sklepal o finančnih posegih v korist posameznih novih gospodarskih pobud zasebnikov.
Denar za urejanje Korna je ostal neuporabljen?
Člani rajonskega sveta so na zadnji seji, poleg drugih zadev, razpravljali tudi o ukrepih za odpravo posledic zadnje poplave in o ukrepih, da se preprečijo podobni dogodki. S tem v zvezi je bilo na račun občinske uprave slišati marsikatero ostro besedo. Stališče rajonskega sveta izraža dokument, ki so ga odobrili soglasno. V dokumentu člani rajonskega sveta ugotavljajo, da je imela Občina v triletnem programskem in finančnem načrtu, 1985 — 1987, na razpolago finančna sredstva za ureditev Korna. Denar je ostal neuporabljen. Dokument poziva občinsko upravo, da nemudoma pristopi k načrtovanju in izvedbi del, ki naj V bodoče preprečijo nevarnost poplav.
V telovadnici Kulturnega doma
Vrhunska skupina Kazina bo prikazala sodobne plese
Plesna skupina Kazina iz Ljubljane bo nocoj v telovadnici Kulturnega doma v Gorici sklenila program prireditev ob 6. obletnici odprtja doma. Prejšnjo soboto je bil v tem okviru uspeli koncert Alpskega kvinteta, ki je privabil številno občinstvo in ga s kakovostnim izvajanjem narodnozabavne glasbe tudi povsem zadovoljil. Prepričani smo, da tudi ob nocojšnjem nastopu uspeh ne bo izostal.
Plesna skupina Kazina sodi gotovo med vrhunske ansamble v svoji zvrsti. V Jugoslaviji velja za najboljšo, nastopala je že domala po vsej Evropi, od Londona do Rima, od Pariza do Dunaja in še marsikje. Vsi njeni člani - skupino sestavlja štirideset plesalcev - izvajajo plese z izredno in kar profesionalno točnostjo.
Repertoar je zelo bogat in gre od klasičnih do modernih ter latinskoameriških plesov. V dveurnem programu bo skupina predstavila break in jazz dance, akrobatski rock and roli, can-can, latinskoameriške in klasične plese. Spektakularnih točk, kakršno vidimo na našem posnetku, gotovo ne bo manjkalo, ob tem pa nudi skupina sproščenost in zabavo ter dovršenost v telesni izraznosti preko plesa.
Nastop skupine Kazina bo s pričetkom ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma. Vstopnina za današnji večer znaša 3 tisoč lir.
Še danes si lahko obiskovalci doma v preddverju ogledajo razstavo akvarelov Andreja Kosiča. Razstava prav tako sodi v sklop prireditev ob šesti obletnici odprtja doma.
Podžupan podpisal pogodbo o gradnji šolskega centra
V sredo je goriški podžupan in odbornik za javna dela Del Ben na goriškem županstvu podpisal s podjetnikom Venturinijem iz Humina pogodbo o gradnji slovenskega šolskega centra za srednje šole. Kot je znano je to podjetje že pred meseci, na javni dražbi, dobilo v zakup delo za gradnjo tega centra. Eno konkurenčnih podjetij pa ni bilo zadovoljno s takratnim izidom dražbenega oklica in vložilo priziv na Deželno upravno sodišče TAR. V četrtek, 19. novembra, pa je TAR zavrnilo pritožbo ter potrdilo kot pravega sklep goriške občinske uprave.
Podjetje Venturini iz Humina bo v kratkem času pričelo z gradbenimi deli, upoštevajoč določila pogodbe. Kot je našim bralcem znano, gre za gradnjo šolskega centra za slovenske šole, ki bo zrasel v južnem delu mesta, nedaleč od spominskega parka, na križišču med ulicama Puccini in Duše, na zemljiščih, ki so nekoč bila poskuševališča deželne slovenske kmetijske šole, nedaleč od stavbe sedanjega šolskega zavoda Galileo Galilei.
Načrt za šolsko stavbo sta naredila videmski arhitekt Marcello D’01ivo in goriški inženir Marjan Cefarin. Za celotno napravo naj bi porabili skoro pet milijard in pol lir, od teh približno štiri milijarde in pol za gradbene potrebe. Tu bodo prostori za učilnice, knjižnice, kabinete, telovadnica in avditorij. Zaradi raznih težav birokratskega značaja, sedaj še prej omenjenih, se je gradnja zakasnila vsaj za dobrih šest mesecev. V ta poslopja se bodo preselili slovenski dijaki in profesorji iz stavbe v Ulici Alviano, ki jo bodo kasneje uporabili za potrebe fakultet Tržaške univerze. Brez dvoma bo vest o dejanski oddaji del gradbeniku razveselila vso slovensko javnost.
Upravitelji iz Medee obiskali italijansko skupnost na Reki
Občina Medea že dalj časa goji uspešne stike v okviru obmejnega sodelovanja. Pobratena je s krajevno skupnostjo Vrtojba, s katero redno sodeluje, v zadnjem času pa je navezala stike tudi z italijansko manjšino v Jugoslaviji. Predstavniki občine so bili pred kratkim na obisku pri Italijanski skupnosti na Reki, kjer jih je sprejel predsednik Mario Bonita, skupaj z nekaterimi sodelavci.
Na pogovorih so ocenili za zelo koristne dosedanje stike in poudarili namen, da se izmenjave nadaljujejo. Tako bo že nocoj ob 20.30 v občinski sejni dvorani v Medei predaval predsednik krožka Fratellanza Aldo Bressan. Govoril bo o sedanjem trenutku italijanske skupnosti v Istri in na Reki.
Delegacijo občinske uprave iz Medee je vodil župan Franco Stacul, v delegaciji pa so bili še odborniki Ivonne Alessio, Nicolino Godeas in Renato Mocchi-ut.
Prihodnje leto v Gorici svetovni kongres o folklori
Gorica bo avgusta 1988 gostila svetovni kongres o folklori in ljudski kulturi. Pomembno pobudo prireja Pro Logo skupaj s svetovno organizacijo IOV-UNESCO. Okvirni program so včeraj predstavili na tiskovni konferenci na županstvu, ki sta se je udeležila tudi generalni tajnik IOV-UNES-CO dr. Alexander Veigl in predsenik Italijanske zveze za ljudske tradicije dr. Lillp Alessandro.
O pomenu kongresa pričajo že sami podatki o predvideni udeležbi. Povabili bodo namreč 140 gostov, ki bodo predstavljali domala vse države sveta. Poleg tega predvidevajo, da bo prisotnih še nadaljnjih 160 strokovnjakov, tako raziskovalcev ljudskih običajev kot organizatorjev in drugih folklornih izvedencev.
Kongres bo trajal šest dni, od 23. do 28. avgusta. Naslovna tema bo Prispevek ljudske kulture za mir in razumevanje med narodi. Na študijskih srečanjih, so povedali na tiskovni konferenci, bodo skušali oceniti današnje stanje in vrednotenje ljudske kulture in umetnosti v svetu na pragu leta 2000. V okviru posveta bodo tri zasedanja posvečena posameznim vprašanjem. Teme treh zasedanj bodo Pomen ohranjevanja in posredovanja ljudske kul-
ture in umetnosti, Rezultati študij in znanstvenih raziskav, Razultati praktičnih pobud in organizacij, ki delujejo na tem področju.
Ob predstavitvi so poudarili pomen izbire Gorice za pobudo, ki bo združila vse največje svetovne strokovnjake na področju folklore. Gre za priznanje vloge, ki jo je naše mesto pridobilo z dolgoletnim prirejanjem mednarodnih folklornih natečajev. Istočasno s kongresom se bo tudi prihodnje leto odvijal natečaj s kakovostno mednarodno udeležbo. Vse skupine bodo nastopile na posebnem večeru ob odprtju kongresa, v nedeljo, 28. avgusta, pa bosta tradicionalna parada in nastop folklornih skupin sklenila bogat sklop manifestacij.
Kvartet Paganini
Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer prireja drevi novo glasbeno srečanje iz svoje koncertne sezone. Gostoval bo Kvartet Paganini, ki nastopa v neobičajni sestavi, saj vključuje kitaro. Kvartet sestavljajo violinist Bruno Pignata, violist Lorenzo Lugli, violon-čelistka Paola Mosca in kitarist Pino Briasco. Vstopnice bodo prodajali v avditoriju pred koncertom, ki bo ob 20.30.
Interpelacija socialista Ceja
Načrt o upepeljevalnikih spet v razpravi na Pokrajini
Pokrajinski odbor naj sproži nove pobude v iskanju funkcionalnih rešitev glede organiziranja službe zbiranja in predelave odpadkov ob upoštevanju zaščite zdravja občanov in varstva okolja. Tak predlog je zaobjet v pisnem vprašanju, ki ga je na zadnji seji pokrajinskega sveta predstavil načelnik svetovalske skupine PSI, Jože Cej. Interpelacijo je podpisala tudi svetovalka Mofferdinova, ki prav tako pripada socialistični stranki.
Cej je v obrazložitvi interpelacije posebej poudaril, nanašajoč se na odločitev Deželnega odbora glede načrta za upepeljevalnike, da pomeni izbira Dežele korak nazaj v odnosu na predlog, ki ga je izdelala Pokrajina na osnovi posvetovanj s predstavniki občin. Izbira lokacije ne nudi v bodoče možnosti za uvedbo drugačnih postopkov predelave in uničevanja odpadkov z odbiranjem in reciklažo uporabnih surovin. Zgraditev novega upepe-Ijevalnika na lokaciji obstoječega, je dokaj vprašljiva zadeva z vidika varstva in zaščite okolja in zdravja, ne samo občanov Sovodenj, ampak tudi prebivalcev naselij v bližini in celo samega mesta, je v obrazložitvi naglasil svetovalec Cej.
Gre za vprašanja, ki jih je treba obravnavati z zelo korektnim in odgovornim pristopom, je še poudaril predstavnik socialistične stranke. Takega pristopa pri pripravi deželnega načrta očitno ni bilo.
V krajšem odgovoru je predsednik Pokrajine Cumpeta zagotovil, da bo pokrajina storila potrebne korake in vprašanje ponovno predočila deželnemu odborniku Bombenu, na srečanju, do katerega naj bi prišlo čimprej. "Ne
gre samo za vprašanje upepeljevalni-ka," je dejal predsednik Cumpeta. "Pokrajina se bo morala lotiti tudi celotne problematike kakovosti življenjskega in delovnega okolja in zaščite zdravja občanov."
V	Sovodnjah srečanje med upravitelji in SSk
O deželnem načrtu za upepeljevalnike so razpravljali v sredo zvečer tudi na srečanju med predstavniki so-vodenjske občine ter delegacijo Slovenske skupnosti. Na srečanju z občinskim odborom so predstavniki te stranke zagotovili, da bodo na raznih nivojih podprli prizadevanja sovodenj-ske skupnosti, ki odločno osporava izbiri Dežele, da se novi, osrednji upe-peljevalnik za celo pokrajino zgradi na robu Sovodenj. Delegacijo SSk so sestavljali Marjan Terpin, Karlo Brešan, Branko Černič in Damjan Paulin.
V	predstavništvu Občine pa sta bila poleg župana Primožiča še odbornika Klemše in Tomšič.
Umetnost Goriške na razstavi v Vidmu
V Vidmu bodo jutri zvečer odprli razstavo o umetnosti na Goriškem v drugi polovici dvajsetega stoletja. Razstava bo v prostorih Centro Friula-no Arti Plastiche. Gre za celovit 'prerez likovnih umetnosti in stvaritev na Goriškem v povojnem času. Podobne razstave umetnosti v Furlaniji in v Trstu so v tem videmskem centru priredili pred leti. Odprtje bo ob 18. uri.
Še nesreče zaradi dežja: pridržana prognoza za žensko
Težka prometna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj v Ul. Terza armata v Gorici. Okrog 71 ure je 66-letna Katarina Srebrnič iz Kozane hodila po levi strani ceste v smeri proti bolnišnici. Iz nasprtne smeri je z autobianchijem A 112 privozila 38-letna Alma Maria Fruscalzo iz Dolenj. Voznica, morda zaradi slabe vidljivosti ob dežju, ni opazila ženske na desni strani ceste in jo je zbila z avtom.
Srebrničevo so prepeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili rano na čelu, pretres možganov in večkratni zlom v desni nogi. Zdravi se v ortopedskem oddelku s pridržano prognozo. Na kraju nesreče so posegli orožniki.
Dež je posredno povzročil še nekaj nesreč, vendar z lažjimi posledicami.
Kazenska obravnava pred porotnim sodiščem
Pred porotnim sodiščem v Trstu je bila včeraj kazenska obravnava proti 55-letnemu Lucianu Zattaru iz Devina št. 72/G. Obtožen je bil poskusa uboja
51-letnega Feliceja Cogoia iz Gorice, Ul. Pascoli 38.
Dogodek, zaradi katerega se je znašla na zatožni klopi tudi 43-letna Adelina Bozzuffi iz Gorice, Ul. Pascoli 38, se je pripetil 7. septembra lani.
Bozzuffijeva in Zattara sta si menda privoščila izlet z avtom. Ob povratku naj bi Cogoi pripravil ženi ne ravno kavalirski sprejem. V zadevo naj bi se vmešal Zattaro, ki je zatem tudi poklical policijo, ki je končno napravila red. Odkod obtožnica poskusa uboja? Zattaro naj bi z avtom skušal povoziti Cogoia in to v prisotnosti policistov. Zadeva pa je na sodišču zadobila povsem drugačno dimenzijo. Zattaro je bil oproščen (zaradi pomanjkanja dokazov) poskusa uboja, obsojen pa na mesec dni zapora in denarno kazen zaradi posesti noža. Ta nož naj bi imel pri sebi tudi ko se je razvnel prepir s Cogoiem, vendar ga ni uporabil, ali grozil z njim. Denarno kazen bo morala plačati Bozzuffijeva, ker je skušala pomagati Zattaru in prikriti nož, oproščen pa je bil Felice Cogoi in sicer obtožbe namerne povzročitve telesnih poškodb, ker je bila umaknjena ovadba.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za naplačilo (akontacijo) davka ILOR in IRPEF. Akontacijo davka morajo vplačati tisti, ki so za leto 1986 vplačali preko 40 tisoč lir davka ILOR oz. 100 tisoč lir IRPEF. Obveznost ne velja za odvisne delavce, ki razen dohodkov od dela niso imeli dohodkov iz drugih virov. Uradi Zveze so odprti vsako dopoldne od ponedeljka do petka.
UNIFAX, klub univerzitetnih študentov, obvešča, da jet vstop na UNIFEST jutri, v soboto, 28. t. m., v Kulturnem domu možen izključno z vabili, ki se dobijo pri članih Unifaxa in v Kulturnem domu.
ŠZ 01ympia javlja urnik uporabe telovadnice pri Katoliškem domu: deklice 6-10 let vadijo ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16.30; dečki 6-10 let ob četrtkih od 18. do 20. ure; deklice 10-14 let (telovadba in miniodbojka) ob torkih in petkih od 17. ure dalje; dečki 10-14 let (telovadba in miniodbojka) ob ponedeljkih in sredah od 17. do 18.30; rekreacijska telovadba za odrasle ob ponedeljkih in sredah od 20.45 do 21.45. V kratkem bo možna vadba v košarki za dečke in fante.
kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 »Soldati 365 allalba«. VERDI 17.30-22.00 »Le streghe^ di Easr twick«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Urla di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Beverly Hills cop. 2«. COMUNALE 18.00-22.00 »Intervista«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Mona Lisa«. Filmsko gledališče.
DESKLE 19.30 »Let nad kukavičjim gnezdom«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna št. 2 — Ul. A. Manilo 14, tel. 480405.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Angelina Musi-na, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob tolikih izrazih spoštovanja in sožalja ob izgubi našega dragega
Alojza Devetaka
želimo izreči iskreno zahvalo prav vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega pokojnika.
Žena Rozina, sin Milko z Olgo, vnuk Renato s Sonjo
Krmin, 27. novembra 1987
Knjiga Slavoja Žižka »Jezik, ideologija, Slovenci«
Karakterološke slovenske posebnosti
S knjigo »Jezik, ideologija, Slovenci«, ki je izšla v knjižni zbirki Delavska enotnost v Ljubljani, si je avtor Slavoj Žižek zadal zahtevno in zanimivo nalogo, kako opredeliti slovenski nacionalni značaj s poglavitnimi vplivnimi ideologijami poslednjih sto let, oziroma kako se te in takšne ideologije še živo kažejo tudi v dandanašnjem času v svojih odtenkih in prelivih. Knjiga je nastala na podlagi raziskovalne naloge »Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev«, naloge, opravljene med leti 1981-85.
Sintetično navrženo gre za troje osrednjih miselnih gibal, ki pogojujejo slovenstvo še dandanes: za krekov-stvo, komunistično-ideologijo na poudarku stalinizma in za tako imenovano postindustrijsko ideologijo, ki nas opredeljuje v najnovejši sodobnosti. Kot je znano, je bil Janez Evangelist Krek (1865-1917) nekakšen neuradni, vendar izrazito vplivni ideolog krščanskega socializma, neverjetno razgledan po najnovejših dognanjih in dogodkih svojega časa, seveda pa bistveno osrediščen v izročilu krščanske vere, ki bi morala biti vplivnejša v vsakodnevnem življenju. Takole nekje pravi: »Prvi in zadnji vzrok naše socialne bede je odpad od krščanstva, odpad od vere, popolna verska ne-brižnost, katera vlada tako zelo v javnem in družinskem življenju.« Krek odlično pozna ideologijo marksizma, na videz celo uporablja podobno izrazoslovje, skuša povezati vse človekovo delovanje v enoto, vendar vedno izhajajoč iz vere kot (od)rešiteljice tudi javnega in socialnega urejanja stvari. Strah pred nasiljem in kaosom, strah pred uporom delavcev ga uvede v prepričevanje, kako mora vladati med gospodarjem in tem istim delavcem razumevanje in ljubezen, delo da je nujna in obvezna dobrina, vsi morajo in moramo delati, brez stabilne oblasti pa bo vse narobe. Upreti se je treba osnovnemu zlu, ki poteka na liniji protestantizem, liberalizem oziroma socialna demokracija, utrditi je treba hierarhijo družbe, kjer je na vrhu Cerkev s svojimi moralnimi normami, na dnu pa »očetna« oblast znotraj družine kot osrednjega teme-. ija vsake prave in zdrave družbe. Inteligenca je nemška, nevarni so tudi Židje, nevarno je torej individualistično kapitalistično liberalistično osvajanje, prava osnova (slovenskega) naroda je delavski razred, vendar v smislu zdravega kmečkega izročila, ki mu vsi pripadamo. Kot Krek po eni strani obožuje Kruppovo kraljestvo, tako se boji propada družine in zanj je trenutek, ko bi žena postala delavka, ko ne bi bila več zgolj braniteljica in hraniteljica družine, pravi konec sveta. Istočasno' je nujno podpreti »delovnega« človeka, sicer bo postal »internacionalen«, kar bo seveda spet negativno.
Ideologija, ki je v bistvu uzakonila »domačijstvo«, patriarhalno ureditev moralnega značaja in ki ni mogla sprejeti nikakršnega objektivnega razvoja - dovolj se je spomniti strahu
pred žensko delavko, kar je dandanes normalni svetovni pojav - je po avtorju knjige delno prisotna celo v samoupravljanju, ki mu tudi grozi, da se bo zaprlo svetu in se obdalo s plotom. V Krekovem času je svojo bitko bojeval Ivan Cankar, ki je pač predlagal širše človeške in družbene ovire.
Stalinizem je pravzaprav sveže obdelan pojav, aktualen pa naj bi bil dandanes v smislu oboževanja avtoritete, nezmotljivosti, vodje, strahu pred vsakršnimi alternativami, na vsak način z nekakšno servilnostjo običajnega človeka, ki je tako ali drugače sprejel zgodovinsko predlagani model in ga je tudi vneto pomagal pogojevati.
Toliko zanimivejši je najsodobnejši psihološki model, ki je znanstveno razmeroma zelo svež, je pa s svojo »postindustrijsko« oznako nenavadno poučen, da ne rečemo presenetljiv. Tako rekoč zlahka se bomo prepoznali v tem klišeju skorajda vsi: dandanes ni več toliko nevroz oziroma psihoz, ki jih je v bistvu pogojevala zatrta in prepovedana spolnost. Potiskanje v podzavest se je torej v pretežni meri umaknilo, nastopila pa so drugačna, po svoje tudi patološka stanja povprečnega in običajnega človeka.
Vsi smo bolj ali manj na »mejni črti« ogroženosti, »borderline« je angleška beseda za takšno nahajanje, ritem življenja nas stiska in lomi, ustvarja iz človeka neke vrste novo podobo, ki se bo prilagojena lahko postavila po robu sila ostrim pritiskom obremenitev. Človek novega časa je brez trajnih in poglobljenih vezi, je skorajda načrtno nesistematičen, »razpršen« subjekt, spreminja stališča, ker prepovedanega ne potiska v podzavest, »dober« človek zanj čez noč postane »slab« in obratno, prezira ljudi, jih pa potrebuje, jih izrabi in izrablja, dokler mu to ugaja, nato se obrne v nasprotno smer. Se v bistvu na nikogar več ne naveže, ne zaupa in ni predan nikomur in ničemur, se ne vživijo v drugega, je brez klasične »globine osebnosti«. Ravnotežje vsemu temu drži dober občutek samega sebe, nekakšen narcisoidni Jaz, ki pa nima kritja, nima nobene prave podlage, pač pa je poln dobrega mnenja o sebi. Sledji model 'velja praktično za ves sodobni in ne samo slovenski svet, model, ki enkratno in nemara tudi srečno odgovarja na probleme časa, ki pa seveda prinaša nove težave znotraj posameznika in v odnosu do soljudi, se pravi do družbe.
JANEZ POVŠE

SLOVENSKA DRUGAČNOST
Ivan Bratko
SLOVENSKA
DRUGAČNOST
Obračun z višjimi cilji Manjšine in večina
str. 90, lir 12.000
Aktualen zapis člankov, esejev in polemik o slovenskem nacionalnem vprašanju - je nova knjiga v zbirki Črno na belem. Avtor publikacije, dr. Ivan Bratko, v svojem uvodu takole razmišlja o slovenski drugačnosti:
»V usodi slovenskih manjšin vidim del usode slovenstva nasploh, saj so manjšine ena njegovih temeljnih sestavin... Slovenske manjšine imajo posebno težo zlasti dandanes, ko pri večinskih narodih zorijo možnošti za enakopravnejše sožitje. Nove okoliščine so obetavne za ves slovenski narod, če bomo še sami prispevali svoj delež. V tem širšem smislu je tudi razumeti naslov knjige. Drugačnost in sožitje. Priznavanje drugačnosti je edina uresničljiva pot do skupnosti, internacionalizma, sožitja...«
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI KNJIGARNI TERČON,
Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Lep koncert v kriškem Domu A. Sirka
V nedeljo je nastopil v Domu A. Sirka v Križu mešani pevski zbor Primorec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Sček.
Žbor, ki je bil gost domačega kulturnega društva Vesna, je v prvem delu svojega programa lepo, do potankosti izdelano, zapel splet Brahmsovih »Ljubezenskih valčkov«, ki so predstavljali za poslušalce pravd doživetje. Tem je dodal še štiri skladbe slovenskih avtorjev: Aleksandra Vodopivca »Zima« na besedilo Atilija Ukmarja, V. Ukmarja »Skica na koncertu« na bese-
dilo Srečka Kosovela, J. Močnika »A-M-65«, na besedilo Iva Antiča in Alda Kumarja »Turist« na besedilo Iztoka Geisterja »Plamen«.
V drugem delu je bilo na programu pet slovaških narodnih pesmi: tem so sledile: primorska ljudska v priredbi Marjana Rožanca »Dober večer«, Alda Kumarja »Oponašanje zvonov« in Ku-marjeva »Istrska suita«, ki obsega pet različnih istrskih ljudskih pesmi - dve italijanski, dve slovenski in eno hrvaško, ki jih je skladatelj priredil in smiselno med seboj povezal.
Spomin na Gramscija
Ob petdeseti obletnici smrti A. Gramscija so v Kopru .častno obeležili spomin na velikega italijanskega revolucionarja. Knjižnica je v avli pripravila razstavo, posvečeno velikemu marksističnemu teoretiku, v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov v Kopru. Skupnost Italijanov, ki je poimenovana po A. Gramsciju, je v teh dneh organizirala več predavanj in o »Gramsciju danes« je predaval Michelo Cili-berti, direktor Centra za filozofijo iz Firenc.
Zabeležili so zadovoljiv obisk srednješolcev in študentov. Bogato ilustrirana življenjska pot A. Gramscija, razstavljen kompleten opus izvirnih Gramscijevih del ter prikaz študij in analiz o njem je pritegnil vsakega obiskovalca knjižnice. Posebej smo na razstavi obeležili letošnji prevod A. Gramscija.
Mislim, da se danes zavedamo, da Gramsci v našem okolju in širom po Jugoslaviji postaja zopet še bolj aktualen. Njegova koncepcija, s pravilnim pojmovanjem hegemonije delavskega razreda v času nove znanstvene revolucije in nove vloge kulture, nam kaže nove poti v socializem. V Gramscijevih zapiskih ponovno in poglobljeno spoznavamo problematiko civilne in politične družbe s problemom odnosa med vladajočimi in vladanimi. Na podlagi svojih opazovanj in izkušenj, svojih zgodovinskih študij in analiz je spoznaval ključne probleme specifičnih nacionalnih razmer in odnosov oz. silnic v družbi. Njegove vizije, v katerih naj bi se združil razum, znanje in občutje za uresničitev idealne družbe, pravzaprav niso tako daleč.
Značilne so njegove oznake ravnodušnega človeka. Tudi tu ponovno vidimo, kako aktualen in prisoten je v današnjem toku življenja. Ravnodušnost je označil kot mrtvi tok zgodovine, kot kamen, ki teži inovatorja kot negibno snov ■v kateri se utaplja pozitivno. Ravnodušnost je označil kot neodločnost, zajedalstvo in strahopetnost, nedejavnost, in še bi lahko naštevali.
Čeprav je minilo več kot petdeset let od nastanka bogatih Gramscijevih idej, so slednje žive in prisotne tudi danes.
BRANKA GOJAK-VILHAR
Zgoščen prikaz slovenske filozofije
Frane Jerman: Slovenska mod-roslovna pamet - Ljubljana: Prešernova družba, 1987.
Na začetku razvoja človekove zapisane ali sporočene misli sta označevala znanost in filozofija v bistvu enako hotenje po spoznavanju sveta, tega, kar je, brez zunanje, mistične pomoči bogov ali demonov. Osnovno človekovo orodje za takšno spoznavanje je bila vsakdanja izkušnja in pamet, ki je postavila za začetek nekaj pametnih načel in jih je obilno potrjevala vsakdanja praksa. Filozofija je bila istovetna z znanostjo praktično vse do renesanse in novega veka, ko se je od nje začelo ločevati naravoslovje, ki je logično deduktivno metodologijo zamenjalo z matematično empiričnim raziskovanjem in preverjanjem. Zgodovina slehernega naroda je hkrati tudi zgodovina njegove kulture, to pa pomeni vsega, kar sodi v človekovo materialno in duhovno ustvarjalnost.
Zgodovinsko dogajanje pa ni omejeno zgolj na »dejstva«, o katerih nas poučuje narodno zgodovinopisje, na zaporedje dogodkov v političnem in družbenem smislu, ampak mora biti razširjeno tudi na duhovno področje. Frane Jerman, profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani je s knjigo Slovenska modros-lovna pamet ponudil bralcem kratek, zgoščen in vendar dovolj poljuden prikaz slovenske filozofije. Še posebno v prvem delu je zelo pregleden in uspešen v približevanju tega razmeroma težkega, z narodnokulturnega vidika pa izjemno pomembnega področja: mišljen je prikaz tomistične filozofije in empirizma, tudi agnosticizma. Zgodovina filozofije na Slovenskem ni nekaj neznanega, ni uganka. Z njo se je ukvarjalo že večje število pomembnih slovenskih filozofov. Med njimi pripada posebno mesto pokojni profesorici dr. Almi Sodnikovi, ki je velik del svojega znanstvenega dela posvetila osvetljevanju pomena nekaterih slovenskih filozofov. Njene raz-
prave niso tehtne samo zaradi spoznanj o slovenski filozofski preteklosti, temveč tudi zaradi uporabljene znanstvene metodologije, s katero je vsakega obravnavanega filozofa razporedila v duhovhi in kulturni prostor, v katerega je sodil.
Avtor poudarja pomen treh bibliografov slovenske filozofske ustvarjalnosti. Na prvem mestu navaja pokojnega Franca Verbinca, ki je zbral bibliografsko gradivo za razdobje od leta 1800 do 1945, nadalje Ančko Posavec, ki je objavila bibliografijo slovenske filozofske misli za obdobje 1945-1970, in dr. Primoža Simonitija z bibliografijo filozofskih tekstov (rokopisov in tiskov) na Slovenskem do leta 1800. Velikokrat je bilo zastavljeno vprašanje - kaj lahko štejemo za slovensko filozofsko misel? Najbolj prepričljivo in lapidarno je na to vprašanje odgovoril dr. Primož Simoniti v prej navedeni Bibliografiji in sicer: »Ker za čas do konca 18. stoletja ne bi bilo smiselno uporabiti narodnostnega vidika za merilo, po katerem bi presojali, kaj sodi v pričujočo bibliografijo, tudi ne govorimo o slovenski filozofski preteklosti, temveč o filozofski preteklosti na Slovenskem« (Bibliografija filozofskih tekstov, rokopisov in tiskov na Slovenskem do leta 1800, ISF, 1971, str. 1). Drugi problem je gotovo jezik, v katerem je bilo napisano in objavljeno filozofsko delo. Upoštevati moramo tri različne jezike: najprej latinščino, nato nemščino in nazadnje slovenščino, torej v zaporedju, v katerem so teksti nastajali.
Jerman začenja knjigo z opisom ostaline srednjeveških rokopisov s filozofsko vsebino. Ta opis je nujno skop, ker ne gre za posebno originalne spise, vendar pa jih večina kaže določeno sholastično tradicijo - skoti-
zem. Bolj podrobno je predstavljen prvi filozof z izpričano slovenskim (kranjskim) izvirom. Filozofija Matije Hvaleta (16. stol.) predstavlja prehod iz sholastike v renesanso. Avtor nato-opiše razsvetljenstvo na Slovenskem. Gre za znana imena, kot so Schonle-ben, Valvasor in tinhart, in njihove temeljne ideje. Posebej pa obravnava razsvetljensko filozofijo Slovencev Štelina, Ambschla in Kuralta ter njihova latinsko ter nemško pisana dela. Nadalje sledi bolj podrobni oris slovenskega racionalizma (Karpe, Gmei-ner in Likavec). Posebno poglavje je posvečeno Mislejevemu izjemnemu filozofskemu poskusu matematizacije filozofije. Nato se še znajdemo v 19. stoletju, ki ga je avtor razdelil na dva dela: na diskontuirani, prekinjeni razvoj slovenske laične filozofije ter na začetek prodora novega tomizma in s tem tudi katoliške ideologije in njene svojevrstne filozofske šole.
Sledi oris novega obdobja, in sicer med obema svetovnima vojnama. Tu se prvič kontinuirano pojavi slovenska akademska filozofija s Francetom Vebrom na čelu in z njegovo pred-metnostno teorijo. To pa hkrati pomeni prodor evropske laične filozofije na Slovensko, ki je v zadnjem času spet postala zanimiva zaradi svojih fenomenoloških implikacij.
Edini kriterij, ki ga Frane Jerman upošteva pri uvrščanju tega ali onega avtorja v tok slovenske filozofije, je bila izključno stroka, se pravi filozofija. Zato tudi ni opisoval idejnega sveta slovenskih protestantov, ker s strokovno filozofskega vidika tu ni bilo niti napisanega niti prevedenega ničesar takega, kar bi veljalo posebej omenjati. Pri tem pa je treba upoštevati, da je bila »slovensko pisana beseda« stranski produkt luteranske teološke teze, da naj sveto pismo vsako-
mur govori po svoje. Ta stranski, produkt je postal za Slovence glavni produkt protestantizma. Jerman meni, da naši književniki od Trubarja do današnjih dni niso bili filozofi oziroma, da njihova dela niso bila »idejno tez-nd«, razen redkih izjem.
Filozofija kot stroka je v povojnem času postala izredno občutljivo idejno področje z velikim političnim pomenom, kar pa je hkrati pomenilo, da ni bilo dosti možnosti za ustvarjalno delo. Dialektični materializem je obveljal kot nepresežena in tudi nepre-segljiva filozofija, ki je načelno zmogla pojasniti vse. Na prevajalskem področju so se vneto prevajala predvsem Leninova in Stalinova dela, Marxov Kapital ter nekaj del Pleha-nova. V monolitnost dialektičnega materializma je vdrla t. i. meščanska ali buržoazna filozofija, predvsem je šlo za vdor eksistencializma. V obdobju petdesetih let se je pojavilo zanimanje za filozofijo Jeana Paula Sartra, med vidne protagoniste tega intelektualnega zanimanja pa uvrščamo Tarasa Kermaunerja in Veljka Rusa. V šestdesetih letih se je pojavila vrsta novih imen: Boris Majer, Božidar Debenjak, Frane Jerman in Vojan Rus. Na institucionalnem področju je bilo treba zapolniti marsikatero vrzel. Doslej zanemarjeno področje etike in filozofske antropologije so. zapolnila predavanja in številne knjige Vojana Rusa, čigar temeljno izhodišče je dialektična ontologija.
Eno izmed filozofskih področij, ki so bile »bele lise« institucionalne filozofije, je bila tudi logika. Tej problematiki se je med drugim posvetil Frane Jerman. Pokazala se je tudi potreba po celovitejšem analitičnem pristopu do logičnega pozitivizma, ki ga je dialektični materializem v Sovjetski
zvezi npr. odpravljal kot subjektivni idealizem, ne da bi natanko vedel, za kaj sploh gre v tej antimetafizični filozofiji. Po smrti Alme Sodnikove je bilo področje zgodovine filozofije izpraznjeno. Konec šestdesetih let je mesto na tem področju prevzel Valentin Kalan. Še eno področje filozofije je bilo dolgo časa v ozadju - to je estetika, ki na Slovenskem ni bila le znanilka filozofsko idejne, ampak tudi politične diferenciacije. Na tem področju so se uveljavili Lev Kreft, Aleš Erjavec in Janez Strehovec. Ivo Urbančič se deloma ukvarja z zgodovino slovenske filozofije, sicer pa ga uvrščamo med tiste filozofe, ki izhajajo iz nemške filozofije Martina Heideggerja. Sem sodi tudi Tine Hribar, čigar filozofski interes sega od estetike sodobne književnosti (slovenske poezije in dramatike) do eksistencialnih problemov, povezanih s sodobno znanostjo. Med najmlajšo generacijo filozofskih delavcev sodijo Andrej Ule, Matjaž Potrč, Slavoj Žižek in mnogi drugi. Veliko vlogo pri filozofskih raziskovanjih je imel Inštitut za sociologijo in filozofijo (danes samo še »za sociologijo«), predvsem na področju bibliografije slovenskih filozofskih del. V zvezi s sedanjim razvojem slovenske filozofije je treba omeniti tudi prevodno dejavnost, ki ima dvojen namen. Po eni strani gre za to, da se ponudijo slovenskemu intelektualcu vsa tista dela evropske filozofije, ki so usmerjala njen razvojni tok, po drugi plati pa se s prevajanjem slovenski jezik brusi v filozofsko izrazilo, kar nikakor ni lahka naloga. In kaj misli Frane Jerman o perspektivah slovenske filozofije? Predvsem je danes jasno, da ta filozofija ne sme in tudi ne more biti avtarkična, samozadostna in vezana izključno sama nase. Prav tako ne mdre biti zgolj v službi države, ne sme biti zgolj ideološko orodje, ampak mora biti ustvarjalna, pri čemer je jasno, da izvirnost za vsako ceno ne more biti posebno plodna težnja.
SLAVKO GABERC
Uvodni ženski slalom za smučarski svetovni pokal v znamenju presenečenj
Mateja Svet druga za Španko Fernandez - Ochoa
SESTRIERES — Štirindvajsetletna Španka Blanca Fernandez Ochoa, sestra olimpijskega prvaka Pacha, nadaljuje družinsko tradicijo zmag v slalomih za svetovni smučarski pokal. Čeprav je doslej veljala za,izrazito veleslalomistko, je v zadnjih dveh sezonah dobršen del svojega treninga namenila slalomu, a njena včerajšnja zmaga v uvodni preizkušnji sezone je vsekakor senzacija. Nič manj presenetljivo pa ni drugo mesto 19-letne Mateje Svet, če vemo, da so Jugoslovanke imele dosti težav s treningi in nihče ni pričakoval takojšnjih uspehov, Pa vendar, težave očitno le niso bile tako hude, če je Svetovi le za las ušla zmaga, a 20-let-na Lesjakova je bila odlična deveta, potem ko je v drugem spustu nadoknadila štiri mesta. Kot presenetljiv lahko jemljemo tudi polom Švicark in Avstrijk, še zlastih pa prvih, čeprav je na primer slovita Erika Hess letos prestopila med profesionalce.
Blanca Fernadez Ochoa je bila najhitrejša v obeh spustih. V prvem je imela 16 stotink sekunde prednosti pred Svetovo.v drugem pa je enak čas dosegla le še Šchneiderjeva, medtem ko je bila Svetova tretja, a je v skupnem šestevku le obdržala drugo mesto.
Brez uvrstitve so ostale vse tri Italijanke. Magonijeva in Serrova sta odstopile že v prvem spustu. Oberhofer-jeva pa se ni uvrstila med trideseterico, ki je imela nato pravico do sodelovanja v drugi preizkušnji. Že pred tekmovanjem si resnici na ljubo v taboru »azzurr« niso delali utvar.
Na cilju je Mateja Svet izjavila: »Presenečene sem nad svojo uvrstitv-jo, saj sem mislila, da nisem še v pravi formi. Očitno je treniranje z moško ekipo zame zelo koristno. Švicarke so me razočarale.«
Vrstni red ženskega slaloma
1. Fernandez Ochoa (Šp.) 1'29"50 (44"09 + 45"41): 2. Svet (Jug.) 1'30"16 (44"25 + 45"91)i 3. Schneider (Švi.) 1'30"32. (44"91 + 45"41); 4. Kinshofer (ZRN) 1'30"43 (44"44 + 4599); 5. Steiner (Av.) 1'30"83 (44"62 + 46"21); 6. Schmidhauser ■ (Švi.) I'3r30 (45"07 -+ 46"23); 7. Ruef (Av.) 1'31"67 (45”71 + 45"96); 8. Kebrlova (ČSSR) 1'31"97 (45"51 + 46"46); 9. Lesjak (Jug.) 1'32'00 (45"65 + 46"35); 10. Nilsson (Šve.) 1’32"14 (45"73 + 46"41); 21. Šarec (Jug.) 1'33"85; 22. Dežman (Jug.) 1'33 '99. Lestvica za SP
Fernandez Ochoa 25, Svet 20, Schni-eder 15, Kinshogfer 12, Steiner 11, Schmidhauser 10, Ruef 9, Kebrlova 8, Lesjak 7, Nilsson 6, Gadient 5, Buder 4, Maier 3, Ladstaetter 2, Gapp 1.
Danes moški slalom
Še večje pričakovanje pa vlada za današnji moški slalom, ki se ga bodo udeležili vsi najboljši specialisti (Zur-briggen, Girardelli, Gstrein, Stenmark, Bittner, Križaj, Petrovič in drugi), boljših uvrstitev pa si nadejajo tudi Italijani, predvsem s Tombo in Toetschem.
Na sliki: Mateja Svet med včerajšnjim spustom
Šah: Kasparov - Karpov za SP
Prekinjena partija: remi
SEVILLA — Po predvidevanjih se je prekinjena 17. partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka zaključila z remijem po 46 potezah. Šahista sta včeraj popoldne le za kratek čas sedla za šahovnico, povlekla pet potez ter se domenila za remi. In res je bila pozicija taka, da ni nihče predvideval drugačnega nadaljevanja. Prvak in njegov izzivalec sta namreč imeli na šahovnici po trdnjavo in štiri kmete, tako da je bilo že vse jasno.
Izid je sedaj, ko manjka do konca meča le sedem partij, izenačen: 8,5:8,5 (v zmagah 3:3). 18. partija bo na sporedu danes, razen če ne bo seveda eden od dveh igralcev prosil za preložitev, bele figure pa bo imel prvak Kasparov.
Šah: po kongresu FIDE
Vrsta novih velemojstrov
SEVILLA — Vodstvo svetovne šahovske federacije FIDE je s precejšnjo zamudo objavilo imena novih velemojstrov in mednarodnih mojstrov. Med temi je največ Jugoslovanov: Cvitan in Ivan Sokolov (velemojstra), sedem mednarodnih mojstrov in kar 63 mojstrov FIDE (vmesna stopnja med mednarodnim mojstrom in mojstrom). Novi velemojstri so še Elvest, Malanjuk in Smagin (SZ) ter Meduna (ČSSR). Barbero (Argentina), Rivas (Španija) in Cejtlin (SZ) pa bodo postali velemojstri komaj dosežejo rating 2450 točk. Novi velemojstrici pa sta Arahamija, Lelčuk in Aljehina (vse SZ).
naše šesterke v pokrajinskih ligah
V prvem kolu košarkarskega pokala prvakov
Polom Tracerja v Kolmi
BEOGRAD, KOLN — Ne preveč razsežna zmaga Partizana, katastrofa Tracerja, kraja v Tel Avivu. Prvo kolo finalnega dela košarkarskega pokala prvakov ni štedilo s presenečenji. Glede srečanja med Makabijem in Barcelono naj povemo, da so le malo pred koncem imeli Španci sedem točk prednosti, a sodnika sta jim v končnici dosodila kar štiri zaporedne osebne napake v napadu...
Partizan - Nashua Den Bosch 101:94 (53:47)
PARTIZAN: Djordjevič 15, Orcev, Lakičevič, Ignjatovič, Grbovič 9, Pečarski 13, DivaC 14, Popovič, Paspalj 43, Nakič 7.
NASHUA: Pieterse 21, Korthout 2, Schilp 8, Kuipers 10, Bottse 7, Thompson 34, Reddick 12.
ON: Partizan 17, Nashua 12. TRI TOČKE: Paspalj 1, Nakič 1, Grbovič 1, Djordjevič 2. SODNIKA: Tošev (Bol.) in Poiger (Av.).
Beograjčani so zamdili lepo priložnost, da bi zmagali še z večjo prednostjo, saj so vodili že s 16 točkami prednosti (84:68). Partizan sta na začetku razorožila sodnika. Prizanesla sta grobi igri gostov in jim prvo napako dosodila šele v 15. minuti. Paspalj je igral fenomenalno.
Saturn - Tracer	102:78 (45:43)
SATURN: McPherson 26, Warrick 13, Zander 14, Baeck 6, Gniad 4, Hunger 10, Jackel 29.
TRACER: Bargna 10, Pittis 1, D'Antoni 9, Me-neghin 6, Brown 16, Montecchi 20, McAdoo 16.
PM: Saturn 14:16, tracer 4:10; PON: nihče; TRI TOČKE: Saturn 4:12, Tracer 8:17 (Pittis 0:1, D'An-toni 3:7, Montecchi 4:7, McAdoo 1:2).
Po obetavnem začetku (2:11) so Milančani doživeli pravi polom. Za zahodnonemško moštvo je bil to prvi nastop v finalnem delu. Saturn je »normalno« moštvo, z masivnimi igralci, dobrimi skakalci. Med Milančani sta zadovoljila le Montecchi (8:13) in Brown, McAdoo pa je metal katastrofalno, 7:22, slab je bil tudi D'Antoni.
OSTALA IZIDA: Makabi - Barcelona 108:107 (58:62); Aris Solun - Orthez 92:86 (46:52).
Tanjevič ostaja
TRST — Po nedeljskem porazu v derbiju s Castorjem je marsikdo namignil, da so trenerju Stefanela Bogdanu Tanjeviču ure štete. Včeraj pa je društvo uradno sporočilo, da »Boša« ostaja na svojem mestu.
NA TRŽAŠKEM
UNDER 18 MOŠKI
Medtem ko je naslov prvaka že oddan CUS-u, je boj za drugo mesto še odprt, čeprav so si borovci z zmago v povratnem derbiju s Slogo morda že zagotovili odločilni točki.
IZIDI 4. KOLA: Sloga - Bor 1:3, Rozzol - CUS 1:3.
LESTVICA: CUS 8, Bor 4, Rozzol in Sloga 2.
UNDER 18 ŽENSKE
Končal se je prvi del, slogašice pa so trdno v vodstvu. Borovke so se v srečanju s CUS dokopale do prve zmage.
IZIDI 5. KOLA: Bor Friulexport - CUS 3:0, Vir-tus - Sloga Koimpex 0:3.
LESTVICA: Sloga Koimpex 8, OMA Telesor-veglianza 6, Virtus 4, Bor Friulexport 2, CUS 0.
NA GORIŠKEM
UNDER 18 MOŠKI
Prvenstvo v tej kategoriji je v bistvu končano. Naš prapor IMS A je zmagal tudi v predzadnji tekmi in si je tako tudi matematično nepremagan zagotovil naslov pokrajinskega prvaka. Gre za zelo homogeno moštvo, ki je znalo reagirati tudi v ključnih trenutkih, kar pomeni, da so mladi odbojkarji tehnično in psihološko dokaj zreli.
IZIDI 8. KOLA: Torriana - Acli Ronchi 3:1, Naš prapor IMSA - S. Luigi 3:1, Fincantieri - 01ympia 3:0.
IZID 9. KOLA: Naš prapor IMSA - 01ympia 3:0.
LESTVICA: Naš prapor Imsa 18, S. Luigi 12, Fincantieri, 01ympia in Torriana 6, Acli Ronchi 2. Naš prapor IMSA in 01ympia imata tekmo več.
UNDER 16 MOŠKI
Soča je tudi tokrat gladko zmagala, a isto velja za najhujšega tekmeca San Luigija.
IZIDI 3. KOLA: Lib. Cormons - Soča 0:3, Val -Torriana 3:2, Pall. Grado- S. Luigi 0:3. Počival Libertas Turriaco.
UNDER 16 ŽENSKE
Na vrhu lestvice še vztraja trojica. Naše predstavnice Agoresta pa so tudi tokrat zmagale in le za dve točki zaostajajo za vodečimi.
IZIDI 4. KOLA: S. Luigi - Morarese 3:0, Pall. Grado - Libertas Cormons 1:3, Villacher Bier -Corridoni 3:0, Libertas GO - Farra 3:2, Sagrado -Agorest 1:3, Villesse - Torriana 3:1.
LESTVICA: Libertas Cormons, Libertas GO in Villacher Bier 8, Agorest in Villesse 6, Farra in S. Luigi 4, Corridoni in Morarese 2, Pall. Grado, Sagrado in Torriana 0.
MJ
Nogomet: kdaj združevanje med člani na Goriškem?
V goriški skupini 3. amaterske lige je štandreška Juventina na 6. mestu razpredelnice z 9 točkami (2 zmagi, 5 remijev in poraz), Sovodenjci pa s 4 točkami delijo predzadnje mesto (nobene zmage, 4 remiji in 4 porazi). V drugi skupini iste lige je doberdobska Mladost na 6. mestu z 9 točkami (4 zmage, 1 remi in 4 porazi). To je trenutno stanje treh goriških enajsteric. V pogovoru pred pričetkom prvenstva smo iz ust odgovornih pri treh ekipah izvedeli, da imajo letos možnost za višje uvrtitve in govora je bilo celo o napredovanju.
Po osmih kolih je zares prerano dajati ocene o možnostih naših postav, saj je dovolj nekaj zaporednih uspešnih nastopov, da se prebiješ do samega vrha. Je pa tudi res, da v začetku prvenstva je zbranost vseh ekip, zato tudi naših, večja. V teku prvenstva pa, ko spoznaš, da so vodilni položaji težko dosegljivi, zbranost popusti in razkorak med prvimi in ostalimi se veča. Pri nekaterih igralcih zmanjka volje, da bi se udeleževali treningov in to se seveda odraža tudi na nedeljskih srečanjih. Skratka, ponovi se slika iz prejšnjih prvenstev, čeprav se v začetku
zatrjuje, da bo letos drugače in da so možnosti končnega uspeha veliko večje.
Da ne bo napačnih tolmačenj, zares bi si želeli, da bi tudi na Goriškem, po predolgem časovnem presledku, ponovno zabeležili kak uspeh na nogometnem področju. Zadnji je bil, ko je štandreška Juventina igrala v 2. amaterski ligi. Sovodenjci in Dober-dobci pa so od vedno člani tretjeligaškega prvenstva, čeprav so Kraševci, pred nekaj leti, za las zamudili vlak napredovanja.
Če za trenutek prezremo članska prvenstva in pogledamo, kako je v mladinskih ligah, moramo ugotoviti, da kljub pomanjkanju mladinskih ekip (na Goriškem imamo dve postavi cicibanov, ter združeni ekipi najmlajših in začetnikov), je stanje nekoliko boljše. Za nami so namreč časi, ko so naši mladinci beležili pekoče poraze. Danes so naše postave, predvsem združeni ekipi Juventine, med vodilnimi v obeh prvenstvih, naši cicibani pa se postavljajo po robu tudi takim društvom, ki imajo dolgoletno tradi-cio v mladinskem sektorju.
Pa preidimo ponovno med člane. Čemu ne gre na bolje? Tudi s tega mesta smo večkrat poudarjali po-
trebo po združevanju moči..Pred začetkom letošnjega prvenstva, potem ko se je pred dvema sezonoma podobna pobuda razblinila, sta se vodstvi Sovodenj in Mladosti dogovorili o možnosti skupnega nastopanja tudi med člani. Ne vemo, zakaj ni prišlo do realizacije tega načrta. Dejstvo pa je, da bi morali biti rezultati zruženih postav na mladinskem področju vsem v spodbudo, (pr)
NAJMLAJŠI
FORTITTUDO - BREG BEST	0:1 (0:0)
BREG BEST: Giglifano, Kalc, Strain, Lavrica, Švab, Renčelj, Bandi, Maver, Vrše, Ferluga, Mondo (Bajec), Poretti.
Brežani so si končno priborili dve točki na račun skromne ekipe Fortituda. Že v začetku so si Brežani zapravili nekaj zares lepih priložnosti. Domačini so le v nekaj priložnostih prekoračili polovico igrišča. V drugem polčasu so Brežani končno povedli in si s tem zagotovili zmago. (L. Švab)
n		konjske dirke -	konjske dirk	e				n

■
Galop v Rimu bi lahko osvojil Shuttle (sk. 1), kljub temu, da je obremenjen s precejšnjo težo. Če bo proga mokra je nevaren Apolvinski (sk. 2). Presenetil bi lahko Stric Sec-tion (sk. X).
Drugi galop v Rimu ima več možnih zmagovalcev. Naši favoriti: Lan-franco (sk. 2), Flaudor (sk. X) in Aberle (sk. 1).
V	Bologni je možen uspeh Durbi-na (sk. 1). Biseski (sk. X) starta v ugodnem položaju, a od skupine 2 je po našem mnenju najboljši Benservito.
V	dirki v Neaplju je Dryfon (sk. X) kljub dolgi odsotnosti nesporni favorit. Distilo (sk. 2) bi lahko bil nevaren, če bo dirkal na čelu dirke. Kljub neugodni startni številki bi lahko Einaudi (sk. 1) dosegel plasma.
V	Milanu je glavni favorit Cara-van OM (sk. X), a Dai di Pavone (sk. 1) po kakovosti ne zaostaja mnogo. V formi je tudi Edent Or (sk. 2).
Težko je napovedati izid dirke v Firencah. Poskusimo s skupino 2 in sicer s konjem Erongom. Od skupine X naj omenimo Ebana, presenetil pa bi lahko Enamcy (sk. 1).
DIRKA TRIS
V Aversi bo na startu 26 konj. Naši favoriti: My B (26), Cidec (22), Alfata (15). Za sistemiste: Diderot (10), Experience (6), Eloisa (12).
n	i		'Otip	
prvi	1	2
drugi	X	2
prvi	2	1
drugi	X	
prvi	1	
drugi	X	.2
prvi	X	
drugi	2	1
prvi	X	
drugi	1	2
prvi	2	
drugi	X	1
Franka Žerjal
,	• .	•* M
focalcio
Avellino - Como	1
Cesena - Verona	1	X
Empoli - Milan	X	2
Inter - Napoli	1	X	2
Juventus - Ascoli	1
Pescara - Torino	X
Piša - Fiorentina	1X2
Sampddria - Roma	1	X
Bari - Parma	1
Lecce - Genoa	1
Udinese - Atalanta	1
Casertana - Reggina	X
Celano O. - Perugia	X	2
Franka Žerjal (letnik 1963) igra odbojko že od svojega 13. leta, stalno pri Bregu. Najprej je igrala v mladinskih ekipah, devet sezon pa je standardna igralka prve ekipe, že več let pa je kapetanka slednje. Franka je tudi načelnica odbojkarskega odseka Brega ter že osem let trenira najmiajše Bregove odbojkarice. Žerjalova je tudi 14 let članica taborniške organizacije Rodu modrega vala, skoraj toliko let je tudi v njenem vodstvu. Prejšnji teden je Marko Lutman zadel kar dvanajst izidov. Čestitamo!
obvestila
TPK SIRENA
obvešča, da je program zimskih treningov, ki so na sporedu na društvenem sedežu, za jadrnice optimist, laser in europa sledeči: 1. celodnevni nedeljski trening od 10. ure dalje; 2. medte-denski trening ob sredah od 17. ure dalje.
ŠZ BOR - NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
prireja jutri ob 15. uri na stadionu 1. maj NAMIZNOTENIŠKI TURNIR za mladino osnovne (1. kategorija) in nižje srednje šole (2. kategorija) tržaške občine. Turnirja bosta po sistemu neposrednega izločanja. Vpisovanje je možno tudi pred začetkom turnirja.
SK DEVIN in ŠD SOKOL
obveščata, da se je na sejmu nove in rabljene smučarske opreme v organizaciji omenjenih društev sreča nasmehnila imetnikom naslednjih številk: oranžna št. 14, roza št. 83 in svetlomodra št. 21.
ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK
prireja prodajo rabljene smučarske opreme v telovadnici v Dolini. Sprejem opreme še danes, 27. t. m., od 19. do 21. ure. Prodaja opreme bo jutri, 28. t. m., od 14. do 21. ure, v nedeljo, 29. t. m., od 9. do 13. ure in v ponedeljek, 30. t. m., od 19. do 21. ure.
SPDT
obvešča vse tiste, ki bi se radi udeležili tradicionalnega planinskega plesa, ki ga prireja Obalno planinsko društvo iz Kopra v hotelu Triglav v Kopru v soboto, 12. decembra, naj se prijavijo pri tajniku društva Ervinu Gombaču ob ponedeljkih med 20.00 in 21.00 na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad., tel. 744249), med odborovo sejo. SPDT
obvešča, da se ob petkih na Liceju Prešeren (Vrdelska cesta 12/3) nadaljuje predsmučarska in rekreativna telovadba za svoje člane in prijatelje. Pričetek ob 20.30, vodi pa Davor Zupančič. Rekreacija bo trajala do pozne pomladi.
FARGO MEBLO
obvešča, da je odhod avtobusa v Verono ob priliki jutrišnje prvenstvene tekme B lige Capellari - Farco Meblo ob 14.00 s Trga Oberdan v Trstu ali ob 14.30 iz Sesljana.
Ob gostovanju »Kazine«
Aldo Rupel
sredi tedna med košema
Zlata preteklost
Ob šesti obletnici otvoritve goriš-kega Kulturnega doma bo danes plesna skupina »Kazina« iz Ljubljane imela v telovadnici celovečerni nastop. Ob besedi ples pomislimo na več stvari hkrati: na zabavo v svečanih oblekah, na ritem električnih kitar in na razgibana telesa brea-kerjev, na plesalke, ki na konicah prstov lebdijo na odru, na pustno rajanje, na topotanje planinskih čevljev ob zvokih harmonike, na pozibavanje ramen in bokov v dvoje. Svetokriški je pridigal: »Hudič v plešah seje sla-dokust teh mesnih luštov, da te nedolžne duše zapele...« Goethe pa drugače: »Kako čudovito je držati v rokah najbolj občudovano in leteti z njo kakor veter...«
Ples lahko pomeni izražanje notranjih ritmov ter sprostitev domišljijskih in motoričnih napetosti. Kot gledalcu mi pomeni ples sporočilo, ki ga neko obdobje in neko okolje dajeta sodobnikom in potomcem. S plesom sporočamo ali preko njega sprejemamo znake veselja, žalosti, upornosti, odločnosti, bojevitosti, sovraštva, dvorjenja, ljubezni, erotike, narcisizma in tudi povezavo teh pojavov.
Ples in ritem. Ritem nas spremlja celo življenje: od zaznave materinega
srčnega utripa med nosečnostjo do frekvence dihanja, ki se začne ob rojstvu, od ritmov, ki prihajajo iz naravnega reda, do ritmov, ki nam jih vsiljuje družbena stvarnost: služba, televizijski programi, jedilni obroki, obletnice in še kaj. Celo medosebne odnose lahko beremo kot zaporedje gibov, premikov in manevrov, ki so neke vrste plesa sestavljenega iz pozivov, odzivov, dobrikanja, sprejemanja, zadrege, zavračanja, brezbrižnosti, odtujenosti želja, navidezne naklonjenosti, dezorientacije. Utrip srca sledi partituri vseh ostalih ritmov in se jim s svojo frekvenco tenkočutno prilagaja glede na valovanja čustev.
Ples je lahko terapija. Uravnovešena oseba je tako prožna, da se zna zapreti vase, ko okoliščine narekujejo poudarjanje lastne istovetnosti, in zna vzpostaviti neposreden in ustvarjalen odnos z drugimi, kadar je potrebno vključevanje v skupino, ne da bi v prvem primeru preveč privatizirala svojega vedenja in ne da bi kazala v drugem primeru znakov bojazni.
Kdor ima težave z enim od teh vidikov ali s prehajanjem iz ene možnosti v drugo, naj bi si pomagal z gibanjem v plesu, ki nam dovoljuje, da se s pomočjo psihofizične vadbe naučimo zvečati ali zmanjšati stopnjo »privatizacije« svojega vedenja glede na trenutne potrebe.
Obstajajo telesni gibi, petje, glasba in plesi, ki nam lahko zvišajo ali znižajo občutek istovetnosti. V prvo skupino spadajo npr. obredni plesi starega Egipta, hindujski in birmanski plesi, evropski plesi kot so minuet, mazurka, valček, klasični ruski balet in sodobni izrazni ples. Vse te vrste gibanja poudarjajo individualnost, zavest o sebi, nadzor nad trenutnimi vzgibi in oceno stvarnosti. Iz grške mitologije je simbol takega pristopa Apolon.
Nasprotno se druga skupina plesov povezuje s podzavestjo in izhaja iz pogansko dionizijskega izročila. Sem spadajo avstralski in novozelandski primitivni plesi, plemenski afriški plesi, vvoodoo, rimljanski bakanali, ta-rantella, brazilski pustni plesi in med sodobnejšimi ritmi rock and roli. Vsi ti plesi usmerjajo izvajalca v popuščanje nadzora nad samim seboj, v istovetenje s skupino, v popolno predajo občutkom.
Izmeničnost obeh načinov gibalno plesnega izražanja pelje do ravnotežja med razumom in nagonom, med nami in skupnostjo, med zavestjo in podzavestjo, med Apolonom in Dionizom.
Ne gre samo za iskanje zlate sredine,- gre za poznavanje celotne pahljače možnosti in za sposobnost prehajanja preko vseh registrov, ki jih človekova psihofizična celota premore.
Za marsikoga je prava sramota, da je Trst ostal brez svojega zastopnika v košarkarskem prvoligaškem prvenstvu. Zdi se nemogoče, da je mesto s tolikšno tradicijo v tem športu padlo v brezno druge lige in da kljub visokim naložbam in temeljitemu izboru igralcev za sestavo kar najbolj obetavne postave med elitnimi drugoligaši, Ta-njevičevemu moštvu tu pa tam spodrsne, kot se je zgodilo pravkar v nedeljo, ko je Stefanel okusil prvi domači prvenstveni poraz.
Navijaški narod se baje punta in stalno negoduje, tudi v primeru zmage. Vsak od nergačev ima v žepu recept za takojšnjo premostitev težav, še največ pa je takih, ki vidijo v Tanjevi-ču vzrok za vse zlo in ki mislijo, da bi bil njegov odhod že jamstvo za vrnitev v »špico« italijanske košarke. Tržačani so res pomenili veliko v državnem košarkarskem merilu, vendar segajo zlati časi tržaške košarke v predvojne in zgodnje povojne čase. Mnogo
naših someščanov se je uveljavilo (Rubini, Pieri, lellini in drugi), vendar so morali vsi romati v Milan, kajti v Trstu bi ne mogli doseči niti približno takega uspeha, ker sploh ni bilo možnosti in-pogojev za to. V sezoni 1974/75 se je tedanji Lloyd Adriatico vrnil med prvoligaše, saj so takrat ustanovili A-2 ligo ih obdarili s prvoligaškim statusom kup drugoligašev. Odtlej se je v Trstu zvrstila četa različnih trenerjev — italijanskih in ameriških košarkarjev. Najuspešnejše obdobje tržaške košarke je vezano na imeni Lombardija in Richa Laurela. S prestopom v A-l ligo pa se je začelo pravzaprav tudi sivo obdobje, ki se je lani dokončno obarvalo v črno.
Sedaj pa je nesmiselno nergati in ob vsakem porazu zagnati vik in krik, če je vodstvo sprejelo dveletni Tanjevi-čev razvojni plan, potem je edino pravilno, da se možakarju omogočijo razmere za delo in da se ne prehiteva z merjenjem rezultatov. (Cancia)
%
Jutri v Gorici priznanja CONI
Jutri ob 18. uri bo v konierenčni dvorani sejmišča Espomego v Gorici slavnost ob vsakoletnem izročanju priznanj deželnega odbora CONI. Tudi na letošnji pobudi bodo številnim športnim društvom iz naše dežele izročili diplome in denarne nagrade za uspešno delo na telesnokulturnem področju.
Med letošnjimi nagrajenci so tudi nekatera slovenska društva. Za kotal-karsko dejavnost bo nagrajeno društvo Polet z Opčin (1.300.000 lir). Med nagrajenimi društvi, ki se ukvarjajo s košarko, bodo priznanje izročili ŠZ Bor iz Trsta (2 milijona lir); kar zadeva odbojko, bodo na sobotni slovesnosti prijela priznanje OK Val iz Štandreža (1.300.000) in ŠZ Bor (1.300.000). Za odlične uspehe v lokostrelstvu bo priznanje dobilo društvo Naš prapor (1.300.000).
lil
Skromen dosedanji obračun Zmagati je bilo skoraj nemogoče


	

Naša združena ženska odbojkarska ekipa Farca Mebla je po štirih odigranih prvenstvenih tekmah na skromnem 10. mestu lestvice. Dosedanji prvenstveni izkupiček je dokaj slab: samo 2 točki od osmih možnih, kar je točno 25 odstotkov.
Že ta prva ugotovitev dokaj nazorno pove, da prvenstveni start ni bil posebno obetaven. Vsakemu se vsiljuje vprašanje, kje tiči vzrok treh zaporednih spodrsljajev ter dveh pred domačimi gledalci. Lepa telovadnica šole Suvich našim igralkam zaenkrat ne prinaša nobene prednosti.
Kljub dejstvu, da ima Farco Meblo v tej telovadnici dva treninga, a časovno omejena, je sprejem servisa glavni - ne pa edini - krivec za zadnje neuspehe. V soboto je Mogliano Veneto kar 22-krat zadel v črno samo s servisom. Za naša dekleta je bil sobotni domači nastop pravzaprav s handicapom, saj je bilo potrebno ob začetku vsakega niza nadoknaditi zaostanek nekaj več kot 7 točk. Ob stalno spremljajočih vseh ostalih napakah je bilo ta zaostanek nemogoče nadoknaditi kljub dejstvu, da je bila na drugi strani mreže mlada in zato neizkušena šesterka Mogli-ana Veneta.
Trenutna slabost odbojkaric Farca Mebla je bržkone psihičnega izvora in dokler se naše igralke ne bodo znebile fobije servisa, bo nemogo-
če vzpostaviti igralno ravnotežje neglede na nasprotnika ter s tem prekiniti sedanjo prvenstveno pot.
Tudi odbojkarska produktivnost - dosežene točke s servisom, blokom in protinapadom - ni bila v soboto na zadovoljivi drugoligaški ravni. Od skupnih 33 osvojenih točk so jih naše igralke dosegle 8 s servisom, 5 zblokom in samo 6 s protinapadom. V prvem nizu naša združena ekipa ni dosegla s protinapadom niti ene točke, kar pomeni, da so tudi tiste žoge, ki smo jih ulovili v obrambi, ostale neizkoriščene, tako da je bil igralni učinek še dodatno slab. Ne glede na vse te slabosti, je imel Farco Meblo enkratno priložnost za osvojitev prvega niza, saj so imele naše igralke zaključno žogo pri vodstvu 15:14. Da bo slika še bolj jasna, moramo omeniti, da so nam nasprotnice poklonile v tem setu z napakami nič manj kot 9 točk, ki pa jih, žal, nismo znali izkoristiti. Naše nedopustne in včasih začetniške napake so na koncu nagnile jeziček na tehtnici na stran nasprotnic.
Verjetno z osvojitvijo prvega niza bi bili priča drugačnemu končnemu razpletu, a to so danes samo ugibanja po končani izgubljeni bitki. Prvenstvena pot slej ko prej nam ne bo postlana z rožicami in s tem dejstvom se je potrebno soočati. S trdim, vzajemnim delom, zaupanjem v lastne moči in sposobnosti ter brez vsake panike in nervoze se slej ali prej mora obrniti na bolje, ker se bo doslej opravljeno delo moralo obrestovati.
Prejšnji teden sem napovedal, da bo za našo ekipo zmaga proti ekipi Elettronica Livenza skoraj nemogoča, saj gre za postavo, ki se poteguje za sam vrh, oz. za napredovanje v B-l ligo. Tako je tudi bilo. Domačini so si zmago povsem zaslužili, saj so bili boljši od nas. Edino, kar lahko rečem, zadeva način, kako smo srečanje zgubili. Z večjo odločnostjo in borbenostjo bi lahko dosegli nekaj več, vsaj v točkah, če že ne niza. Beneška postava je že od vsega začetka pokazala, da ne bo popustljiva do nase šesterke. To je bilo jasno tudi nam, saj so za domačine igrali nekateri odbojkarji, ki so že nastopali v višjih ligah. Najboljši od vseh pa je bil gotovo Coretti, bivši igralec Gioma, ki je odločilno vplival na zmago svoje ekipe.
Z naše strani naj povem, da se je v soboto ponovno pojavila naša že kronična hiba: slabo podajanje. Medtem ko smo v prejšnjem srečanju proti Čedajcem podajali na zadovoljivi ravni, je tokrat šlo zares slabo. Veliko je bilo namreč zgrešenih podaj in na tak način je bilo zelo težko nadaljevati napadalno akcijo. Ob tem velja še podčrtati, da so naši igralci tokrat precej slabo postavljali zid, kar so nasprotniki pridno izkoriščali in nas z vseh strani obstreljevali. Veliko točk smo torej sami ponudili nasprotniku na zlatem krožniku. O tem bi povedal še, da smo z veliko težavo zbirali točke (predvsem ker ni šlo v gradnji igre), kaj hitro pa smo opravili -vrsto napak, s čimer je beneška ekipa, brez večjega truda, večala razliko v točkah. Vse to pa je jasno povezano z izkušenostjo, ki našim fantom
primanjkuje, saj je njihova igra dokaj naivna in za nasprotnika lahko predvidljiva.
Mimo izkušenosti in učinkovitosti boljših igralcev Elettronice Livenza, gre pri Benečanih (ob dobrem bloku) podčrtati izreden sprejem, s katerim razpolagajo. To dvoje pa je prišlo do izraza tudi po naši zaslugi, saj nismo nič napravili, da bi domačine spravili v težave in jih prisilili, da grešijo. Ob tem pa gre ponovno omeniti sojenje, ki zares ni bilo na zadovoljivi ravni in včasih dokaj pristransko. Res je, da je moral glavni sodnik, zaradi odsotnosti stranskega, opravljati dvojno delo in ga je to včasih spravljalo v težave. Je pa tudi res, da je v nekaterih priložnostih »pomagal« domači šesterki. Sicer s takim načinom sojenja na tujem se bodo morali naši igralci privaditi in ga jemati kot element v igri in se temu tudi prilagoditi.
Kljub tretjemu porazu stanje za našo ekipo ni zaskrbljujoče. Dejstvo je namreč, da smo v prvih srečanjih, z izjemo Cedajcev, igrali z močnejšimi postavami prvenstva, zaradi česar bi bilo težko računati na kaj več. Za nas pa bo izredno pomembno jutrišnje srečanje, ko bomo v Trstu gostovali pri Interju. Tržaška ekipa je doslej zabeležila štiri zaporedne poraze in ni zbrala niti enega seta. Ob tem velja pripomniti, da tako na turnirjih, kakor tudi na prijateljskih srečanjih smo Tržačane vedno premagali. Izhodišče je torej dobro, da pospravimo drugo prvenstveno zmago in to proti nasprotniku, ki je naš sogovornik v boju proti izpadu. To pa še ne pomeni, da bo tekma lahka. Fantje bodo morali napeti vse sile, da jim bo uspel podvig, saj moramo vedeti, da tudi Tržačani, zaradi podobne logike, računajo, da bodo proti nam beležili prvo prvenstveno zmago.

llllllllillllllll
18- skupščina Planinske zveze Slovenije
Marjan Oblak predsednik PZS
V soboto je bila na sporedu v Ljubljani, ob prisotnosti delegatov iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva, 18. čedna skupščina Planinske zveze Slo-Venije, ki je bila dovolj plodna in je dala dovolj smernic za delo v prihodnjem letu. Na skupščini so za novega Predsednika PZS izvolili Marjana Oblaka, predsedstvo Planinske zveze Jugoslavije pa je dosedanjega predsednika Tomaža Banovca odlikovalo s Plaketo PZJ. Novi podpredsedniki so dr. Tone Strojin, Jože Dobnik in Tone Škarja. Za tajnika je bil izvoljen Aleksander Čičerov, nadzorni odbor bo vodila Marija Lah-Vildova, načelnik Gorske reševalne službe pa bo spet Danilo Skerbinek.
Marjan Oblak pa je v svoji izjavi kot novi presednik PZS med drugim Povedal: »Niso taki časi, da bi se lahko posebno veselil sprejete funkcije. Doda zaupam naši organizaciji, našim Pjaninskim delavcem in naši ideji. Želim predvsem, da bi se še naprej številčno krepili, da bi uresničili vse sklepe in povečali naklado Planinske-rriu vestniku.«
Sedaj pa še nekaj stvarnih podatkov. Planinska zveza Slovenije združuje 179 planinskih društev, tri več, kot jih je bilo ob 17. skupščini leta
Novi predsednik PZS Marjan Oblak
1985. Naraslo je tudi število članov. Sedaj jih je že 102.873 ali 5,6 odstotka več. Tako sodi PZS med največje športno-rekreativne organizacije v Jugoslaviji in močno prednjači med planinskimi. PZS ima kar 46 odstotkov vseh registriranih jugoslovanskih planincev (222.990). Te številke tudi poznajo v svetu, saj tako rekoč ni dežele, ki bi imela v tovrstni organizaciji včlanjenih kar 6,19 odstotka prebivalcev.
Zadnjo zimo v Himalaji le štiri odprave uspešne
Zadnjo zimo se je cela vrsta odprav podala v Himalajo z ambicioznimi cilji, vendar pa jih je le malo uspelo. Kot običajno so močni vetrovi, slabo
vreme in ekstremno nizke temperature krojile usodo številnim ekspedicijam. Od 14 ekip so le štiri dosegle svoje cilje, med temi pa vsi na prvo mesto postavljajo prvi zimski vzpon na Anapurno I (8091 m), ki sta ga opravila Poljaka Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer.
Kukuczka je bil na Anapurni vodja odprave, ki je štela sedem članov, čeprav so bili poleg njega v ekipi le še trije plezalci. Moštvo je prispelo v bazo 18. januarja in kljub zelo težkemu trdemu ledu so konec meseca imeli postavljen četrti višinski tabor na višini 6800 metrov. Tu sta Wanda Rutkiewicz in Krystof Wielicki sestopila, Kukuczka in Hajzer pa sta po dnevu počitka nadaljevala pot proti vrhu, vmes sta postavila še tabor 5, 7400 metrov visoko. Tretjega februarja sta ob 16. uri bila na vrhu, sestopila pa sta že v temi. Za Kukuczka je bil to tretji osemtisočak, na katerem je stal kot prvi pozimi (poleg Kangchen-zenge in Čo Oja).
Poleg Anapurne so bili uspešni še na Pumoriju (7161 m) in sicer dvakrat. Do takrat še nepreplezano vzhodno stran sta v treh dneh preplezala dva Japonca, ki sta dosegla vrh 3. decembra. Dva dni za njima je bil na vrhu tudi Todd Bibler, po vsej verjetnosti po isti smeri, za katero je sam potreboval dva dni. Trije Korejci in dve šerpi so uspeli na Lobuje West, ki je sicer visok le 6145 metrov.
Med drugim so poskušali tudi na Everestu. Tam so Korejci v jugozahodni steni dosegli 8300 metrov, pri tem se je šerpa Tsuttin Dorje konec januarja na višini 7700 metrov smrtno ponesrečil. Druga korejska odprava na isti vrh pa je dosegla južno sedlo. Neuspešni so bili tudi na Makaluju in Daulagiriju. Na prvem sta dva Japonca dosegla 7500 metrov, na drugem pa so Korejci prišli 150 metrov pod vrh.
Odhod slovenske zimske odprave na Daulagiri
V začetku tega meseca je odšla na pot v Nepal naša prva zimska himalajska alpinistična odprava, ki jo sestavljajo vodja Stane Belak-Šrauf (AO Matica), Pavle Kozjek (AO Matica), Marjan Kregar (AO Kamnik) in Iztok Tomazin (AO Tržič), ki bo obenem tudi zdravnik odprave.
Zimsko plezanje v Himalaji spremljajo tudi najtrše vremenske razmere. To pa zahteva tudi prvovrstno opremo, ki pa jo naša odprava nima. Ekspedicija bo poskušala s hitrim vzponom na vrh. Po prihodu v Nepal so že opravili aklimatizacijo ter nato odšli pod goro. Bivali so nižje kot običajno in se pripravljali na vzpon kar v dolini, kjer je topleje in manj vetra. 13. t. m. so odšli iz Katmanduja v Pokoro in od tam naprej v Džomosan, prav včeraj pa so se skupaj z nosači zbrali v dolini pod baznim taborom. Kmalu bo torej šlo zares.
V organizaciji TPK Sirena
Tečaj za upravljanje bark na motor in jadro
Sandro Chersi
Tržaški pomorski klub Sirena prireja v kratkem tečaj za navtični patent za barke na motor in na jadro. To je vsekakor hvalevredna pobuda, saj je prvič, da kako zamejsko društvo organizira podobno pobudo. Tečaj bo vodil kapeten Sandro Chersi, kar je porok kvalitete in profesionalnega pristopa.
Teoretični del tečaj bo na sporedu trikrat tedensko na sedežu Sirene (od 20.00 do 21.30), tečajniki, ki morajo biti člani tega pomorskega kluba, pa bodo šli od desetkrat do petnajstkrat na morje, seveda v spremstvu svojih vaditeljev.
Interesenti lahko dobijo vse informacije na sedežu Sirene (tel. 422696 med 20.00 in 21.30) ter se tam lahko tudi vpišejo. Tečajniki bodo opravili izpite na luški kapitaniji.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - tŠlefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
A	dnevnik
27. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD • Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	Z
in tiska ■Pr'	T
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Z izjemo Pirenejskega polotoka nad vso Evropo dež in sneg
Slabo vreme še vedno pesti Apeninski polotok Zaradi naliva kaos v Rimu in poplave v Laciju
RIM — Po Firencah in Toskani je včeraj neurje prizadelo predvsem Rim in Lacij. Zaradi silovitega naliva z dežjem, sodro in točo se je Večno mesto znašlo v nepopisnem kaosu. Ulice so se spremenile v hudournike, nižjeleže-ča območja pa v prave mlakuže. Kot vedno je zapletom botrovala človeška brezbrižnost. Nihče ni predčasno poskrbel, da bi občinski uslužbenci očistili z listjem in drugo nesnago zamašene odtoke. Nič čudnega torej, da je 40 milimetrov dežja v bornih štirih urah povzročilo take težave.
V mestni getrti San Paolo je poldrugi meter vode preplavil cestišča in pritlične prostore. V mestu je za daljši čas zamrl ves osebni avtomobilski promet. Po preplavljenih cestah so si v dopoldanskih urah le s težavo utirala pot terenska vozila gasilcev in varnostnih sil. Sto otrok nižje srednje šole v Ulici Bufalotta so gasilci z anfibijskimi vozili spravili na varno. Voda je vdirala v vse kletne prostore. Poldrugi meter vode je preplavil tudi kinodvorano kaznilnice Rebibbia. Gasilci so povsod imeli polne roke dela, da sploh niso posegli, če ni bila voda v stanovanjih in kleteh višja od 25 centimetrov. Zaradi dveh centimetrov sodre in toče je bilo dve uri zaprto za ves promet tudi letališče Fiumicino. Gasilci so vzletne in pristajalne steze očistili z vodnimi topovi.
Rimska občina je že proglasila izredno stanje, civilna zaščita pa preplah na vseh območjih ob Tiberi. V zgornjem toku je Tibera v občini San-fOreste včeraj prestopila bregove in poplavila kakih osem kvadratnih kilometrov ozemlja. Ponoči pričakujejo nov povodni val. V zadnjih štirih dneh je v Laciju padlo 111,8 milimetra dežja, da ne more razmočena zemlja sprejeti novega dežja.
Meteorologi pa še vedno napovedujejo nove padavine, ki bodo izrazitejše
prav v srednji in južni Italiji. Močilo bo tudi v vzhodni Italiji, da lahko pričakujemo izboljšanje šele v soboto, ko bo temperatura padla pod mesečno povprečje. Že včeraj se je meja sneženja nižala, da je dež prehajal v sneg že pri 700 metrih. Zaprli so večino alpskih prelazov. V Furlaniji-Julijski krajini tudi prelaza Mokrinje (Pramol-lo) in Croce Carnico.
Take napoyedi so potrjevale tudi si-noptične karte. Nad večjim delom Evrope je bilo namreč obsežno območje nizkega zračnega pritiska z globokim ciklonom nad Baleari in Dansko. Snežilo je nad Skandinavskim polotokom, v severni Rusiji in nad alpskim lokom. Deževalo je v Veliki Britaniji, Franciji, Beneluksu in v Nemčiji. Suho in son-
čno vreme je bilo samo nad Pirenejskim polotokom. Težave so bile tudi na Balkanskem polotoku s poplavami v Bosni in Srbiji.
Zahodni Evropi pa se že približuje nov frontalni val, da bo morebitni premor boljšega vremena trajal le dva, tri dni, v torek lahko pričakujemo od zahoda novo poslabšanje.
Evropskih težav pa ne moremo primerjati s katastrofalnim tajfunom, ki je na filipinskem otoku Luzon povzročil več kot 200 mrtvih ih 17 tisoč brezdomcev. Orkanski veter, ki je presegel hitrost 200 kilometrov na uro, je rušil stoletna drevesa, električne daljnovode in hiše. Največje razdejanje so povzročili orjaški valovi, ki so bili še najbolj podobni tsunamiju, valu podmorskem potresu.
Ponte Mollo In Otok Tiberlna med včerajšnjim neurjem	(Telefoto AP)
Posledice 8. zasedanja CK srbskih komunistov
LJUBLJANA — Iz Srbije vejejo hudi vetrovi. Že dalj časa je bilo slišati o trenjih v srbskem prtijskem vodstvu, ki so izbila na dan na 8. seji CK ZK Srbije. Kot smo v našem časniku že poročali, je takrat zmagala ostrejša, dogmatska linija Slobodana Miloševiča (predsednik srbskih komunistov), »premagana« de-mokratičnejša in razumnejša pa je izgubila svojega glavnega predstavika Dragišo Pavloviča (predsednik beograjskih komunistov). Slednjega je krepko podpiral predsednik predsedstva Srbije Ivan Stambolič in po takratni razpravi ter sklepih je bilo jasno, da se »čistka« ni končala.
Predvčerajšnjim se je stvar nadaljevala. Predsedstvo beograjske partijske konference se je »spomnilo« omenjenih dogodkov. Ocenili so, da je Ivan Stambolič s svojim ravnanjem »izgubil ugled med komunisti in da je njegovo ravnanje v moralnem in političnem pomenu nezdružljivo s položajem predsednika Srbije«. Zlasti mu očitajo, da je »nenačelno« podprl Pavloviča s pismom, v katerem naj bi »s pritiskom, ki izhaja iz avtoritete njegove funkcije, onemogočil demokratično razpravo o Pavlovičevi odgovornosti.
V podobnem tonu so govorili še o enem pismu. Poslal ga je Bogdan Bogdanovič (znan arhitekt in nekdanji župan Beograda) CK ZK Srbije. Člani predsedstva so ocenili, da je povzročil veliko politično škodo, ker je bilo to pismo predhodno objavljeno v nekaterih časopisih. Kaj je hotel Bogdanovič, bodo še pojasnili v organih ZK, so sporočili s seje in dodali: Jasno je, da je osnovna opredelitev v tem pismu popolnoma neupravičeno namigovanje na dogmatizem in stalinizem v ZK Srbije. To pa je pripeljalo pod vprašaj položaj Bogdanoviča kot člana srbskega CK, so še menili v vodstvu beograjskih komunistov.
»Sporna« 8. seja CK ZK Srbije je bila predmet razprave ali bolje rečeno napadov tudi na komisije za informiranje beograjske partije. Oba organa sta zasedala isti dan in s precej podobnim dnevnim redom. Pa temu primerno povišanim glasom. Tisti, ki naj bi se dobro spoznal na informiranje (saj taki bi menda morali biti v tej komisiji), so hudo nezadovoljni s poročanjem slovenskih in hrvaških glasil o 8. zasedanju CK ZK Srbije. Ti časopisi so ga namreč ocenili kot udarec s kladivom, zloglasno zasedanje, vrnitev v 19. stoletje, politična zaseda, to pa naj bi bilo po mnenju komisije daleč od resnice. Poleg imenovanja nekaterih slovenskih časopisov omenjajo tudi dva slovenska politika, ki naj ne bi dobro »razumela« bistva osme seje. Tako so Milanu Kučanu zamerili njegovo trditev, da je bilo na seji CK ZKS sporno, ali se je mogoče proti albanskemu nacionalizmu boriti s srbskim. Mitja Ribičič (oba omenjena sta bila pred časom člana predsedstva CK ZK Jugoslavije) pa jim gre v nos, ker je izjavil, da se v Srbiji zaostrujejo odnosi do tistih, ki se zavzemajo za boj proti nacionalizmu.
Omenjeni očitki jasno kažejo, od kod pihajo vetrovi. Da se pa še ne bodo kmalu utišali, je tudi razumljivo... (B. L.)
Sklenili prvi del procesa o uporu v Portu A zzurru
LIVORNO — Včeraj so v Livornu zaključili zasliševanja vseh prič na procesu o uporu v kaznilnici pri Portu Azzurru. Upornim kaznjencem, ki jih je vodil neofašist Mario Tuti, so sodili po najhitrejšem postopku.
Odvetniki zapornikov so izjavili, da bodo spoštovali vse točke dogovora, ki so ga uporniki sprejeli po dolgem pogajanju z oblastmi. Uporniki so izročili talce in se predali, odvetniki pa ne bodo predložili priziva in bodo raje omogočili sodnikom, da krivcem s Tutijem na čelu čimprej prisodijo primerno kazen. To bo vsekakor dodatna zaporna kazen, saj so vsi zaporniki, ki so sodelovali pri ponesrečenem poskusu bega iz Porta Azzurra, še vedno gostje italijanskih kaznilnic.
Izjemi sta podčastnik Pellino in brat enega izmed upornikov, ki sta v ječo pritihotapila orožje. Brez njunega posredovanja bi Tuti s skupinico ubežnikov ne mogel ustrahovati talcev in vplivati na vodstvo zapora (popustljivega direktorja kaznilnice v Portu Azzurru so že premestili) in zahtevati od oblasti posebene olajšave pri predaji in izročitvi talcev.
Kdo kupuje Washington?
WASHINGTON — Ameriško borzo dajejo občasne slabosti, dolar pada, tujci pa veselo kupujejo v ZDA. Pri tem seveda ne mislimo na »običajne« nakupe (dragulje, krznene plašče, luksuzne avtomobile, razkošna stanovanja), pač pa na načrtno kupovanje washingtonskih palač. Japonci, Britanci in Kanadčani so menda že odkupili četrtino vseh poslopij ameriškega glavnega mesta in se pripravljajo na naskok na Los Angeles, San Francisco in New York.
Ogroženi Američani so vsekakor zahtevali od predsednika Reagana, naj jim čimprej pomaga iz zagate, sicer bo moralo marsikatero »kulturno združenje« zapustiti Was-hington in se zadovoljiti z manj prestižnim sedežem.
Collina je ubil pijanec
MILAN — Včeraj je v Milanu direkcija gradbenega podjetja So-imi sporočila uradno verzijo umora 40-letnega delavca VValterja Collina. Collino je bil zaposlen na gradbišču tovarne jeklenih vrvi nedaleč od beloruskega mesta Žlobina. Ko se je v sredo v večernih urah vračal proti naselju, kjer so bili nastanjeni vsi delavci gradbišča, ga je napadel mlajši Belorus. Z nožem ga je smrtno ranil, napadalca pa je kmalu zatem ujela sovjetska policija. Ta je naknadno sporočila, da je bil napadalec v vinjenem stanju.
Nesrečnega Collina, ki je po rodu iz Pasian di Prata (Videm), so prepeljali v bližnjo bolnišnico, a je žal že med prevozom umrl. Včeraj je delegacija mesta Žlobin obiskala naselje italijanskih delavcev, da bi se poklonila spominu tragično preminulega delavca.
Po 30 letih diktature v znamenju terorja in prelivanja krvi
Haiti: v nedeljo bodo prve volitve
PORT-AU-PRINCE — Pojutrišnjem bodo na Haitiju prve demokratične volitve po 30 letih diktature. Izvolili bodo državnega poglavarja in parlament. Volilna kampanja se je začela že konec avgusta, od tedaj pa so skrajno desničarski macoutes - zloglasni člani tajne politične policije Duvalierovih - umorili tri politične voditelje in celo vrsto ljudi, krivih le tega, da so nasprotovali prej »papa-docu« in potem še »baby-docu«. Tajno policijo so resda razglasili za protizakonito, vseeno pa ubija vsevprek, ne da bi jo redne varnostne sile kakor koli ovirale. To je narekovalo ljudstvu, da se začne samo braniti, in v zadnjih treh dneh, ko so macoutes pomnožili nasilje, da bi bojkotirali volitve, so se ljudje maščevali: s palicami in mačetami so ubili najmanj štiri pripadnike
»eskadronov smrti« in jih zažgali sredi ceste.
Za predsedniško mesto se poteguje kar 23 kandidatov, a le štirje imajo stvarno možnost izvolitve: Sylvio Claude na listi levosredinske Krščansko demokratske stranke -POCH; Gregoire Eugene na listi sredinske Social-krščanske stranke -PSCH; Marc Louis Bazin na listi desnosredinskega Gibanja za vzpostavitev demokracije - MIDH; in Eugene Gerard Gourge na listi zmerno levičarske Nacionalne fronte soglasja - FNC. Vsi štirje veljajo za solidne politike, najresnejši in demokratično najzanesljivejši pa je Gourge, 62-leten docent kazenskega in ustavnega prava, mož, ki uživa globoko spoštovanje in je leta 1976 ustanovil Haitsko ligo za človekove pravice.