PRIMORSKI DNEVNIK ^JKrViSK- - Cena 35 lir Leto XVH. - St. 276 (5050) TRST, torek 21. novembra 1961 Tito se je vrnil s kairskega sestanka Tito, Nehru in Naser bodo osredotočili vse svoje napore za ohranitev miru Poziv, da se pospeši sklenitev sporazuma o razorožitvi - Napori nevezanih držav so prispevali k zboljšanju mednarodnega položaja % k,04 Tito, Nehru in Naser med razgovorom v palači Kubeh v Kairu tori našega dopisnika) Nik I-)’ 20- —' Pred- S . rePublike maršal Ti-tjj ^Je vrnil nocoj v Beo-»estanka z Naserjem drujem v Kairu, na lovvf: So trije državniki 1 0 Potrdili odločnost crem JO’ suvr lC'ih držav boriti se za .'Nia,ev, miru in rešitev Nliii^ ih vprašanj z • ^r ^i sredstvi. 1 obia, sporočilo, ki je bi-S,,, Javljeno po končanih razgovorih, ugotavlja, da so .nje v interesu svetovnega trije državniki z zaskrblje-1 miru in napredka človeštva. » »1 n rln nor»n ~\7 nimrri c f atvi o r\ nostjo ugotovili, da napetost še vedno traja in da se celo razširja na nova področja, vštevši oborožitev in obnovitev jedrskih poizkusov. Tito, Naser in Nehru so potrdili svojo odločnost, da osredotočijo svoje napore na ohranitev miru kot glavni cilj svoje zunanje politike in da okrepijo skupne napore in sodelova- t?i razgovor Adenauerja Predsednikom Kennedyjem | 'lerjeve izjave pred odhodom v ZDA so napravile v ^ttonu neugoden vtis - Spaak je predlagal Kennedyju ,e*tanek zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda Sone^GTON, 20. — Za-j.h, l. skl kancler Ade- Ih; - z °dpotoval v ne-2*1 datlp 0m iz Bonna, je V1"1 n.L izgovore z ame-v ,?,Sednikom Kenne-Nbev _^ashingtonu. Ade-, V zidanji tridnevni ob-k Je že drugi v tem 1» !tt>el a?gov°r s Kennedyjem Nm Beb"0),1" danes P°Pol-• p° kratkem '-j; 9 razB°voru so se i«'tijhf,: nik°ma pridružili i* SVet°valci. Ker se <: ^Padiner rahlo prehladil, Wl le j^.^hišnja večerja, '• . prirediti Dean j^*?aUc-=- - ■ ~ erju na čast. Za- S|K^erjejSk udeležil «delov-lii tr'-ini.t z uemškim zuna-C Žahnam Sehroederjem. i ocenjujejo Ade-^ Nadi ;ls^ za izredno va-Vtališč ,°pii kovanj a skup-i„ ^ahoda glede ber-Pn ,(«di ??makeKa vpraša-Wash- enih nesogla-*>a 1. gt°nom in. Lon-SS in Šni strani ter Pa- \ Drnnnom na drugl \ strai Vsklajevanja v »a ieg‘ie že več me-točki. Ade-H v », v Washington Ai!a4 P°svet°vanja zahod. \iL°r u? Pajvišji ravni. } v Jai° v poučenih Nji 1fefti nnu’ ho Adenauer „ Poyratku iz Wa-!,* jHa Prejel sovjetskega NbiiZahtovai0nnu Smirnova. - ietn i sestanek z A-»n-1 *o se je vrnil iz kongresu KP hiin a Po 22 :» Nšk, &ii>eiiir^dsednik Kenne. M *«a avi v Beli h'*1 '>lt*laska ^*naniega mini-V 1?iavii j razgovoru je * da ne bo prišlo >>>lll|iiiiiii,ill,,l|l|l|llimi|l ^ sestavil l«rSK0 vlado :JVI 1 v0ditov°; — Republi-I 3 Isrnet Inonu je •*C &*h>r2!?Vo tui*ško vla-'ViN Pran Je bil ■Ni Akif t alavn‘k stranke ' N-hirie JdoSan. V vladi iNsin ^hhterVni miniStn »i :S% *Unanu‘Pada s‘ranki VWrPer l- mmister Je ' a«»?ski stV , Pr‘Pada re- nAihi® rennkv^'- Prav 'ako ti\?ister ^ kanski stran Za nh.-.,.v,i... je Ahmed l^dje ‘ Za obrambo jijo, a financ- za e in za nikoli do pogajanj, če bodo na Vzhodu in Zahodu postavljali za razgovore poprejšnje pogoje. Dodal je, da je ameriški predsednik naklonjen pogajanjem s Sovjetsko zvezo glede Berlina. Dalje je izjavil, da bi bilo dobro začeti s konferenco zunanjih ministrov. Dejal je, da je predlagal Kennedyju konferenco zunanjih ministrov vzhodnih in zahodnih držav v zvezi z Berlinom in da so pogajanja s Sovjetsko zvezo glede tega nujno potrebna. Povedal je tudi, da je govoril s Kennedyjem o svojih stikih s Hruščevom v Moskvi. V zvezi s tem so poudarili nujnost splošne in popolne razorožitve in pozvali vse, ki se jih to tiče, da pospešijo sklenitev sporazuma o tem življenjsko važnem vprašanju. Tito, Nehru in ;Naspr so zadovoljstvom ugotovili, da *o napori nevezanih držav prispevali k zboljšanju mednarodnega položaja in omočili konstruktivno načenjanje nekaterih vprašanj, kot na primer izvolitev novega generalnega tajnika v OZN, sprejem resolucije o moratoriju jedrskih poskusov, prekinitev stavke alžirskih zapornikov in druge. Trije državniki so prav tako z zadovoljstvom ugotovili, da so znaki, ki vzbujajo upanje, da se bo berlinsko vprašanje rešilo s pogajanji Med razgovori so proučili gospodarska vprašanja, posebno potrebo splošne krepitve sodelovanja in razvoja gospodarskih odnosov med državami v razvoju, kakor tudi z drugimi državami, vštevši države članice raznih gospodarskih grupacij. B. B. Kairski radio je javil, da sta Naser in Tito imela davi nov triurni razgovor. Govorila sta o vprašanjih, ki se tičejo odnosov med obema državama, kar se tiče političnega, gospodarskega in trgovinskega sektorja. V nedeljo so se trije državniki sestali v palači Kubeh v Kairu in se razgovarjali več kot tri ure. Po skupnem kosilu v rezidenci predsednika Naserja so se znova sestali nekaj pred šesto uro. Po krajšem zaključnem razgovoru, na katerem so pre- gledali skupno sporočilo o sestanku, so se odpeljali na kairsko letališče. Tam sta se predsednika Tito in Naser poslovila od Nehruja, ki je že odpotoval v Novi Delhi, da bi prisostvoval otvoritveni seji indijskega parlamenta. Dopoldanskemu sestanku so z jugoslovanske strani prisostvovali generalni tajnik predsednika republike Bogdan Cr-nobrnja, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Josip Djerdja in jugoslovanski poslanik v Kairu dr. Jože Brilej. Od Indijcev sta bila navzoča generalni tajnik v predsedništvu vlade Indije De-sai in indijski poslanik v Kairu Azim Husein. Od ZAR sta bila na sestanku tudi minister za zunanje zadeve Mah-mud Favzi in minister za predsedniške zadeve Ali Sa-bri. Tuje agencije in časopisi posvečajo izredno pozornost sestanku treh voditeljev nevezanih držav v Kairu. Kot poroča Tanjug iz Novega Delhija, je kairski sestanek v središču pozornosti političnih opazovalcev v indijski prestolnici. Časopisi so včeraj v uvodnikih poudarjali, da bodo trije voditelji razpravljali o perečih mednarodnih problemih, verjetno pa tudi o poteh za razširjenje sodelovanja med nevezanimi država, mi. «Times of India» piše glede na razgovore predsednika Tita in predsednika Naserja, da se strinjata, naj bi nevezane države okrepile sodelovanje, da bi se lahko postavile po robu naraščajočemu pritisku velikih sil. Po poročilih, ki jih objavlja «Hindu-stan Standard«, je razgovor treh voditeljev verjetno obsegal tudi vprašanje ekonomskega sodelovanja nevezanih držav. Med poročili grškega tiska je zapaziti komentar «Katime-rinija«, ki ugotavlja, da so »nevezane države koristne kot faktor ravnotežja sil in umirjanja duhov«. Časopis pravi, da so se trije voditelji sešli v Kairu, da bi razpravljali o vlogi, katero morajo odigrati v sedanjem položaju. Včerajšnji britanski tisk obširno piše o kairskem sestanku in se večidel ukvarja z ugibanjem, kakšne bi bile lahko teme razgovorov. Neodvisni «Observer» omenja možnost, da bo predsednik Tito v razgovorih načel vprašanje blokovskega pritiska na Jugoslavijo in na druge nevezane države. «Reynould News» s svoje strani zapaža, da bodo Tito, Naser in Nehru razpravljali o važnih sklepih za nevtralni svet, in da utegne biti rezultat njihovega srečanja spodbuda za izvrševanje resolucij, ki so bile sprejete na beograjski konferenci nevezanih držav. Med poročili avstrijskega tiska je zapaziti posebno poročilo iz Londona, ki ga objavlja izvenstrankarski «Die Pres. se« in ki pravi, da diplomatski krogi britanske prestolnice z cvelikim zanimanjem spremljajo dogajanja na področju izvenblokovskih držav« in da sestanek treh voditeljev ((postavlja na isto raven kot nedavno beograjsko konferenco«. Razen daljših ali krajših po. ročil, ki jih objavlja tisk mnogih držav, spremljajo sestanek treh voditeljev tudi radijske postaje. Občni zbor v nedeljo dopoldne v Gorici Ustanovljena je enotna organizacija slovenskih prosvetnih društev v Italiji Sedež enotne organizacije je v Gorici • Predsednik Ubald Vrabec, tajnik Gorazd Vesel ■ Pozdravna brzojavka Nobelovemu nagrajencu Ivu Andricu GORICA, nedelja 19.. novembra. — Slovenska ljud-sko-prosvetna društva v Italiji, včlanjena v Slovensko prosvetno svežo v Trstu, v Zveso prosvetnih druš-štev v Gorici in društvo «Ivan Trinko» iz Čedada v Beneški Sloveniji, so odslej povezana v enotno organizacijo slovenskih prosvetnih društev v Italiji, v Slo- vensko prosvetno zvezo. Sklep o tem je soglasno sprejel in odobril nedeljski združitveni ustanovni občni zbor v Gorici kot izraz nedložljivih potreb naše narodne enotnosti mimo in proti vsem umetnim delitvam, kategorizacijam v tri skupine in odgovarjajočim omejitvam glede priznavanja in uživanja narodnostnih pravic manjšine v Italiji. Enotna organizacija bo — kot je to jasno programsko nakazal občnt zbor — prvenstveno v tem cilju in z geslom «Prosveta — ščit naše manjšine« — nadaljevala svoje narodno in ljudsko prosvetno delo med Slovenci v Italiji in hkrati stremela, da bi v teh naporih v čimkrajšem času odpadle tudi tiste pregrade, ki so še vedno ovira za popolno enotnost zamenjskih Slovencev mimo strankarskih in ideolo- ških razlik. Občnega zbora v Gorici se je udeležilo okrog 100 delegatov prosvetnih društev s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, večje število povabljenih predstavnikov slovenskih političnih in kultur-Slovenske kul- turno-gospodarske zveze, Slovenskega gledališča, Glasbene Matice, Slovensko-hrvatske ljudske prosvete in drugih ter predstavniki Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije kakor tudi predstavniki te organizacije za koprski in novogoriški okraj. Občni zbor je otvoril dosedanji predsednik goriške Zveze prosvetnih društev tov. Ivo Marinčič, nakar so delegati po poročilih o programskih nalogah nove enotne organizacije ter o dosedanjem delu obeh ločenih organizacij, po pozdravnih besedah gostov in izčrpni razpravi, izvolili nov odbor, sestavljen iz predstavnikov tržaških, go-riških in beneških Slovencev, za predsednika pa je bil iz^ voljen naš priznani kulturni delavec skladatelj Vbald Vra- bec. Celotni občni zbor je potekal v vzdušju globokega prepričanja, ki je pnšlo do izraza tako v poročilih kot še posebno v diskusiji, da je treba v organizacijsko in dejansko združenem delu napeti vse sile, da bodo prosvetna društva res postala učinkovite organizacije v borbi za naše narodne interese, da bodo v tej borbi združevale res vse Slovence v Italiji ne glede na njihovo prepričanje ali svetovno nazorske poglede, predvsem pa, da bodo v njih odigrale mlade moči tisto nalogo, ki jo je mladina kot najborbenejši in najnaprednejši del naroda dolžna odigrati. (Podrobnejše poročilo o delu občnega zbora objavljamo na tretji strani). Po 20 dneh odločne in vztrajne borbe Končala se je z zmago glado zaprtih alžirskih bo Francoska vlada je zaprtim Alžircem priznala politični režim, zaprte ministre pa bodo premestili v kliniko, v kateri bodo tudi maroški zdravniki in predstavnik maroškega kralja - Nove aretacije ultrasov nih ustanov, ........................................................................ Nota zaradi aretacije Vračarica PARIZ, 20. — Danes zjutraj je 15.000 Alžircev, ki so zaprti v Franciji, končalo gladovno stavko. Zvečer pa je po celodnevnih pogajanjih končalo gladovno stavko tudi pet alžirskih ministrov. Francoski pravosodni minister je zjutraj podpisal sporazum s predstavniki alžirskih ministrov in predstavniki mednarodnega Rdečega križa, ki vsebuje: 1. Francoska vlada bo takoj razposlala uradno okrož- nico, ki bo vsebovala konkretno vsebino političnega režima. 2. Tako določen politični režim se bo moral izvajati v vseh zaporih in na vseh področjih prisilnega bivanja v Franciji in Alžiriji. 3. Mednarodni odbor Rdečega križa bo jamčil izvajanje tega sporazuma. Alžirski ministri so sklenili nadaljevati stavko, ker ni bil urejen njihov osebni položaj. Maroški poslanik se je zaradi (Nadaljevanje na 2. strani) govoru, na katerem so pre- tega ponovno sestal s franco- ... iiiiiimiii............................. Predkongresna kampanja KD in 22. kongres Politični tajnik KD A. Moro o potrebi sodelovanja s PSI Voditelj KPI Togliatti zatrjuje, da je za vse «zlo» v SZ kriv le Stalin; sovjetski voditelji da «niso ra-zumeli», sistem pa da je kljub temu dober (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Ko je govoril v Bariju in s tem uradno otvoril predkongresno kampanjo KD, je politični tajnik Moro naslovil svoje besede predvsem vodilnemu kadru svoje stranke in ga skušal prepričati o nujnosti, da se okrog nekega programa zbere homogena večina, ki bo mogla s potrebno avtoriteto voditi stranko; zaradi tega je treba preprečiti, da se polemika med notranjimi stru. jami KD ne bi sprevrgla v personalizme. Nato je Moro podčrtal temeljna načela politike D: glede zunanje politike je potrdil veljavnost »atlan. tizma«, ki je zanj obramba svobode pred nasiljem; kar zadeva notranjo politiko, je potrdi] protikomunistično stališče KD, ki ni posledica diskriminacije nasproti KPI, ampak posledica politične in syetov-nanazorske nezdružljivosti med KD in komunizmom; prav tako je nemogoče sodelovanje z desnico; »Stojimo v različnih taborih. Gre za izbiro, ki jo bo bližjaji kongres moral po-trditiDj O vladni konvergenci je govoril v preteklem času in dejal, da je izvršila svojo nalogo z uspehom; branil je PSDI in PRI pred ((krivičnimi« napadi liberalcev, ker postavljata ((spoštovanja vredne politične perspektive« (levi center), in dodal: «Ne smemo nikoli pozabiti nesebičnega sodelovanja, ki sta ga ti dve stranki nudili KD«. Vprašanje razširitve demokratične osnove vlade je «resno», je dejal Moro. Dejstva govore jasno: od leta 1953 imamo opravka s politično nestabilnostjo, ki se je včasih izrazila »na dramatičen način s pomanjkanjem demokratične večine« (Tambroni) ali s «koalicijami, ki so jih razjedala huda nasprotja« (šti. ristrankarske koalicije). Kongres KD bo moral odločiti, kakšno novo pot je treba ubrati: o tem mora spregovoriti ce. lotna stranka. Moro je še potrdi] veljavnost nekaterih pro. gramskih ciljev za obnovo in razvoj italijanske družbe, in pomen vključitve na konstruk. tiven in odgovoren način dru- gih sil v politično in upravno življenje dežele«. Skratka: nujnost naslonitve na socialiste. V govoru, ki ga je Scelba ime] v Astiju, pa je bil manj previden v izražanju in je odločno odklonil vsakršno možnost sodelovanja med KD in PSI; s tem je Scelba seveda prelomil tudi s svojim dosedanjim centrizmom in odkrito zagovarjal sodelovanje z desnico. Fanfanijevec Barbi pa je v Neaplju zatrjeval, da je dolžnost KD ((pozitivno vključiti PSI v demokratični sistem naše dežele«; ravnati drugače bi pomenilo no njegovem mnenju «potisniti Nennija v objem Togliattija«. Tudi republikanski prvak La Malfa je izrazil podobne misli, ko pravi, da danes ni moč postavljat] socialistom pogojev, ki bi jih že iz dostojanstva morali odkloniti. Namestnik tajniica PSI De Martino je ponovno obsodil sovjetske jedrske poskuse in degeneracijo stalinizma, ki zajema tudi sovjetski politični in državni sistem. (Nadaljevanje na 2, strani) skim zunanjim ministrom de Murvillom. Po razgovoru je izjavil, da se pogajanja v zvezi z Ben Belo in drugima dvema ministroma nadajujejo. Trije ministri so začeli stavko iz solidarnosti z ostalimi zaprtimi Alžirci, in tudi da dosežejo svojo izpustitev, oziroma premestitev v privatno kliniko, ki naj bi uživala pravico ekstrateritorialnosti, kakor je predlagala maroška vlada. Spričo odločnosti alžirskih ministrov je bila francoska vlada prisiljena popustiti po dolgem posredovanju maroškega poslanika in predstavnikov mednarodnega Rdečega križa. Pozno zvečer je francosko ministrstvo za pravosodje objavilo naslednjo uradno izjavo: »Gospodje Ben Bela, Ait Ahmed, Mohamed Hider, Mohamed Budiaf in Rabah Bitat so nocoj prekinili gladovno stavko. V kratkem bodo premeščeni v neko okrevališče. Francoskim zdravnikom se bodo pridružili maroški zdravniki. Pri njih bo tudi predstavnik maroškega kralja. Francoske oblasti bodo obdržale odgovornost za varstvo in upravljanje okrevališča*. V Tunisu je alžirski minister za informacije Jazid potrdil, da so Ben Bela in njegovi tovariši končali gladovno stavko, in je dodal: «To je rezultat pogajanj s francosko vlado, pri katerih so bili udeleženi Ben Bela in njegovi tovariši. Rezultat teh pogajanj je velik uspeh za alžirsko ljudstvo, za naše junaške borce, ki so zaprti v Franciji, in za pet ministrov. Alžirska vlada pozdravlja hrabre borce, ki so po dvajsetih dneh zakonite in junaške gladovne stavke dosegli nazadovanje sil, ki se še upirajo sporazumnemu miru v Alžiriji«. Francoska policija je sporočila, da je aretirala človeka, o katerem se zdi, da ie glavni izvršitelj atentata na de Gaulla, ki je bil izvršen 8. septembra. Aretiranemu je ime Henri Manoury. Aretirali so ga sinoči v kraju Longea-nu v Vzhodni Franciji. Popoldne so sporočili, da so v okviru operacij proti OAS aretirali 9 oseb, med katerimi je tudi ena ženska. Aretirali so tudi upokojenega polkovnika Fourcauda, ki je bil podravnatelj francoske pioti-vohunske službe. Davi so policijski agenti v Alžiru obkolili dve poslopij in aretirali okoli 12 ljudi, med katerimi sta tudi dva dezerterja iz francoske vojake. Včeraj je na alžirskem o-zemlju eksplodiralo 37 plastičnih nabojev, pri čemer je bilo 5 ljudi ranjenih. Prav tako je bilo včeraj izvršenih več atentatov, pri čemer je bilo 10 ljudi ubitih, 39 pa ranjenih; med ubitimi sta 2 Francoza, med ranjenimi pa 8. V prvih 15 dneh novembra je bilo vsak dan povprečno 34 atentatov, ki so jih izvršili ultrasi. Celotno število atentatov od 1. do 15. novemora znaša 508, v prejšnjih 15 dneh pa je znašalo celotno število atentatov 567. V prvih 15 dneh novembra je pri atentatih zgubilo življenje 11 ljudi, medtem ko jih je v prejšnjih 15 dneh zgubilo življenje 7. Število ranjenih je v zadnjih 15 dneh .119, medtem ko jih je bilo v prejšnjih 15 dneh 140. Danes zjutraj so neznanci ubili v Alžiru socialističnega voditelja Williama Levyja. Bil je član centralnega odbora francoske socialistične-stranke. Arabski študentje v Beogradu so v nedeljo poslali OZN, francoski vladi in alžirski vladi brzojavko z drugimi študenti beograjske univerze. V brzojavki obsojajo ravnanje francoskih oblasti z alžirskimi borci in rodoljubi, ki so v francoskih zaporih. Študentje so podprli revolucijo alžirskega naroda in opozorili, da ravnanje francoskih kolonialistov z Alžirci ne ustreza niti minimalnim pravicam človeka. Študentje zahtevajo naj OZN prepreči nadaljnje teptanje deklaracije o človečanskih pravicah. «»--------- RIM. 20. — Glavni tajnik CGIL Novella je odpotoval danes iz Rima v Moskvo. Pred odhodom je izjavil, da bo ostal v Moskvi en teden kot predsednik Svetovne sindikalne zveze, da naveže stike za pripravo svetovnega sindikalnega kongresa, ki se bp začel 4. decembra v Moskvi. Odgovor zahodnonemške vlade je nezadovoljiv Pričakujejo se nadaljnji koraki vlade FLRJ BEOGRAD, 20. — V zvezi z vestmi, da je vlada Zvezne republike Nemčije odgovorila na noto jugoslovanske vlade zaradi nezakonite aretacije Lazara Vračariča, poročajo iz uradnih krogov, da odgovor vlade Zahodne Nemčije ni zadovoljiv. V zvezi s tem se lahko pričakujejo nadaljnji koraki jugoslovanske vlade. 34 govornikov za debato o Južni Tirolski NEW YORK, 2Q. — Jutri se bo nadaljevala razprava o Južni Tirolski v posebnem po. litičnem odboru OZN, ker se je danes prijavilo 34 govornikov. Prijavili so se predstavniki Avstrije, Argentine, Irana, Libanona, Malija, Paname, Peruja, Jemena, ZDA, Indonezije, Gane, Francije. Mehike, Indije, Jugoslavije, Grčije, Kolumbije, Filipinov, Cipra,’ Kambodže, Dahomeja, Ci. (a, Anglije, Formoze, Afganistana, Liberije, Gvatemale, I-talije, Brazilije, Turčije, Bolivije, Španije, Pakistana in Urugvaja. Italijanski zunanji minister filliiiiiilililiilililliiiliiillliiiilililiilllillliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiili Našli so razbitine letala «C-119» Štirje italijanski letalci mrtvi Letalo so našli v bližini jezera Tanganjike v Kongo se bodo nadaljevali Poleti letal RIM, 20. — Tiskovni urad obrambnega ministrstva sporoča: »Vesti, ki prihajajo od italijanskega generalnega konzula v Nairobiju in od nadzorstvene službe letalskega prometa v istem mestu, pravijo, da so letalo «C-119«, ki je bilo na poti v Kongo, kamor je vozilo hrano in razno blago v službi Združenih narodov, našli davi v zgodnjih jutranjih urah. Letalo je blizu jezera Tanganjika, vzhodno od mesteca Kigoma.« «Vesti nadalje pravijo, da so ob letalu našli šest živih oseb, dočim so štiri mrtve. Kot je znano, je le sedem oseb sestavljalo posadko letala, ki je odletelo iz Pise. Sest rešenih oseb so spravili v oskrbo pri najbližnji policijski postaji, kjer jim posvečajo vso skrb. Italijanski vojaški organi so v stalnem stiku s tamkajšnjimi krajevnimi oblastmi.« Od članov posadke so ostali živi le trije, ki so vsi Itali- funkcionarji OZN, in sicer en Indijec, en Irec in en državljan ZAR, ki so jih pripeljali v Elisabethville. Razbitine ponesrečenega le tala so našli v vasi Kalungi blizu jezera Tanganjika. Opazila jih je posadka ameriškega vojaškega letala ter je takoj sporočila, da je opaziti ob razbitinah še znake življenja. Pozneje so sporočili, da so preostali potniki postavili ob raz. bitinah šotor. Na kraj nesreče so takoj poslali oddelek padalcev, in z njimi je odpotoval tudi zdravnik. Italijanski generalni konzul v Nairobiju je izjavil, da so preživele potnike predali v nego policijski postaji v Ksulu blizu kraja nesreče. Od tu so jih pozneje odpeljali v Albert-ville v Severni Katangi. Na letališču S. Giusto v Pisi pričakujejo povratek trupel štirih ponesrečenih letalcev jutri. Medtem so oblasti v stalnem stiku z Leopoldvillom, da dobijo čim točnejše podat- jani, Dalje so ostali živi trije ike o zdravstvenem stanju pre- živelih letalcev. Pavi je predsednik italijanske vlade predsedoval v palači Chigi seji, katere so se udeležili obrambni minister Andreotti, načelnik glavnega štaba za letalstvo gen. Remon-dino, podtajnik Russo in glav. ni tajnik v zunanjem ministrstvu Cattani. Po seji je predsednik vlade odgovarjal na številna vprašanja, ki mu jih je postavljal časnikar televizije. Med drugim je izjavil, da so prišli do nekaterih zaključkov, glede katerih morajo stopiti v stik s poveljstvom OZN v Kongu in s kongoško vlado. Zvečer je tiskovni urad obrambnega ministrstva zanikal trditve nekaterih časopisov, da bodo preklicali odhajanje vseh letal «C-119» z letališča v Pisi v Kongo. Sporočili so, da bo eno teh letal odpotovalo jutri, kakor je bilo že pred časom določeno. Dodaja se, da so te vezi z letali nujno potrebne tudi zaradi povezave domovine z italijanskim osebjem v Kongu. Segni je imel danes več razgovorov s posameznimi delegati, da jih pridobi za italijansko tezo. Pričakuje se, da bo večina delegatov poudarja, la potrebo nadaljevanja neposrednih pogajanj med Italijo in Avstrijo. Novi atentati v Južni Tirolski BOČEN, 20. — Danes v zgodnjih jutranjih urah so kakih 20 kilometrov od Bočna podrli dva opornika visoke napetosti na opuščeni železniški progi. Oba atentata sprav-ljajo v zvezo z razpravo o ita. lijansko-avstrijskem sporu gle. de Južne Tirolske v OZN. Hkrati so raztrosili letake, v katerih zanikujejo, da bi bili nacisti, in zatrjujejo, da hočejo s szojo dejavnostjo le o-pozor.ti svet na vprašanje Južne Tirolske; obtožujejo I-talijo, ki da (ne zasluži nobenega zaupanja, ker nadaljuje fašistično politiko«. «»------- Lange v Moskvi MOSKVA, 20. — Norveški zunanji minister Lange je prišel včeraj v Moskvo na vabilo sovjetskega zunanjega ministra Gromika. Davi je Lange obiskal Gromika in se z njim razgovarjal. Ni znano, ali bo Lange stopil v stik tudi s Hruščevom. Prvotno je bilo določeno, da se bosta sestala v Taškentu. Toda 24. novembra se bo Hrušcev sestal v Novosibirsku z finskim predsednikom Kekkonenom. V intervjuju švedskemu radiu je Lange izjavil, da ni bilo nobenih političnih pogajanj med vzhodnonemškim ministrom Straussom in norveško vlado. Dodal je, da je bil Straussov obisk na Norveškem povsem normalen, in da je šlo za povračilo obiska, ki ga je norveški obrambni minister napravil pred kratkim v Bonnu. Predsednik vzhodnonemške ljudske skupščine Dieckmann je sinoči pozval parlamnetar-ce Norveške in Danske, naj • skupno zagotovijo mir naših narodov, ki jih ogroža militarizem Zahodne Nemčije«. Lange se je davi sestal tudi s podpredsednikom vlade Mikojanom. Pozneje je izjavil časnikarjem, da se je z Gro-mikom razgovarjal o številnih zadevah, in med temi tudi o razorožitvi ter o stališču Zahodne Nemčije do aktualnih vprašanj v Severni Evropi. Dodal je, da je pripravljen ostati v Moskvi do 3. decembra, če bo potrebno, zato da se sestane s Hruščevom. Na koncu je dejal, da je mnenja, da je bilo že mnogo storjenega, da se odstranijo ne-soglasija glede odnosov med i'Norveško in SZ« Nadaljevanja Italija (Nadaljevanje s 1. strani) Ko Saragat zagovarja potrebo sodelovanja s socialisti, kljub nevtralističnemu stališču PSI v zunanji politiki, zatrjuje, da tako stališče PSI ne spravlja v nevarnost privrženost Italije atlantskemu paktu, ki je po njegovem mnenju potreben, dokler ne bodo uresničena načela OEN, dokler ne bomo «s splošno in kontrolirano razorožitvijo zagotovili spoštovanje mednarodnega zakona, varnosti, avtonomije in miru za vse narode.; v borbi za dosego teh smotrov pa je prostora «za vse ljudi dobre volje, pa naj bodo atlantisti ali nevtrali-sti», pravi Saragat in zaključuje: «Ce bo politika levega centra prevladovala in če bomo dosegli socialne smotre, ki jih taka politika vključuje, bo delavski razred sam tisti, ki bo na najkonkretnejši način izoliral komunizem, tako da se bo v svoji pretežni večini zbral okrog idealov demokratičnega socializma*. Voditelj KPI Togliatti pa je govoril v Frascatiju, kjer se bodo prihodnjo nedeljo vršile upravne volitve, in med drugim zatrjeval, da »napake, deformacije in ekscesi, do katerih je prišlo v Rusiji pri izgradnji socializma, ne zadevajo sistema«. Togliatti je dodal, da te obsodbe stalinske degeneracije niti niso nove, ker so jih baje izrekli celo že na 18. kongresu leta 1939 in pozvali (koga? Stalina?), naj bi se prenehalo s kršitvami socialistične zakonitosti ; hkrati pa Togliatti zatrjuje, da ob Stalinovi smrti ni »vedel« za mnoge stvari, ki so se izvedele kasneje, in da je bila »napaka« sovjetskih voditeljev, da niso v nekem določenem trenutku razumeli deformacij, do katerih je prišlo v tistemu, in da je bilo »zlo«, da niso »razumeli« potrebe o spremembi »ostrih oblik«. Mi smo imeli vendarle nekoliko boljše mnenje o Togliattiju; s takim pojasnjevanjem, pri čemer so bili sovjetski voditelji dobri (le da niso »razumeli«), in da je bil le eden »slab«, hkrati pa da je bil sistem kljub temu dober in da je tak še danes, kljub temu, da tudi Togliatti sam priznava, da je v tem »dobrem« sistemu proces notranje demokratizacije šele na začetku — pa je zajadral na odprto morje »čistega« idealizma, in se raje odpoveduje marksizmu, kakor da bi odkrito in možato priznal, da je sovjetski sistem v bistvu le .. . administracija, ne pa enakopravno občestvo neposrednih proizvajalcev. Togliatti je v svojem govoru tudi zatrjeval, da se mora po 22. kongresu borba za socializem »nadaljevati v vsem svetu na podlagi tega, kar so ostvarill v ZSSR, hkrati pa zatrjuje, da namerava KPI nadaljevati borbo za zgraditev socialistične družbe v Italiji na drugačen način kot v Sovjetski zvezi, in da je zaradi tega KPI proglasil že pred leti »italijansko pot v socializem«. Zaključil je s trditvijo, da brez KPI ni mogoč »noben resen preobrat v levo« A. P. Adenauer (Nadaljevanje s 1. strani) Važne ugotovitve ljubljanskega «Gospodarskega vestnika» Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Italijo V prvih devetih mesecih letošnjega leta je izvoz iz FLRJ nazadoval za 1,7 milijarde din, uvoz iz Italije pa napredoval za 9,5 milijarde din Vzrok: italijanski ukrepi proti uvozu določenih vrst blaga iz tujine «Vrednost trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo je dosegla v prvih devetih mesecih letos 45,3 milijarde din. Vrednost' izmenjave se je torej znatno dvignila, če jo primerjamo z rezultatom izmenjave v ustreznem razdobju lani, ko je dosegla raven 37,5 milijarde din. Globalni rezultat sicer zakriva senčno plat izmenjave, ki se odraža v nazadovanju jugoslovanskega izvoza v Italijo (v razdobju januar-september je ta postavka nazadovala za 1,7 milijarde din) in v močnem napredovanju jugoslovanskega uvoza iz Italije (za 9,5 milijarde din). Vrednost obojestranske izmenjave je sicer znatno narastla v primerjavi z lanskim letom, toda ta porast je obremenil v celoti jugoslovansko plačilno bilanco z Italijo,« piše dalje «Gosp. vestnik«. »Ze smo opozorili na težavni položaj, v katerega spravlja jugoslovansko bilanco to naraščanje razlike med uvozom in izvozom iz Italije. Dejali smo, da mora Italija povečati svoje nakupe jugoslovanskega blaga, sicer bo nujno trpel nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama. Problem je toliko nujnejši zdaj po poteku treh četrtin rekočega leta. Ne smemo namreč podcenjevati že same psihološke težnje, da si o neki trgovinski izmenjavi ustvarjamo določene pojme ob upoštevanju podatkov, ki veljajo konec tega ali onega leta. Med letom se položaj lahko večkrat popravi, bilanco pa delamo le enkrat v letu. Ta bilanca bi v primeru Italije in Jugoslavije morala biti kolikor mogoče uravnovešena, ker gre za državi, ki imata med seboj posebne poravnalne dogovore. Prav zaradi narave teh dogovorov je v interesu italijanskih gospodarstvenikov, da povečajo obseg trgovinskih poslov z Jugoslavijo.« «Ce si nekoliko podrobneje ogledamo .razvoj' trgovinske izmenjave med sosednima državama, bomo ugotovili, da se je položaj od konca septembra lanskega leta do konca sep- po drveh (napredek 125 milijonov din), celuloznem lesu (napredek 425 milijone din), železniških pragovih (napredek 182 milijonov din). Razveseljivo pa je dejstvo, da se Italijani zanimajo tudi za širši uvoz polizdelkov (na primer posebnih vrst celuloze, katere uvoz se je dvignil — za delež iz Jugoslavije — za 347 milijonov din) in končnih izdelkov (tako na primer so Italijani povečali svoj uvoz jugoslovanskega moškega in ženskega perila za 25 milijonov din) in celo usnjenih o-buval (napredek 15 milijonov din)«. »Glede jugoslovanskega uvoza iz Italije je slika ostala približno ista, mutatis mutan-dis, kakor jo poznamo že iz prejšnjih časov. Na prvem mestu tako po količini kakor tudi po vrednosti so še vedno stroji in končni izdelki. Povečanje tega uvoza iz leta v leto favorizira dva glavna činitelja: prvič posebne do- bave strojev v smislu znanega italijansko-jugoslovanskega sporazuma, in drugič napredek industrijskega sodelovanja med obema državama. Med posameznimi vrstami strojev je letos narastel zlasti uvoz tekstilnih strojev (za 1048 milijonov din), sledi u-voz naprav za kmetijsko industrijo za 706 milijonov din) in drugih naprav (za 550 milijonov), uvoz strojev za živilsko industrijo (za 796 milijonov), kmetijskih strojev in nadomestnih delov (za 440 milijonov), naprav za koksarne (za 837 milijonov), avtomobilov in tovornjakov (za 372 milijonov), cestnih kompresorjev (za 223 milijonov) itd.«. Na drugih področjih je vredno omembe zlasti naraščanje uvoza nafte za dieslo-ve motorje (v tej zvezi naj omenimo, da italijanska tovarna Nuovo Pignone v prihodnjih dveh letih izročila rafineriji v Sisku potrebno o-premo za povečanje proizvodnje tekočega goriva, ki ga je na jugoslovanskem trgu še vedno premalo); napredek u- Ameriški funkcionarji izražajo določeno zaskrbljenost zastran slabitve kanclerjevih pozicij. Kennedy — pravijo dalje — bo poskušal razčistiti, koliko ima Adenauer zvezane roke zaradi sporazuma z liberalci. Nekatere iziave bonnskega kanclerja pred odhodom v Washington so izzvale tu neugoden vtis. Med njimi na primer njegova najnovejša zahteva, da se članicam NATU dovoli uporaba atomskega o-rožja brez predhodnega odo-brenja ZDA, in poudarjanje da bo to ena izmed poglavit nih tem razgovora v Washing-tonu. Na zadnji tiskovni konferenci je Kennedy poudaril da Adenauer ne računa z a-tomsko oborožitvijo zahodno-nemške armade. Tudi naglašanje predpogojev za razgovore z ZSSR, kot na primer Adenauerjeva izjava, da je treba pred kakršnimkoli sporazumom o Berlinu porušiti zid, ki deli mesto, je ena izmed sugestij, katere ameriška vlada ni pod prla. Ameriški diplomati ocenjujejo podobne zahteve kot nerealne na sedanji stopnji papetosti. Ameriški državni tajnik Dean Rusk se je na sinočnji tiskovni konferenci v vsakem primeru oddelil od A-denauerjevega predloga. Izrazil je samo up, da berlinski zid »ne bo večno ostal v evropskem pejsažu«. V zvezi z Adenauerjevim obiskom je poudaril, da »o berlinskem problemu znova potekajo in tenzivna posvetovanja med zainteresiranimi vladami« in da se bodo nadaljevala do »rede decembra. Po washingtonskem obisku se bo Adenauer sešel z de Gaullom 30. novembra v Parizu, decembra pa s premie-rom Mac Millanom. Menijo da bodo v razpravah v Beli hiši proučili tudi možnost se Stanka Kennedy - Mac Millan - de Gaulle - Adenauer, če napovedana pariška konferenca zunanijh ministrov štirih vlad ne bi prinesla sporazuma o skupni politiki. boke doline, ki jo obdajajo visoki hribi, tako da sončni žarki dva meseca ne prodrejo na dno doline. Sele 19. januarja se «dolga noč« konča in takrat bodo vaški otroci uprizorili tradicionalni «tek po vasi«. S kričanjem in zvonjenjem bodo «obvestili ljudi in živali o povratku sonca«. O-troci bodo odšli tudi na breg reke Mera, da «zbudijo» postrvi in jih »opozorijo na nevarnost«, kajti s prvimi sončnimi žarki se vrnejo tudi ribiči. .Kdaj bo konec... I ^ ijletlftlibcc \A/V"V hlilia'i&tvo JEAN CAU nagrada Goncourt 1961 PARIZ, 20. — Desetčlanska komisija je danes podelila knjižno nagrado »Goncourt« za leto 1961 pisatelju Jeanu Cau za roman •La pitie de Dieu». Pisatelj Jean Cau ima sedaj 36 let. Študiral je filozofijo, potem je bil nekaj let učenec in kasneje tajnik Sartra. Sodeloval je pri «Expressu», kjer se je zlasti izkazal zaradi odlično izvedenih anket in objavljenih reportaž. Pred svo- Skupina ujetih Alžircev pri neki čistki UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Po obtožbi iz ZDfl, da nameravata izvršiti državni udar Brata Trujillo sta odpotovala v ZDA Vojne ladje ZDA v dominikanskih vodah Izgovor: bojazen pred zmešnjavo - Vlada v VVashingtonu zagovarja obstoj Balaguerovega režima FORT LAUDERDALE (Florida), 20. — Brata bivšega diktatorja dominikanske republike, Heotor in Jose A-rismendi Trujillo, sta prispela preteklo noč z letalom v Fort Lauderdale. Z njima je prišlo še drugih 27 oseb, ki so člani in prijatelji družine Trujillo. Vsi so izjavili, da se bodo vrnili v domovino, ko bo položaj spet normalen. Že včeraj je predsednik tembra letošnjega feta poslab-’ rtreža; vrednosti 854 milijonov šal za našo državo za okoli II milijard din. Izvoz je nazador val (za 1,7 milijarde), uvoz pa ne le, da ni nazadoval, temveč je še močno napredoval (za 9,5 milijarde din). V omenjenem razdobju je nazadoval zlasti jugoslovanski izvoz živil, nato izvoz surovin in končnih izdelkov. V samem izvozu živil je nazadovanje doseglo vrednost 2,5 milijarde din. Ne smemo namreč pozabiti, da so italijanske gospodarske oblasti že skoraj v začetku leta izdale nekaj ukrepov, naperjenih proti uvozu določenih vrst blaga iz tujine Med temi blagovnimi vrstami pa je bilo največ prav živil oziroma živine in mesa. Izvoz živine je nazadoval za 15.054 glas (od lanske do letošnje bilance konec septembra); Izvoz telečjega mesa je nazadoval za 5370 ton; izvoz izdelkov iz svinine je nazadoval za 687 ton; izvoz jajc in derivatov za 3630 ton; izvoz koruze za 52.355 ton; izvoz svežega sadja za 165 ton in izvoz svežih sliv za 264 ton. Celotne slike izvoza na tem področju ne more spremeniti dejstvo, da se je v omenjenem času povečal izvoz konj (za 19.772 glav), krompirja (za 14.743 ton), oljčnih semen (za 484 ton), mleka (za 2003 tone) in ribjih konserv (za 691 milijonov din),« poudarja jugoslovanski gospodarski, list. »Na področju surovin je nekoliko nazadoval tudi jugoslovanski izvoz boksita, piritove-ga koncentrata, oglja in premoga, konoplje, surove svile in nekaterih drugih vrst blaga. Med polizdelki in dokončnimi izdelki je nazadoval izvoz svinjske kože za galanterijo, ferolegur, svinca in raznih strojev, vina, alkohola, krme, sladkorja itd. Pri navajanju posameznih blagovnin vrst ne moremo mimo pozitivnih tendenc, ki se pojavljajo v strukturi jugoslovanskega izvoza v Italijo, vsaj kar zadeva nekatere blagovne vrste Toda morda ni nič posebnega, če še vedno narašča italijansko povpraševanje po jugoslovanskem industrijskem vinu (od septembra lani do septembra letos je izvoz v Italijo din; narastel je še jugoslovanski uvoz umetrtih gnojil (za‘ 360 milijonov din), volnenih in bombažnih tkanin (za 1100 milijonov din), betonskega jekla (za 270 milijonov din) in nekaterih drugih vrst blaga, na primer filmov (za 73 milijonov din) in hladilnikov (za 198 milijonov din)«, zaključuje svoj članek »Gospodarski vestnik«. «»-------- Ne bodo več videli sonca... SONDRIO, 20. — Od danes pa do 19. januarja prebivalci Ville di Chiavena — vasi na italijansko-švicarski meji — ne bodo več videli sonca. Vas je namreč na dnu ozke in glo- iniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiMiiiimiiiuiiiiimiiiiiiiiiiliiiHiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilliii« Najsenzacionalnejši proces v Francij‘i Obtožena zastrupitve trinajstih oseb To j‘e že tretja sodna razprava proti odobri gospe iz Loudona» republike Joaquin Balaguer sporočil, da bosta brata Trujillo danes zapustila dominikansko ozemlje. Ameriški državni departma je preteklo noč objavil sporočilo, da sta nameravala brata Trujillo izvršiti državni udar za vzpostavitev diktatorske oblasti njune družine, ki je bila omajana, ko je bil ubit prejšnji diktator. Z letalom sta prišla tudi najmlajši sin bivšega pokojnega diktatorja, Neti, in nečak diktatorja Garcia Trujillo, ki je zapustil mesto načelnika glavnega štaba domi nikanske vojske. Hector Trujillo je izjavil, da se v dominikansko republiko lahko vrne, kadar hoče. Pripomnil je, da bo ostal v ZDA tri ali štiri mesece in da bo pozneje odšel v Kanado. Dalje je Hector izjavil, da je ob njegovem odhodu Balaguer obvladoval položaj in da uživa simpatijo vojske in ljudstva. Izjavil je, da ne misli zahtevati političnega zatočišča v ZDA. Predsednik Balaguer je ime_ noval s posebnim dekretom generala Luisa Romana za novega načelnika glavnega štaba dominikanske vojske. Takoj po odstopu Garcie Trujilla je ameriška vlada poslala v vodovje dominikanske republike štiri vojne ladje, letalonosilka «Roosevelt» pa je bila v pripravljenosti. Zdi se. da je poizkus udara bratov Trujillo BORDEAUX, 20. — Danes se je začel že tretji proces proti 65-letni Marie Josephine Philippine Davaillaud vd. Bes. nard, ki je obtožena, da je zastrupila nič manj kot 13 oseb, zato da bi podedovala njihovo imetje. Gre za najbolj senzacionalni povojni proces v Franciji. Zaslišali bodo okrog 60 prič. Zdi se, da bo sedanja sodna razprava zadnja. V sodni avorani je postavljeno platno za projekcije dokaznega materiala. Na sredi dvorane pa je načrt pokopališča v Loudunu. Na načrtu so označeni grobovi družine Besnard in grobovi, iz katerih so izkopali trupla «mrtvih prič«, žrtev «dobre gospe iz Louduna«, kakor so jo imenovali. Danes je bila prečitana ob- tožbi ni vštet prvi mož obtoženke, ki je umrl že leta 1927, in obtoženkine svakinje Marie. «« — Nelson Rockefeller se bo ločil VVASHINGTON, 20. — Nelson Rockefeller, guverner države Nevv York, se bo po 31 letih zakona ločil od svoje žene. Presenečenje je bilo veliko, ker so vsi imeli ta zakon za »idealen«. Danes pa ga je zadela huda nesreča: sin Michael, ki je s čolnom odpotoval z nekim svojim prijateljem po reki Eiland v Novi Gvineji, se še ni vrnil domov. Oče je danes odpotoval z letalom, da bi vodil organizacijo iskanja. Po najnovejših vesteh so Michaelovega prijatelja že našli. preprečila prav ta ameriška intervencija. Ameriška vlada je zainteresirana, da se obdrži sedanji režim Balaguera, ki je naklonjen ZDA. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sinoči izjavil, da ZDA razmišljajo o možnosti «nadaljnjih ukrepov, da preprečijo nastanek nevarnega položaja v tej republiki«. Znano je, da sta bila brata Trujillo odšla pred meseci pod pritiskom Washing-tona na Bermude. Prejšnji teden je ameriška vlada predlagala v Organizaciji ameriških držav, naj se delno ukinejo sankcije proti dominikanski republiki, češ da se •začenja tam uvajati demokracija. Toda prav tedaj sta se brata Trujillo nenadoma vrnila v domovino in amerišlfV vlada je omenjeni predlog takoj preklicala. V ZDA so se tudi bali, da bi poizkus bratov Trujillo za obnovitev diktature ustvaril zmedo, v kateri bi se utegnile uveljaviti struje, ki so naklonjene Castrovi Kubi. Prav zaradi tega je ameriška vlada poslala v dominikansko vodovje svoje vojne ladje. Cepivo v sladkorju DUNAJ, 20. — Danes se je v vsej Avstriji začelo brezplačno cepljenje proti otroški paralizi. Otroke ne cepijo z injekcijami, temveč z dvema kapljicama cepiva, ki ga dajo v določeno vrsto sirupa ali pa ga pomešajo s sladkorjem. Cepljenju so podvrženi vsi otroci v otroških vrtcih, v osnovnih šolah ter v strokovnih šolah. Na Dunaju nadzoruje cepljenje nad 100 zdravnikov, medtem ko je v ta namen na razpolago 800 prostorov. Prolipoliomielitično cepivo je zastonj na razpolago ne samo otrokom in mladini, temveč tudi odraslim osebam, Za nove «R-4» MILAN, 20. — Italijanska avtomobilska tovarna Alfa-Ro-meo je danes izdala obvestilo, iz katerega je razvidno, da je bil s francosko avtomobilsko tovarno Renault dosežen sporazum o nadaljnjem sodelovanju tehnično-trgovskega značaja, ki se je začelo že leta 1958. Sedaj je bila ustanovljena no. va paritetična italijansko-fran. coska družba, ki se bo imenovala SAM (Sviluppo automo-bilistico meridionale S.P.A.). Nova družba, ki bo imela poslovalnice po vsej Italiji in se bo pri svojem poslovanju posluževala tudi distribucijskega omrežja Aifa-Romeo, bo predvsem prodajala nove avtomobile Renault «R4». Francoske avtomobile bodo sestavljali v tovarni Alfa-Ro-meo v Pomiglianu cTArco (Neapelj), kjer bodo tudi^ iz- Generala Hector (levo) in Jose Arismendi Trujillo, strica generala Rafaela Trujilla, mlajšega po nečakovem pobegu — Baje sta prostovoljno odpotovala v ZDA iiHiiiimmitiiiiiiimiiiiiiimmiiiHmimiiiiiiiiniaiMimimimiaiiiiimiiiiiiiiiiimiiaiimimiiiii Strašna tragedija na jahti «4 m « m delovali nekatere avtomobilske dele tožnica, ki vsebuje obtožbo narastel za 471 milijonov din), | zastrupitve 11 oseb, ker v ob- maga rešiti marslkak OVEN tod 21.3 do 20.4.) Ne zavračajte nasvetov, ki vam ji bo hitel dati dober pr.jatelj. Neprijetno razpoloženje zaradi srčnih težav Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dajte prednost važnejšemu problemu in punite manjše trenutno ob strani. Potrpežljivost bo dala še v te tu dneva dobre rezultate. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Okoliščine bodo ugodne za razvijanje lastne iniciat ve. Se je čaš, da popravite nepotrebno napako. Odlična moralna kondicija. RAK (od 23 6. do 22.7.) Zado-vo! 'v potek nekega kolektivnega onraviia. Zelo dobrodošlo sre-itanje z ugodnimi posledicami. m h problem praktične prlje. odpira per- Razmišljanje. Zdravje zadovoljivo LEV (od 23.7. do 22 8.) Osebne ambicije vas bodo spravile v neprijeten položaj. Srečne ure z osebo, ki vas ljubi. Nervoznost. Potreba po počitku. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Uvajanje novosti v običajno delo se ne bo obne lo. Pripravljate se na daljše študijsko potovanje, Zdravje odlično. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Ureievante nekega spora poteka v obojestransko zadovoljstvo Osebnim intuicijam ni preveč zaupati. Prijeten večer. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Pretiravanje vas utegne drvgo stati Po nepotrebnem lahko povzročite ljubosumje drage osebe. Pismo prijetne vsebine. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ohranitev mirne krvi lahko po- Spsdsobnost za me. Novo poznanje spektive. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 ) Znaten uspeh na finančnem polju: zaslužek. Moralno zadovoljstvo zaradi prejetega priznanja. Z ljubljeno osebo odnosi zelo dobri. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vašim intimnim željam bo zado- ščeno. čeprav ne v vseh po- drobnostih. Briljanta kariera v sentimentalnih odnosih. HIBI (od 20.2. do 20.3.) Kar storite brez tuje pomoči bo i-melo večji materialni in moralni učinek Nova simpatija osvaja vaše srče. Nervoznost. 11-letna deklica pripoveduje o smrti matere Vse kaže, da jo je z bratom vred umoril kapitan jahte, ki se je rešil, pozneje pa napravil samomor MIAMI, 20. — Pred osmimi dnevi se je pri Bahamasu (Florida) potopila na tajin-stven način jahta «Bluebell«, katere se je rešila samo 11-letna deklica Terry Jo Deu-perrault in kapitan Julian Harwey. Danes je deklica pripovedovala, da jo je pred osmimi dnevi zbudilo v kabini kričanje in ko je šla pogledat, je videla svojo mater in svojega brata, kako ležita v osrednji kabini v mlaki kr-vi. Odšla je na poveljniški most, ki je bil ves poškropljen s krvjo, toda kapitan Harwey jo je zapodil nazaj v kabino. Pozneje ga je videla s puško v roki, nato pa je kmalu opazila, kako kabino zaliva voda ter ugotovila, da se jahta potaplja. Odvezala je rešilni čoln in se spustila v morje. Cez štiri dni so jo rešili, medtem ko se je nekaj dni pred njo rešil kapitan, ki pa je napravil samomor v nekem hotelu v Miamiju. Proizvodnja v Italiji Do septembra 1961: čez 500.000 avtomobilov TURIN, 20. — Informacijski bilten «Statistiche per l’indu-stria«, ki ga izdaja študijski odsek Industrijske zveze v Turinu, med drugim ugotavlja, da je Italija letos med velikimi proizvajalci avtomobilov na prvem mestu glede povečanja avtomobilske proizvodnje. Po podatkih, ki se nanašajo na prvih devet mesecev tekočega leta, je Italija proizvedla 506.483 osebnih avtomobilov, kar pomeni U odst. več kot lani, ko je bilo v istem razdobju proizvedenih 456.338 osebnih avtomobilov. Povečala se je tudi proizvodnja tovornih vozil, in sicer od 31.606 lani na 47.018 tovornjakov letos. Padla je proizvodnja avtobusov, in sicer za 17 odst. Tudi podatki o izvozu so za. dovoljivi. V prvih devetih mesecih letos so italijanske avtomobilske tovarne izvozile 171 tisoč 962 osebnih avtomobilov, 6.787 tovornih avtomobilov in 326 avtobusov (lani 156.397, 4.147 , 285), kar pomeni za 11,3 odst. več kot lani. Informacijski bilten nadalje primerja italijansko proizvodnjo s proizvodnjo v drugih državah in pri tem ugotavlja, da je avtomobilska proizvodnja v ZDA padla v prvih devetih mesecih letos za 24 odst., v Veliki Britaniji za 25,8 odst., medtem ko se je v Nemčiji povečala za 6,6 odst. V Franciji se je avtomobilska proizvodnja v prvih osmih mesecih zmanjšala za 15,6 odst. M- C»» jim zadnjim romanom, ** terega je bil na3rV.en’Lnos, spisal še pet drugih r , »La pitie de Dieu« 1 " 9 ba štirih moških M „ zaporu v isti celici. mesece, boj govorijo tedne, ^ leta. Vsi štirje so u 1 &jIii be, ki so jih najbolj j0 Analizirajo vzroke, ^ ji si z umorom umazali r > .# izmišljajo neverjetne s „ ko pripovedujejo izrekl:uiki laži resnico. Njihovi z so lažnivi, so resnic"1^ #j ni več izhoda iz celice, j. ueč moč storiti ničesar, ^ ^ ca ne obstaja več: to J stvu morala tega roma ■ Jean Cau bo preje ^ do 4. decembra, kajti nik akademije Concoun^ ^ ča, da se nagrada ne s ^ deliti pred tem dne*°„,,|j( to je bilo danes le «obvestilo», objavi katerem^ potem sledila na9r ^e\jesa Istočasno je bila P° j;e. tudi nagrada «Theophra ^ naudot», ki jo je Prp r0tnaM ger Bordier za svoj ej »Les bles«. Pisatelj Je tem napisal roman * o^u. quieme saison>. Kriti ej. dajejo pri tem pisat« J ^ kak:hlk> * ,! se je udeležilo K'~".::ans*;, j’ med njimi tudi i ta ,,e'cl ^\, zul Maltesi. ,?Tsvoj'\ slikar prodal vsCn to je skoraj polov'c stavljenih slik. , NUMIZMAUf* razstava odP. BOLOGNA, ,7” v f. do 27. novembra ji p *Del podesta» 'ffiF j, stična in numizm ,.j .r va, ki bo na Na njej sodelujd gS . ji* - 0 ,u{». -- rJ^hli^ kongres filateliste^» „,r > tiki tn filatelisti ‘‘a!st^’f rope. Letos bosta^ membnejša. ker 3)0^ San Marino izdatB ^ ložnosti tri spom1 ke. mas<^a&M NAD SLIKA" , RIM, 20. - Z S <‘‘j notn je danes 1 aaief'1 itl[. Ijica umetnostne^ ^ iz', i grigto» razbilu dve l/l- K1,1 okni galerije vu 0$n‘ kaj lepakov 2 ja Claudia Cre ime1l‘ es< at i1 sedaj razstavljaj bivša rvanatel)' r,i0 JV Selva odšla v k $ „ »a. kjer je P^o^ ji sliko slikarja L ^ je bila pri b laO Ravnatelj 0a*e n)« ... rreme''ete}\llf ter slikar Lre< o11 J1 n. pridržala pr^jj '»Vir« stopka proti b' ’ iait< S1 ki je bila začrtajo *eta> je ustvarila raz-ki i *n.ed slovensko manjšino, pt;t° je delila na del, ki je ^ aual Svobodnemu tržaške-ri§k-°Z.emlju in na del v go-Lon j 111 videmski pokrajini. bri--,°nslcl sporazum je to iz- v.odal' totoustva po narodnosti se ttavicVSem na^eI°m človeških in Pr°ti samim priporo- Vtjjj 0rganizacije Unesco ni kjer na celotnem področju *e i- ^*va manjšina temveč k, « na _______ L .. _ ... lil j' na nezakonit način vsilit,.'' Trstu po občevalnem RS "ar0rt v "ajbolj grobe raz-°valni lahko upravičeno "mo. da bo ta popis fr. te namene. Mi smo ravnanju, mi za-0 se najprej po- tatu^0 krivice, ki nam jih je ?a(iej “d°valna preteklost pri-"ati, a; zahtevamo da se p priznajo in izvajajo na-"lirp av'ce in šele v takem 8a - JP sožitju, brez nobene-V'U st ka s® bo dalo ugoto-Vj(jjani® faše manjšine 'iragi tovariši to so ‘lot"' ki nam narekujejo ?®st v na^i borbi in enot-“°rbe ‘ v tisti obliki naše >&eSnoS,iat.!ro_ se najbolj U' ? "ašn kko upremo, to je tp Prosveto, kajti kultura *tehra°Syeta sta dva močna katerih narod nikO' V imenu Slovenske kultur-1 no gospodarske zveze je združitveni občni zbor pozdravil tov. Dekleva, ki je občnemu zboru zaželel veliko uspeha in obema dosedanjima organizacijama čestital. Nato je a-naliziral splošno italijansko vladno politiko do narodnostnih manjšin, ki žive v Italiji. Glede tega je poudaril, da je razmeroma največ pr.dobila francoska manjšina v Dolini Aoste, ki je določeno prednost dobila kot nagrado zaradi famozne Bidaultove tristranske izjave, s katero se je Italiji obljubilo celotno ozemlje bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja. Drugačen postopek uporablja Italija nasproti Ladincem in južnotirol-skim Nemcem, katerih vprašanje je rešila z dogovorom Gruber-De Gasperi. Ta dogovor ima širše poglede, toda pri uveljavitvi, kot kanejo dogodki, je naletel na težicoče. Najbolj skopa pa je bila Italija v priznanju pravic nam Slovencem. Skratka, Italija že same manjšine deli na kategorije. Nas Slovence pa še posebej deli na kategorije, kakor so že poudarili drugi predgovorniki. Ta delitev v demokratični družbi nima nobenega niti političnega, niti pravnega o-pravičila. Nasprotno, smemo trditi, da je vsa slovenska manjšina podrejena istim pravnim in političnim načelom. Za vse Slovence namreč veljajo določbe mirovne pogodbe, prav tako se vsi Slovenci lahko sklicujemo na določbe ustave, prav tako veljajo za vse načela demokracije, kot tudi splošna deklaracija o človeških pravicah Deklaracija o človeških pravicah ščiti tudi beneške Slovence, ki so najbolj prizadeti in ki se lahko sklicujejo tudi na razne sklepe in načela izvedencev UNESCO. Po teh načelih bi morale oblasti poskrbeti, da bi se pri beneških Slovencih uvedel pouk v slovenščini tudi v primeru, če bi ta pouk prebivalstvo odklanjalo. Končno bi se pripadniki slov. manjšine mogli sklicevati tudi na razne slovesno izrečene izjave italijanskih državnikov «Tudi danes, tu, se je zatrjevalo, da uživajo tržaški Slovenci razne prednosti, ker da so njihove pravice zaščitene še z londonskim sporazumom. Menim, da smo netočni, ko se na to sklicujemo — je rekel tov, Dekleva — in sicer zato, ker ni vsebina posebnega statuta nič drugega kot podrobna formulacija načel ’xi jih vsebuje italijanska republiška ustava. Dolžnost novoustanovljene organizacije, je, da s svojo dejavnost-o. da s svojimi napori zabriše morebitne razlike, ki obstajajo tpca pripad niki slovenske manjšine. Tov. ja £jjto jjuudanl, da nas, Slovence, boli dejstvo, ko vidimo kako uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji vse pravice ne glede na to, kje pripadniki te manjšine žive in sicer ali posamezna ozemlja spadajo na področje, ki ga londonski sporazum zajema a-li ne. V naši matični domovini manjšine niso zaščitene na podlagi formalnopravnih predpisov, pač pa na podlagi socialistični načel ki se ne ozirajo na javnopravne formalnosti, pač pa dajejo vsakomur, to, kar mu pritiče. Mi smo ponosni na to, da nsša matična domovina z manišino tako ravna, zato pa bi želeli, da bi tudi naša vlada podobno ravnala z nami. Iskreno si želimo, da bj se napori obeh vlad uresničili, t. j. da bi postali most med obema narodoma. Pripravljeni smo dati svoj delež za zbliževanje in povezovanje obeh narodov. Toda to ni dovolj. Ni dovolj sama ugotovitev in želja, da bomo vršili koristno vlogo med obema narodoma. Nujno potrebno je, da rimska vlada z našo manjšino ravna tako, da bo slednja osvobojena strahu za svoj obstoj in za napredek svoje kulture, da bo ta manjšina pri-dcbila zavest popolne enakopravnosti z Italijani. Sele tedaj bo naša manjšina lahko vršila ono vlogo, ki se manjšinam tudi pripisuje. Tov. Dekleva je nato opozoril, da bo z združitvijo obeh osrednjih prosvetnih organizacij, ki so doslej ločeno živele in se v različnih okoljih izživljale, naloženo novemu odboru precejšnje breme. Ne smemo prezreti, da je na Goriškem članstvo društev v glavnem razdeljeno v dve napredni politični skupini, kar ne veija za Tržaško. Prav tako bo treba poglobiti in utrditi sožitje pristašev različnih političnih prepričanj in te čim bolj razsir.ti še na o-stale Slovence, ki pripadajo različnim političnim skupinam. To bo nujno terjalo, da se iz društvenih prostorov izključi vsaka strankarska politika in propaganda v korist ene ali druge politične stran ke, ker bodo sicer vsi napori za združitev Slovencev zaman. Poleg tega ne smemo prezreti, da so naše prosvetne organizacije skoraj edine prosvetne organizacije na terenu. To velja zlasti za Bene ško Slovenijo, na Goriškem in na Tržaškem pa imamo aktivne le na-e organizacije ter katoliške organizacije. Na žalost osrednja organizacija, ki je pod vplivom SD2, ne razvija nobene aktivnosti. Prav tako je povsem zamrla dejavnost SHLP. Tudi to nalaga novi organizaciji veliko odgovornost. Nato je tov. Dekleva analiziral cilj naših organizacij in ugotovil, da so vsa naša društva pravzaprav sredstvo v borbi za naše pravice, za kulturno - prosvetni napredek, skratka da imajo vse izrazit narodnoobrambni značaj. Ce je tako, se je vprašal dr. Dekleva, nastane vprašanje, če naša društva tem nalogam, tem jasno začrtanim ciljem ustrezajo. Izrazil je mnenje, da bo moral odbor o tem temeljito razmisliti, in da bo moral prilagoditi temu tudi organizacijsko strukturo. Poudari] je zlasti dve nalogi in sicer skrb za slovensko šolo in skrb za slovensko pisano besedo. Tu je navedel naloge, ki jih bodo naša društva morala izvršiti glede šole ter glede slovenske pisane besede, tako da ne bo slovenske hiše brez slov. časopisa, knjige, revije, gre torej za napore, ki jih bo treba prevzeti, da preprečimo asimilacijo, ki ji je naš človek izpostavljen. Ko.ično je dr. Dekleva opozoril na pogubne posledice načrtnega umetnega naseljevanja italijanskega živija na slovensko ozemlje. Obsežnim in raznoterim nalogam, ki so pred novim odborom. pa bomo kos le, če bomo strnjeni, enotni, če bomo zajeli vse Slovence od skrajne levice do desnice t. j vse Slovence ne glede na njih politično prepričanje in svetovni nazor. Slovenska kulturno gospodarska zveza je v že neštetih primerih dokaza la, da je samo ob sebi umevno, da ob skupnih akcijah ni mogoče od nikogar terjati, da bi se odpovedal svojim specifičnim političnim interesom da bi se odrekel svoji politični liniji, svojim svetovnim nazorom, ko gre za sodelovanje z ostalimi skupinami pri uresničevanju onih idealov, ki so skupni vsem Slovencem hkrati pa življenjsko važni naš obstoj. delo- jih pa i-zvajaio tako, da je zadoščeno le črki, ne pa duhu, t. j. namenu zadevnih določil. Najbolj značilen za to je primer, kako oblast obravnava vprašanje slovenskega šolstva. Postopni likvidac.ji slovenske manjšine naj bi seveda služi-a tudi kolonizacija slovenskih vasi. Iz teh bežnih in nepopolnih ugotovitev (predolgo bi trajalo, če bi hoteli našteti vse primere in vse oblike zapostavljanja naše manjšine) sledi da oblasti namerno z našo manjšino ravnajo takb, da bi jo čimprej zbrisale s sveta. Da se pri tem poslužuje zakonitih sredstev (če so za nas neugodna) ali pa lastne zakone in obveznosti krši, če bi bile nam v prid. £ato je naša manjšina prisiljena v vsakodnevno borbo za vsako najmanjšo pravico. V takih- razmerah so naloge nalih društev mnogo težje, kakor bi bile, če bi se nam ne bilo treba vsak dan boriti za svoj obstoj. Obenem pa je zaradi takih razmer delovanje zelo otežkočeno ker 1. marsikdo se iz upravičenih ali neupravičenih razlogov boji sodelovati v naših prosvetnih društvih; 2. podpor, ki jih država nakazuje za podpiranje kulturnih ustanov, športnih ljudsko-prosvetnih in splošno koristnih organizacij večinskega naroda, naša prosvetna društva in prosvetne organizacije sploh niso deležne; 3. prosvetne prireditve na splošno prj nas ne morejo računati na tako številno občin-tvo in konsekventno na inka-so kakor one večinskega naroda; 4. v okviru naših društev nimamo primernega doprinosa naših izobražencev. Bilo Nov odbor Predsednik Ubald Vrabec, podpredsednika Anton Ferj in Rihard Florjančič, tajnik Gorazd Vesel, njegov namestnik Edvin Svab, blagajnik Klavdij Repič, gospodar Viktor Vižintin. Referenti: za šolstvo Antonija Cok, za dramatiko Slavko Rebec, za pevske zbore Vito Primožič, za knjižnice Marijan Pertot, za šport Vojko Valentinčič, za predavanja Drago Pahor, za tisk Zorko Jelinčič, za prireditve Darko Svab, za družabnost Livia Vol-Tavčar in Marija Blazuto. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Viljem Nanut, Boris Race in Niko Mermolja, v razsodišče Pa Ivo Marinčič, dr. GoJ-mir Demšar in Miro Prešel. zaradi pritiska od zgoraj, bilo radi pomanjkanja čuta dolžnosti morda pa tudi zaradi precej drugačne mentalitete in načina življenja sodeluje v prosvetnih društvih le majhen odstotek intelektualcev. Le v tako osvetljenih prilikah v katerih naša društva delujejo bomo pravilno razumeli tako njihove uspehe kakor neuspehe. ~Preden prejdem k poročanju o delovanju bi rad pripomnil, da je imela tržaška Prosvetna zveza svoj občni zbor pred približno enim letom in da ima tedaj za seboj eno celo poslovno dobo; gorička Zveza prosvetnih dru- štev pa je imela svoj občni zbor letos spomladi in je od takrat do danes preteklo le nekaj mesecev, od katerih le oni ob koncu sezone ali pa poletni meseci med katerimi itak ni posebnega delovanja in prosvetno delo v glavnem počiva. V geriški zvezi je včlanjenih 11 prosvetnih društev: v Gorici, Steverjanu, St. Mavru, Podgori, Pevmi, Standrežu, Sovodnjah, Dol-Poljane, Peči, Vrhu in Doberdobu. V okviru teh društev je delovalo 5 pevskih zborov in en mladinski zbor, dve dramski skupini in dva športna odseka. V Gorici stalno deluje knjižnica, dve potujoči knjižnici sta pa v Doberdobu im Sovodnjah. Pevski zbori so v Doberdobu, Dol-Poljanah, Sovodhjah, Vrhu jn Peči. Goriška zveza je imela eno večjo prireditev ob Doberdobskem jezeru dne 26. julija, a je bilo vreme skrajno nenaklonjeno; v Standrežu je pripravila dve predstavi Slovenskega gledališča iz Trsta s Sneguljčico in Cardarško kneginjo 16. in 17. septembra. V poletnih mescih so gorička društva prirejala razne izlete. 22. oktobra je pevski zbor v Peči nastopil z velikim u-spehom na mladinskem dnevu v Trstu. V tržaški zvezi je bilo včlanjenih 16 društev in sicer; v Sčedni, Sv. Ivanu, Rojanu, Barkovljah, Cankar pri sv. Jakobu, zbor Gallus, v Padricah, Bazovici, Lonjerju-Katinari, Borštu, Dolini, 'Sempolaju, Nabrežini, Križu, Proseku-Kontovelu in .Opčinah..,,V- .okviru teh društev je delovalo a pevskih zborov, 5 mladinsaih zborov, ena folklorna skupina in en tambu-raški zbor. V okviru tržaške zveze deluje Ljudska knjižnica, poleg nje pa še knjižnica pri Sv. ivanu, na Proseku in Lomjerju. Drugod sicer tudi obstajajo knjižnice, vendar je njihovo delovanje šibko. Športnih odsekov je bilo 10, večinoma le namizni tenis, odbojko so imeli pri Sv. Ivanu im pri Cankarju, isiotam tudi streljanje; šahovski odsek je imelo 5 dru-tev (Nabrežina, Prosek, Sčedna, Barkovlje in Cankar.) Prosvetna zveza je priredila Prešernovo proslavo 26. februarja ma kateri je sodelovalo osem pevskih zborov, folklorna skupina z Opčin in tamburaški zbor s rroseka Kontovela. Organizirala je tudi nastop folklorne skupine Taneč iz Skopja pa je ta predstava odpad.a, ker jim italijanski konzulat v Beogradu ni dal vizuma. Zveza je organizirala ob priliki dvajsetletnice upora razstave osvobodilne borbe v Barkovljah, Lonjerju. Borštu, Sčedni, Proseku, Nabrežini, Sem-polaju, Sv. Ivanu im na last- (Nadaljevanje na 5. strani) movina odpira na stežaj vrata državam in narodom, ki imajo kot ona miroljubne težnje. V tej zvezi je poudaril, da se taki ounosi ustvarjajo tudi z Italijo in da je zato povsem naravno, aa bi morala biti slovenska manjšina v Italiji most za poglabljanje kulturnih stikov in za izmenjavo kulturnih tradicij. «V imenu Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije — je zaključil tov. Robida — vam zagotavljam vso našo pomoč in pripravljenost, da bomo s sodeloyanjem prispeva-li k rešitvi marsikaterega vprašanja, ki ste ga tu načeli. V imenu Zveze Svobod in prosvetnih društev koprskega okraja je prinesel pozdrave tov. Stane Skrabar. Predvsem je poudaril željo, da bi prišlo med novo enotno organizacijo slovenskih prosvetnih društev v Italiji in sorodnimi organizacijami v koprskem okraju do bolj organiziranih stikov po skrbno izdelanem daljnoročnem programu. V imenu Okrajnega sveta Svobod iz Nove Gorice je občni zbor pozdravil tov. Rudi Hoenn, ki je med drugim rekel: «Ce smo v preteklih letih govorili o nujnosti stikov med našimi organizacijami, danes lahko ugotavljamo, da je v zadnjem letu prišlo ne le do zbližanja med našimi organizacijami, temveč do medsebojnih obiskov, do uspešnih gostovanj in naša iskrena že,;a je. da stike gostovr-ijš in obiske še pomnožimo.* Pozdrav Mladinske iniciative V imenu Mladinske iniciative je zborovanje pozdravil Peter Sancin, ki je rekel, da je mladina hrbtenica nacionalne skupnosti in pozdravil zamisel o združitvi in konkretno združitev. Mladina je že združena, je rekel Peter Sancin, ker se ni ozirala na ovira m' ne gleda na nrfpore. Zato-naj bo tudi združitveni občili zbor obeh prosvetnih organizacij v eno telo krona dosedanjih naporov. Hkrati pa je Peter Sancin rekel, da potrebuje mladina oporo starejših prosvetarjev, ki nai jo podprejo s svojimi izkušnjami, s svoje strani pa dodal, da je mladina pripravljena prevzeti nase nalogo, kj ji tudi na tem področju pritiče. Pozdrav SHLP V imenu Slovensko hrvat-ske ljudske prosvete je združitveni občni zbor pozdravil toV. Miro Kapelj, ki je rekel, da je že pred nekaj leti na občnem zboru SPZ dal izjavo, da SHLP nudi toko združitve, da so nato prišle vmes ovire, ki so to združitev zavrle. Nadalje je rekel, da ne soglaša z raznimi izjavami, ki so bile izrečene na občnem zboru, češ da so društva ,ki so včlanjena v SHLP zamrla, pač pa da ta društva živijo. Končno je izjavil, da danes, ko je slišal odgovorne izjave o nujnosti združitve vseh slovenskih prosvetnih organizacij, izraža upanje, da bo prihodnji občni zbor dejansko občni zbor združitve SHZ in SHLP. Izidor Predan: Beneški Slovenci smo nedeljivi del naše manjšine v Italiji V imenu beneškega prosvetnega društva «Ivan Trin-ko» iz Čedada je občni zbor pozdravil tov. Izidor Predan, ki je med drugim dejal: Mi, zavedni beneški Slovenci, smo sprejeli z zadovoljstvom in navdušenjem sklep goriških in tržaških prosvetarjev za ustanovitev Delca pogled aa delegate in guste na nedeljskem občnem zboru v Gorici enotne, združene prosvetne organizacije. Vesel sem, da vam morem sporočiti, da je soglasno skleni] tudi naš glavni odbor, na svoji zadnji seji, spojitev našega društva z združeno Slovensko prosvetno zvezo v I-taliji. Mi ne pristopamo k združeni zvezi iz kakšnih formalnih razlogov ampak zato, ker to zahteva naša današnja stvarnost, zato ker ne moremo deliti več Slovenci v Italiji na tri vrste, na tri kategorije, ker vsi, tržaški, go-riški in beneški Slovenci tvorimo in moramo tvoriti e-notno in nedeljivo slovensko manjšino v Italiji. Mi pristopamo k združeni zvezi tudi zato, ker smo prepričani, da če bomo živeli bliže eden drugemu in združeni reševali svoje probleme, se bomo bolj razumeli in bolj bomo razumeli tudi medsebojne probleme in težave. Slovenska narodna manjšina v Italiji ni danes v zadovoljivem položaju. Vsi pripadniki te manjšine se moramo trdno in s stisnjenimi zobmi boriti za naš narodnostni obstoj. V najslabšem ] položaju pa smo beneški Slo- venci, ki smo podvrženi najhujšemu raznarodovanju, nečloveškemu pritisku in zatiranju. Zato najbolj pozdravljamo ustanovitev te združene prosvetne organizacije, od katere upravičeno pričakujemo veliko moralno in materialno pomoč. V tem upanju in prepričanju vas še enkrat toplo pozdravljam! Tov. Predan je bil za svoje besede deležen toplega in navdušenega pritrjevanja prisotnih. Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.7, najnižja 5.9, ob 19. uri 6.7; zračni tlak 1034 raste, vlage 40 odst., veter 14 km vzhodnik, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj. T r ž st š k i ii e ¥ n i Danes, TOREK, 21. novembra Marija Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29. Dolžina dneva 9.1T. Uuna vzide ob 16.25 in zatone ob 5.39 Jutri, SREDA, 22. novembra Cecilija V nedeljo dopoldne ob prisotnosti ministra Boja Svečana otvoritev začetnih del za obnovitev železarne v Skednju Do leta 1965 bodo vsa dela končana in bo prenovljena železarna zaposlila skupno 1300 delavcev - S preureditvijo bodo odpravili jeklarno in valjarno V nedeljo dopoldne so v ške-1 medtem ko jih sedaj zaposluje denjski železarni svečano otvo- 1000, rili začetek obsežnih del za popolno preureditev in modernizacijo tega pomembnega tržaškega podjetja. Na svečano. , sti so bil; prisotni vsi vidni predstavniki tržaških oblasti ter okoliških pokrajin, predstavniki državnih industrijskih podjetij ter zlasti velikih državnih železarn, prisoten pa je bil tudi minister za državne udeležbe Bo. Med svečanostjo je najprej predsednik Italsider (t. j. združenih bivših podjetij: ILVA in Cornigliana) podrobneje orisal - petletni načrt preureditve ške-• denjske železarne. Po tem načrtu bodo 1965, leta proizvedli 380 tisoč stotov litega železa (lani so proizvedli 169 tisoč stotov). 280 tisoč stotov koksa (lani 136 tisoč stotov) in 80 tisoč stotov ulitkov. Povsem pa bodo opustili proizvodnjo jekla, ker so mnenja, da je v tržaških okoliščinah neekonomična. Za obnovitvena dela bodo porabili po naprtih 20 milijard lir. Ta sredstva bodo izkoristili predvsem za naslednje gradnje: Nov pomol, kjer bosta lahko istočasno pristali 35.000-tonska in 15.000-tonska ladja; obnovili bodo napravo za pripravljanje rud; vgradili nove obrate za aglomeracijo; okrepili bodo koksarno in v ta namen preuredili baterijo, ki je sedaj izven pogona in zgradili novo skupino peči; zgradili bodo novo visoko peč enake velikosti, kot je že obstoječa; zamenjali bodo staro napravo za prečiščevanje plina; povečali električno centralo; zgradili livarno, k; bo prvič v Italiji proizvajala manjše in večje ulitke neposredno iz železa napravljenega v visoki peči. Ker bodo potrebovali več prostora, bodo zasuli morje in tako pridobili okoli 200.000 kvadratnih metrov zemljišča. Predvidevajo, da bodo zaradi razširitve obratovanja potrebovali večje število delovne sile, tako da bo podjetje zapo Nato je govoril predsednik Finsider prof. Ernesto Manuel-li (državne družbe, ki finansira in vodi vsa državna že-žezarska podjetja), ki je dejal, da ne gre za osamljeno pobu-du, temveč za stvaren načrt, ki se vključuje v splošni okvir krepitve državne jeklarske industrije. Predstavnik IRI prof. Petril-li pa je izjavil, da bo nova škedenjska železarna konkret-no_ prispevala k okrepitvi tržaškega gospodarstva. Podobno izjavo je dal tudi tržaški župan, ki je poudaril pomen sporednih dejavnosti, ki se razvijajo ob vsakem modernem železarskem podjetju. Ob zaključku svečanosti je spregovoril minister Bo, ki je dejal, da se s to gradnjo v praksi izvaja prva obljuba mi- nistrstva za državne udeležbe, da se okrepi tržaško gospodarstvo in da se vsa tržaška vpra. šanja v središču pozornosti oblasti in vlade. Prenovljena škedenjska železarna ne bo proizvajala v ((popolnem ciklusu)), saj bodo v Trstu izdelovali samo surovo železo. To pa pomeni, da bodo ukinili dva pomembna oddelka, in sicer: jeklarno ter valjarno. Proizvodnja ne bo dosegla 500 tisoč ton, kot so to predlagali tržaški ekonomisti in utemeljevali s točnimi gospodarskimi argumenti, temveč bo mnogo nižja. Končno bo ta — sicer pomembna in obsežna prenovitev podjetja — privedla v prvem času tudi do nekaterih težav, saj se bo število zaposlenih delavcev po. večalo šele ob zaključku vseh del in torej po programu 1965. leta. Krivičen ukrep ravnateljstva Pismen opomin delavcem CRDA, ki so stavkali proti fašističnemu atentatu Vodstvo obratov CRDA je poslalo pismeni opomin delavcem, ki so se udeležili stavke v znak protesta proti fašističnemu atentatu na sedežu komunistične sekcije v Ul. Ma-donnina, češ da so brez tehtnega vzroka zapustili delo. Spričo tega krivičnega ukrepa je vodstvo Delavske zbornice CGIL včeraj naslovilo na prebivalstvo manifest, v katerem poudarja, da pomeni u-krep CRDA proti prizadetim delavcem kršitev pravice do stavke, ki jo jamči člen 40 italijanske ustave. Nova delavska zbornica obsoja ta krivičen ukrep vodstva CRDA, ki se je na ta način postavilo proti delavcem, ki so s svojim nastopom obsodili fašistične atentatorje. * Na pobudo skupine slaščičarjev in sporazumno s sindikalno organizacijo bo jutri ob 21. uri v dvorani sindikalnega sedeža v Ul. Pondares skupščina slaščičarjev, na kateri bodo razpravljali o se- nja m ustave je teroristično in izzivalno ozračje edini po- *IiBt,,i,li,ll,iiill|l(l,,i*l(Mlilll«liililliilii((((iiiiir*>illlllilliilliiiiiiiiii*iii(iiiiiiii*iiiiiiiiiiiiii*in»imniiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiimiiin||i|||||,|,,liW^i|,|,i|1|,II|||||1|||,I||||I|||||||||||i||,|||,,,„I11||E,Iulini|,1,,1|,|,,„||||11,1|Ill|11||1|ltii|1|11|1||1||II1|IIIli>l vers, William Sylwester. Moderno 16.00 22.00 Kon™' glasbena revija »Zelo... Pt vedane sanje«. Na PlaIn,Uj.n ča se Capataz«. Zadnji <*V Astoria 16.30 ((Hitlerjevi \Von«»' ci». DaVvn Addams. Astra 16.30 »Svet Suzy Prepovedano mladini. -j. Vittorio Veneto 16.00 njer na konju«. Nino M* di, Anette Sroyberg. Ideale 16.00 »Pustolovščina dvoru«. Technicolor, Mar Koch. Marconi 16.00 ((Hipnotično o» Jacques Bergerac. Prepove° mladini. Abbazia 16.00 »Legija cev« Technicolor. Dick ” :c#. Odeon 16.00 ((Vikingi«. Teonn lor Kirk Douglas in Tony Skedenj 16.00 »Obzir do teI^£ sti». Film, katerega ne pozabili. ( MALI OOLASi BRUSINl CAHLO, Trst. Ul. tisti 20, prodaja gospo dii«J električne predmete — $ Lmo na drva, premog, plin. el"L0| — trajno goreče peči na Pr leg-in kerosene ter na plin in pj. triko. Olajšave pri plačilu-strežba plina na dom. — Te 29-041. -s ^ VESPAGENZ1A — tel. 28-9*" fl na obroke od 6090 lir za 44, spert«. Trst via S. Francesco ^ VESPAGENZIA — oDrokl . 5160 li- za 150-kub. vozila s rimi prestavami. gt VESPAGENZIA — obroki j, 4500 lir za 125-kub. vozila. in ka izbira vesp, motociklu rabljenih motornih tovor',liStlnC Poskrbimo tudi za vse za Izvoz. Trii' PRI MAGAZZINU FELICE, UL Carducci 41, DOBITE; ske. moške in otroške .fj)-šče. bunde, hlače, jopiče in ce najboljših vrst in zna® najnižjih cenah. ,,„ce DELAVCE, pol delavce, tapetnike sprejmejo v --Predstaviti se pri PBRI:“,aIijili XX. Settembre 38 v Jutr urah. predvala danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri fil®- MARLON BRANDO FRONTA V LUKI (Fronte del Porto) I^DAKOVI IN PltmPEVKI Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Malalan z Opčin darujeta družini Zvonka in Marcela Malalan 2000 lir za Dijaško Matico. Ob petj obletnici smrti nepozabnega Silvestra Pregarca daruje družina 2000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujejo brat Zdravko in sestra Sonja z možem Justom 2000 lir. KNJIGARN* TRŽAŠKA I rut-III. siv• Frtmt'1**411 Telefon «1-7»* NOVO: Električne naPrave-gg." v gospodinjstvu E Ivan Sibli dnevnik Po dolgi in mučni boleznj je preminila v stur° petdeset let naša draga žena, mama in nona VIDA KRALJ por. ŽULJAN 15. uri 'z Pogreb drage pokojnice bo danes ob mrtvašnice glavne bolnišnice v Ricmanje. žalujoči mož, hčerka, sin in ostalo soroi Ricmanje, 21.XI.1961. dstv« I- Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo žalos vest vsem, ki so jo poznali, da nas je za vedno pustila naša predraga sestra, svakinja in teta ANA DEMARK Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, dne ob 15.30 iz hiše žalosti v Ricmanjih-Barde. žalujoči sestri Cirlla ln Olga, brata im Franc, svakinji in nečaki Ricmanje, Zagreb, Kranj. 21.11.1961. 21. t'10’ An*^ primorski dnevnik — 5 — 21. novembra 1961 DISKUSIJA NA OBČNEM Zorko Jelinčič: Koloni izacija - pereč problem ,?v- Zorko Jelinčič posegu načel iW m načrtne kolonizacije ijji ens^e zemlje z italijan-iio e^e®entom, ki neposred-I,, ®8roža sam obstoj naše ijj . ne skupnosti. Tov. Jelin-kolo6, najpret poudaril, da ta v0: !*lzacija neposredno po že t ?* žoila mogoča in da so Hof t Predstavljala naša vs.,na Prosvetna društva po Vj,? .krajih silen jez proti s)a nemu poskusu prodira-no «ua naao zemljo. Ogrom-tad Za naa nerod je za- 8las Predstavljala zlo- ]jj ,na resolucija kominforma, t3zie enotnost našega ljudstva sv»< ’ ohromila številna pro-.društva ideološke probleme . v njihovem scrojanžu 'n spravila v o- ta*o sfcih de*ovanja naših sloven-iD0r .Prosvetnih društev celo ta,.!1 hraniti očitkov, da smo y°nalisti. laf.tPtakih_ pogojih je sledil lo,,- a. načrtne in nasilne ko-v!e aciie naše zemlje pred-gL": na Tržaškem in tudi na iatn ki predstavlja ne »bve kršitev točno sprejetih Ijiv *n°sti glede nespremenjen, etničnega značaja na-itj. ?zemlja, temveč tipično ne. r'ahstično osvajanje in injjpkrit revanšizem. Ko so lij,. ' Italijani na pritisk ita-8ov - iredentističnih kroje 2ačeli zapuščati Istro, se jalo vprašanje kam itvo^do. Iredentistično vodij Je zahtevalo, da jim mo-latn . a omogočiti začasno lju eshtev na našem ozem-ti0va žem, da jim zgradi sta-tea?Ja in zagotovi službe v ki, kovanju trenutka ko naj *aPustipnili V kraie’ ki so ^ib «%'■ ,m mar to potemtakem revanšizem? je °v- Jelinčič je poudaril, da Pola° Pereč problem, ki mu 'ePra m° Premalo pozornosti, t*(jaav je stalno na dnevnem '£er že kolonizacija ne-UkA praktično vsakdanji IjjjP8 ob istočasnem obnav-tili , zloglasnih iredentistič-Dj tradicijj kot to dokazuje mer odkritje spomenika hnziu v Ronkah ali pa ',rkdn°’ da so prav v Trstu ,zaključili proslavljanje iti 2‘Pice italijanske enotno-tto. navzočnostjo dobro zna-n . hiinistra Pelle. #9« iStv° je tudi, da so pri ‘'ičtii v veljavi mnogi faši-»ii ‘ Zakoni s pomočjo kate-skuša dokazovati, da Dr V sploh ni, kot je to kovea'11161 cilj zakonov o pre-1 uporabe slovenščine Vi^dišči, na javnih napi- Pel°Y' Jelinčič je nato nave-b^VnnV kričeč primer hrez-s^ovenski živelj v Csv*tna društva stojijo sHrfat? Pred važno narod-^tj k j hno nalogo. Kakšne ^islu« m °hlike dela v tem Jto n/ ,T°v. Jelinčič meni da P Harn?.e. tega marsikaj sicer > Daš Posebno v obranita e šole. Toda to je še Dnifmalo in šele praksa » »kazala, kakšni prijemi »?htreo * ' učinkoviti. Smo jjhir, sele na začetku orga-J Dr» horbe za narodnost-Vlce, toda prosvetna t 1 >hn -e- m°rajo te naloge ifteDu nsk’ ki ]e dobila v šoli > e , ,Yzgojo. Del te mla-V*taiij kljub vsemu vtaplja n kc s|^ Dte^a^ v..Pevskih zborih, večini. Reševati Mt? kako°, ^ dolžnost PD. bj Jstvui ? Naj se mladina ^šk> J^Vitj I v dramatiki, L deia “klasičnih« prosvet-; Ž) fvabiiVnost*hi toda to ne Vj, hi , o vse mladine. Mor-Ijfc šp0r,„ tega bilo učinko-'ht 1 ut ° ndejstvovanje in V .žport,a3aniem P°Pularn>h 'kJ^^Prerii sv°jega PD je na-iy, ^OspJ^ a.Eal, naj bi name-iL Ptertanjih diafilmov sku->t. tiln,eValati tudi umetni-i&seveH»na pr- jugoslovan-j S v°žno V kolikor bi to na dejavnost potegne iz sedanjega mrtvila. STANE STAREŠINIČ (SG — Trst) Tovariš Stane Starešinič, član Slovenskega gledališča v Trstu, je spregovoril o vprašanju dramskih in folklornih skupin v naših prosvetnih društvih. Izrazil je mnenje, da so bila glede tega društva na Tržaškem nekoliko na boljšem zaradi obstoja Slovenskega gledališča v Trstu, ki je preko svojih članov lahko nudilo društvom pomoč v obliki režiserjev in svetovalcev. Društva na Goriškem si te pomoči niso mogla zamisliti. Zaradi tega je tov. Starešinič predlagal, naj bi se iz vrst goriške mladine prijavilo več mladincev v dramsko šolo pri Slovenskem gledališču, kjer bi dobili potrebno znanje, ki bi ga lahko potem s pridom uporabili v posameznih prosvetnih društvih. Prav tako je predlagal, naj bi iskala go-riška društva pomoč pri gledališču v Novi Gorici, ki je bližje kot tržaško, kar bi zahtevalo tudi manj stroškov. Glede folklornih skupin je tudi izrazil potrebo, da bi nekaj mladincev obiskovalo folklorne tečaje bodisi v Lj ib-ljani bodis: doma če bi jih bilo mogoče organizirat'. Ko se je dotaknil vprašanja mladine je navedel primer prosvetnega društva Rado Pregare v Trstu, ki je omejilo svojo dejavnost na minimum prav zaradi tega, ker ni posvečalo dovolj pozornosti vključevanju novih mlajših članov, ki bi zapolnjevali vrzeli, ki nastajajo z odhodom starejših mladincev. EMIL SEDMAK (Križ) Zelo zanimiv je bil poseg Emila Sedmaka iz Križa, ki je načel zelo pereče vprašanje obstoja več prosvetnih društev v istih krajih. Kot primer je navedel Križ, kjer obstajata dve društvi, ki pa niti eno niti drugo ne deluje dovolj'. Postavil je vprašanje, kako bi med temi društvi vzpostavili stike in združili sile oziroma, da bi člani enega društva sodelovali v drugem društvu. Podčrtal je potrebo, da se premostijo morebitne medsebojne politične o-vire' in da se enotno dela na skupni stvari. JOŽE JELERCIC (Škamperle) Po mnenju tov. Jožeta Je-lerčiča ni vedno najbolj kritično vprašanje mladine. Za svoje društvo je navedel, da je v njem mnogo mladine, da pa ta nima potrebnih izkušenj za prosvetno delo. Zato bi bilo potrebno, da bi stavei-ši člani društev nudili mlajšim več pomoči, saj imajo starejši člani več izkušenj in že sama njihova pomoč, bi vplivala na mladino spodbudno. ALBERT PERIC (P, d. Zarja v svobodi -ŠempOlaj) V imenu PD «Zarja v svobodi« iz Sempolaja je spregovoril tov. Peric, ki je posebej poudaril skelečo rano, ki jo predstavlja področje Devina in Nabrežine, ki je vsa povojna leta nekako zapuščeno. To področje je še posebno ogroženo zaradi znanih političnih okoliščin. In če se bo to nadaljevalo v dosedanjem smislu, bo prišlo do katastrofe. Dejstvo je namreč, da v Sliv-nem, Mavhinjah, Cerovljah, Vižovljah, Sesljanu, Devinu, Stivanu in Medji vasi m nobenega prosvetnega ali športnega udejstvovanja, pa čeprav si mladina , tega želi in je pripravljena začeti z delom. Po mnenju tovariša Perica bi morala biti ena najvažnejših nalog bodočega odbora posvetiti vso pozornost temu področju in sicer s tem, da bi vsako iniciativo moralno in materialno podprla. Ko je tov. Peric izrazil željo po pomo- či je hkrati izjavil, da so vsi pripravljeni prijeti za delo za rešitev ogroženega področja. EDVIN SVAB (P. d. V. Vodnik — Dolina) Za PD «Valentin Vodnik« iz Doline je spregovoril Edvin Švab, ki je apeliral na delegate in vse prosvetarje, naj si v materialnih težavah posameznih društev kolikor je mogoče sami pomagajo, pa čeprav je osrednja organizacija pripravljena v določenih pogojih vedno pomagati. Nato je izrazil željo, da bi slovenska manjšina v Italiji dobila stike tako s koroško manjšino, kot tudi z italijansko manjšino, ki živi v Jugoslaviji. Nadalje je Edvin Svab izrazil mnenje, da bi bilo treba našo mladino seznaniti z narodnoosvobodilno borbo ter apeliral na vsa prosvetna društva, da bi se bolj posvetila Beneški Sloveniji in sicer ne le v besedah, pač pa v obliki izletov, skromnih programov in podobnega. r*IFO PREŠEL (P. d. Bazovica) _ Kot živa nit se prede v naših diskusijah vprašanje mladine .Vedno tarnamo nad njo, toda ni res vse tako črno. Naša mladina že prevzema vodilna mesta v naših društvih v svoje roke. Da bodo naša društva bolje delala, pa ne potrebujejo samo moralne pomoči, temveč tudi gmotno. Napačno pa bi bilo pričakovati to pomoč samo od zgoraj. Za pridobitev potrebnih sredstev je potrebna iniciativnost in dinamičnost ter iznajdljivost v društvih samih. MIRKO KOSMINA (Trst) Tovariš Miro Kosmina je načel zelo važno vprašanje. «Ko združujemo obe organizaciji, moramo govoriti tudi o enotnosti«, je rekel tovariš Kosmina. Nato je omenil prosvetno dejavnost in sicer tudi v zvezj organizacij in druš- tev, ki so v okviru KPI in drugih organizacij. Do 1. 1948 smo imeli ogromno prosvetnih društev in krožkov, ki so bili zelo dinamični in dejavni. Resolucija Kominforma pa je prosvetno dejavnost razbila in vprav v tem je ena najhujših njenih posledic pri nas. , Ta razbitost nas je pripeljala J do tega, da se moramo da-j nes ponovno postavljati na noge. Ce pa so nekoč obstajali razlogi za ločitev, če so [ti razlogi obstajali še do pred kratkim, bi danes ne mogli priti več v poštev. Brez dvoma je združitev prosvetne dejavnosti potrebna in vse morebitne ovire, ki nas še ločijo, je treba odstraniti, kajti enotnost je danes skrajno pereča. Prosvetna društva, včlanjena v Slovenski prosvetni zvezi, si ne lastijo monopola, vendar pa ne moremo preko tega, da ne poudarimo zedinjevanja, ki ne terja politične in svetovnonazorske enotnosti. In v tem smislu pozivamo še posebno naprednejše organizacije, na e-notnost, prav tako pozivamo tudi organizacije, ki delujejo v okviru katoliške skupnosti, da bi tako mogli ustvariti močno skupno organizacijo za o- hranitev in uveljavitev narodnostnih pravic slovenskega živ. lja v Italiji. Tov. GORAZD VESEL tajnik enotne Slovenske prosvetne zveze DRAGO PAHOR (Trst) Tudi Drago Pahor je v svoji intervenciji povzel misel o naši mladini in se strinjal s tem, da mladina sama pozablja na svoj naraščaj, ko se v okviru prosvetnih društev izživlja le preveč samo v lastno zabavo, pri tem pa vse preveč pozablja na naš skupen cilj — na našo narodno obrambo. «Vse naše prizadevanje mora biti usmerjeno v to narodnostno borbo, ki bodi odslej bistvo naše enotne ljudsko-prosvetne organizacije«. RUDI PAVSIC . (P. d. R. Pregare — Trst) Tov. Pavšič, delegat društva Rade Pregare iz Trsta je v pojasnilo glede zastoja delovanja v društvu pojasnil, da je razlog temu v dejstvu, da društvo nima v svojem predelu, t. j. v Rojanu, prostorov ter da mu manjka mladih sil, ki naj bi nadomestile one, ki društvo zapuščajo zaradi tega, ke;. odhajajo bodisi k vojakom, ali se poročijo itd. Pavšič je pojasnil, da se pri društvu zavedajo, da niso storili vsega, kar je bilo mogoče storiti, da bi se tako stanje preprečilo, da pa nosijo delno odgovornost tudi drugi, ki so vedno pripravljeni kritizirati, nikoli pa priskočiti na pomoč. # * # Za zaključek diskusije je tov. Race povzel nekaj misii, ki jih je strnil takole: Bodoči odbor bo izvajal vse smernice, ki so bile na občnem zboru izražene. Čakata ga pa dve nalogi in sicer akcijski in perspektivni program. V akcijski program spadajo razširitev panog dejavnosti, razni organizacijski ukrepi, posebno v zvezi z narodnoobrambnimi nalogam; društev. Ker dosedanja struktura temu ne ustreza, se bo morala najti nova. V področje akcijskega programa spada tudi organiziranje dejavnosti tam, kjer je ni. Kar se perspektivnega programa tiče, je ta v čimprejšnji akciji za združitev vseh prosvetnih organizacij. Ob koncu je tov. Race dal še nekaj navodil, ki naj bodo vodilo vsej bodoči dejavnosti: Predvsem je treba paziti na enotnost. Nadalje bo treba paziti na to, da bi zaradi nerazumevanja ali česa drugega ne prišlo do razkola. Teža odgovornosti in dejavnosti mora biti tako na tržaškem, kot na goriškem delu. Oba ta dva dela Pa morata imeti še posebno skrb, da se čim bolj pomaga Benečanom. Diskusiji je sledilo obravnavanje o novih pravilih, ki so bila z določenimi dopolnili sprejeta. Po poročilu verifikacijske komisije so sledile še volitve, pri katerih je bil izvoljen novi odbor. Po izvolitvi novega vodstva se je predsednik Ubald Vrabec zahvalil za izkazano zaupanje. Hkrati je obljubil, da bo odbor vzel prevzete naloge z vso resnostjo, vendar je poudaril, da bo za dosego ciljev potrebno, da se vsa društva krepko oprimejo dela. Ob koncu je bil sprejet predlog, da se z zborovanja pošlje čestitka jugoslovanskemu Nobelovemu nagrajencu pisatelju Andriču, kar so prisotni z odobravanjem sprejeli. Goriško-heneški dnevnik Delegacija kmetovalcev pri goriškem županu Za potrebe Brd naj se tehtnica zgradi v bližini pevmskega mosta Po županovi sodbi je Ul. Lungo Isomo najboljša lokacija za postavitev avtomatične tehtnice Poročilo tov. Ubalda Vrabca : tj. .bir-i 1 v kolikor bi ne : ta Je j. ratskih ovir. Mne-* PD formalne in ! % a 2ahto„o pravile. ° aNton tabaj (Standrež) 1 iz i*Se Je oglasil tov. andreža. ki lz' 'taŽivef' naj.bi se disk,u‘ besen®’ naj bi sd °8'a lti*^J. Predvsem mlaj-kalr nai brez strahu *ko naj se prosvet- (Nadaljevanje s 3. strani) nem sedežu. Organizirala je nastop mladinskih skupin iz Krica, Opčin in Proseka v I-zoli; izlet mladinskega zbora 28. maja v Ljubljano, v juniju pa je bil folklorni tečaj za foTalorne skupine. Tov. Vrabec je nato naštel koliko predavanj in raznih drugih prireditev je bilo v posameznih društvih ter nadaljeval: Prosvetna zveza je posvečala «'so potrebno skrb naši slovenski šoli. S tem v zvezi je bilo mnogo sestankov z odbori za slov. šolo. Nekateri sestanki so bili v okviru prosvetnih društev, nekateri pa izven teh v sestavi zastopnikov vseh slovenskih političnih skupin. V okviru Prosvetne zveze je bilo tudi 6 sestankov pevovodij. Posebej naj omenim še u-spešni nastop združenega pa-driškega in borštanskega zbora v Mariboru 18. junija pod vodstvom pevovodje Grgiča. O tem nastopu so se slovenski glasbeniki izrazili zelo pohvalno. Od omenjenih pevskih zborov, ki so še delovali v pretekli sezoni t. j. že nekako do pomladi nekateri v tej sezoni niso pričeli z rednim delom. Prenehali so z vajami zbor v Dolini, zbor v Lonjer-ju in v Križu. Trenutno redno vadijo le zbori v Padričah, Proseku, Bazovici, Borštu in v Trstu Gallus. Vsega skupaj le pet. Slika ni rožnata. Tov UBALD VRABEC je na. to takole povzel svoje misli: Zadnja leta opažamo vso-povsod upadanje zanimanja za tradicionalne oblike ljud-skoprosvetnega dela kot so dramske skupine, pevski zbori in knjižnice. Ta pojav je bil stalen predmet vseh sej tako pri centralnem odboru kot po posameznih društvih. Kot vzroke se je navajalo: sprjmenj“n način življenja in usmeritev — posebno mladine — na druge oblike izživljanja kot so šport, televizija, družabnost in podobno; potem pomanjkanje pevovodij in režiserjev; pomanjkanje prostorov. Izven dvoma je, da danes res ne moremo več gojiti ljudske prosvete na način, kot se je to delalo pred 30 ali celo 50 leti. Tehnični napredek na vseh področjih in tudi dve svetovni vojni sta občutno spremenili način življenja in nagnjenja novih rodov. In ne vedno v dobrem, boljšem smislu. Saj vemo, da so tudi v bolj daljni preteklost vse vojne prinašale, razen razdejanja in smrti za daljšo ali krajšo dobo tudi zmedo in bohotno razraščanje najnižjih in najslabših človeških .strasti. Tudi v današnji družbi smo priča, skoro na vseh področjih, pojavom, ki bi jih prej prištevali nazadovanju kakor pa napredku. In mislim, da tudi mi, pri prosvetnem delu ne smemo vse novo vzeti kot dobro in koristno, temveč z vestno analizo ločiti — kakor so včasih rekli — plevel od pšenice. Kaj bi naj bila dolžnost pTo.-vetnih delavcev, prosvetnih društev? Nič drugega kot krepiti in razvijati slovensko narodno zavest. To je; gojiti v vseh oblikah (knjigah, dramatiki, petju, predavanju) ljubezen do našega jezika in vcepljati ljudem zavest, da smo pripadniki naroda, ki i-ma svojo kulturo, svojo literaturo, svojo umetnost in ki hoče kot svobodna in enakopravna skupnost doprinesti svoj, samonikel delež h graditvi širše, vse človeštvo obsegajoče kulture in napredka. Za ta namen moramo dan na dan pridobivati še mnoge pripadnike naše manjšine, ki stoje iz enega ali drugega vzroka ob strani ali ki so že na tem, da pozabijo, kje jim je zibelka tekla in kdo in kaj so bili njihovi pradedje. Gojiti in pospeševati moramo prav to, kar nas od večinskega naroda diferencira. Naša prosvetna društva i-majo zato mnogo večje in širše naloge, kakor bi jih ime. la v povoljnejših razmerah. Poleg gojitve naše specifične slovensae kulture v vseh nje nih oblikah mora svojo dejavnost usmeriti v narodno obrambno delo. Po svojih društvih in svojih članih stati budno na straži za naše jezikovne pravice; boriti se z vsemi legalnimi sredstvi za ipravice slovenske šole, za pravice slovenskega jezika, skratka za vse ono, kar nam pritiče po naravnih zakonih, sprejetih tako v italijanski ustavi kakor v deklaracijah Združenih narodov in še posebej v londonskem memorandumu. V tej svoji borbi bo. mo računali na pomoč tudi vseh italijanskih političnih in drugih demokratičnih organizacij, pomoč, ki so nam jo te že večkrat nudile. Včeraj dopoldne je goriški župan Poterzio sprejel skupino štirih kmetovalcev iz Ste-verjana, Pevme in z Oslavja ter trgovca Barnabo. Glavni razlog, zaradi katerega so šli k županu, je vprašanje tehtnice, ki jo vsi kmetovalci na levi strani Soče močno pogrešajo. Od župana so zahtevali, naj občinska uprava postavi javno tehtnico nekje v neposredni bližini pevmskega mosta, tako da bi se je lahko posluževali vsi, ki se iz Brd vozijo v mesto. 2upan je dejal, da je že pred časom vprašal prizadete kategorije, da bi izbrale lokacijo. ki bi jim najbolj ustrezala. Trgovci so naklonjeni postavitvi tehtnice ob novi cesti, ki povezuje prehod Rdeča hiša s Tržaško cesto, trgovci se zavzemajo za glavni kolodvor. Na podlagi referenduma, če ga lahko tako imenujemo, je občinska uprava spoznala, da bi vsem kategorijam ustrezalo, če bi postavili zelo točno in avtomatično tehtnico v Ul. Lungo Isonzo, in sicer v bližini gasilskega doma. S takšno rešitvijo bi se sprijaznili tudi kmetovalci- iz Brd. Ce bi pa takšno tehtnico postavili kje drugje, da bi imeli Brici daleč do nje, tedaj vztrajajo na svojem predlogu, da se postavi pri pevmskem mostu nova, lahko tudi enostavna tehtnica, ki bo služila kmetovalcem iz Brd, da bodo stehtali seno ali drva. Zupan je temu predlogu oporekal samo iz enega razloga. Dejal je, ga gradnja ne bi stala toliko; bolj bi bremenilo upravo vzdrževanje takšne tehtnice, se pravi plačevanje osebe, ki jo bo upravljala. Vsekakor zadeva še ni dokončno rešena. Včerajšnji sestanek je županu omogočil, da je poleg želja drugih kategorij izvedel tudi za utemeljen predlog briških kmetovalcev. IZ STEVERJANA proračun za leto 1962 Ze prejšnji teden smo pisali o seji števerjanskega občinskega sveta, na kateri so med drugim odobrili tudi proračun občinske uprave za leto 1962. Da bi se občani seznanili vsaj z glavnimi njegovimi postavkami, objavljamo danes nekaj številčnih podatkov. Upravni preostanek znaša po predloženem proračunu 8,251.296 lir; dejanski dohodek je predviden na 5.915.189 lir, premik kapitalov znaša 1 milijon 500.000 tisoč lir, obratne proračunske postavke znašaja 2.405.000 lir. Kar se tiče izdatkov pa so postavke naslednje: dejanski stroški 15,543.485 lir; premik kapitalov 123.010 lir in postavke posebnega računovodstva 2.405.000 lir. Končna svota za izravnavo računa tako pri izdatkih kot pri dohodkih znaša torej 18.071.485 lir. Pri razpravi o proračunu je bilo prisotnih 15 občinskih svetovalcev. Od teh jih je 14 glasovalo za proračun, eden pa se je vdržal. Cepljenje proti paralizi do 21. leta starosti Cepljenje otrok v Jamljah le je zaključilo. Vendar se priporoča grado. V drugih upravnih enotah so bile postavljene zahteve v tem smislu. Pokrajinska svetovalca Ber-gomas in Selli smatrata za potrebno, da se taka nagrada izplača tudi nameščencem pokrajinske uprave in v tem smislu predlagata, naj bi o tej zadevi razpravljal pokrajinski svet, ker je treba tudi upoštevati škodo, ki so jo utrpeli uslužbenci te pokrajinske uprave spričo vojnih in povojnih dogodkov, ki so se odigrali na tem skrajnem koščku države. Po podatkih zadnjega štetja Tržič šteje 26.262 stalnih prebivalcev Še vedno je nad 500 družin brez lastnega stanovanja vsem občanom, starim do 21 let, da se cepijo, ker bo na takšen način njihova odpornost proti tej bolezni večja. Zato bodo na županstvu vsako dopoldne sprejemali prijave mladeničev in mladenk, starih do 21, leta, da bi jih zbrali in jim določili dan cepljenja. un-derteamr. Pred samo tekmo je bilo precej različnih ugibanj in napovedi. Skoraj vsi so si bili edini v prerokovanju, da gre jugoslovansko nogometno moštvo naproti katastrofi. Pro- gnoze se niso uresničile in to po zaslugi domačih nogometašev. In Avstrija bi lahko bila še bolj zasuta pod žogami v mreži, če bi imela Šekularac in Galič srečen dan. Prvi je dobro zaigral samo deset minut, kasneje pa se je posluževal neumestnega preigravanja, ki ne prinese ugodnih rezultatov Galič pa je bil absolutno iz forme in šele Mujič, ki ga je v drugem polčasu zamenjal, je vnesel svežino in živahnost v jugoslovanski napad. Na krilih sta Cebinac in Bego odlično zaigrala ter bi lahko prišla tudi do dveh golov, če ju ne bi prevalila hitrica. Največje presenečenje pa je Jerkovič kot vodja napada. Tega igralca smo poznali kot počasnega in precej lenega, pa čeprav z neusmiljenim strelom. V ne- ne smemo pozabiti «'**. >. Soškiča, ki je s s.v0Pl,nl segi rednimi in prisebnimi P°. flf» ohranil jugoslovanskim zmagoviti rezultat. vam zmagoviti re2»»--- ..jj. tem imata tudi zaslugi ^la kovič in Durkovič, ki sta_. ^ kljub temu, da nista jena begovske igre, zzed«0 oJ( kjer je bila njuna prisot potrebna. ..; Kljub porazu so Avst^l^ pok“' upravičili svoj ugled. -zali so odličen in m°. ngo nogomet, toda napadalci v znali izkoristiti, Pose Iglcih drugem polčasu, ko so K ^ dvajset minut popolnoma vladovali na igrišču. izT priložnosti. Njjhovi 1}aPafjLtn-bili hitri in nevarni, °° ba je bila težko Pr0^ pa čeprav se je tu Pa tudi zamajala. In to jci fl( goslovani v nedeljo 'age, izrabili ter prišli d° 2I”r katero ni nihče pričakov Jerkovič - Nemec - Jerkovič Po začetnem žvižgu je šla Jugoslavija takoj v napad. Jerkovič je podal žogo Galiču, ki jo je predložil Ce-bincu. Tedaj so stopili v akcijo Avstrijci in žoga je romala vse do Durkoviča, ki jo je ustavil. Jugoslovani so se zopet znašli pred avstrijskim golom, kjer pa jih je Stotz presenetil z odbojem. Zoga je prišla do Vasoviča, ki jo je poslal Begu na krilu. Ta se je z njo premaknil naprej, pri čemer ga je spremljal Šekularac. Po trenutku premišljevanja je Bego prepustil žogo kapetanu moštva, ki je okleval toliko časa, dokler ni nanj startal Hanappi. Prebrisani šekularac se je takoj iznebil žoge in jo poslal Ra-dakoviču. Ta akcija je zmedla avstrijsko obrambo, ki je pozabila na Jerkoviča. Radakovič je izrabil trenutek zmede in poslal žogo naprej. Ko se je srednji napadalec Jugoslavije znašel pred usnjem ni niti najmanj okleval, temveč je hladnokrvno pomeril: trenutek zatem se je žoga zakotalila v mrežo Fravdlovih vrat. 1:0 že v 2. minuti igre. Gostje so takoj odgovorili, a precej nevezano in s posamezniki. To je bilo kot nalašč za domačine, ki so se z večjo vnemo spravili na vsako žogo, ki je z neverjetno lahkoto postajala njihov plen. V 3’ so gostje izvedli prvi napad, toda domačini so odgovorili z akcijo, ki jim je prinesla prvi kot. Takoj zatem so si Austrijci izsilili kazenski strel, toda žoga je končala v šoškičevem naročju. V II’ prva nevarnost za Soškiča. Vratar je slabo posredoval, a na srečo je žoga švignila mimo vrat. Tri minute kasneje je jugoslovanski vratar prestregel žogo, ki so jo Avstrijci s kazenskim strelom usmerili v njegovo mrežo. Po zamujeni izredni priložnosti ■4 iid’ Radakoviča, ki iz razdalje de- ba Jugoslovanov je zna^a0giati vetih metrov ni zadel v cilj, no prisebno čistiti in P :„rt so se Avstrijci sprostili v napad, katerega pa je ožja o-bramba domačinov pravočasno odbila. Po netočnem posredovanju avstrijskega Vratarja se je Galiču ponudila prilika, toda njegova žoga je šla tik nad prečko v out. V 19’ so šli Jugoslovani v napad, s katerim so nevarno oblegovali vrata gostov. Zal je bil v tem delu Jerkovič za korak prekratek, da bi si o-svojih žogo in jo iz razdalje šestnajstih metrov poslal proti Fragdlovemu svetišču. Sredi te premoči Jugoslovanov, ko je bilo pričakovati, da bodo morali gostje še enkrat kloniti, so Avstrijci izrabili nepazljivost domače o-brambe in so z bliskovito akcijo Nemca izenačili. Jugoslovani so takoj odgovorili in čeprav so imeli pred seboj nekaj priložnosti, jih niso znali izkoristiti ali pa so jih zaradi netočnosti zastreljali. V drugem delu igre je Mujič zamenjal Galiča ter vnesel živahnost v napad. Domačini so se postavili na avstrijsko polovico igrišča in so začeli nevarno oblegovati Fragdla, na katerega so iz vseh. strani streljali. Zal so bili netočni in avstrijski vratar ni imel težkega posla. Vsi člani napada so imeli priložnost, a nihče je ni znal izrabiti vse do 30' ko je Jerkovič preigral obrambo gostov ter tudi vratarja, pri čemer je poslal žogo ob desni vratnici v mrežo. Ta gol je navdušil številne gledalce, ki so začeli še bolj spodbujati plave k napadu. Avstrijci so bili prisiljeni v tem delu igre k obrambi in le tu pa tam so se rešili obleganja in so skušali s hitrimi protinapadi ogrožati Soškiča. Nekajkrat se jim je to posrečilo, toda odlična obrani- no prisebno čistiti m e- . # žogo na nasprotni k°ne pegvetile in bodo umolknile za zmerom... Na stenah se bodo dene kaplje, veter bo pihal iz veže in skozi razbita ^allju nek* f\tf <*Zdaj pojdem v Ljubljano!* je dejala Francka že v pol-spanju; toplo in prijetno ji je bilo pod odejo. Zunaj se je bilo nebo razvedrilo in mesec je sijal na posteljo. Trepalnice so ji lezle na oči, misli so se že motale kakor v sanjah, govorila je zmerom bolj tiho, jecaje, nerazumljivo in, ko je utihnila, je dihala mirno in enakomerno, izza polodprtih, smehljajočih ustnic so se svetili beli zobje... Ali mati je poslušala dalje in govorilo je v izbi dalje, čisto jasno in razumljivo. Videla je vse štacije križevega pota, ki se bo završil na klancu, kakor je zapisano. «Izgubili se bodo in se bodo vrnili, zato ker jim je usojeno, da poginejo na klancu.* Vrnila se bo bleda, sesušena, sključena, zavita v posvalj-kane gosposke cunje, razcefran klobuk na glavi... Izba bo čisto prazna, dišalo bo po mrličih, po ugašenih lojevih svečah. Od vlažnih sten bo kapalo in kaplje bodo zmrzovale; veter »Ostani, Francka, ne hodi!* je zaklicala mati p( prebudili sta se obedve. Pričelo se je že daniti in vstala. tjjji «Ali pojdeš, Francka?* je vprašala mati in njsn je prosil: »Ostani pri meni, otrok, ne hodi!* LJub ' »Moram, mati! Bom že dobila kakšno službo v a je odgovorila Francka mirno in se ni ozrla. no$ Napravila se je in je stala sredi izbe. Bala se je materi v obraz, stiskalo jo je v prsih. »Zbogom, mati!* jo Dala ji je roko in šli sta proti durim. ^ti 1,1 »Ce se več ne vidiva, Francka —* je zastokal® je držala krepko za roko. f9*- »Zakaj bi se ne videli več?* Stala je s sklonjeno glavo in v srcu ji je ločno: »Nikoli več!* odg°v ,ril° J*}1 ♦ IN1K.UU veu:> J p**' šla je po klancu, tu pa tam so zaškripale d gjed®1 so ljudje na prag in so gledali za njo. Čevljar je P zi okno in jo je spoznal in je zaklical: »Francka!* >\ . Ni se ozrla in je stopala hitro, oči uprte v • (Nadolievanie \