238 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 VLOGA IN ORGANIZACIJSKI RAZVOJ ZVEZE ABSOLVENTOV KMETIJSKIH ŠOL IN ZVEZE ABSOLVENTK KMETIJSKO-GOSPODINJSKIH ŠOL NA SLOVENSKEM V ZADNJEM DESETLETJU STARE JUGOSLAVIJE ANKA VIDOVIČ-MIKLAVČIČ I. Zamisel o ustanovitvi društva Zveze absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ) se je porodila med nekdanjimi učenci Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Znamenita kmetijska šola je stanovsko in strokovno vzgojila lepo število generacij kmečkih mladeničev. Omenjena ustanova je sicer pognala prve korenine še na Slapu pri Vipavi in je imela slovenski značaj, po sklepu tedanjega deželnega odbora leta 1886 pa so jo premestili na grad Grm. Omenjeni grad je bil v nek- danji lasti graščaka A. V. Smoleta.^ Mnogi »grmča- ni« so kasneje s pridobitvijo nadaljnje izobrazbe v kmetijski ali drugih strokah postali priznani stro- kovnjaki in zaslužni javni delavci. Med njimi nam omenimo le dr. Mihajla Rostoharja, sprva profesorja na filozofski fakulteti v Brnu in kmalu po drugi sve- tovni vojni tudi na ljubljanski univerzi.^ Uspešnost delovanja grmske kmetijske šole so be- ležile tudi izdane jubilejne publikacije, prva leta 1936 ob 50-letnici in druga leta 1986 ob njeni lOO-letnici. Slednja je hkrati zabeležila tudi pomen prenove in ra- zširitve kmetijske šole ter izbiro druge lokacije.^ Poleg vsestranskega pouka iz kmetijstva, je šola utrjevala tudi medsebojno tovarištvo »grmčanov«, ki se je pričelo še posebej razvijati v krogu dijaškega društva Borba, ustanovljenega sredi dvajsetih let in šolskega glasila Brazde s prvo številko v šolskem letu 1926/27, izhajalo je do 1931/32." Toda mladeniška zagnanost »kmečkih šolancev«, ki naj bi postali sča- soma napredni gospodarji na lastni kmetiji, je kmalu razbila preozek šolski okvir in zmagala je želja po trajnejši povezavi absolventov kmetijskih šol zunaj zavoda. Pobudniki novega društva, ki so izšli iz nek- danje Borbe in kot sodelavci prve Brazde, so si torej na moč prizadevaH razširiti organizacijo po vsej Slo- veniji in združiti prav vse absolvente.' Ob iskreni želji po poglabljanju medsebojnega tovarištva so po- budniki novega društva ZAKŠ ves čas hkrati poudar- jaH, da mora biti organizacija urejena demokratično in delovati v duhu medsebojne strpnosti in zaupanja. To pa je pomenilo, da bo bodoče društvo pripravlje- no združevati absolvente različnih idejnih nazorov in pohtičnih opredelitev. Leta 1930 so izdali pobudniki društva okrožnico vsem absolventom kmetijskih šol, ki je pojasnjevala namen ustanovitve društva in ko se je nato nad sto navdušenih absolventov odzvalo vabi- lu, so leta 1931 sklicali sestanek, na katerem so spre- jeli bodoča društvena pravila in izvolili pripravljalni odbor.^ Da bi se zavarovali pred napadi bodisi iz kle- rikalnega ali liberalnega tabora je že pripravljalni od- bor izrecno poudarjal, da ZAKŠ »nI ustanovljena proti katerikoli do zdaj obstoječim kmetijskim stro- kovnim organizacijam, ampak kot stanovska organi- zacija absolventov kmetijskih šol.«'' Pravila društva Zveze absolventov kmetijskih šol Dravske banovine je banska uprava odobrila II. fe- bruarja 1933, nekoliko spremenjena pa 14. decembra 1934.' Društvo je imelo svoj sedež v Ljubljani in je v pravilih poudarjalo, da je strogo nepolitično. Članst- vo naj bi se organiziralo po okrajih v podružnicah oziroma po okrajnih poverjenikih, če bi bilo manj kot deset članov. Vsaka podružnica je samostojna pravna oseba, vendar je dolžna delovati po pravilih in navodilih Zveze. Glede na število absolventov more v enem kraju delovati tudi več podružnic. Četrtina čla- narine naj ostane podružnici, ostalo pa dobi Zveza. Med redne člane sodijo po pravilih absolventi kate- rekoli kmetijske šole, le da se dejansko praktično uk- varja s kmetijstvom, med izredne pa sodijo tisti ab- solventi, ki se v praksi niso pečali s kmetijstvom. Red- ni člani so imeli aktivno in pasivno volilno pravico, medtem ko so imeli izredni in častni člani vse pravice, razen glasovalne in aktivne volilne pravice.' Zveza absolventov kmetijskih šol Dravske banovi- ne, ki je imela področje delovanja v vseh krajih, kjer prebivajo absolventi kmetijskih šol, je v svojih pravi- lih poudarila predvsem naslednje: Namen društva je, naj bi ščitilo stanovske interese svojih članov, goji- lo tovarištvo, po potrebi člane gmotno podpiralo in s skupnim delom ščitilo in dvigalo ugled ter gospodar- sko-socialni položaj kmetijstva. Društvo naj bi po- magalo svojim članom predvsem pri strokovnem iz- popolnjevanju in ščitilo svoje člane v njihovih zako- nitih pravicah in nudilo pomoč pri iskanju zaposlitve. Te cilje pa je skušala ZAKŠ doseči z zborovanji, pri- jateljskimi sestanki, predavanji in poučnimi izleti, s pospeševanjem in širjenjem kmetijskega znanja, zla- sti med kmetsko mladino, ki naj bi jo tudi pridobili za kmetijske šole in pa z izdajanjem lastnega gla- sila.'" Ustanovni občni zbor ZAKŠ je bil 2. aprila 1933 v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani na tedanjem Novem trgu. Kot je poročal Domoljub se je zbralo 70 absolventov, po sprejetju pravil so izvolili ožji in širši odbor." Jedro pripravljalnega odbora in novega vodstva je bilo katoliško opredeljeno, ki je kasneje, kot je razbrati iz imen, tudi tesno sodelovalo s kleri- kalno kmečko stanovsko organizacijo Kmečko zvezo (1935—1941). Na ustanovnem občnem zboru so člani širšega od- bora dobili med drugimi tudi zadolžitev, naj zberejo v svojih okrajih vse absoltenve kmetijskih šol in usta- novijo pripravljalne odbore, ki bodo poskrbeli za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 239 Grad Grm (po Valvasorju) ustanovitev podružnic. Da bi se Zveza razširila v oicrajih na Dolenjsicem, je bil prvi večji sestanek 25. maja 1933 na Kmetijski šoli na Grmu, obenem naj bi se zborovalci udeležili tudi vinarskega kongresa v No- vem mestu in izleta v Belo krajino.''^ Sredi junija 1933 je štela Zveza 150 članov, ki so imeli v tem času med drugim tudi zadolžitev, naj poskrbijo, da bo čimveč sposobnih kmečkih fantov pričelo v jeseni obiskovati kmetijske šole.^^ Hude go- spodarske razmere so namreč ovirale šolanje mladine, ki je izhajala zlasti iz manjših kmečkih obratov, saj večina manjših posestnikov ni premogla vzdrževalni- ne za kmetijske šole. ZAKŠ pa je opozarjala tudi na druga pereča vprašanja kmečke mladine. Zato je po- leti 1933 poslala banski upravi in ustreznim ustano- vam naslednja priporočila: 1. Kmečkim fantom, sino- vom manjših kmečkih posestnikov naj znižajo ali ce- lo ukinejo vzdrževalnino za šolanje na kmetijskih šo- lah in iz proračuna zagotovijo potrebna sredstva. 2. Banska uprava naj bi se tudi zavzela za nastavitev le domačih kmetijskih strokovnjakov in absolventov kmetijskih šol in to na veleposestvih in temu podob- no. 3. Zbirajo naj se sredstva za ustanavljanje novih kmetijskih šol, 4. Skrb za kmečka posestva, ki so na prodaji zlasti v obmejnih in potujčenih krajih, naj bi prevzela država ali pa bi omogočila prodajo na podla- gi dolgoročnega odplačila absolventom kmetijskih šol, s čemer bi jih zadržala na zemlji in v poklicu, za katerega so se izšolali. Odvračala pa naj bi vse tiste interesente, ki so zlasti prekupčevalci kot tudi nekme- te tuje narodnosti.'^ Pozno poleti, 10. septembra 1933, je bila v Beli dvo- rani v Unionu v Ljubljani prva skupščina ZAKŠ. Iz poročila o skupščini je razvidno, da je štela ZAKŠ te- daj 215 članov, v teku pa so bile tudi priprave za usta- novitev podružnic po okrajih. Od ustanovitve dalje pa do prve skupščine je imela Zveza 846 dopisov. Zadružna zveza v Ljubljani ji je dala v svojih prosto- rih na tedanji Tyrsevi 29 v brezplačno uporabo sobo za društveno delo. V tem prostoru so si uredili tudi društveno strokovno knjižico, ki je bila na voljo čla- nom ZAKŠ. Podpirale pa so društvo bodisi z denar- nimi prispevki ali s popustom pri nakupu tudi nekate- ra tedanja podjetja, tako npr. Tvornica dušika v Ruš- ah, Agrikulturni kemički ured za kalijevo gnojenje v Zagrebu, Sever in Co. Ljubljana, Chemotechna, Kmetijska družba, nekateri drevesničarji in nekatere katoliške založbe in knjigarne, tako Mohorjeva družba v Celju, Nova založba v Ljubljani, Cirilo va i knjigarna v Mariboru. Vodstvo ZAKŠ se je na skupš- i čini zahvalilo vsem tistim uredništvom glasil, ki so ¦ objavljali njena organizacijska obvestila.'* i Jeseni 1933 so se pričele ustanavljati prve podruž- nice ZAKŠ. V okraju Ptuj sta bili ustanovljeni dve, in sicer 17. oktobra 1933 za sodni okraj Ormož in 26. novembra 1933 za sodni okraj Ptuj.'^ Ko je Brazda v začetku leta 1934 objavila zapisnik ustanovnega obč- nega zbora podružnice Ormož je z zadovoljstvom za- , pisala, da je to »prvi korak na poli podrobnega orga- \ niziranja slovenskih absolventov kmetijskih šol za i skupno delo v korist slovenskega kmečkega stanu«.'''' i Za podružnico Ptuj pa je Brazda navedla, da je štela 17 članov, deset članov se je tudi zavezalo pristopiti h : konzorciju novega glasila Brazda (1934—1937).'« \ Dne 22. oktobra 1933 je bila ustanovljena podruž- i niča Novo mesto za novomeški okraj na Kmetijski šoli na Grmu v navzočnosti ravnatelja ing. Iva Zupa- niča in tajnika ZAKŠ T. Bantana.'^ V pretežno de-j lavskem okraju v Laškem je bil ustanovni zbor po- i družnice ZAKŠ 5. novembra 1933, in sicer na Dolu pri Hrastniku.^" V Št. Juriju ob južni železnici so za okraj Celje in šmarski okoliš ustanovili podružnico 19. novembra 1933,^' ustanovni občni zbor je potekal na Banovinski kmetijski šoli, prisotnih je bilo 63 ab- 240 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 solventov. Tokrat je ravnatelj ing. Valentin Petkov- šek razložil sprva smernice banske uprave za pospeše- vanje kmetijskih panog, ing. Fr. Kropivšek načrt za pospeševanje živinoreje, tajnik Tone Bantan pa po- dročje dela in pomen stanovskega organiziranja. Na zboru je spregovoril tudi tamkajšnji predsednik Dru- štva kmečkih fantov in deklet in poudaril velik po- men ustanovitve podružnice predvsem z gospodarske in splošne prosvetne plati.^^ Kot zadnja podružnica v letu 1933 je bila ustanov- ljena v Ljubljani za ljubljanski okraj, ustanovni obč- ni zbor je bil 17. decembra v dvorani Kmetijske druž- be ob prisotnosti okrog 30 absolventov. Člane v od- bor podružnice so izvolili iz bližnje in daljne okolice Ljubljane.Februarja 1934 so na rednem članskem sestanku ugotovili, da ima podružnica že 58 članov, razpravljali pa so predvsem o kmetijskem šolstvu in izobrazbi kmečke mladine.^* Prvim podružnicam je dala temeljno programsko usmeritev od začetka 1934. leta izhajajoča Brazda, s podnaslovom Kmečko stanovski list in glasilo absol- * ventov kmetijskih šol. Brazda, ki je izhajala kot me- sečnik v letih 1934—1937, je že v prvi številki prvega letnika zapisala, da se hoče ukvarjati predvsem »z vprašanji, ki zadevajo kmečki stan in kmečke ljudi, njih gospodarsko, družabno in privatno stanje in živ- ljenje«.^^ ZAKŠ in Brazda bosta skušali po svojih najboljših močeh združiti »vse resne in dobromisleče kmečke ljudi, mlade in stare za pošteno, složno in ne- sebično delo v korist slovenskemu kmečkemu Ijudst- vu«.^^ Kot ZAKŠ je tudi Brazda poudarjala, da nji- hovo delo in gibanje ni vezano na nobeno politično stranko in da hoče gibanje ohraniti svojo samostoj- nost. Hkrati so se zavzemali, naj izključno kmetje sa- mi vodijo nastajajoče kmečko gibanje in pa kmečki list Brazdo. S tem se je že kmalu pokazala težnja ZAKŠ in Brazde po preseganju zgolj društvenega ok- vira in za cilj sta si postavili poleg pospešenega izo- braževanja kmetov in zlasti kmečke mladine združi- tev prav vseh slovenskih kmečkih ljudi v »enotno in složno kmečko stanovsko organizacijo« in doseči »enotno kmečko stanovsko zastopstvo Kmečko zbor- nico«. Izobrazba, sloga in vztrajno delo — na teh geslih sta gradili ZAKŠ in Brazda. Dne 4. marca 1934 je bila v Mariboru ustanovljena podružnica ZAKŠ, pri Gambrinu se je zbralo 25 ab- solventov. Udeleženci so po sprejemu smernic za delo društva soglasno izvolili odbor. Podružnica Maribor je teritorialno obsegala mesto in okolico in je kmalu štela 46 članov.^' Za kočevski okraj so ustanovili podružnico v So- dražici 15. aprila 1934 v gostilni Jakoba Kozine »pri Roki« v Žlebiču. Kot je poročal Domoljub, naj bi podružnica delovala v okviru sodnih okrajev Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. Občni zbor podružnice Litija s sedežem v Javorju nad Litijo je bil 6. maja 1934.^^ Prisotnih je bilo 18 absolventov in drugih kmečkih ljudi. Dopisnik v Brazdi je poročal o tem občnem zboru, da so se ga udeležili kot opazovalci tudi mnogi kmečki gospodar- ji, naročniki Brazde, in v razgovoru s tamkajšnjim odborom so obljubili, da bodo še v večjem številu po- šiljali svoje sinove v kmetijske šole.^" V Izlakah pri Za- gorju se je ustanovila podružnica ZAKŠ 8. julija 1934, tako sta začeli v istem letu delovati v litijskem okraju dve podružnici. Po pisanju Brazde naj bi bilo v tem okraju kar 40 absolventov, ki se pa v tem času še niso vsi pridružili ZAKŠ.^' Istega dne kot za podružnico Litija, 6. maja 1934, je bil ustanovni občni zbor ZAKŠ za konjiški okraj v Konjicah ob navzočnosti 18 absolventov.'^ Tudi to- krat, kot na drugih ustanovnih občnih zborih, je spregovoril o nalogah in ciljih tajnik Zveze Tone Bantan. Ko je vodstvo ZAKŠ na sejah razpravljalo o orga- nizacijskem stanju svojih podružnic, je večkrat nagla- šalo, da ima za svoje delo premalo finančnih sredstev, javnosti pa so prek resolucij posredovali različne zah- teve. Tako npr. so na seji ožjega odbora 5. avgusta 1934, ko so med drugim govorili tudi o pripravah na redni letni občni zbor, dan za tem poslali naslednjo resolucijo banski upravi: 1. da se določi v prihodnje iz banovinskega proračuna večji odstotek za kmetijs- ko šolstvo in kmetijski pouk, 2. da se usmeri vse sile v prizadevanje, da tudi kmetje dobijo svojo stanovsko zbornico, 3. da se da učencem kmetijskih šol več osebne svobode, sicer tudi te kmetijske šole ne bodo polno zasedene, zlasti ob visoki oskrbnini, 4. kmetijs- ki pouk mora biti dostopen vsej kmečki mladini, zato naj se v ta namen zviša število kmetijskih šol, 5. bans- ka uprava naj skuša izboljšati nevzdržne gospodarske razmere kmečkega stanu v dravski banovini, kjer je večina kmetov na robu propada, 6. poskrbi naj se za eksistenco kmečke mladine, ki je brez zaslužka in v večini izročena počasnemu propadanju, 7. vsi načrti zakonov, ki zadevajo kmečki stan, naj se pošljejo v presojo tudi ZAKŠ, saj predstavlja 500 kmečkih izo- bražencev. Slednje je Zveza ponovno zahtevala, ker na zadnjo vlogo, kot je poročala Brazda, banska uprava ni poslala še nobenega odgovora.'' Druga redna letna skupščina ZAKŠ je bila 8. sep- tembra 1934 na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ob prisotnosti 150 od 540 članov Zveze in ravnatelja profesorja Josipa Priola, ki je v nagovoru pozival članstvo k tovariškemu in složnemu sodelovanju. Skupščino so spremljali tudi zastopniki okrajnih oblasti, okrajni kmetijski referent Kuret in zastopnik dnevnika Slovenec v Mariboru ing. Lambert Muri. O dejavnosti je na kratko poročal predsednik ZAKŠ. Pojasnil je, kako je vodstvo skušalo pri oblasteh s prošnjami in resolucijami preskrbeti svojim članom razne ugodnosti in pa s poučnimi tečaji in izleti članstvu poglobiti zanimanje za strokovno izobraz- bo. Pri svojem delu pa je naletelo tako vodstvo kot podružnice na neštete ovire in nasprotovanja »raznih sil«, ki so želeli ZAKŠ spraviti pod svoj vpliv. Toda v tem boju za neodvisnost ZAKŠ ni bila osamljena, moralno so jo podprli predvsem ravnatelji vseh kme- tijskih šol in pa nekatera uredništva glasil, ki so bila pripravljena in so tudi objavljala vesti ZAKŠ. Pred- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 241 i sednik je še poudaril, da je delo ZAKŠ ovirala tudi razkropljenost vodstvenega odbora kakor tudi članst- va v podružnicah in pa predvsem pomanjkanje fi- nančnih sredstev. Zlasti so imeli velike zadrege pri iz- dajanju svojega glasila Brazda}* V tajniškem poročilu T. Bantana je rečeno, da je ZAKŠ imela tedaj 540 članov in 15 izrednih članov, ki so delovali v 11 podružnicah in od zadnje skupščine so sprejeli ali odposlali 1.185 dopisov.^' L. Miklavec je v blagajniškem poročilu uvodoma poudaril, da je ZAKŠ poslala prošnje za podporo vsem ustanovam, »ki nosijo kmečko ime ali ki od kmečkega denarja žive«,^^ ni pa dobila ničesar, le od Tvornice dušika v Rušah je ponovno dobila 500 din in Agr. kem. ureda v Zagrebu 100 din. Blagajniško poročilo je prikazalo, da je bilo skupnih dohodkov Zveze do 1. septembra 1934 10.186,32 din in skupnih izdatkov 9.565,32 din, gotovine je v blagajni 621 din. Sicer je celotna aktiva znašala 1.641, vključujoč ne- plačano članarino, pasiva pa 1.065, pri čemer je samo 100 naročnikov Brazde dolgovalo 1.000 din.^' Obe- nem je vodstvo ZAKŠ pozivalo vse člane Zveze, naj skušajo po svojih močeh zbrati nova denarna sredst- va v obliki podpor pri raznih podjetjih in ustanovah pa tudi sami člani, naj bi več prispevali po svojih možnostih. Navkljub finančnim težavam, ki so peklile društvo ves čas, so na že omenjeni skupščini ponovno sprejeli sklep, naj bo tudi članarina v prihodnje za stare člane ZAKŠ 20 din in za nove člane 25 din. Ko je bilo nato še govora, kdo sodi v članstvo ZAKŠ, je skupščina sklenila, naj se vključijo tudi absolventi gozdarskih šol, pod pgojem, da se ukvarjajo s kmetijstvom. Raz- pravljali so tudi o tem ali naj bi se v prihodnje ustano- vil pri ZAKŠ še odsek za absolvente kmetijsko-na- daljevalnih šol. Potem ko je dal predsednik ZAKŠ kratka navodila za delo v podružnicah, je okrajni kmetijski referent Kuret pozival člane Zveze, naj bo- do v vaseh širitelji napredka in naj složno s sosedi de- lajo v zadružništvu, »da bodo lažje klubovali gospo- darskim težavam sedanjih dni«.?^ Dne 31. maja je bil ustanovni občni zbor ZAKŠ podružnice Braslovče, ki je tedaj štela 23 članov. To je bila druga podružnica v celjskem okraju in je bila precej delavna.Podružnica Kamnik za kamniški okraj je imela ustanovni občni zbor 7. oktobra 1934 v Hrašah pri Smledniku,"" v krškem okraju pa je bila ustanovljena podružnica 23. decembra 1934 v Mo- kronogu."' Po ustanovitvi že omenjene podružnice za kamniš- ki okraj je bilo istega dne še zborovanje absolventov kmetijskih šol iz vse Gorenjske, ki se ga je udeležilo nad 50 absolventov. Na zborovanju so sprejeli števil- ne resolucije: prva je ponovno poudarila, da je ZAKŠ popolnoma nestrankarska in nepolitična organizacija in da zvezini člani sodijo ZAKŠ kot »edino točasno pravo kmetijsko-stanovsko zastopnico slovenskega kmeta, ker samo v tej organizaciji se praktično izvaja načeto: Kmetje naj sami vodijo kmečke organizaci- je!«. V resoluciji je pozivala ZAKŠ vso kmečko jav- nost, naj jo moralno podpirajo v delu za blaginjo kmečkega stanu. Pojasniti velja, da je bila Zvezi absolventov kme- tijskih šol tedaj tekmec jeseni 1932 ustanovljena Zve- za slovenskih kmetov, katere ustanovitelji so bili ne- kateri člani iz vodstva Zveze kmetskih fantov in de- klet in nekateri člani iz vodstva razpuščene Pucljeve Slovenske kmetske stranke. Tudi Zveza slovenskih kmetov je zavračala strankarstvo in skušala zajeti vse slovenske kmete v enotno in složno stanovsko kmeč- ko organizacijo, vendar je dejansko bila le privesek unitaristične Jugoslovanske radikalne kmečke demo- kracije (JRKD), kasneje Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS). V drugi resoluciji, sprejeti na že omenjenem zboro- vanju ZAKŠ v Kamniku, so bile podane zahteve po ustanovitvi kmetijsko živinorejske šole na Gorenj- skem, pri čemer se naj ne ozira na osebne ali skupins- ke interese. Zavzemali so se tudi za nadaljnji obstoj mlekarske šole v banovini in za kritje vzdrževalnih stroškov. Tretja resolucija je zahtevala večje vsote v državnem in banovinskem proračunu za kritje in po- speševanje kmetijstva. V četrti je govora o zadruž- nem zakonu, ZAKŠ je zahtevala, da mora biti tak, da bo »jamčil zadružništvu svobodo združevanja, nev- tralnost udejstvovanja in neodvisnost od dnevnih vprašanj.« Na podlagi že sprejetega stališča, na seji odbora ZAKŠ z dne 4. oktobra 1934 o kmečkih zbor- nicah, so na že omenjenem gorenjskem zborovanju v resoluciji poudarili predvsem naslednje: kmečke zbornice naj bodo kmečko stanovske ne pa kmetij- sko strokovne ustanove. Kmečki zastopniki z občin naj bi bili voljeni na podlagi neposredne, tajne in ena- ke volilne pravice, zbornice naj bi bile v delovanju av- tonomne. Aktivno in pasivno volilno pravico naj bi imeli le tisti, ki so izključno le kmetje na podlagi za- konske odredbe o zaščiti kmetov, samo posvetovalno pravico pa naj bi imeli kmetijski uradi in kmetijske šole. Zadnji dve resoluciji govorita še o nastavitvi uči- teljev na podeželskih šolah iz vrst kmečkega rodu in zaščiti kmetov pred uvozom divjačine."^ Ker ni točnih podatkov, kdaj je bil ustanovni občni zbor podružnice ZAKŠ za kranjski okraj, ki je tedaj obsegal tudi škofjeloški okoliš, je možno, da je bila podružnica v Kranju ustanovljena še v letu 1934, bolj verjetno pa je, da je nastala v letu 1935."^ V začetku pomladi, 24. marca 1935, so ustanovili absolventi v Beli krajini svojo podružnico v Črnomlju,"" v začet- ku poletja, 23. junija, pa v Št. llju pri Velenju"' za okraj Slovenj Gradec. Dne 25. avgusta so ustanovili podružnico v Kapli"' v dravograjskem okraju, jeseni, 20. oktobra, pa še drugo podružnico s sedežem v Pre- valjah."' V okraju Maribor desni breg se je ustanovila po- družnica ZAKŠ 3. novembra 1935 s sedežem v Slo- venski Bistrici. Ustanovni občni zbor je bil v hotelu Beograd, med izredno številnimi udeleženci so bili tu- di zastopniki iz sosednjih podružnic in pa Zveze."* Za okraj Ljutomer je bil ustanovni občni zbor podružnice 17. novembra 1935"' v gostilni Sever, pri- 242 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 3? i989 šotni so bili absolventi iz ljutomerskega in radgonske- ga sodnega okraja. V logaškem okraju je bila usta- novljena podružnica 15. decembra 1935 v Logatcu.'" Organizacijsko dokaj okrepljena je imela ZAKŠ tretjo redno letno skupščino 1. septembra 1935 v Kmetijski šoli v Št. Juriju, obenem so tedaj proslavili tudi 25-letnico obstoja šole. Po uvodnih slovesno- stih je imel predsednik J. Ovsenik predavanje o po- menu kmetijskih šol, Ivan Košan pa je v govoru po- stavil zahtevo o ustanavljanju kmetijskih šol v vsa- kem okraju, s čimer bi prispevali k boljši strokovni usposobljenosti kmečkih ljudi, zlasti mladine. T. Bantan je v tajniškem poročilu prikazal pospešeno organizacijsko rast v poslovnem letu 1934—1935, saj je članstvo naraslo za 222 članov, tako šteje ZAKŠ 777 članov, od teh je 20 izrednih. Sicer pa je oštevilče- ni poimenski seznam članov sproti prinašala Brazda, prav tako tudi seznam podpornikov Brazde. Do sku- pščine je bilo ustanovljeno 16 podružnic, nad deset pa se jih je še pripravljalo na ustanovitev. Tajništvo društva je v pretečenem letu sprejelo in odposlalo 1.149 dopisov in zaradi večjega poslovanja so sprejeli še dodatno pisarniško pomoč. V blagajniškem poro- čilu je F. Dovč navedel, da je imela ZAKŠ 1. septem- bra 1934 le 460.93 din, skupnih prejemkov 12.154,63 din in 10.087,82 din izdatkov, stanje blagajne je bilo 2.527,74 din. Nadalje je v imenu preglednikov poro- čal Ivo Zolnir, prisotne je seznanil, da so blagajniške knjige in računi v redu, blagajniško delo pa otežko- čeno, ker ni stalne moči. Tudi na tej skupščini so ugo- tavljali pereče vprašanje vzdrževanja ZAKŠ in glasila Brazda. K temu je prispevalo kot doslej tudi neredno plačevanje članarine in naročnine.'' Po skupščini se je sestal še širši odbor ZAKŠ, ki je znova dal zaupnico ožjemu odboru, zato je bil soglas- no izvoljen'^ za naslednje poslovno obdobje. Sočasno z organizacijsko rastjo podružnic ZAKŠ in članstva je stanovska organizacija s svojimi pogle- di, stališči in zahtevami, ki so zadevale najbolj pereča kmečka vprašanja, polagoma prodirala v slovensko agrarno življenje in se hkrati demokratično odpirala javnosti, s čimer si je ZAKŠ kmalu utrdila ugled in veljavo. Večji preizkusni kamen zanjo je bilo orga- niziranje in vodenje kmečkega zborovanja, ki je pote- kalo dan pred že omenjeno tretjo letno skupščino ZAKŠ v Št. Juriju. Dne 31. avgusta 1935 naj bi bilo po pisanju Brazde 'prvo res kmečko zborovanje slo- venskih kmetov«, ki so ga sklicali in ga tudi vodili le kmečki ljudje.'^ Na tem zborovanju naj bi kmetje sa- mi razpravljali o pomembnih kmečkih vprašanjih. Udeležili so se ga najzavednejši kmetje in to iz vseh delov Slovenije, zato naj bi veljalo za vseslovansko kmečko zborovanje, kot je pisala Brazda. Med okrog 200 udeleženci je bilo največ članov ZAKŠ, ostali pa kmetje, ki so »vplivni in znani tudi v slovenski javno- sti«. Kljub temu, da so bili vabljeni samo kmetje, so se zborovanja udeležili tudi načelnik kmetijskega od- delka banske uprave dravske banovine ing. Zidanšek, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju ing. V. Petkov- šek, urednik lista Slovenec v Mariboru ing. L. Muri in zastopnik lista Slovenska zemlja L. Dolenc in še ne- kaj uglednih delavcev v kmečkem zadružništvu. Braz- da je še posebej poudarila, da je najbolj razveseljiva ugotovitev ta, da so se tega zborovanja prvič udeleži- li kmetje iz različnih političnih skupin in da je zboro- vanje potekalo »v duhu kmečkega tovarištva in slož- nosti«. Ob otvoritvi zborovanja je predsednik J. Ov- senik, kmet iz Predoselj, sprva poudaril, daje kmečka stiska že postala neznosna, da propadajo kmečki do- movi in ljudje, kar terja, da vsi slovenski kmetje združeno in enotno nastopamo za izboljšanje ne- vzdržnih kmečkih gospodarskih razmer. Na zborovanju so kot prvo točko pretresali vpra- šanje o kmečki zbornici, kar je bilo pričakovati ob Brazdini anketi in njeni objavi načrta o kmečki zbor- nici. V razpravi, v kateri je sodelovalo veliko kmetov, so bili vsi enotnega mnenja, kdo se ima pravico ime- novati kmet. Poudarili so, da le tisti, »ki se izkaže z od kmečkega dela žuljavimi rokami«.^* Veliko so na- dalje razpravljali o tem, kako doseči ustanovitev kmečke (in ne kmetijske) zbornice in o njenem name- nu in pomenu, pri čemer so ugotavljali, da je tudi kmečka stanovska neosveščenost precej pripomogla k zavlačevanju izida okvirnega zakona o kmetijskih zbornicah. Drugo pereče vprašanje, o katerem so se razvneli zborovalci, je bilo vprašanje o zaščiti kmeč- kih dolgov. Prevladalo je mnenje, ki ga je zastopal Misita iz Maribora, namreč, da je treba za vse kmeč- ke dolgove izvesti revalorizacijo, kar pomeni soraz- merno znižati na raven tedanjih cen kmečkih pridel- kov, posebej je bilo govora o zaščiti kmečkih pose- stev in v zadnji točki dnevnega reda so obravnavali vprašanja stanovske kmečke organizacije, dokler ne prične delovati kmečka zbornica." Na podlagi raz- prave so zborovalci soglasno sprejeli sklep, naj bo bodoča stanovska kmečka organizacija nepolitična in enotna za vse slovensko ozemlje, poleg tega so zaupa- li odboru ZAKŠ, naj bo skhcatelj sestanka, na kate- rem naj bi skušali doseči sporazum »med vsemi sno- vatelji raznih kmečkih zvez«, pri čemer pa svobodne- ga političnega udejstvovanja svojim članom stanovs- ka organizacija ne bi omejevala. Brazda je ob koncu poročila še pristavila, da je bilo zborovanje, ki je po- tekalo od pol petih popoldne pa preko polnoči do- stojno in stvarno in »v dokaz, da je vsaj del slovens- kih kmečkih ljudi že zmožen sodelovati sam pri reše- vanju kmečki stan zadevajočih vprašanj«. Tudi na- men zborovanja je bil dosežen, zastopnike oblasti in tiska so uspeli prepričati, da so pravi kmetje v skup- nih zahtevah enotni in složni, »četudi raznih politič- nih nazorov in iz raznih pokrajin«.^^ Slovenska zemlja, glasilo slovenskega kmečko- delavskega ljudstva (slovenskih mačkovcev, torej še predno se je združila s tednikom Stara Pravda), je zborovanje ZAKŠ v Št. Juriju ocenila s simpatijo in zapisala, da je na tem pomembnem zborovanju bilo opaziti »predvsem mlajšo generacijo, ki je s priznanja vredno zrelostjo in resnostjo razpravljala« o vrsti pe- rečih vprašanj današnjega kmeta. Slovenska zemlja je še poudarila, daje največji moralni uspeh tega zbo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 2431 rovanja v tem, da so bili vsi sklepi soglasno sprejeti, »čeprav zborovalci niso bili vsi istega političnega pre- pričanja«. »Tako se je,« pravi dalje, »najbolj na- prednemu delu slovenskih kmetov — absolventom kmetijskih šol — posrečilo, da so zborovalci pokazali enotne poglede na nekatera aktualna vprašanja«.^' Politične spremembe po petomajskih volitvah leta 1935, Korošcev vstop v Stojadinovičevo vlado in sno- vanje nove politične stranke Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) ter obnovitev Kmečke zveze v katoli- škem oziroma klerikalnem taboru, začetek gibanja slovenskih mačkovcev okoli glasila Slovenska zemlja (1935—1937) so postavljali katoliško orientirano vodstvo ZAKŠ pred nove preizkušnje in opredelje- vanja. Omenili smo pravkar njeno uspešno poslanst- vo v okviru kmečkega zborovanja v Št. Juriju. Na trd oreh pa je ZAKŠ naletela ob obnovljeni klerikalni Kmečki zvezi konec decembra 1935, ko si je postavi- la v skladu s svojim programom zajeti čimveč slo- venskih kmetov v kmečko stanovsko organizacijo pod svojim vodstvom, kar je pomenilo hkrati pod okriljem nove politične stranke JRZ. ZAKŠ, ki si je kot smo videli, tudi močno prizadevala združiti vse slovenske kmete v enotno kmečko stanovsko organi- zacijo, je ob povezovalni vlogi želela biti vendarle sa- mostojna tudi v prihodnje. Zato se razumljivo ni ho- tela organizacijsko podrediti klerikalni Kmečki zvezi, s čimer bi poslej postal ZAKŠ le odsek Kmečke zve- ze, marveč si je ZAKŠ tudi še nadalje ohranila svojo organizacijsko samostojnost, kar je pomenilo, da so ostale podružnice ZAKŠ še nadalje samostojne prav- ne osebe. V okraju Maribor levi breg se je ustanovila podruž- nica ZAKŠ 26. januarja 1936 v Jarenini,'« v okraju Ljubljana okolica pa 15. marca na Vrhniki.*^ Spom- ladi 1936 se je ustanovila podružnica v Mozirju za okraj Gornji Grad.*° Dne 25. marca istega leta so ustanovili podružnico še na Bledu v radovljiškem okraju.^' Skoraj čez leto dni, 28. februarja 1937, so ustanovili v tem okraju še podružnico v Bohinju.'^ Po zbranih arhivskih in časopisnih podatkih je moč ugotoviti, daje društvo ZAKŠ z letom 1937 organiza- cijsko več ali manj zastalo in poslej ni zaslediti večje organizacijske rasti. Pri tem velja poudariti, daje za- radi finančnih težav, raznih nesporazumov tudi glasi- lo ZAKŠ — Brazda konec leta 1937 prenehalo izhaja- ti. Kaže, da v letu 1938 ni bilo ustanovljene nobene nove podružnice in da se tudi članstvo v že ustanov- ljenih podružnicah ni pretirano povečalo. To ugoto- vitev potrjuje tudi poročilo z občnega zbora z dne 11. septembra 1938, ki gaje objavilo Jutro 12. septembra 1938. Med drugim je poročalo, da je od 2.000 absol- ventov kmetijskih šol organiziranih v ZAKŠ le nad 1.000 članov v 26 podružnicah, te pa delujejo po vseh večjih kmetijsko pomembnejših krajih. Na občnem zboru so ob tem sklenili, da bo Zveza zaradi učinko- vitejšega poslovanja uvedla posamezna okrožja, ki naj bi glede na krajevne razmere zajela po 10 podružnic.*' Kot je poročalo Jutro, so člani ZAKŠ zelo živahno razpravljali tudi o vnovični izdaji svoje- ga skupnega glasila. Vendar so menili, da bo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev slednje še nadalje ostalo odprto vprašanje. Ugotavljali so tudi, da je do lani izhajajoča Brazda »pomenila krepko oporo mla- demu gibanju« in tožili, da so izdajatelji glasila npr. zaman pričakovali podpore pri oblasteh, kakor tudi pri ustreznih ustanovah. Toda kljub temu so enoduš- no sklenili, da mora glasilo čimprej znova izhajati, saj predstavlja »list najkrepkejšo notranjo vez in naj- uspešnejše orožje« v boju za interese kmetijskih stro- kovnjakov in pa za napredek kmetijstva.*^ Sodeč po podatkih, ki so nam bili doslej na voljo, sta se poslednji dve podružnici ustanovili na Štajer- skem in v Prekmurju. V letu 1939 se je ustanovila v Sv. Lenartu** v okraju Maribor - levi breg in zadnja podružnica s sedežem v Murski Soboti leta 1940,** ki je zajemala absolvente tako v murskosoboškem kot lendavskem okraju. Vzrok za tako pozno ustanovitev podružnice v Prekmurju je bil predvsem v tem, kot je razbrati iz dopisa banske uprave Kmetijski zbornici 6. maja 1938, da so tudi tamkajšnji absolventi kmetijs- kih šol,*' ne le poljedelski delavci, hodili na sezonsko delo bodisi na tuje ali v nekatere kraje v državi. Šele zaradi znižanja števila sezonskih delavcev, ki so od- hajali na tuje (naše oblasti so po začetku druge sve- tovne vojne dovoljevale odhod le najbolj socialno ogroženim) na eni strani in na drugi ob prihodu prve generacije absolventov iz Banovinske kmetijske šole v Rakičanu, začela je redno delovati šele jeseni 1938, so bile dane večje možnosti za ustanovitev podružnice tudi v Prekmurju. Ko je konec leta 1937 prenehala izhajati Brazda, je vodstvo ZAKŠ dobilo svojo rubriko v Oraču, v glasi- lu Kmečke zveze, medtem ko so podružnice v štajer- skih okrajih imele svojo prilogo Kmečko delo v Slo- venskem gospodarju. Ožjemu odboru ZAKŠ je sicer uspelo v letu 1939 znova izdajati svoje glasilo zdaj z naslovom Mlada Brazda z močno željo, da bi trdneje povezovala svoje članstvo med podružnicami in vodstvom. Prispevki v Mladi Brazdi so skušali ostati zvesti načelu medsebojnega tovarištva in so pozivali člane k strpnosti, predvsem pa je glasilo prinašalo in- formacijske in pa organizacijske vesti o kmečkem gi- banju, kmečkih organizacijah in ustanovah. Toda fe- bruarja 1940 je Mlada Brazda zaradi finančnih težav nehala izhajati. Vodstvo ZAKŠ si je ves čas prizadevalo strukturo organizacije prilagoditi trenutnim potrebam, pred- vsem pa v smislu utrjevanja osrednjih organov sta- novske organizacije. Ko je ugotavljalo, da so podruž- nice premalo delovne tudi zaradi preobsežnega orga- nizacijskega območja, je priporočalo preosnovanje velikih podružnic v več manjših.*« Poleg že delujočega mariborskega okrožja je vodstvo ZAKŠ v letu 1939 znova načrtovalo ustanovi- tev več okrožij, ki pa naj bi imela položaj le »posve- tovalne ustanove« za določen okoliš z več podružni- cami. Ko so zgoraj omenjeno še posebej obravnavali na seji širšega odbora ZAKŠ 8. januarja 1939, so že imeli izkušnjo z delom mariborskega okrožnega od- 244 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 bora, ki je po mnenju nekaterih članov širšega odbo- ra ZAKŠ, vse preveč posegalo v pristojnost osrednjih teles ZAKŠ. Okrožje ZAKŠ namreč ni imelo položa- ja pravne osebe, zato so sprejeli sklep, da mora biti prisoten pri vseh okrožnih sejah bodisi predsednik Zveze ali pa njegov pooblaščeni zastopnik, sicer pa sklepe okrožij izpolnjuje ožji odbor Zveze.*' Dolo- čnejša navodila za delo okrožja ZAKŠ pa je prinesel pravilnik, ki so ga sprejeli na občnem zboru 15. okto- bra istega leta v Št. Juriju. Tedaj so soglasno sprejeli tudi manjše spremembe pravil društva, tako npr. se je odslej imenovala Zveza absolventov kmetijskih šol Slovenije, kar je bržkone povezano z načrtovano ba- novino Slovenijo. V pravilih je posebej določeno, da morejo biti člani ZAKŠ vsi absolventi kmetijskih šol, ki so po narodnosti Slovenci pa tudi neslovenci, če so le končali katerokoli kmetijsko šolo v Sloveniji."" Na že omenjenem občnem zboru so med drugimi stanovskimi vprašanji tudi tokrat obravnavali že ves čas pereče vprašanje, to je redno vplačevanje članari- ne. Tudi za leto 1940 je bilo določeno 20 din za redne člane, medtem ko naj podružnicam še nadalje ostane 5 din in Zvezi 15 din. Blagajniško poročilo je navaja- lo, da je še za leto 1938 zaostanka v neplačani članari- ni skupno 5.820 din, za tekoče leto 1939 pa že kar 10.705 din. Zaostanek članarine je precej oteževal de- lo društva in pa tudi izdajo Mlade Brazde. V letu 1939 je imelo društvo 22.056 din prejemkov in izdatkov 21.117 din, preostanek v blagajni je bil 939 din.'' Ožji odbor ZAKŠ je bil po volitvah na občnem zboru 15. oktobra 1939 takole sestavljen: predsednik je postal Franc Lipar, prvi podpredsednik Tit Dober- šek, drugi Janez Ovsenik, tajnik Ivo Žolnir, blagajnik Lojze Prijatelj in odbornika Stanko Lah in Franc Stropnik.'^ Ker je ena od pomembnih nalog vodstva ZAKŠ va- rovati »popolno neodvisnost organizacije«, so se v sprejetih sklepih na omenjeni januarski seji in ok- tobrskem občnem zboru znova obračali na članstvo ZAKŠ in ga pozivali naj ohrani tudi poslej enotno or- ganizacijo za vso Slovenijo. Stanovska organizacija ZAKŠ naj bi bila tudi v prihodnje »vzor vsem drugim organizacijam kmečkega stanu«. Sicer pa je bilo v sklepih še rečeno, da naj sodeluje zastopstvo ZAKŠ še nadalje pri Kmečki zvezi, prav tako naj sodeluje pri Oraču. V prihodnje naj se navežejo ožji stiki tudi s Kmetijsko zbornico in kmetijskim oddelkom ban- ske uprave. Nasploh naj bi se, tako vodstvo kot posa- mezni člani ZAKŠ, polno udejstvovali v javnosti, predvsem v kmečkih stanovskih organizacijah in v zadružnem gibanju.'' II. Vprašanje, kako naj se organizirajo absolventke kmetijsko-gospodinjskih šol ali v samostojni organi- zaciji ali le kot odsek ZAKŠ, so rešile na svojem zbo- rovanju na kmetijsko-gospodinjski šoli 8. septembra 1934 v Mariboru. Ob prisotnosti 35 absolventk in za- stopnikov ZAKŠ so se odločile za samostojno organi- zacijo in hkrati izvolile pripravljalni širši in ožji od- bor, katerega predsednica je postala Bogomila Sagaj iz Selnice ob Dravi. Na zborovanju so sprejele tudi osnutek pravil Zveze absolventk kmetijsko-gospo- dinjskih šol (ZAKGŠ) in določile članarino v višini 25 din za vse leto, pri čemer je bila plačana tudi naročni- na za Brazdo.''' Ko je banska uprava odobrila pravila ZAKGŠ za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani,'* je bil januarja 1935 v Mariboru ustanovni občni zbor ob prisotnosti zastopnice kmetijsko-gospodinjskih šol in urednika Slovenca v Mariboru ing. L. Murija. Po sprejetju pravil so absolventke izvolile 18 članski odbor, mesto predsednice društva pa je prevzela po izvolitvi že prej omenjena B. Sagaj. V govoru je pou- darila med drugim potrebo po skupnem delu v orga- nizaciji, saj je kot samostojna »prva ženska kmečka organizacija« dolžna zbrati vse absolventke kmetij- sko-gospodinjskih šol za organizirano delo.'* Grad Grm iz prvih let Kmetijske šole KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 245' ZAKGŠ je svoje organizacijske vesti objavljala v ' rubriki Vesinik ZAKGŠ v Brazdi in tudi poimenski seznam svojih članic, ki jih je naštela spomladi 1935 j 1147' Nekatere od teh so pristopile na povabilo Braz- I de med izdajateljice tega glasila z deležem 100 din/* j Poleg tega je vodstvo Brazde vabilo članice, da bi so- ¦ delovale s pisanjem prispevkov. Po društvenih pravilih, odobrenih dne 22. janu- arja 1935, je bilo področje delovanja ZAKGŠ v vseh i krajih dravske banovine, kjer delujejo absolvent- ' ke in je strogo nepolitično. Namen društva je go- i jiti in ohraniti tovarištvo in prijateljstvo med članica- | mi in ohraniti vezi med absolventkami in kmetijsko- j gospodinjskimi šolami, zastopanje in varovanje kori- j sti njenih članic, kakor tudi kmečkih žena in nasploh j kmečkega stanu. Med redne članice sodijo le tiste absolventke kme- tijsko-gospodinjskih šol, ki se dejansko bavijo s kme- čkim gospodinjstvom. Med izredne članice so pri- ' števali tiste absolventke omenjenih šol, ki so zaposle- : ne v drugih poklicih. Častne članice morejo posta- i ti vzgojiteljice in učiteljice kmetijsko-gospodinjskih šol, če pristopijo k društvu in pa osebe, ki jim društ- : veni občni zbor podeli častno članstvo. Samo redne članice imajo aktivno in pasivno volilno pravico, medtem ko imajo ostale posvetovalno pravico. V pri- meru razpusta ZAKGŠ je po pravilih z dne 22. ja- nuarja 1935 pripadalo njeno premoženje Društvu za varstvo deklet v Ljubljani.'' Nekoliko pozneje preos- novana pravila, odobrena z dne 20. julija 1939, pa so določala, da po razpustu ZAKGŠ dobi premoženje Kmečka zveza, natančneje njen odsek Ženska kmeč- { ka zveza.*" i Prva seja osrednjega odbora ZAKGŠ je bila l.^ marca 1935 v Marijanišču v Ljubljani na kmetijsko-1 gospodinjski šoli, kjer je bil odslej dalje tudi sedeži osrednjega društva ZAKGŠ z lastno upravo.*' ^¦ S potrditvijo osrednjega društvenega odbora in na i podlagi pravil so imele članice pravico ustanavljati krajevne skupine, imenovane podružnice, ki pa so se- \ veda imele položaj samostojne pravne osebe. Delo- i vanje podružnic je v skladu z društvenimi pravili ob- ' segalo bodisi samo okraj ali pa so zajemale tudi kraje ; v sosednjih okrajih, s ciljem, da bi zajeli v organizaci- '< jo prav vse absolventke kmetijsko-gospodinjskih i šol .»2 i Po doslej znanih podatkih so se ustanovile le trii podružnice, vendar so obsegale po več okrajev. Pol odobritvi pravil 29. decembra 1936*^ se je 11. aprila | 1937 ustanovila podružnica s sedežem v Mariboru. - Ustanovni občni zbor je bil v prostorih Zadružne go- spodarske banke. Podružnica ZAKGŠ v Mariboru je^ obsegala okraj Maribor levi in desni breg in Ptuj.*" * Večkrat pa seje tudi naglašalo, da obsega podružnica : Maribor področje delovanja prav vso slovensko Šta-1 jersko. ^ Hkrati velja zapisati, da je bilo pred ustanovnim; občnim zborom podružnice v Mariboru še isti dan tu- ' di zborovanje kmečkih žena in deklet, na katerem so^ gpvprnice poudarile sicer velik pomen stanovske inj strokovne organizacije ZAKGŠ, toda to zborovanje naj bi hkrati postavilo »močne temelje, na katerih bo nadaljnje delo zidala Ženska kmečka zveza, ki naj bo vedno vodnica pristne kmečke miselnosti in vodnica k lepšemu kmečkemu življenju.«'^ Za podružnico ZAKGŠ s sedežem v Kranju so bila pravila potrjena 27. oktobra 1936.** Področje kmalu nato ustanovljene podružnice je obsegalo okraj Kranj, Radovljico in Kamnik." Za okraje Litija, No- vo mesto. Krško, Črnomelj in Kočevje so bila potrje- na pravila 20. avgusta 1937,** ustanovni občni zbor pa je bil 8. septembra 1937 ob prisotnosti 47 absol- ventk. Podružnica s tako širokim okolišem je imela svoj sedež na banovinski kmetijski šoli v Mali Loki.*' Pred omenjenim ustanovnim občnim zborom je bil istega dne prav tako v Mali Loki letni občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 150 »absolventk raznih kmetijsko-gospodinjskih šol v Sloveniji«. Ob prisot- nosti načelnika kmetijskega oddelka banske uprave ing. Podgornika, člana vodstva Kmečke zveze in predsednika Mladinske kmečke zveze L. Puša in dru- gih, je tajnica ZAKGŠ B. Sagaj poročala, da se je članstvo Zveze povečalo od poprejšnjih 190 na 230 in da sta ustanovljeni dve podružnici, in sicer v Maribo- ru in Kranju. V letu 1937 je bilo delo vodstva ZAKGŠ osredotočeno predvsem v priprave na izid novega gla- sila Kmečka žena. Na občnem zboru so znova izvolil odbor ZAKGŠ, predsednica je bila F. Brodar, pod- predsednica M. Kranjc, tajnica B. Sagaj, blagajničar- ka A. Platajs, urednica Kmečke žene M. Antončič in preglednici računov M. Zaje in Z. Snoj. Poleg teh je bilo izvoljenih še deset odbornic. Članarina je ostala v isti višini, kot prejšnja leta so stare članice ZAKGŠ plačevale tudi v prihodnje 20 din in nove članice 25 din, vse pa so brezplačno prejemale glasilo Kmečka žena.^° Takoj zatem je bilo še zborovanje kmečkih žena in deklet za Dolenjsko, tudi na tem zborovanju so F. Brodar in za njo ing. Podgornik ter L. Puš pou- darjah, da je mesto kmečkih žena in deklet v Kmečki zvezi." Z letom 1937 je pričela izdajati ZAKGŠ svoje last- no glasilo Kmečka žena, strokovno glasilo za kmečko gospodinjstvo, ki je izhajalo kot mesečnik do marca 1941. Leta 1938 je postalo hrati tudi glasilo Ženske kmečke zveze. Podatkov o nadaljnjem organizacijs- kerri razvoju podružnic ZAKGŠ v naslednjih letih ni zaslediti. Potrebno pa je zapisati, da je ZAKGŠ, kot je razbrati iz nekaterih ocen o njenem razvoju, precej zaostajala za organizacijsko rastjo ZAKŠ. Po drugi plati pa je postala organizacijsko jedro Ženske kmeč- ke zveze. Na podlagi sklepa na občnem zboru Kmeč- ke zveze 20. februarja 1938 v Celju naj bi se namreč priključila ZAKGŠ Ženski kmečki zvezi oziroma Kmečki zvezi in naj bi v njenem okviru pričela organi- zirati ženske odseke pri krajevnih odborih Kmečkih zvez. Zato je bil na podlagi omenjenega sklepa skli- can 26. februarja 1939 v posvetovalnici Kmetijske zbornice v Ljubljani izredni občni zbor ZAKGŠ, na katerem so sprejele manjše spremembe pravil v smislu razpusta društva in prenosa društvenega premoženja. 246 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989 Ko je nato glasilo Kmečka žena poročalo o poteku omenjenega izrednega občnega zbora, je med drugim zapisalo, da so tedaj članice »soglasno sklenile in ukrenila vse potrebno, da se društvo razpusti«.^^ Organizacijsko delo članic prejšnjega društva ZAKGŠ pa ni rodilo v okviru Ženske kmečke zveze zaželenega uspeha. Še vse preveč se je sukalo okoli organizacijskih priprav, kar je razvidno s tretjega rednega občnega zbora Kmečke zveze 5. marca 1939 v Celju. Tedaj je v poročilu rečeno, da so ustanovili le osrednji odbor Ženske kmečke zveze, medtem ko se njeni odseki v krajevnih odborih niso razvili. Zveza absolventov kmetijskih šol (ZAKŠ) in Zveza absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol (ZAKGŠ) sta bih stanovski organizaciji pretežno mladih kmečkih ljudi. Med obema organizacijama je bila razlika zlasti v tem, da je bila ZAKGŠ že od vsega pričetka enovita in se je tudi kasneje, ko je pričela delovati obnovljena Kmečka zveza z njo brez pridržka povezovala. Ko se je leta 1939 ZAKGŠ kot društvo razpustilo, je njeno vodstvo sklenilo, da članice v celoti pristopijo k Žen- ski kmečki zvezi.'" Nova generacija »šolane kmečke mladine«, organi- zirane v ZAKŠ je skušala, ne le v obdobju hude go- spodarske krize, marveč v vsem obdobju svojega de- lovanja vzbuditi stanovsko zavest slovenskih kmečkih ljudi in jih združiti za skupno delo v stanovsko kmeč- ko organizacijo. V okviru glasila Brazda, katerega pro- gramske smernice so izhajale predvsem iz Krekovega krščanskosocialnega gibanja, je ZAKŠ v primerjavi z Zvezo absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol odloč- neje odpirala vsa pereča vprašanja slovenskega kmeta in ga hkrati izobraževala, zlasti v okviru rubrike Naša kmečka zbornica. Poleg delovanja za dosego stanovs- kih pravic društva ZAKŠ, je bilo njeno vodstvo in pa članstvo osrednje žarišče vseh pomembnješih akcij, ki so zadevale kmeta. Pri tem naj predvsem poudari- mo akcije za dosego kmečko stanovskega zastopstva — kmečke zbornice, socialnega zavarovanja kmečke- ga ljudstva, preosnove kmetijsko-nadaljevalnega šolstva, dokončanje agrarne reforme, zaščite kmeč- kih domov itd. Ne da bi posebej nadrobno prikazali njeno dejavnost, saj bi s tem presegli okvir tega pri- spevka, moramo resnici na ljubo ob sklepnih besedah zapisati, da je imela ZAKŠ pomembno vlogo pri reše- vanju vseh poglavitnih socialno-gospodarskih vpra- šanj v okviru kmečko stanovskih organizacij na Slo- venskem, ki so se ustanavljale v zadnjem desetletju stare Jugoslavije. OPOMBE 1. Brazda, 111/1936, št. 9, str. 81. — 2. Primerjaj Brazda, 111/1936, št. 10-11, str. 139, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani. Ljubljana 1969, str. 217. — 3. Primerjaj Pet- deset let Kmetijske šole na Grmu 1886-1936. Novo mesto 1936 in Sto let Kmetijske šole Grm (1886-1986) Novo mesto 1986. — 4. Petdest let Kmetijske šole na Grmu 1886-1936, Novo mesto 1936, str. 99, 101, 102; primerjaj še Janko Šlebinger, Slovenski časniki in časopisi. Bibliografski pregled od 1797-1936, v: Razstava slovenskega novinarstva v Ljubljani 1937. Ljubljana 1937, str. 152; Brazda, 111/1936, št. 10-11; 12, nep. strani. — 5. Primerjaj Petdeset let Kmetijske šole na Grmu 1886-1936. Novo mesto 1986, str. 101 — 102; Braz- da, 111/1936, štev. 10-11, nep. str. — 6. Kmelski list, 29. marca 1933, št. 12, članek Absolventom kmetijskih šol —Pri- pravljalni odbor. — 7. Ibid. — 8. Arhiv SR Slovenije (AS), fond Društvena pravila, (D P), fase. 6501-6600, št. spisa 6531; Pravila društva Zveze absolventov kmetijskih šol Dravske banovine. —9. Ibid. — 10. Ibid. — II. Domoljub, 12. aprila 1933, št. 15. Predsednik je postal Janez Ovsenik, kmet iz Predoselj pri Kranju. V ožji odbor so bili še priteg- njeni M. Puklavec iz Ormoža, L. Miklavec iz Podmolnika pri Ljubljani, J. Jerala iz Vodic, V. Sonc iz Novega mesta in Tone Bantan iz Dola pri Hrastniku. Ker ZAKŠ kot osrednje društvo v Ljubljani še ni imelo svojih prostorov, je začasno opravljal tajniško delo Tone Bantan kar na domu v Dolu pri Hrastniku. (Ibidem); Brazda, 1/1934, št. 2, str. 27. — 12. Domoljub, 24. maja 1933, št. 21. — 13. Domoljub, 21. ju- nija 1933, št. 25. — 14. Ibid. — 15. Domoljub, 13. septem- bra 1933, št. 37. — 16. AS, fond DP, fase. 6501-6600; fond Društva, fase. 20 701/1933; Pravila za podružnico Ormož so bila potrjena 19. julija 1933 in za Ptuj 4. novembra 1933; Brazda 1/1934 št. 2, str. 30, 31. — 17. Brazda, 1/1934, št. 2, str. 30. — 18. Ibid., str. 31. — 19. AS, fond DP, fase. 6501- -6600; fond Društva, fase. 26.501-28.800/1937, pravila podružnice so bila potrjena 19. septembra 1933; Brazda, 1/1934, št. 2, str. 30. — 20. AS, fond DP, fase. 6501-6600; fond Društva, fase. 20.701-0/1933, pravila podružnice so bila potrjena 30. septembra 1933; Brazda, 1/1934, št. 2, str. 30. — 21. AS, fond DP, fase. 6501-6600; fond Društva, fase. 1001-2200/1934, pravila so bila potrjena 25. septem- bra 1933; Brazda, 1/1934, št. 2, str. 31. — 22. Brazda, 1/1934, št. 2, str. 31. — 23. AS, fond DP, fase. 6501-6600; fond Društva, fase. 20701-0/1933, pravila so bila potrjena 6. novembra 1933; Brazda, 1/1934, štev. 2, str. 31. —'24. Brazda štev. 3, str. 54. — 25. Ibid., štev. I, str. 1. — 26. Ibid., štev. 1, str. 3. — 27. AS, fond DP, fase. 6501-6600; fond Društva, fase. 1001-2200/1934, društvena pravila so bila potrjena 23. januarja 1934; Brazda, 1/1934, štev. 3, str. 54. — 28. Ibid. pravila so bila potrjena 26. januarja 1934; Fond Društva, fase. 1-1000/1934; Domoljub, 25. aprila 1934, št. 17; Brazda, 1/1934, štev. 3, str. 54; štev. 4, str. 72. — 29. Ibid., fase. 6501-6600, pravila so bila potrjena 1. marca 1934; fond Društva, fase. 5001-5800/1934; Brazda, 1/1934, štev. 4, str. 71. —30. Brazda, 1/1934, št. 4, str. 71. — 31. AS, fond DP, fase. 6501-6600, pravila so bila potrje- na 7. junija 1934, fond Društva, fase. 13501-15500/1934; Brazda, 1/1934, štev. 5, — 32. Ibid., pravila so bila potrjena 14. marca 1934; fond Društva, fase. 2201-3000/ /1934; Brazda 1/1934, štev. 4, str. 72. — 33. Brazda, 1/1934, št. 5, str. 88. — 34. Brazda, 1/1934, št. 6, str. 104 in št. 7, str. 120-121. — 35. Ibid. — 36. Ibid. — 37. Ibid. — 38. Brazda, 1/1934, št. 7, str. 120-121. — 39 Ibid. fase. 6501 -6600, pravila so bila potrjena 1. marca 1934; fond DP, fase. 1-1000/1934; Brazda, 1/1934, št. 4, str. 71; št. 5, nep. str. — 40. AS, fond DP, fase. 6501-6600, društvena pravila so bila potrjena 17. maja 1934; Brazda, 1/1934, št. 6, str. 102. — 41. Ibid., DP, so bila potrjena 11. decembra 1934; Brazda, 1/1934, št. 7, str. 118. — 42. Brazda 1/1934, št. 6, str. 103. —43. V tem, ko je Brazda naštevala delovanje dru- gih podružnic ZAKŠ v letu 1934, je hkrati tožila, da še niso odobrena pravila za podružnico Kranj. Ob zelo kratki noti- ci, da je bil v Kranju 3. februarja »sestanek članov ZAKŠ« za kranjski okraj je prvič omenjena »kranjska podružnica« ZAKŠ šele v septembrski številki Brazde, kjer poroča o podružničnem sestanku 8. septembra 1935. Med poročilom kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989 247 o sklepih tega sestanka je tudi omenjeno, da bodo na novo j vložili pravila za podružnico Kranj in še posebej za Škofjo Loko glede na to, da bo v bližnji prihodnosti postala Škofja Loka samostojen okraj. Res je kmalu zatem, kol je iz ar- hivskih podatkov razvidno, banska uprava 21. decembra odobrila pravila podružnici Kranj, medtem ko za Škofjo Loko ni niti podatkov o ustanovitvi podružnice v Brazdi niti ne arhivskega podatka o odobritvi društvenih pravil. Braz- j da, 11/1935, št. 3, nep. str.; št. 9, nep. str.; AS, fond DP, fase. 6501-6500. — 44. AS, fond Društva, fase. 5001-6500/ /1935; fond DP, fase. 6501-6600, pravila so bila potrjena i 20. februarja 1935. Brazda, 11/1935, št. 5, nep. str. — 45. AS, fond DP, fase. 6501-6600; pravila potrjena 29. aprila j 1935; fond Društva, fase. 1501-6500/1935; Brazda, ' 11/1935, št. 6, nep. str. — 46. Ibid., fase, 6501-6600, pravila I so bila potrjena 3. julija 1935; fond Društva, fase. 17001- ¦ -19000/1935; Brazda, 11/1935, št, 9, nep. str. — 47. AS, j fond DP, fase. 6501-6600; pravila so bila potrjena 19. avgu- j sta 1935; fond Društva, fase. 9501-11.000/1935; Brazda, \ 11/1935, št. 9, nep. str. — 48. AS, fond DP, fase. 6501- ; -6600, pravila so bila potrjena 6. avgusta 1935; fond Društ- i va, fase. 11001-13000/1935; Brazda, 11/1935, št. 11, nep. str. — 49. Ibid., pravila so bila potrjena 1. avgusta 1935; fond Društva, fase. 19001-21400/1935; Brazda, 11/1935, št. 11, nep. str. — 50. Ibid., pravila so bila potrjena 17. sep- ] tembra 1935; fond Društva, fase. 21401-27100/1935; Braz- j da, 11/1935, št. 12, nep, str, — 51. Brazda, 11/1935, št. 9, : nep. str. — 52. Ibid., str. 124-126. — 53. Brazda, 11/1935, i št. 9, str. 124-126. — 54. Ibid. — 55. Ibid. — 56. Ibid. — \ 57. Slovenska zemlja, 17. oktobra 1935, št, 4. — 58. AS, \ fond Društva, fase. 1-2000/1936; fond DP, fase. 6501-6600, ; pravila so bila potrjena 7, januarja 1936; fond Društva, ] fase. 1-2000/1936. — 59. Ibid., fase. 6501-6600, pravila so i bila potrjena 10. februarja 1936; Brazda, 11/1935, št. 6, ! nep. str.; III/I936, št. 1, str. 13. — 60. AS, fond DP, fase. ; 6501-6600, pravila so bila potrjena 19. februarja 1936; fond Društva, fase. 5301-7400/1936; 61. Ibid., pravila so bila potrjena 26. februarja 1936; fond Društva, fase. 5301- -7400/1936; Primerjaj Brazda, 11/1934, št. 5, nep. str. — 62. Ibid., pravila so bila potrjena 25. januarja 1937; fond ' Društva, fase. 1201-2400/1937. —63. Jutro, 12. septembra i 1938, št. 37 (ponedeljsko), — 64. Ibid. — 65. AS, fond DP, ; fase. 6501-6600, pravila so bila potrjena 4. maja 1939; Pri- merjaj Slovenski gospodar, 30. avgusta 1939, št. 35. Notica Podružnice ZAKŠ pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. — 66. AS, fond DP, fase. 6501—6600, pravila so bila potrjena 18. aprila 1940; Primerjaj Murska krajina, 23. junija 1940, št. 25 (vabilo na sestanek članov podružnice ZAKŠ). — 67. AS, fond Kmetijska zbornica, fase. 1-600/1938, štev. spisa 589. — 68. Mlada Brazda, 1939, št. 2, str. 8. — 69. Ibid., str. 7 in 8. — 70. Ibid., št. 10, str. 37, 38. — 71. Ibid. — 72. Ibid. — 73. Ibid. — 74. Brazda, 1/1934, št. 6, str. 103, 104. — 75. AS, fond DP, fase. 6501-6600, št. spisa 6557. — 76. Brazda, 11/1935, št, 2, str, 42, 43. — 77. Brazda, 11/1935, št. 5, nep. str. —78. Primerjaj Brazda, 11/1935, št. I, rubri- ka Vestnik ZAKGŠ; Brazda, 11/1935, št, 2, vest o Novih iz- dajateljih »Brazde«, nep, str. — 79. AS, fond DP, fase. 6501-6600, št. spisa 6557. — 80. Ibid. — 81. Brazda, 11/1935, št. 4, nep, str, — 82. Ibid. — 83. AS, fond DP, fase. 6501-6600. — 84. Kmečka žena, marec 1937, št. 2, nep. str. Vabilo k zborovanju kmečkih žen in deklet; št. 3, april 1937, str. 54, 55. — 85. Ibid., št, 3, april 1937, str. 54. — 86. AS, fond DP, fase. 6501-6600. — 87. Ibid., podatka oziroma poročila o ustanovnem občnem zboru podružnice Kranj nismo našli, je pa bilo o njenem delovanju večkrat govora. — 88. AS, fond DP, fase. 6501-6600. — 89. Kmeč- ka žena, september-oktober 1937, št. 8-9, str. 148, 149. — 90. Ibid., str. 144-146; mesečnik Kmečka žena, s podnaslo- vom Strokovni list za kmečko gospodinjstvo, glasilo Zveze absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol je izhajal v Maribo- ru 1937-1941, Od leta 1938 tudi glasilo Ženske kmečke zveze in jo je izdajal konzorcij Kmečke žene. Glasilo je svoje pos- lanstvo predvsem videlo v utrjevanju kmečke stanovske za- vesti kmečkih žena in deklet, oživljalo je katoliško tradicijo med kmečkim ljudstvom in vzgajalo k modernemu kmečke- mu gospodinjstvu, — 91. Kmečka žena, september-oktober 1937, št, 8-9, str, 146-149, — 92. Primerjaj preosnovana pravila ZAKGŠ z dne 20. julija 1939 — AS fond Društva, fase. 16001-19000/1940, št. spisa 18617; Kmečka žena, april 1939, št. 4, str. 126. — 93. Orač, april 1939, št. 4, str. 51; Primerjaj Vestnik za organizacijska vprašanja, april 1940, št. 4, str. 14; september 1940, št. 9, str. 35; februar 1941, št. 2, str. 2. — 94. Kmečka žena, april 1939, št. 4, str. 126.