Št. 171 (14.567) letoXLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1300 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
TOREK, 29. JUNIJA 1993
P^llXP BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJ&D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BANC0MAT
Moja banka, v žepnem formatu.
_____RIM / INDUSTRIJCI IN SINDIKATI SE NARAZEN_
Oddaljuje se možnost dogovora o ceni dela
Abete: Svet se ne bo podri če sporazuma ne bo
ES-SIOVENUA / STALIŠČE POSL. ROSSETTIJA
»Sedaj so nujni ustrezni projekti«
\/ petek EP soglasno odobril dokumente
PMIIMKI DNEVNIK
Nedelja 4. julija 1993
ob 16.30
Vrh na Doberdobskem Krasu
Vojmr Tavčar
RIM - Možnost dogovora o ceni dela se oddaljuje. Tako je priznal minister za delo Gino Giugni, ki se je skupaj s premierom Carlom Aze-gliom Ciampijem včeraj srečal z vodstvom zveze zasebnih podjetnikov Confindustrie. Razpleteni so bili skoraj vsi vozli, ostal pa je najtrši oreh: problem izposojanja delovne sile in dodatnega Pogajanja v okviru posameznih podjetij.
Minister ni hotel dodati drugega, podčrtal pa je, kako bi sporazum o ceni dela blagodejno vplival na zdravstveno stanje italijanskega gospodarstva, saj bi zajamčil okvir gotovosti, v katerem delujejo gospodarstveniki, obenem pa bi privabil tuje investitorje.
Ce včerajšnje ministrove besede povežemo z izjavami prejšnjih dni, je očitno, da se zasebni in-dustrijci niso omehčali m niso omilili svojih stališč. To je bilo posredno razvidno tudi iz izjav predsednika industrijcev Luigija Abeteja, ki je dejal, da je dogovor pomemben in da bo Confin-dustria napela vse sile, da bi do njega prišlo. »Svet pa se ne bo podrl, Ce sporazuma ne bo. Italijanski in svetovni problemi bodo lahko rešeni na srečanju najbolj razvitih v Tokiu tudi, Ce se s sindikati ne bomo dogovorili«. Predsednik industrijcev je namreč prepričan, da ima vlada kljub vsemu sredstva za obvladovanje gospodarskega položaja, podjetniki in sindikati pa bodo morali nujno ravnati od-
govorno.
V sozvočju z Abetejem je Fiatov predsednik Gianni Agnelli izjavil, da je sporazum možen, »a ne za vsako ceno«. Predvsem pa je Agnelli opozoril na problem male industrije. »Ce bo vključena v dogovor, bo pozitivno, v nasprotnem primeru bi se lahko odcepila od Confindustrije, kar bi lahko imelo tudi politične posledice,« je
Agnelli namignil na nevarnost, da bi bili mali industrijci izpostavljeni vse večjemu vplivu Severne lige.
Na izid pogajanj o ceni dela, ki se bodo kljub težavam nadaljevala v sredo, je vezan tudi finančni zakon za leto 1994. Tudi zaradi tega gospodarski ministri niso še dokončno izoblikovali predloga, ki pa bo vsekakor izročen parla-
mentu v kratkem, ker vlada želi, da bi bili spremni odloki odobreni do 15. avgusta. Proračunski minister Silvio Spaventa pa je včeraj napovedal, da bo treba s tem zakonom uravnovesti za okoli 40 tisoC milijard lir razmerje med prihodki in izdatki. Zato se nakazujejo nova klestenja stroškov na področjih pokojnin, plaC državnih uslužbencev, zdravstva in šolstva, kjer naj bi upočasnili nadomeščanje upokojenih in omejili možnost suplenc.
RIM / KRIZA V KD SE STOPNJUJE
Protislovno snovanje nove KD
Na »ustanovni konferenci« le o kozmetičnih olepšavah?
RIM - Poimenovali so jo ustanovna konferenca, razpravljati pa bi morala o prenovi krščanske demokracije. Ze ta protislovnost v terminih nakazuje soočanje, ki se je razvilo v KD in ki je prejšnji teden prisililo tajnika Mina Martinazzolija, da je ponudil umik s tajniškega mesta.
Odstop je bil zavrnjen, toda stališča raznih komponent se niso zbližala. In vprašanje je, ali bo Marti-nazzoliju za današnjo sejo vodstva uspelo izoblikovati predlog smernic, ki bi bil sprejemljiv za večino. Dileme zadevajo obstoj Kd ali njeno zlitje z drugimi političnimi kulturami, kot je liberaldemokratska. Ob tem pa tudi položaj katolikov na loku političnih sil: v sredini, na desni ali na levi?
Medtem ko se soočanje nadaljuje in marsikdo že razmišlja o možnosti, da bi odložili ustanovno konferenco za teden dni ali tudi veC, se politična razprava plete tudi ob drugem problemu, ki pa je z usodo in vlogo Kd povezan. Izzval ga je Mino Martinaz-zoli, ki je v nedeljo v Milanu pozval Dsl k skupnemu odgovornemu ravnanju, da bi zašCitli enotnost države. Ne politično zavezništvo, je pojasnil
tajnik Kd, paC pa skupni jez proti Severni ligi.
Occhetto se je odzval izzivu z vizijo dinamične enotnosti, ki se navdihuje v federalizmu, predstavnik desnega krila KD Publio Fiori pa je obtožil tajnika »nostalgije do konso-ciativizma«. Na tp nevarnost je opozoril tudi republikanski tajnik Giorgio Bogi, ki je pozval Martinazzolija in Occhetta, naj se opredelita za neposredno izvolitev premiera kot »odločen odgovor« na nevarnost secesije. Tudi socialdemokrat Mario Ferri je v Martinazzolijevem predlogu videl skušnjavo »stare politike«, medtem ko bi se Kd morala angažirati za sklepanje trdnih zavezništev z laičnimi in reformističnimi silami.
Najbolj jezno je seveda reagiral li-der Severne lige Umberto Bossi, ki je tajnika KD obtožil, da laže, obenem pa v uresničevanju načel »deželnih avtonomij in federalizma« nakazal prihodnost Italije, kateri »edino Liga lahko vrne vlogo vplivne države«.
Ob naraščajoči krizi političnega sistema je strankarska dinamika burna. Upati je, da se ne bo prevesila ne v kaos ne v avtoritarne skušnjave. (VT)
Breda Pahor
TRST - Zdaj so nujni pripravljenost na sodelovanje in konkretni projekti. Tržaški poslanec v Evropskem parlamentu Giorgio Rossetti, ki je s petkovim sprejetjem sprazuma o gospodarskem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Slovenijo -Evropski parlament je predlagane dokumente soglasno sprejel - uspešno odigral svojo vlogo v odnosih med ES in Slovenijo. Rossetti, ki je tudi poročal o sporazumu v parlamentu, je poudaril, da Ce besedam ne bodo sledila dejanja, in sicer predvsem s strani Slovenije in Furlanije-Julijske krajine, bo sporazum, ki obsega dogovora o gospodarskem sodelovanju in tranzitu s finančnim protokolom, ostal le na papirju. Zadovoljstvu, da so sporazum podprle vse poslanske skupine Evropskega parlamenta, se je takoj pridružila nujnost po takojšnjem ukrepanju.
Sporazum o sodelovanju, ki je z odobritvijo EP postal polnopraven, se nanaša na številna področja in nudi veliko možnosti malim in srednjim podjetjem: prav na tej ravni, pravi Rossetti, bi lahko prišlo do tvornega in koristnega sodelovanja. Seveda pa morajo podjetniki poiskati možne poti, ki jih med drugim nudijo nekateri že predvideni programi ali organizmi, kot sta npr. Phare ali Jopp. Najustreznejši naCin sodelovanja bo po najbrž joint venture, katerega narekujejo tu-
di že sprejeti programi na mednarodni ravni.
Na zelo neposredno vprašanje, kakšne koristi si od tega sporazuma lahko obetata Slovenija in Furlanija-Julijska krajina - ta naj bi bila nekakšna »izvajalska roka« Italije - je Rossetti kratko in jasno odgovoril, da lahko Slovenija razvije svojo produktivnost, pridobi nova tržišča in posodobi tehnologijo, FJK pa končno zaCne nastavljati smotrnejši naCrt sodelovanja. Pomembno je tudi, da bodo v okviru tega sporazuma podprli - za zdaj še z nekaterimi težavami -prave projekte, ne samo študije o njih.
Zelo zaposlenega Ros-settija, ki je včeraj odpotoval v Oslo, smo še vprašali, ali se je morda že kdo oglasil pri njem, da bi se pozanimal o spo-
Poslanec Giorgio Rossetti
razumu? Za vsebino in možnosti, ki jih nudi sporazum med ES in Slovenijo, so se že zanimali podjetniki iz dežel Emilia-Romagna in Veneto, k njemu so prišli tudi nekateri posamezniki iz Vidma, za Tržačane pa še ni znano, ali vedo za sporazum.
Otvoritev slovenske
misije v Bruslju
BRUSELJ - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je vCeraj ob navzočnosti podpredsednika komisije Evropske skupnosti Hansa van den Broeka in predstavnikov slovenskega gospodarstva v Bruslju slovesno odprl prostore slovenske misije. Za povabljene so priredili tudi sprejem ob dnevu slovenske državnosti. »SreCen in ponosen sem na razvoj, ki ga je Slovenija opravila v dveh letih, saj so mnogi dvomili o tem, da bo država uspela živeti samostojno. Danes ne dvomi nihče veC,« je dejal Peterle. Slovenski zunanji minister je poudaril, da je prednost slovenske zunanje politike dejavna in konstruktivna vloga pri ustvarjanju nove, povezane, demokratične in mirne Evrope. Za to si bo prizadevala tudi slovenska misija, ki jo bo vodil dr. Boris Cizelj. Naloga misije bo še dejavna vloga pri pogajanjih med ES in Slovenijo o statusu pridruženega članstva. (STA)	_
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Za ministrstvo za šolstvo so naslovi »pravilni«!
Koordinatorka tajništva ministrskih Inšpektorjev ministrstva za šolstvo dr. Petruzzijeva je v intervjuju za naš dnevnik izjavila, »da so bili prevodi maturitetnih naslovov za šole s slovenskim učnim jezikom pravilni (I).« Dodala je, da ministrstvo ni prejelo nobenega sporočila slovenskih ocenjevalnih komisij. Predsedniki komisij so vsekakor najavili, da bodo v poročilih o maturah omenili pomanjkljivosti. Na Južnem Tirolskem so bili medtem nemški prevodi maturitetnih nalog »izvrstni«.
.......................stran 3...
Gorica: župan Tuzzi napovedal odstop
Goriški župan Tuzzi je na sinočnji seji občinskega sveta napovedal namen, da formalno odstopi najkasneje do 15. julija. Ta poteza naj bi odprla pot poskusu oblikovanja široke “institucionalne’’ večine. Poskus naj bi v prihodnjih dneh opravili načelniki svetovalskih skupin v občinskem svetu. Ce bo spodletel, bodo jeseni predčasne občinske volitve.
.......................stran 5...
Obisk SDGZ v Ljubljani
Delegacija SDGZ, ki jo je vodil predsednik Boris Siega, se je te dni v Ljubljani sestala s predsednikom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem in s podsekretarjem ministrstva za ekonomske stike s tujino Maksom Fliskom, katerima je izrazila pričakovanja zamejskih gospodarstvenikov za okrepitev sodelovanja z matično ekonomijo.
stran 12.
Biasutti
prejel
sodno
obvestilo
VIDEM - Videmski parlamentarec Adriano Biasutti, Clan vsedržavnega vodstva KD, je prejel jamstveno obvestilo v zvezi s preiskavo o domnevnih podkupninah, ki naj bi bile izplačane ob gradnji naprave za uničevanje odpadkov v San Giorgiu di No-garo, zaradi Cesar se je včeraj znašel v zaporu bivši občinski svetovalec iz Cervinjana, Mauri-zio Anolfo.
Biasutti, ki je bil na Čelu deželnega odbora F-JK do leta 1991, je osumljen izsiljevanja. Ze maja letos pa je Prejel jamstveno obvestilo zaradi neke razgrajevalne naprave v Vidmu, ki je v zapor pripeljala bivšega tajnika KD Luciana Missero ter podjetnika Luciana Babo-sa.
ZDA - IRAK / ISKANJE PODPORE
r OTRANTO / USPEH DRUŽBE AGIP
AMERIKA / KVADRATURA KROGA
Varnostni svet ZN podprl ameriški napad na Bagdad
Američani zavračajo trditve o dvojnih merilih
NEW YORK - Na nedeljskem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN so ameriški predstavniki ute-meljevali sobotni napad na sedež iraške obveščevalne službe v Bagdadu. Menda so ocenili, da »nikakršne diplomatske pobude niti novi ekonomski ukrepi« proti tej državi Sadama Huseina ne bi prepričali, naj preneha pripravljati načrte za napade na ZDA. Čeprav so nenadno ameriško akcijo podprli vsi uradni predstavniki zavezniških držav in celo Rusija, pa komentatorji pomembnih zahodnih Časopisov že ugotavljajo, da morda odločitev za napad le ni bila dovolj premišljena. Javnomnenjska raziskava tv mreže CNN je pokazala, da Clintonove odločitve ne podpira skoraj šestdeset odstotkov Američanov. Ameriški napad je prizadel tudi civilne stavbe v mestu in povzročil smrt vsaj šestih nedolžnih civilistov. Iraški predsednik Sa-dam Husein je v znanem slogu že zagrozil s povračilnimi ukrepi. (M. E. in agencije) VeC na 6. strani
DeCek iz Bagdada si zvedavo ogleduje razdejanje (Telefoto AR)
Odkrili veliko naftno ležišče
Za sedaj 10 tisoč sodov na dan
BRINDISI - Petrolejska družba Agip je v Otrant-skih vratih odkrila najveCji italijanski naftni vrelec, ki je hkrati eden najveCjih v Evropi. Platforma Aquila, ki je v teh dneh začela poskusno Črpanje v rekordni globini 850 metrov in tik na meji z albanskimi vodami, je dokazala zmogljivost 10 tisoC sodov dnevno (kar znese 500 tisoC ton letno), torej večjo od tiste, ki jih dosegajo severnomorska črpališča. Nafta, ki jo bodo Črpali še na drugih dveh točkah, je povrhu visoke kakovosti, podobne tisti, ki je znana kot »arabia light«, nahajališče pa po dosedanjih ugotovitvah vsebuje vsaj 70 milijonov sodov ali okrog 10 milijonov ton »Črnega zlata«. Izčrpali naj bi ga v 10 do 15 letih z ritmom 1, 5 milijona ton na leto, novo nahajališče pa bo sedanjo italijansko proizvodnjo nafte povečalo kar za tretjino. Agip oziroma kemijski koncern ENI, pod okrilje katerega sodi, bo v dveh letih in pol v ta namen investiral 160 milijard lir, kar naj bi mu prineslo dobiček v višini 30 do 35 odstotkov ali 4 do 6 dolarjev na sod.
Novico o najdbi so voditelji družbe Agip in ENI vCeraj oznanili na tiskovni konferenci v Orioni, ki ji je sledil ogled platforme. Ob tej priložnosti so tudi napovedali, da bodo raziskovanje jadranskega dna nadaljevali, tudi v albanskih vodah, kjer Agip že deluje v družbi z Edisonom in Chevronom.
Države Članice Opeč pa so se medtem na dunajskem zasedanju odločile znižati ceno nafte, katere sod se je s 16, 88 pocenil na 16, 59 dolarja. Do 25. junija je bila letošnja povprečna cena 17, 64 dolarja za sod, medtem ko je lani znašala 18, 41, predlanskim pa 18, 66 dolarja. V poldrugem letu se je torej sod nafte pocenil za dobra dva dolarja.
Renzo Arbore navdušil New York in Italijane
NEW YORK - Neapeljske pesmi v jazzovski preobleki, ta prava kvadratura kroga je predsinocnjim uspela Renzu Arboreju, tako da je do zadnjega kotička napolnil najveeje gledališče na svetu, newyorski Radio City Musič Hall. Se veC, priljubljena »Quando mammete t’ha fatto« se je spremenila v divji boo-gie-woogie, besedilo »O surdato inna-
morato« se je mešalo z besedilom »Midnight Cowboy«. Bil je pravi kalejdoskop najrazličnejše glasbe, navsezadnje je tudi neapeljska ljudska glasba doživela arabski, španski, francoski in po drugi svetovni vojni tudi ameriški vpliv, tako da je kljub pretiravanju Arbore navdušil vse, vključno s tistimi, ki so bili v začetku nekoliko razočarani.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Torek, 29. junija 1993
BALKANSKA KRIZA / ODMEVI V ITALIJI
Razpad Jugoslavije po G. De Michelisu
Polemiko tudi z nasledniki na zunanjem ministrstvu
RIM - Od kar je pred dobrim letom zapustil Farnesino, ni govoril o zunanji politiki. Delno zato, ker se je kot podtajnik Psi moral spoprijeti z s strankinimi težavami, delno zato, ker je imel in še ima težave s pravico. Ko pa je prelomil molk in spregovoril s Panoramo o balkanski krizi, se ni mogel zadržati in je delil nauke na levo in desno.
Zakulisno ozadje razpada Jugoslavije, kot ga je naslikal bivši zunanji minister Gianni De Mi-chelis, je mračno, polno intrig. Toda bivši šef italijanske diplomacije si ne pripisuje nobene krivde za krizo. »Jaz in Jacques Delors sva se od vsega začetka tolkla, da bi razpad jugoslavanske federacije ne izzval vojne in da bi bil prehod k novi politični ureditvi mehak. Nisva uspela, toda odgovornost za to ni najina. To breme je treba naprtiti drugim.«
Komu? De Michelis ne slepomiši. Krivdo pripisuje Veliki Britaniji, ki je preprečila Evropski skupnosti naCrt za politično in gospodarsko podporo Markovičevemu reformističnemu programu, »saj bi v letih 1989-90 s pomočjo od 1 do 3 milijard ecujev najbrž odvrnili Slovenijo in Hr-
Gianni De Michelis
vaško od secesije«. Veliko odgovornost naprti nemškim in avstrijskim demokristjanom, ki so »pihali na ogenj secesije« in »obljubljali priznanje v zameno za odcepitev«, pa tudi Danski in Belgiji, ki sta podpirali Bonn, ali Franciji zaradi tradicionalnih dobrih odnosov z Beogradom. Pa tudi mednarodni okvir je bil neugoden. Evropska skupnost, pojasnjuje bivši minister, je v bistvu dovolila Nemčiji, da se »izživlja v Jugoslaviji, da ne bi povzročala problemov z vzhodno mejo in revanšistiCnim pritiskom na Poljsko«.
Pa tudi v Italiji ni
Beniamino Andreatta
manjkalo proslovencev in prohrvatov: demokristjani iz Fjk, bivši tajnik KD Flaminio Piccoli, li-der iz Veneta Carlo Fra-canzani, socialistični odbornik Ferruccio Saro, »DSL, ki se je hotela poceni osvoboditi sindroma Tienamena s tem, da je napadala srbske komuniste«. Pa tudi socialistični senator Ar-duino Agnelli s svojimi prosrbskimi stališči ni pomagal, Marco Pannel-la pa je oblekel hrvaško uniformo predvsem »iz notranjepolitičnih vzgibov. Hotel je rešiti nekaj življenj, najbrž pa je prispeval k temu, da je bilo veliko veC mrtvih«.
De Michelis zago-
tavlja, da italijanski ekonomski interesi na Hrvaškem niso pogojevali rimske zunanje politike, nato pa postavlja na zatožno klop tudi obveščevalno službo Si-smi, ki je opravičila reakcijo jugoslovanske armade in zasedbo mej, ko sta Slovenija in Hrvaška osamosvojili, vendar »ni bila sposobna dati jasne slike dogajanja. Bil sem bolje obveščen jaz z obiski v Jugoslaviji in s stiki, ki sem jih imel v Zagrebu in Beogradu«.
Tudi ocena o naslednikih je stroga. »Z Emi-liom Colombom je naša diplomacija zginila z Balkana, medtem ko bi bili morali vztrajati s pritiskom na Srbijo in pomagati Črni gori, da loči svojo usodo od beograjske«. Sedanji minister Beniamino Andret-ta je bolj aktiven, Čeprav »ima včasih romantic-no-literarni pogled na zunanjo politiko«.
Konec je v slogu cinične »real politik«: »Dovoliti je treba razdelitev Bosne na tri dele. Načelom ne bo zadoščeno, morda pa bomo imeli zato mir.«
Kaj pa Andreatta? Sedanji šef diplomacije je bil hladno zafrkljiv: »Kot zunanji minister ne bom komentiral De-michelisovih komentarjev«. (VT)
OB 50-LETNICI PARTIZANSKEGA DNEVNIKA
Glasnik boja in pričakovanj
Jože Koren
Z razvojem Partizanskega dnevnika od na začetku predvsem vojaškega glasila in od sredine poletja 1944 dalje glasila Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko z mnogo širšo tematiko, se je izpopolnjevala tudi njegova vsebina in širil krog piscev iz vrst političnega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja. Tako je Partizanski dnevnik zadobival vse bolj značilnosti povsem normalnega Časopisa neglede na vojni Cas, kar je lepo razvidno posebno iz njegovih tiskanih številk od 5. septembra 1944 dalje do konca vojne.
Te dni sem spet prelistaval orumenele ciklostilirane primerke Partizanskega dnevnika, kolikor jih hrani v svojem arhivu Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Iz njih je razvidno, da so sprva pisali vanj skoraj izključno elani uredništva in kmalu tudi dopisniki iz vojaških enot in s terena. Večina objavljenega gradiva se je nanašala na vesti o vojaških akcijah na svetovnih in domačih bojiščih na osnovi poslušanja poročil radia London, Beograd in Moskva in na osnovi štabnih informacij. Sele v številkah od februarja in marca dalje se začnejo oglašati tu in tam v njem posamezniki in politična vodstva in delujoči na posameznih sektorjih oblastnih organov. Tako je mogoCe zaslediti imena Mare Samse, ki piše o ženskih in Šolskih vprašanjih, Aleša Be-
blerja o vojaških zadevah, dr. Metoda Mikuža o odnosih med vero, cerkvijo in NOB, med dopisniki iz enot se najpogosteje pojavljata Franci Preis iz briško-beneškega območja in Andrej Pagon-Ogarev iz Vojkove brigade, veC prispevkov je napisal bivši glavni urednik dnevnika Jurij Stante JuS, večina prispevkov, predvsem s terena, pa ni bilo podpi-
sanih zaradi konspiracije.
Bistveni vsebinski preskok je nastal z začetkom tiskanega Partizanskega dnevnika. Poslej se takorekoc v vsaki številki oglašajo najvidnejši voditelji narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem, med katerimi z rednim sodelovanjem izstopata priljubljena ljudska voditelja dr. Joža Vilfan in pisatelj France Bevk. V svojih uvodih, ki so sploh glavna značilnost
tiskanega dnevnika, obravnavata široko paleto takrat aktualne problematike, dr. Joža Vilfan predvsem narodnostno, družbeno in politično, Bevk pa ob narodnostni še kulturno. Ob njiju se pogosteje pojavljajo kot uvodničarji še Bogdan Osolnik, poverjenik za Gorenjsko, dr. Miha Potočnik, Henrik Zdešar in Drago Pahor s šolskimi temami, Julij Bel-
tram, Franc Kimovec-2iga, občasno Janez Stanovnik pa še Tone Seliškar, Stanjko Cankar, Mara Samsa, Jaka Stucin-Cvetko s Cerkljanskega, dr. Boris Puc, Albin Dujc in še kdo, iz uredniških vrst pa Edvard Kokolj-Martin, France Vreg-Mile, Lev Modic, dr. Danilo Milic, Lado Pahor-Da-mjan in še drugi. Objavljena so nadalje razmišljanja slovenskih političnih in kulturnih
delavcev: Edvarda Kardelja, dr. Marjana Breclja, Borisa Ziherla, Josipa Vidmarja, pa citati iz Cankarja in verzi Gregorčiča, Prešerna, Kajuha, Leva Svetka-Zorina in drugih. Postopno se je kot priljubljena zvrst zaCela uveljavljati reportaža. V kar precej številkah je moC zaslediti dopise iz Trsta, razumljivo nepodpisane, ki govorijo o raznih mladinskih akcijah proti okupatorju. Izšlo je tudi nekaj posebnih, slavnostnih in za takratne pogoje in možnosti tudi že kar "luksuzno” opremljenih številk, med katerimi velja omeniti predvsem št. 272 iz leta 1944 posvečeno stoletnici Gregorčičevega rojstva, znamenito barvno božično številko iz leta 1944 z uvodnikom Edvarda Kokolja-Martina z naslovom "Mir ljudem na zemlji”, številko posvečeno Prešernu in druge. Nekaj je nekrologov za padlimi komandanti in borci, pri Čemer je opazna skrb za konspirativnost brez navajanj krajev, okoliščin, enot, itd.
Zaradi vsega tega ne more biti pretirana trditev, da je Partizanski dnevnik v vsem Času svojega izhajanja v toku boja za preživetje odigral izjemno veliko in dragoceno vlogo kot mobilizator v osvobodilnem boju, kot obveščevalec in predvsem kot glasnik pričakovanj primorskega človeka, da se končno osvobodi tujega nasilja in zaživi v svobodni do-movini.
mmaoMM
50-letnica ustanovitve
NOVICE
Petorčki osrečili rimsko družino
RIM - Družino 28-letne Daniele Segatori je včeraj osrečilo rojstvo petorCkov: treh fantkov in dveh deklic. Porod s carskim rezom je uspešno uspel: vsi novorojenčki so še kar pri moCi. Ob porodu so vsi spontano zadihah in zajokali. Sedaj so na oddelku za intenzivno nego dojenčkov, kjer zdravniki resno upajo, da bodo vso petorico ohranili pri življenju. Najbolj Čvrst fantek tehta kilogram 345 gramov, najmanjša deklica pa 995 gramov. Zdravniki so sporočili, da je tudi njihova mama odlično prestala porod, saj je bila po njihovem mnenju dobro telesno in psihično pripravljena na ta nevsakdanji porod.
Daniela Segatori je rodila petorCke v 30 tednu nosečnosti, to je sredi sedmega meseca. Pred dvema tednoma so jo sprejeli v bolnišnico, kjer je sledila terapiji za hitrejše dozoretje pljuC novorojenčkov. Včerajšnji porod je bil »nenapovedan«, kljub temu pa je povsem uspel.
Maročana obtožena spolnega nasilja
ANCONA - Dva maroška državljana (30 in 22 let) sta osumljena, da sta v noCi med petkom in soboto na plaži v kraju Marcelli pri Anconi oropala in posilila 22-letno dekle iz Osima. Dekle se je mudilo na plaži v družbi prijatelja, ki ga je eden od Maročanov onesposobil in ga skušal tudi posiliti, medtem ko se je drugi zverinsko znesel nad dekletom. Mladeniču je uspelo izviti se iz njegovega objema in priklicati na pomoC mimoidoče. Napadalca sta zbežala, policija pa ju je izsledila v Seni-galii, kjer prebivata, in ju aretirala.
Obsojen na dve leti zapora zaradi stolov iz 18. stoletja
TRST - Zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom (šlo je za šest stolov iz 18. stoletja, ki so bili ukradeni februarja 1988 v Pieve di Soligo pri Tre-visu v stanovanju baronice Grazie Brandolini D'Adda por. De Banfield) je tržaško prizivno sodišče potrdilo kazen, ki so jo že junija pred dvema letoma izrekli 56-letnemu Nataleju Gesiniju iz Le-sma v pokrajini Milan: Gesini je bil obsojen na dve leti zapora ter na izplačilo dveh milijonov lir globe. Poleg tega mora plačati še milijon lir v povračilo škode, ki jo je povzročil De Banfieldovi.
Starinski avtomobili danes na Trgu Unita
TRST - Na Trgu Unita v Trstu se bo drevi ob 19. uri zbralo 50 starinskih avtomobilov, v glavnem slovitih Rolls Roycev, ki bodo na tak naCin po 80 letih obudili spomin prihoda znamenitih “driver-sev“ v naše mesto, ki so junija leta 1913 v osmih dneh prevozili progo Dunaj-Trst-Dunaj. Podjetje za turistično promocijo želi na tak način ohraniti zgodovisnki stik s pionirji avtomobilistične ere, ki bodo za starinska vozila po zahtevnih cestah vozili po slikovitih mestecih Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Udeleženci se bodo v Trstu zadržali do prvi dopoldanskih ur dne 1. julija.
STRASBOURG / POBUDA KROŽKA ISTRIA
Listina SSk naletela na veliko pozornost
Tajnik Brecelj o položaju naše manjšine
STRASBOURG - V današnjih razmerah je lahko Evropska skupnost predvsem »skupnost usod«, samo tako lahko zajame in upošteva vse »različnosti«. Tako je ES, ki so jo dogodki iz leta 1989 nekoliko vrgli s tirnic, po katerih se je dotlej razvijala, na nedavnem srečanju z delegacijo istrskega življa v Italiji, Sloveniji in Hrvaški opisoval podpredsednik Evropskega parlamenta Roberto Barzanti. V to »skupnost raznih skupnosti«, ki se povezujejo preko svoje različnosti, nedvomno sodi tudi slovenska manjšina v Italiji, ki jo je v omenjeni delegaciji zastopal Martin Brecelj, tržaški po-rajinski tajnik Slovenske skupnosti in podžupan devinsko-nabrežinske občine, v kateri ima sedež Krožek Istria, ki je bil pobudnik obiska v Strasbourgu. Na številnih srečanjih je Brecelj sovogornikom predstavil položaj Slovencev v Italiji in svojim besedam dodajal pisen dokument s povzetkom prizadevanj manjšine za dosego zaščitnega zakona.
V dokumentu, ki ga je izročil vsem evroposlancem in visokim funkcionarjem, s katerimi se je delegacija srečala med enodnevnim bivanjem v Strasbourgu, Brecelj najprej ugotavlja, da slovenska manjšina še sedaj nima z ustreznimi zakonskimi določili zaščitenih svojih osnovnih pravic. Nadalje dejstvo, da niso spoštovali 6. Člena italijanske ustave in vrste mednarodnih obvez italijanske države, ne oškoduje samo posameznih pripadnikov manjšine, temveč predstavlja resno nevarnost za postopno utapljanje značilnosti manjšine, s Čimer pa bi bila oškodovana tudi širša krajevna skupnost.
Asimilacijska politika, ki je bila v dobi fašizma zelo nasilna, kasneje pa »podtalna«, ki se je kazala v neizvajanju posegov, ki bi omogočali resnično, vsebinsko enakopravnost, pa je glavni razlog, da slovenska manjšina ob italijansko-slovenski meji in še dlje proti srednji in vzhodni Evropi ne more ustrezno opravljati svoje vloge povezovalke in pospeševalke sodelovanja.
Po teh uvodnih ugotovitvah pa dokument SSk opozarja, da je prvi predlog o zakonski zaščiti slovenske manjšine bil predložen italijanskemu parlamentu že leta ’70, od takrat dalje pa so v vsaki zakonodajni dobi predstavili veC zakonskih osnutkov. V prejšnji je bil med drugim izoblikovan tudi edini dosedanji vladni osnutek, ki je poznan kot »zakon Maccanico«, na katerega se kot kaže sklicuje tudi sedanja vlada, slovenska manjšina pa ga zavraCa, ker po eni strani deli Slovence in njihove pravice glede na pokrajino, v kateri živijo, po drugi pa je raven predvidene zaščite krepko pod evropskimi standardi in v nekaterih primerih nižja od tiste, na katero Slovenci lahko sedaj - brez organskega zakona -lahko že računajo. Vsekakor pa v sedanji zakonodajni dobi, piše v dokumentu, nameravajo razne politične komponente manjšine pripraviti skupen predlog.
Posebno pereče in naravnost dramatično pa je vprašanje neposrednega predstavništva Slovencev v izvoljenih telesih; spremembe v volilnem sistemu bi namreč lahko imele - pravi dokument SSk - tragične posledice glede slovenskega predstavništva. Dokaz o tem so npr. nedavne junijske volitve novega deželnega sveta Furlanije-Julij-ske krajine, v katerega pa prvič Slovenska skupnost, edina etnična stranka Slovencev v Italiji, kljub večjemu številu glasov ni izvolila svojega predstavnika.
Problematika slovenske manjšine v Italiji pa je tudi predmet razgovorov med italijansko in slovensko republiko glede posodobitve osimskega sporazuma in drugih dogovorov Italije z bivšo Jugoslavijo. Nanizana vprašanja pa so tudi zaobjeta v predlogu resolucije, ki jo svetovalska skupine »Mavrice«že dalj Časa skuša uvrstiti na dnevni red razprave v Evropskem parlamentu s prošnjo, da bi evropski organizmi pripomogli k ugodnemu reševanju številnih in težkih vprašanj, s katerimi se sooCa slovenska manjšina v Italiji.
VIDEM / NA JAVNEM SHODU
VIDEM / ARETACIJE
Počastili 80 let Maria Lizzera
Na shodu je Ruffino opozoril na nevarno uveljavljanje rasizma
Deželo FJK naj bi osmerica ogoljufala za kakih 30 milijard lir
Skoraj vsi so vodili gradbene zadruge ali pa agencije za nepremičnine
VIDEM - Videmska federacija Demokratične stranke levice je ob 50-letnici osvobodilnega boja pripravila v videmski palači Kehler javni shod, na katerem je počastila 80-letnico enega najvidnejših furlanskih mož italijanske »resisten-ze«, posl. Maria Lizzera, znanega pod partizanskim imenom Andrea.
Ob tej priložnosti se je v Vidmu zbralo veliko ljudi, Lizzerovih prijateljev in soborcev, veliko je bilo tudi političnih osebnosti, ki so s svojo prisotnostjo dali poseben peCat proslavi. Med njimi bi omenili senatorja Darka Bratino, tajnika deželnega inštituta za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja Ga-liana Fogarja, pokrajinskega predsednika VZPI-ANPI Federica Vincen-tija ter Silvana Bacicchija in Carla Tullia Altana.
Deželni tajnik DSL El-vio Ruffino je opozoril na nevarno uveljavljanje rasizma, ksenofobije in drugih negativnih družbenih pojavov, ki jih je treba odpraviti predvsem z uveljavitvijo tistih vrednot, ki so bile skupne ljudem osvobodilnega gibanja in samemu Mariu Lizzeru. Senator Ugo Pecchioli (DSL) je izpostavil lik jubilanta, ob koncu pa se je Lizzero zahvalil za izraze pozor-noti in dodal, da bi sam sploh nie ne pomenil, ko bi se v tem gibanju ne prepoznalo na tisoče in tisoCe italijanskih in slovenskih demokratov, katerim gre zasluga, za kar so znali storiti v korist miru, prijateljstva in spoštovanja med narodi.
Mario Lizzero - Andrea
VIDEM - V preiskavah »Ciste roke« v Fur-laniji-Julijski krajini so včeraj odprli novo poglavje: aretirah so namreč osem oseb pod obtožbo prevare na raCun dežele F-JK. Aretirane osebe so lastniki agencij, ki se ukvarjajo z nepremičninami, ter predsedniki ali upravitelji gradbenih zadrug.
Zaporne naloge je podpisal namestnik državnega pravdnika Paolo Alessio Verni, za rešetkami pa so se znašli Luigi lannacone, Franco di Florio, Donato Pa-scut, Elvio Vessolatto, Giuliano Gottard, Stefano Antoniazzi, Massimo Zonch in Antonio Schiavi. lannaconeja so priprli v Neaplju, ostale pa v raznih krajih F-JK.
Preiskovalci sumijo, da je osmerica prejela veC kot 30 milijard lir deželnih prispevkov za gradnjo raznih stavb, ki pa jih niso nikoli dokončali ali pa so gradnjo poverili zadrugi, ko pa je slednja šla v steCaj, so lastništvo ponovno prevzele agencije, ki so jih vodili aretiranci. Poleg prevare osmerico obtožujejo še drugih prekrškov.
Včeraj so aretirah tudi 40-letnega Maurizia Anolfa, občinskega odbornika v Cervinjanu, ki ga obtožujejo izsiljevanja v zvezi z gradnjo naprave za uničevanje odpadkov v San Gior-giu. Preiskava je v zapor že privedla geometra Mauzia Brigo, tudi elana PSI.
OSMA ODDAJA NA KOPRSKI TELEVIZIJI ___
Satira na »naših stezicah«'
TRST - Junij se izteka, ljudje so željni množičnega obreda tega stoletja dopustov in prav malo jim je do tega, da bi hodili po zamejskih stezicah. Zato bo tudi oddaja slovenskega programa TV Koper »Kam vodijo naše stezice« naredila oklepaj in se poslovila od svojih gledalcev. Se prej pa bo na zamejske stezice zakoličila svoj osmi kamen, in sicer takega, ki je v sozvočju s tem obdobjem - počitniškega. V Četrtek, 1. julija, bo v sejni dvorano dolinskega županstva ob 19.45 uri namreč še
zadnje snemanje ciklusa oddaj, ki so skušale spregovoriti o najrazličnejših aspektih zamejskega življenja. Tokrat bo na rešetu satira.
Satira se je že od antike sem uveljavljala med narodi in ljudmi in prav po sprejemanju satiričnih in kritičnih bodic lahko ocenjujemo zrelost neke skupnosti. Ali velja to tudi za zamejstvo, za slovensko narodno skupnost v Italiji? O tem se bodo v Četrtek na javnem snemanju pogovarjali nekateri gostje z voditeljem oddaje Marijem Čukom,
kot vedno pa so vabljeni vsi, ki bi jih znala tema zamikati. Doslej so namreč Tržačani le s težavo prestopali prag dolinskega županstva, kot da bi se bali televizijskih kamer. No, v četrtek bi lahko tudi povedali kaj zabavnega ali pikrega, kot se za satiro spodobi, pa še kratkočasili se bodo, saj bodo lahko v živo sledili kabaretnim in drugačnim utrinkom-Satira je paC take vrste, da vedno sproža reakcije, razbija mite in spodbuja tudi nezdrave ukrepe s strani oblastnikov...
ŠOLSTVO / MATURITETNE NALOGE
Za ministrstvo so prevodi pravilni!
Tako trdi rimska funkcionarka
Vojmk Tavčar
RIM - Sogovornica je prijazna, pripravljena na razgovor, a obenem tudi odločna: ministrstvo ni zgrešilo.
Rim, nekaj dni po začetku maturitetnih izpitov. Z dopisnikom Primorskega dnevnika, ki se na tiskovnem uradu pozanima, kako na ministrstvu za Šolstvo oblikujejo naslove nalog za Sole z neitalijanskim uCnim jezikom, so vljudni. »V tem trenutku ni odgovornega, vendar vas bo poklical, ko se vrne«. Tokrat ni treba razlagati, kaj je pravzaprav Primorski dnevnik. Petkove kritike, ki so odjeknile na tiskovnih agencijah in na straneh vsedržavnih Časopisov, so se vtisnile v spomin.
ToCno ob 13. uri, kot obljubljeno, zabrni telefon. Koordinatorka tajništva ministrskih inšpektorjev dr. Petruzzi je na razpolago za pojasnila. In tudi njej ime Časopisa pove vse.
Kakšen je torej postopek za prilagoditev maturitetnih nalog za manjšinske šole?
Dr. Petmzzijeva začne s potrpežljivo razlago. Potem ko je ministrstvo odločilo teme, povabi v Rim izvedence, katerim zaupa prevode. Pri tem opozori na razliko med šolami z nemškim uCnim jezikom na Južnem Tirolskem in šolami s slovenskim uCnim jezikom v Trstu in Gorici: za nemške Sole imajo na ministrstvu inšpektorje, ki jim je nemški jezik materinščina, za slovenske šole ne. Toda takoj zagotovi: »Poslužujemo se izvedencev, ki jim je slovenščina materni jezik .« In doda, da teme za pismene naloge iz slovenščine, zaupajo izvedencu, ki je na tem področju doma, naloge drugega dne, specifične za posamezne šole, pa drugim izvedencem, ki se spoznajo na matematiko, gospodarstvo itd. Prevajanje pa je pod nadzorstvom ministrstva.
Kljub temu pa so se izvedenci tokrat
zmotili... Glas je še prijazen, ton pa odločnejši, odgovarjanje bolj energično.
Zmotili? Nikakor ne. Izvedenec, ki je prevedel naslove, zagotavlja dr. Pe-truzzijeva, je univerzitetni docent in dobro pozna italijanščino, obenem pa še bolje obvlada slovenščino, ki je njegov materni jezik. Gre za osebo, ki sodeluje z ministrstvom od leta 1989 in doslej ni bilo pritožb. Pa tudi letošnji naslovi niso bili napaCni. Dokaz? Na dan izpitov se nobena komisija ni oglasila, da bi opozorila na napake ali na težave, ki bi jih kandidati morebiti imeli z naslovi.
Novinar ugovarja: 2e res, da se komisije niso pritožile. Toda Časnikarska praksa v manjšinskem Časopisu, delo z italijanskimi materiali in njihovo podajanje v slovenščini, so jamstvo, da tudi novinarji vemo, kako se taki zadevi streže, obenem pa na lastni koži občutimo, kako je možnost pomote stalno na preži.
Sogovornica je še vljudna, a ton je bolj goreC. Pomota je izključena, saj so izvedenci navajeni na prevajanje tekstov, in kdor je prevedel naslove za nalogo iz slovenščine, je bil tudi parlamentarni tolmač. Nemogoče torej, da bi se uštel. In spet sklicevanje na komisije, ki so molčale.
Za konec položi dr. Petmzzijeva na mizo najmočnejši adut: tudi znani slovenist prof. Bressan je bil nadvse presenečen nad kritiko Primorskega dnevnika. Ministrstvu je izrazil solidarnost in potrdil, da v prevodih ni bilo napak.
Pogovor traja še nekaj minut. Novinar sprašuje, koordinatorka tajništva ministrskih inšpektorjev ponavlja svoje argumente. Jasno je, da ne bosta našla skupnega jezika. In tako se prijazno poslovita, vsak na svojem stališču.
ŠOLSTVO / PREDSEDNIKI MATURITETNIH KOMISIJ
»Med opombami ministrstvu bomo omenili zgrešene slovenske prevode«
Na klasičnem liceju so ministrskega šolskega nadzornika že seznanili s pomanjkljivostmi - Na oddelku za geometre nov »kiks«: v nalogi iz cenitev »izpadla« možnost uporabe priročnika
Na Južnem Tirolskem res izvrstni prevodi!
Poslopje trgovskega tehničnega zavoda 2. Zois (foto KROMA)
»V poročila o poteku letošnjih zrelostnih izpitov bomo med opombami opozorili šolsko skrbništvo in ministrstvo za šolstvo, da so bili naslovi italijanskih izvirnikov slabo prevedeni v slovenščino.« Tako so na vprašanje: Kaj boste storili ob letošnjih zgrešenih prevodih naslovov maturitetnih nalog? odgovorili domala vsi predsedniki ocenjevalnih komisij na slovenskih višjih srednjih šolah. Doslej ni nihče od njih uradno protestiral pri tukajšnjih šolskih oblasteh, pa tudi drugi elani maturitetnih komisij niso posegli.
Izjemo predstavlja komisija na klasičnem liceju Trubar v Gorici in Prešeren v Trstu, ki je v soboto seznanila šolskega nadzornika na zrelostnih izpitih o nepravilnostih v naslovih. Inšpektor, ki ga imenuje ministrstvo za šolstvo, je v soboto obiskal komisijo na goriš-kem liceju Trubar, da bi se seznanil z njenim de-
lom. Predsednik komisije Robert Petaros je izkoristil priložnost in mu skupaj z drugimi elani komisije predoCil grobe napake v slovenskem prevodu. Nadzornik je bil že obveščen o pomanjkljivostih, vseeno pa si je zabeležil pomisleke slovenskih profesorjev in zagotovil, »da jih bo posredoval nadrejenim«.
Predsednik komsije na
poklicnem zavodu Stefan Marijo Cemic je bil mnenja, da je bil slovenski prevod »negacija originala« .Napovedal je, da bo v zapisniku o poteku mature na tej šoli omenil grobe pomanjkljivosti.
Po oceni predsednika maturitetne komisije na znanstvenem liceju Prešeren Bogomila Renerja je bil predvsem prevod prvega, skupnega naslova »škandalozen«. 2e v preteklih letih je bil križ s prevodi, toliko nepravilnosti kot letos pa še ni bilo. »Mi, ocenjevalci, smo "tehniki“, in moramo kot taki samo beležiti nepravilnosti. Seveda smo jih zabeležili v zapisnik k nalogi v slovenščini: pod opombami smo pripisali, da je bilo v prevodih mnogo napak,« je obraz-
ložil predsednik Rener, ki je tudi namignil na nekakšno potrebo po povezavi med slovenskimi o-cenjevalnimi komisijami, da bi ob takih priložnostih skupno nastopili.
»V poročilu ministrstvu o matmah na naši šoli bomo zapisali, da so bili prevodi naslovov pomanjkljivi,« je napovedala predsednica komisije na zavodu Zois Marija SCuka. Predsednica je o-pozorila še na eno pomanjkljivost, in sicer pri drugi nalogi za geometre (cenitve). V slovenskem prevodu je sploh izpadel pripis, da lahko kandidati uporabljajo priročnik. V italijanskem originalu je bila uporaba priročnika dovoljena, v slovenskem prevodu so na priročnik »pozabili«...
»Gospod Ortner, kakšni so bili letos prevodi naslovov maturitetnih nalog za zrelostne izpite na nemških šolali na Južnem Tirolskem?«
»Bili so perfektni: še nikoli niso bili tako dobro prevedeni kot letos!«
Peter Ortner je ravnatelj nemškega znanstvenega liceja Raimund von Klebeisberg v Bocnu. Ko sem ga poiskal na šoli, mi je tajnik povedal, da ravnatelja ni, ker je te dni zaposlen na nemškem tehničnem zavodu v Bocnu, kjer predseduje maturitetni komisiji. Kot nalašč torej, da bi izvedel, ali so imeli na Južnem Tirolskem podobne težave s prevodi maturitetnih nalog, kot na slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem.
2e po nekaj stavkih telefonskega pogovora je postalo takoj jasno, da je nemška manjšina »presegla« tovrstna vprašanja.
»V preteklih letih smo se tudi mi spoprijemali na maturah z nerazumljivimi prevodi naslovov, v zadnjih štirih ali petih letih pa se je stopnja prevodov kvalitetno izboljšala in prav letos smo bili priča izvrstnim prevodom. Se . veC: ob, odprtju kuverte z
naslovi maturitetnih nalog nas je Čakalo presenečenje: v kuverti je bil le list z nemškim prevodom, italijanskega originala, ki je do letos vedno spremljal nemški prevod, v kuverti ni bilo,« je povedal ravnatelj Ortner.
Kako je Nemcem na Južno Tirolskem uspelo »priboriti si« najprej dostojen, sedaj pa celo izvrsten prevod? Preprosto: s protestiranjem.
»V letih, ko so se morali naši dijaki spoprijemati s prevodi naslovov, ki sploh niso odgovarjali italijanskemu izvirniku, smo vedno protestirali pri šolskem skrbniku za nemške šole v Italiji in na ministrstvu za šolstvo. Protesti so pred petimi leti konCno zalegli. Takrat smo dosegh z ministrstvom sporazum, ki je predvideval ustanovitev skupine nemških izvedencev za prevajanje naslovov matur. Le-ti odhajajo odtlej vsako leto v Rim, tam prevedejo predvidene naslove in od takrat so nemški prevodi neoporečni,« je poudaril Peter Ortner, ravnatelj nemškega znanstvenega liceja Raimund von Klebeisberg v Bocnu.
MARJAN KEMPERIE
Danes ustni izpiti na Stefanu
Na poklicnem zavodu se bodo danes zaceli ustni izpiti. Prvi bodo stopili pred izpraševalce dijaki 5. razreda ke-mijsko-biološkega oddelka, in sicer tisti, katerih priimek se začenja s Črko »J«. Jutri bodo že na vrsti kandidati na klasičnem liceju (izžrebana je bila črka »M«), v četrtek pa se bodo zaceli »kolokviji« na znanstvenem liceju (Črka »K«, prvi bodo odgovarjali dijaki 5. A razreda). Dan kasneje bo vroCe tudi na trgovskem zavodu: z ustnimi izpiti
bodo zaceli dijaki oddelka za geometre (črka »P«]. ________________________ _______________________
POLEMIKA
OBLETNICA / VZPI-ANPI
ŽALNA SEJA / RADIJSKI ODER SVOJEMU IGRALCU
NOVICE
Glasbena matica: požrtije, darila in podobno!
Sandor Tence
Deželna vlada je na svoji zadnji seji namenila milijardo in pol lir Glasbeni matici in goriškemu glasbenemu centru Emil Komel ter tristo milijonov lir slovenskim ustanovam za pošolski pouk. Dnevnik TriesteOg-gi je izpod peresa Roberta Morellija predstavil ta sklep kot neke vrste neumestno darilo slovenski manjšini, ki je še toliko bolj nezaslišano, ker je deželnemu odboru zapadel mandat in ker bi morala Dežela štediti pri vodenju svojih blagajn.
Kolega Morelli je v svojem komentarju "pozabil“ na podrobnost, da je deželni odbor s tem svojim sklepom naredil le svojo zakonsko dolžnost in da prihajajo sredstva za Glasbeno matico ter za ostale naše kulturne ustanove iz državnega zakona za obmejna področja. Nobenih razsipavanj torej na koži davkoplačevalčev in nobenih "požrtij“, o katerih tako vehementno piše Morelli.
Slovenci ne potrebujemo daril in podobno, na katera namiguje tržaški dnevnik. Imamo pa kot državljani te republike vsaj pravico do korektne informacije.
Počastili SCHetnico smrti Alme Vivode
Njen spomin počastila tudi delegacija SKP
Delegacija VZPI-ANPI, ki jo je vodil predsednik Arturo Calabria, je včeraj s skromno, a zato toliko bolj občuteno slovesnostjo počastila spomin na Akno Vivodo, prvo italijansko partizanko, ki je padla v oboroženem boju s fašističnimi karabinjerji.
V delegaciji, ki je položila venec pred spomenik v Ul. Pindemonte, na kraju, kjer je Vivodova na včerajšnji dan pred 50. leti izgubila življenje, sta poleg Calabrie bila med drugimi tudi Giorgio Marži, predsednik miljske sekcije združenja partizanov ter tajnik Združenja protifašističnih političnih preganjancev Mario Koz-man. Miljsko občinsko upravo je med drugimi zastopal odbornik in bivši deželni svetovalec Gallia-
no Donadel. Svečanosti so se udeležili tudi bivši partizani in antifašisti iz drugih področij tržaške pokrajine in še posebno od Sv. Ivana, pismeno pa se je pridružil tudi Claudio Tonel, elan tržaškega tajništva Demokratične stranke levice.
50. obletnico žrtve Alme Vivoda, ki sta jo kara-
binjer ter elan policije hudo ranila, tako da je istega dne izdihnila v tržaški bolnici (skupaj z njo je bila ranjena tudi Pierina Post ogna), je prav tako včeraj počastila tudi delegacija miljske sekcije Stranke komunistične prenove, ki je zatem obiskala tudi miljsko pokopališče, kjer je Vivodova pokopana.
NABREŽINA / KULTURNA DEJAVNOST
Aizen in stare čipke bodo zaživele na odru dramske skupine SKD Igo Gruden
V Nabrežini potekajo te dni še zadnje vaje za premiersko predstavitev komedije v dveh delih Arzen in stare Čipke. Komedijo bo uprizorila v petek zvečer (2. julija) dramska skupina Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden, in to v domačiji Pri Ušajevih (Nabrežina 8), v starem jedru vasi. To je Četrta amaterska predstava domačega dramskega odseka v zadnjih desetih letih, pred njo so uprizorili predstave Ognjišče je zaživelo in spregovorilo (1984), Kje je meja? (1986) in Skupno stano-
vanje (1991). Tako kot prejšnje predstave bo tudi ta v domačem narečju. Ker so imele tovrstne prireditve doslej dokaj-šen uspeh (med najbolj uspelimi je bila veseloigra Kje je meja?, s katero je gostovala dramska skupina tudi na Koroškem), je pričakovanje za tokratno predstavo precejšnje.
Odrsko delo Arzen in stare Čipke je napisal Joseph Kesselring, za dramaturško priredbo pa je poskrbela v glavnem osemčlanska igralska zasedba. Igralci so se potrudili, da bi komedijo
izpeljali v Čimbolj pristni domači govorici, hkrati so sami pripravili sceno in kostume. Režisersko vlogo ima Maja Lapornik Pelikan, ki je pred dvema letoma režirala predstavo Skupno stanovanje. Dramsko skupino sestavljajo domačini, za tokratno prireditev so se zaceli pripravljati pred tremi meseci.
Predstavo Arzen in stare Čipke bodo ponovili naslednji dan, vedno v istem kraju, z njo želi Slovensko kulturno društvo Igo Gruden na pri-srcnen način zaključiti to sezono.	I. Vogrič
Glauku Turku v zadnje slovo
Portret Glauka Turka na včerajšnji žalni seji (Foto Ferrarii)
TRST - Čar radijskega medija je tudi v njegovi neminljivosti: tako bo tudi glas Glauka Turka ostal med nami in z njim njegov lik oziroma na tisocine likov, ki jih je v desetletjih sodelovanja z Radijskim odrom ustvaril. Misli, spomini in posnetki so se prepletali na včerajšnji žalni seji, ki so jo v Peterlinovi dvorani pripravili elani Radijskega odra tržaške postaje Radio Trst A, da bi se poslednjič poslovili od svojega dolgoletnega sopotnika Glauka Turka. Nanj jih vežejo številni spomini, skupne preizkušnje pred mikrofonom, drobni dogodki preživetih ur na vajah in seveda sooblikovanje tolikih likov. O človeških in igralskih vrlinah Glauka Turka, predvsem pa o prijatelju Glauku so občuteno spregovorili Ivan Bu-zeCan, Franko 2erjal, Matejka Peterlin in Marjana Prepeluh.
Njegovo igralsko pot je na včerajšnji slovesnosti na kratko prikazala Matejka Peterlin, v svojo pripoved pa je vpletla nekaj zvočnih odlomkov, ki so bili še prepričljivejši od njenih besed. Najprej je odlomek iz Petanovega I-gralca učinkoval skoraj avtobiografsko, ko je našteval najrazličnejše vloge, ki jih je igralec iz igre in Glauko Turk v resnici tudi odigral. Gledališče je prevzelo Glauka že kot otroka, verjetno tudi zaradi vpliva matere TonCi in oCeta Angela: prvo vlogo je Glauko odigral že
pri sedmih letih in nato ga je ljubezen do govorjene besede vodila vsa leta do njegove prerane smrti, pa Čeprav - kot je sam neprestano ponavljal - je »za kruh« o-pravljal drugačno službo. Po številnih vlogah, ki jih je interpretiral za radio in tudi v gledališču - sodeloval je tudi s Slovenskim stalnim gledališčem - se je preizkusil tudi v režiji.
Za njim ostaja njegov nepogrešljivi glas z značilnimi rezkimi toni, ki ga je«posojal« številnim, med seboj povsem drugačnim junakom: včeraj nam je obudil močan lik iz Sofokleje-vega Ojdipa, zanesenjaškega Don Kihota iz niza Alojza Rebule in bolj «domačega« nunca Mihca iz Pahorjevega Zaliva. To je bila ena njegovih zadnjih vlog, ki jih
je odigral v okviru Radijskega odra, s katerim pa je še na zadnjem obenem zboru - bil je 26. marca letos prav v Peterlinovi dvorani - načrtoval veliko nastopov.
Radijski oder jih bo moral izpeljati brez Glauka Turka, ki je dolga leta snemanjem pred mikrofonom namenil veliko svojega Časa, po službenih obveznostih seveda. Vendar pa za igranje, za snemanje ni bil nikoli utrujen, nasprotno, ko je »zlezel v kožo« svojega novega junaka je zaživel, »v silnem notranjem ognju je postal ves drugačen«. In takšnega se spominjajo in se bodo spominjali njegovi dolgoletni igralski kolegi in prijatelji, ki so z njim vred živeli in delali pri Radijskem odru kot v nekakšni drugi družini.
Zaostritev krize dnevnika TriesteOggi
Založnik dnevnika TriesteOggi Franco Pa-ticchio je vCeraj odpustil iz službe 13 grafičnih delavcev in likvidiral podjetje Graphint. Uslužbenci in novinarji časopisa so se zaradi tega zbrali na skupSčini in proglasili stavko, tako da dnevnika danes ni v kioskih.
V tiskovem sporočilu ugotavljajo, da je založnik grobo krSil ne samo delovno pogodbo, a tudi notranji dogovor o poteku sindikalnih pogajanj, med katerimi naj ne bi prišlo do enostranskih odločitev. Paticchio se je obvezal, da bo predstavil uslužbencem razvojni založniški plan, ki naj bi predvideval tudi odpust sedmih novinarjev. Nekateri od teh so že sporazumno z založnikom zapustili časopis.
Novinarji obveščajo tudi javnost, da jim založnik od lanskega avgusta ni plačeval pristojbin za socialno skrbstvo INPGI in za integracijsko zdravniško blagajno CASAGIT, čeprav jim je ustrezne vsote redno odtegnil iz mesečnih dohodkov. O tej kršitvi delovne pogodbe je sindikalni odbor TriesteOggi že seznanil deželno vodstvo novinarskega sindikata. Vsa zadeva pa se bo verjetno končala na sodiSču.
Sindikati opozarjajo, da se razmere v časopisu zelo nevarno zaostrujejo in da je na kocki nadaljnja usoda tega dnevnika. O hudi krizi in o perspektivah sindikalnega boja bo tekla beseda na današnji tiskovni konferenci, ki bo ob 11. uri na sedežu TriesteOggi v Ul. Caboto 19.
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73J73
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Torek, 29. junija 1993
TRST
OBLETNICE / IZUMITELJA JE TRST POSVOJIL
Josef Ressel »dvestoletnik«
Na Trst ga veže izum ladijskega vijaka
Pred 200 leti se je v Chrudimu na Češkem rodil veliki izumitelj Josef Ressel, ki pa je v Trstu uspešno preizkusil nekatere svojih najpomembnejših zamisli. Znan je namreč predvsem zaradi izuma ladijskega vijaka, ki ga je avgusta 1829 preizkusil na ladji Civet-ta, zasidrani v tržaškem pristanišču. Zato ga tudi Trst ima za svojega in mu namerava jeseni prirediti primerno slovesnost, ob »rojstnem dnevu« pa odbor, ki pripravlja proslavo, želi samo spomniti Tržačane na genialnega izumitelja,
ki pa za Časa svojega življenja ni užil veliko slave, da o denarju sploh ne govimo, saj so se z njegovimi iznajdbami kasneje okoristili drugi.
Josef Ressel, ki se je samo rodil na Češkem, saj se je šolal v glavnem na Dunaju, delal pa je pretežno na takratnem Krajnskem, Primorskem, v Istri in Benetkah, je bil strokovnjak na številnih področjih. V Trstu je preživel dve daljši obdobji, od januarja leta 1821 do decembra leta 1824, nato pa od junija 1825 do novembra 1832. Po izobrazbi je bil pre-
veliki izumitelj češkega rodu Josef Ressel v zrelih letih
težno gozdarski tehnik in je kot tak tudi bil večinoma zaposlen. Bil pa je izredno razgledan in je razvijal svoje mnogovrstno znanje in eklektično ustvarjanost na raznih področjih od gozdarstva do melioracij v kmetijstvu, od mehanike do kemije, rudarstva in energetike. Njegovi izumi pa so krepko prehitevali Cas in takratne potrebe, predvsem tedanjo tehnologijo, ki nikakor ni bila v stanju, da bi mu sledila in ustrezno podprla njegove genialne zamisli. Tudi ladijski vijak, ki ga je prvič preizkusil na ladji Civetta, ni imel sreče: po prvem uspelem poskusu so namreč oblasti prepovedale nadaljnje preizkušanje zaradi napake na parnem stroju.
Velike zasluge si je Josef Ressel pridobil v pogozdovanju kraških področij tudi na Primorskem, ko je opravljal službo gozdarskega mojstra v raznih krajih. Na gospodarskem področju pa so bile glede na Cas izredno zanimive njegove zamisli o zadružništvu in o finančnih zadevah. Službene obveznosti in njegova izumiteljska žilica je Ressela gnala veliko naokoli, tako je jeseni 1857 pripotoval tudi v Ljubljano, kjer je v noči med 9. in 10. oktobrom nepričakovano u-mrl.
FESTIVAL OPERETE
Odličen začetek s Cabaretom v režiji Marconija
Gre zo koprodukcijo gledališč Verdi in skupine »Delič Rancia«
Gledališče Verdi, ki že leta po operni sezoni prireja priljubljeni in tudi kvalitetni Mednarodni festival operete, bi si težko omislil boljši začetek od letošnjega: kot prvo predstavo so namreč tokrat ponudili italijansko postavitev slovitega musicala Cabaret. Širša publika se verjetno spomni predvsem istoimenskega filma, ki ga je z Lizo Minnelli v nosilni vlogi posnel Bob Fosse. Zato je bila operacija -prestavitev musicala na italijanski gledališki oder - še toliko bolj tvegana ali pa dražljiva. Režiserju Saveriu Marconi in njegovim sodelavcem v okviru skupine Compagnia
PODLONJER / KULTURNO DRUŽABNA DEJAVNOST
Ponesrečeno kresovanje nadebudnih Podlonjercev
Vsa dejavnost Ljudskega doma sloni na prostovoljni osnovi
Neva Lukes
Kresna noC, ki jo tudi na našem območju vedno praznujemo s prižiganjem kresov in spremnimi kulturnimi prireditvami, je tokrat potekla na večer, ko se je nad našo pokrajino sprožila huda nevihta z bliskanjem, grmenjem, predvsem pa z močnim nalivom, ki je preprečil uresničitev kresovanja.
VeCer, ki je posebno doživet pri Sv. Ivanu, smo tokrat doživljali v Ljudskem domu v Podlonjerju, kjer smo bili priča naporom organizatorjev, da bi prižgali kresove in se potem sami komaj zaščitili pred nevihto, ki je zajela celotno območje in tako preprečila številnim našim krajem, od Milj vse do Sempo-laja in še naprej, da bi s svojimi kresovi in z njimi povezanimi prireditvami obudili spomine na ta stari običaj, ki nas spremlja skozi stoletja.
In ker smo bili že prej dogovorjeni, da se sestanemo v Ljudskem domu v Podlonjerju z odgovornimi, da se z njimi pogovorimo o delovanju tega doma in o številnih dejavnostih, ki potekajo prav na tem sedežu, smo seveda podoživljali ta preprečeni tradicionalni praznik v povsem drugačnem vzdušju.
Rada Cergol, predsednica odbora Ljudskega doma v Podlonjerju, je bila naša sogovornica. Med drugim je povedala, da se letos niso vključili v druge prireditve in praznovanja ob prižiganju kresov za Kresno noC, ker so menili, da je število raznih pobud prej škodljivo kot koristno za nadaljnje podoživljanje starih tradicij. Zato so pripravili svoje praznovanje, ki se je začelo v soboto (26. t.m.) in se bo zaključilo prihodnjo nedeljo. V tem Času bo v Ljudskem domu nastopila »Banda Triestinissi-ma«, na dveh večerih bo sodeloval trio Mara-Neva in Cesare, na prireditvi pa bodo sodelovali Se
harmonikar Barbanera, Walter Bolton in Ruby Brežin. Glavna točka praznovanj pa bo prireditev namenjena«mandrijerjem«.
Ljudski dom v Podlonjerju, nam je še povedala sedanja predsednica upravnega odbora Rada Cergol, deluje že petnajst let. Člani društva so v glavnem tudi delničarji doma, ki je med drugim elan Združenja ARCI in je po statutu namenjen vsem demokratičnim silam.
»La dei rossi« so vedno razpoznavali podlonjerski ljudski dom številni obiskovalci prireditev, predvsem nedeljskih. In res je odprt predvsem demokratičnim in naprednim silam, Čeprav ni pravila, da bi se moral nekdo pri vstopu predstaviti.
Vsak dan so društveni prostori odprti za razne obiskovalce od 17. ure dalje. Tu točijo vino, velikokrat prav vino domačih vinogradnikov, nudijo pa gostom še dobro hrano in seveda glasbo, da se lahko ob njej zavrtijo. Za to poskrbi ob nedeljah trio Mara-Neva in Cesare, ki zaokroži svoje izvajanje tudi s humorjem in zabavo.
»Imamo nekaj že tradicionalnih praznikov, kot je razstava vin domačih vinogradnikov, splet poletnih šager, štirikrat tedensko še plesni tečaj Scuola popolare, ki se odvija na ploščadi Ljudskega doma«.
»Vsi, ki delamo v Ljudskem domu smo prostovoljci in torej ne prejemamo za svoje delo nobenega plačila, pa Čeprav to ni lahko, saj pripravljamo ob raznih priložnostih tudi kosila in večerje za razna družinska in druga praznovanja.«
Odbor Ljudskega doma ima dvakrat mesečno redne seje, na katerih se mora soočati s številnimi problemi, ki jih terja razvejana dejavnost, kot je na primer nabavljanje raznih dovoljenj, pa še upravljanje ekono-
mata, tehnične komisije itd.
»Vsa naša dejavnost poteka dvojezično, kar pomeni, da smo, vsaj v našem ambientu dosegli to, kar bi moralo veljati za vse naše območje; da se vsi prebivalci srečujemo v spoštovanju drug drugega, da skušamo med seboj sodelovati, predvsem pa, da skušamo ustvarjati pogoje za medsebojno sožitje. Nekoč je tu delovalo društvo Zvezda. Sedaj smo kot Ljudski dom včlanjeni v ARCI, kar nam dovoljuje, da lahko vodimo bar, v katerem se sestajajo ob večernih urah naši elani in prijatelji.«
V	Domu je potekal tudi letos šiviljski teCaj, ki ga je vodila Bianca Pertot iz Barkovelj. TeCaj je zelo dobro uspel. Potem ima v domu svoj sedež tudi »Skupnost vinogradnikov Podlonjerja«, ki ji predseduje Vili Mikac.
»Naš dom je odprt v zimskem pa tudi v poletnem Času. Prav v tem razdobju imamo vsako nedeljo družabnost, povezano s plesom, zabavo in zabavnim programom v slovenščini in italijanščini. Septembra bomo imeli že tradicionalni praznik grozdja, kot sta že naša tradicionalna praznika prvi maj in 8. marec. Želeli bi si seveda še marsikaj. Na primer, da bi se našemu delu, ki sloni na prostovoljni bazi, pridružili mladi, ki bi se na primer posvetili raziskavi naše zgodovine, da bi tu v našem domu lahko pripravili poletni center za otroke, da bi pripravili prireditve, ki bi bile Cim bolj povezane z zgodovino našega kraja.«
V	Časih, ko se povsod dogajajo samo neprijetne stvari, ko odkrivajo afere o nepoštenem delovanju in o korupciji, ostaja Ljudski dom v Podlonjerju z vso svojo razvejano dejavnostjo, oslonjeno samo na prostovoljnem delu, res razveseljiva stvarnost.
della Rancia, ki so za ro-dažo v prejšnjih letih predelali že najbolj trdoživi musical vseh Časov »A chorus line« in bolj prefinjenega »La ca-ge aux folles«, se je tokrat posrečil še večji Čudež, saj je »tržaški« Cabaret izvrstna predstava z odličnimi izvajalci. Tržaškega občinstva (zaenkrat) musical ni prevzel (v nedeljo je bila dvorana Tripcovich bolj slabo zasedena), medel odziv občinstva pa bi bil slaba zahvala mesta za odlično potezo gledališča, ki je predstavo pripravilo z Marconijevo skupino. Na sliki odlična Maria Laura Baccarini v vlogi Sally Bowles.
VCERAJ-DANES
Danes, TOREK,
29.	junija 1993
PETER - PAVEL
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40- Luna vzide ob 16.31 in zatone ob 1.31.
Jutri, SREDA,
30.	junija 1993
EMILIJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zraCni tlak 1011,3 mb ustaljen, veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 57-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Fa-vero, Luca Berliava, Loren-zo Michelini, Alessandro Nastasijevic, Margherita Torre, Martina Morucci.
UMRLI SO: 45-letni Mario Renzi, 71-letni Ruggero Balbi, 66-letna Anita Bac-chiocchi, 72-letna Marcella Škerlj, 77-letna Maria Ro-saria Morgolo, 81-letna Giovanna Stradijof, 88-let-na Rosa Bonifacio, 89-letna Francesca Sadjak, 26-letni Sergio Brezzi, 83-letni Ugo Pescatori, 65-letni Umberto Plazzi, 52-letni Gian-franco Scaggiante, 73-letna Elilia Saina, 72-letni Vini-cio Visinini.
LEKARNE
Od ponedeljka, 28. junija, do nedelje, 4. julija 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Erta S. Anna 10 (tel. 813268), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Notti selvagge«.
EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel.
EXCELSIOR AZZURRA
- 18.10, 20.05, 22.00 »La moglie del soldato«, r. Neil Jordan.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Arte mortale«, i. Peter Coyote, Tcheky Karyo.
NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bella, pazza e pericolosa«.
NAZIONALE 3 - 16.30, zadnja ob 22.15 »Black anal«, porn., prepovedano mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qual-cuno da amare«, i. Christian Slater in Marisa To-mei.
GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Lo sbirro, il boss e la bionda«, i. Robert De Niro.
MIGNON - 17.00, 19,30, 22.00 »Charlot« r. Richard Attenborough, i. Robert Dawney Jr.
EDEN - 15.30, 22.10 »Marco e Jessica e giochi anali in famiglia«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta indecen-te«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE - Club Antha-res in Progetti d’ allegria predstavljajo »Langue et cinema», film v francoščini. Danes: 20.00. 22.00 »Un cuore in inverno«.
RADIO - 15.30, 21.30 »Mia zia proibita« , pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
J PRIREDITVE
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu priredi v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija v cerkvi na Repentabru odrsko lepljenko o škofu A. M. Slomšku z naslovom »Božji vitez na slovenski zemlji«. Lepljenko je pripravil A. Pregare, izvedla pa jo bo pod njegovim vodstvom gledališka skupina Beseda. Prireditev, s katero želi Slovenska prosveta obuditi spomin na znamenite povojne poletne tabore, bo v soboto zvečer in v nedeljo popoldne, tako da je dana možnost za obisk predstave Cim širšemu krogu občinstva.
SKD SLAVEC vabi 2. -
3.	- 4. - 5. julija na tradicionalno VAŠKO SAGRO v Ricmanjih.
AMATERSKA DRAMSKA SKUPINA KD L Gruden uprizarja komedijo v dveh delih ARZEN IN STARE ČIPKE v petek, 2. julija in v soboto, 3. julija, ob 21. uri na domačiji pri Ušajevih v stari vasi.
KD V. VODNIK - ob 115 letnici ustanovitve vabi na »Tam gori za našo vasjo« celovečerni kocert ob 15 letnici delovanja ženske pevske skupine Stu ledi pod umetniškim vodstvom T. Blokar v petek, 2. julija, ob 21. uri v Dolini v cerkvici sv. Martina.
SZ GAJA organizira do
4.	julija v športnem objektu na PadriCah »Športno zabavo« z raznimi turnirji in tekmovanji. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel Happy day.
□ OBVESTILA
SKLAD »M. Cuk« prireja poletne lekcije za popravne izpite. Informacije dobite vsak dan od 10. do 12. ure (razen sobote in nedelje) do 9. julija v uradih Sklada, Narodna ul. 126 -Opčine (tel. 212289).
SKLAD »M. Cuk« prireja krožek KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 -Opčine (tel. 212289)
SKLAD »M. Cuk« obvešča, da bodo od 1. julija do septembra prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
SKLAD »M. Cuk« obvešča, da danes zaključi vzgojno svetovalnico. Svetovanje se bo ponovno
Samo s pravočasnim naročilom si boste zagotovili učbenike za prihodnje šolsko leto.
Seznami so na razpolago v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20
URNIK sprejemama osmrtnic, sožalij, čestitk, oalasov m raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan:
vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST-Tel. 7796611 tudi popoldne 13.30-17.00: samo osmrtnice in sožrlja
od ponedeljka do petka PUBLIEST
ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600
iiiiii n <»i
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO
OBVEŠČA
da s 1. julijem 1993 ukinja blagajno za inkaso računov BOLETTE-CONSUMI na sedežu podjetja v Ul. Genova 6, zaradi reorganizacije in koordinacije servisne službe.
Za plačilo računov se uporabniki lahko poslužujejo naslednjih Agencij in Filial Tržaške hranilnice - Cassa di Risparmio di Trieste (blagajna podjetja):
Servisni center C RT - Ul. S. Pellico 3 Servisni center CRT - Ul. Giulia 3 Crt Agencija št. 3 - Opčine Crt ” št. 6 - Sv. Sabba Crt	”	št.	9 - Rojan
Crt	”	št.	12 - Skedenj
Crt	"	št.	13 - Barkovlje
Crt	”	št.	14 - Boljunec
Crt	”	št.	15-Prosek
Crt " št. 25 - Sv. Jakoba Filiala v Miljah - Ul. Roma 26 - Milje Filiala v Sesljanu - Sesljan 43/b in v sledečih poverjenih bankah:
BANCA ANTONIANA:
Sedež v Trstu - Borzni trg 11/a Agencija št. 1 - Ul. del Lavatoio 5 ” št. 2 - Ul. delllstria 5 št. 3 - Ul. Giulia 94 ” št. 4 - Trg Ospedale 4 ” št. 5 - Ul. S. Teresa 1 - Roianski trg Filiala v Miljah - Ul. Mazzini 3/a - Milje HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH:
-	Ul. Ricreatorio 2 - Opčine
”	- Trg Libertä - Trst
HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI:
”	- Nabrežina center 106
-	Sesljan 44
CASSA Dl RISPARMIO Dl UDINE E PORDENONE:
Sedež v Trstu - Trg Tommaseo 2 Agencija št. 1 - Ul. Battisti 14 - Trst
Skupno 49 okenc na sedežih in podružnicah v Furlaniji - Julijski krajini in v Venetu.
Opozarjamo da plačila računov pri CRT in pri ostalih omenjenih bankah, ni dodatnih stroškov za uporabnike.
pričelo v septembru.
GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ricmanj sporoča, da bo jutri, 30. t.m., od 17. do 19. ure v prostorih Baragovega doma v Ricmanjih razobešen izid izpitov, podeljevanje priznanj in spričeval ter sprejemanje potrdil za vpis v novo šolsko leto.
SK BRDINA organizira jutri 30. t.m. razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini ob 17. uri.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bo do 10. septembra odprta od 8. do 16. ure vsak dan razen ob sobotah; zaprta pa bo od 26. julija do 13. avgusta.
TV KOPER vabi občinstvo, da se v četrtek, 1. julija, ob 19.45 udeleži javnega snemanja oddaje »Kam vodijo naše stezice», ki bo obravnavala mesto satire v zamejskem prostoru. Snemanje bo v prostorih sejne dvorane županstva v Dolini.
IZLET
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 15. julija izlet na Sviščake z možnostjo vzpona na Snežnik. Vpisovanje bo 6. julija, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
H ŠOLSKE VESTI
GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoj sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 od 28.6. do 30.7. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na se dežu ul. R. Manna 29.
OD 25. JUNIJA so na oglasni deski šolskega skrbništva v Trstu (Ul. Cu-mano 2) in liceja »F. Prešeren« (Vardelska cesta 13/2) objavljene začasne izčrpane pokrajinske lestvice prosilcev za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem v šolskih letih 1993/94 in 1994/95. Morebitne pripombe ali pritožbe v zvezi s položajem posameznikov v omenjenih lestvicah morajo prizadeti posredovati šolskemu skrbniku v roku petih dni po objavi.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je dne 22.6. šolsko skrbništvo objavilo lestvico poverjenih ravnateljev za šolsko leto 1993/94. Rok za morebitne popravke zapade 10 dni po objavi.
0
ČESTITKA
Danes v Ricmanjih praznuje svoj goden dan PIERINA HRVATIC. Vse najboljše ji Zeli Ana z družino.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci. Vabljeni.
OSMICO ima Branko Slavec v Mackoljah št. 133 (cesta za Prebeneg).
OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu
V SLIVNEM pri Kraljevih so odprli osmico. Vinsko pitje vodita Ivo in Andrej Kralj.
OSMICA je odprta pri Ušaju v Nabrežini
KUKUKOVI so v Doberdobu odprli kmečki turizem: imajo odprto vsak dan in vabijo na obisk.
PRODAJAM domače vino malvazija. Tel. št. 943207 v večernih urah.
OSMICO ima v Zgoniku Janko Kocman do 4. julija.
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine za dijake klasičnega in znanstvenega liceja. Telefonirati ob večernih urah na št. 728601.
ŠTUDENTKA nudi inš-trukcije latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. 225017.
NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na št. 220726.
PRODAM avtomobil Fiat Panda 750S, letnik 86, rdeče barve, v dobrem stanju, tel. 040-281394.
PES nemški ovčar je bil najden na Furlanski cesti (str. del Friuli). Lastnik naj poklice tel. št. 224407.
NA VASI ali v okolici Trsta, tudi na Krasu, mlad zamejec išče skromno staro hišo ali majhno stanovanje, potrebno popravil, oziroma podrtijo za dostopno ceno. Tel. št. 828251.
ISCEM rabljeno frezo, moC preko 7 KS, v dobrem stanju. Plačam v gotovini. Tel. št. 576116.
PEKARNA išče peka. Telefon št. 200231.
STANOVANJE sodobno opremljeno v Ovčji vasi (Valbruna) - 6 ležišč in 2 dodatni, garaža in klet -prodam. Tel. (0481) 390688 v večernih urah.
LETALSKO VOZOVNICO Trst - Atene prodam za polovično ceno. Telefon 215100.
CE STE AMBICIOZNI
in bi radi dadatno zaslužili s prodajo vrhunskih izdelkov pokličite Karmen v ponedeljkih in sredah popoldne na tel, št. 327447.
IZGUBIL se je v nedeljo, 27. t.m. lovski pes pasme Bigi nizke rasti čr-no-rjavo-bele barve na področju Vremščice - Volče. Na ovratniku ima vgravirano tel. številko. Najditelju primerna nagrada. Telefonirati v Trst 001-226626.
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Emil Milkovič
Pogreb bo jutri, 30. junija, ob 12.30 v cerkvi v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova Edi in Giulijano z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trebče, 29. junija 1993
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
Karlo Mulič
Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na pokopališče na Repentabor.
Žalujoča sinova Henrik in Franc z ženo Anico, vnuka Erazem in Elena ter drugo sorodstvo.
Repentabor, 29. junija 1993
Zapustil nas je naš dragi
Karlo Starc
bivši strojni direktor in bivši inšpektor Lloyds Register of Schipping.
Pogreb bo v Četrtek, !• julija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočajo žena Viktoria, sin Giorgio in hči Manuela z družinama, sestra Marija in drugi sorodniki.
Trst, 29. junija 1993
(Pogrb. pod). Ul. Zonta 3)
29. 6. 1990 - 29. 6. 1993
Tri leta je odkar si odšel dragi
Ivo
a v naših srcih si ostal. Mama Ida in vsi tvoji. Trst, 29. junija 1993
Ob prerani izgubi očeta sočustvujejo z Nadjo sošolci HI. C razreda sole Igo Gruden.
GORICA
Torek, 29. junija 1993
5
OBČINA / ZUPAN TUZZI NAPOVEDAL SVOJ ODSTOP
Institucionalna večina je poslednja možnost
Če spodleti še ta posksus, gremo jeseni na voliive
Župan Erminio Tuzzi je vCeraj napovedal odstop najkasneje do 15. julija (foto Studio Reportage)
Marko Marinčič
Goriški Zupan Erminio Tuzzi je na sinočnji seji občinskega sveta napovedal svoj odstop. Ni Se odstopil, potrdil pa je namen, da bo najkasneje do 15. julija izročil občinskemu tajniku formalno odstopno pismo. Dotlej bi hotel Tuzzi zaključiti nekatere odprte zadeve, brez katerih bi bil obračun njegovega županovanja piCel. Ne samo: Cas, ki si ga je vzel pred odstopom, naj bi tudi omogočil iskanje rešitev (Ce sploh še obstajajo), ki naj bi preprečile razpust občinskega sveta, imenovanje komisarja in predčasne volitve.
V bistvu po županovem mnenju obstajata dve možnosti: prva je, da se prizna nezmožnost sedanjega občinskega sveta, da predstavlja občane in upravlja mesto (s tem v zvezi je opozicija z Busob-nijem odvrnila Tuzziju, da problem ni v občinskem svetu temveč v nesposobnosti uprave in večine, ki jo je podpirala). V tem primeru bi 60 dni po odstopu župana prišlo do imenovanja komisarja in nato do volitev novembra ali decembra.
Druga možnost, za katero se ogreva Tuzzi, pa je oblikovanje nove, začasne “institucionalne” uprave. Načelniki skupin v občin-
skem svetu naj bi mimo strankarskih tajništev oblikovali kar se da široko upravno koalicijo, ki naj bi uresničila nekatere delno že izdelane naCrte: preureditev prometa, nov organik osebja, smernice za nov regulacijski načrt in naCrt za storitve.
V podporo temu poskusu, da bi Cim dlje ohranili pri življenju sedanjo strukturo, Čeprav nekoliko spremenjeno, je načelnik
KD Zappalä predlagal sejo načelnikov skupin, ki naj bi se dogovorib o razporedu dela za odobritev vsaj najnujnejših tehničnih sklepov (obračun za leto 92, reševanje glasbene šole itd.). Obenem naj bi se izrekli o pripravljenosti vsake politične skupine, da sodeluje pri oblikovanju nove “tehnične” uprave, ki naj bi vsaj za določen Cas prevzela reševanje najnujnejših zadev.
Proti temu se je izrekla DSL. Sedanji poskusi so zakasneli, je dejal Busoli-ni. Večino bi lahko razširili že pred meseci, pogoj za to pa je bil sprememba bistvenih točk programa, na kar pa dosedanja koalicija ni hotela pristati. Danes je pozno: DSL pristaja na odobritev res nujnih tehničnih sklepov, nikar pa ne na zahtevne načrte, ki bi obvezovali bodočo, najbrž drugačno večino. Raje kot to, naj bodo Cimprej volitve.
V brezpogojno podporo Zappaläjevemu poskusu se je izrekel Zucalli (PSI), takoj za njim pa tudi Coana (MSI), ki je ponudil podporo misovcev dosedanji večini. Z druge strani je na zadnji poskus, da se preprečijo predčasne volitve pristal tudi Špacapan (SSk). Podobno pripravljenost je ponudil tudi Fornasir (Per Gorizia), ki pa je v zameno zahteval novo zadržanje sedanje uprave, zaženši z odpovedjo fi-nancarski šoli.
Načelniki skupin morajo torej preveriti, ali je možna povsem nova široka uprava, ki bi jo najbrž vodil nov Zupan (Obit ali Zanetti - oba iz vrst KD a “sprejemljiva” tudi za del levice?). Časa je malo: prihodnji dnevi bodo pokazali, ali bo ta poskus uspel. V nasprotnem primeru gremo jeseni na volitve.
SINDIKATI / ODGOVOR
Nujen je jasen načrt razvoja na Goriškem
Kritike županu Tuzziju
Vlado Klemse
Ce dr. Erminiu Tuzziju ne gre najbolje pri razreševanju (pre)dolgo trajajoče politične krize, ni mogoče trditi, da bi bilo njegovo delo uspešnejše na drugih področjih. Pri poskusih iskanja izhoda za zajezitev gospodarske recesije Občina, oziroma župan, ki jo predstavlja, stopicata na mestu. To ni naša ugotovitev, paC pa so tako oceno o uspehu nedavnega obiska prvega občana v Rimu izrazili sindikati in to vsi trije, ki so že pred dnevi opozorili na zelo skromen rezultat "misije” in s tem pravzaprav spodbudili polemiko, ki se še ni polegla.
ZaCel jo je župan Tuzzi, ki kot kaže zelo težko sprejema kritike, pa Čeprav so še tako upravičene. V odgovor na polemike so sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL v posebnem poročilu za tisk ponovno pojasnile sicer že dolgo znano stališče: za izhod iz gospodarske recesije potrebuje Goriška globalni načrt. O tem so se dogovorili že oktobra na deželni ravni, tak pristop so potrdili pred februarskim obiskom takratnega vladnega kriznega štaba. Brez jasnega koncepta razvoja so lahko vsi ukrepi samo
obliž.
Namesto na podlagi novega, globalnega načrta razvoja, so se rimski pogovori odvijali na podlagi starih in nepopolnih izhodišč in dokumentov, ugotavljajo sindikati, ki Zupanu očitajo, da je na srečanju s elani predsedstva vlade podal improvizirano in zelo skopo ter mestoma naravnost smešno poročilo o razlogih gospodarske recesije. Smešno v tistem delu, ki govori, da je izplačevanje pokojnin slovenskim državljanom eden od razlogov gospodarske krize, krize na področju zaposlovanja in proizvodnje. Sindikati ob tem navajajo, da je to le ena od "cvetk” v županovem poročilu. Tuzzija kritizirajo tudi zaradi tega, ker se je v Rimu pogovarjal o manj pomembnih vprašanjih, glavno pa je izostalo.
Kljub ne ravno vzpodbudnemu posegu župana v Rimu, sindikati navajajo, da niso hoteli dogodka izrabiti. Izrabljajo pa priložnost, ki je nastala ob polemikah, da ponovno opozorijo na nujnost Čimprejšnje izdelave jasnega globalnega naCrta za oživitev gospodarstva na Goriškem. In pri tem vztrajajo in bodo tudi vztrajali.
Zaradi
stavke
kioski
jutri
zaprti
Prodajalci Časopisov in revij, združeni v stanovski organizaciji SNAG, so za jutrišnji dan, 30. junija, oklicali celodnevno stavko. Jutri torej ne bodo prodajali Časopisov in revij. Pokrajinski predsednik združenja SNAG Massimo Chiussi pojasnjuje razloge, ki so v osnovi tako drastične odločitve. Prvi razlog je v dejstvu, da predstavniki založnikov, kljub dosedanjim pobudam in zahtevam, niso pristali na obnovitev vsedržavne pogodbe. Prodajalci Časopisov zahtevajo, da si založbe prevzamejo stroške prevoza in distribucije Časopisov. Zahtevajo tudi, da se podaljša letni dopust. Namesto dveh tednov naj bi znašal tri. Predlog utemeljujejo z dejstvom, da so prodajalne časopisov odprte vsako drugo nedeljo. Na predloga so predstavniki združenja založnikov odgovorili s protipredlo-gom, da bi prodajalcem znižali maržo za 2,50 odstotka in s tem denarjem krili plačilo davka na dodatno vrednost.
NOVICE
Visok življenjski jubilej Milene Koršič
V krogu družine in številnih prijateljev je Milena Koršič vdova Radinja praznovala 80. rojstni dan. Spomnili so se je rojaki iz Pevme in Podgore. Izhaja iz družine, ki je veliko prestala zaradi vojn in ki je tudi veliko žrtvovala za zmago nad silami, ki so te vojne sprožile. Kot otroka so jo z družino, med prvo svetovno vojno, preselili na Štajersko. Milena je našla zaposlitev, kot kuharica, v nekdanji tovarni SAFOG, medtem ko je mož Albin delal v tržiski ladjedelnici. Družina je vseskozi sodelovala z osvobodilnim gibanjem. Brat Jožef, ki je sedemnajstleten odšel v partizane, je umrl februarja leta 1945 v Mauthausenu. V domačem in bližnjih krajih je bil znan tudi Milenin oCe, Jožef Koršič, zaposlen v pisarni znanega goriškega odvetnika Tonklija.
Prošnje za povračilo takse za registracijo podjetij 1992
Združenje ASCOM obvešča, da je vlada 28. aprila letos upoštevala razsodbo mednarodnega sodišča in na novo določila registrske takse za vpis podjetij za leto 1992. Takse znašajo 500 tisoC lir za družbe vseh vrst, 250 tisoC lir za vsako spremembo osnovne registracije, 250 tisoC lir za dodelitev številke IVA.Vladni akt in razsodba mednarodnega sodišča dejansko odpirata možnosti za povračilo že plačanih taks. Rok za prošnje za povračilo preveč plačanih taks, zapade 180 dni po 2. maju letos. Prošnje je treba nasloviti na registrski urad (Ufficio del Registra di Roma) via Boezio 10, na nekolkovanem papirju, odposlati pa priporočeno s povratnico. Na sedežu združenja imajo na razpolago obrazce.
V	Novi Gorici predstavijo knjigo dr. D. Rupla Odčarana Slovenija
V	Novi Gorici bodo drevi, ob 20. uri, predstavili knjigo Odčarana Slovenija dr. Dimitrija Rupla. Predstavitev knjige bivšega zunanjega ministra bo v oddelku knjižnice v utici Gradnikove brigade 25. Na prireditev vabita Goriška knjižnica Franceta Bevka in založba Mihelač.
Sodna afera glede prispevkov za hiše bo segla na Goriško?
Nova sodna afera glede zlorabe deželnih prispevkov za gradnjo hiš, o Čemer poročamo na deželni strani, bo, kot kaže, segla tudi na Goriško, oziroma v Tržič. V TržiCu je namreč doma eden od osumljencev, Stefano Antoniozzi. V TržiCu je tudi urad nepremičninske družbe Itatia, katere upravitelj je omenjeni Antoniozzi. Večino oseb osumljenih sodelovanja pri domnevni goljufiji so priprti v Vidmu, eno pa tudi v Neaplju. Nekaj oseb osumljenih kaznivih dejanj je doma v Gradežu oz. krajih na območju Cervinjana.
FILM / FESTIVAL BO OD 30. JULIJA DALJE
Predstavili izbor filmov za nagrado S. Amidei
Organizatorji pričakujejo razne ugledne goste
Letošnji, 12. filmski pregled za nagrado Sergio Amidei za najboljši scenarij bo na goriškem gradu od 30. julija do 7. avgusta. Manifestacija ponuja letos ob potrditvi že lani preizkušanih sprememb tudi nekaj novosti, o katerih so spregovorili včeraj na predstavitveni tiskovni konferenci. Srečanja so se udeležili odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna -občina je glavni organizator -, direktor združenja Amidei Giuseppe Longo, ki vodi organizacijo pregleda ter Člana vodstva istega združenja sen. Nereo Battello in prof. Aleš Doktoric. Slednji je zastopal tudi Kinoatelje, ki sodeluje pri organizaciji in ki bo prihodnje leto
posvetil na Film video monitorju retrospektivo obmejnemu režiserju Francu Giraldiju (po materi je slovenec), ki je med elani žirije.
Potrditi so lansko formulo prireditve, ko je natečaj Amidei prodrl do pozornosti filmske kritike in specializiranih revij (Ciak, Movie). Tudi letos bo torej festival predstavil osem filmov iz zadnje sezone izbranih po zanimivosti in učinkovitosti scenarija. To delo je strokovna žirija že opravila v prejšnjih dneh v Rimu. Scenarist Age (Incrocci), ki ji predseduje, ter elani scenaristka Sušo Cecchi D’ Amico, igralka Gio-vanna Ralfi, režiserji Mario Monicelli, Ettore Sco-la, Nanny Loy in (kot
nov član žirije) Franco Giraldi so izbrati sledeče filme:
»La Scorta«, R. To-gnazzi (v sporedu bo 30.
7.	), »Časa Howard«, J. Ivory (31. 7.), »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, J. Avnet (1.
8.	), »II grande cocome-ro«, F. Archibugi (2. 8.), »Jona ehe visse nella ba-lena«, R. Faenza (3. 8.), »La crisi«, C. Serrau (4. 8.), »La moglie del solda-to«, N. Jordan (5. 8.), »Caccia alle farfalle«, O. losseliani (6. 8.). Kot je razvidno prevladujejo tuji filmi, kar je izraz krize italiajnske scenari-stike, Čeprav po drugi strani sodita filma Rickyja Tognazzija in Francesche Archibugi (oba sta tudi scenarista) v ožji krog favoritov.
Posebno pozornost zasluži retrospektiva posvečena filmom Jacquesa Preverta. Malokdo ve, da je bil veliki pesnik tudi avtor filmskih scenarijev, sodobnik Sergia Amideia in kot on predstavnik neoralizma. V popoldanskem terminu bomo od 4. do 6. avgusta v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu lahko gledali filme »II porto delle neb-bie«,»Alba tragica« in »Mentre Parigi dorme«. Prevert bo “Častni gost” tudi na zaključnem večeru ob nagrajevanju, ko bodo predvajali njegov »Amanti perduti«. Številni in ugledni bodo tudi gostje, ki se bodo osebno udeležiti festivala. Poleg raznih elanov žirije, nekaterih režiserjev in igralcev silmov v selekciji, bo prišel tudi Gillo Pontecorvo, direktor Festivala v Benetkah.
J. Prevert: pesnik in scenarist (fotoreprodukcija SR)
GLEDALIŠČE / JUTRI V KROMBERKU
“Tico-Tico bar” predstava za abonente SSG
Poletne gledališke sezone letos, žal, predvsem zaradi finančnih težav, ne bo. Suša pa kljub temu ne bo popolna, kajti Kulturni dom, ZSKD Gorica ter SSG so našli kompromisno rešitev. S PDG so se dogovoriti “za rezervacijo“ njihove nadvse uspešne poletne predstave “Tico-tico bar“. Predstava je "strupena” komedija o lovu za denarjem in ljubeznijo, povzeta je po Goldoniju (Kavarnica) in Fassbinderju, priredila pa sta jo V.Taufer in S. Fišer. Tico-tico bar je Cma variacija Goldonijeve lahkotne komedije o nečednih strasteh finančnih špekulantov, kockarjev in matih podjetnikov ter žensk, talentiranih za raznovrst-
ne zabave. Zbirajo se v mestni kavarni, center življenja pa je v resnici igralnica, saj denar uravnava vsa dejanja in strasti. Nedvomno je to zgodba, ki je še kako aktualna. Režiser predstave je Vito Taufer, igrajo pa Ivo Ba-rišič, Iztok Mlakar, Stane Leban, Rastko Kraši, Mira Lampe-Vujcic, Teja Glažar, Alenka Vidrih ter gosta Dare Valič in Jurij Souček. Predstva za go-riške abonente bo jutri, 30.6.1993, ob 21.15 v gradu Kromberk pri Novi Gorici. Rezervacija in prodaja vstopnic je v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20-tel. 33288). Prireditelji opozarjajo na dejstvo, da je število mest omejeno in prosijo za točnost.
SGZ / OBISKI VINSKIH KLETI
Danes obisk dveh znanih vinogradnikov na Oslavju
Po obisku v dveh kleteh na območju zahodnih Brd, na Jazbinah in na Plešivem, pripravlja gostinska sekcija SGZ Gorica danes obisk dveh vinogradniških posestev na Oslavju. Prvi obisk (ob 16. uri) bo veljal posestvu Figelj, drugi pa posestvu Primožič (ob 18. uri). Tako kakor pred tednom dni, se bodo udeleženci zbrati pri Nanutu (na Tržaški cesti) ob 15.30.
Na torkovi ekskurziji so udeleženci obiskati vinogradniško posestvo Krapež na Jazbinah, mlado po nastanku, vendar uspešno glede kakovosti, kakor pričajo priznanja, ki jih je bilo deležno na lanskem ljubljanskem vinskem sejmu. Gre za manjše, vendar razvijajoče se posestvo, kjer ustekleničijo okrog 30 tisoč steklenic vina. Drugi obisk je bil namenjen posestvu "Quarin” Wände Gradnik na Plešivem, ki se usmerja v ovrednotenje starih domačih sort, ki so zaradi tržne logike šle v pozabo, zdaj pa spet pridobivajo na pomenu. Udeleženci ekskurzije so tako lahko pokusili belo "palšakarico”. Ekskurzija je namenjena predvsem elanom SGZ, pridružijo pa se lahko tudi
FOLKORA / NASTOP V NEDELJO NA GRADU
Mladi plesalci nosilci izročila treh narodov
No večeru so poleg treh goriških oz. furlonskih skupin nostopili mlodi folklorni plesolci iz Pirono in iz Avstrije
V gledališču pod šotorom na goriškem gradu so se v nedeljo zvečer predstavile mladinske folklorne skupine iz treh držav. Pred številnim navdušenim občinstvom so veselo zaplesali mladi folkloristi iz Gorice (člani skupine "Lis Lusignutis"), nadalje skupine iz Primu-lacca blizu Vidma, iz Koprivnega, folklorna skupina OŠ Ciril Kosmač iz Pirana in avstrijska folklorna skupina "Glantschacher spatzen" iz Liebenfelsa. (foto Studio Reportage)
KRONIKA / NESREČA V MORARU
Ranjen motorist
Z yamaho 500 ga je zaneslo v zid
V noCi od nedelje na ponedeljek se je v Mora-ru težko ponesrečil 22-letni motorist Brian Galante iz Fossalona, utica Eraclea. Sprejeli so ga na zdravljenje v goriško splošno bolnišnico s pridržano prognozo.
Nesreča se je zgodila v prvih jutranjih urah, (nekaj po prvi uri) zato tudi dinamika še ni povsem pojasnjena. Zdi se, da je Galante zaradi neprimerne hitrosti izgubil nadzorstvo nad težkim motorjem yamaha 500, zaneslo ga je s cestišCa ter je trčil v zid. Nesreča se je zgodila v utici Ma-
meli, 24.
Ob trčenju je Galante zadobil hude poškodbe in se zdravniki v goriški splošni bolnišnici še niso izrekli. Zapisnik o hudi prometni nesreči je sestavila prometna policija.
V roku nekaj dni je to druga hujša prometna nesreča motorista. Pred nekaj dnevi je prišlo do silovitega trčenja med motorjem in avtomobilom v križišču Korza in ulice 9. avgusta, ki je opremljeno s semaforji, dve osebi sta bili ranjeni, od katerih ena huje.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Režija Jane Campion. Zlata palma na festivalu Cannes 93.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Bagliori nel buio«. (Filmski zapis o stvareh, ki so se zares dogodile).
n RAZSTAVE
V KATOLIŠKI KNJI-GARNI razstavljajo goriški fotoamaterji Skupine 75. Razstavo si lahko ogledate po urniku knjigarne do 10. julija.
^3 OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH ob-
vešča, da bo zaprta od 2. do 12. julija. Od 14. julija naprej bo zopet odprta po naslednjem umiku: ponedeljek, sreda in petek od 15. do 18 ure.
LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešCa, da bo do 23. julija poslovala po poletnem urniku in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je v
poletnem Času odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure in v torek in petek od 10. do 13. ure.
CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešCa, da do konca junija vpisujejo gojence za š. 1. 1993/94 in naproša letošnje gojence, da potrdijo na tajništvu obiskovanje pouka v prihodnjem šolskem letu. Tajništvo je odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
SINDIKAT INCA-CGIL obvešCa, da je njihov u-službenec vsak četrtek od 15.45 do 18. ure prisoten na županstvu v Sovod-njah za informacije, izpolnjevanje obrazcev glede ticketa, pokojnin itd.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Fei-gel ter pri elanih.
I I LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCO, C. Itatia 10, tel. 53157. DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽICU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes ob 10. uri Achil-le Pahor iz splošne bolnišnice v Ronke, ob 11. uri Guerrino Braida iz Za-graja v LoCnik, ob 12.30 Hilarij Juretič iz splošne bolnišnice v Šmartno v Brdih.
ZDA - IRAK / ODMEVI NA NAPAD
Clintona ne podpirajo vsi
Tudi Evropa kritično o napadu
WASHINGTON, BAGDAD - ZDA Zavračajo obsodbe o dvojnih merilih, ki jih menda upoštevajo, ko gre za Irak na eni ali Bosno na drugi strani. Namestnik državnega sekretarja Clifton Wharton je po sestanku z indonezijskim predsednikom Suhartom dejal, da so ZDA delovale samostojno, ker so tako varovale lastne interese. »O delovanju v Bosni se je mednarodna skupnost dogovorila za skupno in usklajeno delovanje. V tem primeru (napadu na Irak, op. ur.) pa je šlo za poseben incident in neposredno grožnjo Ameriki.« Kljub podpori, ki ga je ameriški akciji dal VS ZN, in kljub takim in podobnim razlagam pa predvsem muslimanske države še vedno glasno opozarjajo, da bi morale ZDA kot edina preostala velesila po koncu hladne vojne enako odločno ukrepati tudi v
primeru, ko gre za kaznovanje srbske agresije v Bosni. Poročila o učinkovitosti sobotnega ameriškega napada postavljajo v Čudno luC tudi izgovore, da bi napadi na srbske cilje v Bosni zaradi nejasne frontne Črte lahko ogrozili življenja nedolžnega civilnega prebivalstva. Od triindvajsetih raket, kolikor so jih izstrelili z dveh ladij v RdeCem morju in Perzijskem zalivu, samo tri niso zadele cilja, paC pa so »zašle« nekaj sto metrov dlje, v stanovansjko Četrt. To je priznal tudi poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske general Colin Powell.
Neugodno so ameriški napad ocenili tudi komentatorji nekaterih pomembnih zahodnih Časopisov. Financial Times je tako zapisal, da je ameriški napad na Bagdad »klasični primer izsiljevanja podpore za dejanja, ki bi jih težko
upravičili v okviru mednarodnega prava«. Se ostrejši je bil Independent, ki je menil, da bi moral Bill Clinton počakati na izid procesa proti enajstim Iračanom, osumljenim, da so pripravljali atentat na nekdanjega predsednika Busha. Po mnenju tega Časopisa je sobotni ameriški napad že na meji legalnosti.
Arabski Časopisi se tako kot egiptovski zunanji minister Musa sprašujejo »zakaj Irak, in ne Bosna«. Po mnenju dubajskega Timesa je ameriško dejanje upravičeno le toliko, kolikor naj bi to bilo jasno sporočilo diktatorjem v Somaliji ah Bosni, v nasprotnem primeru je sklep o dvojnih ameriških merilih neizbežen. Časopis Gulf News pa je menil, da bi morale ZDA pred tako odločitvijo obvezno vprašati za mnenje Združene narode, »saj bi morali tisti, ki najglasneje zahtevajo spoštovanje mednarodnega prava, njegova pravila najsrože upoštevati«. Američani, ki so že pred pričakovanimi Huseinovimi grožnjami o povračilnih ukrepih predvideli možnost takega razvoja dogodkov, so proti Perzijskemu zalivu že poslali letalonosilko Theodor Roosevelt in spremljajoče ladje, v letalska oporišča v Savdski Arabiji in Turčiji pa so zaceli znova nameščati svoja bojna letala.
(M. E. in agencije)
Sramotilni oder za novinarja
NEW YORK - Med sodniki in novinarji se vCasih kaj zaplete, da pa nekdo preveč radovednega novinarja kaznuje na pet dni sramotilnega odra, je vseeno prehuda kazen tudi za ameriške razmere. Detroitski sodnik George Crocket je na to neobičajno kazen obsodil novinarja Detroit Newsa Santiaga Esparza, ker je med procesom telefoniral nekemu porotniku. Esparza bo moral pet dopold-nevov sedeti v jetniski obleki v posebnem, za javnost odprtem oddelku, ki mu pravijo »kletka za malopridneže«. Se dobro, da se sodnik ni spomnil na puritanski sramotilni jarem...(Ansa)
Civilisti so najnesreCnejše žrtve politike. Oče joče nad krsto ubitega sina. (Telefoto. AP)
Blßnjevzhodna mirovna pogajanja se nadaljujejo
JERUZALEM - Izraelski premier Rabin je zavrnil zahtevo Palestincev, da bi delna samouprava zasedenih ozemelj vključevala tudi del Jeruzalema. »Jeruzalem bo vedno enotno in glavno mesto naše države,« je dejal Rabin pred množico privržencev, ki so se v ponedeljek zbrali v »svetem mestu«.
V Washingtonu pa se je zaCel tretji in zadnji teden bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Palestinci si na pogajanjih prizadevajo, da bi sporazum vklju-
čeval tudi del Jeruzalema, ki je njihovo kulturno in gospodarsko središče. Med 20 mesecev trajajočimi pogajanji se Izraelci in Palestinci niso mogh dogovoriti, da bi v petletnem prehodnem obdobju Palestinci na zahodnem bregu reke Jordan in v Gazi, kjer živi skoraj dva milijona Palestincev, oblikovali delno samoupravo. ZDA si kot glavni pokrovitelj pogajanj prizadevajo premostiti nespravljiva stališča Izraelcev in Palestincev. (Reuter)
ŽENEVSKI SESTANEK DELA BOSANSKEGA PREDSEDSTVA
Sedmerica za razdelitev Bosne
Ta teden bodo prepričevali Izetbegoviča
ŽENEVA - Člani bosanskega predsedstva, ki so se v ponedeljek zbrah v Ženevi, so se odločili, da bodo v sredo ali Četrtek odpotovah v Sarajevo. Svojega predsednika Alija Izetbegoviča bi radi prepričali o nujnosti razdelitve Bosne in Hercegovine po zveznem vzorcu državne uprave, o Čemer se že dogovarjajo Srbi in Hrvati. Načrt konfederacije, ki je v zadnjih teSdnih v mednarodnih pogajanjih o pomiritvi Balkana skoraj popolnoma nadomestil prejšnji predlog desetih avtonomnih območjih v okviru celovite države Bosne in Hercegovine, je Alija Izetbegovic skupaj s svojim namestnikom Ejupom GaniCem imenoval »genocid Muslimanov«. Toda sedem drugih elanov predsedstva - trije Hrvati, trije Srbi in en Musliman, po mnenju opazovalcev Izetbegovičev tekmec Fikret Abdič - ne soglaša s predsednikom IzetbegoviCem, ki je po njihovem mnenju tako in tako samo prvi med enakimi v bosanskem predsedstvu. Zato so se v Ženevi pogovarjah z voditelji bosanskih Srbov in Hrvatov ter z mednarodnimi mirovnimi posredniki o razdelitvi Bosne in Hercegovine na tri nacionalno Ciste države. Ce se bo vse bosansko predsedstvo v naslednjih dneh v resnici sestalo na sa-rajevskem letališču, bo to šele tretji popolni sestanek najvišjega vladnega telesa nesrečne Bosne in Hercego-
vine po petnajstih mesecih, odkar tam divja najhujši spopad v Evropi po drugi svetovni vojni. Pritisk na Alija Izetbegoviča, naj se sprijazni z razdehtvijo Bosne, se povečuje že ves teden, odkar je protestno zapustil pogajanja. Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič mu grozi, da si bodo Bosno paC razdelili samo Srbi in Hrvati, Ce Muslimani ne bodo hoteli sode-
lovati - in vojski bosanskih Srbov in Hrvatov to napoved že uresničujeta z očitno usklajenim napadom na muslimanska oporišča okrog Maglaja v osrednje-severni Bosni. Balkanska tragedija pa se ne more držati pravil: medtem se novi zavezniki proti Muslimanom spopadajo med seboj v okolici Dubrovnika.
Philippe Naughton / Reuter
Zgodovina, ki se ponavlja kot tragedija
PARIZ - Pred natančno osemdesetimi leti, 29. junija 1913, se je začela kratka druga balkanska vojna. Praktično je bila povezana s prvo, ko je razpadlo turško cesarstvo, ki se je razletelo v sovražnostih med Bolgarijo in Srbijo. Ti dve državi sta z močno podporo Rusije izkoristili zavezništvo Cme gore in Grčije v znani Balkanski zvezi, ki je nastala leta 1912. Druga balkanska vojna, ki je potekala junija in julija 1913, je izbruhnila zaradi nesposobnosti zmagovalcev, da bi se sporazumeli o razdelitvi ozemelj, ki so jih odvzeli Turčiji. Posledica Londonske konference je bila ustanovitev Albanije 30. maja 1913, saj Nemčija in Avstro-Ogrska nista dovolili, da bi Srbija prišla do morja, Cina gora pa je morala zapustiti Skadar. Bolgarija, ki je nedvomno največ prispevala k prvi balkanski vojni, je obtožila Srbijo in Grčijo, da v njeno škodo načrtujeta razdelitev Makedonije. Tako so Bolgari napadli Grke in Srbe, svoje nekdanje zaveznike, 29. junija 1913, vendar so jih hitro premagali Turki in Romuni, ki so hoteli pridobiti del desnega brega Donave. Z bukareštanskim mirom (10. avgusta 1913) so Bolgari izgubili precejšen del ozemelj, ki so jih osvojili v prvi balkanski vojni. Makedonijo pa sta si razdelila Srbija in Grčija. Bolgarija je morala prav tako prepustiti Do-brudžo Romuniji in Andrinopel vrniti Turkom. Obe vojni, ki sta obudili srbski nacionalizem, sta bili preludij za prvo svetovno vojno.	(AFP)
NOVICE
VRH ORGANIZACIJE AFRIŠKE ENOTNOSTI
JAPONSKA / LOKALNE VOLITVE
Boris Jelcin danes v Grčiji
MOSKVA - Danes je na dvodnevni obisk v Atene prispel ruski predsednik Boris Jelcin. Pričakujejo, da bosta Rusija in Grčija, tradicionalni pravoslavni zaveznici, ta obisk izrabili za uskladitev stališč do razmer na Balkanu. Ruski predsednik Boris Jelcin bo v Atenah podpisal veC sporazumov, in sicer o sodelovanju in prijateljstvu med državama, veC gospodarskih ter celo vojaški sporazum. Tako naj bi zgladili tudi spor, ki je izbruhnil lanskega avgusta, ko je Jelcin v Sofiji napovedal mednarodno priznanje Makedonije. Rusija kljub temu še vedno ni navezala diplomatskih stikov z Makedonijo. Rusija igra Čedalje aktivnejšo vlogo na Balkanu. Hrvaški zunanji minister GraniC se je v ponedeljek o krizi na tleh nekdanje Jugoslavije pogovarjal v Moskvi. (AFPJ
Kdaj nova španska vlada?
MADRID - Baskovska nacionalna stranka (PNV) je pripravljena stopiti v koalicijo s španskimi socialsti Felipeja Gonzaleza, je izjavil predsednik PNV Xabier Arzallus. Tako so se dogovorili o oblikovanju mešane komisije, ki bo preučila programa obeh strank. PNV je na volitvah 6. junija dobila pet poslanskih mest, vendar socialisti tudi ob morebitni koaliciji s PNV ne bodo imeli absolutne večine v spodnjem domu španskega parlamenta. Katalonska nacionalistična stranka, ki je na volitvah dobila 18 poslanskih mest, pa še naprej zavrača sodelovanje s socialisti. (AFP)
Skrajneži spet napadajo
MÜNCHENGLADBACH - Neznanci so v ponedeljek znova podtaknili ogenj v hišo, v kateri je živela neka maroška družina, pri Čemer je bila ena ženska laže ranjena. To je v zadnjih dveh tednih že drugi napad na to hišo v Wegbeigu v bližini Münchengladbacha na zahodu Nemčije. Policija domneva, da so storilci neonacisti. Ranjeno 31-letno mater so prepeljali v bolnišnico, medtem ko so njena sestra in otroci pravočasno pobegnili pred ognjem. Družina, ki v Nemčiji živi že od leta 1977, se je pravkar vrnila v hišo, v kateri so neznaci že podtaknili ogenj. (Reuter)
Razorožitev somalskih skupin
MOGADIS - V južnem delu somalskega glavnega mesta je v ponedeljek prišlo do streljanja med Somalci in pripadniki modrih čelad. En Somalec je bil ubit, najmanj trije pakistanski pripadniki mirovnih sil pa so bili ranjeni. To je že drugi dan, ko so bili med streljanjem ranjeni pripadniki mirovnih sil. Posebni predstavnik Združenih narodov Jonathan Howe je dejal, da se mednarodne sile pripravljajo na obsežno akcijo, s katero bi razorožili skupine somalskih upornikov. (AFPJ
Policija najema teroriste
JOHANNESBURG - Minuli konec tedna je bilo v industrijskem predmestju Johannesburga ubitih 22 temnopoltih ljudi. Afriški narodni kongres, ki ga vodi Nelson Mandela, je južnoafriško policijo obtožil, da plačuje teroriste, ki napadajo Črnska naselja. Policija pa je priprla enajst ljudi, ki naj bi sodelovali v petkovemm napadu na poslopje, kjer so potekali pogovori o prihodnji demokratični ureditvi. Beli skrajneži so takrat zahtevali ustanovitev posebne države v državi, v kateri bi živeli belci. (AFP, ReuterJ
Vprašanja pozabljene celine ■ še vedno brez rešitev
\/ 30. letih obstoja ni OAE rešila nobenega afriškega problema
Poraženci so liberalni demokrati in socialisti
Slaba volilna udeležba in neuspeh vladajoče stranke govorita o želji volilcev po spremembah
KAIRO - Organizacija afriške enotnosti (OAEJ je v torek v egiptovski prestolnici začela trideseto vrhunsko srečanje. Toda voditelji Cme celine nimajo niti ob okrogli obletnici in zavidanja vredni starosti niti ob sprejemu'dvainpetdesete članice, nove afriške države Eritreje, razloga za veselje. Kot je ugotovil gostitelj srečanja, egiptovski predsednik Ho-sni Mubarak, je namreč Afrika v »novi svetovni ureditvi« dobila vlogo »marginalne«, pozabljene celine, ki je zapletena v množico državljanskih vojn, območnih konfliktov, plemenskih sporov in naraščajoče lakote.
Medtem ko preostali svet opaža vsaj omejeno gospodarsko rast, drsi vsa Afrika v prepad uničenega kmetijstva in nerazvite industrije. Vlade porabijo večino svojega denarja za nakup orožja, namesto da bi svojim sestradanim in obubožanim ljudem pomagale do vsaj majhnega dela blaginje, ki je za druge celine vsakdanja. Rezultat takšne politike so seveda nenehne vojne in medplemenska klanja, pri katerih je popolnoma neuspešna tudi njihova meddržavna ustanova. Organizacija afriške enotnosti ni bila sposobna zaustaviti vojn v Sudanu, Angoli in Liberiji, minuli teden pa so morali pokopati tudi mirovni načrt, s katerim naj bi končali triletno klanje v Ruandi. Vlada te države je namreč ugotovila, da ji ne ustreza. Zgodbe Somalije in Južne Afrike so vsem, ki se vsaj malo zanimajo za mednarodna dogajanja, znane, saj se zaradi spopadov ne umakne-
PaulEedle/Reuter
jo s prvih strani Časopisov. Države afriške celine so se, kot je videti, po koncu kolonialne vladavine odločile za tragični obrazec obra-Cuna s preteklostjo, pa Čeprav bi jim lahko samo sprava prinesla napredek. V zadnjih letih je celina doživela tudi najhujšo epidemijo aidsa, ki iztreblja najbolj produktivno srednjo generacijo in ubija upanja, da bo nekdo vendarle spremenil tok usode.
Afriški vrh bo zaradi neuspehov v treh desetletjih delovanja sprejel Kairsko deklaracijo, s katero naj bi vsaj v prihodnosti poskrbeli za srečnejše življenje črne celine. Deklaracija omenja nekakšno afriško gospodarsko skupnost in načine preprečevanja oboroženih konfliktov. Hkrati pa pozivajo svet, naj se zave svoje vloge kolektivnega, torej tudi afriškega varuha varnosti
in blaginje. »Nobeni družbi ali kulturi ne bi smeli dovoliti, da propade,« piše v Kairski deklaraciji.
Toda že položaj v državi gostiteljici, ki sodi med razvitejše in bolj stabilne države na črni celini, ne zbuja upanja. Prestolnica Egipta, ki ga že nekaj časa pretresa vrsta skrivnostnih bombnih napadov, je ob vrhu Organizacije afriške enotnosti bolj podobna vojaški kasarni kot pa mestu, ki naj bi pozabljeni celini prineslo upanje v boljšo prihodnost.
Afriški otroci nimajo svetle prihodnosti
TOKIO - Izid nedeljskih lokalnih volitev vladajoči Liberalno demokratski stranki ne napoveduje nie dobrega pred parlamentarnimi volitvami, razpisanimi za 18. julij, ugotavljajo dobro obveščeni analitiki. Liberalni demokrati so v mestni skupščini sicer pridobili dva sedeža veC kot na prejšnjih volitvah (44 sedežev v 128-članski skupščini) in so še vedno najmočnejša posamezna politična skupina. Toda slaba volilna udeležba -vsak drugi volilec v Tokiu ni prišel na volišče - in nenavaden vzpon Nove japonske stranke (lansko leto jo je ustanovil Hosokawa, ki mu je bilo dovolj škandalov in korupcije Liberalno demokratske stranke), ki je dobila kar dvajset sedežev, kažejo na nezaupa-
nje volilcev do doslej znanih politikov in strank, saj tako opozicijski socialni demokrati kot stranke, ki so nastale z izstopom politikov iz LDP, niso dobiti tako velikega števila glasov, kot so pričakovati. NajveCji poraženci nedeljskih volitev so tako Liberalni demokrati, ki niso mogli dobiti nazaj dvajset glasov, izgubljenih na volitvah leta 1989, in Socialni demokrati, ki so v primerjavi z volitvami pred štirimi leti izgubili kar osemnajst sedežev. Takega mnenja so skoraj vsi japonski Časopisni komentatorji. Japonci so se torej vendarle zaceli odločati za previdne in postopne spremembe, saj Novo japonsko stranko označujejo za desno sredinsko. Najbolj zanesljivo pa je, da jim je dovolj neprestanih
škandalov s podkupninami, povezavami visokih strankinih in državnih uradnikov s podzemljem in podobnega ter neizpolnjenih obljub o tem, kako bodo vendarle razčistiti s takim početjem in iz politike odstraniti vse, ki bi se kakorkoli kompromitirati.
Po mnenju Nobukuja Sasakija, profesorja politologije na univerzi Seiga-kun, so Liberalni demokrati zadržati dosedanje sedeže v mestni skupščini predvsem zaradi glasov starejših, lojalnih volilcev, Japonska nova stranka pa je uspela, ker je znala privabiti volilce, ki bi sicer glasovati za socialiste. Generalni sekretar socialistične stranke je že napovedal morebitno predvolilno sodelovanje z Novo japonsko stranko. (T.S. B.)
PARLAMETARNA SKUPŠČINA SVETA EVROPE
Na zasedanju o sprejemu Češke in Slovaške ter o dejavnosti Evropske banke
STRASBOURG - Po koncu zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope naj bi se število članic povečalo na 31, če se bodo parlamentarci danes ugodno izrekli o prošnjah Češke in Slovaške republike, ki se želita pridružiti SE
Zasedanja se prvič kot polnopravna članica s pravico do glasovanja udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo vodi Borut Pahor.
Poročati bodo tudi o dejavnosti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). V zvezi s sprejemom Slovaške utegne priti do določenih zadržkov. Madžarska, ki je prva vzhodnoevrop-
ska država, sprejeta v SE, utegne izraziti svojo zaskrbljenost v zvezi s položajem svoje manjšine na Slovaškem.
Parlamentarni poročevalci priznavajo, »da si niso mogli ustvariti celotne podobe v zvezi s položajem manjšin«, in zahtevajo »boljši dialog«, s katerim bi omilili nezaupanje različnih skupnosti. Vseeno pa poudarjajo, da so dobiti vsa zagotovila od slovaških oblasti, ki se nanašajo na spoštovanje manjšinskih pravic. EBRD, ki je od septembra s sporazumom o sodelovanju povezana s SE, mora »zagotoviti smotr-
no porabo denarja članic«, kot poudarjajo poročevalci komisije za gospodarska vprašanja in razvoj. Zahte-valiso tudi, »da se banka vzdrži izzivalnih oblik zunanjega razkazovanja in vzpostavi strožji nadzor nad vsemi svojimi operacijami«. Na zasedanju, ki se bo končalo v petek, bosta govorila danski premier Rasmussena in malteški predsednik Censu Tabone. Na koncu bo spregovoril tudi Alois Mock avstrijski zunanji minister, ki bo skupščino nagovoril kot predsedujoči Ministrskega komiteja Sveta Evrope
(AFP)
TURČIJA / NAPAD NA TURISTIČNE INTERESE ANKARE
ZDA / POROKA
Eksplozija ročne bombe je ranila 12 tujih turistov
Tak razvoj je 8. junija napovedal kurdski voditelj Abdulah Ocalan
V bombnem napadu na neki hotel v Antalyi ranjena nemška turistkinja (Telefoto AP)
ANKARA - Prvi napad kurdskih teroristov na turske turistične interese je predsinočnjim v sredozemskem letoviSCarskem mestecu Antalya terjal 26 ranjenih, od katerih jih je 12 tujih turistov. Kot so sporočile oblasti so od 21.30 v zaporedju petih minut neznanci zagnali tri ročne bombe (anana-sovke), in sicer: na dvorišče nekega malega hotela, v parkirišče pred hotelom Sheraton in proti neki trgovini. Posledice prve bombe so bile najbolj dramatične, ker je padla prav med skupino turistov, ki so posedali v noCnem hladu. Od 12 ranjenih turistov je devet Nemcev, dva Šveda in 1 Finec. Med ranjenimi Nemci sta dva v kritičnem stanju, drugi so za-dobili le lažje poškodbe. Ostali dve bombi sta povzroCih le gmotno škodo, a sta vseeno dosegli svoj učinek. Ko so svetovne agencije včeraj posredovale vest o atentatu na tuje turiste, so iz Nemčije začele dobesedno deževati odpovedi na že rezervirana letovanja v turških letovišCarskih krajih.
Trenutno Se nobena teroristična organizacija ni prevzela odgovornosti za trojni bombni atentat v Antalyi. Preiskovalci pa nimajo dvomov, da teroristi Kurdske delavske stranke (PKK) uresničujejo napovedi svoje-
ga voditelja. V libanonski Dolini Bekaa je namreč kurdski voditelj Abdulah Okalan 8. junija preklical enostransko premirje, ki ga je PKK proglasil od 20. marca. Kurdi so upali, da bo Ankara odgovorila na to »gesto kurdske dobre volje«, a v zameno so Turki še okrepili napade proti »hribovskim
teroristom«. Za Ankaro Kurdi namreč sploh ne obstajajo, to so zanjo le Gorski Turki, ki jih »peSCica skrajnežev« SCuva proti osrednjim oblastem. Da bi se z njimi pogajali in jih priznali kot manjšino, Turkom sploh ne pade na um, ker noCejo priznati obstoja kurdskega vprašanja. Ab-
dul Okalan je ob takem turskem odgovoru zagrozil, da »bo vojno preusmeril v turska mesta in turistične kraje«. Ankara je zaman protestirala pri sirskih oblasteh. Dolina Bekaa je namreč pod sirskim nadzorstvom, tako da je Damask moral vedeti za Okalanovo tiskovno konferenco.
Kot rečeno, so nedeljske bombe že dosegle svoj učinek. Ayla Kahyaoglu, uslužbenec pri turškem ministrstvu za turizem je moral priznati, da že prihajajo preklici rezervacij za letovanja tujih turistov v Turčiji, a je prepričan, da je to le trenutni emotivni odgovor na kurdske bombe. Koliko je emotivnosti v sedanjem strahu, bomo nedvomno videli v prihodnjih tednih. Po vsemu sodec se Kurdi ne bodo omejili na eno »ustrahovalno« akcijo, temveC bodo skušali temeljito prizadeti turški turizem, ki je postal ena pomembnih postavk v plačilni bilanci. Da se bo napetost v Turčiji Se stopnjevala, priča tudi vest, da so kurdski gverilci predsinoCnjim na turško-iranskem obmejnem območju pri Esendereju z raketometi in avtomatskim orožjem napadli žendarmerijsko postajo. Spopad naj bi trajal dobro uro, v njem naj bi izgubilo življenje 5 turških žan-darjev, 12 naj bi jih bilo ranjenih, Kurdi pa naj bi izgubili dva borca. Po tem napadu je turška vojska zaCela širokopotezno akcijo »CišCenja« na celotnem območju. Kot vedno so se kurdski borci zatekli na iransko ozemlje, ceno za napd pa bodo plačali kurdski civilisti.
»Prvi da« igralke Julie Roberts
Igralka Julia Roberts se je v Indiani poročila s pevcem Lyiom Lovettom. Za oba je to prva poroka (Telefoto AP)
NOVICE
Posebni računi za »vročo« linijo
LONDON - Britanska telefonska družba bo uvedla nov naCin obračunavanja telefonskih pogovorov na »vročih« linijah, to je za klice, s katerimi lahko vsakdo poteši svoj spolni nagon. Te Številke so namreč doslej klicali številni mladoletniki in številni uradniki iz služb, telefonski računi družin in podjetij pa so bili temu ustrezno visoki. British Telecom beleži kar 700.000 pozivov tedensko, cena pa je še kar visoka (48 penijev na minuto). Od julija pa bodo uvedli posebne raCu-ne; kdor bo želel klicati po »vroCi« liniji bo moral operaterju povedati številko svojega računa. Razlika je dvojna: klici ne bodo vec anonimni in kdor bo klical, bo moral tudi sam plačati. To pa pomeni, da se bo število klicev verjetno drastično zmanjšalo.
Preplah zaradi ogrlic s strupenimi semeni
LONDON - S pozivi na vseh britanskih časopisih je humanitarna organizacija Oxfam sporočila ljudem, ki so kupili njene gvatemalske ogrlice, naj jih nemudoma vrnejo. Neki študent botanike je namreč naključno ugotovil, da so ogrlice narejene iz semen strpenega ricinusa. Ze po prvih grobih analizah londonskega Guy’s Hospitala je bilo takoj jasno, da bi že eno samo seme ugonobilo otroka, če bi ga ta nehote pogoltnil. V 346 trgovinah Oxfama, ki se bavi s pomočjo državam v razvoju, so v slabem mesecu prodali 1.100 »strupenih ogrlic«, nič čudnega torej, da je zavladal pravi preplah. Oxfam bo seveda vrnila denar vsem, ki ji bodo prinesli nevarne ogrlice.
Na Kitajskem usmrtili 126 trgovcev z mamili
PEKING - Ob mednarodnem dnevu boja proti mamilom so na Kitajskem usmrtili 126 trgovcev z mamiti. NajveC so jih usmrtiti v Yunnanu (100), tako da so v tej južnokitajski pokrajini na meji z Indokitajskim polotokom v zadnjih 12 mesecih usmrtili že 400 trgovcev z mamiti. Yunnan pa je po vsemu sodec najbolj »rizična« kitajska pokrajina, v kateri je največ prekupčevalcev in uživalcev mamil. Kitajske oblasti so sedaj sklenile, da bodo z železno roko strle to razvado.
Taifun Koryn pustoši Kitajsko
PEKING - Potem ko je taifim Koryn v prejšnjih dneh povzročil pravo razdejanje na Filipinih je sedaj dosegel kitajsko pokrajino Guangdong, kjer je življenje že izgubilo pet oseh. V Kantonu je tai-fun prekinil ves letalski in pomorski promet. Težave je povzročil v vsej južni Kitajski, kjer se je že zaCelo obdobje poletnih povodnji.
FOTOGRAFIJA DNEVA
Res, letali sta si bili zelo blizu, dotikali pa se nista. Za to je poskrbel objektiv iznajdljivega ameriškega fotografa (AP)
ZDA / V PALM BEACHU NA FLORIDI
Požar uničil vilo jordanskega kralja
Vila je bila prazna - Vzrok požara je verjetno uhajanje plina - Ogromna škoda
PALM BEACH (Florida) - Požar, ki je sledil močni eksploziji, je vlceraj ponoči skoraj popolnoma uničil vilo, ki jo je v tem letoviSCarskem kraju imel jordanski kralj Husein. Vila je bila prazna in domnevajo, da je požar izbruhnil zaradi uhajanja plina. Načelnik gasilske ekipe Graig Stainfeld je namreč povedal, da so sosedje približno uro pred eksplozijo občutili moCan smrad po plinu. Vila je vredna skoraj 2 milijona dolarjev; zaenkrat še niso sporočili, kolikšna je škoda.
Na stiki (AP) vila v plamenih.
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. junija 1993 in zapadlostjo 1. junija 2003.
■	Obveznice dajejo letno 11% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 9,86%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 1. julija.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. junijem; ob vplačilu (6. julija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.

ZDAJ IN NIKOLI
Komunikacijska
blokada
Zapis iz predprejšnje-ga tedna p zgledni prihodnosti, ki naj bi jo imela slovenska kulturna revialistika, Ce bi prešla v nov medij in pričela svoje publikacije posredovati po telekomunikacijskih poteh, se še ni dobro polegel v drobovju mojega računalnika, že je pošta (imejte to poimenovanje le za sinonim za različne ustanove iste miselnosti, ki so se združile v pro-atest alianso) s strumnimi javnimi nastopi dala vedeti, da je na tem področju sklenila mediti zadeve.
Ce boste sledili poštnim napotkom, boste morda lahko govorih po telefonu. Ne boste pa razpečevali svojih umetnostnih izdelkov po modemih in ne boste oživljali že nekoliko pozabljene tradicije mail arta v modernizirani različici, fax artu, da niti ne omenjamo bolj preprostejših kulturniških telefonskih uslug, kakršna je poezija ali glasba z avtomatskega odzivnika. (Seveda, na tem mestu bi bilo mogoče opozarjati tudi na odzivni-ški horoskop ali na faksiranje poslovnih papirjev; kaj ni nekakšna manična zavezanost kulturni paradigmi razberljiva tudi iz tega, da pri vsaki civilnodržavljanski težavi takoj zasledimo tudi
Andrej Blatnik
škodo, narejeno kulturi?) Pošta vas s svojo poslovno politiko, ki je, kot slišimo, legalna, zato nam in njej preostane edino spraševanje o njeni legitimnosti, pac na-potuje, da kupujte le izdelke domačega proi-zvajalca ali pa se, Ce trmoglavite, podajte na dolgo pot skozi institucije, nemara kar do vrat Zakona.
Vprašati pa se je mogoče, Ce je ta politika res samo poslovna. Pravica do medija seveda ni ustavna kategorija, drugače bi bilo zanimanje za mesta ustavnih sodnikov manjše, saj bi se nemara vsakomur zdelo, da jo prešibko uživa. Se zmeraj pa velja, da je medij sporočilo, in vsaj tu se stvari priCno zapletati.
Poštne usluge so, o tem se nemara strinjamo, ena izmed tistih potreb, ki so ljudem najbolj skupne. Zato se načeloma ni bati, da se naložba v delnice poštnih podjetij ne izplača,-sploh ne na našem telekomunikacijskem tržišču, kjer je veliko povpraševanje in ena sama, skrajno neredna ponudba. Ce bi ocenjevali pripravljenost tujega kapitala, da bi se plemenitil v naši deželici, bi bili nemara prav hitro soglasni, da bi se kakšen AT&T (ali drugo tuje podjetje) najbrž rad
lotil naložbe v telefonijo. Seveda, vsakokrat, ko hoCemo dvigniti slušalko, a je zaradi tehničnih omejitev (recimo, da slušalke sploh ni, ker nismo dobili priključka) ne moremo, se lahko opomnimo, kako je tuja telefonska firma na naših tleh samo uvodni akord v kulturno koloni-alizacijo (ali strateško odvisnost), a naše komunikacijske blokade to v ničemer ne zmanjšuje.
Z gledišča uporabnika je stvar jasna: hoCe telefon, daljinski telefon, telefonski odzivnik, faks, modem in kar je takih reci. Ve, da nie ni zastonj, pripravljen je plačati razumno ceno. Pra-vniško-tehnološki vrtinci, ki se mu postavljajo na tej poti poprek, ga prav nie ne zanimajo. Pravica do stika, tudi telekomunikacijskega stika, se mu zdi ena njegovih izhodiščnih pravic. In Ce je ne more uresničiti, Čeprav je za to pripravljen plačati, bo sumničil, da se za vsem skriva nekakšna nedoumljiva zarota.
V starih časih bi rekh, da hoCe država stvari obdržati kar se da pod kontrolo, saj se drugače lahko razmahnejo v nepredvidljivo smer. No, še dobro, da so vsaj ti Časi minili, Ce se že komunikacijske blokade niso spremenile.
____LIKOVNA UMETNOST / BENEŠKI BIENALE V OPOLDANSKEM SONCU_
Središče sveta
BENETKE - V noveli Thommasa Manna Smrt v Benetkah se intelektualni mešCan opoteka v sopari ozkih ulic, zasledujoč nedosegljivo lepoto. Sto let kasneje lepota še vedno izginja izpred oCi za vogali melanholičnega mesta. Sopara v zraku in na papirnatih vrečkah. Cisto pri tleh se od vsepovsod tihotapi po mestu simbolna podoba: Človeška lobanja, razmnožena 15.500-krat na keramičnih ploščicah v francoskem paviljonu in morda prav tolikokrat na papirnatih vrečkah utrujenih turistov.
Zamisel o bienalu se je porodila pred stotimi leti. Slovesna otvoritev prve mednarodne razstave umetnosti v Benetkah je bila dve leti kasneje in od leta 1895 je letošnji bienale petinštirideseti po vrsti. Njegovo delovanje sta zamajali le obe svetovni vojni.
Letos so nagrade prejeli umetniki vodilnih imperialističnih držav. Za življenjsko delo sta prejela zlatega leva že legendarna umetnika: tudi med slovenskimi umetniki popularni Spanec Antoni Tapies in Britanec Richard Hamilton, angleški dedek pop arta. Aperto 93 je nagra-
LAVRE ATI LJUBLJANSKIH BIENALOV (3)
Velika premija 1959:
Piene Soulages
Mednarodni grafični bienale je s svojim tretjim nastopom zaplul na sredino sodobnega grafičnega ustvarjanja, zato lahko z gotovostjo rečem, da je bila ta tretja predstavitev dokončna utrditev te razstave kot prikaza rezultatov dveh let mednarodne grafične ustvarjalnosti v Ljubljani.
Leta 1959 je na bienalu v Ljubljani, kot leto poprej v Benetkah, slavila abstrakcija (predvsem abstraktni ekspresionizem, oziroma natančneje evropski informel v vseh njegovih enaCicah). Ljubljanska žirija je z veliko premijo nagradila Francoza Pierra Soulage-sa. Pierre Soulages, rojen 1919 leta v francoskem kraju Rodez, ki danes živi in dela v Parizu, je eden najpomembnejših predstavnikov Ecole de Paris. Je umetnik, ki mu je sredi petdesetih let uspelo - poleg Adama, Mirdja in Picassa - povedati nekaj novega v posebnem, grafiki lastnem jeziku in ji tako dati popolno avtonomijo.
V	svojem grafičnem opusu je Soulages ustvaril nekaj litografij, predvsem pa se je posvetil tehnikama jedkanice in akvatinte. Po daljšem linearnem obdobju se je sredi petdesetih let v njegovi umetnosti pojavil en sam, monumentalen, monolitski znak, ki je do danes ostal Soula-gesov »zaščitni znak«.
V	slikarstvu so njegovi široki kaligrafski znaki, ki rastejo v glavnem v vertikalnih in horizontalnih smereh, nastajali s širokimi potezami njegovega CopiCa, v grafiko pa jih je prenesel tako, da je odjedkal vse prazne površine matrice in ohranil samo s strgalom nareje-
ne poteze. Kompozicije, ki so nastale na enak način, so visoko rafinirane, trdne strukture, ki jih niti z oznako »gesturalna umetnost« ni moc dosledno opisati; res pa je, da je Soulages skupaj s Har-tungom ustvaril trdno osnovo gesturalni liniji. Soulages je zagovornik avtentičnosti grafične umetnosti, njene neodvisnosti od drugih likovnih panog. Po njegovem grafi-
ka ne sme posnemati nekega modela, najsi je ta realen ali imaginaren; grafika mora svojo obliko najti med nastajanjem. Sam Soulages je govoril: »To kar delam, mi pove, kaj išCem.« Soulages je kot nekakšen sodobni alkimist.
Njegove grafike nastajajo spontano, v tehnološkem procesu delovanja kisline na bakreno podlago in so zato vsakokrat znova pre-
senečenje. Nanosi Črnila in barv, ki bogatijo njegove intenzivne Črnine -te so ogrodje sleherne Soulagesove kompozicije - se prilagajajo strukturam različno obdelanih površin bakra; vse to pri stiku s papirjem ustvari različne valeu-rje. Soulagesova umetnost je do danes ostala žlahtna, skrivnostna in živo monumentalna.
Breda Škrjanec
I 'J

dil Američana Matthewa Barneyja, pokrovitelj Swatch pa Japonca Yukinorija Ya-nagija. Dobitnika zlatega leva sta še ameriški umetnik Robert Wilson ter že omenjeni nemški gostujoči umetnik videa Naum June Paik, ki svojo fascinacijo s televizijo pripisuje svoji mongolski dedni zasnovi. Za Mongole je značilno nomadstvo, saj niso bili nikoli usmerjeni proti centru, obračali so se v daljavo in potovali proti novim horizontom. Televizija mu pomeni videti daleč.
Zdi se, da tudi letošnji glavni organizator (to funkcijo opravlja že drugič, prvič leta 1982) te najstarejše prireditve, italijanski umetnostni zgodovinar in že skoraj razvpiti likovni teoretik in kritik Achille Bonito Oliva, razmišlja v tej smeri. Protislovnost njegove teorije o izgubi topografskega centra se je tudi v praksi izkazala kot problematična, kajti ne pomeni tudi razpada monopola in to, kar danes predstavljajo zahod, vzhod, sever in jug, je še daleč od koeksistence jezikov, znotraj
Pierre Soulages: Jetkanica XXXV, 1974, barvna jedkanica
Golobi in ostali ljubitelji umetnosti
BENETKE - FAWP 3 je internacionalna umetniška skupina, ki je nastopila z umetniško teroristično akcijo tudi na Bienalu v Benetkah.
Projekt so poimenovali »II cadavere squisito«, kar pomeni ekskluzivno truplo in je ime za družabno igro iz Časov surrealizma. Naredili so ženski kip iz kruha, v naravni velikosti.
Kip so postavili sredi trga Svetega Marka, na veliko veselje golobov in naključnih obiskovalcev. Skulptura je vznemirila tudi lokalno oblast, ki je umetnike obdolžila svinjarjenja in jim velela, da kip odstranijo. Namesto umetnikov so to storili golobi in ostali ljubitelji kruha. (I.Z.W.)
katerih bi bil omogočen neobremenjen in neomejen nomadizem. A. B. Oliva sicer izpostavlja posameznika, a se ob njem zadrži le do tedaj, ko mu ta še predstavlja podlago za izpeljavo njegovega idealnega naCrta oziroma sistema.
Tak sistem gotovo predstavlja tudi bienale, ki pod nosilnim naslovom Punti cardina-li deli arte (Kardinalne točke umetnosti, v prostem prevodu pa tudi Strani neba, po katerih je še posebej orientiran letošnji bienale) združuje vrsto bolj ali manj na silo izbranih in poimenovanih razstav in prireditev.
Pa vendar je možnost spregovoriti in govoriti še vedno dragocena. Morda v tem trenutku še najbolj dragocena za bosenske umetnike, za dela katerih se še vedno ne ve, ali bodo prispela v Benetke. Napis Sarajevo na katalogu, ki so ga izdale Obalne galerije, izginja v belino platnic, za katerimi se vrstijo reprodukcije del, ki nimajo veC nobene zveze z iluzijo.
Druga in gotovo močnejša plat bienala pa je zvezdništvo. Imena, brez katerih si danes umetniške prireditve skoraj ni mogoCe predstavljati. Vse polno jih gostuje v italijanskem paviljonu v Giardinih, kjer je pod naslovom Točke umetnosti A. B. Oliva skušal opredeliti naravo sodobnih umetnikov in zahodne umetnosti na splošno. Umetnike, kot so Beuys, Baselitz, Kirkeby in Morris, ka-rakterizira težaškost, tehtnost; heraldični so Polke Buren, Clemen-te, Twombly; precio-zni: Fontana, De Do-minicis, Solano, Kapo-or, stanovitni pa: Kou-nellis, Cucchi, Vedova in Boltanski.
Vse razstave letošnjega bienala so zajete v obsežnem katalogu, ki je kljub na vsakem koraku poudarjeni internacionalnosti izšel samo v italijanskem jeziku, predvide-vajo pa še angleško izdajo nekaterih besedil. (V.K.)
Tartini kvartet
navdušil
Avstrijce
SALZBURG - Preteklo je Tartini kvartet iz Ljubljane nastopil na znamenitih Mozartovih serenadah v Salzburgu. Izvajal je dela Tartinija, Mozarta in Smetane.
Koncert je bil v Čudoviti »Gotischer Saal«, ki je v neposredni bližini Mozartove rojstne hiše. Številno občinstvo je koncert sprejelo z velikim navdušenjem. Po tem izjemno uspelem nastopu so organizatorji povabili Tartini kvartet še k sodelovanju.
(P.R.)
Freyer teater potuje v Holandijo
DORDRECHT - Konec meseca se v nizozemskem Dordrechtu, mestecu ne-daiec od Rotterdama, pričenja lutkovni festival International Micro festival
(IMF), ki bo trajal do 4. julija. Na festivalu se bo s predstavo, lutkovnim baletom Tmjuleica, ki temelji na istoimenski glasbeni predlogi P. I. Čajkovskega v adaptaciji Lade Jakše predstavilo tudi ljubljansko gledališče Freyer teater (3. in 4. julija), ki se je prav s tem projektom v režiji Edija Majarona, likovni zasnovi Agate Freyer, z igralci Alenko Pirjevec, Brankom Vižintinom in Robertom Waltlom, evropskemu občinstvu že uspešno predstavilo na lanskoletnem festivalu Glasba v gibu v francoskem Charleville-Meziere-su. Na tokrat že osmem festivalu IMF sodeluje šestnajst gledališč, med njimi sedem iz Holandije, ki bodo obiskovalcem skupno ponudili kar 40 predstav na štirih prireditvenih prostorih. Izmed gostujočih predstav ne gre prezreti nastopa priznanega senenega gledališča Hayali Torun Celebi iz Ankare s predstavo Caro-
Kako združiti prijetno s koristnim
BENETKE - Del vsakodnevnega dogajanja na Beneškem bienalu so tudi otvoritve in sprejemi. Medtem ko so otvoritve razstav skoraj vsako uro, so sprejemi vezani predvsem na popoldanske in večerne ure. Vstop na sprejeme omogoči le povabilo in bolj ko je sprejem prestižen, uglednejši so povabljenci. Lokacija in ambient sta seveda skrbno izbrana in tukaj se pokažejo finančne zmožnosti organizatorja.
Omenimo le tri prestižne sprejeme, ki so se dogodili v Benetkah v Času Bienala.
V	hotelu Grunwald je sklad Soroš pripravil sprejem za svoje direktorje, ki vodijo posamezne sklade v vzhodni Evropi in Rusiji. Sklad Soroš je ustanovil svoji podružnici tudi v Ljubljani in Zagrebu in le-ti naj bi zaceli s svojim delovanjem že letos zgodaj jeseni. Tega sprejema se je udeležilo mnogo pomembnih osebnosti iz sveta umetnosti, prišel pa je tudi sam George Soroš z družino. George Soroš je ustanovitelj Fundacije Soroš in eden izmed najbogatejših ljudi na svetu. (Na sliki Suzana Soroš na zabavi, ki jo je priredil njen mož.) Kljub temu njegov ego ni predimenzioniran, kar pa ne moremo trditi za nekatere umetnike, ki so se pojavili na tej zabavi. Lokacija je bila seveda skrbno izbrana in gostje smo lahko uživali v prelepem pogledu na Grand Canal. V umirjeni atmosferi so potekali diskretni pogovori. Med bliskanjem felshov na fotoaparatih je verjetno prišlo tudi do odločitev, ki so finančno olajšale pot marsikateremu perspektivnemu umetniku iz vzhodne Evrope.
V	hotelu Luna blizu trga Svetega Marka je bil ob osmih zveCer sprejem, ki so ga organizirali Japonci. Častna gostja je bila japonska slikarka Yayoi Kusama, ki letos razstavlja na Bienalu. Sprejema se je udeležila tudi internacionalna zvezda Yoko Ono, ki pa je odšla že po pol ure, njen sin Julian pa kmalu za njo. In zopet skljo-canje fotoaparatov, diskretni pogovori, dobri prigrizki in veliko japonske vljudnosti.
Sprejem, ki so ga organizirali Američani, je bil v vili, kjer ima prostore fundacija Peggy Guggenheim. Obisk je bil množičen. Trgovci z umetninami, direktorji muzejev in različni umetniki so se zadrževali v vrtu pred hišo, medtem ko se je aristokracija odločila za teraso s pogledom na Grand Canal. Obiskovalci smo si lahko ogledali tudi del slovite umetniške zbirke Peggy Guggenheim in razstavo z naslovom »Draw a line against AIDS« - Potegnimo Črto Cez AIDS. Ta sprejem je izstopal predvsem po strogih varnostnih ukrepih in velikem številu »bodyguardov« - skratka tako, kot to vidimo v ameriških filmih. (I.Z.W.)
vnice, gledališča svetovno znanega lutkarskega solista iz Seattlea (ZDA) Claya Martina s štirimi priredbami klasičnih del svetovne literature, Kraljem Arthurjem, Hamletom, Frenkensteinom in Moby Dickom, gledališča iz Minska s J. Masseneto-vo Pepelko, ko jo po praizvedbi v Parizu 1899 šele sedaj ponovno uprizarjajo, in švicarskega gledališča La rose des Vents s predstavo Antoine, dis-moi ou? (M. T.)
Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki
LJUBLJANA - Mednarodna razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki, ki je bila odprta v Mestni galeriji v ponedeljek, 21. junija, in bo na ogled do 11. julija, ni pomembna samo za Slovenijo, temveč za celoten evropski prostor, ki je do sedaj zanemarjal to
smer grafičnega ustvarjanja.
Geometrične tendence, ki veljajo za hladne in neCu-stvene, so bile vseskozi odrinjene na rob umetniškega dogajanja. Zato so umetniki iskali nove poti za lastno afirmacijo prek raznih gibanj, povezovali so se celo s tehniko in znanostjo, najvažnejše pa je, da se jih niso prijele špekulacije na umetnostnem področju. Geometrija je ostala zvesta sama sebi in se uveljavila kot nasprotni pol, ravnotežje ostalim slikarskim tendencam.
Ne le posamezni umetniki, tudi nekatere galerije, med njimi je nedvomno na prvem mestu galerija Denise Rene iz Pariza, vztrajajo pri svoji usmeritvi, ki je v umetniškemu svetu pogosto sprejeta z nenaklonjenostjo.
Kdo so glavni junaki, ki jim je uspelo pripeljati tako veliko in pomembno razstavo v Ljubljano? Velik del je pri tem opravila
že sama Mestna galerija in njen direktor Aleksander Bassin. Prepričevalno in posredovalno vlogo pa sta odigrala Brane Kovic, ljubitelj in poznavalec modemih grafičnih tendenc, ter Ivan Picelj, svetovno znani hrvaški umetnik, ki živi v Parizu.
NajveC del sta prispevala zagrebška Akademija znanosti in umetnosti in arhiv Muzeja sodobne umetnosti, prav tako iz hrvaškega glavnega mesta, ki sta še v starih in z denarjem radodarnejših Časih kupovala slike svetovno znanih grafikov.
Seznam razstavljajočih
umetnikov je dolg, saj sega časovni razpon razstave vse od zaCetka petdesetih let do današnjih dni. Med uporniškimi imeni, ki so ostala zvesta svojini principom in geometriji, najdemo umetnike, kot so Jesus Rafael Šoto, Victor Vasarely, Ivan Picelj, Juho de Pare, ki morajo zveneti domače v vseh ušesih lju-
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE, Vilharjeva 11 (061/310-610)
Diplomska predstava MATJAŽA POGRAJCA, slušateljev AGRFT in elanov ansambla Slovenskega mladinskega gledališča. Radikalna in igriva renovacija drame A. P. Čehova VIŠNJEV VRT. Vrtljiv oder sveta, ki se je ustavil (danes, 29.6. in sreda, 30.6.)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Predstava KLINIKA TIVOLI d.o.o. bo v primem lepega vremena v ARBORETUMU (sreda 30.6. ob 21. uri, za predstavo veljajo vstopnice od 23.6., nekaj vstopnic pa bo v prodaji tudi pred pričetkom predstave pri blagajni Arboretuma).
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-922)
Predstava Plesnega Studia Intakt: VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO, plesna predstava (sreda, 30. 6. ob 20.30. uri). Predstavitev dela tečajnikov in pedagogov plesnega studia v pretekli sezoni.
do ob 21.30 v parku pred gradom Kromberk
V	primeru dežja, bodo predstave preložene na kasnejši termin.)
TICO-TICO BAR je Črna variacija Goldonijeve lahkotne komedije o nečednih strasteh finančnih špekulantov, kockarjev, malih podjetnikov ter žensk, talentiranih za raznovrstne zabave. Zbirajo se v mestni kavarni, center življenja pa je igralnica, saj denar uravnava vsa njihova dejanja in strasti. Z igralnico so obsedeni vsi: tisti, ki dobivajo, tisti, ki izgubljajo in tudi tisti, ki sploh ne igrajo. Zgodba, ki bo prav v današnjem tre-nutju zvenela aktualno.
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (danes, 29.6. - predstava je posvečena Svetovnemu slovenskemu kongresu, sreda, 30.6. - izven in sobota, 3.7. - izven). Predstave so vedno ob 21. uri, na celjskem Starem gradu. Prevoz z avtobusom je organiziran s parkirišča Glazija pol ure pred predstavo!
V	avtentičnem prostoru pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, Igrajo: Janez Bermež (Herman II. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato JenCek (Herman mlajši), Milada Kalezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika Dese-niška, Friderikova žena) in drugi.
MARIBOR
OPERA
G. Verdi: NABUCCO, režiser: Franjo Potočnik, dirigent: Boris Švara. Poletne prireditve na Lentu (sreda, 30.6. ob 21. uri).
P. Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA in R. Leoncavallo: GLUMAČI, režiser: Franjo Potočnik, dirigent: Boris Švara. Za red Modri in Zeleni (Četrtek, 1.7. ob 17. uri za red Nedelja in izven).
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14, (061/332-288)
Skupina mladih gledališčnikov iz Nove Gorice bo izvedla predstavo ŽABE Gregorja Strniše (sreda, 30.6. ob 21. uri).
GILS-KODUM produkcija predstavlja gledališki triptih: Egist Zagoričnik: BALADA O ČRVU IN VOJAKU (groteska), Matjaž Javš-nik: DON JUAN INTERNATIONAL FUCKER (farsa), Tina Gruden: PIŠTOLA (Črna komedija) v Četrtek, 1.7. ob 21. uri.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Primorsko Dramsko Gledališče vas vabi na ogled predstave TICO-TICO BAR - Strupene komedije o lovu za denarjem in ljubeznijo, v režiji Vita Tauferja. Igrali bodo: Ivo Barišic, Rastko Kroši, Dare Valič, Stane Leban, Iztok Mlakar, Jurij SouCek, Teja Glažar, Alenka Vidrih in Mira Lampe-VujiCiC. (danes, 29.6. za red Petek in izven, v sredo, 30.6. za red Sreda in izven, Četrtek 1.7. za red Četrtek in izven, petek 2.7., za red Petek-a in izven, sobota, 3.7. za ZKO Idrija in izven, predstave bo-
DRAMA
M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, Rock'n'-roll drama. Premiera za izven. (Četrtek, 8.7. ob 21. mi v Minoritski cerkvi na Lentu).
Drama SNG Maribor vas vljudno vabi na veliko javno TISKOVNO KONFERENCO ob zaključku gledališke sezone 1992/93 in na prijateljsko srečanje z igralskim ansamblom in umetniškim vodstvom, ki bo v sredo 30. ju-nuja ob 18. uri pred Gledališko kavarno.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Verdi: LA TRAVLATA. Dirigent: Stane Jurgenc, režiser: Wazlaw Orlikowsky. Za izven, (sobota, 3.7. ob 21. uri). »Zaljubljencem se zoperstavlja ves svet... «, bi dejal Shakespeare in to velja za Traviato še posebej. To je Cas Violette - Duma-sove Dame s kamelijami, francoske kon-verzacijske drame, po kateri je bil napisan libreto. Osebe tega Časa, meščani in malomešca-ni - delujejo pod človeško jasnimi, otipljivimi moralnimi korektivi, kakor so strah pred škandalom, družbenim prezirom in podobno. In vse to botruje lirični drami Violette in Alfreda, z jasno zaprisego zaljubljencev v nepozabni napitnici. »Uživaj življenje v cvetu mladosti...«
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
dvorana trdpcovich
Festival Operete
Danes, 29. t. m., ob 20.30 musical »Cabaret« Joea Masteroffa in Freda Ebba. Režija Saverio Marconi. Dirigent Peter Howard. Glasba Johna Kanderja.
Ponovitve bodo na sporedu jutri, 30. junija ter 1. in 3. julija ob 20.30, 27. junija ter 4. julija ob 18. uri.
V	soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert pevke UTE LEMPER.
Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Urnik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12, 18-21.
gledališče cristallo la contrada
V	juliju, in sicer 2., 8. ob 20.30 in 9. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore C un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneb. Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio.
Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo.
GRAD SV. JUSTA
Straordinario Estivo
Danes, 29. t. m., ob 21. uri »Bluest«, na katerem bo nastopil tudi James Cotton.
V	soboto, 3. julija, ob 21. uri koncert James Taylor Quarteta.
GORICA
TEATRO TENDA
Jutri, 30. t. m. ob 21. uri III. festival »Goriški grad«, ki ga organizira gledališka skupina Terzo Teatro pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine. Nastopila bo gledališka skupina Teatronovo iz Chioggie z Goldonijevimi »Le baruffe chiozzotte«.
V	soboto, 3. julija »Le avventure di Don Chi-sciotte e Sancho Panza« v izvedbi gledališke skupine Prototeatro iz Montagnane pri Padovi.
KOROŠKA
Zaključni koncerti ob 15-letnici Glasbene šole na Koroškem bodo na sporedu v jutri, 30. L m., ob 19.30 v Ljudski šoli v Bilcovsu in v Kulturnem domu v Sentprimožu ter v Četrtek, 1. julija, ob 19.30 v Posojilnici v Pliberku.
ŠENTPRIMOŽ
V Četrtek, 1. julija, ob 8.30 in ob 10.30 gostovanje lutkovnega gledališča iz Maribora z igrico »Ko pride zvezda«.
ZA NAJMLAJŠE
SLOVENIJA
Ljubljana
KUD FRANCE PREŠEREN,
Karunova 14
Lutkovno gledališče FRU-FRU bo uprizorilo predstavo TOBIJA (petek, 2.7. ob 19. uri, prireditev bo na prostem v primeru dežja pa v dvorani).
Maribor
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1
Bela Domonkos iz Madžarske: AFRIŠKE ZGODBE (petek, 2.7. ob 19. uri v atriju
gradu).
Lutkovna skupina TRI iz Kranja: CENCA NA POTEPU (sobota, 3.7. ob 15. mi, pred trgovsko hišo Merkur).
Lutkovna skupina TRI iz Kranja: REGRATA-NIJA (sobota, 3.7. ob 19. uri v atriju gradu). Gledališče Guliver iz Murske Sobote: BARA BARA (nedelja, 4.7. ob 19. uri v atriju gradu).
LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE:
Lutkovna delavnica z Bredo Varl: VESELE POČITNICE (petek, 2.6. ob 11. uri v atriju gradu). Lutkovna delavnica Vaško Trobec iz Kranja: IGRAJMO SE (sobota, 3.7. ob 11. uri, v atriju gradu).
Davidov vrt, akril, platno 140 x 100
Danes, 29.6. ob 19. url Je v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru otvoritev razstave slikarja LOJZETA LOGARJA.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo (061/210-338)
Predstavitev angleške verzije Časopisa IZI (Izbeglice za izbeglice) v Četrtek, 1.7. ob 12. uri.
K4, Kersnikova 4
REZULTATI AVDICIJE, zabavata vas najboljša DJ-ja z avdicije, ki je bila 8. junija (danes, 29.6. ob 22 uri).
MIMI ROLLS IT: ekskluzivni DJ Mitja, nekdanji redaktor oddaje Hard’n'heavy, elan
promotorske hiše AFK (sreda, 30.6 ob 22. uri).
ROGAŠKA SLATINA
ZDRAVILIŠČE
MINI MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL:
Nastop folklorne skupine iz Južne Osetije (danes, 29.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani). Nastop folkorne skupine iz Albanije (sreda, 30.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani).
Nastop folklorne skupine iz Rusije (četrtek, 1.7. ob 20.30 v Kristalni dvorani).
SLOVENIJA
• .
’
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Zaključek pomladnega dela JAZZ Festivala: ARA KETU - brazilska glasba 11 muziku-sov. Skupina izvaja popularno glasbo brez okvirjev: od pop pesmic do divje brazilske sambe. Za to turnejo so pripravili zares pravi ritmični valjar petih tolkalcev iz Bahie -centra brazilske glasbe, (sreda, 30.6. ob 21. uri, Križanke, 600 SIT); OREGON (Četrtek,
1.7.	ob 21.30, CD, 800 SIT); SLOVENSKI JAZZ VEČER (petek, 2.7. ob 21.30, Klub CD, 500 SIT), ART ENSEMBLE OF CHICAGO, CHICAGO BLUES TRADITION (sobota,
3.7.	ob 21. uri, CD, 1000, 800 SIT)
SHLOMO MINTZ, violina (Program: J.S. Bach) v torek, 6.7. ob 20 uri v Gallusovi dvorani.
MARIBOR
Festival domače glasbe STEVERJAN '93 na katerem bo nastopilo 34 ansamblov iz cele Slovenije. Nastopajoči: Ptujski instrumentalni ansambel, Trio Svetlin iz Morave, Primorski fantje iz Pirana, Mladi prijatelji iz
Pesnice, Jože Šeruga iz Ptuja, Fantje izpod Vurberka, Savica iz Bohinja, Rubin iz Novega Mesta, Viharnik iz Kamnika, Comet iz ZreC, Jože Skubic in Slapovi iz Grosupelj in Se mnogi drugi, (sobota, 3.7. ob 20.30 uri in nedelja, 4.7. ob 17.30 pod Borovci v Ste-verjanu)
KAZINSKA DVORANA
Operni koncert društva glasbenih umetnikov Maribor, nastopajo: MAJDA SVAGAN, VINKO PAIC, IVICA TRUBIC in ROBERT MRACSEK (danes, 29.6. ob 20. uri).
TRŽIČ
ORGELSKI VEČERI: ANDREJ-ANDI ZUPAN (sobota, 3.7. ob 18.30 v farni cerkvi v Tržiču).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	petek, 2. julija, ob 20.30 bo v okviru Festivala operete na sporedu koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Lil Jia.Na programu 1. in 3. simfonija Felixa Mendelssho-na-Bartholdyja.
Vstopnice v blagajni dvorane Tripcovich, v gledališču Rossetti eno uro pred pričetkom programa.
PASSARIANO
VILLA MANIN
V	nedeljo, 4. julija koncert rock skupine Velvet Underground v katerem nastopata Lou
Reed in John Gale.
Predprodaja vstopnic je v teku v Pasaži Protti.
LIGNANO
V nedeljo, 11. julija koncert Francesca De Gregorija.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Razstava SLOVENSKI MITI IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija.
Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija).
MESTNA GALERIJA
Do 11.7. je na ogled je mednarodna grafična razstava Konstruktivistične in kinetične tendence v grafiki. Z mapami in grafičnimi listi se predstavljajo znani evropski umetniki: AL-BERS, ARP, BILL, HERBIN, KELLER, LE PARC, LOHSE, MUNARI, PICELJ, PIENE, SEUPHOR, MONDRIAN, ŠOTO, VASARELY in drugi.
GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8
Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra (do 14.7.).
MODERNA GALERIJA
Razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI,
Zaloška 61
Razstava kiparja IVA GOISNIKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa.
Razstava 1. EXTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tadej Pogačar.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska
Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvest Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA,
Dunajska 31
Razstava slik FRANCETA GRUDNA.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Otvoritev razstave slik slikarja SEADA ČERKEZA (Četrtek, 1.7. ob 19. uri).
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava kserokopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje različnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem
SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17
Razstava slik igralke METE VRANIC.
ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE,
Trg francoske revolucije 7
Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH.
CELJE
V	hotelu Merx je do srede, 30.6. predstavljena samostojna razstava slik JOŽETA BOŽIČKA.
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava TONETA LAPAJNE v Kostanjevici ria Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993.
LAMUTOV LIKOVNI SALON
Razstava izbranih slik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana g. Ferdinand Serbelj.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4
V	galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALYA.
GALERIJA LALA, Zidovska 5
Razstava slik tržaškega slikarja in grafika AL-DA FAMAJA
LAŠKO
Razstava ob 90-letnici Čebelarske družine Laško.
GALERIJA LEK
Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65
Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODŽAGA.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza.
PIRAN
V Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov SREČANJE DVEH SVETOV.
POSTOJNA
5
SLOVENSKE KONJICE
V avli Kulturnega doma je do 2.7. odprta ra?stava> likovnih del MILANA LAMOVCA.
GALERIJA TIVOLI
Razstava nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A.R. PENOK, DIMCE NIKOLOV).
GALERIJA GEMA, Gornji trg 24
Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Jannone, Milano, do 8. julija.
GALERIJA POLJE, Studenec 48
Razstava ASEMBLAZI FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Razstava slik SANDRE PEČENKO.
GALERIJA FARA
Razstava slik in risb MILOJKE BOZOVICAR.
VELENJE
GALERIJA VELENJE
Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni Soli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet.
TKB - AGENCIJA MITNICA
V razstavnih prostorih razstavlja od danes dalje svoja najnovejša matericna dela Dezide-rij Švara.
GALERIJA CARTESIUS
Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi.
ART GALLERY
Do 20. julija je na ogled je razstava ArtEstate ’93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljali bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Ger-mek, Flavio Girolomini, Barbara lus, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi.
GALERIJA BASSANESE
Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00.
ART LIGHT HALL
Od 2. do 27. julija bo razstavljala svoja dela Erna Ferjančič Fric.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme zidovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
MILJE
V	prostorih Letoviscarske ustanove je na ogled razstava Školjk. Urnik: 9-13, 16-19, ob sobotah 9-13.
TRŽIČ
OBČINSKA GALERIJA »ANTICHE MURA«
Do 1. julija razstavlja svoja olja Luciano Plehan. Urnik ogleda: 10-12,17.30-19.30.
GORICA
GORIŠKI GRAD
V	galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30.
V	Pokrajinskem muzeju na goriskem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriska pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
SPETER
Do 10. julija je v Beneški galeriji na ogled skupinska razstava XVI. Mednarodnega ex-tempo-re »Podobe iz Nediskih dolin«. Ogled: od 17. do 19. ure.
KOROŠKA
CELOVEC
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA
Do 4. julija razstavlja svoje grafike Giuseppe Zigaina.
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.)
Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere« G. Herolda in W. Büttnorja.
GALERIJA VIA NOVA
Do 30. junija razstavlja slikar Giorgio Linda.
ARS TEMPORIS (Herreng. 14)
Na ogled je razstava Stuhlobjekte.
GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE
Se danes so na ogled kipi in akvareli Staneta Jarma.
PLIBERK
GALERIJA FALKE-KUHN
Do 10. julija razstavlja Gustav JanuS.
ROŽEK
GALERIJA SIKORONJA
Do 11. julija bo na ogled razstva »HiSa ob reki» - Markus Orsini-Rosenberg.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 2. julija je so na ogled slike umetnika iz Nigerije - Tony Nwachukwu in slike Stanka Sadjaka.
SLOVENSKI PROGRAM
IT SLOVENIJA 1
£
RAI 1
RETE 4
8B Koper
Pamet je boljša kot žamet, ponovitev Mojca in živali, lutkovna igrica TV avtomagazin Zelena ura, VPS 1110
Sulejman Aliu: Ponosna bolečina, ponovitev drame pris-
tinske tv, VPS 1140
Poročila
Sobotna noč, VPS 1345 Pop delavnica Videonoc
Sedma steza, ponovitev
Mostovi
TV dnevnik 1
Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, 17/26 del nadaljevanke
Oscar Junior: Računalniški karatist Lisica zvitoreka, portugalska risanka Regionalni studio Koper 16 erk, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, Sport ZariSCe
Magija in moda, VPS 2040
Kronika, 11/12 del kanadske dokumentarne serije, VPS 2145
TV dnevnik 3, VPS 2215
Sova
'Alo, 'Alo, 17/18 del angleške humoristične nanizanke, VPS 2245
Gospodična Marple: Speci umor, 1. del, 3/8 del angleške nadaljevanke, VPS 2315
	Aktualno: Unomatti-		Nanizanke	
	na, vmes (7.00, 8.00,		Nad.: Marilena, Ines,	
	9.00) dnevnik		Soledad, (9.30) vesti	
	Film: Asso pigliatutto		Nan.: Avvocati a Los	
	Risanke: Fantasy Party		Angeles	
	Dnevnik 1		Kviz: Gioco delle cop-	
	Dok.: Amerindia		pie, nato nad.: Celeste	
	Nan .: Cuori senza etä		TG 4 vesti	
	Variete: Buona fortuna		Nad.: Sentieri, 15.00	
	Dnevnik, nato nan. In		Quando arriva Tamore	
	viaggio nel tempo		Aktualno: C’ eravamo	
	Dnevnik in Tri minute		tanto amati, 16.30 Lui	
	Film: Ip cress (krim.,		lei Paltro	
	VB '65. i. M. Caine)		Kviz: La veritä, vesti	
	Film: Venere in visone		Nad.: Grecia, 19.30	
	(dram., i. E. Taylor)		Micaela, vmes (19.00)	
	Danes v Parlamentu		TG 4 vesti	
	Dnevnik 1		Filma: La finestra del-	
	Kviz: Patente da cam-		la camera da letto	
	pioni		(krim., ZDA ’87),	
	Dok.: Yves Montand		22.30 Black Sunday	
	Vreme, dnevnik, šport		(krim., ZDA 76), vmes	
	Variete:	La festa dell’estate		(23.30) vesti	
				
	Dnevnik 1			
	Nagrada Viareggio			
	Dnevnik in vreme	IB CANALE5		
	Danes v Parlamentu			
	Rubrika opolnoči			
				
			Na prvi strani	
RAI 2
SLOVENIJA 2
Mednarodna obzorja: Francija, ponovitev Ljudje in zemlja, ponovitev
Sova, ponovitev
So leta minila, 4/13 del angleške humoristične nanizanke
Gospodična Marple, 2/8 del angleške nanizanke Iz življenja za življenje TV dnevnik 2 Sport
F. Labella-J. Bond: Michelangelova pomlad, 1/5 del koprodukcijske nadaljevanke
Nadaljevanka je biografija enega največjih renesančnih umetnikov - Michelangela Buonarottija - od njegove mladosti do zrelejših obdobij. Režija: Jerry London Osmi dan VideoSpon Svet poroča
Tenis, posnetek iz Wimbledons Video strani
KANAL A
Film in risanke Nan.: Lassie Rubrika o vrtnarstvu Nan.: Al di qua del pa-radiso, 11.45 La fa-mihlia Drombush, vmes (11.40) dnevnik Dnevnik, gospodarstvo, Diogenes, vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara TV film: La miliarda-ria (2. del, i. J. Magre) Anteprima Spoleto Vesti in iz Parlamenta Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) Sport Vreme, dnevnik, Sport Variete: Ventieventi Film: Teneramente in tre (dram., ZDA ’90, i. J. Travolta, E. Raab) Passaggio a Occidente TG 2 Pegaz in dnevnik Filmske novosti Nan.: Maigret
A Shop
MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini Ameriški lovec, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 191. dela ameriške nadaljevanke
Jazzbina, ponovitev 20. oddaje
A - Shop
MCM
Poročila
Poletni cikel slovenskega filma:
Ne Čakaj na maj, slovenski film
Jazzbina, 21. oddaja Pet minut
Drugačen svet, 192. del ameriške nadaljevanke Marlboro Musič Show Video strani
RAI 3
Ü KOPER
Studio 2 magazin
Blob in Una cartohna Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Milano, Italija Nan.: Perry Mason Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario
Nanizanka nato film Quello strano senti-mento (kora., ZDA 65) Nan.: Sposati con figli Kviz: Si o no Dnevnik TG 5 Aktualno: Forum Nan.: Časa Vianello, 15.00 Pappa e ciccia, 15.30 Otto sotto un tetto
Otroški variete, vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Aktualno: Affari di fa-miglia, 22.00 Scene da un matrimonio, 22.30 Sgarbi settimanali Variete: Maurizio Co-stanzo Show
ITALIA 1
	Jutranja oddaja: L’al-	
	trarete, vmes vesti	
	Kratke vesti iz Milana	
	Pogled na gledališče	
	Deželne vesti	
ICWj	Popoldanski dnevnik	
	Dok.: Gerry Mulligan	
	Nan.: Max Headroom	
[gg	Sport: ženski nogomet	
	Norveška-Danska (EP)	
jjjjgj	Derby in dok.	
	Vreme in šport	
	Variete: Maddeche aho! (i. C. Guzzanti)	
	Dnevnik, deželne vesti	
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Jump Street Variete: Twin Clips Nan.: Adam 12 Studio šport Nan.: Poliziotto a 4 zampe, Baywatch Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Lassü qualcuno e impazzito (pust., ZDA-J. Afrika ’89) Aktualno: La setta (srh., It. ’91)
Odprti studio, pregled tiska in šport
# TELE 4
B Lastne oddaje M Na prvi strani M Dogodki in odmevi
Crime Story, ameriška tv nanizanka Od Moravskih toplic do Portoroža, reportaža o slovenskem su-permaratoncu Dušanu Mravljetu in o njegovem najnovejšem podvigu
Daktari, tv nanizanka Ezopove basni, risanka
Studio 2, pogovor z gosti
Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, tv. naniz. NoCni sodnik^
Orionov pas, norveški film, drama (igrajo: Helge Jordal, Sverre Anker Ousdal, režija: Ola Solum)
TV dnevnik Severovzhod, tv magazine
NoCni sodnik, ameriška tv nanizanka N.Y.P.D., serijski film
EIMP0 Avstrija 1
Cas v sliki
S težavo skozi Parizi, pon. filma
Doktor Doogie Howser: Pohlep je dober, toda...
Jaz in ti
Oddaja z miško Sanjski kamen, zadnji del risane serije Cas v sliki
Doktor Trapper John: IšCemo darovalca srca Univerzum: Ledeniški ognjenik
Animo - o živalih in ljudeh
Drugi dom: Cas mnogih besed, 12. del Izgubljeni (The Cobweb), ameriška melodrama, režija: Vincente Minnelli, igrajo:	Richard
Widmark, C. Boyer in drugi)
Poročila
Avstrija 2
Tenis, prenos iz Wim-bledona
Človek - čudoviti stroj: Nos, 4. del
Ora et Labora: Skrivne stopnice, avstrijsko-nemška serija Povej resnico, igra Regionalna poročila Cas v sliki Kultura
Moja najljubša pesem, koncert po željah Naredi si sam Reportaže iz tujine Cas v sliki Klub 2
Cma devica, 4., zadnji del francoske nadaljevanke Poročila
Hrvaška 1
TV koledar
Slika na sliko, ponovitev
Mali veliki svet 1001. Amerika, ponovitev 3. dela Poročila
Poletni šolski program Galaktična odiseja, ponovitev 6/9 dela Poročila
Ko se svet vrti, 157. del am. nadaljevanke Monofon
Zgodbe iz Monticella, 157. del Poletni predah Cosbyjevi, ponovitev 3/20 dela hum. nan. Dragi John, ponovitev 3/22 dela hum. nan. Zenska z dvema obrazoma, pon. 1/4 dela ameriškega filma Poročila
Lov na Doombolt, 2/6 del nadaljevanke Pod sončnikom Poročila
Unicef, izobr. oddaja Santa Barbara, 442. del
Dnevnik 1 CIA, 6., zadnji del TV dnevnik 2 (do 00.00)
Hrvaška 2
TV koledar
Tenis, posnetek z Wimbledona 3 Dnevnik 1 Buntz z Beverly Hülsa, 12/13 del humoristične nanizanke Zabeležite (Just for the Record), 1. del avstralske dok. serije Zenska z dvema obrazoma, 2/4 del am. filma
Ob 100. letnici rojstva Miroslava Krleže: Na robu pameti, posnetek predstave Hrvaškega narodnega gledališča v Varaždinu (do 00.00)
(mtv) Madžarska
Dobro jutro Cez dan
Talmi in Todi, angleška serija
Svet je čudovit: pon.
9. dela
Igra
Opoldanski saldo Orli, ital. serija Lescauxovi otroci, francoski film Dnevnik
Oblast in strast, 16. del avstralske nad. Svet je Čudovit: 13. del
Telefonska igra
Nepogrešljivi pragozd,
serija
Za otroke
Dnevnik
Kraj dejanja, nem. krim. (do 23.35)
'lil
A KANAL / NOCOJ OB 20.30
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj
Slovenski čb film, 1957
Prva resnična zvezda slovenskega filma Metka Gabrijelčič (na sliki) je žarela le dve leti - od Vesne do nadaljevanka Ne Čakaj na maj (1957) - potem pa se je vrnila k študiju in vlog ni veC sprejemala. Vendar je Metka v Časih, ko se je slovensko gledalstvo z navdušenjem nad Ester Williams v Plesu na vodi Sele dobro pobiralo od pretežno sovjetske kinematografske ponudbe in partizanaric, vnela prenekatero moško srce in si pošteno zaslužila zvezdniški status.
V filmu Ne Čakaj na maj se srečamo z ljubljanskimi maturanti, ki se podajajo v študijsko obdobje, in s tem povezanimi peripetijami. Fantje se seveda še naprej aktivno ukvarjajo s športom, vendar se že posvečajo tudi resnejšim temam - študiju in dekletom. Janeza Cuka dokončno ujame Hipotenuza, ki s svojim matematičnim pozitivizmom sploh ni veC tako grozna, Jure Furlan igra trobento na hribovski zabavi in tudi ujame zvesto poslušalko, največ sreče pa ima Samo (Franek Trefalt): postane letalski konstruktor in nagrajenec v Ve-
snini zvijači, v katero revež pade dokaj ponevedoma. Da se je v slovenskem filmu sredi petdesetih let razglabljajo o srednješolski nosečnosti, je presenetljivo, da pa dekle to sredstvo (Vesna seveda NI zares noseCa!) uporabi za »pacifikacijo« nerazumnega oCeta in dosego ljubega, pa je pravi precedens. (T.D.V.)
m
TV SLOVENIJA 2
20.10
MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadaljevanka
Michelangelo je usfvarjal ob dveh velikih konkurentih, ob Leonardu da Vinciju in ob Raffaelu, vendar ga mnogi štejejo za največjega.
Kot mladenič je bil uporniški in ni poslušal očeta, ki mu je svetoval primernejši poklic in zanesljivejšo kariero. S trinajstimi leti je bil že v delavnici slavnega slikarja Domenica Ghiriandija, od tam pa ni bilo daleč prestopiti v izbrane kroge Lorenza de Medicija. Pod njegovim mentorstvom je mladenič ustvarjal velika dela... Nadaljevanka ima pet delov. Igrajo: Mark Frankel, F. Murray Abraham, John Giover, lan Holm, Omella Muti in drugi, režiral pa jo je Jerry London po scenariju Vincenza Labella in Juliana Bonda.
RADIO SLOVENIJA 1	21.05
PREGLED SEZONE, od premiere do premiere
V nocojšnji oddaji se bodo ozrli po letošnji gledališki sezoni vseh devetih slovenskih profesionalnih gledaliških institucij.
O Mestnem gledališču ljubljanskem bo spregovoril Vladimir Kocjančič, o celjskem gledališču France Vurnik, o kranjskem in mariborskem Metod Pevec, o Drami SNG v Ljubljani Matej Bogataj, o novogoriškem gledališču Andrej Inkret, o tržaškem Vasja Predan.
Sezono v Mladinskem gledališču bo ocenila Majda Knap, sezono Lutkovnega gledališča pa Tadeja Krečič. Za ilustracijo bo predvajano nekaj odlomkov iz predstav.
rt'

PRO 7	10.15
39 STOPNIC, britanski film	
Kanadčan Richard Hannay gleda v londonskem gledališču predstavo, v kateri gospod Memory razkazuje svoj izredni spomin. Po koncu predstave ga na izhodu dekle, ki pravi, da je agentka protiobveščevalne službe, prosi za pomoč. Dekle ubijejo, a pred smrtjo šepne Richardu ime nekega škotskega kraja...
The thirty-nine steps je režiral Don Sharp leta 1978. To je že tretja verzija zgodbe, ki jo je prvi režiral Alfred Hitchcock. Sharphova različica sicer ne dosega mojstra Hitchcocka, a vendarle pritegne gledalčevo pozornost.
V filmu igrajo Robert Powell, David Wagner, John Mills in drugi.
PRO 7
20.15
COOKIE - BOTROVA HČERKA, ameriški film
Zabaven film režiserke Susan Seideimanove, ki ga je posnela leta 1989. Igrajo Peter Falk (sloviti Colombo, na sliki), Dianne Wiest, Emily Uoyd in drugi.
Režiserka je opisala družinske odnose mafijcev s svežega zornega kota.

RADIO
/

Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh;
9.35	Turistični napotki;
11.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14,05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Ekološki kotiček; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi;
20.35	Minute za; 21.05 Premiere; 21.45 Intermezzo;
22.40	Večerna podoknica;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30.7.30.8.30,	9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Strokovnjak svetuje;
8.40	Koledar prireditev;
11.00	Glasbene novosti založb; 12.00 Točno opoldne; 12,10 Kuharski recept;
12.40	Štajerski val; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Tema popoldneva; 17,50 šport na valu 202; 19.30 Stos; 21.00 Od dejanj k besedam;
22.00	Zrcalo dneva; 22.20 Stoletje improvizirane glasbe.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Z glasbo v dober dan;
10.05	Sodobna umetnost; 10.25 Operne melodije;
11.05	Človek in zdravje;
12.05	Igramo in pojemo;
13.05	Počitniško popotovanje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 lEsej; 17.45 Izšlo je;
18.00	Koncerti na tujem; 19.33 Arije in monologi;
20.00	Literarni večer; 22.05 Pretok idej; 22,25 Glasba 20 st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Glasbeni desert;
15.30	Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 116.35 Kulturni utrinek; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Na zvezi s poslušalci; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos RS
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Na današnji dan; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8,45 IgrAjte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Zeleni kotiček; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Potovanja po Istri; 11.00 Turistična oddaja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Remem-ber; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 16.45 Resno kramljanje;
17.20	Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sledimo ritmu; 20.00 Nočni program
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14,00, 17.00 Poročila; 8.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8.10 Zvočna ropotarnica; 9.20 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele; 9.40 Glasbene novosti; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (Ivan Tavčar, režija Marko Sosič); 11.45 Orkestralna glasba; 12.00 Fokus; 12.20 Made in Italy;
13.00	Opoildanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na počitnice; 14.40 Potpuri; 15.00 Poletni mozaik: Sonce, zvezde in jaz (M. Uršič), Po poteh lotosovega cveta (M. Rebula); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Mauricea Ravela; 17.50 Poetična drama: Antigona (Dominik Smole, režija Boris Kobal, 2. del);
19.00	Radijski dnevnik;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93.8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30. 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo...
11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 17,45 Pat boom; 18.30 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba.
Radio Koroška
18.10 - 19.00 Partnerski magazin.
IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen;
16.00	Greatest Hits, vodi Paul King; 17.00 Coca Gala Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kihu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Soul of MTV; 18,30 MTV Prime, vodi Pip Dann; 20.00 Diai MTV; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23,00 Coca Cola Report, ponovitev; 02.00 Video; 03.00 NoCni video
SKYONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.00 Card Sharks; 11,30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15,15 Sally Jessy Raphael; 16.15 Different Strokes; 16.45 DJ Kat Show;
18.00	Star Trek; 19.00 Games World; 19.30 E Street; 20.00 Re-scue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Murphy Brown; 21,30 Designig Women; 22.00 The Trials of Rosie O'Neil; 23,00 Zvezdne steze: Naslednja generacija; 00.00 Ulice San Francisca
PRO 7
05.55 Serije; 10.15 Devetintrideset stopnic, britanska kriminalka; 12.35 Roseanne, ponovitev;
14.00	Ljubezenske sanje, pon. ital. filma; 17.14 Risanke; 19.30 Roseanne: OCetje med sabo, 14. del; 20.15 Cookie - botrova hčerka, ameriška kriminalka;
22.00	Highwayman: Boj klovnov; 23.40 Sef potrebuje veliko krst, it./nemška kriminalka, 02.10
\Fie Lord of Magic, pon. ameri-
škega filma
PREMIERE
07.00	Romeo; 15.10 Mr. & Mrs. Bridge, ameriški film; 17,20 Denar drugih ljudi, ameriška komedija; 20.15 Smrtonosne misli, ameriška kriminalka; 22.20 Nespodobna ženska, nizozemski er. film; 23.30 Harley Davidson and the Marlboro Man. ameriški film; 04.50 Lov na Čarovnice v Los Angelesu, am. film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Ritmična gimnastika, vrhunci iz Malage;
11.00	Lahkaa atletika, evropski pokal iz Rima; 13,00 Nogomet, ameriški pokal; 15.00 Košarka, EP, ponovitev; 16.00 Motošport, Indycart serija iz Portlanda;
18.00	Motociklizem, VN Nizozemske, iz Assena; 19.30 Športne novice; 20,00 Snooker, evropska liga; 22.00 Boks, SP, super srednja kategorija; 01.00 športna poročila
3 SAT
14.15	Parada popevk na Baškem jezeru; 20,00 Sence prihodnosti, dokumentarni film; 21.30 Billi, nemški kratki film; 21.45 Kultura
SATI
09.15	Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 117. del; 13.20 Dr. John Trapper: Želja stare gospe, 17.,
14.15	Sosedi, 252. del; 14.45 Bo-nanza, 17. del; 20,15 Zlata lestvica domaCe glasbe
RTL
12.30	Show Bennyja Hilla, 7. del;
20.15	Highlander, 17. del; 23.15 Zakon v L. Angelesu: Opica je vedno neumna, 5, del; 00.15 Law and Order: Broška
ŠPORT
Torek, 29. junija 1993
EURO'93
BASKETBALL
BERLIN KARLSRUHE MÜNCHEN 22. JUNI - 4. JULI 1993
BERLIN, KARLSRUHE - Po včerajšnjih dvobojih tretjega kola drugega kroga predtekmovanja se 14. evropsko košarkarsko prvenstvo seli v München, kjer se bo v sredo pričela Četrtfinalna faza. Politične spremembe zadnjih let, ki so privedle do nastanka novih držav in torej novih moštev, so nekdanja razmerje sil dodobra naCele, predkte-movanje letošnjega EP pa je vrednostno lestvico moštev s stare celine, kakršna se je izoblikovala v oCeh poznavalcev, docela porušilo.
Med »napovedano« osmerico nastopajočih v Münchnu tako ni košarkarjev Slovenije, še bolj pa odmeva odsotnost Italijanov, ki so na zadnjem evropskem prvenstvu osvojili srebrno kolajno za premočno Jugoslavijo, zdaj pa so dosegli svojo najslabšo uvrstitev v zadnjih 38 letih. Izmed favoritov so pričakovanja doslej izpolnile samo Hrvaška in Španija, delno Grčija, zelo dobra pa je bila tudi Francija, presenečenje pomeni Estonija, razočarala pa je tudi NemCijia.
Azzurri so si vse možnosti zapravili z včerajšnjim porazom proti Rusiji, potem ko jim je zmaga Bosne in Hercegovine v dvoboju z Latvijci spet obetala sreCen
V MUNCHNU / BIH NAMESTO AZZURROV
V četrtfinalu ni podprvaka
razplet, kakršen se jim je Ze posrečil v prvem krogu predtekmovanja. Azzurri so bili Rusom enakovredni le v prvem polčasu, nato pa so dokaj nerazumljivo popustili na vsej Črti in vnovič doživeli pekoC poraz, minus 26 točk, ki tudi njihovo »najkakovostnejše prvenstvo na svetu po NBA ligi, kot svoj »campionato« sami radi označujejo, postavlja v slabo luC.
Rusija - Italija 95:69 (44:48)
RUSIJA: Gorin, Caku-lin 11, Sukarev 11, Asta-nine 3, Nosov, Bazarevic 24, Babkov 4, Mihajlhov 9, Karašev, Fetišov 23, Pano v 4, Kondratov 6.
ITALIJA: Coldebella 2, Gentile, Tonut 13, Bosa 2, Pittis 20, Myers 13, Moretti 3, Carera, Rusco-ni 16, lacpoini, Rossini in Frosini niso igrali.
Prosti meti: Rusija 24:29, Italija 15:18, Osebne napake: Gentile (37), tri točke: Rusija 5:18, Italija 4:15, Gledalcev: 3.000.
Zdaj počitek Četrtfinale v četrtek
VČERAJŠNJI IZIDI
Skupina E
3. kolo: Latvija - BiH 97:102 (48:47), Rusija
-	Italija 95:69 (44:48), Španija - Grčija 75:76 (37:36)
Lestvica Španija 8 Rusija 8 Grčija 8 Bih 2 Italija 2 Latvija 2
Skupina F
3. kolo: Hrvaška -Estonija 98:80 (49:41), Francija - Belgija 83:65 (45:37), Nemčija
-	Turčija 77:64 (38:39) Lestvica
Hrvaška 10 Francija 8 Estonija 6 Nemčija 4 Turčija 2 Belgija 0
Toko v Münchnu
ČETRTFINALE (1. julija):	Španija
Nemčija, Rusija -Estonija, Grčija - Francija, Hrvaška - BiH. POLFINALE, 2. julija; TEKMI ZA 3. IN 5. MESTO, 3. julija; TEKMI ZA 1. IN 7. MESTO, 4. julija.
TENIS / TURNIR V WIMBLEDONU
Grof brez težav med osmerico
Pri moških ni bilo presenečenj
Arantxa Sanchez še vedno misli, da je trava le za krave (AP)
WIMBLEDON - Po prostem dnevu se je Steffi Graf kot prva igralka uvrstila v Četrtfinale teniškega turnirja v Wimbledo-nu. Prva nosilka je s 6:1 in 6:4 premagala Američanko Meredith Mc Grath, ki se je na glavni turnir prebila iz kvalifikacij. Američanka se je odločila za napadalno igro, kar ji je v drugem nizu prineslo uspeh. Eno igro je na servis Grafove celo dobila in izenačila na 4:4. Toda Nemka se ni zmedla in je dobila naslednji dve igri, tako da si je že sedmič zapored v Wim-bledonu zagotovila na-
stop v Četrtfinalu. »Zelo sem vesela svoje dobre igre,« je po zmagi dejala Steffi Graf, ki pa je takoj zavrnila namige, da se ob obilici lahkih dvobojev gotovo težko motivira. V Četrtfinalu se bo Grafova pomerila z Jennifer Capriati, ki je le s težavo s 4:6, 6:3 in 8:6 ugnala rojakinjo Liso Raymond. Četrta nosilka Gabriela Sabatini je premagala deveto nosilko Anke Huber s 7:6 in 6:0, v prihodnjem kolu pa jo Čaka Jana No-votna. NajveCje presenečenje je pripravila Helena Sukova, ki je v 69 minutah premagala tretjo
nosilko Arantxo Sanchez, specialistko za peščena igrišča, ki še naprej misli, da je trava dobra »samo za krave«.
Brez presenečenj pa je sedmi zaporedni sonCni dan turnirja minil pri igralcih. Michael Stich in Boris Becker sta za napredovanje potrebovala tri oziroma štiri nize, v Četrtfinalu pa se bosta Nemca pomerila med sabo.
Rezultati: ženske - 4. kolo: Graf (Nem, 1) - McGrath (ZDA) 6:1, 6:4, Zvereva (Belorus) - Garrison-Jackson (ZDA) 7:5, 6:2, Capriati (ZDA, 7) - Raymond (ZDA) 4:6, 6:3, 8:6, Sabatini (Arg, 4) - Huber (Nem, 9) 7:6 (7:3), 6:0, Martinez (Spa, 6)
-	Basuki (Indonezija) 3:6, 6:2, 6:2, Novotna (Ceš, 8) -Oremans (Niz) 7:5, 4:6, 6:4, Sukova (Ceš, 15) - Sanchez Vicario (Spa, 3) 6:3, 6:4, Navratilova (ZDA, 2) - Tau-ziat (Fra, 16) 6:1, 6:3.
Moški - 4. kolo: Stich (Nem, 6) - Korda (Ceš) 7:6 (7:4), 6:4, 7:6 (7:3), Becker (Nem, 4) - Leconte (Fra) 6:4, 6:4, 3:6, 6:3, Edberg (Sve, 2) - Matuszewski (ZDA) 7:6 (7:5), 6:2, 6:2, Courier (ZDA, 3) - Ferreira (JAR, 13) 4:6, 7:6 (10:8,) 7:5, 6:4, Agassi (ZDA, 8) -KrajiCek (Niz, 9) 7:5, 7:6 (9:7), 7.6 (10:8), Sampras (ZDA, 1) - Poster (Vbr) 6:1, 6:2, 7:6 (8:6), Martin (ZDA)
-	Wheaton (ZDA) 6:4, 5:7, 5:7, 7:5, 6:3, Pioline (Fra) -Masur (Avs) 6:3, 6:2, 3:6, 6:7 (4:7), 8:6.
NOVICE
Formula lndy: zmaga Fittipaldija
PORTLAND - Na dirkališču »evropskega« tipa v Portlandu (Oregon, ZDA) sta Emerson Fittipaldi in Nigel Mansell (na sliki AP) na nedelsjki dirki for-mule indy poskrbela za spektakularno predstavo, po 200 miljah neizprosnega boja pa je bil na cilju prvi 47-letni Brazilec Fittipaldi, Anglež mansell pa
je z drugim mestom ohranil vodstvo v skupnem seštevku z 88 točkami pred Boeslom (74) in Fitti-paldijem (71). V Portlandu je tretje mesto osvojil Paul Tracy, za njim pa so se zvrstih Bobby Rahal, Al Unser Jr. in Mario Andretti.
Avbljeva vodi, Mirt in Jug druga
KRANJ - Nadaljuje se 2. evropsko vojaško padalsko prvenstvo. Zaradi slabih vremenskih razmer so izvajali skoke v cilj. Pri dekletih je po šestih skokih v vodstvu Irena Avbelj, Mira GrCiC pa je še naprej Četrta. Pri moških v posamični konkurenci vodi Avstrijec Wolfgang Schweitl, drugo mesto pa si delijo Belgijec Vercammen, Francoza Lubbe in Henalf, Nemec Wagner, Ceh Wantula in slovenska padalca Mirt in Jug. PogaCar je 18., Salkič pa 28. Med moštvi vodi Francija pred Slovenijo in Rusijo.
Kocinski zapušča Suzuki
BRUSELJ - Bivši svetovni prvak v motociklizmu John Kocinski in njegovo letošnje moštvo Suzuki sta se dogovorila, da razdereta pogodbo. Predstavnik Suzukija je povedal, da so obstajala trenja v moštvu že nekaj zadnjih tednov. Ameriški dirkač je bil leta 1990 svetovni prvak v razredu do 250 kubičnih centimetrov. (Reuter)
Nogometaši protestirajo
PARIZ - Igralci nogometnega kluba Lyon-Duchere so zasedli prostore francoske nogometne zveze. To so štorih iz protesta, ker jim zveza ni odobrila napredovanja v drugo figo in s tem profesionalnega statusa. Zveza je odločitev utemeljila s tem, da klub nima sredstev za igranje v drugi francoski ligi.
Totip
Zmagovita kolona: XI 11 22 2X 21 12; Dobitki: 12 (27 dobitnikov) 46.224.000 lir, 11 (611 dobitnikov) 2.030.000 lir, 10 (7820 dobitnikov) 154.000 lir.
TENIS / TURNIR HILL SPORT
V današnjem finalu za moške igrata Ciuk in D’Ambrosi
Poraz gajevca Aleša Plesničarja
Finalista letošnjega teniškega turnirja Gaje »Hill šport« sta igralca tržaškega društva TCT D‘Ambrosi in Ciuk. Najmlajši udeleženec tekmovanja za nekla-sificirane igralce in C-kategornike Aleš Plesničar (Gaja) v včerajšnjem polfinalu ni ponovil dobre igre iz nedeljskih dvobojev proti Schweigerju in drugemu nosilcu Levi. Proti visokim žogam Ciuka, ki je težil k razbijanju ritma igre, Aleš ni naSel pravega orožja. Prvi set je sicer osvojil s 7:5 (vodil je že s 3:0), nato pa ga je atipična igra nasprotnika Čedalje bolj spravljala ob živce, tako da so se dolga izmenjavanja udarcev največkrat končala s PlesniCarjevo neforsira-no napako in Ciuk je preostala seta gladko dobil s 6:2 in 6:3. Treba je reci, da je igralec TCT delal resnično malo napak, zelo dobro je odgovarjal na nasprotnikov servis, ko mu je uspelo izsiliti krajši odgovor Plesničarja, pa je tudi uspešno zaključeval z močnimi udarci. Kljub temu pa z izbrano taktiko ni mogel zadovoljiti še kar številnih igralcev, ki so gledali v bistvu antitenis, mlademu Plesničarju pa lahko poleg prekomerne živčnosti očitamo pravzaprav samo to, da se je prilagodil nasprotnikovi igri. Za 15-letne-ga igralca Gaje pomeni vsekakor že sama uvrstitev v polfinale odličen rezultat in nove točke na vse boljši rang lestvici C-kategornikov.
Včerajšnja rezultata:
D’Ambrosi - Franco 5:7, 6:4, 6:1; Ciuk - Plesničar 5:7, 6:2, 6:3.
Današnji spored: 15.30 ženski finale, sledi moški finale.
NOGOMET / TURNIR ZA »NAJMLAJSE«
Zmagoslavje Triestine Primorju tretje mesto
S tem konec sezone zo združeno ekipo
OBČNI ZBOR OD BOR / SKUPŠČINA DELOVNEGA ZNAČAJA
S prestrukturiranjem do večje učinkovitosti
Predsednik OD Bor Pino Rojc med branjem poročila (Foto Križmančič/KROMA)
Na proseškem »Ervat-tiju« smo bili konec prejšnjega tedna priča lepemu nogometnemu spektaklu, za katerega so poskrbeli najmlajši. Na sporedu je bil namreC 2. pokal pristaniških mest Evrope v organizaciji nogometnega društva Por-tuale, dokaj presenetljivo pa je slavila Triestina. Presenetljivo zato, ker je v finalu igrala proti deželni reprezentanci, ki je bila favorit tega turnirja in je tudi predvajala daleč najboljši nogomet! Kljub temu, da so bili tudi v finalu boljši, so morali na koncu tokrat proti Triestini kloniti, odločilni zadetek pa je dosegel Zugna pred koncem tekme iz prostega strela. Je pa tudi res, da so tudi Tržačani igrali zelo do-
Še možne prijave za turnir »Green volley«
V organizaciji deželnega odbora UISP se v Val d’Ar-zinu nadaljuje 2. mednarodni odbojkarski turnir »Green volley... and not only«. Tekme potekajo na travi, igrajo pa mešane še-sterke iz Italije, Rusije, Slovenije in Hrvaške. Organizatorji so sporocüi, da se je Se vedno mogoče prijaviti na sedežu UISP v Trstu, Trg Duca degli Abruzzi, tel. 040/362776 ali pa neposredno na Občini Pinzano, tel. 0432/950005.
bro, z zrelo taktično igro pa so se enakovredno kosali s hitrimi Furlani, ki so sicer prvi povedli in dvakrat zadeli vratnico, na koncu pa nepričakovano tekmo izgubili. Celotno srečanje je bilo na visoki tehnični ravni, tekmi pa je prisostvovalo res lepo Število gledalcev od vsepovsod iz dežele in s predsednikom deželne nogometne zveze na Čelu.
Za nas je bila še posebej zanimiva tekma za tretje mesto, kjer je igrala naša združena ekipa Primorja in tudi ugodno presenetila, z zanesljivo zmago nad domačim Por-tualom s klasičnim izidom 2:0. S tem uspehom so se »najmlajši« na najboljši način poslovili od letošnje tako uspešne sezone. Tretje mesto predstavlja zelo dober rezultat, saj sta pred Primorjem le Triestine in deželne reprezentance, v svoji skupini pa je Primorje s kasnejšim zmago-valcem Triestino izgubilo le z 1:0. Z dobrimi igrami pa so igralci združene ekipe še enkrat dokazali, da so letos zasluženo osvojili pokrajinski naslov in da sodijo v sam vrh mladinskega nogometa na Tržaškem. To so potrdili predvsem v drugem polčasu na tekmi proti Triestini, ko so bili povsem enakovreden tekmec.
Dobro so igrali tudi v drugi tekmi proti ekipi iz Humina in ko je Šušteršič zatresel mrežo Gemone je bilo jasno, da bodo igrali v malem finalu, Čeprav so gostje v zadnjih minutah remizirali.
V malem finalu so naši fantje popolnoma prevla-
dovali, saj ekipa Portuala ni bila enakovredna. V špici napada so imeli s Semcem takoj na začetku nekaj priložnosti, enkrat je Tržačane rešila tudi prečka, a počakati je bilo treba na drugi polčas, da je Šušteršič z mojstrskim strelom izven kazenskega prostora zadel mrežo, na koncu pa je Pertot z lobom dosegel Se drugi zadetek in prinesel slavje Pertotovi Četi.
Pokale in spominske medalje so prejele vse pr-vouvrSCene ekipe in posamezni igralci. Organizacije je bila dobra, vladalo pa je tudi veselo vzdušje in še najbolj zadovoljni so bili protagonisti, to je najmlajši nogometaši.
IZIDI
Skupina A: Triestina -Gemonese 3:0, Triestina -Primorje 1:0, Primorje -Gemonese 1:1.
Skupina B: Deželna rep. - San Luigi 6:0, Deželna rep. - Portuale 9:0, Portuale - San Luigi 4:1.
Finale za 3. mesto
Primorje - Portuale 2:0.
Finale za 1. mesto
Triestina - Deželna rep.
2:1.
KONČNI VRSTNI RED: 1. Triestina, 2. Deželna reprezentanca, 3. Primorje, 4. Porutale, 5. Gemonese, 6. San Luigi Vivai Busä.
PRIMORJE: Gruden, Damjan Gregori, Berga-gna, Blazina, Tence, Sancin, Bukavec, Jan Gregori, Zornada, Manzin, Šušteršič, Semec, Lorenzi, Gurman, Pertot, Ota, Ka-riš, Milic, Škerlj.
Strelca za Primorje: Šušteršič (2), Pertot.
DARKO GRGIČ
Pred precejšnjim številom elanov je bil v petek občni zbor Odbojkarskega društva Bor. Klubska skupščina je bilo izrazito delovnega značaja, kar je v svojem poročilu posebej poudaril tudi predsednik Pino Rojc. Zato tudi podrobneje niso obravnavali rezultatskih dosežkov - predsednik kluba je samo podčrtal, da ti potrjujejo, da je Bor med najuspešnejšimi društvi v deželi, na ženskem mladinskem področju pa celo najuspešnejši - veC pozornosti pa so namenili organizacijskim spremembam, ki naj bi OD Bor omogočile učinkovitejše delovanje.
Rojc je opozoril predvsem na zelo hude finančne probleme in pa na težave v delu odbora, zaradi katerih so bila nekatera področja delovanja zanemarjena. Glede na vse večji obseg delovanja OD Bor se je zavzel za vsaj delno profesionalizacijo strokovnih kadrov, predstavil pa je tudi predlog o reorganizaciji strukture odbora, ki naj bi postal bolj decentraliziran.
Tako bodo elani novega glavnega odbora iz svoje srede izvolili izvršni odbor, ki bo odslej vodil društvo. Med osmimi Člani izršnega odbora bodo tudi odgovorni za moški, ženski in mladinski sektor. Pod njihovim vodstvom bodo avtonomno delovali trije pododbori, ki naj bi bili v tesnem sodelovanju s trenerji in spremljevalci posameznih ekip dosti bolj učinkoviti pri organizaciji celotnega dela in pri reševanju vseh težav, ki
se vsakodnevno porajajo.
Velik problem predstavljajo tudi vadbeni prostori. »Balon« je za tekme dejansko neuporaben, zaradi preureditve-nih del pa v njem dalj Časa ne bo mogoče niti trenirati. Od letos najbrž niti mladinskih tekem ne bodo mogli veC igrati v mali telovadnici, tako da bo društvo še bolj kot doslej odvisno od zunanjih vadbenih prostorov. Vse to pa predstavlja veliko finančno breme.
Glede stikov z ostalimi duštvi je Rojc opozoril na dva problema. Prvi zadeva stike z italijanskimi mestnimi društvi, ki so dobri, Čeprav politično ozračje v mestu Slovencem ni najbolj naklonjeno. Nekatera od teh društev se celo zavzemajo za tesnejše oblike sodelovanja, katere je Bor doslej »bolj ali manj elegantno
zavračal«. Toda Rojc se je pri tem vprašal, ali je taksna politika res pravilna, v trenutku, ko se v naši pokrajini na političnem področju združujejo demokratične in v prihodnost ter v sožitje usmerjene sile. V tako sodelovanje pa jih sili tudi dejstvo, kot je poudaril Rojc, da so stiki z večino ostalih slovenskih društev, ki problema odnosov z italijanskim okoljem morda ne občutijo tako neposredno in vsakodnevno, občasni in skoraj zgolj formalni. »To nas preseneča, ker menimo, da naš odbor, takšen, kakršen se je izoblikoval v zadnjih letih, ni nikoli nikomur zapiral vrat. Nasprotno, prepričani smo, da je sodelovanje med vsemi, in ne samo med nekaterimi slovenskimi društvi, nujno potrebno. Brez tega sodelovanja tu-
di ne bomo mogli v nedogled dosegati uspehov, kakršne dosegamo sedaj. Ne mi, ne drugi,« je še dejal predsednik OD Bor.
V krajši razpravi so nato spregovorili o pripravah na naslednjo sezono, govor pa je bil tudi o problematiki sodelovanja z ostalimi slovenskimi društvi.
Občni zbor so zaključili z volitvami novega glavnega in nadzornega odbora. V glavni odbor so bili izvoljeni Laura Carli, Dejan FurlaniC, Adriana Janežič, Katja Kalc, Uroš Koren, Elena Maver, Igor Mosd, Dario Pavlica, Jasna Räuber, David Roici, Pino Rojc, Giuliano Severi, Mario Šušteršič in Milan TavCar, medtem ko bodo v nadzornem odboru Stanko Flego, Aleksander Koren in Marta Siega. Funkcije si bo odbor razdelil na prvi seji.
GOSPODARSTVO
Torek, 29. junija 1993
SDGZ / DELEGACIJA V LJUBLJANI
»Želimo si več posluha matice«
Srečanje s Thalerjem in Fliskom
Boris Simoneta
Zamejski gospodarski operaterji si želijo in pričakujejo, da lahko bodo v bodoče navezali trdnejše stike in učvrstili oblike vzajemnega sodelovanja z matičnimi podjetniškimi strukturami. Za uresničitev tega cilja pa treba ustvariti potrebne predpogoje z začrtanjem ustreznega pravnega okvira in povečati posluh za tako obliko pospešenega kooperacijskega udejanjanja gospodarskih navez.
Prejšnji torek je predsednik odbora za zunanje zadeve slovenskega parlamenta Zoran Thaler ob prisotnosti podsekretarja ministrstva za ekonomske stike s tujino Marka Fliska sprejel v Ljubljani delegacijo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so jo sestavljali predsednik Boris Siega, pokrajinski predsednik za videmsko pokrajino Fabio Bonini in član predsedstva Marino Košuta. O obisku in razgovorih nam je Siega posredoval naslednja vsebinska izhodišča.
»Obravnavali smo trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in še posebej gospodarstva. Poudarili smo, da se je po zadnjih volilnih pre-
izkušnjah politični položaj še poslabšal in pri pristojnih institucionalnih forumih je vse manj posluha za naše potrebe. Zato v zamejstvu pričakujemo, da nam bo Slovenija še bolj zavzeto kot v tem trenutku zavzeto stala ob strani. Opažamo namreč, da je v zadnjih mesecih s strani naše matice in njenih politično-institucional-nih orgnanov prišla do izraza določena odmaknjenost pri obravnavanju in pristopu do problemov naše skupnosti.«
Kaj bi bilo po vašem treba postoriti?
»Predlagali smo, da bi se na najvišji izvršni ravni formirala delovna skupina, ki bi programirano in koordinirano razpravljala in odločala o možnostih sodelovanja med manjšino in matico na gospodarskem področju. To se nam zdi primarnega pomena v tem trenutku, ko se je nagrmadil kup odprtih vprašanj na naši strani, pa tudi v Sloveniji, kjer se spopadajo s procesom privatizacije in lastninjenja. Eno ključnih vprašanj je, kako pravzaprav vključiti in smotrno naložiti kapital slovenskih zamejskih gospodarstve-
nikov, ki želijo investirati v Sloveniji. Mi zagovarjamo tezo, da bi nas ne smeli obravnavati kot tujce in bi nam moral biti zajamčen nekoliko boljši tratman. Juridično bi morali predvidevati "domoljubni” kapital, kateremu bi bil zagotovljen poseben status in določene olajšave, v kolikor ga ne bi celo izenačili z domačim.«
Okrog tega ključnega izhodišča se sučejo kvalitetnejše razvojne mož-noti, vendar pa ne gre zanemarjati nekaterih manjših problemov, ki pa prav tako pogojujejo tudi že utečene gospodarske tokove.
»Dotaknili smo se tudi številnih drugih odprtih vprašanj. Omenim naj zaplete okoli carinjenja blaga na mejnih prehodih, pa tudi vse prej kot zadovoljive prometne povezave, ker seveda utesnjuje in hromi gospodarske odnose med Slovenijo in Italijo. Pri iskanju pravih rešitev bi se mi, zamejski gospodarski operaterji radi vključili kot enakopraven dejavnik in soodločujoči subjekt. Pripravljeni smo namreč, da prispevamo svoj delež ob povečanem vrednotenju našega doprinosa.«
VARČEVANJE / NA ZADNJI DRAŽBI PRETEKLI PETEK
Cista donosnost BOT padla pod 8 odstotkov
Posledica bo znižanje vseh aktivnih obrestnih mer
Palača zakladnega ministrstva v Rimu (Arhivski posnetek)
Čista donosnost državnih obveznic BOT je na zadnji petkovi dražbi padla pod 8 odstotkov. Postopno pilotiranje italijanskih obrestnih mer navzdol se torej odraža tudi pri enem od najbolj priljubljenih instrumentov varčevanja italijanskih družin. Donosnost trimesečnih BOT je tako padla na 7,77 odstotka, šestmesečnih na 7,78 in enoletnih na 8,38 odstotka. Pri tem izčunu smo vzeli v poštev ceno, ki so jo obveznice dosegle na dražbi in ji prišteli davke in bančne komisije, ki so sicer enake pri vseh bankah, saj jih določa Banca dTtalia. Nismo pa upoštevali stroškov za hrambo, ki jih nekatere banke zaračunavajo klientom, in niti ko-lekov, ki so predvideni za posamezno operacijo. Dejanska donosnost je tako nekoliko nižja od navedene.
Po rezultatih dražbe državnih obveznic lahko pričakujemo, da bodo tudi denarni zavodi drastično znižali vse aktivne obrestne mere za kliente in se tako prilagodili novim razmeram na tržišču. Verjetno je to zadnji teden, ko si lahko zagotovimo boljše pogoje za srednjeročnejše vezave svojih prihrankov. Trenutno imajo še posebno dobre pogoje za hranilna pisma pri Tržaški kredit-
ni banki, ki so približno točko nad povprečjem tržišča.
V zadnjem mesecu se je močno znižala tudi donosnost dolgoročnejših državnih obveznic, in sicer BTP (Buoni del Teso-ro Poliennali) in CCT (Certificati di Credito del Tesoro). Pri BTP, ki jih država izdaja s fiksno obrestno mero, je ta seveda ostala nespremenjena, zvečala pa se je cena teh obveznic na tržišču. Če pogledamo leto nazaj, pa ugotovimo, da je bila cena BTP deležna zelo visokih nihanj, ki so večkrat presenetila italijanske varčevalce. Pred letom je npr. varčevalec kupil BTP po 99, štiri mesece
kasneje je ista obveznica veljala kar 9 točk manj, kar pomeni, da je varčevalec, ki je prodal svoje BTP v začetku oktobra 1992, izgubil kar 10 odstotkov vloženega kapitala. Zaradi panike, ki je bila povezana tudi z razvrednotenjem lire, je precej oseb to tudi dejansko storilo in tako doživelo čisto izgubo. V naslednjih mesecih se je tržna vrednost istih BTP začela postopoma dvigovati in se marca letos povzpela nad začetno ceno, trenutno pa je cena nekaterih posebno ugodnih primerkov presegla 103. S povišanjem cene se je istočasno zmanjšala donosnost obveznic, ki se je tako
prilagodila novim razmeram na tržišču.
Nihanje vrednosti italijanskih državnih obveznic se posredno odraža tudi na vseh ostalih instrumentih varčevanja, ki so tako ali drugače povezani z njimi. Skupni investicijski skladi, predvsem monetarni, beležijo npr. zelo visoko donosnost v zadnjem letu, kar je posledica ovrednotenja obveznic. Upoštevati moramo, da so to podatki za minulo obdobje, svoj denar pa navadno investiramo za vnaprej. Prav zato je v primem skladov tokrat zelo važno, da se tudi sami prepričamo, kako je upravitelj investiral zaupana sredstva, (-ok)
HPATRONAT INAC SVETUJE /i
Zajamčeno
zdravje
Splošna oskrba za vse
Boris Smoneta
Vpr.: »Novi predpisi na pokojninskem področju so mi precej prekrižali račune. Na črtovala sem, da se bom upokojila s 55. letom, sedaj pa bom morala počakati dve leti več. Ker imam doma bolehne starše, ki potrebujejo stalno pomoč, razmišljam, da bi se odpovedala službi in se tako v pričakovanju pokojnine posvetila negi staršev. Zanima me, kakšne posledice bi to imelo za moj zavarovalni položaj: ali se bo zaradi tega pokojnina precej znižala in kako si bom nato zagotovila zdravstveno oskrbo? Skrbi me, da bi izgubila kritje v primem bolezni.« N.G.
Predčasna prekinitev delovnega razmerja bi ne imela tako travmatičnih posledic, kot se zaskrbljeno sprašujete. S pokojninskega zornega kota bo odstotek pokojninske osnove, ki se računa na osnovi povprečja prejemkov v zadnjem obdobju, nekoliko nižji, kot bi bil ob redni zaposlitvi do 57. leta. Za vsako leto zavarovanja dozorita dva odstotka in vaša pokojnina bo "fiziološko” nižja, kar
pa ne bo posledica pe-nalizacije zaradi predčasne prekinitve odvisnega delovnega razmerja.
Pravica do splošne zdravstvene oskrbe pa je načelno priznana vsem državljanom, ne glede na to, ali so redno zavarovani kot odvisni ali samostojni delavci oziroma če so brezposelni. 2e vsak novorojenček ima pravico do vpisa v sezname pri Krajevni zdravstveni enoti in izkaznica z osebnim kodeksom se ne spreminja. V zadnjih letih pa je država zaradi poostrenega davčnega pritiska uvedla takšne in drugačne samoprispevke na zdravila oziroma na storitve, kar je odvisno tudi od dohodkovne zmogljivosti. Tako kot doslej boste morali plačevati ticket ob nakupu zdravil in na izvide, v kolikor pa vaš dohodek ne bo nižji od dohodkovnega praga (30 milijonov za eno osebo, 42 milijonov za dve itd.), pa vas bo bremenil še supertiket na zdravila, izvide in specialistične preglede, vključno s samoprispevkom v znesku 85.000 lir za družinskega zdravnika.
ZAVAROVANJE / OBČNI ZBORI TRŽAŠKIH KOMPANU
MEDNARODNO SODELOVANJE / OŽIVLJANJE DE MICHELISOVE ZAMISLI
Zavarovalnica Generali lani občutno povečala poslovanje
\/ načrtih ima med drugim prodor v Slovenijo in na Češko
0$ Benetke-Barcelona
Podjetniki iz Benetk in Barcelone še vztrajajo pri znani južnoevropski osi in medtem postavljajo temelje za poživitev medsebojnega sodelovanja
Marko Waltritsch
Vsem svetovnim gospodarskim težavam navkljub, je bil uspeh zavarovalnice Generali tudi v lanskem letu vsestranski. Velika zavarovalna družba z več tisoč delničarji je še bolj razširila svojo dejavnost, tako v Italiji kot na vseh kontinentih. Delničarji, pravzaprav jih je bilo le nekaj sto, ki zastopajo le neznaten, pa čeprav odločujoč delež delnic, so se v soboto zbrali v Trstu, na glavnem sedežu zavarovalne družbe, da bi iz ust vodilnih izvedeli, kakšno je bilo lansko poslovanje in kakšne načrte imajo za prihodnja leta. Predsednika Eugenia Coppole di Can-zana zaradi obolelosti ni bilo, zato je na skupščini delničarjev, ko jo je vodil Francesco Cingana, podal poročilo upravnega sveta pooblaščeni upravitelj Gianfranco Gutty, ki je nato tudi odgovarjal na številna vprašanja delničarjev.
Zavarovalnica Generali posluje že več kot poldrugo stoletje. V tem času je zavarovalna družba, ki je največja v Italiji in ena največjih v evropskem in svetovnem merilu, svojo dejavnost razpredla po vsem svetu. V njenem okviru deluje kar 135 družb, kjer ima Generali večinski paket delnic. Od teh jih je 82 zavarovalnih, 27 finančnih, 23 nepremičninskih, tri pa so kmetijske. Tržaška zavarovalna družba ima svoje prste tudi v nadaljnjih 57 družbah, od katerih je 17 zavarovalnih. V teh znaša njen delež med 20 in 50 odstotki delniških paketov.
Družba iz leta v leto širi svoje poslovanje na tuje, pa čeprav njeni posegi niso vedno kronani z uspehom. O njenih posegih na francoskem tržišču, kjer je stopila v zavarovalnico Midi, je govor že več let. Posel ni bil med najbolj uspešnimi. V zadnjem času pa si je z nakupom večinskega paketa delnic Banco Central Hispano-Ameri-cano pridobila desetino zavarovalnih polic v Španiji. Svoj delokrog je razširila tudi na Ekvador in Peru. Potem, ko se je pred dvema letoma vrnila na Madžarsko in v Romunijo, je že na tem, da se pojavi na češkem in na slovenskem tržišču. Čeprav o tem na sobotnem občnem zboru ni bil govor, se je pred časom omenjalo, da bodo Generali šle v Slovenijo v sodelovanju z Ljubljansko banko in da bodo s pomočjo široko razpredene mreže te osrednje slovenske banke šli v konkuen-co s slovenskimi zavarovalnicami. Stvar pa najbrž ne bo prav lahka zaradi ševilnih varovalnih ovir, ki jih v Ljubljani postavljajo tujim bankam in zavarovalnicam.
Visoko kotirane delnice zavarovalnice Generali so v rokah nekaj deset tisoč delničarjev. Kontrolo seveda izvajajo nekatere finančne družbe in banke, ki imajo sicer malo delnic, vendar je vrednost teh paketov talikš-na, da jim omogoča naz-dor. Družba Spafid je npr. z 8, 95 odstotka naj-pomembenjši delničar in
azpolaga s 65.271.729 delnicami. Sledi ji Medi obanca s 5, 88 odstotka delnic, emisijski zavod Banca dTtalia pa je na tretjem mestu s 4, 88 odstotka delnic. Na desetem mestu je družba Meda Sim Bipiemme, ki ima komaj 0, 50 odstotka delnic, čeprav jih je v realni številki kar 3.623.000. Med prvimi delničarji, na 8. mestu, je s 0, 52 odstotka tudi Banca Commerciale italiana. Gre za državno banko, ki jo bodo še letos privatizirali. Svojčas se je govorilo, da je med najbolj zagretimi potencialnimi kupci te banke prav zavarovalnica Generali, ki da je že lani namenila precej denarja za odkup če ne večinskega, pa vsaj odločujočega paketa.
V Italiji je samo zavarovalnica Generali lani zbrala 4.936 milijard lir zavarovalnih polic, v tujini pa 3.868 milijard. Vedeti je treba, da se te številke nanašjo le na matično družbo. Vsa skupina Generali je lani zbrala v Italiji 6.765 milijard lir, v ostalih državah EGS 19.887 milijard, drugod v Evropi 3.550, dugod po svetu pa 1.421 milijard.
Lani ustvarjen čisti dobiček je bil v odstotkih sicer manjši od predvidenega. Uvedene so bile nove državne dajatve, porast pa je bil pod predvidevanji predvsem zaradi slabega gospodarskega položaja. Piršlo je tudi do nepredvidenih zapletov, kot npr. ob tajfunu Andrew, ki je lansko po-
letje divjal na Floridi in zaradi katerega je londonski urad zavarovalnice plačal 70 milijard lir odškodnine.
V dolgem poročilu Gianfranca Guttyja kot tudi v zajetnih knjigah, ki so jih pripravili za delničarje, bi bili seveda našli veliko zanimivih podatkov. Z njimi bi lahko napolnili cele strani časopisa, kar bi seveda najbolj zanimalo tiste bralce, ki so lastniki delnic Generali, pa čeprav tudi samo majhnega števila. Z vsakoletnimi dobički in porastom kapitala prinašajo namreč te delnice lep in gotov dohodek, saj leta 1831 ustanovljena tržaška zavarovalna družba uspešno in solidno posluje v vsem svetu.
Pred kratkim se je v Trstu sestal odbor sekcije za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Najprej je bil na vrsti skupni pregled glavnih smernic, sprejetih na zadnjem občnem Združenja, ki jih je podal predsednik SDGZ Boris Siega, tudi sam član zunanjetrgovinske sekcije.
Soglasno je bilo ocenjeno - kot smo sicer že večkrat poudarili - da je naravnanost slovenskega gospodarstva v Italiji navzven še posebno v tem obdobju strateška postavka za vse veje Združenja, zlasti pa za uvozno-izvozne opera-
BENETKE - V letih, ko je italijansko diplomacijo vodil Gianni De Michelis, je prišla v svet ideja o južnoevropski osi Barcelona - Benetke, ki naj bi se podaljšala do Budimpešte in Moskve. Sredozemske evropske države, predvsem Španija, Francija in Italija naj bi na tak način, v konkurenci z nemškim »Drang nach Osten« in »Drang nach Süden« pridobile svoj prostor v gospodarskem prodiranju in sodelovanju z državami postkomunistične Evrope, kot so Slovenija, Hrvaška, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Sem bi seveda sodile tudi stare in nove države in državice na Balkanu. Južna Evropa naj bi tako zajezila nem-
terje in druge povezane dejavnosti, kot špedicija, prevozništvo, turizem, denarništvo ipd.
Vendar, tako za mlajši rod kot za bolj izkušene člane odbora, morajo zamejski zunanjetrgovci znati odgovoriti na globoko spremenjene razmere na tujih tržiščih z novo dejavnostjo in prisotnostjo, ki naj pomenita kakovostni premik.
Poudarjeno voljo po novem učinkovito odraža dejstvo, da je prav ta sekcija najbolj pomladila vodstvo, začenši z uveljavitvijo novega predsednika Roberta Vidonija, direk-
ško gospodarsko prodiranje in politični vpliv v teh delih Evrope, kamor je Nemčija - v preteklosti tudi v sodelovanju z Avstroogrsko - vedno težila.
Vulkanskemu italijanskemu zunanjemu ministru je sicer šlo tudi za to, da bi ovrednotil svoje mesto Benetke. Za časa njegovega ministrovanja so v Benetkah priredili celo vrsto srečanj in posvetov na to temo. Njegova je bila pobuda najprej petstranske in potem šeststranske srednjeevropske pobude. Benetke naj bi bile na osi Barcelona - Budimpešta v središču pozornosti. Po De Michelisovem navdihu so takrat v Italiji izdelali načrt o hitrih železniških progah, ki
torja podjetja Eurosava, in tajnika Miriam Koršič, ki predstavlja domače pohištveno podjetje in je zaposlena v podjetju za mednarodni lizing. Mlademu tandemu, ki nadomešča dolgoletnega predsednika Marina Košuto in tajnika Aleksandra Rustjo, bodo pri tem novem naprezanju - poleg mlajših kolegov -gotovo v oporo tudi ostah odborniki. To se je pokazalo že na prvi odborovi seji, ko je bilo soglasno ugotovljeno, da sta za vsak nov korak na tem področju potrebni vsaj dve prvini.
Na eni strani gre za nujnost nekakšne nove moti-
naj bi v eni smeri povezale Turin in Milan z Rimom in Neapljem, v drugi pa Milan z Benetkami in kasneje še z Genovo in francosko mejo, proti vzhodu pa s Trstom in Vidmom. Te hitre italijanske proge naj bi še pred koncem tisočletja povezali s hitrimi progami, ki so že zgrajene ali še v gradnji na francoskih in španskih tleh.
Odkar je tudi ta beneški politik, kot številni drugi v Italiji padel pod udarci sodnikov, ki tudi njega dolžijo podkupovanja, in po sili razmer zapustil aktivno politiko, se o vseh teh načrtih ne govori več. Tudi zaradi finančno-gospodarske krize, v katero je zašla italijanska
vacije, ki združena s starim znanjem in izkušnjami lahko prispeva, da naši operaterji ponovno prodrejo na tržišča nekdanje Jugoslavije, v bližnjih Sloveniji in Hrvaški ter ostalih deželah, ko bodo prenehale vojne razmere, in še dlje, v srednjo in vzhodno Evropi.
Na drugi strani pa je potreba po večji organiziranosti, tako v vrstah Združenja kot pri samih podjetjih. Izkušnjo samostojne gospodarske razstave v Minsku - je bilo ugotovljeno - je treba ponoviti. Prav tako bo treba priti do usklajevanja in povezo-
država, sedaj ni več govora o izgradnji hitrih železniških prog. Benetke niso več središče srečanj politikov in gospodarstvenikov iz raznih držav, spet so se znašle na robu italijanskega dogajanja, pa čeprav je res, da so podjetniki in finančniki tisti, ki na razne načine, tudi s posveti v fundaciji Cini na otoku San Giorgio, držijo beneško vlogo pokonci.
O osi Benetke - Barcelona pa še vedno razmišljajo podjetniki. Gre pravzaprav za odnose na relaciji dežela Veneto -Španija. Katalonija, španska dežela z glavnim mestom Barcelona, je industrijsko in trgovsko najbolj razvita španska dežela. Pred nekaj
vanja pridobljenega znanja in specializacij vseh članov, da se lahko pride do boljših rezultatov za vse.
Da bi prišli do operativnih odgovorov na novo izražene potrebe in usmeritve, pa je odbor že planiral nekaj stvarnih pobud za naslednjo sezono, v prvi vrsti organizacijsko srečanje, namenjeno vsem članom, na katerem naj bi se skupaj opredelili za najkoristnejše projekte, ki gredo od izobraževanja do udeležbe na najzanimivejših tržiščih in še drugih akcij, o katerih bomo še poročali, ko bodo postale aktualne. PD.)
dnevi je bila v Barceloni delegacija beneške Trgovinske zbornice, ki se je pod vodstvom njenega predsednika Oresteja Fracassa srečala s tamkajšnjim predsednikom Josepom Lluisom Jovejem. Tudi Španijo je, tako kot Italijo zajel val gospodarske recesije. Gospodarsko sodelovanje med Katalonijo in Venetom ni ravno veliko: lani so v Venetu uvozili blago v vrednosti komaj 622 milijard lir. To ni veliko, pomembno pa je dejstvo, da gre za 5, 9-odstotni porast v primerjavi z letom prej. Vrednost izvoza iz Veneta pa je bila višja in je znašala 1.254 milijard lir, porast pa je bil 3, 4-odstoten.
Podjetniki iz Veneta in Katalonije so se torej pogovarjali, kako razširiti medsebojno menjavo. Veneto bi lahko v Španijo prodajal izdelke kovinske industrije in tudi nekatere proizvode agro-živilske industrije, seveda take, ki jih v Španiji ni, saj je le-ta bogata s cenenimi kmetijskimi pridelki. Zanimivo področje sodelovanja med Venetom in Katalonijo, v širšem oziru pa med Italijo in Španijo, je seveda turizem, še zlasti takrat, ko gre za turiste ž drugih celin. Na Japonskem bodo prodajali skupni paket storitev. Turisti iz Daljnega Vzhoda, ki prihajajo v Evropo na obisk, naj bi več dni svojega, običajno enomesečnega izleta, namenili ogledu španskih in italijanskih mest, seveda na račun drugih krajev v Evropi. (M.W.)
SDGZ / SESTANEK ODBORA SEKCIJE ZA ZUNANJO TRGOVINO______
Spremenjena tuja ttfšča zahtevajo nove prijeme
Močno pomlajeno vodstvo zunanjetrgovinske sekcije že pripravlja načrte za novo delovno sezono
TEČAJI
Torek, 29. junija 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
24. junij 1993
menjalnica	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	69,50	70,50	9,88	10,01	7,75	7,67
Avtohiša*	70,00	70,60	9,90	10,15	7,60	7,90
Ažur Grosuplje	70,20	70,80	9,90	10,10	7,60	7,95
Banka Vipa	70,20	70,79	9,93	10,04	7,77	7,83
Bela vrtnica	70,40	71,00	9,90	10,10	7,70	7,90
Bobr Fužine in Trzin	70,30	70,70	9,95	10,10	7,70	7,90
Brod Ljubljana	70,30	70,70	9,90	10,10	7,60	8,00
BTC d.d. Ljubljana	69,90	71,30	9,85	10,10	7,65	7,80
BTC Sežana	70,00	71,10	9,92	10,10	7,72	7,82
Come 2 us	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Dom na trgu	70,35	70,99	9,93	10,07	7,76	7,87
Dom Caffe Domžale*	70,00	70,45	9,90	10,10	7,70	7,95
Emona Globtour	70,20	70,90	9,90	10,10	7,65	7,88
Eros Ljubljana*	70,40	70,80	9,95	10,10	7,70	7,90
Eros Kranj*	70,40	70,75	9,95	10,10	7,70	7,90
Eurotours Ljubljana*	70,30	71,50	9,85	10,10	7,75	7,91
Firadas Idrija	70,10	71,45	9,90	10,15	7,50	7,85
Fima Ljubljana*	70,50	70,80	9,95	10,10	7,75	7,85
Feniks Koper*	70,00	71,00	9,80	10,05	7,70	7,82
Fiba Koper	70,00	71,00	9,70	10,02	7,70	7,80
Galileo Kozina	70,20	17,00	9,80	10,10	7,70	7,80
Golf turist Domžale	70,00	70,80	9,85	10,20	7,60	7,90
Golf turist Ljubljana	69,90	71,10	9,90	10,15	7,60	7,83
Hida	70,65	70,75	10,00	10,05	7,81	7,86
Hram Rožice Mengeš	70,30	70,60	10,00	10,18	7,78	7,90
Hipotekarna Banka Koper	70,00	71,00	9,90	10,10	7,70	7,90
Idila Sečovlje	70,40	71,05	9,90	10,10	7,72	7,85
Ulrika, Ilirska Bistrica	70,30	70,99	9,97	10,10	7,74	7,81
llirika, Slovenj Gradec	70,00	70,49	9,89	10,00	7,76	7,87
llirika, Postojna	70,20	71,09	9,91	10,10	7,73	7,82
llirika, Sežana	70,20	70,49	9.91	10.00	7.77	7.81
llirika, Podgrad	69,80	71.18	9.70	10.00	7.70	7.81
Invest	70,30	71,10	9,93	10,15	7,72	7,99
Italdesign Nova Gorica*	70,00	70,75	9,92	10,05	7,67	7,84
Komercialna banka Triglav	70,23	71,23	9,98	10,00	7,68	7,88
Klub Slovenijales	70,30	70,80	9,85	10,10	7,70	7,90
Kompas Fintrade	70,10	70,63	9,90	10,10	7,65	7,89
Kompas Hertz Celje*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Velenje*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Idrija*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Tolmin*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Novo Mesto*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Krško*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Bled*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Nova Gorica*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Hertz Maribor*	70,20	70,80	9,95	10,10	7,65	7,85
Kompas Holidays	70,40	70,65	9,96	10,05	7,77	7,87
LB d.d. Ljubljana	70,00	72,20	9,89	10,25	7,65	8,01
LB Komercialna banka GO	70,00	71,50	9,87	10,26	7,30	7,90
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	69,95	71,50	9,90	10,16	7,40	7,94
LB Kreditna banka MB d.d.*	69,70	71,10	9,85	10,04	7,60	7,95
LB Splošna banka Celje	69,90	70,50	9,92	10,02	7,75	7,82
LB Splošna banka Koper	69,05	71,12	9,69	9,98	7,57	7,80
Libertas*	70,25	70,90	9,88	10,00	7,71	7,83
Ma Vir	70,30	70,80	9,90	10,10	7,70	7,90
Madai N. Gorica*, Šempeter*	70,20	70,70	9,90	10,01	7,77	7,83
Moneta Invest	70,47	70,52	9,98	10,02	7,82	7,85
Niprom 1, Niprom II	70,50	70,75	10,00	10,10	7,75	7,93
Otok Bled	70,12	70,82	9,92	10,04	7,68	7,91
Optimizem Idrija	70,30	71,25	9,95	10,20	7,74	7,83
Optimizem Lož*	70,30	71,40	9,95	10,25	7,70	7,90
Optimizem, Postojna*	70,60	71,23	9,90	10,35	7,70	7,85
Petrol Ljubljana*	70,30	70,50	9,95	10,10	7,80	7,95
Pigal Solkan*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Kobarid*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Obutek*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Diskont*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Pigal Ilirska Bistrica*	70,10	70,70	9,91	10,10	7,73	7,81
Poštna banka Slovenije*	69,90	70,99	9,71	9,99	7,25	7,79
Probanka Maribor	69,50	71,00	9,85	10,05	7,65	7,90
Publikum Ljubljana	70,35	70,58	9,95	10,05	7,77	7,86
Publikum Celje	70,20	70,49	9,82	9,99	7,68	7,81
Publikum Krško	70,40	71,10	9,70	10,18	7,41	7,79
Publikum Maribor	70,20	70,68	9,92	10,03	7,72	7,85
Publikum Metlika	70,40	71,10	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Mozirje	70,20	70,88	9,88	10,08	7,70	7,88
Publikum Novo Mesto	70,40	71,10	9,90	10,10	7,60	7,80
Publikum Tolmin	70,20	70,89	9,85	10,05	7,75	7,81
Publikum Sevnica	70,30	*70,99	9,95	10,10	7,60	7,90
Publikum Šentilj	70,10	70,95	9,91	10,08	7,82	7,85
Publikum Šentjur pri Celju	70,10	70,69	9,82	10,06	7,65	7,79
Publikum Trebnje	70,30	71,20	9,92	10,10	7,60	7,90
Publikum Žalec	70,20	70,69	9,95	10,09	.	7,70	7,86
Roja	70,30	70,85	9,90	10,10	7,70	7,90
Shalaby	69,90	70,90	9,70	10,08	7,73	7,84
Sit - on	70,20	71,00	9,70	10,00	7,50	7,87
SKB d.d. Ujubljana***	70,40	70,50	10,00	10,01	7,75	7,80
Slovenijaturist Ljubljana	70,30	71,20	9,80	10,05	7,62	7,89
Slovenijaturistžel. p, Ljubljana*	70,50	70,89	9,80	10,05	7,62	7,89
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	70,00	71,50	9,90	10,01	7,10	7,60
Slovenska investicijska banka*	69,95	70,80	10,00	10,15	7,60	7,85
Slovenska hran. in pos. Kranj	70,60	70,85	9,95	10,04	7,70	7,85
SZKB d.d.	70,20	70,97	9,90	10,02	7,70	7,90
Sonce Ljubljana	70,40	70,70	9,90	10,05	7,65	7,85
Tartarus Postojna	70,26	71,15	9,83	10,08	7,66	7,83
Tori, Ljubljana*	70,50	71,00	9,95	10,20	7,65	8,00
Uplmo Ljubljana	70,50	70,60	9,97	10,06	7,80	7,86
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' *
MENJALNICA HIO/Y
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Oelovni Cas: 7.00 do 10.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 123 z dne 28. junija 1993 — Tečaji veljajo od 29.6.1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	79,8856	80,1260	80,3664
Avstrija	040	šiling	100	990,7270	993,7081	996,6892
Belgija	056	frank	100	339,2595	340,2803	341,3011
Kanada	124	dolar	1	92,7979	93,0771	93,3563
Danska	208	krona	100	1815,5194	1820,9823	1826,4452
Finska	246	marka	100	2069,3016	2075,5282	2081,7548
Francija	250	frank	100	2070,3475	2076,5772	2082,8069
Nemčija	280	marka	100	6972,0405	6993,0196	7013,9987
Grčija	300	drahma	100	—	51,3427	51,4967
Irska	372	funt	1	—	170,8395	171,3520
Italija	380	lira	100	7,6762	7,6993	7,7224
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	3,9000	—
Japonska	392	jen	100	112,7379	113,0771	113,4163
Nizozemska	528	gulden	100	6218,3630	6237,0742	6255,7854
Norveška	578	krona	100	1651,3278	1656,2967	1661,2656
Portugalska	620	escudo	100	73,2064	73,4267	73,6470
švedska	752	krona	100	1515,0245	1519,5832	1524,1419
Švica	756	frank	100	7873,1768	7896,8674	7920,5580
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	177,2990	177,8325	178,3660
ZDA	840	dolar	1	119,2777	119,6366	119,9955
Evropska Skupnost	955	ECU	1	136,6032	137,0142	137,4252
Španija	995	peseta	100	91,1246	91,3988	91,6730
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 28. JUNIJA 1993
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)__________
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUIV I 5. OKTOBRA 1993:
1,300,000
654,384
685,159
1,339,543
100,8860%	105,4677%	103,1769%
130,000
65,576
68,554
134,130
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
28. JUNIJ 1993	v SLT za 1	(M) HRD
menjalnica	nakupni	prodajni
A Banka Ljubljana	3,60	4,80
Otok Bled	3,00	4,82
Shalaby Koper	3,30	4,80
Libertas Koper	3,80	4,70
Idila Sečovlje	3,80	4,80
Hida	3,80	4,30
Uplmo Ljubljana	3,60	4,30
Slovenijaturist zel.p. Lj	3,50	5,00
Italdesign Nova Gorica	3,00	5,00
llirika Sežana	3,30	4,30
Tečaj velja danes:		
		
28. JUNIJ 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1520,00	1570,00
nemška marka	895,00	915,00
francoski frank	265,00	273,00
holandski gulden	795,00	820,00
belgijski frank	43,30	44,70
funt Sterling	2262,00	2320,00
irski Sterling	2180,00	2237,00
danska krona	232,00	240,00
grška drahma	6,30	7,00
kanadski dolar	1180,00	1226,00
japonski jen	14,30	14,90
švicarski frank	1010,00	1032,00
avstrijski šiling	126,50	130,00
norveška krona	211,00	218,00
švedska krona	194,00	201,00
portugalski escudo	9,20	9,90
španska pezeta	11,50	12,20
avstralski dolar	1023,00	1056,00
madžarski florlnt	10,00	15,00
slovenski tolar	12,50	13,00
hrvaški dinar	■P30	0,55
		
28. JUNIJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	srednji
ameriški dolar	11,850	12,100
kanadski dolar	9,200	9,400
funt Sterling	17,60	18,00
švicarski frank	778,0000	793,0000
belgijski frank	33,7500	34,4000
francoski frank	206,5000	210,5000
holandski gulden	616,0000	628,000
nemška marka	687,8000	702,8000
italijanska lira	0,7620	0,7820
danska krona	181,0000	184,5000
norveška krona	164,0000	167,5000
švedska krona	151,5000	155,0000
finska marka	205,5000	210,5000
portugalski escudo	7,3000	7,5000
španska peseta	9,0500	9,3000
japonski jen	11,1000	11,3000
slovenski tolar	9,70	10,30
hrvaški dinar	0,00	0,08
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute, Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
28. JUNIJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1528,00	1578,00
nemška marka	897,00	912,00
francoski frank	265,00	280,00
holandski gulden	796,00	817,00
belgijski frank	43,40	45,40
funt Sterling	2265,00	2315,00
Irski Sterling	2190,00	2250,00
danska krona	233,00	243,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1188,00	1228,00
švicarski frank	1012,00	1032,00
avstrijski šiling	126,30	132,00
slovenski tolar	12,30	12,95
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 29. junija 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni, Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 i konkre trgu de	994,7000 2078,6500 7000,0000 7,7070 178,0100 119,7560 stnih poslih je mol sviz oz. poseben c	997,8262 2085,1829 7022,0000 7,7312 178,5695 120,1324 !no odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni, Pri konkretnih pos	? o o _ mm Z5	70,00 70,05 o odstopank	70.29 70.30 i.
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 29. junija 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30,000 na dan. P določi v sporazumu, ■ Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč zijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e.	70,00 70,00 70,00 70,00 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati <ladu s teks	70,30 70,30 70.29 70.30 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
28. JUNIJ 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1553,530	_____
ECU	—	1779,720	—
nemška marka	—	908,500	—
francoski frank	—	269,830	—
funt Sterling		2310,880	—
holandski gulden		810,270	—
belgijski frank	—	44,213	
španska pezeta	—	11,865	—
danska krona	—	236,600	—
irski funt	—	2218,290	—
grška drahma		6,673	—
portugalski escudo	—	9,538	—
kanadski dolar	—	1209,440	
japonski jen	—	14,681	—
švicarski frank	—	1025,770	—
avstrijski šiling	—	129,100	—
norveška krona	—	215,220	—
švedska krona	—	197,560	—
finska marka	—	269,830	—
avstralski dolar	—	1040,870	—
			
29. JUNIJ 1993	v DEI		M
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1,714	—
francoski frank	-	29,695	-
nizozemski gulden	-	89,190	-
belgijski frank	-	4,866	-
španska peseta	-	1,307	-
danska krona	-	26,040	-
kanadski dolar	-	1,331!	J
japonski jen	-	l,617i	)
švicarski frank	-	112,925	-
avstrijski šiling	-	■■,4,210	-
italijanska lira	-	1,101!	■auf
švedska krona	-	21,730	-
			
28. JUNIJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,50	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9.25	10,30
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,70	10,30
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,50	10,00
Italija fHH	Kmečka banka Gorica	126,30	132,00
Italija	Tržaška kreditna banka	12,50	13,00
					
28. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	15441,30	15487,80	15534,30
Francija	frank	100	32285,80	32382,90	32480,00
Nemčija	marka	100	108587,10	102913,80	109240,50
Italija	lira	100	120421	120783	121145
Švica	frank	100	1225966,00	1229655,00	1233344,00
ZDA	dolar	1	1865311	1870924	1876537
V.Britanija	funt	1	2757821	2761104	2769387
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
					
I 24. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	25401,3794	25477,8128	25554,2462
Kanada	dolar	1	2378,4297	2385,5865	2392,7433
Franclja	frank	100	53145,9723	53305,8900	53465,8077
Nemčija	marka	100	178762,1000	179300,0000	179837,9000
IfalijilHI	lira	100	198,4259	199,0230	199,6201
Japonska	jen	100	2805,8499	2814,2928	2822,7357
Švica	frank	100	201390,3429	201996,3319	202502,3209
Velika Britanija	funt	1	4478,1694	4491,6443	4505,1192
Slovenija	tolar	100		2530,0000	
ZDA	dolar	1	3053,0779	3062,2647	3071,4515
j Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
					
14. JUNIJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	205,08	205,70	206,32
Kanada	dolar	1	18,33	18,38	18,44
Francija	frank	100	428,75	430,04	431,33
Nemčija	marka	100	1442,65	1447,00	1451,34
Italija	lira	100	1,57	1,58	1,58
Švica	frank	100	1607,69	1612,53	1617,37
R. Hrvaška	dinar	100	—	1,01	—
Jugoslavija	dinar	100	—	100,0026	—
R. Slovenija	tolar	100	WKUKKBKKM	20,81	—
ZDA	dolar	1	23,48	23,55	23,62
SLOVENIJA
Torek, 29. junija 1993
SKEI / ODGOVOR VLADE
PREISKOVALNA KOMISIJA O AFERI HIT
Dižava ■ to smo mi!
Vlada zahteva ustrezno razumevanje - Posebna oblika socialnega partnerstva -Skupina za spremljanje uresničevanja stavkovnih zahtev
Konec ali začetek preiskave?
Danes se bodo dogovoril kako bodo zaslišali prvega osumljenca - Vse več konfliktov
Mija Gačnik
LJUBLJANA - V kovinski in elektro industriji je Se vedno največ družbenih podjetij, pa tudi zaposlenost se je v teh dejavnostih v zadnjih dveh letih najbolj zmanjšala. Tu je srediSCe krize slovenskega gospodarstva. In v teh podjetjih, ki so najbolj občutila izgubo jugoslovanskega trga, novih delovnih mest ni. Kriza v kovinski in elektro industriji se še poglablja s hitro deindustriali-zacijo, ki zmanjšuje število zaposlenih v industriji. Vse to vlada v svojem odgovoru na stavkovne zahteve Sindikata kovinske in elektro industrije priznava in navaja, kaj vse je in še bo storila, da bi zaščitila zaposlene v teh dejavnostih.
Za ponovni zagon kovinske in elektro industrije je vlada letos objavila razpise za pridobivanje državnih garancij za kredite za obratna sredstva v višini 10 milijard tolarjev. Spremenjen je tudi statut Sklada za razvoj in sprejeta nova poslovna politika tega sklada, saj bo v bodoče upravni odbor, s tem pa tudi vlada, odločal o vseh prodajah in odkupih podjetij, transakcijah v vrednosti nad 30 milijonov tolarjev in spremljal odločitve o metodah sa-
nacije in prestrukturiranja v posameznih podjetjih. Sklad pa bo ustanovil tudi regionalne pisarne, katerih dejavnost se bo dopolnjevala z dejavnostjo regionalnih razvojnih skladov.
V projekte, ki bodo zaposlovali podjetja kovinske in elektro industrije, bo letos država vložila okoli 30 milijard tolarjev.
Ministrstvo za delo, družino in socialno varstvo je že pripravilo zakon o inšpekciji dela, ministrstvo za pravosodje pa zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Oba zakona bo vlada predložila državnemu zboru julija. Pripravljen je tudi zakon o kolektivnih pogodbah, ki bo v državni zbor prišel v drugem polletju letošnjega leta. Administrativno poseganje na področje plaC je po besedah Jožice Puhar skrajno neaktualen ukrep za vlado, ki j si prizadeva za Čimprejšnji podpis kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Glede sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je sicer predlagano znižanje najvišjega denarnega nadomestila od sedanjega 5-kratnika 80 odstotkov zajamčene plaCe na 4-kratnik, vendar vlada zagotavlja, da to ne bo pri-
zadelo prejemnikov najnižjih nadomestil. Vlada pa bo v naslednjem tednu obravnavala spremenjeni zakon o dohodnini, s katerim bo uveden neobdavčljivi del dohodka v višini 10 odstotkov povprečne plaCe. Povečane bodo olajšave za vzdrževane družinske elane s sedanjih 8 na 10 odstotkov, pribitek k olajšavi za vsakega nadaljnjega otroka pa bo znašal 5 odstotkov.
Vlada v svojem odgovoru predlaga ustanovitev skupine za spremljanje uresničevanja stavkovnih zahtev SKEI, ki bi bila sestavljena iz predstavnikov sindikatov, ministrstva za delo, ministrstva za gospodarske dejavnosti in ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Ta skupina bi spremljala izvajanje politike, ki jo v svojem pismu SKEI obljublja vlada in hkrati vplivala na sprotno prilagajanje te politike vlade novonastalim razmeram.
Vlada je v svojem odgovoru, ki ga je ocenila kot resen odnos vlade do zahtev SKEI, zapisala, da od sindikatov pričakuje zagotovljen socialni mir, ki je potreben za gospodarske reforme in začetek nove gospodarske rasti.
LJUBLJANA - Preiskovalna parlamentarna komisija, ki raziskuje vpletenost funkcionarjev v afero Hit, se bo danes spet sestala. Čeprav so elani komisije sklenili, da bodo kot prvega »preiskovanca«, torej osumljenca, povabili Janeza Siršeta, danes ni pričakovati spektakularnih razkritij. Najprej se bodo morali dogovoriti, kako se bodo sploh lotili preiskave o morebitni »zlorabi pooblastil« nekdanjega ministra za turizem. Posnetki telefonskih pogovorov (na primer med Makucem in Luinom), ki obstajajo v Visovi dokumentaciji, so namreč lahko indici, ne pa tudi dokazi. Dokazno gradivo je lahko poročilo SDK o poslovanju ministrstva za turizem (ki še vedno ni dokončano) ah pa izjave prič. Delno poročilo SDK še ni dostopno javnosti. Po naših informacijah naj bi pokazalo, da ministrstvo ni poslovalo s Hitom, ampak je sodelovalo z omejenim številom podjetij, ki imajo praviloma iste (so) lastnike. Ti podatki so seveda neuradni in lahko se zgodi, da bo morala komisija počakati, da bo v (nedoločeni) prihodnosti poročilo »dokončano«, torej dopolnjeno s pripombami ministrstva za turizem. Sele potem bi lahko zaCela preiskavo in zaslišala preiskovanca.
Težave bodo verjetno tudi s pričanji. Člani komisije so doslej predlagali, da naj
Tanja Stark
bi kot priCe zaslišali Darka Makuca, Dušana Luina, Igorja Bavčarja in Miha Brejca. Darko Makuc je bil, kot je znano, pred Časom že povabljen na zaslišanje, vendar se seje ni udeležil, ker komisija ni dovolila navzočnosti odvetnika. Zelo malo možnosti je, da bi si tokrat »premislil«, kar navsezadnje velja tudi za druge uslužbence Hita, ki jih namerava komisija povabiti na pričanje.
NajveC težav pa bodo, kot kaže, preiskovalci imeli sami s seboj. Konflikt
med zagovorniki »hitrih rešitev« in tistimi, ki so za dosledno spoštovanje sicer precej ohlapnih in nejasnih pravil igre, je vse bolj očiten. Opozicija oCita elanom vladnih strank in predsednici Polonci Dobrajc, da zavirajo preiskavo, poslanci vladne večine pa opoziciji, da deluje po načelih »revolucionarnega prava«. Po naših informacijah lahko omenjem spor doseže vrhunec prav na današnji seji, saj naj bi nekateri Člani komisije razmišljali tudi o protestnem odstopu. To bi verjetno zares zaustavilo preiskavo, in to še preden se je začela.
Polonci Dobrajc očitajo oviranje preiskave (Foto: S. 2. / TRIO)
NOVICE
Še vedno nerešen problem poplavljenih zdravil
CELJE - Slovensko ekološko gibanje je na republiško sanitarno inšpekcijo naslovilo javno zahtevo po rešitvi problema sežiga zdravil iz celjskega zdravstvenega centra, ki so bila poplavljena v poplavi 1991. VeC sto kilogramov zdravil namreč še vedno razpada v stari transformatorski postaji celjske bolnišnice. Zdravila so takoj po poplavi hoteli sežgati v TE Šoštanj, kar je sprožilo vrsto protestov in postopkov, s problemom pa se je ukvarjala tudi posebna skupina poslancev republiškega parlamenta. Zdravila so potem odpeljali nazaj v Celje, skupščinska komisija pa se je odločila, da bodo problem z neporabljenimi zdravili rešili v Krki in Leku. Problem je kljub temu, da je imel Zdravstveni center že pred dvema letoma pripravljeno rešitev uničenja zdravil v Avstriji, in to še po zmerni ceni, ostal nerešen. »Tudi menjava v parlamentu in v vrhu sanitarne inšpekcije ne bi smela biti ovira za razrešitev problema,« so mnenja v slovenskem ekološkem gibanju, ki zato od republiške sanitarne inšpekcije zahteva pojasnilo in ugotavljanje odgovornosti. (L. G.)
Odprli največji tehnični trgovski center
MARIBOR - Samo v nekaj mesecih je celjski Kovinotehni uspelo zgraditi najveCjo trgovino s tehničnim blagom pri nas, imenovano MAK center, ki je že prvi dan pritegnila veliko število kupcev. Včeraj je bila namreč slavnostna otvoritev, ki jo je opravila mariborska županja Magda Tovornik. Na odprtje, kjer sta za veselo vzdušje poskrbela celjski plesni orkester Žabe in pevka Mia Žnidarič, so prišli tudi nekateri slovenski politiki, direktorji drugih blagovnic in Kovinotehnini poslovni partnerji. Nov objekt je stal osem milijonov nemških mark, v njem pa je že naprodaj za šest milijonov tehničnega blaga in vsega, kar sicer srečujemo v Kovinotehninih trgovinah po Sloveniji ( vse za dom, akustika, kozmetika, ipd.). (P. T. D.)
Koroški Slovenci na obisku pri ZL
LJUBLJANA - Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so včeraj obiskali vodstvo Združene liste. V pogovoru z Janezom Kocjančičem, predsednikom Združene liste, in sodelavci, so predstavili poglede NSKS na položaj, organiziranost in naloge slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Se posebej so poudarili nujnost zagotavljanja minimalnega predstavništva Slovencev v koroškem deželnem zboru in potrebo po oblikovanju skupne, Četudi pluralistične, organizacije tamkajšnje slovenske narodne skupnosti. Janez KocjanCiC je goste seznanil s stališči Združene liste o aktualnih slovenskih in mednarodnih zadevah in hkrati podprl legitimna prizadevanja slovenske skupnosti na Koroškem. Zagotovil je tudi, da se bo ZL v slovenskem parlamentu in v vladi zavzemala za večjo podporo matice izmenjavi in sodelovanju s koroškimi Slovenci na področju šolstva, kulture in znanosti. (L. G.)
_________LOKALNA SAMOUPRAVA_________
Nekateri vedo, kako pomembno je biti prvi na vasi
Pristojna parlamentarna komisija je pripravila predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi z osnutkom
_______________TURIZEM / OBETI__________
Čas za zmerni optimizem? Da, vendar ne povsod...
Za promocijo slovenskega turizma so tudi letos storili premalo
Ivanka Mihelčič
LJUBLJANA - Rok (konec tega leta), v katerem je treba vso zakonodajo prilagoditi novi ustavni ureditvi, se naglo bliža, in preobrazba sedanjih občin, ki so izpostava države, v nove, ki naj bi bile prave lokalne skupnosti, je tako zahteven projekt, da si ne bi smeli privoščiti izletov v neznano. Po več kot dveh letih strokovnega dela pri pripravi osnutka zakona o lokalni samoupravi, naj bi se ga državni zbor v juliju vendarle lotil, saj je za to pristojna komisija že pripravila gradivo, ki obsega skoraj petdeset strani, od teh je 111 členov zakona.
Toda že zdaj je jasno, da bo zapletov veC kot dovolj, saj po dosedanjih razpravah sodec obstajajo bistvene razlike že pri temeljnih vprašanjih. Ljudi bo treba najprej prepričati, zakaj se sploh lotevamo še ene reforme in kakšne bodo koristi od nje. Odgovor je relativno preprost: reforme se lotevamo zato, ker smo se tako odločili, ko smo sprejeli novo ustavo; zato, ker ni parlamentarne demokracije brez lokalne samouprave; in predvsem zato, ker naj bi nove občine prispevale h kakovostnejšemu življenju ljudi. Na drugo vprašanje, in sicer koliko nas bo stala ta reforma, je odgovor težji. Znan bo po tem, ko bo izpeljana zasnova novega organiziranja državne uprave in lokalne samouprave. Dolgoročno pa naj bi lokalna samouprava pomenila zmanjševanje stroškov države, saj naj bi večino funkcij, ki jih zdaj opravljajo občinski možje
Majda Vukelič
profesionalno, v prihodnje opravljali neprofesionalni funkcionarji.
Dejstvo je, da so stranke različno pripravljene na lokalne volitve oziroma da nekatere sploh še niso in zato je seveda interes za čimprejšnje volitve zelo različen. Marsikje pa se zavedajo, da je tudi zelo pomembno, Ce si »prvi na vasi«. Tudi zato so vse pogostejše pripombe, da se lokalne samouprave sploh ne moremo lotiti, Ce ne bomo najprej spremenili ustave. Gre za znano dilemo, ali lahko oblikujemo pokrajine kot širše lokalne skupnosti brez ustavnih sprememb. Ustava namreč ne določa njihovega
LJUBLJANA - Nacionalna zveza pri Slovenski ljudski stranki (NZ SLS) ne pristaja na liberalno politiko slovenske vlade do tujcev, zato je pripravila predlog za noveliranje zakona o državljanstvu, ki naj bi skupaj z zakonskim predlogom notranjega ministrstva o preprečevanju dvojnega državljanstva poskrebel za bolj restriktivno politiko na tem področju, je povedal vodja za pripravo in izvajanje programa NZ SLS Stefan Matuš na današnji novinarski konferenci.
Novelirani zakon, ki je bil sprejet pred osamo-
obveznega ustanavljanja, ampak to prepušča občinam. Da pa bi bila zmeda popolna, Ce bi se nekatere občine povezovale v pokrajine, druge pa ne, ni treba posebej poudarjati. Morebitne zahteve po spremembah ustave bi terjale veliko Časa in vprašanje je, ali bi ostali le pri spremembi enega ustavnega člena.
Začetek razprave o zakonu o lokalni samoupravi sploh ne bo enostaven. Tega pa se najbolj veseli država, ki v tem Času pridno prevzema pristojnost za vse veC zadev. In kaj bo sploh še ostalo novim občinam? NiC, Ce se bodo o lokalni samoupravi v parlamentu prepirali še' nadaljnji dve leti, kot so se že pri nekaterih drugih zakonih.
svojitveno vojno v Sloveniji, naj bi doživel spremembe predvsem pri določbah, kjer ni dovolj upoštevan državljanski status staršev ob rojstvu otroka in pri določbah, ki pristojnim organom dopuščajo pristojnosti za presojanje posameznih prošenj na naturalizaiejo, V noveliranih določbah naj bi bilo tudi jasno predpisano, da dvojno državljanstvo ni mogoCe, vladi pa naj bi bilo omogočeno da zahteva dodatne pogoje pri podeljevanju državljanstva osebam, za katere obstaja nacionalni državni interes. (STA)
LJUBLJANA - Turistična predsezona poCasi jemlje slovo in se preveša v tako imenovano »špico«, ko se najveC ljudi odloCa za poletni oddih. To je Cas, ko naj bi cveteh turistični posli. Zal v slovenskem turizmu ni tako, in Ce sodimo po komentarjih turističnih delavcev, še nekaj let ne bo, Čeprav trendi kažejo na izboljšanje, pravi direktor marketinga Zdravilišča Rogaška Franci Križan. In celo veC: opazna naj bi bila znamenja približevanja številu gostov iz leta 1990, ko so bile vojne vihre še daleC. Križan meru, da je zdaj Cas za zmerni optimizem.
V zvezi s tem pa se postavlja tudi vprašanje, na katerih turističnih območjih v Sloveniji ima ta zmerni optimizem domovinsko pravico. Na skromnih šestinštiridesetih kilometrih Obale? Ne. V naših turističnih gorskih biserih Bledu in Bohinju? Tudi ne. PaC pa (vsaj za zdaj) dejansko le v zdraviliščih, za katera predsednik ljubljanske turistične zveze Lojze Soster trdi, da so postala paradni konj slovenskega turizma. Tam namreč ocenjujejo predsezono kot dokaj ugodno, celo nad pričakovanji, vsi pa se raje izogibajo napovedim za bližnji julij in avgust.
»Gasi so paC nepredvidljivi, rezervacije pa kratkoročne, kar pomeni, da se gostje odločajo kak teden dni pred načrtovanim dopustom, in ne tako kot nekoC, ko smo že mesece pred sezono vedeli, koliko jih lahko pričakujemo,« pravijo v portoroškem hotelskem naselju Bernardin. Povsod zatrjujejo, da glede turistične promocije
Slovenije niso storili skoraj niC, štrene pa naj bi mešale tudi nekatere nerazumljive odločitve ljudi, ki o turizmu razmišljajo, kot menijo turistični delavci, po dokaj nerazumljivem obrazcu. Značilni primer je Ljubljana, v kateri so se pristojni odločili predvsem za festivalsko in kongresno ponudbo, saj menda menijo, da to sodi v podobo evropskega mesta. Zlahka so se odpovedali uličnim in zabavnim »dogodivščinam« ob Ljubljanici, ki je na svoje bregove nekoC privabila tudi po 25 tisoC ljudi. Ljubljanski turistični obeti so, skratka, veC kot komorni, se zmrdujejo strokovnjaki. Zato pa si mane roke že
omenjeno Zdravilišče Rogaška. »Junijska napoved je bila sprva dokaj žalostna, te dni pa ugotavljamo, da smo imeli letos v tem mesecu celo za 10 odstotkov veC gostov kot lani. Zato upamo, da se bosta tudi julij in avgust iztekla kar se da ugodno,« pravi Franci Križan. Pri njih je sicer kar 80 odstotkov domačih gostov, ostali pa so tujci.
Bohinj in Bled skorajda samevata. »MoCno je upadel organiziran turizem; ni niti agencijskih niti stalnih gostov,« pravi direktor bohinjskega turističnega podjetja Alpinum Iztok NoC. Dodaja, da se ponavlja lanska, precej neuspešna sezona. Podobno pravijo tudi
na Bledu. Junija so imeli sicer 12.500 nočitev, kar je skoraj toliko kot lani v istem obdobju. To pomeni, da je bila zasedena le petina blejskih hotelskih zmogljivosti. In kakšne so napovedi za vrhunec sezone? Težko je reci karkoli...
Podoben odgovor dobivamo tudi na Obali. Polna je, to je res, a le ob vikendih. Prijetni lokaleki med tednom pa samevajo. Za nameček so v portoroškem Bemardinu v primerjavi z lanskim letom krepko zvišali cene (od 20 do 25 odstotkov), kljub temu pa imajo, kot pravijo, precej rednih gostov iz vse Slovenije. O napovedih pa tudi tam raje ne govorijo, saj so te menda tvegane. Upajo le, da bodo presenečeni v dobrem, in ne slabem pomenu besede.
Bodo zdravilišča reševala tudi sezono? (Foto: Urška Zivulovič / TRIO)
NZ SIS / ZAKON O DRŽAVLJANSTVU
SLS pripravlja novelo zakona o državljanstvu
RUBRIKE - AVSTRIJA
Torek, 29. junija 1993
30. junija
Adolf Hitler, malajoči kaplar, povzpetnik iz avstrijske province, ki je svoje bolne ambicije najprej zabel brezobzirno uresničevati na živem telesu Nemčije, potem pa si je za peskovnik izbral kar ves svet, je prve mesece leta 1934 začutil, da prihaja njegov trenutek.
Njegov pohod na oblast se je začel, ko je s svojim rasizmom, socializmom in revanšizmom Šaril po razrvani in obubožani Nemčiji. Poceni, zato pa udarne politične floskule so mu prinašale spremenljiv uspeh, dokler se ni uspel ugnezditi v parlamentu. To je naredil povsem legalno, tako kot je obljubljal v svojih tekstih. Hitler je dobro obvladal politično in parlamentarno aritmetiko. Uvidel je, da mu bodo njegove zveste udarne čete, SA, v napoto, saj se je vojaški lobi upiral sodelovanju s paravojaškimi enotami. Obenem so poveljniki SA z Röhmom na čelu postali preveč močni in zato nevarni.
Predsedniku Hindenburgu so bili dnevi šteti. Vojska je postavila Hitle-ija pred izbiro: ali odstrani SA ali pa bodo generali zahtevali od Hindenburga vso oblast. Adolf ni okreval. Njegova pomagača Göring in Himmler sta organizirala pokol vodilne garniture esajevcev. Kot je bilo pri njih v navadi, so hkrati pokončali še nekatere druge neprijetne sopotnike zmagovitega pohoda krvave trojke.
»Noč dolgih nožev«, kot ta dogodek imenujemo, se je zgodila 30. junija leta 1934. Dober mesec kasneje je bil Hitler že absolutni gospodar Nemčije. Smrtni ples seje začel.
Hlaponi, hlaponi ...
Bocvana je ob stoletnici svoje železnice izdala serijo Štirih znamk, na katerih so upodobljene lokomotive, ki so nekdaj vozile po bocvanskih progah. Tako je na znamki za 10 t upodobljena lokomotiva št. 1, ki je vozila na beCvanski progi, in na znamki za P 1.50 lokomotiva št. 71, ki je vozila na rodezijski progi. Prav je, da ob tem zapišemo tudi nekaj o vlogi železnice v poštnem prometu.
Ko se je pojavilo novo, moderno prevozno
sredstvo, »hlapon« (tako so preprosti ljudje imenovali lokomotivo), je ostalo na cesti veliko bahavih postiljonov, prešernih furmanov, prav tako pa tudi veliko revnih prevoznikov. Ceste so marsikje opustele, furmanske gostilne pa so izgubile svoj pomen. Čeprav se je poštna uprava sprva odporom odzvala na iznajdbo novega prevoznega sredstva, je kmalu ugotovila prednosti železnice. Sporazumno z železniško upravo so na vlakih zadolžili določene ljudi za prevzem in oddajo pošte. Pošto so torej odpravljali s pomočjo poštarjev in železniških sprevodnikov, ki so imeli neposredno zvezo s poštami ob progi. Ko je obseg poštnega prometa zaCel naraščati, so ustanovili najprej prekartiral-ne poštne urade,
FILATELIJA
Hlaponi
t
kralfica
Mitja Jancar
postajne pošte in končno, na samem vlaku, ambulantne pošte. Ze od samega začetka, ko so šele zaceli ustanavljati postajne pošte, so se ohranili lepi primerki žigov, kot so Görz-bahnhof, DivaCa - bahn hof, Triest - bahnhof in drugi. Tem so sledili ambulanCni žigi: najprej samo z navedbo številke vlaka in nato še z navedbo obeh končnih postaj.
Prav je tudi, da se spomnimo, kdaj so pri nas gradili železnico. Leta 1846 je bila dograjena proga do Gradca, tri leta kasneje pa je bila Ljubljana povezana z Dunajem. Leta 1857 je bila dograjena dvotirna proga do Trsta. Tako je bil Dunaj prek Ljubljane in Semmeringa povezan z Jadranskim morjem. Stransko progo od Sv. Petra na Krasu (današnja Pivka) skozi Ilirsko Bistrico do Reke so odprli leta 1873. Prav tega dogodka so se spomnili ilirskobistriški numizmatiki ter pripra-
vili spominsko ovojnico in priložnostni žig. So pa proge tudi ukinjali. Tako so Italijani leta 1935 ukinili progo Trst-Koper-Portorož-Buje-PoreC ( zgrajena je bila leta 1902), razstavili tirnice in signalizacijo ter jih prepeljali v Abesini-jo, kjer so jih oponovno sestavili. Prav tako mnogi objokujejo ukinitev proge Jesenice -Trbiž skozi Kranjsko Goro.
40 let kronanja angleške kraljice Elizabete I.
Vsi, ki ste upali, da bo angleška kraljica lani izgubila primat glede na število znamk z njeno podobo, ste se zmotili. Letos kraljica Elizabeta I. slavi 40-letnico kronanja. Tega dogodka so se spomnile poštne uprave v nekaterih nekdanjih angleških kolonijah. Posebej mi je padla v oči znamka otočja Pitcairn. Avtor Derek Miller je uporabil fotografijo Ce-cila Beatona s kronanja pred 40 leti. Na znamki nosi kraljica vse svoje
kraljevske insi-gnije. Predvsem pa je odeta v Čudovit plašC iz her-melinovega krzna. Ob tem se mi je porodilo malce zlobno vprašanje: mar je kraljičin mož Filip Edinburški prav zaradi potratnosti svoje žene postal ta-kon zagrizen naravovarstvenik, da je prevzel celo vodenje WWF ?

KRIŽANKA
Vodoravno:
1. evrosko gorstvo, 5. ime slovenske književnice Mihelič, 9. ameriška filmska igraslka (Patricia), 10. ime hrvaškega popevkarja Slavice, 11. človek,, ki se peha za uspehom v življenju, komolčar, 13. star Slovan, 14. ime italijanske filmske igralke Lisi, 15. otroška zabava, 17. osebni zaimek, 18. lesena koCa, 20. jadranski otok, 21. krilo rimske konjenice, 22. ime nekdanje slovenske plavalke Trtnik, 24. kratica mednarodne humanitarne organizacije, 25. organ višjih rastlin, ki služi za transpiracijo, 26. debelolistna okrasna rastlina s Kanarskih otokov, 28. ime ameriškega filmskega igralca Lowea, 31. žganje z okusom po aromatičnih, zdravilnih zeliščih, 33. ljubkovalna oblika imena Katarina, 34. rdeCerjava barva, 35. celebeški bivol, 36. ime ameriškega plavalca Biondija. Navpično:
1. nekdanji kanadski popevkar (Paul), 2. angleški filmski režiser (David), 3. politična stranka, 4. ime ameriškega filmskega igralca Wallacha, 5. ime italijanske operne pevke grškega rodu Callas, 6. sodobnik Keltov, 7. pomembnost, serioznost, 8. zveza med državami, 12. skupno ime za Evropo in Azijo kot eno celino, 16. zaCetnici slovenskega režiserja Tozona, 18. okrogla Cepiča, 19. muslimanska sveta knjiga, 20. zdravilna veščina, 23. zaCetnici slovenskega narodnozabavnega glasbenika Slaka, 25. žena rimskega cesarja Avgusta, Tiberijeva mati, 27. severnoatlantska vojaška zveza, 29. ptica ujeda, 30. ime ameriškega junaka risank Simpsona, 32. Cigan.
1	2	3	4		5	6	7	8
9					10			
11				12				
13			•	14				
		15	16			•	17	
18	19				•	20		
21			•	22	23			
24		•	25					
26		27			•	28	29	30
31					32			
33					34			
35					36			
•pejAf ‘eoue ‘le^jo ‘boiibabi; ‘qo>j ‘huoa ‘|sij ‘;>jh ‘b;bjz ‘ejb ‘jsi ‘ejfeq ‘uo ‘bjSi ‘buija
‘piV ‘]snauE>[ Trajv TB8N ‘ad[v :ouABiopoA
Amsara
OB ROBU KONFERENCE OZN
Landsmannschaft načela vprašanje »Starovavstrijcev«
Organizacija govori o 15.000 osebah
Zeleni
proti
vstopu
vES
DUNAJ - Zvezni govornik avstrijskih Zelenih Peter Pilz je v oddaji »Ura tiska« v nedeljo na avstrijski televiziji (ORF) poudaril, da njegova stranka trenutno jasno oklanja avstrijski pristop k Evropski skupnosti. Menil je tudi, da so možnosti, politiko in strukture Evropske skupnosti spremeniti od zunaj, boljše kot od znotraj. Članstvo Avstrije v organizaciji EURATOM pa pomeni neuspeh avstrijske zunanje politike.
Glede položaja v nekdanji Jugoslaviji je Pilz menil, da je treba resno razmišljati o sankcijah na-pram Hrvaški, glede Bosne pa je dejal, da je za vojaško intervencijo mednarodne skupnosti prepozno. Oborožitev Bosne pa ne bi imela veC smisla, je dejal govornik Zelenih.
Pilz je zavzel stališče tudi do aktualnih notranjepolitičnih vprašanj: glede glavnega kandidata oz. glavne kandidatke Zelenih pri volitvah 1994 se je izrekel za sedanjo predsednico parlamentarnega kluba Zelenih Madelaine Petrovičevo, hkrati pa ni izključil svojo vrnitev v avstrijski parlament (Pilz je trenutno poslanec dunajskega deželnega zbora - op. uredništva).
DUNAJ - Avstrijska Landsmannschaft, strešna organizacija tradicionalističnih, pokrajinskih, domovinskih in foklo-ristiCnih združenj pretežno nacionalističnega kova, je konec preteklega tedna pozvala tako predsedstvo Svetovne konference OZN o človekovih pravicah pozvala kot tudi predstavnike nedržavnih organizacij, naj v sklepnem dokumentu upoštevajo tudi »zagotovilo osnovnih Človekovih pravic Staroavstrijcev z nemškim materinim jezikom v Sloveniji«. Organizacija, ki v Avstriji uživa nekakšen poluradni status, v svoji izjavi nadalje meni, da Slovenija »Staroavstrijcem« preprečuje negovanje lastnega kulturnega življenja
CELOVEC - Konec preteklega tedna je na Koroškem gostovala gledališka lutkovna skupina KOKI iz Brežic, v kateri igrajo oz. nastopajo vzgojiteljice iz tamkajšnjega otroškega vrtca. Skupina deluje že veC let in ima v svojem repertoarju vrsto znanih lutkovnih in ostalih kombiniranih (lutke, igralci, ples, igra) iger.
Tokrat so se dvojezičnim vrtcem in najmlajši koroški publiki predstavili z lutkovno predstavo »Tobija«, ki je bila nagrajena na
ter da se jih »zasmehuje in diskriminira«. Organizacija sicer navaja, da se je pri popisu leta 1991 samo 1544 oseb opredelilo za pripadnike nemške manjšine, vendar trdi, da jih je dejansko veliko veC -15.000.
Landsmannschaft s svojimi očitki sledi protislovenski agitaciji nemš-konacionalnih avstrijskih organizacij in Haidejeve FPÖ - ne glede na to, da je bila že ustanovljena bilateralna komisija, ki se je že oprijela objektivne raziskava vprašanja nemške manjšine v Sloveniji.
Pri konferenci OZN ne Avstrija in tudi ne Slovenija nista izpostavljali »svojih« medsebojnih	manjšinskih
vprašanj.
lanskem lutkovnem festivalu v Sloveniji z zlato Linhartovo značko.
Nastopili so v štirih dvojezičnih vrtcih, in sicer v Skofičah in Celovcu ter v Železni Kapli in St. Primožu. Na zanimiven gostovanju so se nastopajoči tudi seznanili s Koroško in si ogledali še zanimivosti in znamenitosti.
Gostovanje je ob sodelovanju slovenskega Generalnega konzulata v Celovcu in posameznih otroških vrtcev organizirala SPZ.
H CELOVEC / GOSTOVANJE h
Lutkovna skupina »KIK0« je navdušila najmlajše
AVSTRIJA / ČLOVEKOVE PRAVICE
Primer diskriminacije dana verske manjšine
Evropsko sodiščče za človekove pravice obsodilo Avstrijo
STRASSBOURG -Prav v Času, ko je Avstrija pred svetovno javnostjo nastopala kot država gostiteljica Svetovne konference OZN o Človekovih pravicah in ko je njen zunanji minister Alois Mock kot predsednik te konference skušal usklajati obstoječa nasprotja ter uveljavljati univerzalnost človekovih in manjšinskih pravic, je Evropsko sodišče za Človekove pravice pretekli teden obsodilo Avstrijo zaradi primera diskriminacije elana verske manjšine!
SodišCe v Strassbour-gu je obravnavalo pritožbo žene - Članice verske skupnosti Jehovcev -kateri je avstrijsko Vr-
hovno sodišCe leta 1986 odreklo pravico, da skrbi za svoje otroke. Zena iz zvezne dežele Tirolske se je leta 1984 razšla s svojim možem, zakonska zveza pa je bila začetek istega leta razvezana pred okrajnim sodiščem v Innsbrucku.
Medtem ko je sodišCe v katoliški »trdnjavi« Tirolski tako v prvi kot tudi (po prizivu oCeta, ki je prav tako kot oba otroka katoličan) v drugi instanci odločilo, da mater obdrži pravico skrbstva za svoje otroke, je Vrhovno sodišCe na Dunaju konec leta 1986 razveljavilo sklep inns-bruškega sodišča ter materi odreklo pravico skrbstva. Vrhovno sodišCe je svojo odločitev
utemeljilo z versko pri-pradnostjo matere - njene Članstvo pri verski skupnosti Jehovcev bi lahko imelo negativne posledice na socialno življenje otrok, so menili vrhovni sodniki.
Ta sklep je po mnenju strasbourških sodnikov za človekove pravice jasen primer diskriminacije zaradi verske pripadnosti. Vrhu tega opozarjajo na formalno pomanjkljivost postopka, saj avstrijsko vrhovno sodišCe (v nasprotju do innsbruškega) niti ni dalo izvesti psihološke ekspertize. Prizadeti materi je Evropsko sodišCe priznalo odškodnino v višini 75.000 šilingov.
Zal to ni edini pri-
mer, ki je pred ozadjem konference OZN razodel, da tudi Avstrija nima brezmadežne bele srajce. Pretekli teden je avstrijsko javnost presenetila tudi vest, da avstrijska ambasada v Indiji ni hotela izstaviti viz elanom novinarske delegacije iz Nepala, ki se je hotela udeležiti dunajske konference.
Zadeva je bila - po intervenciji avstrijskega novinarskega sindikata -sicer kmalu rešena, oba dogodka pa sta spričo obravnave clovekovh pravic vendarle nazorno pokazala osnovni problem: razkorak med teorijo in prakso, tokrat prav ob primeru tako zgledne Avstrije... (I.S.)
Dobitniki letošnjega literarnega natečaja (od leve): Kellein, Drawert, Johansen.
LITERATURA
1. nagrada Nemcu
CELOVEC - Dobitnik letošnjega literarnega natečaja Ingeborg Bach-mann za nemško govoreče pisatelje je 37-letni Kurt Drawert iz Leipziga. Enajstčlanska žirija se je s 7:4 glasovi izrekla za Dra-wertov tekst z naslovom »Hiša brez ljudi«, v katerem skuša avtor prikazati neodgovorno ravnanje nekdanjih vzhodnonemških oblasti z okoljem. Nagrada je dotirana s 200.000 šilingi. Nagrado Koroške pa je prejela Švicarka Hanna Johansen, nagrado po Ernstu Will-nerju pa Sandra Kellein iz Berlina.
BELJAK / »SPEKTRUM
Slovenski gledališki element obogatil letošnjo ponudbo
Uspešen nastop SMG iz Ljubljane
BELJAK - S »Pohuj- Izpoved Kušejevega šanjem po Cankarju«, »Pohujšanja po Cankar-adaptacijo Cankarjevega ju« ni ekskluzivno pri-»Pohujšanja v dolini Sen- krojena za slovenski so-florjanski« Martina 'cialni in odnošajni pro-
Kušeja, Iva Svetine in Mateje Bizjak, je v sldopu odrskih predstavitev blejaškega kulutrnega festivala »Spektrum 93« gostovalo tudi Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Predstava ob zaključku festivala je privabila lepo število tako slovensko kot tudi nemško govorečih obiskovalcev - za slednje so besedilo simulatano prevajali.
Koroški režiserj je tudi ob tej priliki potrdil svojo linijo, Ceš da ne sklepa kompromisov na raCun izpovedi in tako imenovanih družbenih konvencij. To pa tudi pomeni, da se ne izogiba konfliktov, provokacija gledalca pa je sestavni del njegovih predstav in tudi njena popredstavitvena sekvenca. Tega pravila se je držal tudi tokrat.
Kušej je »Pohujšanje« postavil v brezčasni prostor »pridne« vaške srenje, kjer so družbeni ugled, funkcija, pozicija in delo jasno določeni in razvrščeni, kjer ima tako rekoč z županom in županjo na vrhu vse svoj spodoben red. Pod površino te vaške družbene idile pa vlada zatohlo, temačno vzdušje, ki vpije in kriči po erupciji. Poglavitno je, da je navzven vse lepo Cisto, brezmadežno, celo svetniki se morajo podrediti temu režimu. Ne gre veC za običajno moralno Čistost, pac pa za etično CišCenje družbe pod krinko svetih vrednot.
štor, pa Čeprav je vzniknilo iz njega. V sebi nosi vesoljno sporočilo: tako, kot so globalni grehi tudi sovraštvo do tujcev, hlap-Cestvo in hlapčevanje, nasilje in oblastništvo, sli-narstvo in laž ter samozadovoljna pravičnost, ki ji lahko reCemo tudi hinavščina.
Dostop do tematike je bil koroškemu režiserju Martinu Kušeju očitno toliko lažji, ker se je sam poCutil kot tujec in mu je bil do takrat tudi Cankar bolj ali manj tujec. S to interpretacijo potiska Kušej pod nos zrcalo slehernemu pra-vicnežu, predvsem pa tistim, ki bi radi v imenu nekih nedefiniranih, a z raznimi -izmi (predvsem sklicevanje na vero in njenje resnice je pri njih zelo priljubljeno) namazanimi limanicami obdržali svoje monopole oblasti, vpliva, bogastva in tako naprej.
Kot smo že vajeni od drugih gostovanj na Koroškem, je Slovensko Mladinsko gledališče iz Ljubljane svojo nalogo tudi v Beljaku opravilo pogumno in spretno, posamezni karakterji so bili izlušCeni do potankosti. Nekatere scene so bile sicer nekoliko dolgovezne, kar pa ni motilo navdušenja številne publike.
»Spektrum ’93« je brez dvorila doživel odlično predstavo, ki je hkrati obogatila kulturno ponudbo tega Čudovitega mesteca ob Dravi. (L.K.)
Torek 29. junija 1993
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NAD SREDNJO EVROPO IZBOLJŠANJE VREMENA	ALPE JADRAN / SONČNO IN MALO TOPLEJE
ONESNAŽENOST OZRAČJA
Vremenska slika
Plitvo ciklonsko območje s fronto se bo pomaknilo nad Cmo in Egejsko morje ter južno Italijo, nad srednjo Evropo pa bo nastalo območje visokega zračnega pritiska. Ob severozahodnih vetrovih bo prižel nad naže kraje hladnejši in bolj suh zrak.
Ä
hladna	okluzija
fronta
C A
središče središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA....	15/20
TRST....... -/25
CELOVEC......	13/16
BRNIK..... 14/19
MARIBOR......	14/21
CELJE..... 14/18
NOVO MESTO...	15/18
NOVA GORICA..	19/24
MUR. SOBOTA..	14/20
PORTOROŽ.....	20/25
POSTOJNA.....	14/20
IURSKA BISTRICA.	15/21
KOČEVJE......	13/21
CRNOMEU.......-	15/18
SLOV. GRADEC..	13/19
BOVEC...... -/20
RATEČE........	12/14
VOGEL.........-	11/13
KREDARICA.....	4/4
VIDEM....... 19/-
GRADEC........	14/22
MONOŠTER......	13/14
2AGREB........	14/18
REKA....... 21/22
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI		6/20
STOCKHOLM		8/22
K0BENHAVN		12/16
MOSKVA		10/14
BERLIN		10/18
VARŠAVA		10/17
LONDON		13/25
AMSTERDAM		10/18
BRUSELJ		9/21
PARIZ		13/25
DUNAJ		11/18
MÜNCHEN		12/20
ZÜRICH		12/23
ŽENEVA		14/18
RIM		17/29
MILAN		19/30
BEOGRAD		13/24
BARCELONA		16/27
BUKAREŠTA		7/21
ISTAMBUL		14/24
MADRID		20/35
LIZBONA		17/24
ATENE		21/29
TUNIS		16/34
MALTA		20/29
KAIRO		24/34
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.14 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 43 minut. Luna bo vzšla ob 16.29 in zašla ob 01.26.
.. X, . V--	J
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Škorpijona, elementa vode. Sejte endivijo in glavnati radie.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko 21°C, Bohinjsko 18°C. ladransko morje: Portorož NP, Koper 24,2°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 22”C, Pulj NP, Lošinj NP, Split 22°C, Hvar 22,4°C, Vis 22,4°C, Bar NP.
Reke: Mura (G. Radgona) 15°C, Sava (Raovljica) 13,4°C, Sava (Šentjakob) 16.4°C, Sava (Radeče) 18°C, Savinja (Laško) 16°C, Ljubljanica (Moste) 15,5°C, Bistrica (Sodražica) 13,6°C, Sora (Suha) 14,5°C, Iška NP.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.21 najnižje -36 cm, ob 7.45 nafvisje 7 cm, ob 12.16 najnizje -9 cm, ob 18.50 nafvisje 42 cm. tubi: ob 2.12 najnizje -46 cm, ob 8.48 najvisje 16 cm, ob 13.33 najnizje -9 cm, ob 19.41 najvisje 45 cm.
Slovenija:
Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo po nižinah megla. Najvisje dnevne temperature bodo od 20 do 25°C.
Sosednje pokrajine:
V severni Hrvaški in na Madžarskem bo zmerno oblačno, drugod bo precej jasno.
V	Sloveniji:	Obeti:
V	sredo bo sonCno in toplo. V Četrtek bo sonCno, po-
poldne bodo v notranjosti posamezne plohe.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste v Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoče.
Razvrstitev krajev glede na koncentracije dima
_________________________Tone Planinšek
Razvrstitev krajev v vije, ki so sicer najbolj 50 pg/m3 ni bila nikjer Sloveniji glede na 24-ume onesnažen kraj v Sloveniji presežena. Stiriindvajse-koncentracije dima v se- z S02. Na visokih mestih turne koncentracije pa so zoni 1992/93	so kraji kot na primer Ko- presegle mejno vrednost
Meritve 24-urnih kon- Cevje in Kranj. To je znak, 125 pg/m3 v nekaterih centracij dima potekajo v da v teh krajih obstaja ve- bolj onesnaženih krajih, vseh večjih krajih po Slo- lika emisija dima. V KoCe- kjer potekajo meritve, veniji. Podobno kot S02 vju je to zaradi ogrevanja z vendar je bilo tega prese-smo za zadnjo sezono ra- drvmi v zasebnih hišah, v ganja manj kot pri S02. zvrstili kraje glede na kon- Kranju pa najbrž prispeva Obdelani podatki za centracijo. Razvrstitev je svoj delež industrija. Na- 24-ume koncentracije di-podana v tabeli. Kriterij, sprotno pa imajo na nižjih ma za sezono 1992/93, ki po katerem smo razvrstili mestih kraje, ki so bolj so bili izmerjeni v mreži kraje, je povprečna kon- onesnaženi zaradi odda- Hidrometerološkega zavo-centracija v kurilni sezoni. Ijenih virov, dim pa Cisti- da RS Ce imata dva kraja enako jo. To velja predvsem za (Nekurilna sezona traja vrednost, je na višjem me- kraje v Šaleški dolini in od 1. aprila do 30.septem-stu kraj z višjo celoletno na Koroškem.	bra, kurilna pa od 1. okto-
koncentracijo, tretji krite- Ce primerjamo končen- bra do 31. marca; Štev: rij pa je najvišja 24-urna tracije z mejnimi imisij- število meritev; Cpo; pov-koncentracija.	skimi koncentracijami, po preCna koncentracija v
Na prvem mestu je Za- domače jim reCemo do- (xg/m3, Cma; maksimallna gorje, kjer je že lepo vrsto pustne koncentracije, vi- 24-urna koncentracija v let, sledijo pa mu Trbo- dimo, da letna vrednost M.g/m3.)
merilno	cela sezona		nekurilna		kurilna	
mesto	štev Cpo		Cpo	Cma	Cpo	Cma
Zagorje	326	33	20	51	45	177
Trbovlje	364	24	9	25	39	252
Kranj	338	26	13	32	38	166
Kočevje	354	23	11	40	36	97
Idrija	364	21	7	22	35	127
Ptuj	322	21	11	29	33	128
Novo mesto	351	20	10	30	30	117
Sevnica	364	20	11	31	29	122
Celje	287	19	8	40	27	110
Škofja Loka	353	16	5	19	27	131
Ljubljana	329	17	7	23	26	173
Maribor	338	15	4	19	26	89
Litija	345	15	8	22	21	104
Izola	363	15	8	21	21	91
Murska Sobota	334	13	5	21	20	83
Krško	364	13	7	28	19	100
Jesenice	342	11	5	13	17	69
Šoštanj II	360	10	6	15	14	45
Koper	358	9	5	17	13	54
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21*3/204 : Ponovno vam nemimi duh in želja po novem ne bo dala mira in privoščili si boste drago zabavo. Kljub lepi izkušnji vas bo že jutri skrbelo kako naprej.

BJK 214/20-5 : Prevec optimistično gledate na potovanje, ki ne bo ravo takšno, kot ste si ga želeli. Čeprav bo družba izbrana in prijetna ne boste imeli z njimi pravega stika.
DVOJČKA 21-5/21*6: Skrajni cas je, da realno pogledate na svoje ideje o partnerstvu na področju financ. Ugotovili boste, da je najboljše, Ce se potrudite sami.
M
M
M
RAK 22*6/22'*7 : Ponovno pretiravate s svojimi sentimentalnimi izlivi. Situacija doma vas je tako okupirala, da ste v službi nezbrani in delate napake. Poiščite zdravo ravnovesje.
LEV 23-7/23-8 : Vaše navdušenje in razburljivo pričakovanje ne bo naletelo na topel sprejem v vaši okolici. Soočiti se boste morali z ljubosumljem in nevoščljivostjo.
DEVICA 24-8/22*9 : Ni vam jasno, zakaj vasi sodelavci dvigujejo toliko prahu okoli, za vas, povsem postranskega problema. Prepričani ste, da ste pohvalo v celoti zaslužili.
TEHTNICA 239/22*10: Veliko energije in časa ste vložili v službene obveznosti in nove perspektive, toda odmeva še ni. Izvedeli boste, da vam nekdo meče polena pod noge.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Mika vas, da bi se spustili v boj z novim izzivom ter podpisali tisto pogodbo ali dokončno dali pristanek. Ne mudi se, zato ponovno dobro premislite.
STRELEC 23-11/21-12: Zadnje mesece ste kar dobro »vozili« in upate, da bo tako tudi v prihodnje. Toda vedite, da bo preteklo se veliko vode, preden boste splezali na breg.
KOZOROG 22-12/20-1 : Današnji dan sicer veliko obeta, bolj malo pa se bo uresničilo. Brez maksimalnega prizadevanja ne boste dobili ugodnih odgovorov, zato kar zavihajte rokave.
VODNAR 21-1/19-2 : Kaj pomeni vaše skrivnostno obnašanje in vznemirjenost veste samo vi. Ce boste ostali z obema nogama trdno na tleh, se vam bodo pričakovanja izpolnila.
RIBI 20-2/203: Iskali boste mimo zavetje, vendar vam služba in ostale obveznosti tega ne bodo omogočale. Vaša želja bo morala počakati na bolj primeren trenutek
Črnomorsko ladjevje
Rusija in Ukrajina bosta razdelili ladjevje na dva dela in ustanovili vsaka svojo mornarico. Postopek se bo začel 1. septembra in končal do leta 1996. V tem času bodo vsi mornarji prejemali enako plačo. Flota je bila ponos bivše sovjetske
mornarice.
Sestava flote:
Oporošči: Sevastopol,
Ukrajina (Stab);
Odessa, Ukrajina Podmornice: 18 Glavne bojne ladje: 36 2 nosilki helikopterjev,
7 križark, 3 rušilci,
24 fregat
Druge ladje:
60 patrolnih in obalnih čolnov, 30 minolovcev,
60 anfibijskih plovil in še približno 140 raznih plovil.
Mornariško letalstvo:
163 bojnih letal,
85 bojnih helikopterjev
Osebje:
70.000 mornarjev
SEVASTOPOL: Rusija in Ukrajina bosta skupno uporabljali ukrajinsko pristanišče na južni obali Krima. Sporazum določa, da bo vsaka stran razpolagala s svojim delom oporišča v Sevastopolu in okolici. Pristanišče, morje in zemlja, na kateri je zgrajeno mesto bodo ostale v lasti Ukrajine, ki jih bo lahko oddala v najem Rusiji s pogodbo, ki še ni bila sklenjena.
JEDRSKA OBOROŽITEV: Rusija je obljubila, da bo jamčila za varnost Ukrajine, če bodo kijevske oblasti ratificirale sporazum START 1 in sporazum o omejitvi jedrske oborožitve. Ukrajinski parlament je zahteval, naj Rusija zagotovi ta jamstva pred ratifikacijo sporazuma START 1, s katerim se bo število jedrskih konic dolgega dosega skrčilo za tretjino. Ukrajina ima 176 strateških jedrskih izstrelkov.
VicThe Military Balance 1992-1993
AP/Wm. J. Castelle
PO SPORAZUMU / KIJEVU POLOVICO BRODOVJA
Piloti se že upirajo razdelitvi brodovja
Položaj postaja vedno bolj eksploziven
SEVASTOPOL - Pred enim tednom sklenjeni sporazum med ruskim predsednikom Borisom Jelcinom in ukrajinskim Leonidom KravCukom o razdelitvi Črnomorskega brodovja so oficirji mornariškega letalstva iz Seva-stopola vCeraj ocenili kot »nesprejemljiv«, ker bo Se »poslabšal« trenutni težki položaj brodovja. V pozivu ruskemu in ukrajinskemu predsedniku so oficirji zahtevali, da se prepreči razkosanje brodovja, da dajo mornarjem, pilotom in oficirjem ter njihovim družinam dvojno državljanstvo (rusko in ukrajinsko) in da povečajo plaCe vsem zaposlenim.
Sporazum iz 17. junija je namreč določil, da bodo do leta 1996 razdelili Črnomorsko brodovje na pol med Rusijo in Ukrajino, Sevastopol pa bi Rusija vzela v najem. Jelcin in KravCuk sta torej poskusila salamonsko rešiti vec kot eno leto trajajoči zaplet zaradi Črnomorskega brodovja, ki je že grozil s pravim uporom in spopadom neslu-tenih razsežnosti. Ukrajinski predsednik KravCuk je včeraj že poveril seva-stopolskemu krajevnemu sovjetu, da odobri »poseben status« ki bi uredil jurizdikcijo v tem za Rusijo pomembnem strateškem mestu.
Po vsemu sodec pa ta sporazum ni zadovoljil ne posadk Črnomorskega brodovja in niti prebivalstva Krimskega polotoka, ki ga je leta 1954 HruSCov »daroval« Ukrajini. Ljudje zahtevajo »poseben status« za cel polotok in ne samo za Sevastopol. Ne gre jim v račun, da so preko noči iz sovjetskih postali ukrajinski državljani. Pragmatično se zavedajo, da ne morejo zahtevati ponovne priključitve k Ruski fe-deracji, saj je Krimski polotok preveč vezan na Ukrajino tako s prometnimi kot drugimi infrastrukturami, saj celo vodo dobivajo iz Ukrajine. Mornarji in osebje Črnomorskega brodovja pa je v Se hujši zagati. Posadke Črnomorskega brodovja in ostalo osebje so v glavnem Neukrajinci, ki se zavedajo, da za njih ni mesta v bodoči ukrajinski vojni mornarici. Prav zato se bodo z vsemi sredstvi upirali razkosanju, Ce ne bosta državi dosegli dodatnega sporazuma o njihovem »statusu«.
Takoj po razpadu Sovjetske zveze je bilo vsem jasno, da bo to brodovje
ob jedrskih konicah glavni kamen spotike. Admiraliteta je še pred lanskim avgustovskim sporazumom iz Črnega v Baltsko morje premestila nekaj elitnih enot, saj ji je bilo takoj jasno, da bo Ukrajina zahtevala svoj del Črnomorskega brodovja, ki ga je navsezadnje pomagala uresničevati s svojim gospodarskim potencialom. Lanskega avgusta sta Jelcin in KravCuk na Jalti dosegla prvi sporazum, po katerem naj bi Ukrajina in Rusija skupno upravljali z brodovjem do leta 1995, decembra so poveljstvo nad brodovjem poverili za Ukrajino sprejemljivemu kontraadmiralu Eduardu Baltinu, a to ni pomirilo duhov. Se veC, jaltski sporazum je le skušal preprečiti najhujše, a ni dal jasnih smernic. Da bi bila mera polna, so Ukrajinci kaj kmalu spoznali, da bodo brodovje izgubili, Ce ne bodo hitreje ukrepali. Pri tem so se poslužili vseh stredstev od zavračanja sporazuma o jedrski strateški oborožitvi Start med ZDA in SZ do zahteve o lojalnosti Črnomorskih posadk Ukrajini. Maja so na na nekaterih ladjah Črnomorskega brodovja sneb sovjetsko zastavo in dvignili mmeno-modro ukrajinsko trobojnico, v odgovor je na večini ladij zaplapolala stara belo-modra zastava ruske carske mornarice s križem sv. Andreja. Maršalu Sapošnikovu je ob podpori Moskve in Kijeva uspelo preprečiti širjenje upora, situacijo so nekako »zamrznili«. Ukrajinci so se potuhnili, ker so se zbali splošnega upora, saj je obstajala resna nevarnost, da bo prebivalstvo odkrito podprlo upornike. Proglasi krajevnih sovjetov v Sevastopolu in Simferopolu so potrjevali to nevarnost. Kijev je zato odločneje zaigral na jedrsko karto. Po vsemu sodec je Boris Jelcin moral kloniti, ali bolje reCeno, sodu je izbil dno. Kaj se bo sedaj zgodilo, ni povsem jasno. Mornariškim pilotom se bodo bržkone v njihovih zahtevah pridružile tudi druge enote, tako da bo moral nekdo kloniti. Nacionalisti že zahtevajo, naj Boris Jelcin razveljavi »sramotno izročitev svete ruske zemlje Ukrajini iz leta 1954«. Krimski polotok in Črnomorsko brodovje sta torej še vedno kamen spotike v msko-uk-rajinskih odnosih.